¥1. številta
1 Ljilliaii, t tonli, 20. ftkruria MIZ.
XLV. leto.
.Slovenski Narod* velja
v Ljubljani na dom dostavljen:
celo leto.......K 24-—
pol leta ...»•*.   m 12*— Četrt leta ..#■*• pa mesec ......
6*—
v upfavnižtva prejeman:
celo leto.......K 22*—
pol leta........11 —
četrt leta......9 5-50
na mesec   • .      • * .   . 1*90
Dopisi naj se franki rajo.   Rokopisi se ne vračajo, irednistvo: KnaHova ulica st. 5 <v pritličju levo), falefaa it 34.
iBiianall aatalta te
Inserati veljajo: peterostopna petit vrata aa enkrat no 14 vin., ta dvakrat po 12 vin0 za trikrat ali većk at po 10 vin Parte in zahvala vrata 16 vin. Poslano vrsta y) vin. Pri večjih raserdjah po dogovoru. UpravudUvu rta!     pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to ie administrativne stvari. —--rt^ranat alavtlka vrati a 10 vinarje*. 1
Na pismena naročil* brez istodobne vposlatve naročnine se ae ostra. FVareAna tla*axT*a» taftataa it M.
.Slovenski Narod* velja po poštt.
a Avtrtro-Ogrsko: celo leto ....... K 23*—
pol teta • 13"—
četrt leta    ....... 6*50
na mesec   ......   • 3*30
aa Nemčijo: celo leto.......fC 2a*~
za Ameriko m vse droge desete: telo leto......K 3»-«
Vprašanjem glede fnaeratov ta naj priloži sa odgovor dopisnica aH znamk*, •pravatstra: EnaJleva altsa it • (spodaj, dvoriiče levo), tnlefom it. iS
Govor poslanca dr. Fran Novaka.
Govor poslanca dr. Fran Novaka v deželni zbornici dne 10. februarja 1912 o priliki generalne debate.
(Po stenografskem zapisniku.)
Visoka zbornica! Morebiti ne bo nt/bila naglica, b katero je našel predmetni zakonski načrt svojo pot v plenum te zbornice, pri vseh članih zbornice simpatičnega odmeva. Lva-ževanja vreden je sicer razlog vljnd-nosti nasproti gospodom zastopni-iom visokega poljedelskega ministrstva, iz katerega se je, častiti gospod elni glavar odločil, da takoi na dnevni red dam^-šnje seje postavi razpravo O predmetnem načrtu zakona, a na drugi strani, častita gospoda, je T)H ne samo pravica, temveč tndi dolžnost posameznih članov te zbornice zahtevati, da se jim da prilika informirati se o debatah, sklepih in ukrepih upravnega odseka. Snoei na
- je upravni odsek zaključil svoja posvetovanja in danes v zgodnji ri zjutraj imamo že v plenumu sklepati o tem načrtu. Proti takemu postopanju moram primerno ugovarjati, ker mislim, da imajo 'pravico I i?cJj pristaši narodno - napredne stranko, da se podrobno informirajo o posvetovanjih    odsekovih, katera
nnst jim je pa s tem postopanjem povsem odvzeta.
Visoka zbornica, posloviti se ho-eenio od starega vodopravnega za-kona. Ta vodopravni z?kou po svoji kodifikaciji ni bil eden najslabših avstrijskih zakonov. To je poudarjal tudi častiti gospod gospod referent • n gospod zastopnik poljedelskega ministrstva, gospoda moja, znano pa utegne tudi biti to. da je dosedanji ai vodopravni zakon služil tudi inozemskim kndifikacijam v gotovih delih, v gotovih tvarinab za vzor. Značilno je, da se je v Avstriji našla korporacija in to je bila — ne izdajam s tem nobene tajnosti — ena trgovska in obrtna zbornica, katera je izrekla,' da pravzaprav no čuti bogve kako velike potrebe po noveliranju, po reformiranju vodopravnega zakona, v kolikor se tiče materi-jelne vsebine tega zakona, pač pa pravi, da je absolutno potrebno noveliranje zakona glede prakse v postopanju upravnih, adminitrativnih oblasti tičočem se vodopravnih zadev.
Častita gospoda, kdor je kedaj imel priliko se pečati s kakim vodo-pravnim predmetom, s kako četudi malo vodopravno koncesijo, bo vsak vedel, kako križevo pot je imel obrtnik, podjetnik prestati, predno je prišel do zaželjenega uspeha, in takrat, ko je prišel do zaželjenega uspeha na papirjn, do koncesije, so seveda njegovi načrti že lahko zastareli, postali obsoletni, in drugega uspeha končno ni imel kakor ogromnih izdatkov. V tem pogledu se torej pridružujem mnenju predarlske trgovske zbornice, da je postopanje aaministrativnih oblasti po določilih dosedanjega vodopravnega zakona bilo povsem pomankljivo in napačno. Ne morem se pa v ostalem pridružiti mnenju te korporacije. Zakon, ki je danes dosege! starost nad 40 let, se vpričo starosti drugih državnih zakonov ne more imenovati bogve kak« star. Starost občnega državljanskega zakona, starost kazenskega zakona je še vse častitlji-vejša starost ali. častita gospoda, življenje v tehničnem in gospodarskem oziru pnlzira tako hitro, da je doba štiridesetih let naravnost velikanska doba, če pomislimo, da sta se gospodarstvo in tehnika v tej dobi v eminentni meri spremenila. — Kar danes smatramo kot lahko izvršljivo, reguliranje in izrabo vodnih moči, hidroelektrične centralne naprave itd., na to zakonodajalec pred 40 Jo 50 Teti ni mislil v tej meri, ka' or danes obstoji faktična potreba. Re-niedcra zakona je torej v upravnem, materialnem in formalnem oziru brez dvoma potrebna.
Ta načrt, častita gospoda je, kn kf.r se je d ose daj poudarjalo z dveh vtraui. sad dolgotrajnih kompromisnih pogajanj med indnstrijci in agrarei. Da je temu tako, se vidi v nacrtu samem. Na eni strani odkrito priznam protežiranje rmlustrije saj nasproti staremu vodopravnemn zakonu, na drugi strani pa vidim v načrtu seveda tudi proteziran.jp agrarskih interesov. Skoraj bi reke*, da je ta zakonski načrt v gotovem pogledu za rešitev našel pravo srednjo pot amp^k seveda tega ne bomo nikdar dosegli, da bi bodisi indnstri-jee, bodisi poljedelec, agrarne rekel, da je g tem načrtom dosežen njegov ideal. In kakor se agrarei pnjtošzrje-te zoper nekntere določbe, ima razlog tudi industrija, obrt, da se pritožuje zopor posamezne določbe tega zakona. So pa splošno v načrtu dobrote, katerih ne moreta prezreti niti industrijec, niti agrarec.
Pravna nesigurnost je po dose*
danjem vodopravnem   zakonu brez
dvoma v marsikaterem oziru obstojala. Tu se je danes omenilo eno vprašanje, vprašanje glede nadanjs vode. Ne vem, če je ta izraz »nadenja voda« povsem sreoen. (Posl. dr. Tavčar »Grundwns*er!«) skoro se mi zdi izraz »podtalna« voda uniest-nejš»i. Torej ta podtalna, ali kakor jo imenuje načrt, nadanja votla je bila dosedaj glede svoje kvalifikacije, čigava lastnina je, kdo je opravičen jo izrabiti, v precej dvomljivih odno-šajib. Zakon sam striktnih in pozitivnih določil o upravičenosti do uporabe te podtalne vode ni vseboval, praksa pa je bila navezana na judikatnro upravnega sodišča in to pa je častiti zbornici znano, da tudi upravno sodišče ne razsoja v en«kili slučajih vedno povsem dosledno in enako. Torej ju dika tura upravnega sodišča .je bila Irbilna, postopanje oblasti je bilo Iab'lno. To so bili od-nošaji, t katerih je dosedaj živel posestnik sveta, pod katerim se je nahajala taka podtalna voda. Sedaj se v zakonskem načrtu (§ 3) natančno določa princip, da ima podtalna voda postati lastnina zemljiškega lastnika, in to je brez dvoma dobrota zakona. Ravnotako dobrota je sigurnost glede omejitve koncesije. Zakon natančno določa., da je korrces:jo omejiti na gotovo Vodno napravo ali zemljiš'-e in le v enem slučaju na osebo. Rnvnotako je sigurnost potrebna glede dobe koncesije. Glede koncesijske dobe, nri tem seveda razločuje zakon nekoliko med privatnim in korporacijskim podjetnikom, ka kor deželo, državo in občinami, in tu je seveda privatno podjetje nekoliko prišlo v ozadje: kmetijstvo se na brez dvoma proti določilom glede koncesijske dobe ne more pritožiti. Po § 24. se namreč — to boste gospodje priznali — lahko da za kmetijske namene časovno neomejena koncesijska doba, katere pa ni deležna, recimo, industrija. Industrija sama dobi koncesijo k večjem ti za 60 let. dočim jo dobi država, dežela in občine do 90 let. Jaz sem mnenja, da je to zaro-i*tavljenje industrije kolikor toliko krivično, če ne v drugem pogledu pa vsaj v tem pogledu, da bi se po mojem mneniu industriji ravnotnko moi ala priznati OOletna koncesijska doba vsaj v onih slučajih, ko se naprej ve, da ni mogoče računati, da se bo podjetje, v 60 letih amortiziralo. Ne rečem, da ne bi se koneesnska doba smela omejiti na 60 let v slučaju, kadar podjetnik lahko kalkulira.
da se bo v 60 letih dosegla amortizacija podjetja, ampak so pa slučaji, ko podjetnik lahko dokaže, da v 601etni dobi ne bo mogel doseči amortizacije in za take slučaje je krivica, katera se ne da opravičiti, da je privatno podjetje omejeno samo na 601etno koncesijsko dobo, dočim je deželi, državi iu občinam priznana 901etna doba tudi tedaj, kadar je pričakovati amortizacija podjetja tudi v prejšnjem času.
Dobro lastnost zakona je za in-dnstijo videti rudi v določilih glede eksproprijarije, ampak o tem pridem že pozneje v specijalni debati do besede. Bojim >e samo. da se bo pri tem določilu imela veliko pritoževati mala obrt.
Druga stvar, ki jo moram odobravati na tem zakonu je zaslišava-nje udel^enfh korporatij. Poudarjalo se je že od strani gospoda referenta, da se bo pri podeljevanja koncesij, pri raxlastitv«b, konkurenčnih projektih, odslej naprej po predleže-čem aakofBSBiean na/4 rto (Š§ 92.. 104.) moral zastirati deželni odbor pa tudi druge korporacije, kot deželni kulturni svet — pri na« kmetijska družba — in tudi trgovska in obrtna zbornica. Do sedaj trgovska la obrtna zbornica prednosti takega zakonitega zgotovila, da jo je pri podeljevanju koncesij, razlastitvah, konkurenčnih projektih, zasHSatf, ni Imela in to je brez dvoma že korist /a trgovino In obrt, kakor je korist za deželo samo, da se o vsrth načrtih, na podlagi katerih se bodo dovolje-•vale koncesije, zasliši deželni odbor. Torej to so brez dvoma dobrote zakona, dobrote, katere mora vsak pripoznati.
Nekaj drugega pa je, eesmr s svojega stališča ne bi mogel popolnoma odobravati v predležečem zakonskem načrtu. Imel sem že v upravnem odseku priliko opozoriti na to okolnost, amnak videl sem. da je večina članov stala na strani določil, kakor jib vsebuje predležečt načrt, navzlic pomislekom, ki bi jib utegnil posamezni član naglašati v zbornici. Velik pomislek imam, častita gospod«, proti podelitvi prednosti, absolutne in brezpogojne prednosti v gotovib primerih državi, deželi In občinam. Ta prednost državi, deželi in občinam je podana ne glede na koncesijsko dobo po § 24., — v visoki meri, to morate gospodje priznati, glede eksproprijacije. (50) Nisem nasproten temu, to poudarjam, da se ne bo napačno razumelo, da Imajo država, dezMa ali tudi ob-
čine t gotovih primerih nekaka prednost, mislim pa, da bi bilo pametno, to prednost omejiti na obče koristne in dobrodelne naprave ia podjetja, ne gre pa s to prednostjo dati malim občinam in deželi možnosti in priliko za vse mogoče špekulacije. Jaz mislim gospoda moja, da se bo s to prednostjo deželo in občine zapeljevalo v dobičkanosna podjetja, katerih ne bi izvršile, če ne bi imele te prednosti pri vsakem načrtu. Ce pride privatnik s primernim načrtom, ga lahko vsaka občina, ki ima iste namene, potisne v kot. Ga bi občina prišla s kako dobrodelno napravo, ki ima občekoristno tendenco, potem jaz ne bi imel nobenega pomisleka, če se ji da primerna prednost. Da bi se pa tem korporaci-jam dajala prednost pri zgolj piido-bitaib, spekulativnih podjetjih, proti tema imam pa velike pomisleke« (Poročevalec dr. Lampe: »Naprave ki jih napravi dežela so vse dobrodelne in občekoristne!«) To, častiti gospod dr. Lampe, zna pokazati praksa. Mislim, da bi bilo kvarno, če bi občine in deželo aapeljavali v taka dobičkanosno podjetja. Takozvana Maria - Zeller-Elektrizitatsvverke na Nižje«vstrijskem so gospodarsko povsem na tleh. To je torej ena prilika, kjer je tako deželno pridobitno podjetje popolnoma zavoženo, nečem rabiti izraza falitno ali bankerotno. Pri teb nižjeavstrijskih »Maria-Zel-ler - Elektrizitatsvrerke« niso morda krive kake nesreče ali nepoštenosti tega poloma ampak slabo gospodarstvo, in bojim se, da bo tudi v naši deželi mogoče doseči prav veliko takih slabih gospodarskih uspehov, oe bodo občine z vso živahnostjo vašemu uspehu pri deželni upravi.
Dalje se lahko pritožujemo za obrt in za industrijo radi zapostav-Ijenja proti kmetijstvu. Ta princip, dajati prednost kmetijstvu, je šel celo tako daleč, da je zapostavljena celo mala obrt, tudi t tistih slučajih, ko bi se mali obrti lahko dala prilika do razvoja. Vzemimo n. pr. § 10. Paragraf 10 se peča z v porabo nadanja — podtalne vode. Torej potem paragrafu odstavek 2. je poljedelcu prepuščena v poraba vode ter mu je dovoljeno odpreti in rabiti podtalno vodo za hišne in gospodarske potrebe brez vsakega dovoljenja politično oblasti. Častita gospoda, jaz ne najdem nobenega vzroka za kaj bi se zemljiškim posestnikom ne dajale iste pravice tudi za njihove rual* obrtne in industrijske namene. Če je dovoljeno lastniku odpreti in rabiti
so
LISTEK.
Rienzi, zadnji tribunov.
Zgodovinski roman.
Spisal Edward Lytton - Bulwer. Prva knjiga.
(Dalje.)
>Kake komedijantske norčije pa o?« je vprašal drugi. »To bo lepa zabava,c je Šnšljal tretji. »Upam, da bo dobri mož vplete! v svoj govor nekaj krepkih dov-tipov.«
»Gotovo je znorel,« je menil četrti.
»Kako je lep,« so govorile ženske.
To je mož, ki pozna ljudstvo :-kozinskoz,<-. je Montreal rekel Adria-nu. »Ta ve, da mora govoriti tudi za oči. če hoče srca pridobiti. Prebri&a-nee je, velik prebrisanec.«
Zdaj je Rienzi stopil na oder. Dolgo je gledal zborovalce in mir njegovega majestetičnega obraza, njegova globoka in sveta resnoba je provzročila, da je nehalo vse imVj'-nje. Napravil je na rogajoče plemstvo tisti vtisk, kakor na nepotrpež-Ijivo ljudstvo.
»Gospodje rimski,« je končno iz-pregovoril, »in vi, prijatelji iB somo-
ščanje, vsi ste slišali, čemu smo se danes zbrali; tudi vi, gospod škof orvietski in vi, sodelavci na polju znanstva, tudi vi veste, da gre za stvar, ki je v zvezi s starim Rimom. Toda, verujte mi, ne gre samo za učeno uganko ki se tiče samo mrtvih.
Naj propade preteklost in naj jo pokrije tema, pustite jo za vedno počivati pod razpadlimi templji in v gro-beh njenih pozabljenih sinov, če nam ne more biti vodnica v sedanjosti in v prihodnjosti. Kaj mislite gospodje, da smo noč in dan studirali preteklost zaradi nje same? V zmoti. Vedeti, kaj je bilo, nima nobene vrednosti, če ni s tem združena želja izvedeti, kaj bo iz nas. Naši predniki so samo prah, če nam, svojim naslednikom, ne morejo ničesar povedati, takrat pa ne prihajajo njihovi glasovi iz zemlje, ampak iz neba. Spomini so zgovorni, ker doje upanja. Preteklost je sveta le vsled pričevanja o napredovanju človeštva v nravnosti, svobodi in znanosti. Naši dedje nam prepovedujejo nazadovati — uče nas spoznavati njihovo zapuščino — velevajo nam, da tirjamo nazaj to ded-ščino in jo pomnožimo — da čuvamo njihove kreposti in se ogibamo njihovih zmot. To je korist poznavanja preteklosti. Kakor to sveto poslopje, v katerem ae nahajamo — tako'j* preteklost grob, nad katerim je treba postaviti tempelj. Vidim, da se čudite temu mojemu uvodu; spogle-
dujete se in vpra^uiete, knj da bo iz toga. Poglejte to veliko železno ploščo. Napis je na njej. Izkopali so jo šele pred kratkim izpod kamnov in razvalin — o, sramota za Rim! — ki so bile nekdaj cesarske palače in obloki zmagujoče sile. Napis sredi te plošče pripoveduje, kako so rimski senatorji Vespazijann podelili eesar-sko dostojanstvo. Da slišite ta napis, zato sem vas povabil. Cesarjn je bila zanpana oblast, dajati postave in sklepati zveze, s katerimi narodi ae mu zdi koristno; razširjevati in zoževati meje mest in okrajev; podeljevati možem — pazite o gospodje — čast vojvod in kralj*v — da, pa jib tudi odpravljati in jim vzeti ta dostojanstva; podeljevati in jemati krajem mestne privilegija, sploh vse storiti, kar spada v cesarsko oblast. Tako velika moč je bila podeljena tistemu cesarju. A od koga t Bodite pozorni, poslušajte, prosim — od koga? sem vprašal. Od rimskega senata! A kaj je bil rimski senat t Pooblaščenec rimskega ljudstva!«
»Vedel sem, da bo to povedal,« je menil kovač, ki je stal s svojimi pomočniki pri vratih, pa je jasno slišal Rienzijev srebmočisti glas.
»Hraber moi je) Kar baronom na ušesa jim je to povedal.«
»Zdaj vidite, kaj je ljudstvo nekdaj bilo. Ce bi njega ne bilo, bi tega nikoli ne izvedeli.
»Tiho, ljudje, tiho,c j* cerkov-
nik posvaril tiste, ki so tako med seboj sesljali.
Rienzi pa je nadaljeval:
»Da, ljudstvo je cesarjem podeljevalo oblast in ljudstvu pristoja oblast. Ali si je mogel cesar sam podeliti krono? AH je mogel iz lastno moči doseči to dostojanstvo4? Ali je bilo z njim porojene*? Gospodje baroni — ali je bilo cesarsko dostojanstvo odvisno od števila utrjenih gradov ali od visokega rodu? Ne! Cesar je bil vsegamogočen, a bil je to samo vsled tega, ker mu je ljudstvo to moč poverilo. Rojaki moji, tako velika je bila oblast vaših očetov celo v tistih časih, ko je bila svoboda samo se senca tega, kar je bila poprej. Vsa oblast je izvirala iz ljudstva. A kaj imate zdaj še podeljeva-tt! Kdo, kdo — vas vprašam — kdo, kateri najmanjši mogočnik vas vpraša, da mu podelite oblast, ki jo izvršuje? Njegov senat je njegov mec; njegovo pooblastilo ni pisano s črnilom, ampak s krvjo. In ljudstvo? Ljudstva sploh ni več! O, daj bog, da bi mogli izkopati duha preteklosti ir zemlje tako, kakor izkopavamo spomenike preteklosti.«
»Ce bi bil jaz vas bratranec,« je Montreal šnšljal Adrianu »jaz bi pustil temu možu le prav malo časa iimi koncem njegovega govora ia med njegovo zadnjo izpovedja.«
»Kdr je vaš cesar?« je nadaljeval Rienzi. »Tujec!   Kdo je veliki
poglavar vaše cerkve? Pregnanec! Vi sami nimate postavnih poglavarjev — in zakaj ne? Ker imate tirane, ki se postavam roga jo. Razuzdanost plemičev, njih prepiri in boji so pregnali sv. očeta iz Rima; vaše cest* preplavljajo z vašo krvjo, sadove vašega dela zapravljajo v bojih in zabavah s kupljenimi razbojniki. Vaše moči so izčrpali proti vam samim, da je vaše rodno mesto, ki je nekdaj vladalo ves svet, danes vsemu svotu v /asmeh- *
Obrnil se je zdaj ljuto proti Savel! i jem in Orsinijem, ki so, hotee zadušiti strah, ki ga je Rienzijev« plamteča zgovornost vzbujala v njihovih srcih, izražali z zanicljivimi pretnjami in porogljivim smehom svojo nezadovoljnost.
»Kako, gospoda, niti svetost tega kraja vas ne more brzdati? Mow nizkega stanu sem — navaden rimski meščan — a lahko se ponašam, da sem si nakopal mnogo sovražnikov in zasmehovalcev s tem, kar sem storil za Rim. Vi me sovražite, ker ljubim svoje rodno mesto; vi me zaničujete, ker hočem Rim povzdigniti. Plačano vam bo to in maščevano bo to. Trije izdajalci, ki prebivajo v vaših palačah, vaa bodo izdali: po-tratnost, zavist in medsebojni prepir.«
»Ta jim jo je dobro povedal U
»Haba! Pri sv. križu, to je bilo dobro!«
podtalno vodo zgolj za kmetijske namene brez dovoljenja politične oblasti, ne veni zakaj naj bi se jim to ne dovolilo v isti neomejeni meri tndi za njegove domače obrtne in indu atrijske namene (Poročevalec dr. Lampe: »Saj lahko dobi dovoljenje politične oblasti!«) Pač sme brez dovoljenja politične oblasti rabiti to podtalno vodo tndi v svoje obrtne in industrijske namene, ampak z omejitvijo: v kolikor se to zgodi brez gonil z elementarno silo in ne z arte-zičnimi vodnjaki. Seveda bo lahko prosil za dovolitev, ampak to je že omejitev. Ce se dovoli v poljedelske namene raba te vode brez te omejitve, jaz ne vem, zakaj bi ne bila malemu obrtniku dovoljena raba podtalne vode na njegovem posestvu tudi za njegove obrtne namene brez te omejitve.
Častita gospoda, nevarne določbe, bi rekel neprijetne določbe so one § 53. To je tista določba, ki govori, da bo lahko veliki podjetnik, industrijalec, velik obrtnik tedaj tudi država, dežela ali občina, ki rabi več motornih sil, da bodo ti lahko razlastili malega obrtnika. To je za malega obrtnika krivično, častita gospoda. Jaz se seveda zavarujem v tem trenotku proti vsakem očitanju, da bi bila moja stranka ali jaz nasproti obrtnemu stanu. To očitanje je bilo v listih v zadnjem času, ampak jaz mislim, da je to očitanje krivično in ima zgolj demagogične namene, kajti narodna naprednu stranka, kateri imam čast pripadati ni z ničemur pokazala da je nasprotnica mali obrti, najmanj pa, da je zastopnica tujega, židovskega kapitalizma, ali da hoče domačine izpodriniti iz domače zemlje in omogočiti tujcem obstanek v naših krajih. Gospodje, le en korak narodno - napredne stranke v tej zbornici mi pokažite, ki bi mogel dokazati in opravičiti tako pisarenje v javnosti. (Posl. dr. Zaje: »Pejte, pejteM
Ce je vam toliko za malo obrt. eastita gospoda, če vam je torej toliko ležeče na njenem razvoju, tedaj bi bila vaša prva dolžnost, da prvi vsta-nite in rečete: Mi zahtevamo, da se § 53. eliminira is tega načrta. Toda iz ust eastitega   gospoda referenta
dr. Lam peta se je slišalo vse prej. kakor pa zahteva po eliminiranju § 53. To je tista določba, katera malemu obrtniku toliko škoduje.
Časita gospoda, seveda nas je gospod referent glede § 53. prav ua kratko potolažil. On pravi, res jc, da bode mali obrtnik lahko ekspropri-iran na korist velikega obrtnika, toda mali obrtnik bo zadovoljen, ker bo lahko tudi ekspropriirar. na korist dežele. Seveda če pride dežela kot podjetnik, tedaj dežela malega obrtnika lahko tudi iz kože dene, te- | daj se deželi mali obrtnik prav nič ne smili, smisli se ji samo takrat, kadar pride kak privatni podjetnik. (Poročevalec dr. Lampe: »Katerega pa smo že djali iz kožo!«) (Klici: Kobal v Idriji!« v sredini. — Živahna veselost in medklici na levi).
Deželni glavar pozvoni. Prosim, da se gospoda govornika ue moti. Poslanec dr. Novak nadaljuje: Gospod poročevalec pravi, saj utegne potem mali obrtnik dobiti kompenzacijo za to nesrečo, ki mu utegne nastati in sicer pravi, da bo dežela imela v svoji moči in v svoji dispoziciji mogočne motorične sile, katere bo potem oddaljala tudi malenu obrtniku po nizki ceni.
Častiti gospodje, če ho dežela te »voje motorične sile prav po ceni oddajala malemu obrtnikn bn imela iz-
gubo, če jih bo pa oddajala drago bo
pa zopet mali obrtnik revež prt teb napravah. (Poročevalec dr. Lampe: »Ni za pomagati!«) Nimam pa namena častiti gospodje, odklanjati to vladno predlogo kot oelote, ker tem glasoval že v upravnem odseku za prehod v specijalno debato in temu postopanju v upravnem odseku dosledno bomo jaz, oziroma moji somišljeniki tndi danes glasovali za prehod v nadrobno razpravo, ker stojimo namreč na stališču, da je ta vodopravni zakonski načrt uspeh dolgotrajnih kompromisnih pogajanj, in da nudi priznanja vredne dobrote za industrijo in obrt, kakor tudi nudi take dobrote za kmetij rtvo; ker je »boljše« vedno sovražnik »dobrega«, menim, če odklonimo ta načrt, ne utegnemo tako kmalu piiti dv reforme vodnega zakona in zato mislim, da sem upravičen izjaviti tudi v imenu svoje stranke, da bomo glasovali za prehod v specijalno debato tekom katere stavim več spreminjevalnih predlogov. (Živahno odobravanje in ploskanje v središču.) _
Novi zunanji minister.
Dunaj, 19. febr.
Grof Berchtold je imel ponovno priliko se orijentirati o stanju raznih važnih zunanjih dogodkov. Dve zadevi ste zlasti posebno aktualni in pereči: zbližan je z Rusijo in obuovitev trozveze. Cesarjevo lastnoročno pismo, ki poudarja zaupanje v dosedanjo smer naše zunanje, politike, govori jasno dovolj, na kateri program se je moral novi minister zavezati.
Prihodnje loto poteče trozvezna pogodba- Boj takozvane vojaške stranke in klerikalcev proti nadalj-nemu obstoju prijateljskih, zavezniških odnosaj*?v napram Italiji je bil brezuspešen, pokazalo se jc pa tudi, da se gotovi avstrofobski krogi v Italiji prav motijo, ako smatrajo za dobro in prospešno, da se Italija odloči od dosedanjih zaveznic ter priklopi velesilam tripelentente. V dobi tripo-litanske vojske se je pouovno pokazalo, da sta si Italija in Francija v premnogih vprašanjih ostri nasprotnici in da sc upravičeno smatrate za neposredni konkurentinji v Sredozemskem morju. Bolj kakor kedaj, se je baš v zadnjih časih v italijanskih krogih utrdilo prepričanje, da jc za Talijo možna in potrebna avstrijska zveza. Posebno pomembni ftte v tem oziru kondolenčni brzojavki Giolitti-ja in San Giuliana, ki povdarjate prijateljstvo in zavezništvo z Avstrijo v neobičajno toplem tonu, ki oznanja, da je obnovitev trozveze že danes gotova stvar in da imajo morda oni prav, ki trdijo, da bo zlasti avstrij-- -italijanska zveza v bodoče še ožja in trdnejša kakor po dosedanji pogodbi.
Druga velika naloga grofa Berchtolda je zbližan je Avstrije i Rusijo. Prvi korak na tej poti je že storjen, obisk velikega kneza Andrije Via d i m i rovi ča kaže, da je led dosedanjih odnosa je v prebit. Grof Berchtold je osobno pri ruskem dvoru in v ruski diplomaciji persona gratissima in splošno se smatra, da se mu posre-čj odpraviti dosedanja nesoglasja popolnoma ter ustvariti med obema državama odkrito prijateljsko razmerje. Optimisti prorok nje jo, da je glede avstrijsko-ruskih odnošajev pričakovati vele važnoga preobrata, ki bo vplival na tok cele evropske politike. Avstrija in Rnsija da se ne /.a-
dovoljite le s reetitucijo starih dobrih odnoiajev, temveč da bodete v gotovih zadevah zopet pričeli nastopati skupno in da je pričakovati novega dalekosežnoga aporaauma glede balkanskih zadev ...
Grof Berchtold stoji pred važnimi nalogami Naj bi uspešno nadaljeval to, kar je njegov prednik pričel dobrega in zdravega, uspešno pa se tudi čuval usodnih hib grofa Aehren-tbala. Zunanji minister, ki hoče res uspešno skrbeti za mednarodno veljavo in za procvit Avstrije, predvsem ne sme pozabiti, da je ta država po svoji veČini slovanska in da je vsaka politika, ki nasprotuje težnjam in željam, koristim in interesom slovanskih narodov, škodljiva ter pogubna.
Podržavljenje ljubljanske mestne policije.
Sejo ustavnega odseka kranjskega deželnega zbora dne 15. t. m. udeležil sc jc tudi c. kr. deželni predsednik, ekseelenca baron Schwarr. ki je podal glasom poročila v »Slovencu« nastopno izjavo: »Take policije, ka-koršna je sedaj, Ljubljana ne sme več imeti, razmere so nevzdržljive ne samo pri policiji, ampak tudi pri zgla-še val nem uradu. Ce se zakonski načrt ne sprejme, bom vedel z uporabo občinskega reda prisiliti prizadete faktorje, da iz mostnih sredstev oskrbe Ljubljani tako policijo, kakršne je Ljubljana potrebna in vredna, to bo pa Ljubljano gotovo mnogo več stalo, kakor če se sprejme vladna predloga. Pripomnim še enkat, da tako, kakor je sedaj, ne more i u ne sme ostati. Med drugim je tudi predsednik omenil, da je bilo popolnoma nepravilno, če so na magistratu uporabljali policijo za druge namene, kot za javno varnost.«
Tako »Slovenec^ tor za njim gra-ški in dunajski listi.
Imamo sicer simpatije do naše avtonomne policije, a smo vendar toliko objektivni, da ne preziramo njenih pomanjkljivosti.
In ravno zategadelj moramo se
v predležečem slučaju nekoliko za njo potegniti. Vse kar je prav. Ta pavšalna obsodba mestne policije s tako visokega mesta — če je besedilo sploh avtentično — zdi se nam neopravičena in nos je osupnila. To tem več, ker mestna policija zadnja leta ni bila tako rekoč drugega, nego ponižen hlapce c. kr. deželnega predsedstva in je do pičice izpolnjevala !e ukaze le tega.
Čutimo potrebo nekaj besedi iz-pregovoriti tudi i našega stališča, poslužujoč se uradnih podatkov, v javnosti že znane »spomenice o pre-osnovi mestno policijskega urada«, katora je bila namenjena občinskemu" svetu. — Da naša mestna policija v prejšnjih časih ni bila vedno na za-željeni višini in da ji tndi sedaj še marsikaj manjka, to radi priznavamo in mislimo, da je tudi ona sama tega mnenja. Vprašamo pa, ali je sploh kaka občinska policija, ki zamore razpolagati le z omejenimi sredstvi, popolnoma kos svoji nalogi, in so li c. kr. državne policije, — izvzemši edinole dunajsko e. kr. i>olicijsko ravnateljstvo — vse na oni višini, na koji bi morale biti T Gotovo ne! — Da se nivo ljubljanske mestne policije povzdigne, storil je prejšnji občinski svet zelo veliko in gospodje na Blei-weisovi cesti morajo nam pot rili ti. da so se razmeće pri mestni policiji ravno v zadnjih letih — temeljijo pre-
JJigg.u [••;¥■"?. .nun m     i m i ii ii Bm-Trin Tni-Tfi
drugacile ter obrnile na boljše. Mest-no-policijski urad sestoji sedaj glasom »spomenice« »iz osem pododdelkov ter Ste je skupaj 90 oseh in sicer: tri konceptne uradnike, policijskega zdravnika, tri pisarniške, enega računskega, 1 stražo iš k e ga uradnikov in 75 mož stražniskega zbora«. To ae nam zdi že precej velik aparat in je že nekaj! In kaj se je med drugim vse na novo uredilo! »Vpeljala se je takozvana dnevniška služba policijskih uradnikov in nastopanje leteli na ulici pri vsaki dani priliki v uniformi; sestavila ho se popolnoma po dunajskem vzorcu razna službena navodila, n. pr. za izvrševanje urad-niško-dnevniške-, inšpekcijske-, intervencijske-, pripravljenostne- in poulične službe; nadalje za izvrševanje službe stražniskega nadzornika in stražniških vodij; sestavlja se posebna učna knjiga (v slovenskem jeziku) kot pripomoček pri šolanju moštva; uvedli so se strogi stražniški izpiti pred posebno preskuševalno komisijo; pregledali so se vsi zabavni lokali komisijonelno ter izdali glede varnost obširni predpisi; popolnil se je prevozniški red itd.« Videli smo sami poleg nepotrebnih orožnikov pri vsakem količkaj za gospodo na Blei-weisovi cesti »sumljivem« zborovanju izdatno število policijskega moštva v »pripravljenosti« pod poveljstvom in pod nadzorstvom policijskih uradnikov. Ali vse to v očeh gospoda barona Sehwarza ne velja nič t Veljajo li samo orožniki kaj? Ali mu ni c. kr. vladni svetnik vitez Laschan, ki je vladal čez poldrugo leto na rotovžu in imel priliko, policijsko postopanje vsak dan opazovati, nič poročal? Ali mu n. pr. ni poročal da so se med drugim ravno v dobi njegovega med v ladja z velikimi stroški adaptirali novi prostori za osrednjo policijsko stražnico? In v katere druge namene naj bi se bila policija vporabljala? Da je policijsko moštvo v svojem službe prostem času. kakor pod županom Hribarjem, tako pod c kr. vladnim svetnikom Laschanom pomagalo magistratnemu ekspeditu 2 do 3krat na leto raznašati uradne spise, to vendar ni bilo javnovarstve-
ni službi na kvar! — Reci moramo,
da je za mala sredstva, s katerimi razpolaga mestna občina ljubljanska, njena mestna policija primeroma prav dobro urejena in gotovo bi se bila tekom leta 1912 še bolje uredila, če bi bil prišel občinski svet v položaj, uvesti v zgoraj omenjeni spomenici nasvetovane reforme in s tem še bolj popolniti mestno policijsko organizacijo. Sicer pa kako se to strinja: V »Slovencu« beremo, da je po izreku ekscelence barona Schwar-za mestna policija za nič, v spomenici pa stoji, da jo je neki odposlanec ministrstva, ki je na jugu proučeval vprašanje izseljevanja, hvalil! Kdo "ima pravf Bode-li ljubljanska c. kr. državna policija, ki se bo, če smo prav poučeni, popolnjevalo večinoma iz tržaških uradnikov in iz tržaških redarjev, boljša od sedanje, po »dunajskem vzorcu šolam?« mestne policije?
Glede na število redarjev bo Ljubljana pod državno policijo gotovo na slabšem. Občinski svet bi bil redarstvo v zrni slu nasvetovane reforme sigurno še letos zopet za 20 mož pomnožil, tako da bi bil potem štel mestnopolicijski stražniški zbor 05 mož, tedaj več, kot jih bode imelo c kr policijsko ravnateljstvo za naše mesto na razpolago, ker bode moralo od svojih 130 redarjev vporabljati gotovo najmanj 30 mož za okolico. Tudi se ■ vsoto 350.000 K, katero bo baje imela državna policija na razpo-
lago, več doseže kakor s 130.000 K kar je zamogla mestna občina izdajati za svojo policijo; to bode u virio i vsak človek.
Povedali smo že enkrat, — na glede na vprašanje mestne a v tonom i je, — da je podržavljenje ljubljansko mestne policije narodno-napredni stranki prav. Dostaviti pa moramo, da ravno sedaj ni nobenega posebne, ga povoda za to.
Javni mir in red se od septembrskih dogodkov sem ni več kalil, do-monst racij ni bilo in ne bo nobenih več, meja je pa precej oddaljena.
Proti nasilstvom na Hrvaškem.
Sarajevo, 19. februarja.
Pri včerajšnih dogodkih je bil«, vec oseb deloma od sabelj, deloma od konjskih kopit ranjenih. Sin občinskega svetnika
Sahim Agič
še živi i u kk> ga operirali, vendar pa je njegovo stanje brezupno.
Listi napadajo   policijo,   ki jt> brez pravega povoda začela streljati nasprotno pa hvalijo listi
taktno postopanje vojaštva.
Opoldne je bila
skupščina
zopet otvorjena. Galerija je bila na bito polna, zlasti v velikem številu s prišli dijaki. Tudi zbornica je dobru zasedena. Takoj začetkom seje jc go voril
župan Curčić efendi o dogodkih v mestu, ki jih obžaluj* ter zahteva od vlade, da   izjavi na kak način hoče dati zadoščenje za
nedolžno prelito kri.
Nadaljne dogodke v   saboru irt zaključitev seje   smo  ie opisali včerajšni številki.
Takoj po seji je šla deputacija k deželnemu šefu, generalu Potioreku. da ga prosi, da bi ne poslal vojaštva na cesto, ker to že itak razburjene duhove še bolj razburja. General Po
tiorek je izjavil, da bo poslal voja^tv-šele, če za to prosi policija, če pa nc bo prišlo do demonstracij,   da tndi vojaštvo ne bo prišlo na ulico.
Zupan je nato izdal na prebiva
stvo
oklic,
s katerim je poživlja, da naj ohrani mir in ne prireja demonstraeij-
Pri včerajšnih demonstracijah je bil ranjen tudi nadporočnik Maierhofer.
Danes se zbirajo na Cerkvenem trgu in na Korzu velike gruče ljudi, vendar ni prišlo do demonstracij. Samo srednješolski dijaki so priredili demonstracijski obhod po mestu, pri katerem pa ni prišlo k nobenemn spopadu s policijo.
Zagreb, 19. februarja. Vm listi, ki so prinesli
resolucijo,
katera jc bila sprejeta na predvče-rajšnem shodu, so bili zaplenjeni.
Zvečer so se ponovile demonstracije v Ilici zaradi dogodkov v Sarajevu, vendar pa ni prisdo do nikakršnih spopadov.
Italijansko - turška vojna.
General Caneva se je torej vendarle vrnil v Tripolitanijo. Iz tega dejstva moremo sklepati, da je Cane-
Prava in neprava ljubezen.
(Povest. — Spisal Blaž Pohlin.) (Dalje.)
Ah ni to čisto oderuško? Le kak brezsrčen brezbožnež je mogel postaviti tako visoke cene za taka malenkostna dela. Zato sem ubogi cerkvi svete Klare takoj odrinil par lir, ko sem pa prišel iz Rima, pa pobiral milodare za njo. Ker sem znal ljudem govoriti na srce, da bi se usmilil kamen, sem imel v par dneh nabranih že okoli tristo lir. Namenil sem se drugi dan odposlati denar ubogi cerkvi, kar me napadejo laŽki roparji in mi vzamejo vse do zadnjega cen-tezima. Pobrali so mi tudi moj denar. Vrh tega so me še osuvali z n< ž-ki in našpikali kot divjega zajca. Bil sem srečen, da sem odnesel življenje, zato sem jo pa iz laške dežele kaj hitro popihal, pa tudi za cerkev svete Klare nisem več nabiral.
Prišel sem spet v domače kraje med domače ljudi. Ko sem začul domač jezik, me je 6preletelo veselje po vsem telesu in od takrat nisem več lazil po svetu med tujim ljudstvom.«
Ko je Matižar končal svoje zanimivo pripovedovanje, ki je je večkrat pretrgal mogočen smeh poslušalcev, se je Kobilica ravno naspal in se prebudil. Sprva je prestrašeno gledal okrog sebe, ne da   bi vedel,
kod je, ko je pa zapazil pred seboj na pol polno steklenico, prišel je brž do spoznanja, si natočil v lonec vinu in pil. Kdo bi mu zameril to slabost!
Gostje so se jeli kmalu razhajati, kajti bilo je že pozno. Matižar ni šel domov, ampak se je zleknil kar po klopi pri peči, Topolovec mu pa tudi ni branil.
Med zadnjimi, ki so zapustili gostilno, *ta bila Sedmič in Borcev hla-T-ee France, ki ju je vodila skupna pot. domov.
France jc bil nocoj prav dobre in živahne volje. Zmirom je poskušal zapeti kakšno in silil Sedmiča, naj mu pomaga. Res sta zapela, a kakor se sploh petje dveh pevcev v tihi noči na vasi sliši žalostno, otožno, tako je bilo tudi njuno petje kot pogreb-nica. Sedmič je opazil to, zato ni hotel več peli.
»Ali greš naravnost spat, prijatelj:« vpraša France Sedmiča, ko sta bila ze iz vaei in nedaleč od doma,
»K&m i a arugam?«
Ker sva si dobra prijatelja, ti b->m nekaj povedal,« reče France.
-Kai povej!« meni Sedmič, ki je sodil  da iz Franceta govori vino.
*> Zadnjič sta se vidva z našo gospo precej dobro imela,« posmeje ae
hlapec
Zdaj je postal Davorin pozoren. »Kdaj?« vprašal je.
»I no, ko gospoda ni bilo doma, oni dan pri večerji.«
»Kaj sva se imela dobro?« »Tako le prav po domače, ata pa mamo sta se šla,« šali se France.
»Kdo trdi to?« reče ostro Sedmič in obstane.
»I kaj so boš tako!« zamahne France % roko, »saj to ni nič takega.«
»Jaz nikoli!« odvrne odločno Davorin.
»Pa saj to ni nič takega, ti pravim«, miri ga France, »vsak je vesel, kadar pride do pečenke.«
»Ce hočeš, da sva ae prijatelja, ti prepovedujem take besede,« vzroji Sedmič; »rekel sem ti. da ni bilo nič med nama. kar bi bilo zoper zakonsko zvestobo in menda mi ni treba ponavljati tega še enkrat.«
»No, verjamem ti,« reče France, »a jaz sem omenil to reč, da ti pokažem, kakšna je ta ženska. Ali hočeš videti še nocoj?«
»Kaj?«
»Samo z menoj pojdi! Videl bos, kakšna je baba, če dobi starega dedca za moža — če tega res še sam ne veš!«
Dospela ata do hiše.
Po Francetovem navodilu je Sedmič stopil v senco košatega kostanja blizu konjskega hleva. France je trikrat zaklical pojoč »Lahko noč.« Cea dobrih deset minut so se odprla stranska hišna vrata, ii katerih je stopila ženska. Sedmič je takoj spoznal Borčevko. Stekla je pr ti konjskemu hlevu, kjer je stal Fran-
ce in tam se je takoj pričelo objemanje in poljubljanje kot med zaljubljenci. A Borčevkina ljubezen je V6ki-pela še hujše, in če Sedmič ni mogel več gledati ostudnega prizora, povzročil je gnjus, ki ga je z novo večjo silo občutil do te ženske!
XIV.
Minulo je za tem dober teden dni in Sedmicu je postalo prebivanje na Golem tako zoperno, da bi bil rajši odšel danes kot jutri.
Odkar se mu je pripetila sramota s psom, darovanim od Mrkača, je bil Borec ves nataknjen. Vpil je nad hlapci, na katerih obrazih jo povsod videl prihnljen in pritajen smeh, pa tudi sicer je skoraj režal nad vsakim, S komer je prišel v dotiko. Pri jedi jc bil osoren in ko je bil obed ali večerja končana, je takoj vstal in šel ven.
Tudi Katinka je delala resen strog obraz. Ni govorita in kolikor je pač morala govoriti, bil je proti poslom oduren ukaz, proti drugim prevzetna mrzlost. V občevanju s Sedmi čem sta bila pa oba izredno kratkih besedi in govorila sta z njim le. Čemur se sploh ni dalo izogniti. Iz vseh besedi je bilo pa spoznati, da bi ga ne za d rž vala, če bi gost nameraval oditi z Golega.
Samo Justina je bila prijazna z Davorinom. Videlo se je, kot bi se bila deklica oživela od nedelje, ko je povedal oče Mrkačn v obraz, ds mn ne da hčere. SIcer je Mrk č ie pisal Borcu in mu pojasnjeval vso nezgo-
do ter je Borec že nekoliko obžaloval, da se je dal tistikrat v svoji jezi zapeljati tako daleč, da je preklical Mrkaču dano obljubo iz česar se je dalo sklepati, da je spet voljan hčer izročiti staremu prijatelju, a Justiuo ta preobrat v očetu ni več tako silno vznemiril. Z* hi j je drugo čuvstvo močnejše vladalo v duši. Ko je vide la. da sta oče in mačeha neprijazna s Sedmičem in ker ta ni odšel, smatrala je često za gotovo, da ostaja zaradi nje tu in to ji je vedrilo obraz in veselilo srce.
A Justina se je motila, ko je upala, da je ona vzrok Sedmičevega obstanka pri Borcevih. Justina je bila Davorinu simpatično dekle, ker jc bila še nepokvarjena in naivna, a da bi se v njem užgala le najmanjša iskrica kakega močnejšega čuta od priprostega prijateljstva, o tem ni govora.
Pač pa je Sedmiča zadrževala na Golem Marijanica. Od sestanka pri studencu in od razkritja medsebojne ljubezni je užival sladke trenutke, pijoč med dekličinih ustnic in zroč v bliščobo njenih oči, kjer je odsevala lepa nedolžna duša. Bil je to najlepši čas vsega dosednnjega Sed-mičevega življenja in kdor je tudi kdaj ljubil idealno brez primesi vsakih drugih občutkov, bo priznal, da so ti trenutki najlepši izmed vsega drugega in drugačnega uživanja ljubezni !
<Ua!j* lrihotlnjlc.)
ra prepričal italijansko vlado, da je način bojevanja, ki ga je prakticiral, edino pravi. Javno mnenje v Italiji nikakor ni bilo zadovoljno s taktiko generala Caneve in je zahtevalo hitrejših in večjih uspehov. In na pritisk tega javnega mnenja je vlada faktično hotela izpremeniti dosedanjo taktiko in je hotela afriške četa pomnožiti še za en vojni kor. Caoeva je pa izjavil, da tudi s to vojno močio ne more z eno samo odločilno bitko prisiliti Turčije do tega, da sklene z Italijo mir. Tako odločilno zmage si more Italija priboriti edinole izven Libije, to je ob evropski obali Turčije.
General Caneva bo torej nadaljeval dosedanjo taktiko. Italijanska vlada se bo morala pa odločiti, ali naj vendar že začne z mornariško operacijo ob evropski obali Turčije. Ker pa Italija ni dozdaj vporabila roliko ugodnih prilik, da bi izvedla *a :=voj načrt, tedaj je pač malo \ trojčke, da bi začela zdaj to akcijo.
Italijanski parlament se b:> v Kratkem pečal s tripolitanskim vpia ?anjem. Zato bo pač dovolj prilike, vsaj pride v razpravo aneksijski de-Iiret. kakor tudi različne interpelacije. Socialnodemokratična stranka rtavlja na vlado vpraannje, kaj jo ie dovedlo do tripolitanskega podjetja. Poslanec Cavagnari hoče izvedeti od min. predsednika, ali ne kaže toliko časa počakati z debato o zunanji politiki, da bo Tripolitanija popolnoma zasedena. S francosko - italijansko efero se peča interpelacija posl. En-genia Chiesa. Interpelirali bodo pa tndi zaradi preostre cenzure in zaradi izganjanja časnikarjev iz Tri-noiitanije. Vendar bo pa vlada z <->zirom na mednarodni položaj previ, ino molčala. In tako se bodo morali Italijani pae sprijazniti s pregovorom »Potrpljenje je božja mast«, a a
Carigrad d, 18. februarja. Turška poročila pravijo, da je 15. t. -kušala neka italijanska topnima pri Mokki zapleniti neki turški čoln. Turški vojaki so začeli stre-Ijati, na kar se je topniearka umaknila in iz daljave bombardirala pristanišče, neka mošeja in dve hiŠA ste 1 * J1 i poškodovani. Isti dan so Italijani bombardirali južno pristanišče ter razrušili del vojašnice.
Milan, 19. februarja. Xeka tovarna v Novari je d bila naročilo, da dobavi 200.000 avtomobilskih očal za italijansko ekspeJficrjsko armado v Tripolitaniji. Ta očala naj rnijejo vojake pred peskom. Iz teh predpriprav sklepajo, da bodo začeli rtalijani prodirati v notranjo deželo.
Milan, 19. februarja. Na sbo-lu, ki se ga je udeležilo kakih 3000 socialistov in delegatov italijanske socialistične zveze, so odobrili od posl. Turatija predlagani dnevni red proti vojui. v katerem zahtevajo i nergično opozicijo proti ministrstvu Giolittijevem in pa. da vlada nazaj vzame aneksijski dekret.
mM o živinozćrounišHeni tečaju no Vrhniki.
Svoje stališče napram žtvino-zrlravniškemu tečaju je »Akad. društvo slov. veterinarjev na Dunaju« razjasnilo v spomenici poslani dež. odboru. Iz te spomcnTce, ki je bila priobčena skoro v vseh slovenskih , listih, ni mogel nihče najti tega, kar nam očita g. dež. posl. Demšar, ki pravi, da je iz nje posnel naše popol no nepoznavanje svoje bodoče odgovornosti polne in važne naloge, da smo mi proti izobrazbi kmeta ter za to nazadnjaki. Sp' menica ni bila ni-kaka pitijsko zavita fraza, ampak jasna in odkrita konstatacija, iz katere bi še tako drobnogleden jurist ne povzel omenjenega očitka. Ros je ravno nasprotno. Slov. veterinarji niso proti izobrazbi kmeta za prvo pomoč, ampak ravno narobe; če se nam podtika sovraštvo do kmetove zobrjzbe, je to samo neutemeljena in malo honetna psovka. Ljudi za prvo pomoe se da vzgojiti v živinorejcih samih s predavanji in navodili; to je želja in zaeno naloga vsakega živinozdravnika. Ce pa sleherni kranjski živinozdravnik doslej ni izvršil v tem ožim svoje naloge, to ni njegova krivda, kar tndi g. posl. Demšar sam dobro ve.
Ce bi se na Vrhniki vršil tečaj zato, da bi se kmetske sinove in živinorejce same poučilo o prvi pomoči, kar bi prišlo v poetev v slučaju sile v domačem in sosednjih hlevih, bi gotovo slov. veterinarji ne bili proti temu, ampak vsak izmed njih in tudi vsak živinozdravnik bi z veseljem pozdravil tečaj ter ga podpiral in slehernega želja bi bila, da bi se taki tečaji pomnožili. — As sedanjim tečajem je čisto nekaj drugega. Tu notri se namerava producirati -živinozdravnike«, ki bodo v k nI u-renco sedanjim cenejši in boljši; vsaj je to pokazala deželnozborska debata dne 17. januarja, kjer se je
izrecno navajalo, da so sedanji livi-nozdravniki predragi, da je nekdo računal za cepljenje 4 K, drngi za pol ure kar 11 K in da je tretji kmetu kravo mesto ozdravil — skvaril. Jasen dokaz, da hočejo hiti ti gospodje živinozd ravniku stanovski konkurent je!
Drugo in bolj važno kot prvo je to, da se ljudi na tem tečajn ne bo zamoglo zadostno izobraziti, da hi bili vsaj deloma kos nalogi, ki si jo bodo prisvojevali. Ne bodo se držali samo porodništva in prve pomoči, ampak polotili se bodo s svojo neuko roko vsega mogočega, ne za to. da bi pomagali, ampak, da bodo plačani. Gotovo je, da se tem slušateljem hoče dati pooblastila in izpričevala za zdravljenje in prav tako gotovo je tudi, da bodo v tečaj vstopali dosedanji skrivni mazači, ne zato, da si pridobijo znanja, ampak, da si odnesejo s tega kurza »patente za svojo »obrt«. Torej mesto skrivnih — kon-cesijonirane mnzače! Škodljivosti mazačev za kmeta ne bomo dokazovali, ker t^ poznajo vsi dobro tudi gospod, ki trdi, da so to »izvrstni doktorjih.
Ce se rr.m pa očita oskosrčnost, sebičnost m strah pred kmetovo izobrazbo, bi pa opozorili one. ki nas s tem psn^jo na dežele, kakor je Češka, Švica in Danska. Tu stoje živinorejci cnmi vs-ij na taki viš:ni izobrazbe o zasilnem zdravljenju, kakor bodo vrhniški absolventje in ravno ti živinorejci nudijo živinozdravnik u najsijajnejši gmotni obstanek. Evidentno je, da se tudi mi želimo izobraženih kmetov. Izobražen kmet ne bo čakal v potrebi in tudi ne bo šel k mazačn po pomoč, ampak tjaa, kj^r jo ima najpoprej pričakovati t. j. pri zivinozdravniku. — To torej v odgovor na očitanje, da smo proti izobrazbi kmeta.
Kar se pa tiče grožnje z drž. pravnikom, je imela ta sličen efefct, kakor kak ponesrečen dovtip.
Ce se vam očita »IJnverfrorrn-heit<<, je to psovka, ki nas čisto nič ne znaei, ampak pove nekaj popoino drugega; kaj, to naj pa g. grof Barbo sam ngane.
Ce se nam bodo odvzele podpore, bomo lahko pač rekli, povedali smo svoje mnenje in b:li smo zato kaznovani. Lahko se pa zgodi, če se pret-nja glede podpor uresniči, da se bodo v bodoče na Kranjskem pečali a živinozdravnistvom Ramo absolventje vrhniškega tečaja.
Ce se pa trdi, da bo naša krivda, če tečaj na Vrhniki ne bo »na primerni znanstveni višini« se nam pa zdi ta trditev »mesna. J. P.
Sodnijshi panama v Ptuju.
(Drama v petih dejanjih.)
I. dejanje.
(Dejanje vrši se v Svicariji ptujskega ljudskega vrta; sujet, po-net iz »Ta-gesposte z dne 21. marca 1904, št. 81.)
Banket v proslavo c. kr. sodnika dr. Fr. Glasa, odlikovanega z viteškim križem Franc Josipovega reda. Zbrani sla vijencu čestitajo, ker je ravnokar izvršena inspekcija po dr. Ig. Pevetz, c. kr. sodnem svetniku, dognala vzoren red in izredno nadarjenost si a vi jen ca za vodstvo sodni je.
Dr. Ignac Pevetz poudarja v slavnostnem govoru, da dr. Glas izredno deluje in se svojemu poklicu žrtvuje; v bodoče naj se življenja bolj veseli. (Bučen aplavz.)
Dr. S .vit. Fichtenau govori kot 33letni veteran; izvaja razvoj sodstva r Ptuju, slavi prednike, ki so vsi že visoka dostojanstva dosegli, poudarja, da se je začelo pod dr. I. Pe-vetzem streljanje na sodnike, tako da mora sedaj sodnik biti ne samo dober jurist, nego diplomat. (Urnobesni heil.l Govore še drugi govorniki.
Dr. Glas se gin jen zahvali.
Družba se razgreje; mod splošno pijanostjo pade zavesa. II. dejanje vrši se v porotni dvorani c. kr. okrožnega sodišča v Maribora dne 13. marca 1908, tormj 4 leta pozneje; sujet posnet iz »Tagesposte« z
dne 15. marca 1908, št. 74.)
Obtožen je slovenski pisarniški nomon i k K. W. z dvema tovarišema hudodelstva uradne poneverbe in goljufije, češ, da so nekaj let pri c. kr. sodniji v Ptuju kradli in defravdi-rali kolke v vrednosti nekaj nad 246 K.
Državni pravdni- $\ prizadeva na vse kriplje, da bi vse obdolžence v najostrejšo kazen spravil; na svojo žalost mora proti Slovencu K. W. tožbo umakniti; tudi glede drugih dveh obdolžencev ga porotniki v Mariboru na cedilu pustijo, spremen i vsi kvalifikacijo v prilog obdolžencev in skrčivši poneverjeni ali defravdirani znesek pod kriminalni mejnik, tako da se ta dva obtoženca samo prestopka kriva spoznata. V tekn porotne razprave izjavi obtoženi F.: Ica kann den W. gar nicht antasten; ich habe diesen Weg. den W. zu belasten, nur eingescblagen, und dem H. Unter-suchungsrichter zu beweisen, dass beim Pettauer Bezirksgerichte schon
selt *• Jahren Steza pel vernntreni werden.
Silno ogorčenje med poslušalci
in med porotniki.
Javni obtošitelj napravi strašno klavern obraz, se prička z zagovornikoma ter se s potrtim srcem odstrani iz sodne dvorane.
Zagrinjalo pade.
Misc-cn-scene   med   II. in III. dejanjem.
Dr. Glas, dr. Ignac Peveta in dr. S. pl. Fichtenau imajo prijateljski sestanek po tej porotni razpravi.
Dr. Glas (precej potrt proti svojima prijateljema): Ta prokleta zadeva s temi defravdiranimi koleki! Zna mi vendar škoditi v moji karijeri, posebno ker se je sedaj izkazalo, da pred 4 leti vendar pri ptujskem sodišču ni bilo vse tako v sijajnem in vzornem redu, kakor se j^ na zgoraj poročalo. Odl;,'ovanja mi sicer ne bodo odvzeli; pa č> ti preklicani slovenski časniki stvar na veliki zvonec obesijo, bom imel sitnobe!
Dr. Fichtenau: Tudi jaz sem se blamiral, ker sem pri banketu dne 18. marca 1904 v Svicariji vaju tako v zvezde koval. Treba mi je bilo, si tako prste osmoditi!
Dr. Ignatz Pevetz: Ali sta vidva Čiadaka! Mislita, da to enemu ali drugemu kaj Škodujet Mar nimamo »Volksrata«, ki nas ščiti in iz vsake zagate in »schlamastike« spravi? Glejta! Tudi takrat, ko sem bil jaz predstojnik sodišča v Ptuju, ni bilo vse v redu. Dokaz temu sindikatna tožba, ki sta jo naperila proti državi in moni zakonska Blaž in Veronika CuŠ iz Hlaponee leta 1910. Res je sodišče tema zakonskima krivico delalo in škodo povzročilo. Jaz sem se v Trstu izgovarjal, da nisem mogel vsakega referata prečitati in pregledati. To je vleklo. Izmazal sem se imenitno iz te kočljive in mučne pravde.
Res, da sta ta zakonca poleg izgube zemljišča morala še ogromne stroške plačati. Toda kaj to meni mar? Pri sindikatni razpravi na Du-najn so se nekateri odločilni akti »odstranili«, tako, da se tožiteljev (Cušev) zastopnik ni mogel na te »izgubljene« akte sklicevati. Proba-tum e*»t. Zastopnik je bil razun tega še od mene radi žaljenja časti tožen in je moral plačati globo 900 kron. Prav se mu godi, temu slovenskemu fal .. ., pardon, sem hotel reči odvetniku! Jaz sam vkljnb temu postal nadsvetnik v Gradcu in upam še po-postati dvorni svetnik na Dunaja.
Ministru dr. Kleinu, kojega je pokojni državni poslanec I. Žiekar interpeliral v državni zbornici dne 12. junija 1903 in 29. novembra 1904 radi te Cuševe zadeve, so sestavili in podtaknili tak odgovor, da se je vsa krivda zvalila na zakonska Cuš in njihovega zastopnika. Končno je bil minister dr. Klein tako previden, da je ta odgovor prečital v zbornici šele 2 oktobra 1906.. torej po smrti po. slanca I. Zičkarja. Poslanec I. Zič-kar si naj na onem svetu klobase zavije s tem ministrskim odgovorom, če jih ima. Odgovor je »Musterbei-spiel« diplomatske zarukanosti. Sedaj je mirna Bosna, Znati se mora! (Poje):
Kaj nam pa morejo, m ore je, morejo* Kdo jih je vgnalf
Nič nam ne morejo, morejo, morejo!
Saj smo jim da H (Vsi trije):
Kaj nam pa morejo, morejo, morejo* i. t. d. • Zavesa pade.
III. dejanje.
(Vrši se 19. novembra 1910 v nemškem Vereinshausu povodom odhod-nice c. kr. sodnega svetnika dr. Glasa (sujet posnet iz »Tagesposte« z dne 23. novembra 1910, št. 323.)
Zbran je pod načelstvom župana I. Orniga ves občinski svet in ostala Ornigova klika, da slavijo odbodnico dr. Fr. Glasa, ki je imenovan deželno-sednim svetnikom v Gradcu. — Občinski svet ga je imenoval častnim občanom mesta Ptuj, izroči se mu dotična diploma.
I. Ornlg proslavlja Glasovo 14-letno plodonosno delovanje v Ptuju; bil je odkrit pijatelj Ptnjčanov, za-m itnik ubogih in tlačenih, idealen svetnik, pravičen proti vsakemu, tudi najodkritosrčnejsi prijatelj in svetovalec I. Orniga je bil ter mu stal ob strani v težkih dneh. (Bučen aplavz.)
Dr. Petrovitach, začasni vodja, slavi Glasa kot najboljšega šefa in plemenitega Človeka; v tisoč slučajih otiral je solze teptanim; vesele se im-pozantnega števila zbranih, kar je čast vsej sodniji, obljublja, da bodo vai sodniki v Ptuju smiraj ▼ smisla dr. Glaeer poslovali. (Frenetični heil.)
Dr. pl. Fiehenaa (menda sedaj že 401etni vetran) slavi odhajajočega kot prijatelja nemškega okrajnega zastopa in pospeši tel ja slrotinaklh sester.
Govore ie drugi govorniki v istem ditirambičnem slogu.
t
Dr. Glas, ves ginjen, se zahvaljuje vsem predgovornikom, posebno svojemu najdražjemu prijatelju L Oraigu, seleč, da ostane Ptuj vedno moderno nemško mesto.
(Strumischer, nicht **ndenwol-lender Beifall.)
Ko so proti jutru že vsi slavile! s slavljenim vred popolnoma vinjeni, pade zavesa,
IV. dejanje.
(Vrši se v sodni dvorani v Ptuju, oziroma pred stanovanjem samomorilca e. kr. kaneelista Bartscha, meseca, januarja 1912.)
Prišlo se je na sled velikanskim poneverbam pnpilarnega denarja pri
c. kr okrajnem sodišču v Ptuju, v prvem hipu se konstatira škoda nad 10.000 kron; mogoče se bo prišlo še do večje svote. Zmedenost in pobi-tost v nemčurskem taboru splošna, ker je žal, velika večina poneverje-nih svot bila ukradena in defravdira-na pod vodstvom dr. Fran Glasa. Kancelist Bartsch se zapre v svojo pisarno in se ustreli, da mahoma izdihne svojo dušo. Zeno, prestrašeno in zmučeno ter v nezavesti tavajočo od pogreba, primeta pred hišnimi vrati dva redarja in jo peljeta v zapor.
Zavesa pade.
V. dejanje.
Režiser stopi na oder in izjavi:
Cenjeno občinstvo! Igra se ne more nadaljevati ker je prevzel režijo e. kr. državni pravdnik v Mariboru. Poslednje, V. dejanje, ho polno pretresljivih in presenetljivih prizorov in zapleti jaje v. (Občinstvo mr-ma in žvižga.) Katastrofa bo tem impozantnejša, ker sodeluje tudi državni poslanec Vlncenc Malik, ki se posebno zanima ze. ptujske sodne razmere. (Zivio.)
Tudi slovenska državna poslanca dr. Karel Verstovšek in Miha Bren-čič sta se zaklela, strmoglaviti in na tožno klop spraviti jnstičnega rnini-sta dr. vit. Hochenburgerja, če bi se utegnilo pripetiti, da bi slovenski mladoletni varovanci škodo trpeli radi defravdacije kaneelista Bartscha in tovarišev ali če bi to škodo morala trpeti država, a ne tisti Volksratovi protežiranci, ki so z lažnjivimi poročili o sijajnem uspehu sodne inspekcije a la dr. Ignac Pevetz, c. kr. dvorni svetnik, zakrivili ta w?d-nijski — panama. (Izborno!)
Zavesa pade.
Abdltus.
Zločini v čznsfohovsSiBin samostanu.
n.
Pred par dnevi smo priobčili nekatere zanimive točke iz obtožnico meniha Damasa Macocha. Ker je igral pri celi aferi glavno vlogo, govori tudi večji del obtožnice o njem. Ostali del se pa tiče Helene Krzvža-nowske in menihov Olesinskega in Staieze trškega.
Izpoved Helene Maeoehove.
Helena Macochova je v preiskavi odločno tajila, da bi bila sokriva umora svojega moža in tatvine denarja iz samostana. Rnvnotako je ta-jibi da bi vedela za ponarejene mrtvaške list;ne in matrike. Glede svojega razmerja z Da masom je povedala sledeče: Z Macochom sem 6e seznanila pred osmimi leti, ko sem vstopila po končanih štirih gimnazijskih razredih v službo kot telegrafistka. Tedaj je prišla v Censtohov, da se pri Da m asu izpove. In takrat jo je Da-mas v spovednici povabil na sestanek »na Valech«. Tam se je ž njim sešla, kajti rada se je zabavala z gospodi in Datnas se je napram nji jako kavalirsko obnašal. Par dni nato je prišel Damas v Lod ter jo obiskal v njenem stanovanju. Od tega časa jo je vedno obiskoval in v teku pol leta je postalo njeno razmerje intimno.
L. 1908. se je preselila v Varšavo, kjer ji je najel Damas sobo s posebnim vhodom. Vsak teden dvakrat ie ostal pri njej čez noč. Pozneje ji je najel stanovanje v Censtohovn v •Jeruzalemskem drevoredu. Tam jo je '•»»stokrat obiskaral ter ji dajal večje zneske, tako da je dala v hranilnico 5600 rabljev ter plačala za svoje starše dola; v zneskn 5000 rabljev. Za potovanje v Avstrijo ji je dal Damas 1000 rabljev. Ko ga je vprašala odkod ima toliko denarja, ji je pripovedoval, da ima denar se iz časa, ko er ni bil v samostanu. Pozne je ji je pa pravil, da imajo denar v samostanski blagajni skupno in da si ga lahko vsakdo vzame. Ko mu je Helena ugovarjala, da je v samostanu uvedena komuna, je rekel Damas, da obstoji komnna v tem. da se v samostanu vrata prej zapirajo, da bi se samostanski ljudje ne potepali okoli. Pravil ji je o življenju redovnikov ter trdil, da ima vsak izmed njih po več ljubie, navadno omoienih žensk, Damas je Heleni večkrat nasvetoval, maj poštam njegova žena; a ko ga je
opozorila na njegov stan, je ogorčeno izjavljal,   da vrže od sebe redov-niški habit.   V svoji izpovedi je priznala,   da sploh ni ljubila Damasa-, temveč da se mu je udala samo zaradi tega, ker se je za časa njenih slabih finančnih   razmer   obnašal napram njej kavalirsko.   Za vsak tre notek ljubezni ji je dajal dragocenosti in je vedno zato skrbel, da njena denarnica ni  bila prazna. Nadalje je priznala, da ji je Damas preskrbe! listine za poroko z Vaclavom Macochom. Tedaj je sklenila, da se poroči, ker je povzročalo   njeno razmerje z menihom   javen škandal in je začel neki list priobčevati vesti o razuzdanem življenju    čenstobovskib menihov.   Po njenem mnenju je Damasu šlo predvsem zato, da bi se poročila s kakim njegovim sorodnikom z imenom Macoch, da bi se pri eventualnem škandalu branil s tem,   da jo zmota in da se gre za škandal njegovega sorodnika.   Vaclav Macoch jo bil dober mož, vendar pa zelo zadolžen.   Ker je hotela Helena končati svoje razmerje z Damasom, se je poročila  z Vaclavom. Novoporocene* sta se na vso moč   zaljubila drug ▼ drugega, toda Vaclav jo je kmalu začel sumničiti. O ponarejanju matrik in listin ter o tem, da je Damas ubil njenega moža, ni ničesar vedela — nasprotno, verjela je Da masu, da je Vaclav   vsled   finančnih težkoč pobegnil v Ameriko.
Vzroka, zakaj je Damas umoril njenega moža, ne ve, pač pa domneva, da je to storil zaradi tega, ker ni hotela Helena, odkar se je omožila, imeti še nadalje ž njim razmerja. Pri nadaljnem zaslišanju je pa priznala, da je, ko je našla potne liste Vacla-vove, prišla na to, da ji Macoch ni povedal resnice, ko je pravil, da Ja Vaclav pobegnil v Ameriko. Tedaj je prijela Damasa in ta ji je priznal, da je ubil Vaclava zaradi tega. ker je bil pustolovec in nehvaležen človek. Pravil ji je tudi, da je trupla spravil iz samostana. Helena je vse to povedala svojemu bratu v Censtohovn. Vaclav ni imel Damasa rad. Po umoru jo je Damas zopet pregovarjal, naj gs vzame, toda ona ga ni hotela.
Ljubice patrov Isidorja in Basila.
Po daljšem poizvedovanju s*-zasledili, da je imel p. Isidor Star czewski ljubico Štefanijo Malzovo. hčer samostanskega godbenika, s katero je imel 1. 1909. otroka. Ko je. imela poroditi, jo je poslal v Varšavo, kamor ji je tudi pošiljal denar. Govorilo se je tudi, da je imel tudi Basil Olesinski ljubico, kar se ju prijorju Rcimann večkrat povedalo.
Izpoved p. Isidorja Starezew»kega.
Starczewski je priznal, da se je seznanil z Macochom 1. 1900, ko je vstopil v samostan, toda sprijaznil se je ž njim šele 1. 1907, ob istem času, kakor z Olesinskim. Starczewsk? trdi. da ni vedel za ljubavno razmerje Damasa s Heleno; vendar se mu je pa nekaj zdelo in sicer zaradi tega, ker Macocba ni bilo nikdar v samostanu, kadarkoli je prišla Helena v Censtohov. Videl je tudi, kako je Macoch poljuboval Heleno. Vedel j» o vseh namerah Damasa glede poroke Helene s Francem, oziroma Vaclavom. Nadalje trdi Strczewski, da ni vedel za umor Vaclava Macocha, ker je dobil meseca julija 1910 neomejen dopust, dokler ne dobi nov« mesto. Kakor Macoch, tako je tudi Starczewski iskal prilike, da izstopi iz samostana. Starczewski je bil na dopustu pri svojih starših in od tare je pozval Macocha, naj se skupno dogovorita o nadaljnih svojih načrtih.
Macoch mu je takrat pripovedoval, da napravi škandal novem n prijorju zato, ker mu ni hotel dati dopusta. Z Macochom sta se vrnila eee Krakov in Varšavo ter si iskala* kako službo. V Censtohov sta prišla 3. septembra. Dan na to je odpotoval Macoch in od tistega časa ga Star-czewski ni več videl. Po potovanju r Krakov, mu je Macoch prigovarjal, naj gresta skupno v Ameriko, toda to mu ni ugajalo. V pismih, ki jih je pisal Macoch Starczevrskemn, ga je prosil, naj dobi od čenstohovskega policista vojaški list Zalogov. Star-vzewski je priznal, da je poslal Ma-ooehu znani dve brzojavki. Ko je slišal o umora, je takoj mislil, da je Vaclava ubil Damas. Ker se mu je Macoch smilil, mu je poslal ono pss» mo. Številka 31 v pismu je pomenja-la številko koči jaza, ki je prvi javil policiji dogodek z divanom. Napredno je brzojavko odposlal, je Damasa dvakrat izpovedal.
Starczewski taji, da bi bil kradel iz samostanske blagajnice. Priznati tndi ni hotel, da je naročal ključe in taji, da bi skupno a Macochom iznenadit Olesinskega, ko je kradel denar. Trdil je, da mn je popolnoma zadoščal denar, ki ga je redno dobival, žganje, vino in konjak — bil je notoričen alkoholik —* je dobival a vednostjo prijorjevo.
Končno je Stareaewski prizna!, da je imel po končanem rasmerju a Štefanijo Malsovo drago ljubico, tori* ff* baje ni nič stala, kar Ja bila
SSBBBBBj
množena in premožna. Imena ni hotel povedati.
Basil Oleeinaki.
Menih Olesinski je obtožen, da je nkradel zapuščino p. Bonaventnre v zneska 5000 rubljev. Taji pa vse. Trdi, da je našel v celici p. Bonaventu-re 15.000 rabljev, ki jih je oddal pri-jorjn. Cc Damas govori o tatvini 5000 rabljev, tedaj jih je nkradel sam.
Kot čnvaj nad blagajnico je imel pravico dajati duhovnikom po 10 rabljev na dan. Samo enkrat je dal Macochn predujma 50 rubljev in aicer za svatbo Helene.
Macoch   preklicuje svoje izpovedne.
Po polletnem zapora v Pietrko-tni je kar naenkrat Maeoeh izpreme-nil svoje izpovedbe glede tatvine sc. mostanskega denarja in zapuščine p Bonaventure. Trdil je, da je napačno sumničil tatvine Olesinskega in Starczewskega kakor tudi ključavničarja Pertkiewicza. da je ponaredil ključe. To je baje napravil iz strahu, da bi on sam ne postal sumljiv tatvine biserne krone in obleke Matere božje. Vsled tega je one rsumničil, da bi ne bil vsega on sam kriv. Ta dva si je vsled tega izbral kot žrtvi, ker sta bila z njim sprijaznjena in ker sta bila obenem ž njim na sumu. Sploh pa o tatvini denarja iz blagajnice in o tatvini 5000 rubljev nič ne ve. Heleni je baje dajal denar, ki ga je dobival od božjepotnikov za mase. Takega denarja je dobil 22.000, maš je pa bral za 800 rubljev.
Tajna korespondenca v zaporu.
21. avgusta 1911, ko je bilo zakisanje končano in ko so akt od poklali drž. zastopniku, se je dogodil nekaj nepričakovanega. \ pieirkow-*fkem zaporu so našli pohojeno pismo v poljskem in latinskem jeziku, katerega vsebina je pričela, da je to tajna korespondenca v zadevi Macocho-vi. Pismo so izročili izvedencem, ki ao konstatirali, da je pismo pisal Starczewski. Ta je tudi priznal, da je dopisoval z Macoehom, odkar je bil ta zaprt. Obenem je pojasnil nekatere nejasne točke v pismu. Iz pisma je bilo razvidno, da je Starczewski prosil Macocha, naj prekliče svojo prvotno izpovedno, da je kradel iz blagajnice. »Jaz se nisem nikdar ni-oesar dolžil in posebno ne, kar se tiče ključev. V Krakova so te nalagali. Izpovedno lahko preklicem. Ene ključe ti je napravil Pertkiewicz, druge nekdo drugi. Treba mu je reči, da je ključ napravil, da pa ne ve. čemu. Ti rečeš, da je od spoved niče in da ga je napravil neki neznanec, ki ,je že onstran mej. Tako bo Pertkie-wicz oproščen. Končno se pa varuj. Aa ne bos več rekel »tatvina« — temveč govori o mašah, loteriji, procentih itd. Z eno besedo: Utaji vse. Za to te prosim v imenu vseh svetnikov. Sebi ne škoduješ, a meni pomagaš. Priporočam te varstvu srca Jezusovega. Želim, da boš pogumen in da Vzvedeš to heroično delo, za katero te prosim.«
Načelnik zapora Grabski je dal nato preiskati celico Starczewskega in našel 38 pisem. Sta reze wski je pokleknil pred Grabskega, mu poljubljal roko ter ga prosil, naj nniei pisma, ker sicer bo on uničen. Pridali so. da so pisma pisali. Macoch je rekel, da ga je k temu zapeljal Š!tarczewski. Macoch jo končno prignal, da je vse res, kar je prvotno izpovedal. Pojasnil je tudi. da pomeni beseda aur. v nekem pismu zlate novce, ki sta jih Maeoeh in Star-ezewski vzela Heleni, predno so jo ssaprli-
Štajersko.
Ta pa zna! V novi cerkvi pri Celju je bila v gostilni Andreja Škofleka plesna veselica, katere se je udeležil tudi kaplan Mihael Golob. Na plesu so morala biti jako čedna dekleta, kajti kaplan Golob je plesal, da se je vse kadilo, plesal na iive in mrtve, plesal toliko časa, da ne je godcu harmonika potrla. Kaplan je bil v takem ognju, da ga je god če v a nesreča strašno ujezila. Ker ae nad potrto harmoniko ni mogel vnesti, je pa godcu pripeljal nekaj krepkih zaušnic. Razžaljeni godec je »el drugo jutro v župnišče, da bi zahteval zadoščenja za nezaslužene zaušnice. Kaplan pa mu ni dal zadoščenja, marveč ga je še v župnišču tako premikastil in pretepel, da se bo imel zagovarjati pred sodiščem.
Drobne novice. V Mariboru je vredpustni čas že zahteval dve žrtvi. Kadetni šoli v službovanje dodeljeni infanterist Jos. Kocjan je s ponarejenim podpisom šolskega zapovedni-ka izvabil peku Vitlačilu 85 K in se posvetil predpustnernu veselju. Ko so ga prijeli, je imel samo Še   37 K.
_ Pešak 26. domobranskega polka
Adolf Zavrinik je celo noč prekrokal, potem se je pa v mestnem parku ustrelil. — Na Bregu kraj Celja je padel z odra pri neki novi stavbi zidar Mihael Jelen in se je na mestu ubil.
Roroiko.
Davek od letoviiearjev. V seji koroškega deželnega zbora ae je vložil zakonski načrt glede davka, katerega bi morale plačevati koroške občine od letoviščarjev. V tem načrtu je določeno, da plača vsaka občina od vsakega letovišča rja po 5 vinarjev na dan. Zoper ta nov davek, ki bi občinam naložil težko br^me, kajti za vsakega tujca bi znana* 7\ celo sezijo okroglo 7 K, so vložile vso prizadete občine oster protest. Letovišč-na taksa, ki jo morajo plačevati tujci občinam znaša za odraščenega za c?!c- r3^ijo S K za vsakega otroka pa 4 K Za ta nov davek bi torej niti ta letoviščna taksa ne zadostovala, in bi morale občine,* posebno, kjer bi bilo med letoviščarji več otrok iz svojega doplačevati. Ta zakonski načrt je bil izročen v deželnem zboru pravnemu odseku in pride v kratkem dc odločitve.
Stavka dimnikarjev v Celovcu. Stavka dimnikarjev v Celovcu še vedno traja Poskus dimnikarskih mojstrov, da bi nadomestili stavku-joče i delavci z dežele, se je ponesrečil in bodo primorani se pogajati h stavku jočimi.
Nesreča v kamnolomu. V Kamnolomu v bližini Velka se je utrgala velika kamnitna »tena. Kamenje se je valilo na mesto, kjer ao bili delavci, ki pa so se vsi pravočasno umaknili razun O. Gradišnika, kateremu je zmečkala skala desno nogo in ga ranila tudi na glavi. Gradišnika so težko ranjenega odpeljali v bolnišnico v Volsperk.
Primorsko.
Iz notarske službe. Notar Anton Justi je prestavljen iz Buzeta v Vo-losko-Opatijo.
Protestni shod proti novemu statutu in volilnemu redu za mesto Gorico se je vršil v nedeljo dopoldne v dvorani hotela Central. Shod je bil dobro obiskan. Navzočih je bilo okoli 600 Ujudi. Predsedoval je dr. Med-vešček, o mestnem statutu in volilni-ku je imel obširno poljuden govor dr. Dinko Puc. Obrazložil je vse nakane laških inogotcev z municipija, katere imajo s tem načrtom. Navzoči so pazljivo poslušali in dajali krepk« ga duška ogorčenju nad namerami gospodujoče klike. Laški meščan bi volil po trikrat, Slovenec, le redko, v najboljšem slučaju dvakrat, drugače pa bi delali z volilci slovenske narodnosti kar bi ravno ho„eii. Izključeno je po tem volilniku, da bi Slovenec kdaj prišel v mestno zastopstvo. Govornik je žel za svoj lepi govor obilo pohvale. Govoril je potem o volitvah v mestni zastop drug govornik. Sprejeta je bila resolucija ki v ostrih besedah zavrača načrt novega statuta in volilnika za Gorico ter poziva vse deželne poslance, naj preprečijo laško nakano, da bi postal ta načrt kedaj zakon.
Občinske volitve v Sempasu. Pri občinskih volitvah v Sem pasu so zmagali naprednjaki. Občina je bila v klerikalnih rokah. Naprednjaki »o po hudem boju zmagali v vseh treh razredih. Pod Čavnom se dela dan!
C mor ▼ Opatiji. Včeraj, ravno opoldne se je zgodil prav v središču Opatije umor. Pred kratkim je predal neki Andrija Tupi nekemu Srbu Ninkoviču trgovino drobnarije, ki jo nastanjena v hiši, kjer jo kinematograf »Riviera«. Radi plačila so nastale pozneje neke diference, katerim je sledila tožba. Včeraj opoldno je prišel omenjeni Tupi k Ninkoviču v trgovino, kjer se je vnel prepir. Nin-kovičeva žena je šla poklicat orožnika, ker se je bala, da se kaj zgodi. Ko se je vrnila,, je bil njen mož že ustreljen in je ležal mrtev na tleh. Tupi ga je v prepiru ustrelil i revolverjem. Morilec je pobegnil, ne ve se kam. Orožniki so bili takoj na vse strani avizirani. Morilec je male postave, kakih 35 let star, ima črno brado in črne navihane brke in je črno oblečen.
Nov brzovlak Divača-PuLi- S 1. marcem vpelje južna železnica nov brzovlak med Divačo in Puljem, ki bo imel zvezo z dunajskim brzovla-kom, ki odpelje z Dunaja ob 7 uri 20 minut in bo prišel v Pulj že ob 8. uri 27 miunt dopoldne.
Volitev v občinski svet v Gra-dežu se vrši sredi meseca marca. Govori se, da se bodo stranke zedinile in da bode voljen za župana zopet dr. Marchesini.
Umrla je v Trstu 591etna gospa Barbara Volpič, roj. Konda, soproga lastnika Volpičevega hotela v Trstu.
Tatvina v tržaški mestni plinarni. Delavca, 151etni Alojzij Bere is Vidina na Laškem, in 161etni Ivan Lipe rt sta preplezala 4 m visok zid mestne plinarne v Trstu, vdrla v skladišče za stroje. Odnesla sta čez zid 15 strojnih delov, ki so vredni 1160 kron. Te strojne dele sta prodala starinarju Avgustu Verčionu v Trstu za 35 kron. Policija je vae tri aretirala in izročila sodišču*
▼lam v hlaftejnn Neznani tatovi ao vsem ili v trgovino Smolara v TVatu na cesti delle Poste. Glavna vrata ao odprli z ukradenim ključem. Na v Hali ao blagajno, in aicer % nekim popolnoma novim orodjem, ki je podoben škarjam. Iz blagajne so odnesli 4500 kron. 2000 kron, ki so bile pod tresorjem, pa vlomilci niso mogli doseči.
Aretirana ponarejalem denarja.
V nedeljo se je posrečilo tržaški policiji, da je aretirala dva jako rafinirana, mednarodna ponarejalca denarja. Eden izmed obeh je Francoz, drugi Italijan. Pri njih ao dobili za 1500 kron ponarejenih frankov in angleških funtov. Eden je doma iz Marselja, Josip Basso, dragi iz Mon-te Grimani, Josip Battini. Znamenita je predzgodovina obeh ponarejal-oev.Prvi je preživel skoro cel čas svojega življenja v ječah. Zadnjo kazen je prestal zaradi ponarejanja denarja — 5 let — v Italiji. Drugi je bil zadnjič obsojen pred porotniki v Trstu zaradi uboja na 4 leta ječe. Oba sta bila že tudi skupaj v moški kaznilnici v Gradišču. Skupno sta ponaredila že veliko tujega denarja, katerega sta oddala po največ v Orijen-tu Franki in funti ao izborno ponarejeni in se ločijo od pravih samo po teži. Vrh tega so dobili pri aretiran-cih načrt novega universalnega vlo-milnega orodja in sicer nek«* vrste škarje, s katerimi se odpre skoro vse, ac tako komplicirane ključavnice.
Roparski napad na 86letno starko. V nedeljo zvečer je napadel v stanovanja oddajalke prenočišč Pisak, 861etuo lastnico prenočišča Uršulo Pisak, 26Ietni delavec Josip Franeeschiui, ker m a ni hotela posoditi 2 kroni. Vrgel jo je ob tla, pokleknil ji je na prsi in ji zažugaJ, da jo zadati, če mi da 200 kron. K sreči je prišla v tem trenotku domov Pisakove soseda, ki je slišala na pomoč klice i« nrept lila napadalca. Franceschini je pol "gnil, Pisakovo ps so odpeljali * bolnišnico, kjer so konstatirali, da ima ndrt prsni koš in težke poškodb« na glavi.
Nezgode. Zastrupilo se je v Trstu 261ctna zasebnica F. Lončarjeva zaradi nesrečne ljubezeni. — Finančni paznik Franc Jazbinšek je padel v neki hiši na Barriera vecchia tako nesrečno po stopnicah, da si je zlomil de«no ključnico in se nevarno poškodoval na glavi. Odpeljali so ga v bolnico. Neznani tatovi so vlomili v poletno vilo Ernesta Pibra pri Opčini. Izpraznili so vsa predala in odnesli tudi precejšno zalogo živil. Koliko znaša škoda, šo ni dognano, tudi o vlomilcih ni še nobene sledi.
Kriza v občinskem sveta v Pn-Ija. Člani četrtega volilnega razreda občinskega sveta v Pulju, ki je določen izključno za zastopnike vojne mornarice in člani druge sekcije prvega volilnega raz-rdea, v katerem so izključno državni uradniki, so podali demisijo. Vzrok demisije je spor z odsekom za plinarno. Ta odsek je odklonil zahtevo vojne mornarice, ki je zahtevala, da ima tudi pri upravi mestne plinarne svojega zastopnika.
Dnevne vesti.
4- Malo pojasnila bi bilo treba. V c. kr. volilni komisiji za volitev v trgovsko in obrtniško zbornico sedi tudi krojač Ložar. Prav umestno se nam zdi, da vprašamo, kako vlogo je igral Ložar pri tistih sleparijah, ki so jih klerikalci pod Kregarjevim vodstvom uprizorili pri volitvi v tr-govsKo in obrtniško zbornico 1. 1909. Nečemo trditi, da se .je Ložar teh sleparij in falsifikacij osebno udeležil na kazniv način, a nekaj je imel zraven opraviti in nekaj je vedel o teh sleparijah in goljufijah, a je to vse prikril in zamolčal. Zaradi tega sc nam zdi čudno, kako more biti taisti Ložar sedaj član c* kr. volilne komisije. Malo pojasnila bi bilo vsekako treba, zakaj, če je kdo vedel za sleparije, ki so se zgodile pri zadnji volitvi, in je o tem molčal, potem pač ni več vreden, da bi bil zdaj član e, kr. volilne komisije!
+ Shod ljubljanskih državnih uradnikov. Združene organizacije dr-žavniii .iradnikov sklicujejo na nedeljo, 25 t. m. ob 11. dopoldne v hotel »Ilirija« shod ljubljanskih uradnikov. Kdina točka dnevnega reda je: ITvrstiiev Ljubljane v višji razred aktivitetnih doklad. Ker odbor ne razpošilja nobenih vabil, poživlja vse ljubljanske stanovske tovariše tem potom, da se shoda pol noš te vil-no udeležijo. Le s složnim in mogočnim nastopom moremo svojim resolucijam in delovanju organizacij priboriti zaže!jen: uspeh.  Vsi na shod!
+ »Strogi cenzorji.« Klerikalni učitelji imajo baje stroge cenzorje pri sprejema novih članov v svoje društvo, tako s ponosom zatrjuje včerajšnji »Slovenec«. V podkrepljen je svoje trditve navaja, da so bili pri zadnji od borov i seji »Slomškove zveze« trije priglašeni učitelji odklonjeni, dva pa izključena. Da obeša »Slovenec« takšne malenkostne stvari na veliki   avon ter jim skuša
dati veliko važnost, je dokaz, da se take odklonitve le redko dogajajo v klerikalnih vrstah. Saj je vsemu svetu znano, da obstoji vsa Slomškarija iz samih odpadnikov in renega-tov in da so tudi v klerikalni stranki razen duhovnikov večinoma samo takšni posvetnjaki, ki so iz koristo-lovstva zapustili napredne vrste ter se pridružili klerikalcem. In če so sedaj klerikalni učitelji par takih re-negatov odklonili, kaj pomenja tot Da se gospodje že boje za svoja korita! Je pač že premalo korit, zato se koritarji boje novih aspirantov. PaČ vedo, da pristopajo v njihove vrste sami taki ljudje, ki bi se radi vsedli k polnim loncem. In ker je pri teh loncih že polno jedcev, navdaja le-te bojazen, da bi novodošleei ne odjedli kakega grižljaja že privilegiranim koritarjem.
+   Kako  postopajo klerikalci.
Te dni so se vršile v neki občini, ki ima klerikalnega župana, občinske volitve. Proti županu se je pojavila močna opezicija in bati se je bilo, da pri volitvah ne prodre ssvojimi kandidati. Pričel se je skrutinij in pokazalo se je, da ima opozicija vse šan*e za zmago. In kaj je storil klerikalni župan vkljub protesta vladnega za-stepnikaf Proglasil je za neveljavne vse glasovnice, ki jib je dala opozicija natisniti z imeni svojih kandidatov. In ko je župan nvidel, da tudi te razveljavljene glasovnice ne morejo preprečiti zmage opozicijonai-nih kandidatov, je dal po volilni komisiji erostavno proglasiti, da so neveljavne sploh vse opozicijonalne glasovnice. Z ozirom na ta sklep se je vladni zastopnik takoj odstranil od skmt»nija, češ da ne more biti navzoč pri takih nepostavnostih. Sedaj smo radovedni, če bosta deželna vlada iii deželni odbor razveljavila dotične občinske volitve ali bosta mirno trpela vse neposta-mosti. Verjetnejše je zadnje, ker zakoni so dandanes na Kranjskem menda samo zato, da se jih krši.
+ Afera notarja Hafnerja. Članek »Ubogi Vrbanc, ki ga je nedavno tega priobčila »Zarja«, je v jav nosti napravil velik v tisk in zdi .sr, da ni ostal neopazen niti v merodaj-nih justičnih krogih. Čujemo namreč, da je poklicana oblast odredila nov študij aktov, nanašajočih se na afero notarja Hafnerja. Kakor je znano, je bil svoječasno takratni notar Hafner v Kostanjevici obsojen od okrožnega sodišča v Novem mestu zaradi hudodelstva zapeljevanja h krivemu pričevanju. Dasi je postala sodba pravomoćna, vendar so klerikalni poslanci iznoslovali novo obravnavo proti Hafnerju, ki se je vršila pred okrožnim sodiščem v Celju. Pri tej obravnavi je bil Hafner na podlagi izpovedb novih prič oproščen. Vsled te oprostilne razsodbe je dobil Hafner peto notarsko mesto v Ljubljani. Afera se je zdela kot definitivno končana. Toda nedavno tega je došlo sodnim oblastem več ovadb, ki zatrjujejo in navajajo dokaze za to, da so nekateri novi svedo-ki, ki so pri celjski obravnavi izpovedati Hafnerju na korist, krivo pričali. Ni torej izključeno, da se sodno postopanje v aferi Hafner zopet obnovi. Za ta slučaj *wno radovedni, katero sodišče bo delegirano za preiskavo in razpravo.
-J- Romanje v Rim priredi za spremembo letos uredništvo »Bocro-ljnba« in sicer meseca aprila. Romarji bodo šli v Padovo, Lovreto. Asis, Rim in Neapelj. nazajgrede pa si ogledajo še Benetke. In da bi romanje še bolj vleklo, razglasa uredništvo »Bogoljuba«: »Skrbelo se bo za to. da dobimo pri sv. očetu posebno avdienco, kakršne Slovenci sami še nikdar nismo imeli.« Torej reklama kakor za kakšno cirkuško prireditev: tam tara, bum, čuda velikanska, le vstopite, še nikdar niste videli kaj takega! Posebna avdijenca pri sv. očetu, kakršne Slovenci se nikdar niso imeli, to je reklama, ki bo nekaj zalegla. To bodo razne pobožne dušice ženskega in moškega spola pokonci ter bodo hitele »Bogoljubn« pošiljati denar ra vozne listke po 70 in po 110 kron. »Za sedaj pošiljajte samo ceno za vožnjo«, pravi uredništvo »Bogoljuba« to se pravi: za sedaj potrebujemo samo ta denar, kasneje pa boste ae kaj priložili, ker kupčija je kupčija, »Romanje v Rim« je pač za uredništvo »Bogoljuba« prav tako kupčija, kakor je za gospoda Smolnikarja kupčija z lurško vodo. Denar, denar, to je za klerikalno gospodo os, okrog katero ae vrti vae njihovo dejanje in neha-nje. ^ Iz ljudstva je treba izprešati zadnje groše in če ne gre drugače pa z romanjem v Rim ali Lurd. Mnogo sicer ne vrte tako romanje, nekaj pa vendar, no in bisagi pride prav tudi par goldinarčkov. »Za sedaj pošiljajte samo ceno za vožnjo«, pravi »Bogoljub«, v isti sapi pa piše: »Opozarjamo znova in se priporočamo za »Duhovne darove« za sv. očeta, ki naj se dopošljejo istotako uredništvu »Bogoljuba« do konca meseca marca.« Torej ne »samo ceno za vošnjo«, marveč poslati je treba tudi »Duhov-
ne darove«. I seveda, »posebna avdijenca pri sv. očetu, kakršne Slovenci še nikdar niso imeli«, ta pač nekaj stane. Zato, ljudje božji, pošiljajte »Duhovne darove«, ker pri »posebni avdijenci« je treba nastopiti s polnim mošnjičkom, no in končno je prav in spodobno, da se »požrtvovalnim« prirediteljem romanja nekoliko namaže jo prsti e rumenimi cekini.
+ Fajmošter Janez Hladnik a
Trebelnega, ki je v deželnem zbora tako nesramno napadal orožnike, in k. v obče jako čudne navade. Mož so-vraži ne samo orožnike, ampak sploh vse oblastvene organe in tudi vse postave. Skoda, da je Hladnikova sestra i nekim fantom pobegnila v Ameriko; ta je služila pri svojem bratu-poslancu in bi vedela prav zanimive reči povedati. Hladnik sovraži postave tako zelo, da še svojih hlapcev in dekel nima vpisanih pri občini.
4- St-ah pred naprednim časopisjem. »Bogoljub« piše v svoji 2. številki: »Učimo se vendar od svojih nasprotnikov in posnemajmo jih! Glejte na primer, kaj store ti ljudje za svoje časopisje! Cujte: Nasprotniki cerkve imajo zdaj celih šest časnikov — dnevnikov — katoliški sloven ski dnevnik je pa samo eden!! . . . Pomislite: koliko papirja porabijo in popišejo, s koliko silo se ženejo in kaj si vse prizadenejo! — Pomislite pe tudi, kolikega odpora od naše strani bo treba, če bomo hoteli, da nam ti ae bodo našega dela uničili, da bomo naše ljudstvo vsaj toliko pri veri ohranili, kolikor je zdaj. Kolikega truda bo šele treba, če bomo hoteli pri tolikem nasprotnem pritisku še kaj napredovati! Pri takšnih razme rah nam pač ne gre rok križem dr žati, če ne, bo šlo vse v — zgubo!« — Klerikalni strah ni neutemeljen in klerikalno tarnanje je kolikortoliko upravičeno!
+    Imenovanje.    Višji štabni zdravnik 1. razreda v pok. dr. An ton Starev Ljubljani je dobil na slov in značaj zdravnika generalnega Štaba.
+ Iz Imančne službe. Definitit no nastavljeni so finančni pazniki Fr. Toš, Kari Sluga in Jakob Cokan. Na novo sta sprejeta finančna paznika Josip Čelnik in Alojzij Crepin-ko. Prvi je dodeljen oddelku financ ne straže v Kočevju, drugi v Novem mestn. Paznik Josip Beguš je imenovan za nadpazuika. Prestavljen je paznik Jakob Cokan iz Kočevja r Ljubljano in nadpaznik Josip Begus iz Novega mesta v Ljubljano.
-r Iz davčne službe. Prestavljeni so: davčni oskrbniki: Alojzij Strmo-le iz Loža ii* Brdo, Ivan Lavrič is Brda k okraj, glavarstvu v Ljubi ja no, Vincencij Nedeljko od okrajnega glavarstva v Ljubljani k davčni administraciji v Ljubljani, Fran Modrijan iz Logatca k davčnemu uradn za ljubljansko okolico; davčni ofici jali: Valentin Koinpare iz Novega mesta v Logatec, Viljem Ledenik i/ Mokronoga v Novo mesto, Fran Lun-der iz Idrije k pristojbinskemu uradu v Ljubljano, Rudolf Primec od pri-stojbinskega urada v Ljubljani s Idrijo; davčni asistent Josip Kraker iz Mokronoga k davčnemu referatu v Kočevje; davčni praktikanti: Franr Železni k od davčnega referata k davčnemu uradu v Ljubljani, Ivan Jereb iz Novega mesta v Mokronog in Egon Gregoric od davčnega urada za ljubljansko   okolico v Mokronog.
-4- Iz ljudskošolske službe. Na siri razrednico v Knežaku je imenovan namesto obolelega nadučitelju Karla Česnika bivša suplentinja v Dobu Frančiška Terpinc.
— Sestanek slušateljev bivšejrn političnega tečaja N. N. S. se vrši drugo sredo (torej ne jutri) 28. t. m. ob 8. v tajniških prostorih. Na dnevnem redn je poročilo o volitvi v obrt-no-trgovsko zbornico,
Elcktroradiograf »Ideal«. Spo red za torek dne 20., sredo 21. in četrtek 22. februarja 1912: Romanje na Japonskem. (Krasen naravni nosne tek.) Preljubezniva žena. (Komično.) Odkupnina blaznosti. Samo popoldne! (Ginljiva drama.) Varic-tetni film. Kaznjenca št. 10 in 13. Samo zvečerl (Velika drama iz kaznilnice od znamenitega Nordiskfilm Co. — Dolgost filma 1000 metrov.) Little Hans vojak v kolonijah. (Ve-lekomično.) Pozor! V petek, 23. februarja specijalni večer z zanimivim sporedom, med dragim »Trust«, detektivski roman z lepo opremo, kolorirana veseloigra »Ljubezen zmaga«, »Teta Ana Marija«, amerikanska veseloigra »Samomor Schnl-zeja«, zelo komično in »Pifke in levi«, vele komično. Od sobote 24. do ponedeljka 26. februarja izbran mešan spored: Amerikanska učinkovitost aPrerija v ognju«, velekomična učinkovitost »Nauke in Fric« in amerikanska komična učinkovitost »Gobezdavka«.
V mestni klavnici se je zaklalo od 4. do 11. februarja t. 1. 68 volov, 4 biki, 5 krav, 210 prašičev, 132 telet, 22 k oštru no v, 24 kozličev. Vpeljalo se je 374 kg meaa,  7 zaklanih
gjčev,   29 zaklanih telet in 3 «a-
0\ prašiči.
\z Tripolitanije se poroča, da je mošnja oblast pozvala vee tujce, ki
bivajo še štiri mesece v ondotnih krajinah, da predlože svoje potne ste in potne izkaznice. Na to odredbe opozarjajo vsi oni, ki namera-j0 potovati v te kraje. Zasačena tatica. Dne 16. t. m. je i v Kladezni ulici posestnici Jeri ^mivcevi iz Savelj z vozička ukrepa pločevinasta posoda z mlekom šest pomaranč. Slučaj je pa hotel, je to opazila neka gospa ter javi-policiji, ki je včeraj osumljenko o jevi zaslišala in je ta   tatvino — jo je vsled dokaza morala — pri-nala. Policija je tatici ukradeno po-io odvzela in jo dobi lastnica vv-
aj-
Kratek ohmcun. včeraj sta se v
Pki gostilni v Trnovem sprla dva j Ul; a viličarja. Ker eden ni hotel v stilni pokazati svoje fizične moči, svojega nasprotnika poklical na v0boj ven ter z njim temeljito obra-
nnal- ,
Nepreviden voznik.   Včeraj poldne   je nek hlapec   čez Sv. Petra tost peljal voz smrek tako neprevid-« da je zadel v mostno ograjo in jo iko poškodoval, da so jo morali de-RV<ri takoj priti popravit. t
V znamenju alkohola.   Snoči se je bil neki tkalec tako nasrkal, da j. ko je šel mimo stražnice na Kar-ovški cesti, ni mogel kaj, da ne bi ii razbil šipe. Mož se izgovarja, da , m napravil namenoma, marveč, je alkohol zanesel v vrata, kar naposled tudi verojetno.
Delavsko gibanje.   Včeraj se je južnega    kolodvora    odpeljalo v riko 120 Maeedonoov. 50 Bolga-i(v. \00 Hrvatov in 22 Ogrov, nazaj » l>a 14 Slovencev, 30 Hrva-x   j( šlo v Št. Vid na Koroško, v Temčijo pa 10 Črnogorcev in MO Hr-ratov.
Izgrnhijeno in najdeno. Dijak ir-e sole Fran Tejkal    je izgubil stnohramfn leno    knjižico, katero ic našel monter Radivoj Jereb.
Slanikova pojedina. Kakor obi-Lijno. priredi tudi letos na pepelne-sredo g. Sehrev v restavraciji na tvoru *.lanikovo pojedino ter bo ločil <>b tej priliki tudi znano pivo Salvator«.   Igra Slovenska Filharmonija, vstopnina 00 v.
Narodna obramba.
i trn/.h i sv. Cirila   in   Metoda t
lani je poslal gosp. Stanko Lap ca pri Litiji 7 K 80 vin., ki iih je v nedeljo nabral na ženitovanju sestre Slavice z gosp. Juli-Brilejem.   Nabiralcu, novoporo-lima in darovalcem obilo sreče!
Društvena naznanila.
Velika Sokolova maskarada se danes ob 8. zvečer v vseh gor-prostorih    »Narodnega doma«. Veleobsežne sijajne dekoracije obeh n in stranskih sob   je izvršil akaci. slikar gosp. I. Vavpotič. Buffe-nrna. vinarne s postrežbo narodnih dam, Ineni efekti, partieulieri.
iveevi« sobi tragikomedije gledališke družbe neustrašenega ju-Gašperčka. V veliki dvorani evolucije številnih skupin. Povsod ^a revolucija, smeh in zabava, ra nem ask i rance. Edina kritika anea: Nekaj posebnega! t.ercle franco - illvrien ima svoj redni občni zbor v petek 1. marca ob 6. zvečer v svoji društveni učilnici.
o bi se občnega zbora ne udeležijo zadostno število članov, se začne nro kesneje drugi občni zbor z istim Inevnim redom ne glede na število navzočih članov.
Pustni korzo. »Slavčeva« maska-rarla se je vršila, kakor smo že včeraj omenili,   v nedeljo   zvečer v veliki dvorani nnionski.   Dvorana je bila ako okusno in prav za pustni korzo primerno dekorirana, katere dekoracije je izvršil gosp. Drag. Puc. Ze ob 8. zvečer se je začela polniti dvorana in gjlerije in pokazale so se že tudi maske, ki so nagajivo izzvajoče motrile   navzoče,   ki so se udeležili Ba in nestrpno pričakovali priho-ia.sk. Vedno več in več jih je pri-lo, v pestrih krasnih oblekah in » najrazličnejših skupinah. In s pr-^im valčkom se je otvoril korzo. V nem taktu so se pomešale maske aa korzu z nemaskiranimi in bajen je bil pogled na pestro, veselo družbo
* dvorani. Igral je orkester »Sloven-
Filharmonije,« kateremu ae mo-
• n za njegova izvajanja izreči prizna-3je. Med plesnimi točkami se je otvorilo prav živahno, veselo in zabavno ^vljenje na korzu. Kazni domini so ^gajivo obletavali tuje skupine har-i* kinov in harlekink. V enem kotu :i v orane so otvorile ciganke svoje ta-Wišče, kjer so radovednežem prorokovale iz kart bodočo usodo.Na korzo k prišla iz Olimpa krasna grška boginja, iz Benetk Borneo s svojo Julijo, prišli so poljski vitezi, bratje Ru-*i, Turki, dasi se bojujejo v Tripoli-■aiiiji, Angleži in krasne, fantastično
opravljene J sponke in Španjolke. Korzo so izpopolnile še druge krasne
maske, izmed katerih se mora posebno omeniti bujno češnjo.ki je bila bogato odela svojo obleko a krasnimi češnjami. Divne punčke so se pomešale med lepe rože, osvajale so si mak, mačeho in nagelj, prišla je bujna pomlad s krasnim venčkom in lepo šmarnieo. V to drvenje veselih ljudi so se pomešali junaki iz »Ro-kovnjačev« in »Desetega brata«, nagajiv domino »Slovenski Narod«, razne vedeževalke, huzarke in zapeljivi dimnikarici. Obletavali so jih kra-guljčki, predrzno sta ae vsiljevala neumni bebe in stara Mica, znana šnop-sarica, rdeča jagoda, razne šansonete itd. Med njimi pa so se Šetali krasni metuljčki. Nad njimi pa je krokal krasen domino »Vran«. Lepa je bila skupina veselih bratcev in Gambri-na, katero je aranžiral akademični slikar goep. Gustinčič. Vse je bilo polno veselja- Ples je jako dobro uspel. Pod vodstvom neumornega aranžerja gosp. L. Cerneta so se plesale 4 četvorke ■ največ 162 pari in dve besedi po 36, oziroma 44 karejev. In rajali so veseljaki v prodpustnem veselju do ranega jutra. — Tudi finančni uspeh je bil za društvo jako povoljen in časten. Blagajnik izkazuje 1300 prodanih vstopnic, kar vsekakor kaže, da so občinstvu te prireditve priljubljene, kajti res j«*, da se vsak rad udeleži neprisiljenega veselja in zabave nu »Slavcevin« prireditvah, osobito te vrste.
Društvu inženirjev v Ljubljani. V četrtek, dne 22. t. m. ob 8. zvečer sestanek pri Roži<-. Predava ing. M. Kafal; Avstrijski predpisi xa železo-beton v primeri s predpisi drugih držav.
Klub slovenskih tehniko* v Pragi naznanja, da se vrši v sredo, dne 2. februarja ob 8. zvečer v društvenih prostorih »Adrije« klubova seja. Na dnevnem redu je razgovor O proračunu ministrstva za javna dela. — Gostje vabljeni! - Odbor K. S. T. se obenem zahvaljuje za poslane podpore: g. J. Javerniku, veletrgoveu i lesom v Žalni 15 K in g. F. Vydri, tovarnarju v Pr*»gi 20 K.
Občni zber telovadnega društva Sokol v Šiški se vrši v nedeljo, dne 25. februarja 1912 ob 3. uri popoldne v posebni sobi gostilne »pri Ančniku« (br. Burje) v Spodnji Šiški S sledečim sporedom: Nagovor staroste, poročilo tajnika, blagajnika in načelnika. Volitev. Spremembe drnštevih pravil in slučajnosti.
Slovenski klub v Sarajevu je imel v četrtek, dne 15, februarja t. 1. predpustno veselico: 5>Na semnju«. Vsi stranski prostori u Društvenega domače so bili originalno ter veselici primerno dekorirani. Pri vhodu je bil kažipot na semenj in ko bi vstopil v veselične prostore, si mislil, da si v Ljubljani. Po vseh stenah je viselo polno plakatov ljubljanskih tvrdk. Na sejmišču je stal ljudski oder. V ozadju velika slika z ljubljanskim gradom, ob straneh pa dve kmečki hiši. Pred tema ste postavili g. dr. Preindlova in gdč. Knafličeva, oblečeni v krasno narodno nošo, »štant« in pa veliko »marelo kjer ste prodajali »odpustke« in drugo drobnarijo. »Na semnju« so peli izborni pevci toli priljubljene Zirovni-kove narodne pesmi, vmes se je oglašala harmonika, na plesišču pa je igrala godba in so se vrteli veseli pari. Pa ne samo pevci in godci, tudi drugi umetniki so prišli na semenj. Profesor a velikim nosom (g. Tire) in pevec kupletov (g. Miknš) sta skrbela za dobro voljo. V »Zakonski burji« je huda soprGga (g. Kneževićeva) brala levite kasno domov došlemu možu. On (g. Petorlin) se je branil kolikor je mogel ter nazadnje pomiril vihar z lepim darilom. Tudi za Ciril-Metodovo družbo se je pobiralo na semnju. Veselica je bila zelo dobro obiskana. Med drugimi so prišli s svojimi soprogami višji finančni svetnik Pogorele, vladni svetnik Be-djanič, višji stavbni svetnik Dovič, višji računski svetnik Premrov, dirigent podružnice ljubljanske kreditne banke Vlah itd. »Slovenski klub« pa se mora prisrčno zahvaliti g. Sokli-ču, trgovcu s klobuki v Ljubljani, ki je zbiral in pošiljal plakate ter tako veliko pripomogel k dekorativnemu uspehu veselice »Slovenskega kluba«.
Prasneta.
Is pisarne slovenskega gledali-šoa. V četrtek se poje krasna lirska opera »Rusalka« (za par - abonente). — V soboto zopet opera »Rusalka« (za nepar - abonente). — V nedeljo popoldne velezabavna burleska »Milijon« izven abonnementa, za lože par; zvečer opereta »Caričinr Ana-conke« izven abonnementa. za lože nepar.
lje med honvedskim poročnikom Gaza Vargo in bančnim uradnikom Sze-gedvjem. Szegedv je bil tako težko poškodovan, da je ae včeraj umrl.
* Delavsko gibanje. Landon, 19. februarja. Le malo je upanja, da bodo ugodili zahtevam radarjev. Rudarji ae pripravljajo na generalno stavko. Imajo ogromne fonde. Tako imajo škotski rudarji čez 6 milijonov, waliski čez 3 milijone, ostale grofije čez 10 milijonov. Delavci upajo, da bodo s tem sredstvi stavkali štiri tedne.
851 Nesreča v cirkusa. Pariz, 19. februarja. Pri predstavi v neki menažeriji v A le neon u se je produciral neki biciklist. Ko se je po vrvi peljal čez kletko, v kateri so bili levi, je padel šest metrov visoko med leve ter obležal nezavesten. Levi so ga začeli trgati in niesariti. Z železnimi drogi »o končno prepodili divje zveri. Nesrečnik je v.mrl na potu. ko so ga nesli v bolnišnico.
* Roparski rrpad. Pariz, ltt. februarja. V Bcdogne sur Seine so včeraj zvečer vgli neznani zločinci v izložbo nekega jnvelir?;i bombo. Okno se je rabilo. Hvatalo zmešnjavo sta porabila dva roparja, da sta ukradla dragocenosti v sne»ku 30.000 krot». Nato sta sedi*, na kolesi ter se edpdjala. Enemu od zločincev se je vžgalo obleka. K^kor plamenicn se je peljrl. In navzlic velikanskim bole-čir.rm, ki so jih pozročale opekline, je rohegnil.
Loterija (•grvvalnic. Upanje, za 1 K zadeti dobitke po 35.000. 5000 in 1800 kron si pridobimo, ako kupimo srečko za ogrevalniee. Z dovoljenjem oblasti -se ti trije prvi glavni dobitki, odštevši \Offc ter oblastveni dobitveni davek na željo dobitelja izplačajo v gotovini. Loterija ima 4650 dobitkov vseskozi dragulje, zlatnine in srebrnina. Žrebanje Ik) nepreklicno 10. aprila t. 1. in se srečke dobivajo t > \ oeh trafikah, loterijskih kolek-tjMfc in v loterijski pisarni m* Dunaju L, Goldsehrniedgasse H.
* Žrtve zrakoplovstva, liondon, 16. februarja. Listi poročajo ix San Frfri iska, da sta se tam ponesrečila nemški zrakoplovec Hoff in angleški /.rakoplovec Glenmartin. Hoff je mrtev, Glenmartin se ni poškodoval. — Oba aparata sta popolnoma razbita. — London, 19. februarja. Stotnik Wir*ckel <xl italijanskega zrakoplov-nega oddelka, ki je že več tednov na Angleškem ter preskusa in kupuje zrakoplove za italijansko vlado, se je včeraj pri Salisburvju ponesrečil. Winckel si je /lomil oIm* nogi ter s«* tudi sicer težko poškodoval.
; Roparji. Pariz. 1(5. februarja. »Petit Parisien*. poroča iz Ferriere-sa: Včeraj zjutraj so vlomili roparji v Rothschildov grad in ukradli mnogo dragocenih srebrnih predmetov. Na begu so uničili neko sliko v vrednosti 200.000 frankov a tem, da so jo na desetih mestih razrezali. Skoda znaša čez 300.000 frankov. — N e w -vork, IG. februarja. Včeraj opoldne je več roparjev napadlo sredi mesta dva bančna blagajnika, ki sta imela pri sebi 100.000 niai-k gotovine. Roparji so z udarci po glavi omotili oba blagajnika ter ukradli denar. Nato so se v istem avtomobilu odpeljali. Dozdaj nimajo sledu o storilcih.
* Žalostna smrt skopuha. Ameriški »Glas Naroda« poroča: Strašna drama se je zgodila v brooklvnskeni milijonarskera delu. 791etnega Biens-felda so našli v njegovem stanovanju popolnoma oblečenega mrtvega na stolu. Hsta je imel natlačena ■ neprebavljeno in slabo brano. Natlači-la mu jo je pa njegova 44letna hči Marv, ki je blazna. V stanovanju so našli šest bančnih knjižic, za kakih lf».000 dolarjev vrednostnih papirjev in 280 dolarjev v gotovini. Bens-field je bival s svojo hčerjo od smrti svoje žene v oni hiši in ni nikdar sprejel nobenega obiskovalca. Živila so morali prodajalci položiti na neko določeno mesto v pritličju. Edina to-varsija so jima bile mačke, ljubljenke nesrečue blazne hčere, katerih je bilo okoli dva tucata. Ko je neki redar vdrl v stanovanje, so ga napadle vsled gladu že čisto pobesnele mačke, katere so morali potem pobiti, da ao preiskali hišo.
Književnost.
Razne stvari.
• Dvoboj s smrtnim izidom. Szatmar - Nemethy, 16. februarja. Včeraj se je vrlil zaradi konflikta na nekam plesu dvoboj n« aab-
— »Slovenski Trgovski Vestnih.« St. 2., ki je te dni izšla, ima tole vsebino: 1. Dr. M. Breznikar: Obrestovan je denarja na Angleškem, Francoskem, Nemškem in Avstrijskem. 2. Dr. K. Hinterlechner: Prak-tiška geologija. . J. Kitek: Temelji železniške tarife. 4. J ust Piščanec: Uvod v carinstvo. 5. Val. 2un: Delniške dražbe. 6. Slovensko trgovsko društvo v Celju. 7. 81oveneko trgovsko in obrtno društvo v Mariboru. 8. Raznoterosti: Razširjanje menične sposobnosti v Bosni. — Naročilni list trgovskih potnikov niso podvrženi pristojbinami. — Odbitki pri fakturah za podporni zaklad uslužbencev. — Ljubljanski kreditu banka. — Pogajanja zaradi trgovske pogodbe i Japonsko. — Lastnik trgovine je dol-
žaur povedati svojemu trgovskemu zastopniku od tega sklenjene kupčije. — - Strah pred trgovsko bilanco. 9. Statistika: Računski zaključek Avstro - ogrske banke za leto 1911. — Izvozna trgovina Italije leta 1911. 10. Gremij trgovcev v Ljubljani. 11. Društvene vesti. 12. Trgovsko bolniško in podporno društvo v Ljubljani.
— »Veda«. Napredovanje naroda se mora vršiti na vseh poljih, tako v praktičnem gospodarstvu, politiki in socijalnem gibanju, kolikor na polju šolstva, umetnosti in književnosti. Narodovo življenje nam podaja v rešitev toliko težavnih in kompliciranih vprašanj, da jih ne moremo rešiti, če se ne skušamo va-nja poglobiti in razbrati bistveno in trajno od postrauskega in začasnega. To se pravi: Znanstveno moramo proučevati pomen n. pr. izseljevanja, otroškega dela, gospodarstva, prirodnih prikazni, pravnih običajev, socioloških dejstev, pomen lepe književnosti, šolstva itd. V vsa ta vprašanja nas uvaja »Veda«, dvomesečna revija za znanost in kulturo, ki izhaja sedaj že v drugem letniku pod uredništvom in sotrudništvom najboljših slovenskih znanstvenikov, in ki si je priborila takoj v prvem letu mnogo ugleda. Žalibog moramo konstatirati, da se slovenska inteligenca ne zavedu svojih dolžnosti napram tej reviji, da M potemtakem tudi ne zaveda pomena izobražene inteligence. Veliko število oseb, ki igrajo v javnosti vodilne instrumente, mnogu mlajših vseučiliških absolventov, mnogo nčiteljstva, nrad-niitva in dr. pogrešamo med naročniki. Jako slalK) je n. pr. zastopano tržaško občinstvo, pti tudi Ljubljana je jakn, jnko zaostala. To bi se moralo izboljšati. Znanstvenoat :->Ve-de«r nima nič šolskega na sebi, ona je vseskozi poljudna in v ozkvm stiku z vsemi problemi Slovaristva in Jugo-slovanstva. Vsak zvezek obsega najmanj G tiskovnih pol vel. osmerke, V lepi tiskarski opremi, z naslovno risbo Sa5e Šantla, in atane na leto 8 K, dijakom 5 K. posamezne stev. 1 K 70 v. Naroča se pri upravi »Vede« v Gorici. Gosposka ulica št. 7, in p«> vseb knjigarnah, izvzemši Trst.
Izpred sodišča.
Porotne obravnave pri okrožnem sodišču v Novem mestu.
V fKjnedeljek, dne 19. t. m., so se začele v Novem mestu porotne obravnave. Izmed petih slučajev odpadejo trije im hudodelstvo uboja- Za >lučaje, ki jih obravnavajo novomeški porotniki, je značilno to, da odpade njih večina na uboj ali pa detomol*.
Pr>i uboj v Malem Lipnju pri Hinjah. Dne 14. januarja t. 1. so pili v Škufčevi gostilni v Malem Lipnju fantje is Hinj in Lipnja. Nekako izzivajoče in nemirno se je obnašal Miha Papež, ki je poklical kozarec vina, ga vrgel ob tla, da se je razbil, samo zato. da bi razburil ostale fante in dobil povod za pretep. Ko mu pa gostilničar Šknfca ni več hotel dati vina, je šel s svojimi tovariši ven, kjer so najprej stepli a pestmi in steklenico Ivana Černagoja, ki se jim je pa kmalu izmuznil in ušel Ali prepira-željni Papež ni imel še dovolj. Kmalu ga dohiti in ga začne pretepati v drugič. Med tem pa pride mimo pretepajoči h se fantov Franc ZnideršiČ, slaboten in miren fant, z debelo palico v roki. Ker je Miha Papež, kakor pravi, mislil, da se ga hoče ZnideršiČ lotiti, je udaril Znideršiča z debelim kolom po glavi, da se je zgrudil in še isti večer umrl, ne da bi prišel k zavesti. Obtoženec priznava vse in se zagovarja, da je hotel Znideršiča udariti po rami. Po krivdo-reku porotnikov ga obsodi sodni dvor pod predsedstvom predsednika okrožnega sodišča gosp. Trenza na dve in pol leti težke ječe, z enim postom in trdim ležiščem vsak tretji mesec in temnico vsako leto na dan uboja, materi ubitega pa 1000 K.
Uboj v Št. Petru. Na zatožni klopi sedi 201etni Franc Tratnik radi uboja 18 let nega Alojzija Bevea iz Kija pri Št. Petru. Dne 10. februarja t. 1. so šli okrog 10. ure zvečer Alojzij Beve, Juri Virant in Jože Brulc, pojoč po cesti, vasovat v St. Peter urno Tretnikavagu hleva, kjer so stali brata Franc in Alojzi; Tratnik in Frane Pleško. Jože Brulc je šel trkat na okno organistvove Micke, ki je pa tisto noč spala pri sosedu. Zaradi tega so se vrnili in k njim se je priklopil tudi Franc Pleško. Nazaj grede is Št Petra so zopet peli fantovske pesmi, kar pa ni ugajalo Francetu Tratniku, ki je rad gledal sam oganistovo Micko in je bil tudi jezen na te. vasovalce. Da bi jih opla-šil, je začel metati kamenje za njimi, nakar je prišel Juri Virant nazaj in rekel Tratnikoma: »Ce ste fantje, pojdite s nami, pa bomo eno zapeli.« Franc Tratnik pa ga je udaril s kolcem po roki in nogi. Ker so se zaslišali udarci, je prihitel k Tratniku Alojzij Beve s vzklikom: aPrimoj-dnl, kaj pa je tof« Toda komaj je bil Beve pri Tratniku, g« udari to § svo-
jim kolom po glavi s tako silo, da se Beve zgrudi onesvečen na tla. Drug* dan je umrl v bolnici usmiljenih bratov v Kandiji na otrpnenju možganov. Obtoženi ne taji krivde in se kesa dejanja in pravi, da je hotel Bevea udariti po roki. Po krivdoreku porotnikov ga obsodi sodni dvor z uporabo olajševalnih ^ 35 kaz. z. in 338. kaz. prav. reda po $ 142 na eno leto in pol težke ječe, poostrene s postom in trdim ležiščem vsako četrtletje in v povrnitev stroškov kazenskega postopanja.
Gospodarstvo.
Zlata tehtnica.
Socijalni demokrati morajo vedno imeti kozo, da jo dere jo. Sedaj že cele mesece preganjajo lekarnarje* češ, da odirajo vbogo ljudstvo, recte siromašne socijalno-demokratske bol* niške blagajne. Komaj zacvili na Dunaju Arbeitersehutz, že mu sekundira v Ljubljani »Z;irj:i« in pogreje vse tiste neslanosti, s katerimi m hoče ovekovečiti Arbeitersehutz. Pod zgornjim naslovom je zdaj prinesla x»Zarja« cele litanije, kjer dokazuje, kako se dobro godi lekarnarjem, medtem, ko bodo vse bolniške blagajne prišle v konkurz.
»Slov. Narod« je avojčas zc obširneje pisni o podraženin zdravil, vseeno pa si dovoljujem se enkrai spregovoriti o tem predmetu kot odgovor na »Zarjin« članek. Ker so ar* surovine podražile, se je po dolgeuv moljakanju in prosjačenju odločila vlada, povišati zdravilno takso, ker le na ta način bi omogočila pokriti lekarnarju ogromne režijske stroške-Toda kakšno je to zvišanje! Mesto« da mn je takso res zvijala, mu je na sula peska v oči. Milostno mu jr namreč zvišala za celih 5 viuarje^ ceno *a stogramske množine različnih preparatov in drog, dočim so ostale gramske in 10 grauiske cenr iste. Ker pa pridejo za lekarnarja a>-mo te cene v poštev, je torej celo povišanje brez pomena. Znižala je se veda tudi nekatere cene in sicer tistih predmetov, ki jih lekarnar naj več rabi n. pr. klorofonn, vazelia. itd. Zvišala je cene takim stvarem, ki. jih zdravniki nikdar ne predpišejo, torej je povišanje pesek v oči. »Zarja« navaja kot dokaa podraženja Fruct. foenicnli. Ako bi »Zarjin«. člankar imel toliko znanja rz botani-* ke, da bi vedel, da se pod tem ime -nom skriva skrivnostna roža: sladkf janež ali koprec. ne bi pisal takih bndalosti. Naj mi pove učenjak pri »Zarji«, kedaj je kak zdravnik ordi=-niral bolniku sladki janež! Podraže nje na tak način se torej grozno občuti. Enakih primerov je čez 200.
V poštev za občinstvo pridejo samo povišane cene opijevih preparatov, mentola in rženih rožičkov (Seeale cornut). Podraženje je pw samo posledica slabe letine, vsled katere so se omenjeni predmeti v trgovini podražili do 2hOc/<. Da bi vlada; nametala še več peska v oči občinstvu in lekarnarjem, je zvišala takozvano delovno takso za privatnike, doc;,*m io je za boln. blagajne znižala. Zvišala je pa zopet cene za takt* množine, ki praktično ne pridejo vj pošrev. ali pa zelo redko. Zvišanje* delavne takse ne bo obremenilo ali pa v redkem slučaju občinstva- dočim bo lekarnarju škodilo, ker se jer na ta konto znižala taksa boln. blagajne. Praški, ki so sedaj stali z» boln. blagajno 44 v, bodo po novi taksi veljali samo 24 v.
Navajam primer, da bo vsakemu jasno, kako to podraženje v praksi izgleda. Taksiral sem 480 receptov okr. boln. blagajne po stari in novr taksi. L. 1911. je stalo teh 480 recep tov 334 K 91 v; leta 1912. pa samt* 316 K 96 v. Razlika je torej za celih 17 K 95 v. V letu 1912. torej, ko so se skoraj vse surovine za 30—250% podražile, je taksa za boln. blagajno za celih 5% eenejša. Naravnost nesramno je torej vpitje socijalnih demokratov, da bodo boln. blagajne m novo takso oškodovane, ker je ravno nasprotno resnica. Po tem primeru sl vsakdo lahko naslika ono naklonjenost avstr. vlade nasproti lekarnarjem, o kateri sanja »Zarja«, obenem pa tudi vidi vso potuhnjenost iu nasilnost socijalne demokracije.
Na pritisk socijalnodemokral-skih zastopnikov je vlada pritisnila ob zid ves avstr. lekarniški stan. Erar je imel seveda pri tem tudi svoje umazane namene. Iztisnil je iz lekarnarjev za svoje železnice, rudnike in tobačne tovarne nekaj krouiv. Pritiskali so tudi ve lek a pit al isti in tako so se našli pod enim klobukom ti trije bratci v bratskem objemu.
Vsak pošten bralec je sprevidel, da se godi lekarniškemu stanu krivica in da se sistematično dela za njegovo uničenje. Ni zadosti, da ga vlada šikanira z vsakoletnim brskanjem po njegovih predalih, da izdajajo deželne vlade naredbe, po katerih naj bi lekarnarji obrabljena in umazane steklenice boln. Blagajn sterilizovali in atare recepte s vročim likalnikom likali v svrho dnsinfikeijn, vlada g*
fndi sili us 33% popust, diktira mu cene in mu dovoljuje tako plačilo, kakršnega ima vsak bolji socijalno-demokratski pisar. Vse to se dogaja y XX. stoletju!
Tako seveda ne bo šlo dalje. Socijalna demokracija je pokazala i pot
1 sredstva, kako se pride do pravic, moči in ugleda. Po njenem primeru se bomo učili peti. Zapomni naj si vlada, zapomnijo naj si socijalisti, da bodo zadovoljni »Kranjci«, ki so *i postavili za življensko nalogo na-alov dvornega ali pa papeževega liferanta izginili, in da mladina ne bo mevžala. Delavstvu ne bomo pozabili povedati, da run ordinirajo zdravniki bolniških blagajn, privatnih in eraričnih, v njegovih boleznih zdravila «a 19 v (10 gr tinkture ama-re; 10 gr sode; 20 gr ricinovega olja) dočim si one zbirajo stotisoče za njegove žulje. Povedali bomo še kaj več, kar ne bo ljubo boln. blagajnam.
Omeniti hočem še, da so ljubljanski lekarnarji vkljub takim prilikam dovolili okr. boln. blagajnam še celo od specijalitet 3% popusta, in ker se računi šele čez pol leta, plačujejo torej celih 6%. Vez 5 let gospodje vas bodo socijalisti bičali z 10% prisilnim popustom na specijalitete.
Da bi bili gospodje drugje taki kavalirji! Mr. Ph.
«*.   Jadranska   banka v Trstu.
Včeraj se je vršila bilančna seja spravnega sveta Jadranske banke. Čista bilanca pro 1911 izkazuje Čistega dobička 501.538 K 66 vin. J proti prejšnjemu letu za 151.996 K 74 vin. več). Upravni svet je sklenil, določiti občni zbor za 31. marca t. 1., kateremu se bode predlagalo, izplačati za leto 1911 6V4%uo dividendo t. j. 25 kron po delnici (lansko leto 24 K) in dotirati rezervne fonde z zneskom okroglih 70.000 K; 22.573 K 36 vin. se bode preneslo na novi račun. Bilanca za leto 1911 izkazuje sledeče stavke: Aktiva: gotovina v blagajni 337.276 K 18 vin, menice 4,787.360 K 97 vin., vrednostni papirji 691.9S0 K 07, konzorcijalni posli 230.324 K 30 vin., dolžniki 13.140.009 K 60 vin., bančno poslopje 254.875 K 17 vin., inventar 55.778 K 96 vin., skupaj 19,497.605 K 26 vin. — Pasiva: delniška glavnica 6,000.000 K. rezervni fondi 421.660 K. vloge   4.390.242 K
02 vin., upniki 7,878.363 K 09 vin., transitivne obresti 29.972 K 51 vin., trate 273.764 K 08 vin., nedvignjena dividenda 2064 K, čisti dobiček 501.538 K 66 vin., skupaj 19,497.605 kron 26 vin. Po dotacijah iz Čistega dobička za leto 1911 bodo znašali rezervni fondi Jadranske banke 490 ti-^oč kron. Skupni promet v preteklem letu je znašal 913,107.548 K 58_vin., rproti prejšnjemu letu za 156,647.650 kron 94 v. več.) Hrvaška vjeresijska banka, katera se je, kakor znano, z Jadransko banko fuzijonirala, bode bilancirala za leto 1911 še samostojno in bode predlagala svojemu občnemu zboru tudi izplačilo 6V4%ne dividende.
Telefonska in brzojavna poročila.
Državni zbor.
Dunaj, 20. februarja. Državni »bor se sestane dne 5. marca ob 11. dopoldne k pomladanskemu zasedanju. Na dnevnem redu je:
1. Poročilo draginjskega odseka, slasti glede gibanja proti kartelom, premogarskega vprašanja in obda-čenja žganja.
2. Vladna predloga o brambui reformi.
Aehrentbal.
Dunaj, 20. februarja. Presidtj državnega zbora je izrekel vdovi grofa Aehrenthala svoje sožalje.
?iovi skupni finančni minister.
Dunaj, 20. februarja. Danes dopoldne je sprejel cesar demisijo mi-nittra Buriana ter imenoval za novega skupnega finančnega ministra viteza Bilinskega, ki bo odložil svoj deželnozborski mandat in izstopil tudi iz načelništva Poljskega kluba. Govori se, da je bil Bilinski že pr« d-včerajSnjem sprejel ponuđeni mu portf dj. vendar pa je še snoČi razširjal vesti, da je imela avdijenca samo namen, da je poročal o poljsko rutinskih spravnih pogajanjih.
Dunaj, 20. februarja. Imenovanje viteza dr. Bilinskega za skupnega finančnega ministra je izvršeno. Danes je izšlo tozadevno lastnoročno cesarjevo pismo. Obe vladi ste te obveščeni. V četrtek bo Bilinski zaprisežen. V političnih krogih se zatrjuje, da je bil Bilinski imenovan na izrecno željo grofa Aehrenthala.
/kmAntna poroka nadvojvode Rat-nerjau
Dunaj, 20. februarja. Predsednik dizavnega zbora dr. Svlvester se je oglasil danes pri nadvojvodi Eni-nerju Ur mu izročil  čestitke poslan-
ske zbornice ob priliki demantne poroke. Jutri pride eesar osebno čestitat na d v t. j vodi Rainerju ter bo to po dcljtik mesecih njegova prva vožnja iz Schonbruna.
Priziv   grofa Stemberga.
Dunaj, 20. februarja. Deželno sodišče je zavrnilo priziv grofa Adal-berta Sternberga proti sodbi okrajnega sodišča Landstraase, s katero je bil grof obsojen na 5000 K globe, ker je imenoval poslanca Wolfa »krasnega šurka«.
Smrt žene  bivšega namestnika.
Dunaj, 20. februarja. Danes je umrla žena bivšega nižjeavstrijsttega namestnika grofica Anastazija Kiel-mansegg, rodom Rusinja.
Umor In samomor«
Dunaj, 20. februarja. Danes dopoldne ob 8. je pred cerkvjo v Frd-bergu mlad mož ob navzočnosti mnogo pasantov ustrelil z revolverjem svojo ljubico in sebe. Vzrok ljubavne spletke. Dekle je bila kontoristi-nja, on je bil doma iz Gradca in se piše Spaninger.
Bomba — ali blamirana komisija.
Ljubno, 20. februarja. Posebna komisija,   sestavljena   iz državnega
pravdnika in višjega državnega komisarja je preiskala bombo, ki so jo našli na kolodvoru v Selztalu. Bombo so imeli privezano na dolgi vrvi in so jo hoteli spraviti do eksplozije, kar se jim pa ni posrečilo. Končno so se ojunačili in inženirji so z vsemi mogočimi varnostnimi napravami odprli grozovito morilno orodje. Vsebina je bila star. popolnoma neraben element za električno baterijo.
Češko nemška sprava.
Praga, 20. februarja. Danes se vrše v deželnem dvorcu konfe^en^e med češkimi in nemškimi poslanci glede češko-nemške sprave. Glede učiteljskega vprašanja je prišlo do sporazuma. Nazori o sekcijoniranju deželnega odbora pa so še vedno razdeljeni.
Izprti delavci v Pragi.
Praga, 20. februarja. V smislu dogovora med društvom strojnih tovarnarjev in delavskih organizacij in v smislu kolektivne pogodbe, so začeli včeraj v vseh tovarnah, ki so bile udeležene na izprtju, zopet 1 normalnim delom, v kolikor je to mogoče z ozirom na tehnične naprave.
Praga, 20. februarja- Z izjemo treh tovarn so delavci v vseh strojnih tovarnah zopet začeli z delom. Ce v teh tovarnah ne bo prišlo do sporazuma, je nevarnost, da V6e strojne tovarne zopet izključijo svoje delavce.
Zivnostenska banka.
Praga, 20. februarja Zivnosten-ska banka je sklenila izplačati let«.s 71/2% dividendo, to je 15 kron na delnico.
Porod na smrtni postelji.
Miirzzuschlag, 20. februarja. Pri postaji Kindberg je povozil graški osebni vlak ženo delavca Scheibets, ter jo grozovito raztrgal. Ko se je borila s smrtjo je porodila dete, ki je popolnoma zdravo.
Dogodki v Štipu.
Carigrad, 20. februarja. Bolgarski eksarhat je izročil turškemu na-učnemn ministrstvu memorandum, ki se bavi z dogodki v Štipu, kateri so baje dokaz neurejenih razmer in terorizma v Makedonici. Lokalne turške oblasti baje krivično zatirajo Bolgare.
Demonstracije v Sarajevu«
Sarajevo, 20. februarja. Demonstracije se vedno ponavljajo in so vedno burnejše. Dijakom iu drugim demonstrantom so se sedaj pridružili delavci. Snoči ob 10. so bile vse ulice zastražene od vojaštva, ki je napravilo na ulicah kordone. Mnogo oseb je bilo aretiranih. Bolnišnice so polne ranjenih. Vlada se je odločila, zatreti z največjo energijo vsak nemir. Vse šole so zaprte.
Atentat na carja.
Petrograd, 20. februarja. V Carskem Selu so aretirali kočijaža ter uvedli hišno preiskavo pri njem. Gre baje za atentat na carja.
Vseslovenski kongres.
Petrograd, 20. februarja. Komite Vseslovenskega kongresa je sklenil, prirediti ob priliki kongresa tudi etnografsko razstavo slovanskih dežel.
Strop se je udri.
Essen, 20. februarja. V kraju Selle se je med službo božjo udri strop ter je bil en ministrant nevarno ranjen.
Francoska In Španska.
Pariz, 20. februarja. Iz Madrida poročajo, da se v kratkem sestane t s španski kralj in predsednik francoske republike, kar je znamenje, da je
francosko - špansko nesporazumljenje poravnano.
Maroka.
Parim, 20. februarja. Kakor poročajo iz Casablance, so imeli tam inozemski trgovci velik shod, na katerem so zahtevali, da naj se z*čne takoj graditi pristanišče za barka*« in pomol, ker je sicer stališče trgovcev naravnost obupno. Trgovci mo poverili mednarodnemu odboru nalogo, da tozadeven predlog predloži do venu diplomatičnega zbora v Tangern.
Splošna premoga raka stavk*.
I/ondon, 20. februarja. Le mH^ je upanja, da bi bilo mogoče preprečiti splošno premogarsko stavko. Vlada najbrže ne bo posredovala. Centralna železnica je že odpovedal* velikemu številu nasta^ljencev, ker ne mo^e vzdržati prometa v polnem obsegu. Tudi veliki plavži so že odpustili mnogo delavcev in drugih nastav-ljeneev. Cena premogu je poskočila že sedaj pri deset metrskih stotih za 2 Ho ? shillinge. Tovarnarji računajo s tem, da bo stavka trajala kakih 6 tednov. Najbrže ustavi dne 29. februarja približno milijon delavcev delo.
London, 20. februarja. Transportni delavci 6o sklenili, če se proglasi stavka rudarjev, da se iz s^mp^-tije pridružijo tej stavki.
London, 20. februarja. V sled grozeče stavke rudarjev se boje v merodajnih krogih gospodarske katastrofe. Prebivalstvo mrzlično kupuje premog, ki ga mora danes plačati ■ dvojno ceno. »Times« poroča, da irna sindikat, angleških rudarjev stavkar*»ki fond 2 milijona 167.000 funtov, tedaj okrog 50 milijonov kron.
Italijansko - turška vojna.
Carigrad, 20. februarja. Turki so napadli dne 13. februarja Demo ter se jim je posrečilo, razdejati dve utrdbi. Boj je trajal tri ure. Italijani so imeli baje velike izgube.
Rim, 20. februarja. »Giornale di Italia« poroča, da pomnožujejo Turki s v oje čete v Tripolitaniji. Pri Su-an Beni Adenu stoji 14.000 mož.
Carigrad, 20. februarja. Sultan je daroval za vdove in sirote v Tripolitaniji in Cirenajki 75.000 K.
Državljanska vojna v sredini Afrike.
London, 20. februarja. Brzojavke iz angleške Vzhodne Afrike poročajo, da je prišlo na meji belgijske države Kongo in pokrajine Uganda v bližini Albertovega jezera do krvavih spopadov med domačini. Ta pokrajina je bila do . aprila 1. 1. pod angleškim gospodstvom, pozneje jo je pa Angleška proti kompenzacijam odstopila Belgiji. Kakor se sliši, je bilo 295 ljudi obglavljenih in več sto potopljenih v jezeru. Med prebivalstvom je izbruhnila prava revolucija Ljudstvo je umorilo svojega kralja in 200 njegovih privržencev. Pri drugem spopadu je bilo umorjenih nad 500 domačinov. Angleške oblasti so odposlale parnik na Albertovo jezero, da ščiti Evropejce, obenem pa so odposlale angleške oblasti tudi 200 vojakov v vstaško ozemlje.
Vstaja v Mehiki.
Mehika, 20. februarja. Vstaši se pripravljajo v 18 državah za vojaške operacije. Pri San Pedru je padlo dne 17. februarja v neki bitki 28 mož.
Kmečka pisarna narodno-napredne stranke
Vodstvo narodno - napredue stranke je ustanovilo v svojem tajništvu posebno kmečko pisarno, ki je na razpolago vsakemu naprednemu kmetovalcu za popolnoma brezplačni ponk v vseh političnih, upravnih, davčnih, pristojbinskib in vojaških zadevah. Izključene pa so zasebne pravdne zadeve. — Pisarna bo poslovala za sedaj le pismeno in vsak napreden kmetovalec, ki je potreben kakršnegakoli pouka v zgoraj navedenih strokah, naj se obrne zaupno s posebnim pismom, kateremu je priložiti 10 vinarsko znamko za odgovor ako ae želi odgovor v priporočenem pismu pa 35 vinarsko znamko) na: Kmetske pisarno na rod no-n a pred ne stranke v Ljubljani, VVolfova ulica 10. Ob sebi umevno je da je pisarna na razpolago tudi naprednim kmetskim županstvom.
.lile" Mirila daies
v „Narodnem domu'4
pierretta S pierrot.
Izdajatelj In odgovorni uredniki Raste Pastoslemsek.
Umrli so v Ljubljani:
Dne 17. februarja: Josipina Fleš, zasebnica, 41 let, Zaloška cesta 11. — Frančiška Klemene, po-sestnikova hči, 21 let, Krakovski nasip 4. — Elizabeta pl. Malahovskv, strojnikova hči, 5 let, Kongresni trg 11.
Dne 18. februarja: Elizabeta Eppicb, vdova glavnega odgonskega sprevodnika, 85 let, J a pljeva ulica 2. — Marija Bokav, zasebnica, 75 let, Razpotna ulica 4.
V deželni bolnici:
Dne 16. februarja: Anton Remec, dninar, 47 let. — Anton Merše, Žagar, 36 let. — Josip ćlebule, železniški nadspre vodnik v pokoju, 53 let.
sfrancoskim žganjem Bržza?
odstranjuje grapa v ost kože in ohranja nje rinost in gladkost. —
Dobiva ne po vse d.
lalvA
Sa.ol.nt.t.
..ACHAIA". 1.1, za trati. ris*.
PATRAS, (Grško)
M zJnviir « kwtj rili *rtmi*\
GrSka vina (mila, sladka, pitna) vsi poznavalci posebno cenijo.
Glavna zaloga 4293
Cigr-. Wlntc~, Bsaal, ni f.
Serravallovi
železnato Kina - vino
Rigijeaieaa razstavi aa Daat ju 1M6: Dritrnt adlikavaaje ta caatai diplom k zlati kolajni.
Pevzraea valj* a« Jedi, akretča živce, aa boli št kri ia je
rekonvalescentom
in malokrvnlm
zelo priporočeno od zdrav-atških avtoritet.
u Izborni okus. h
Večkrat odlikovano.
n Had 7000 zalravzuskU sprUsvaL a
J. SKRRAVALLO, r, ii kr neni MniM!
TSST-Barkovl|a.        4 4« 4
MILO
,,Ne bolim se,
MILO SUNLIGBT!* K d« Vam jamči mm to,  Si mm V»»e fhto mImm p«rito, ih»k«. »Mani M svati W#« nm prrm w ostrimi mtr rmi rm ne no-§lre<i«i«? Ferit* DOMA • StTNLIGHT, tmiholtMni, ■■ieiateiiim i« tmjfnileiitm O—ti   ooHIntH mil,   ki  <faj« Vaftemn
Soma ii Me! I zžMte Me tt Orila ii Miti
Borhegyskaj
litleneke. li skele Izvirafoca i sere vas mineralne vedel •
Radi vsebovania dušika ia prijetnega okusa je ta voda prve vrste pijača z« osveženje in užitek.
Glavni zastopnik za Kranjsko : Fraoc Schantet. Ljubljana, Frančiškanska m. Zalogo v »t. ljubljanskem javnem skladišču, Krispcr-Tomažič, družba z o. z.«
Borzna poročila,
Lf ubil a-s k a
.Kreditna banka v Lfublfanr,
Orala! kani tfaaafske karte 2t. febroarji |||J
■••••»•ml *»• trti.
4«/. male vi renta   . .   . .
4*2", srebrna renta . . . .
4% avttr. kronska renta . •
o*1"- tf M . .
4* . krmifaVo deželno posojilo
Vlm i.o. Celke del. banka .
Seaitra.
Srtčkt li 1.1'fiO V,   • . .
■    tt  tt 1904
„ nake......
„    aeaaelfaka I tada'« .
m «        H*     »t •
„ otrake hfootecaa • .
p doa. komunalne •
p avttr. kredita« . . .
„ l)ab!lanske  .   . . .
„ ivitr. rdet. krila . .
n 0tt' u • • H baanfka.....
t* ......
a«t«i«a.
Ljablfaaeke kreditne baaka . Avttr. kredttneft zavoda . . Dnnajake bančne drofbc . .
Jalne železnice.....
Državne feleznlce .... Aiplne^Montan ..... Češke sladkorne družbe . . Zhmoatenake bar-*?.  • . .
tkfeaV« .akini . • • * .
Marka .*.»*•.. franki........
Lam .»..v*.
Rublj!.    • -. •        «»   m  m>   m m
•eaani
90.S0 93-60
90£0 PO-_
9225 92'50
437 -610 — 29**0 297 — 27075 251 — 50360 502 — 79 — r!6mo 4515 35*15 I 243-50
172-- i 656 50 I 35o-2S !0n2S i 731-25! 91450 4n-- !
294-40!
■M
90-; M
90*^1
449 J
622 308^1 309-J 282 75 257 3 515-a 514 J • J
72J •Ml)
3911 246^1
47fe-
657^1
55t^i
109-2:1
7322!
412 J
117-32»; 1177?
9" 50 95 ■
94SSj 950
254 50 23 2SI
Zitns o«at w Aadimpeiti
Dne 20 februarja 1912. T m r m I n.
P3enica za spri i 1912 Pšenica za oktober 1912. Rž za april 1912. . . R2 za oktober 1911 . . Koruza ia maj 1912 . . Oves za april 1912 . .
aa 50 loj n-ffl
Ta 50 kg II 8 aa SO kg i' 'I za 50 kg 1061 za 50 k" 8-8-za 50 ke 10 331
Meteormosičnfi noTOčllo.
tml mtj« see-8 9reiaji mu! tlak   • « aa
Keba
19 !2.pop.
20 7. af.
i t 8-8 p. m. izah sk. obla:
7*3 j . oblačno 6 5 ; ar. zah.
Srednja včerajšnja temperatura 7'4', norm. 0-2' Padavina v 24 urah 03 mm.
Asad. teh. drsatva ,Trfglav
V eradc« javlja pretresljivo vest, da je preminul danes, dne 17. svečana 1912 pri Sv Lovrencu na Dravskem polju po kratki mučni bolezni tovari §
IVAN ŽUNK0VIČ
ceni. lar.
v 26 letu evoje starosti
Dragemu tovariša bodi lahka rodna zemljica.
pni!. P. Strmlssk med J. Mafoon
tč. tajnik       tč. predsednik.
Zahvala.
Štejem af v dolžnost izrekati povodom smrti mojega nepozabnega strica, gospoda
Jakoba Bohinca
kaseslke Is etelsesieetsef e ftspaiks v p.
mojo najtoplejšo zahvalo gospoda dekanu Hribe miku in gospoda kaplana Vogrincu za njihov trud in požrtvovalnost. Zahvaljujem se tudi iskreno vsem onim osebam, ki so stale z največjo potrpežljivostjo in postrežbo ob njegovi postelji za časa bolezni, vsem darovateljem krasnih vencev in končno pre-častiti duhovščini, prijateljem in znancem, ki so v tako obilnem itevilu izkazali preblage mu pokojniku zadnjo čast
V LJUBLJANI, dat 10. februarja 1013.
675 Mr. Ph« And. Bohinc, lekarnar.
_____
.*
^25905
—,—
33
Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naša iskreno
ljubljena sesti a
Frančiška Klemene
v soboto, dne 17. tebrask>. ob pol 5. uri popoldne,
po dolgi, mučni bolezni, previđena s sv. zakramenti za umirajoče, v 21. letu mirno v Gospodu zaspala.
Truplo predrage pokojnice se je prepeljalo v ponedeljek, dne 19. t. m ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Krakovski nasip št. 14. na pokopališče k Sv. Križu,
Sv. maše zadušnice se bodo brale v fiinni cerkvi v Trnovem.
Blago pokojnico priporočamo f pobočne* molite* in blag spomin.
V Ljubljani, dne 20. februarja 191?.
Žalujoči ostali.
stara iiin i koinsiji
na dobrem glasu, W najbližji okolici Ljubljana, na salo prometnem krajo-
Kje, pove uprnvniltvo »Slov. Narode«-
Velika liiia 1110 m'
se proda ne kose ali pa vsa skupaj.
LeZi na najlepšem prostoru nasproti kriškega kolodvora pr Trtica aa Gorenjskem.
Več *e lave pri 539 Jsftsfs Banalen, anaftUnioarfn v Trtlftm.
Sprejme se 319
i Md z ittuii blagom la Goreniskem
14 let staroga, krepkega
učenca.
Kje, pove npravništvo »Slov Naroda«.
Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem m znancem tužno vest, da nam je po zelo hudi in dolgotrajni bolezni previden s sv. zakramenti, umrl naš ljubljeni soprog
oce in Ust, gospod
Ivan Oioničar
e. kr. okrajni i en d. str d ta o jat ar v. p.
v 66. letu svoje starosti.
Pogreb nepozabnega rajnika se vtšiv sredo, dne 21. febrt:-arja zjutraj iz bolnice usmiljenih bratov v Kandiji «a pokopališče v Smihelu.
Predragega pokojnika priporočamo v pri jasen š-potnfn. KANDIJA. RAKA, dne 19. februarja !91'i
Franja Otonićar Josip Otoaidar
c. kr. poštarica c. kr. poštar
soproga. sin.
Sanice CKoničar roj. Ealan neha
nonouanle
% 2 sobama in priti kl i nami. ter delom vrta
»cnđa takoj ali za maj s n Dolenjrti Kiti 50. nasuti Rakovnika.
Od4a se tako} pod selo ugodnimi pogoji stara, dobro Idoea
majhna trgovina
e špecerijskih blagom
na saje prometnem kraju v Ljubljani. Za prev^etje zadostuje 2000 kron gotovine. Poizve se v upravniStvu  »Slov. Naroda«.
Staftfte IMe ■marljiv
trgovski pomočnik
sa ipecarijako aH mešano trgovino v LJubljani aH v bližnji okolici. — Cenjene ponudbe ae prosi v poslati na naslov:
Jan aei 3tr. sfla tok uafiat
Meblovaaa soba
s as odda a 1. marcem, vl
Cena mesečno 20 K. R&vnotam se sprejme na stanovanje tndl
gospodična li H imela svojo opravi.
ieleaberfova ulica it 6a I. nad-stropje leve« 673
licem dobre liveibanega
ki mora biti najmanj 24 let star In dobro izurjen v vseh kolarskih delih.
Oddam tudi lahko po dogovoru
Anton Petkova ok,
izdelovatelj vozov, Logatec.
Proda se
pri rudokopu, 5 minut od kolodvora 22.000 kron
veliko posestvo
ara*- z gostilno ta trgovin. vars
lepim kegliscem, hlevom, pekariio. ledenico in posebno pripravnim prostorom za mesarijo. Besni kape! naj ae take? oglase.
Naslov pove upravništvo  »Slov. Naroda**
Jedilni krompir
belomesnat. v rumenih oblicah 10.000 kg K 660*—. Jedilni krompir, rožnik 10.000 kg K 730—. Jedilni krompir, modn rožnik 10000 kg K 620*—. Debele selnate glave,
bele 10000 kg. K 700—. oziroma po vsakokratnih najnižjih dnevnih cenah iz našega ogi^kega nakiadaltSća, naloženo a la rinfusa ali v vrečah, ki jih računamo po lastni ceni. Poleg tega dobavljamo cesea tebalo in semenske čebalico najfinejši delikatesa! med n paprik-*, za katere pridelke na željo radi postrežemo s specialnimi ponudbami Ker krompir ic zelje dobavljamo z različnih postaj si pridržujemo, da stavimo ponudbo franko do-ločitvena postaja. Dobavljamo samo izbran krompir. Pogoji: Pol denarja naprej, ostanek po povzetju. ?rva seredinska kmetijska zadroga IiSzegediner Laadw. Oes. Szegeda Ogrske.
I
Vpokojen
i vstopiti i kako primemo službo
pisar (slov. in nemški) ali kot oskrbnik [ s cev ali kaj podobnega. Vstop takoj ali isneje. Naslov m druge podatke date :ravni5tvo »Slovenskega Narodae. 635
i Več potnikov
j za predmete, ki se lahko razpečavajo,
se sprejme
proti dobri plači. — Ponudbe pod F« S." poste restante, Ljubljana, gl.
pošta. 609
19
302
Palma Fotografski učenec
Potrtega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem presunljivo vest, da je naša ljubljena sestra, oziroma teta in svakinja, gospica
Josipina Fleš
zasebnica
dne 17. februarja ob 6. uri zjutraj po dolgi, mukapolni bolezni, previđena s svetotajstvi za umirajoče, mirno v Gospodu zaspala.
Zemski ostanki predrage pokojnice se bodo prepeljali v ponedeljek, dne 19. februarja iz Ljubljane v Ribnico, kjer se ob 4-15 popoldne položijo k zadnjemu počitku.
Svete maše zadušnice ae bodo brale v več cerkvah.
Rajno priporočamo v blag spomin in molitev.
Zahvala.
ca sestfC) osi*
Ribnica, dne 17. februarja 1912.
085
ZalaJoM eatall.
Povodom prebidke izgube nase Ijnblj roma tete fn svakinje, gospice
Josipine Fleš
zasebnice
izrekamo fem potom nafiskrenejSo zahvalo vsem prebtago-| rodnim gospe m in gospica m ter drugim prijateljem in znancem za sočutne obiske o priliki bolezni blage pokojnice ir za tolažilne besede o priliki njene smrti. Osobito se zahvaljujemo preblagorodnemu g. vladnemu svetnika dr. Slajmerju ter domaČemu zdravniku dr. Schiffrerju za njih požrtvovalni trud pri zdravljenju pokojnice. Nadalje zahvaljujemo se čč. sestram v Leonišču za ljubeznjfvo in skrbno postrežbo Zahvaljujemo se tudi prečastiti duhovščini in vsem prijateljem in znancem, ki so jo spremili k zadnjemu počitku.
Vsem in vsakemu posebej bodi izrečena najsrčnejša] zahvala.
Ribnica, dne 19. februar}* 1912.
talala« tMtilL
Mesto vsakega dragega naznanila.
za kurfavo,
na kubičen meter, se radi pomanjkanja prostora
prodaja'o po zelo znižani ceni
Odjemalci velikih množin imajo popust*
Parna žaga V. Scagnetti
Gosta aa Rndollovo ielezcioo 16
::      (za državnim kolodvorom). ::
Restavracija
»hotel Posta" na Jesenicah, Gorenjske,
se odda v najem. 6I*
Hotel leži v Bredi trga in t bližini farm; cerkve, ter je oddaljen 6 minnt orl kolodvora.  Velik obrtni kraj.
Pojasnila daje lastnik
Al. Schrey na Jesenicah«
Prodajam od 10 hI naprej
vsakovrstno ceno in drago
novo vino
starino Letnik....... . « l*tfe
Z   Z..........«»°
fjajar   9livowko stara in noto, ~W
ajsfjr  ctrotno iganje po S I in več ~W
vse lastni pridelki. Za bolnike, starčke, žene v posteljah imam tudi posebna vina in jih dajem od 56 litrov naprej, onemu, ki pošlje svoj sodček. — Ivan Malus, posestnik na Biieljakem. 330.
Pristen dober
brinjevec
9S
se dobi pri
l mem v m. m
vajen žagati n?. rečdelni jarem tavolete,
se takoj sprejme
pri tvrdki
MarlDi & Mioni v St Jerneja.
=2   Ponudbe pismeno.
Naprodaj je popolnoma nova
registrirna Magainira
aa prodajalno
pod t do ugodnimi pogoji, tudi na mesečne obroke, kakor tudi selo praktične
stelaže s predali
porabo e za vsako trgovino, ter rasne druge potrebščine po zelo niski cenf.
Poizve se pri tU
ftorifti Post. Strnila ulica 29. Ljubljana.
z dobro iolako naobrazbo, so sprejme tako).
D. Rovšek, fotograf« Ljubljana. Kolodvorska ulica št 32.
jedilni, najboljše kakovosti, brezhiben, zdrav ter izbran, tudi semenski krompir oddaja vedno v vsaki množini od 200 kg dalje po solidno s:    nizkih cenah tvrdka s
Jfortmann naši ^vg. Zomažič v fjubljanu
bodova prodajala po zelo nizkih cenah
vse dni tega tedna, počenšl na pepelnico od 9. ure zjutraj do 5. ure popoldne in sicer v prostorih g. VValflinga in gostilni
pri Lovcu na tiledu.
Na prodaj je mnogo srebrnih predmetov, porcelana, pohištva, kompletnih postelj, krasnih podob, perila ter mnogo dragih predmetov, ki spadajo k pohištvu, med tem tudi 3 lepe kredence, ledenica, ladje, cesarska postelja in mnogo lepega steklenega in porcelanastega servisa.
Za obilen obisk se vljudno priporočava slav. občinstvo
REBOLJ in A. POGAČNIK.
mm slike
io puilja m Mttin imeti, v. BonaC v Ljubljani.
Coaa aliU •
sprejem* zavarovanja človeškega živ-ljenja po najrszaovrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena draga zavarovalnica.
Zlaati je egodno zavarovanje aa doživetja is smrt s manjšajoči**! aa 101 vplačili
46
Pa velikosti
ca v Pragk      ■ •••
ba kaaltaJHs S US,3tft.§C>oL •mrevalofca otit ArUve i vseatesi a|svaaaks-woedas oprava. —— Vos
nwi i ima cXf£X^ f tanki a) mi. 12.
Zavaruje dosIodjs Hi premičnine arott polarnim škodam po najnižjih cenah, Škode etnjujt takoj in najkuUntnejc Uživa najboljši sloves, koda posluje,
Dovoljuje Is čistega dobička Izdatno podporo v smradna in občaofcoriatne
J
S1
3TU
L4
31^866
Kolodvorska restavracija (Jos. Schrev.)
Jutri na pepelnično sredo, dne 21. februarja t L
IDI splin
katero se od danes dalje toči, dokler bo kaj zaloge v kolodvorski restavraciji v Ljubljani.
Pri pojedini svira »Slov. Filharmonija",
Začetek ob 8. zvečer. Vstopnina 60 vin
JOS. SCHREY, restavrater.
K mnogobrojnemu obiska pfl-ffi^r jimo vabi z vtem spoštovanjem
Ceno posteljno perle
priporoča
Anton Polednab, Gradec, Marlalilllerstr. lljl
Ustanovljeno 1827.
Stve perje 0 , kg) od K —*7e
Boljše paljeno „ „ . „ 1*20
Belo perje     . . „ . 2"-
Siv napo! puh 9 m , • 2*60
Siv puh         9 m m 9 S*—
lel aapol pah . .. tf « 4— Bel pok •
Žima          v ty • • —
Cenik posteljnega perja, nostetfnin, perila in ilme gratis in fresko.
po natsiijlh cenah
Postelja! kecl ed K
Postelja! vstavki     m .
Blazinice B 0
Pernice „ .
Rdeče (ronge) »deje  ,. „
Sstiaaste odele       » m
Srihotoklotove odeje „ tf
Modroci iz morske trave . .
2*8»
ir-
3-9- — 5--§70 8*7»
Đatanovllsac 182T.
Modroci iz afrika    od K 1r-Modrocf iz afrika Sdel.„ »18* Zimnice 9 . 32* -
Žimnice 3 delne        m „40 Rjobe brez Siva „ r—
Preganjala posteljaa „ „ 4*-Prevleke postajne „ „ I*— Prevleke za pernice „ „ 4*-
Priporočilo!
Cenjenem občinstvo naznanjamo, da smo sezidali na Viču šestrazredno
ljudsko Šoto, pri kateri se je oddalo tesarsko delo gospodu
Franu IHartincu, mestnemu tesarskemu mojstru, Prule 8,
ki je vse izvršil najsolidneje ia strokovojaško v našo zadovoljnost ter ga zato cenjenemu občinstvu najtopleje pripotocamo.
• Ivan Knez,
613 t. č. predsednik stavb, odseki.
Delila tel zdriH pivon Zato in Laiki tro iliiiani.
a ■ a -
Vabilo
II. rednemu zbornu delničiriev
ki se vrši
v nedeljo, dne 10. sušca 1912 ob 10. ari dopoldne v prostorih hotela .Ilirija- v Ljubljani v Kolodvorski ulici.
Sporeda
1. Poročilo upravnega sveta o letnem računu pretečenega poslovnega leta.
2. Poročilo revizijske komisije.
3. Volitev novega upravnega sveta.
4. Izvoliiev treh računskih preglednikov in dveh namestnikov.
5. Slučajnosti.
V LJubljani, dne 20. februarja 1912.
Up
$ 17 pravil: Vsaka delnica ima pri občnem zboru svoj gfas.
§ 18 pravil: Delnice, za katere se hoče izvrševati pravica glasovanja, se Hiorajo naložiti najkasneje šest dni pred občnim zborom na mestih v pozivu označenih, in sicer proti legitimaciji, ki se glasi na položnikovo ime in iz katere mora biti razvidno tudi število delničarju pristoječih glasov. Založne delnice morajo biti opremljene s Še ne zapadlimi kuponi.
§ 19 pravil: Vstop k občnemu zboru je dovoljen le proti legitimaciji.
Kot založna mesta delnic so določene: Pivovarna v Laškem trgu, Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani, Posojilnica v Celju, Savinjska posojilnica v Žalcu.
M SOJPOd čnf
m sprejmeta na hrano alt braz aJOi v/ moblovano alt nemeblo-vaao sabo. 612
Naslov  pove  upravn.   »Slov Naroda«
NEIGEDE FLEUR
nova, znanstveno izdelana
Ucma za roke in obraz.
Higiensko  najboljše   toaletno sredstvo. Pusica po 60 h in 80 h se dobiva povsod Lonček 1 K 60 h. 33 1
Zalo7» pobijani    u^Oei-ja {Milil.
t*.
CM
Specialiteta tvrtke fratelli Junca, Milan
je vsled svojih silno dieto taki h in odlično želodec :: krlpeilh laatnostl :•:
v Gradca. Herrengasse 7, II. nadstr.
Osebni kredit
49
lat dolgoroki
posojila za ranžiran;c
aroiosor)saa,   sćitsl.em, penzt]onlatooa t dr pod najugodnejšimi
pogoji, eventualno tudi brat porokov proti enkratnemu plačils v noroatvsni sklad.
Mesečni obrok za posojilo 2tio K znaša pri 5 letnem vračanju 4 K vStevsi obresti. Pred-
stroSkov nikakih. Natančnejše iz prospektov Nadalina pojasnila daje
Josip Kosem, Lfublana. Krakovski nasip 22.
nisi! želodčna oieiiita svelo.
Glavno razpečevališče: Sig. Winter. Dani;. 111. Ungarg. 20.
Naznanilo!
Naznanilo!
Slavnemu občinstvu v mesto kakor tudi ca deželi vljudno naznarvam, da sem pričel samostojno izvrševati 386
v Ljubljani. Ambrožev ing 3.
Priporočam se za vsa v moderno vrtnarsko tehniko spadajoča dela, kakor napravo načrtov in v izvrševanje novih parkov, vilmh in hišnih vrtov, drevoredov itd. Nadalje prevzamem v celotno oskrbovanje tudi vse že obstoječe vrtne naprave
V bia^oliotao apešievaaje tega aazaanfla se vljndae arfpereča z ealitalat speštevaajeai AntOII Ferentt bivši večletni asistent mestnih nasadov v Ljubljani.
„Zlata kaplja"
Liufaiia. Si. Petra testa it«. 27
Priporoča lepe zračne
tajske sobe
»o zoliaolh cenah.
Mani Mn kihtoli li izbama urana iha.
In voofo poleđine, tonttovanfa ali drnatvona sOorov.n'a sta sodnt vodno < na mi.lago dve Ioni posebni sobi.
Postrežb, dobra, cene primerne, za večie
pojedme po dogovoru. Stalni gosti« imaio tallaa« etaa.
Priporočata se cen), občinstvu in Slavn druStvom z velespoStovanjem
s«»i
L. A. Tratnik.
j[ngteško skladi*če oblek
O. F^ernatovič
Ljubljana, MčStm trg 5
priporoča svojo popolnoma na nevo
sortirano zalogo spomladanskih oblek ya gospode m dzčke ter oblekice 3a otrobe. Velikansko iybera najnovejše konfekciie ja dame in device ter :: berolinskih in pariških modelov. ::
Čete prignane ntj/ca;
Ctne pr'3nano n<3%*
I
III
Sloveče detektivske povesti
Sherloch Holmesove
i&Vtek jajo
Ditinji se 1 aHai bna 11 Diinor 1 fel laaiai 1 Ljiiljai m M1 ta iinii tBliivul
la Usk »Naredao tiskari
BSY
GOG