Leto it., štev. 42 Pogin Tna pavftsTTrana« V Lfubljanf, petek dne 18. femnarfa I92f. Posamezna štev. 1 K bh«|s ob 4 datraj. Btane celoletne .. 180 S eesečno....... 15 • n zased. ozemlje 300 , ca inozemstvo . . Oglasi n rsafs mm viSlne etolpea (5S mm) 8 S ®ali oglasi do 33 mm etolpea (53 mm) . t . Dnevnik za gospodarstvo, prosveto In politiko. Uredništvo: Miklošičeva cesta it. 19/t Telefon it 72. Uoravnlštvoi Sodna ulica it. 6. Telefon it. 36. Bačnn kr. pošt eefc sradl itev.lL&ii Ljubljana, 17. februarja. V naši obrti in industriji je nastal fako občuten zastoj. Blago, ki pride iz inozemstva, posebno železno blago in usnjarski izdelki so mnogo ce-neji, nego jih morejo prodajati naši obrtniki m industrijalci. Zaradi te inozemske konkurence se je pri nas že veliko obratov zmanjšalo, nekateri eo se morali še celo ustaviti. Vsi prizadeti, v prvi vrsti obrtni-Si, industrijci in delavci, zahtevajo od vlade oapomoči. Najenostavnejše sredstvo je po njih mnenju zvišanje uvozne carine. Ta pomocek je sicer enostaven, ali velikemu delu našega naroda bi bil škodljiv, ako bi se hotelo samo z njim dvigniti produkcijo naše obrti in industrije. Vsi konsu-menti bi bili na ta način oškodovani. Pripomniti pa je treba, da so sedanje carinske postavke v mnogih slučajih jako neprimerne, previsoke, ali prenizke. Z revizijo carin pa ni mogoče odstraniti korenine gospodarskega zla, ki je nastopilo z inozemsko konkurenco. Treba je poseči globokeje v naše gospodarske prilike. Napačno je, lotiti se ozdravljenja, ki naj bo radikalno, s tem da se skušajo cene produktov zvišati. Kajti zlo, ki danes tare naše obrtnike in producente, so v prvi vrsti previsoki izdatki, ki jih imajo pri produkciji. Ako bi se znižali h izdatki, bi naš obrtnik še z manjšimi dohodki, to je z nižjimi cenami kakor so danes, dobro uspeval m naš industrijalec bi mogel s polno paro delatLJConsumenti in naše celo gospodarstvo si želi nizkih cen in mnogo blaga Naša-politika mora iti v pravcu, da dosežemo ta ideal obče gospodarska blagra. Težko je vprašanje, kako zmanjšati produkcijske stroške Predno odgovorimo na to vprašanje oglejmo si, zakaj producira avstrijski obrtnik po nižjih cenah Njegovi stroški so mnogo manjši. Prvič so v Avstriji tovarne tehnično bolj dovršene, kakor naše. Pri nas so tovarne bile takorekoč privesek avstrijske industrije in se ni gledalo na njih tehnično izpopolnitev. Drugič ima v Avstriji delavstvo mnogo manjše mezde, kakor pri nas. Naš delavec ima povprečno 50 do 100 K na dan. V Avstriji ima delavec povprečno 100 do 250 avsirij-kih kron na dan, to je od 25 do 60 naših kron. Izdatki za delavstvo so torej za avstrijskega fabrikanta kot eksporterja polovico manjši, kakor pri nas. Tretjič so v Avstriji tudi si-rovine, v kolikor se ne uvažajo, mnogo ceneje. Pri nekaterih uvoženih si-rovinah doplača država ogromne vsote, četrtič so tam železniške, poštne, telefonske in. telegrafske tarife (zopei s stališča eksporterja, ki računa s tujo valuio) okroglo za dve tretjini nižje nego v Jugoslaviji. Podjetje, ki transportira dnevno na stotine vagonov blaga, ki ima na tisoče komadov korespondence, brzojavk in telefonskih dogovorov, prihrani na teh prometnih" troških stotisočake da še celo milijone v primeri z našimi podjetji. V Avstriji so ti izdatki tako nizki zaradi tega, ker tam se živi na račun države. Avstrija izdaja iz državnih sredstev milijarde za prometna sredstva, milijarde kot prispevek delavskim mezdam, ker doplačuje za vsaki hleb kruha 46 K. Temu zapravljanju državnega premoženja pa bo tam kmalu konec in ko se bodo začela podjetja vzdrževati iz svojega, bo nastal v avstrijski, industriji prevrat. S tem bo avstrijska konkurenca vlomljena. Usodepolno za našo državo bi bife, ako bi hoteli posnemati Avstrijo,, ki j^dra vsled subvencij neizogibno! proti poginu. Nien letni deficit bo znašal nt d 42 milijard kron. V krat-1 Lem se morajo zrušiti državne finance in subvencionirana industrija. Mi Laški parlament o politiki Jugoslavije. Rim, 17. febr (Izv.) Poslanci Scia- j loia, Federzoni in drugi so vložili sledečo interpelacijo v italijanskem parlamentu. Predsedniku ministrskega sveta, ministroma za rotrrnje in zunanje zadeve s prošnjo, da dado pojasnila o sledečih točkah: 1.) O pomenu izjave jugoslovanskega ministra Stojanoviča, ki je bila objavljena v «Agramer Tagbiattu* o politiki kraljevine SHS napram Za-dru in Reki, katera izjava je nasprotna prijateljskim odnošajem in zboljšanju razmer med Italijo in Jugoslavijo, kar bi moralo biti poslanca rapallske pogodbe, katero je podpisal sam Stojanovič. 2.) O določbah vojne konvencije med Italijo in Jugoslavijo, o kateri trdijo srbski in hrvatski listi, da vsebuje določbo, da )t Italija obvezana braniti z orožje-a i..icgriteto kraljevine SHS, ki je pa danes zaradi dogodkov na Hrvatskem še v nevarnosti. 3.) C pomenu in namenu izkrca-vanja \:likih oddelkov Wranglove armade na obali Adrije od skrajnih | južnih meja do vrat reškega prista- j nišča, ker to izkrcavanjc moti ravno- j težje, ki je bilo določeno z rapallsko i pogodbo. ' Rim, 17. febr (Iz*-) V seji parla- j mentarne komisiie za zunanie zadc-' ve je minister Sforza odgovarjal na razne interpelacije; o črnogorskem vprašanju je izjavil, da Italija ni vezena na noben podpis, toda vsled postopanja Anglije in Francija, ki sta odpoklicale svoje zastopnike na črnogorskem dvoru, je dana tudi Italiji direktiva za njeno nadalnjo postopanje v tem vprašanju. Rim, 17. febr. (Izv.) Z ozirom na zanimanje parlamentarnih krogov o stališču vlade gleda luke Baros piše Giornale d:Italia: « Minister Sforza poskuša na vse načine omalovaževati vprašanje luke Baroš in hoče dokazati, da je to vprašanje že rešeno, da ni tolike važnoeti, kot se mu hoče pripisovati. Ali kakor zatrjujejo nekateri člani parlamentarne komisije za zunanje zadeve, se je grof Sforza o tem "vprašanju že na indirekten način izrazil prav jasno in priznal porazno dejstvo: luka Baroš je po «mi!i določbah rrpallske mirovne pegodbe priznr-ta Jugoslaviji. Preveč je nac,lasiti, da je to priznanje ministra Sforza v popolnem nasprot-slvu z jasnimi izjavami in obvezami, ki jih je dal pred začetkom rapallskih pogajanj, minister Sforza komisiji za zadeve*. Ustavni naftrt zemlje* radnikov. Beograd, 17. febr. (Izv.) Danes je bil natisnjen astavni načrt zemljo-radničkega kluba. Najzanimivejše toč ke tega ustavnega načrta so sledeče: Država se imenuje Jugoslovanska država Srbov, Hrvatov in Slovencev; na čelu ji stoji kralj; državni jezik j'e srbohrvatski ali slovenski. Kralj je zapovednik vojske. Narodna skupščina je sestavljena iz izbranih pred- Od^oditev Dogalan) z Italijo. Beograd, 17. februarja. (Izv.) Pre> govori za ureditev ekonomskih odnoša-jev z Italijo se ne prično poprej, dokler Italija ne izprazni teritorijev, ki nam pripadajo po rapallski pogodbi Rušila in Romunija. Moskva, 17. febr. Ljudski komisar za zunanje posle je poslal rumunski vladi protest zaradi podpiranja inva- stavnikov vseh dopuščenih in orga- zije Petljurovih pristašev v Ukrajino niziranih stanov. Vsi volilci enega i in je opozoril, da tako podpirani ne stanu predstavljajo eno volilno telo za vso državo. Poslanci predstavljajo Nesoglasja v zemlforadmš-kem klubu. ZAKAJ JE POSLANEC VOŠNJAK GLASOVAL Z DEMOKRATI. Beograd, 17. febr. (Izv.) Narodni poslanec dr. Bogumil Vošnjak je glasoval včeraj kot član ustavnega odbora za ustavni načrt g. Nikole Pašiča, akoravno so glasovali ostsli člani zemljoradničkega kluba proti Naziranje g. Vošnjaka se ne strinja z mnenjem nekaterih njegovih kolegov zemljoradničkega kluba v več vprašanjih, tako v vprašanju agrarne reforme, izvršilne oblasti in organizacije predstavništva. Dr. Vošnjak hoče braniti svoje nazore tudi v u-stavnem odboru. Kot razlog navaja, da smatra čas za preresen in da ne more odobravati sklepa, da bodo zemijoradniki proti ustavnem načrtu vlade, ako se ne sprejmejo vanj vse ekonomske zahteve njihovega kluba. Ne protivi se temu, da bi se sprejele v ustavo ekonomske odredbe, vendar noče, da se z gospodarskimi načeli, ki so samo program za bodoče za-konodajstvo, onemogoči državna e-dinstvenost Dr. Vošnjak stoji na stališču parlamentarizma in misli, da se ne more vzeti kralju formalno pravo, da je nosilec državne oblasti. On smatra, da bi bilo treba naipo-prej provesti organizacijo glavnih ekonomskih vprašanj v državi, da bi vsi volilci enega stanu glasovali skupaj. V vprašanju agrarne reforme se on in njegovi tovariši iz Slovenije ' re strinjajo z načrti zemljoradničkega kluba, ker se v temeljnem obrisu zemljoradničkega načrta da državi ' prevelika moč pri odvzetju one zemlje, ki bi bila razdeljena med male in srednje posestnike. Kar se tiče državne konirole, bo mogoča, ako bomo res pravna država. So pa še druge točke, v katerih se Slovenci ne strinjajo z zemljoradničkim klubom. Dr. Vošnjak si hoče varovati svobod-i ne roke v ustavnem odboru, i Beograd. 17. februarja. (Izv.) Danes ponoldne sta imela delegata zemljoradničkega kluba, Krstič in Lazič, sestanek z ministrskim predsednikom. Raz pravliali so o sodelovanju zemljoradničkega kluba pri izdelovanju ustave. Pašič bo referiral vladi in dal potem zemljoradnikora odgovor. . Beograd, 17 februarja. (Izv.) Danes so muslimani izročili ministrskemu predsedniku Pašiču svoj ustavni načrt Muslimani zahtevajo, da ostanejo pokrajine kakor so bile do sedaj, j Beograd, 17. febr. (Izv.) Zasedanje ustavnega odbora je odgodeno do jutri popoldne, da se natiskajo predlogi k vladmemu ustavnemu načrtu, kakor tudi vsi načrti ostalih parlamentarnih skupin, ki so bili izročeni ustavnemu odbora. Za fufriš-' njo seio je postavljena na dnevni red specialna debata o ustavnem načrtu vlade. pa moramo iskati resnega ozdravljenja v zmanjšanju produktivnih stroškov. Predpogoj, da se zmanjšajo produktivni stroški je. da padejo cene kruha in premoga. Kruh fabi vsakdo, ročni in duševni delavec, od cene kruha so odvisni izdatki širokih mas za svoie vsakdanje potrebščine. Ako bi padle cene kruha, bi lahko bile mezde delavstva nižje, ne da bi delavci slabše živeli nego danes. P Sanica stane še vedno 10 kron za kilogram, to je približno 25kraina predvojna cena. Čim bi cena pšenice padla vsaj na polovico, bi pričelo trajno in energično splošno padanje cen. \ Drugi predmet, ki je obče potreben in ki je danes nenavadno drag, je premog. Trboveljski premog sta- ' ne loco 53.5 kron za 100 kilogramov. Na Češkem stane boljši premog kakor je naš, samo 12 K in v Avstriji okroglo 30 K. Če preračunimo na kalorije, stane trboveljski premog 13.5 K, češki 2.4 K in avstrijski 5.7 kron za milijon kalorij, torej je naš premog skoro šestkrat dražji nego češki. Podraženje premoga, ki ga je svojčas tako lahkovestno dovolila deželna vlada, je bilo v tem oziru naravno katastrofalno. Treba je tedaj vse podvzeti, da se znižajo cene premoga. Potem bo industrija delala z manjšimi produkcijskimi stroški, železnice bodo lahko znižale tarife itd. z eno besedo: orodnktivni stroški v obče bodo padli. Cenejši kruh in cenejši premog — to sia bistveni vprašanji našega dra-; ginjskega problema samo svoje polilce. Volilci morejo vsak hip odpoklicati svoje poslance. Predsednika vlade voli skupščina za dve leti z absolutno večino; če pa pri prvi volitri nima absolutne večine, zadošča relativna večina. Odpokliče se ministrski predsednik samo z dvetretjinsko večino na predlog 20 poslancev ali pa na predlog kraija. Člane narodne vlade imenuje in izmenjava ministrski predsednik sam. Za zakone ni treba nobene sankcije. Predsednik vlade more razpustiti skupščino. Vojno napoveduje in mir zaključuje vlada sama s pristankom narodne skupščine. Načrt predvideva razdelitev države v oblasti, sreze in občine, ki so obenem upravne edini-ce. Koliko in kakšnih oblasti bo, se prepušča zakonu. Skupščina se voli po stanovih. Oblastnega namestnika postavlja predsednik vlade. Naredbe za vzdrževanje javnega reda in miru in narodnega zdravja daje pokrajinski namestnik s predhodnim pristan-kon oblastnega odbora. Privatna lastnina se v načelu priznava. Eks-proprijatija se predvideva samo v korist države, samoupravne jedinice in zadruge proti plačilu odškodnine. Kmetski in kolonski odnošaji sc ukinejo brez odškodnine. Kdor ne obdeluje in izkorišča svoje zemlje razumno, se mu odvzame in izroči drugemu. Z zakonom se odredi minimum zemlje, ki se ne more razdeliti med naslednike niti prodati. Istoiako se z zakonom onemogoči nastanek novih veleposestev. Država jamči za nakupne zadruge in mora subvencionirati zadružne blagajne najmanj s 5 pro milie državnega proračuna. Država mora ustanoviti istotako najmanj 10 zadružnih magaciuov ob železniški progi, ako se interes irane pravne osebe za to izjavijo Vsa in-dnstrijska podjetja se morajo sona-lizirati po pravičnem odkupu. Člen 110 načrta predvideva udelež>-- delavcev na čistem dobičku podjetij. Kmetje in delavci imajo pravico kontrolirati podjetja, ki jim dobavljajo surovine. Na izvoz poljedelskih proizvodov se ne sme naložiti nobena carina; enako se ne sme omejiti izmena kmetijskih proizvodov v notranjosti države. Lekarne so državne. Verske organizacije ne smejo vporab-liati svoje duhovske oblasti za politične smeri. Duhovnike plača država. Načrt vzbuja v strokovnih in političnih krogih precej veselosti, ker predstavlja samo nespretno zbirko resolucij izza volilnih shodov. Avra-movič predloga ni podpisal. bo pospeševalo pogajanj. VeEeposlaniška K@n* Pariz, 16. febr. «Echo de Paris» piše, da se je izjalovil načrt dr. Be-neša glede sporazuma s Poljsko in Romunijo. Poljska z Rumunijo tvori eno skupino, drugo skupjno pa Češkoslovaška z Jugoslavijo. BENETKE, 17. febr. (Izv.) Danes je dospel semkaj angleški minister za kolonije lord Winston Churchil, ki notae v Celovec. Dunaj. 17. febr. Policijsko ravnateljstvo ie prepovedalo nadaljnje predstave Schnitzlerjevega ..Reigna" v gledališču „Kammerspiele" z ozirom na to. da ee vzdrži red in mir. fsrenes. Pariz, 17. februarja. (Izv.) Današnje prcdpoldanske seie poslanikov se je uddežil maršal Foch kot vojaški izvedenec. Sklenilo se je, da se umaknejo oddelki francoskega vojaštva, ki se nahajajo v Dalmaciji. Postavljen je bil na seji tudi odbor, ki ima podati poročilo o razdelitvi železniškega inateri-jala bivše Avstro - Ogrske. Meščanska volna na Irskem. Kopenhagen, 17. februarja (Izv.) It* ski uporniki so podrli vse železniške mostove v grofiji Cork tako, da so vse zveze z južno Irsko prekinjene. Zdravstveno stanje Mssarykovo. Praga, 17. februarja. (Izv.) Po nekoliko dneh zvišane temperature se je pojavila včeraj proti večeru vročica, Id je dosegla 39*". Potek bolezni je normalen Predsednik je noč dobro prebiL Szs2lieva??ie iz Amerike. New York, 17. februarja. S A- Baker, intendant ameriškega ocfdeika za imi-gracijo ie izjavil, do imeli res vedno pred očmi državne interese. Če pa hoče država, da vrši uradnik poverjene mu posle objektivno in nepristransko, dati mu mora zato primerno nagrado, da mu osigura, ne le njegov lastni obstoj, marveč tudi obstoj njegove družine [ in to tudi potem, ko sam obnemore, Ker so uradniki kvalificirani delavci, mora biti ta nagrada tudi temu primerna, kajti sicer bo dobila država v svojo službo samo slabši materijal. Vse to spada v ustavo. Zelo važno je tudi vprašanje, ali naj bo upravni uradnik kakor sodnik odgovoren napram strankam za svoje čine, kakor se to zahteva od mnogih strani. Temu je treba odvrniti, da bi dovedla taka odgovornost do nemogočih posledic. Upravni uradnik ni neodvisen, marveč je odgovoren za svoje delo tudi ministrom. Če se statuira primarna odgovornost upravnega uradnika, se mora statuirati tudi njegova neodvisnost in samostojnost kakor za sodnika, sicer bi sindikatno odgovarjal za naredbo ministra, katero mora sedaj izvrševati Neodvisnost in samostojnost upravnih uradnikov bi pomenila, da državno upravno oblast ne izvršuje več kralj in odgovorni minister, ampak neodvisni in neodgovorni uradniki. Določiti bi bilo torej le sekunderno odgovornost uradnikovo napram državi. Tudi za stranke same je primerna odgovornost države za provzročeno škodo dosti ugodnejša. + Dr. Korošec protestira. Iz Beograda poročajo dne 16. februarja: Poslanec dr. Korošec je vložil protest proti temu, da je bil za predsednika deželne vlade za Slovenijo v Ljubljani imenovan dr. Baltič, in da je vlada izpremenila občinski volilni red_za Slovenijo. + Srbski republikanci Glasilo srbskih republikancev «Republika», izjavlja, da delegati srbske republikanske stranke, ki so prisostvovali konferenci Radičeve stranke, niso imeli od strankinega vodstva pooblastila, da sklenejo z Radičevci dogovor v onem zmislu, kot to poročajo beograjski listi. -f- Diplomatični sprejem pri Paši-ču. Iz Beograda poročajo dne ^.februarja: Ministrski predsednik Pašič je kot minister za zunanje stvari včeraj sprejel v ministrskem predsedni-štvu zastopnike vseh tujih držav. -f Političen dvoboj. V svojem listu «Beogradski Dnevnik* je priobčil Krsta Cicvarič več napadov na osebo in čast sedanjega ministra notranjih zadev, Milorada Draškoviča. Sedaj je minister Draškovič v «Beo-gradskem Dnevniku» priobčil poziv na Cievariča, da najprej izjavi, da je res on pisal te napade, a potem naj sam izbere, kje hoče zagovarjati svoje očitke pred rednim sodiščem ali pa pred častnim sodom. Minister Draškovič izjavlja, da pri rednem sodišču ne bo zahteval nobene kazni za Cievariča, hoče le razsodbo in dokaz, da so njegova očitanja le klevete, a slučaju častnega soda pa zahteva minister, da se razsodbe istega objavijo v javnosti. — Na ta poziv je Krsta Cicvarič odgovoril precej dvoumno, ker pravi, da hoče vso zadevo poprej, pridno pride pred državno sodišče ali častni sod, izročiti sodbi javnosti. V ta namen hoče v eni prihodjnhi številk napisati članek o ministru Draškoviču. — Vidi se torej, da je odločnost ministra Draškoviča spravila Cievariča v precejšnjo zadrego, a vsekakor bo ta politični boj zanimiv, ker bo razjasnil gonjo proti ministru Draškoviču, v kateri so pridno sekundirali klerikalci in zajedničarji. -f Položaj v Avstriji je po mnenju «Zuricher Zeitung» nevzdržen, vsaka akcija zaveznikov, da se pomaga bankerotni republiki vsaj trenot-no, je samo novo umetno podaljšanje krize, ki mora na ta način končati s končnim finančnim in gospodarskim polomom. List je mnenja, da je pomoč Avstriji mogoča le na ta način, ako sanacijo prevzemo skupno vse obmejne države s pomočjo denarnih sredstev zaveznikov. To doseči je pa v sedanjih razmerah nemogoče, ker je sosednim državam na tem, da imajo v svoji sred"' slabo Avstrijo, ki je najboljši porok, da se nikdar ne bo spomnila, da bi mislila na vrnitev Habsburžanov. Kako dolgo bo mogla ta klavrna aržava, ki so ji ostale iz prošlosti samo ime ln milijarde dolgov, živeti od upov nad in praznih obljub, bo pa pokazala bližnja bodočnost. -f Antantine komisije v Avstriji. Z Dunaja poročajo dne 16. februarja: Kakor doznava «Politische Korre-spondenz», je poslaniška konferenca odredila, da dne 20. fcbruarja ukinejo vojaške in zrakoplovske komisije svoje poslovanje, da se na ta način odvzamejo Avstriji težka finančna bremena. Ta sklep pa ne sme nikakor ovirati popolno izvedbo zrakoplov-skih določb sentžermenske mirovne pogodbe. Ako ti pogoji do dne 20. februarja ne bodo izpoljeni, se ustanovi do izvedbe likvidacijski organ s kar najmanjšim številom osobja, ki bo nadzoroval izvajanje mirovne pogodbe. + Ostavka madžarskega notranjega ministra. Z Dunaja poročajo dne 16. februarja: Kak^ poroča «Acht-uhr Blatt* iz Budimpešte, je podal minister notranjih poslov, Ferdinandi svojo ostavko. -f Poljsko-raraonska zveza. Iz Pariza poročajo dne 1.februarja: Kakor poroča -rPetit Parisen:>, ima dogovor med varšavsko in bukaresko vlado, ki ga pa bodo še enkj-^ proučili, značaj formalne poli'.ične in vojaške zveze. Načrt predvXeva, da si Poljska in Rum unija jamčita za ohranitev njunih vzhodnih meja; zlasti se to tiče poI;'ske vzhodne meje, kakor jo določa pogodba v Pigi. Prosvefa. Umetnost in ustava. Slovenske umetniške organizacije, te sicer: Društvo slovenskih leposlovcev. Društvo slovenskih upodabljajočih umetnikov, Klub slovenskih upodabljajočih u-metnikov *Sava« in Ljubljanska podružnica Društva jugoslovenskih glasbenikov, bo n* svoj skupni seji dne 14. febrnarja t. L po svojih zastopnikih sklenili sledečo resolucijo: U verjemi, da je umetnost sad narodovega duševnega življenja, sad one tvorne sile narodove, ki snuje in ustvarja 8 polno močjo tudi v časih, ko narod v svojem materijelnem gospodarstvu trpi in strada; uverjeni, da umetnost s svojimi deli v največji meri vpliva na razvoj narodovega duševnega življenja, ki na odločilen način obrezuje in oblikuje, smatramo, da država v lastnem interesu ne more in ne sme prezreti umetnosti kot odločilnega fakor-ja v razvoju narodovega duševnega življenja in s tem posredno tudi državnega življenja; smatrnmo, da mora država u-metno?t. v njenem svobodnem razvoju Ščititi, marveč jo z vso močjo tudi pospeševati. Zato je treba, da se v bodoči ustavi sprejme v kompleks norm o splošnih pravicah državljanov sledeča norma: Umetnost je svobodna in vživa posebno zaščito in podporo države in zakona. Kot prvi korak v praktično izvedbo te norme naj se sprejme v ustavo — ako se konstituanta odloči za dvodomni sistem — določba, da voli umetniška, komora v senat najmanj isto število senatorjev, kot jih volijo komore ostalih interesnih skupin. Drušvo slovenskih leposlovcev; Društvo slovenskih upodabljajočih umetnikov, Klub slovenskih upodabljajočih umetnikov »Sava«; Ljubljanska podružnica društva jugoslovanskih glasbenikov. Šport fo tDPfstfta. sv — Natečaj. Odbor »Jugoslovenske Matice« vabi vse naše umetnike, da sr u ie leže tečaja za napravo društvene diplomo in obrambnega koleka. Osnu'ke je poslati na naslov »Jugoslovenske Marico«, Ljubljana, Pražakova ulica št. 3, L do 13 marca t L Juri, ki prisoja nagrado, bo sestavljen iz štirih umetnikov in iz zastopnika »Jugoslovanske Matice«. Diploma »Jugoslovenske Matice«: Velikost 40x30 centimetrov, oblika vodoravna ali pokončna. Imeti mora. nekaj praznega prostora za tisk. Prv3 nagrada 600 kron, druga 400 kron. Za diplomo naj se pošljejo kolikor mogoče natančni osnutki, delo se izroči potem onemu, ki dobi prvo nagrado in se posebej nagradi Obrambni kolek »Jugoslovenske Matice«: Izročiti ga je popolnoma izdelanega. Nagradi 500 In 300 kron. st Drsalna tekma n prvenstvo iqgMfa. vije in Slovenije se vrši v nedeljo 4te 20. t. ai. na Bohinjskem jezom. Pr»oOM razpis v »Športu« št 4 z dne 22. pr. mi je izpopolnil sledeče: Pravico do tekfep-vanja imajo Ie tisti člani športnih dfu-štev, ki so jugoslovanski državljani; pri« javnina se je naknadno določila na 40-K-za osebo, juniorji pod 16 leti. so prijav-niue prosti; prijavni rok se je podaljšaj do soboto dne 19. r. m. Razpisane točke« Umetno drsanje: L) Prvenstvo Jugoslavije in Slovenije; 2.) damsko prvenstvo; 3.) tekma juniorjev pod 16 to*L Tek: 1.) 1000 m, 2.) 500 m, S.) juniorji pod 16 leti 200 in. Natančni razpis priob-čujo »Sporu v št. 4 z dno 22. pr. m- Razpisane vaje niso težke. Tekme v umetnem drsanju se more uspešno u<1eWEit.i vsak drsač, ki obvlada loke naprej, trojko nazaj, vijugo in zanjko naprej. V nedeljo dne 20. t. m. se vrše v Bo-hinju veliko in najbrže edine smučarske tekme. Program je nad vse obvezen. Za tekmo seniorjev za prvenstvo Jugoslavije in Slovenije po brdih na 7 km te jo priglasilo veliko število znanih prvovrstnih smučarjev, od katerih so mnosH tekmovali v inozemstvu in dosegli dobra mesta. Tekma v skoku raz skakalnico obeta biti velezanimiva. Pri treningu so se dosegli krasni uspehi. Ker je U smuška tekma najbrže edin* zimsko-športna tekma pred spomladjo, opozarjamo ves športnike in ljuhitelp zimske narave, da se udeleže omenjene tekmo v Bohinju, kjer je zima še vedno v vsej svoji krasoti. Posetniki smučarske kakor tudi tekme v drsanju, ki se vrši v Bohinju istega dne, imajo izredno ugodnost ua žcleznicL Z izkaznicami »Športno zvez««-ki so dobe vsak dan dopoldne in popoldne, plačajo le polovično vožnio tja, in nazaj. Zadnji termin za. prijave jo v soboto dopoldne. Športniki ne zamudite te ugodne prilike! VEČJA OD NASILJA SOVRAŽNIKA, BODI NASA POŽRTVOVALNOST ZA TRPEČE BRATE! Iz feme v luč. Tako se glasi naslov našemu novemu romanu, ki prične v kratkem izhajati Napisal ga je priljubljeni angleški romanopisec Hugh Com-vay. Roman opisuje doživljaje slepca, ki pa zadobi zopet pogled — in ki ga usoda vodi po Angliji, Italiji in celo Sibiriji, kjer išče in dobi lek za svojo ženo, ki jej je nesreča omra-čila um, sreča pa jej ga zopet vrnila. Novi roman je poln zapletljajev in dogodkov, vendar pa povsem različen od dosedanjega. Literarno polnovredno delo, ki bo naše čitatelje v vsakem oziru zadovoljilo. Prevod je poskrbel iz originala eden naših znanih prevajalcev. * ODLIKOVANJE. Operni tenorist Josip R i j a v e c in pianist Ličar sta odlikovana z redom sv. Save IV reda * IMENOVANJA V POLITIČNI SLUŽBI. Za vladne svetnike so imenovani: Anton Mencinger, okr. glavar v Radovljici: Fran Podboj, okrajni glavar v Litiji, in dr. Henrik S t e s k a, krajni glavar pri predsedstvu deželne vlade v Ljubljani. Okr. glavarjema pri poverjeništvu za notranje zadeve v Ljubljani Leonu Grasselliju in Rajku Svetku je podeljen naslov in značaj vladnega svetnika. * IZPREMEMBE V RUDARSKI SLUŽBI. Rudarski višji komisar pri okrožnem rudarskem uradu v Celju inž. Josip Močnik je pomaknjen v 7. činovni razred, pisarniški oficijant Josip Jurčič pri rudarskem glavarstvu za Slovenijo v Ljubljani pa je ime.novar> za kandista. * INFAMEN NAPAD na novega deželnega predsednika je priobčil danes «Sloveneo. Datiral ga je iz Beograda, kjer je dr Baltič na glasu kot eden najznamenitejših upravnih u-radnikov in kjer je vžival neomejeno zaupanje ministra tudi takrat, ko so sedeli klerikalci s radikalci na državnem krmilu! Z zanesljive strani se nam zatrjuje, da je infamen članek izpod peresa g. drja Brejca. * NEDOSTOJNA SUMNIČENJA. Iz Trsta javljajo: V gotovih krogih slovenske javnosti v Trstu so dolžili slovenskega novinarja Antona Škarje. da vodi on v italijanskem listu «Era nuova» polemiko proti «Edino-sti». Na ta natolcevanja je g. Ekar pozval uredništvo »Edinosti*, da naj o tej zadevi da svojo izjavo. Uredništvo je lojalno ustreglo zahtevi in objavilo sledečo »Izjavo uredništva®: Trdno smo prepričani, da bivši urednik »Edinosti*, g. Anton E k a r, ni v nikakršni zvezi s daniti, ki jih objavlja italijansko časopisje Ljubljana, 17. februarja. I proti našemu listu in našim narodnim 1 stvarem, in moremo Ic obžalovati tako gonjo proti imenovanemu gospodu poklicnemu tovarišu, kateremu se v njegovem časnikarskem delovanju ne more očitati niti senca nepoštenosti ali nečastnosti. Uredništvo *Edinosti>. • NA DUNAJSKI VISOKI POLJEDELSKI ŠOLI je rektorat odklonil kot slušatelja J. Sitterja iz Bo-rovelj, češ da se ni vedel akademič-ni časti primerno. Sitter je namreč Slovenec m še več: koroški Slovenec. Take stvari si je treba zapomniti, kajti doslej se še ni zgodilo, da bi visoka šola odklanjala slušatelje zaradi njih narodnosti. Tega je zmožen samo koroški, oziroma dunajski fanatizem. • K. K. PELDPOSTAMT. Pišejo nam: Na glavni pošti v Ljubljani proJujajo sedaj namesto dop.cmc stare vojne dopisnice z napi^m žalostnega skomina: K. u. k. reldpost-amt Nr. itd. Ali res ni drugih dopisnic v zalogi? • REICHSPnST PREPOVEDANA. Zaradi hajskajočega pisanja ju ministrstvo za notranje zadeve prepovedalo dunajski krščaiisko-socijal-n: »Reichsposti« uvoz v našo državo. • IZID LJUDSKEGA ŠTETJA NA JESENICAH. V celi občini jc 5484 prebivalcev, moških 2692. žensk 2792, naše državljanstvo jih ima 4694, tuje 237, še neodločeno 553, pravoslavnih jc 9, rim. kat. 5409, ev, 36. Srbohrvatov je 26, Slovencev 5246, drugih Slovanov 33, Nemcev 178 in 1 Madžar. ' LJUDSKO ŠTETJE V ZAGREBU. Komisija za popis zagrebškega prebivalstva sicer še ni dovršila svojega posla, a iz doslej znanih podatkov se sme sklepati, da bo končni rezultat popisa nekoliko iznenadll one, ki govore o silno velikem številu za- / creHtega. prebivalstva. Faktfčno f * JUGOSLOVANSKA MATICA. Število bo za pričakovanjem precej Generalna direkcija posredniib dav- 'aostalo. kov objavlja, da je Jugoslovanska •^•PREBIVALSTVO BEOGRADA. Matica za vse svoje vloge in spise, (^Beograda poročajo, da ima po iz- ki jih pošilja državnim oblastvom, id»r fbidskega štetia, ki pa se ni oproščena plačevanja taks po zako- koačaoveljavno, Beograd preko 110 nu o taksah, razen takse v civilnih fisoč prebivalcev brez predmestij, v pravdah. katerih živi 40 do 50.000 ljudi. .Ved * MARIBORSKI MESTNI MAGI-rcnd so tudi oni, ki rno a'o zaradi STRAT naznanja, da mu je dovolje-pofcnanjkania stanovanj v Beogradu no pobiranje občinskih naklad na vi-prenočevati v Zemiuiu. Glavno mesto no in sadjevec v višini, kakor kon-Beograd bo na ta način imelo nad cem lanskega leta. t.50.000 prebivalcev. Naše včerajšnje " JUGOSLOVANSKI DIJAKI V poročilo, o katerega točnosti smo ta- PARIZU. Udruženje pariških dijaka j Izrazili svoj dvom, je s tem po- kov je pod častnim predsedništvom praVfjeno. prosvetnega ministrstva priredilo • FAŠISTOVSKA DIVJASTVA V svečan sprejem delegaciji jugoslo-ZADRU. Iz Zadra javljajo, da so vanskih visokošolcev, ki so prišli v medtem ko je civilni komisar Bon- Pariz. Med drugim je podžupan pa« tanto hotel vrniti Sokolu zasežene riške občine čestital jugoslovanskim prostore, fašisti vdrli v prostore So- dijakom za njihovo plodonosno delo kola, razbili pohištvo in uničili knjiž- za mir po herojskem boju. Eden od oico jugoslov. akademskega kluba, jugoslovanskh dijakov se mu je pri-Knjižnica je nbseeala več tisoč knjig, srčno zahvalil za pozdrav. • KOPALIŠKI ZDRAVNIKI V ' RAZOROZEVANJE V ČRNI ROGAŠKI SLATINI. Zdravniki, ki GORI. Ministrstvo notranjih del je hočejo dobiti pravico, da se zovejo odredilo, da se v Črni gori izvede kopališki zdravniki v rogaško-slatin- razorožitev prebivalstva, kakor se je skem zdravilišču, morajo vložiti svo- to zgodilo tudi v drugih pokrajinah je prošnje do dne 15. marca pri po- naše države. verieništvu za javna dela v Ljublja- * kaj nam nosi konstituanta: ni. To povetjeništvo izda dovolitev svobodo vesti ali svobodo vero- *a uporabljanje tega naslova za eno F«1®®0 tej aktualni tem, bo Scv ali ver sprejemale od strank do vključljivo no\il bivši deželni šolski nadzornik 28. t. m. Stranke, ki reflektirajo na za Albia Belar s pomočjo Kranjske hra-menjavo teh novčanic po omenjenih nilnicc. Belar je ta observatorij in urzavnih blagajnah, naj jih tem predlože brezžično postajo sedaj pomidil dr-s cvema izkazoma na katerih naj stranka /.avi v nakup. Vlada ie posebni ko-oroači ime, bivališče, številko oddanih misiji poverila nalogo, da pregleda novčanic iu od vsake novčanice število celo instalacijo ter predloži svoje po-rn senjo: En primerek seznama bodo pre ročilo. V to komisijo so poklicani gg. vzemajoce blagajne vrnile strankam s po- vseučili^id profesor dr. Hinterlech-trdilom o prejemu. Cim bodo podružnice ner, poverjenik dr. R^vnihar in pro-Narodnc banke novčanice preizkusile, do- fesor beograjske realke Jclcnko Mi-be stranko za pristne novčanice protivred- hajlovič. cost pri blagajnah, kjer so jih v zameno * DRUŠTVO SLUŠATELJEV JURIDIC-položile, proti vrnitvi potrjenega izkaza. NE FAKULTETE v Ljubljani si dovoljuje Za vgotovjjene falzifikate se protivred- tem potom izreči najiskrcnejšo zahvalo nosti ne bo izplačevalo. Občinstvo sc vsem onim, ki so ob priliki plesa dne 7. t opozarja da bo zamenjavo vršila od 1. r velikodušnimi darili, oziroma osebaun marca do 30. aprila izključno le oentrab.' sodelovanjem izkazaii gorenjemu arušttii Narodne banke v Beogradu brez posredo-1 svojo naklonjenost in mu s tem prijomo-fraaja s-rojili filijalk ali pa državnih gli do lepega gmotnega uspeha. — Od-olagajn. I bor, k * POZO« PRED GOLJUFI. Iz škofje Loke nam pišejo: Kakor se je doznalo, bodita po Ljubljani dve dami in pobirata darove za Sokolski dom v škofji Loki. P. t občinstvo opozarjamo, da sta za pobiranje tozadevnih prispevkov poverjena edi-nole brata dr. Tone Jamar v Prešernovi ulici ši 5 in Alojzij Payer v kavarni «Zvezda*. Vsakega drugega nabiralca, ki bi se ne mogel izkazati z od škofjeloškega Sokola izdanimi poverilnicami, naj se ovadi bližnjemu policijskemu stražniku. * PEVSKI ZBOR ^GLASBENE MATICE». Pevska vaja se vrši v petek dne 18. februarja, za ženski zbot ob 6., za moški zbor ob 8. uri zvečer. — Odbor. * PODRU2NICA JUGOSLOVANSKE MATICE V 2ALCU se ustanovi m nedeljo ob 3 popoldne v prostorih i. Vilka Kukca. * DRUŠTVO DRŽAVNIH PISARNIŠKIH URADNIKOV ZA SLOVENIJO ima 20. februarja t. 1. v posvetovalnici (mestni magistrat), I. nastropje, svoj redni občni zbor. 1: * DRUŠTVO »PRAVNIK«, PODRUŽNICA MARIBOR, naznanja, da je za soboto določeni sestanek s predavanjem z ozirom na koncert vojaške muzike odgoden. * SMRTNA NESREČA V RUDNIKU. Iz Rajhenburga nam poročajo: Na pustno soboto se je v tukajšnjem rudniku pri razstreljevanju skal smrtno ponesrečil rudar Kostanjšek. Ko je zapalil mino, se kljub opominu tovarišev ni pravočasno odstranil. Skala mu je strla oprsje in je nesrečnež na mestu izdihnil. * NAJDENI TRUPLI UTOPLJENCEV ADAMIČA IN KLAJNERJEVE. Danes okoli pol 3. popoldne je Tomaž Jerančič, posestnik in čolnar v Mostah, zapazil na desnem bregu pri izlivu Gruberjevega prekopa v Ljubljanico dve trupli. Pnkiicana^ policijska kemioija ih orožniki iz Štepanie vasi so dali trupli izvleči in ju prepeljal v mrtvašnico pri Božjem grobu v Steoanj vasi. V utopljencih so agnccoiraii oficiala deželne boinice Antona Adamiča in Auo Klajnerjevo. Trupli sta biii še precej dobro ohranjeni. Adamič je bil brez suknjiča, Klajnerjeva pa je bila popolnoma oblečena. Njeno truplo je bilo naplov-ljeno kakih 100 korakov nižje od Adamiča. Klajnerjeva je imela na obrazu poškodbe in je bila na levi roki ugriznjena. Ravno pred mescetn dni, dne 17. januarja, na dan sv. Antona, ko je Adamič obhajal svoj god, sta oba ponoči skočila pri K^rlov-škem mostu v Gruberjev prekop. * ROP MILIJONARJEVEGA O-TROKA. O aretaciji ropaija smo prejeli še naslednje podrobnosti: Kriminalni organi so dobili nalog, da naj takoj temeljito preiščejo svoje o-koliške ulice, zlasti gostilne. Tako je detektiv France Cankar obhodil vse gostilne in ulice v šentjakobskem okraju. Okoli 4 ure popoldne je prišel v Sartorijevo gostilno «Beo-grad» na Žabjeku št 3. Tam je zapazil mladega človeka, ki je ždel pri četrtinki vina. Mladič je detektiva ogovoril in prosil za informacije, kako in kje bi napravil prošnjo za sprejem k vojakom kot daljeslužeči podčastnik. Cankar mu je stvar pojasnjeval, obenem pa se mu je fan zdel zelo sumljiv in povabil ga je na policijo, češ da tam napravijo eprošnjo za sprejem k vojakom>. Na policiji so ga v sobi kriminalnega oddelka takoj obstopili in preiskali. Pri njem so našli obtežilno pismo na številko 9999. Mladi čiovek — Rudolf Satier po imenu — je pobledel. Začel je takoj tajiti. Slednjič je napol priznal, da je bil soudeležen pri izpeljavi načrta, tajil pa je, da bi bil on Tončka odpeljal iz šole, češ da je to storil neki «Hrvat» in da sta bila sploh dva «Hrvata» glavna krivca in snovatelja načrta. Zvečer so Sat-ierja konfrontirali z malim Tončkom, ki pa ni mogel jasno potrditi, da je Satier «črni mož», kar je naravno, ker ni imel več na sebi velikega robca okoli ust in črnih očal. Pozneje so Rudolfa Satlerja konfrontirali s postreščekom št. 10 Jurijem Cesarjem, ki je v njem takoj spoznal človeka, kateri mu je bil pred glavno pošto izročil znano pismo. Satier je končno priznal, da je to res. Rudolf Satier je sin starega Pollakovega delavca, ki je v tovarni že nad 40 let, vsled česar so mu bile razmere popolnoma znane. Bil je izučen ključavničarski pomočnik, rojen I. 1895 v Zapužah pri Ši Vidu nad Ljubljano. Kot vojak je po prevratu o-pravljal službo «Ujučarjav v garni-zijskem zaporu šentpeterske vojašni- ce. Ker je pred letom pomagal do pobega iz zaporov nekemu vojaku, je bil obsojen na večmesečno ječo, katero je pred kratkim prestal. Sedaj je brezposelno postopal po Ljubljani. * OSKRUNJEVALEC OTROK. A. G. iz Orehovega vrha, mlad mož in sam oče par otrok, je nedavno tega oskrunil lOletno deklico Marijo Parkelj. Pred sodiščem se je zagovarjal s tem, da je dobil v vojni ne-vrastenijo in da je njegovo spolna nagnjenje perverzno razvito, tako da ga z neodoljivo silo napravlja za zločinca. Sodišče ga je ob?cH'o m 6 tednov težke ječe. Ssld Sludskega štetja v Ll&sbljani. Izid ljudskega štetja za mesto Ljubljano je marsikoga presenetil, posebno zato, ker se je večkrat slišalo, da ima Ljubljana 70.000 do 80.000 ljudi. Kako je prišlo do tega vsesplošnega mnenja, ki v gotovem oziru niti ni tako neupravičeno, če vemo, kako je nastalo? Svoj izvor ima še v dobi živilskih kart, ki so se pričele tekom svetovne vojne razdeljevati. Mestna občina je ustanovila svojo aproviza-cijo, ki je, kolikor so razmere dopuščale, preskrbovala mesto Ljubljano s prehrano. Spočetka je obsegal delokrog mestne aprovizacije le mesto samo. (Razume se samoobsebi, da spada pod mesto tudi Spodnja Šiška, odkar sede v mestnem občinskem svetu tudi njeni zastopniki.) Pozneje so se zaradi nezadostne preskrbe z živili pričela ljubljanska predmestja pritoževati napram lastnim občin-tVim aprovizacijam in končno dosegla, da jih je pričela preskrbovati mestna aprovizacija. To so bili sledeči kraji: Zgornja Šiška, Vič, Glin-ce z Rožno dolino, Novi Vodmat, Selo in Mo^te. Na ta način je torej preskrbovala mestna provizacija vso občino Vič m dele občine Moste in Zgornje šiške. Aprovizacijsko ozemlje ljubljansko se je torej razširilo preko mestnih mej na predmestja in se je skoraj skladalo s sedanjim ljubljanskim policijskim rajonom. Za vse to ozemlje se je razdeljevalo približno 72 000 živilskih kart in to je ona številka, ki je provzročila mnenje, da ima samo mesto ljubljansko toliko prebivalcev. — Preživljanje na podlagi živilskih kart je seveda provzro-čilo razne višje napovedbe, ki pa se niso zgodile samo pri nas. Ljubljana z navedenimi predmestji utegne imeti na podlagi sedanjega ljudskega štetja okoli 65.000 ljudi. Natančno podrobno pregledovanje popisnega materijala se prične dne 17. t. m. in bo trajalo približno 14 dni. Stranke, ki osebnih popisnic niso pravilno ali popolno izpolnile, dobe te popisnice v naknadno izpolnitev, oziroma popravo. Razven tega se bodo hišnim gospodarjem dostavili na dom izkazi, koliko je bilo naštetih v njih hišah strank in koliko ima vsaka stranka oseb. Dolžnost hišnih gospodarjev je, da natančno pregledajo te izkaze ter jih tekom 3 dni vrnejo mestnemu magistratu poročilom, da je bilo številčno stanje v noči 31. januarja 1921. pravilno naznanjeno, v nasprotnem slučaju pa naj vpišejo pravilno številko prisotnih oseb v rubriko «Opomba». Razventega je dolžnost hišnih gospodarjev, da v tem izkazu navedejo vsako morebitno nepravilnost, ki so jo opazili pri ljudskem popisu. Te izkaze, z eventualnimi popravki, morajo hišni posestniki vrniti magistratu (občinska dvorana) tekom treh dni po dostavitvi. Ker je v interesu vsega prebivalstva, kakor tudi občine, države in osobito hišnih gospodarjev samih, da se številčno stanje prebivalstva vsake hiše popolnoma natančno ugotovi, se gg. hišni gospodarji poživljajo, da v lastnem interesu podajo popolnoma točno izjavo o izkazu prebivalstva vsake posamezne hiše, in to tembolj, ker so za pravilno navedbo številčnega stanja svoje hiše gospodarji osebno odgovorni. Stranke in osebe, ki do sedaj morebiti še niso bile popisane, se s tem zadnjič poživljajo, da se nemudoma zglase na magistratu (občinska dvorana), ker se bo sicer po izvršenem nadrobnem pregledu popisnega materijala vsakdo, ki pri ljudskem štetju ni bil popisan, brezobzirno na znanii kazenski oblasti. | Gospodarstvo. = Spomladanski vele trg v Pragi Za velet ig se kaže povsod živo zanimanja. V republiki poljski je za »rg razvita močna agitacija. Tudi iz drug:i> držav prijavljajo udeležbo posamezniki in večje gospodarska organizacije. Države podpirajo r raznimi udobnostmi udeležbo. Dodatno k naši tozadevni včerajšnji notici poročamo, da je beograjsko ministrstvo za promet sklenilo dati posetnikom vele trga na razpolago poseben vlak, ki bo šel h Beograda naravnost v Prago. Posetaiki imajo polovično vožnjo po naši in SeSko-slovaški državi. Vlak odide iz Beograda dne 24. t. m. Kdor so želi udeležiti vele-trga, naj to javi češkoslovaškim zastopstvom, ki izstavijo potrebne legitimacije. 1 Kovan drobiž. Finančni minister je orgiral na Dunaju izdelavo našega drobiža po 5, 10 in 25 par. Drobiž, ki je {e došel v državo, se v kratkem izroči prometu, in sicer najprej v novih pokrajinah. ' Sklepi obrtne sekcije Gospodarskega svet-i done na spoznanju, da je privatna inicijativa za kolikor mogoče visok razvoj obrtništva preslaba in da je tu treba državne pomoči, ki naj se deli v obliki obrtnega kredita. S posebnim zakonom je treba ustanoviti državni denarni zavod, ki b| organiziral to pomoč. Na akcijskem kapitalu, ki je potreben za zavod, bi 5ila udeležena država in obrtne zadruga. Kredit bi bil dovoljen samo onim obrtnikom in gospodarskim zadrugam, ki so osnovane na zadružnih načelih. Do dobe dveh let bi se priznaval kredit tudi posameznikom obrtnikom, po tem času pa samo zadružnim članom potom zadrug. V tozadevni resoluciji je naprošen minister za trgovino 5n industrijo, da v svojem ministerstvu ustanovi poseben referat za zadružništvo in zadružni kredit. = Prometna kolerenca v Gradca. Od 24* do 26. marca se bo vršila v Gradca prometna konferenca držav srednje Ev rope. Našo vlado bo zastopal oddelni načelnik ministrstva saobračaja Ivan Kele«. Dohodki iz trošarine lepo napredu-jelo. Znesek do sedaj vplačane trošarine se zelo približuje v proračunu predvidenem?. Meseca januarja se je plačalo na račun trošarine 17 737.249 dinarjev, dočim se je v istem mesecu lanskega leta plačalo vsega skupaj 5,473302 dinarja, torej trikrat več kot lani. Od začetka proračunskega leta, to je od 1. julija 1920. do konca januarja 1921 je bilo skupaj vp]a< čanih 82,135.395 dinarjev, dočim proračun izkazuje za vse leto 90,269.686 dinar-jev. 3orza 17. februarja Zagreb, devize: Berlin 250 do 2531, Milan 539 do 540, London 565 do 575. Newyork 144.50 do 145, Praga 192,50 do 194, Švica 2400 do 2425, Dunaj 21,90 do 22,05, Pariz 1070 do 1085. Valute: dolar 140 do 142 avstr. krone S4 do 24, levi 167 do 170, češke krone 180, franki 1030 do 1050, napoleondori 474 do 477, leji 196 do 196, itaL lire 522. Blagovna bor« za: pšenica franko vagon stanica Ba£ka 880 do 930. franko Zagreb 1000, rž franko Zagreb 810, koruza 400 do 430, koruza franko Srem 350 do 380, oves franko Srem 310 do 340, franko Zagreb 400. ječmen franko Zagreb 560, lisasti grah 450. beli 550, moka nularica franko Bačka 1330, št. 2 1430, št. 6 1330. otrobi franko Zagreb 300, slive franko Zagreb stanica v zabojih po 25 kg 600 do 625 K. denar b'w« Banka za Primorje . t t Trgovsko-obrtna banka t i Banka Brod na Savi . ♦ » Jadranska banka . . . . • Hrvatska eskomptna banka . Slavonia........ Narodna Sumska industrija . Kksploatacija drva . • . i Narodna banka . . . • . JuKOslavenska banka . . » Ljubljanska kreditna banka . Praštediona.....* Gutman....... > Rečka pučka banka . . i > Poljedelska banka .... Hubrovačko parobrodno dr. Srpska banka ...... Slovenska eskomptna banka Berlin. Devize: Italija 215.75 do 216.25, London 230.75 do 231.25, Newyork 58.69 do 58.81, Pariz 433.55 do 434.45. Švica 974 do 976, Dunaj 13.105 do 13.145, Praga 76 40 do 76.60. Budimpešta 11-48 do 11.52. Cnrib, Devize Berlin 10.375, Newyorfc 500, London 23.55. Pariz 44.75, Milan 22.25, Praga 7.90, Budimpešta 1.175, Zasrreb 4.30, Bukarešta 9.66, Varšava 0 80, Dunaj 1.40, avstrijske krone 1.40, 17} 276 1765 1470 1190 740 640 560 912 9150 1350 425 100 740 635 1080 883 V80 1800 1475 12)0 750 1525 643 580 950 9200 HO i?S 102 6100 745 680 Vremensko poročilo. L-nW ona *<■*« m niH mr.t-.ftm Dan 17. Mt 17. f«br 7. febr \u 7. OF 14. ari <1. ari 714 9 TU S -8> G « 3 3 ?itroil Nato bfcz vetra tees let* | mer's j a FT *ree. «Počakajte še trenutek-;., mu cd o vori veliki knez, ^poprej moram po praviti še svoje nogavice*. Ko sta namreč bežala iz Schiemannovega lokala, so pri hitrem teku nogavice zdrknile ni gležnje. Postavil je nogo na nek ogelni kamen in si pričel ure ievati nogavice. Z začudenjem je ri-lip opazil, da mož ne nosi niti spodnjic. Gospod Woerz je torej dosleden, kadar se kostimira, si je mislil in stopil nekaj korakov po ulici. Nato sc obrne, da pogleda, ali si čevljar svojih nogavic še vedno ni popravil. Čevljar pa leži na trotoarju, očividno mrtev. Nekaj hipov obstoji Filip kot prikovan in začudena vprašanja vrtin-čijo po njegovi glavi. Ali je gospoda Woerza zadela kap? Ali je v Schše-marmovem \vhiskyju razven jeruša bila še kakšna druga primes? Res je Woerz mnogo pil, toda pred malo minutami sta še govorila in takrat je bil brez dvoma trezen. Končno se je Filip ojunačil in stopil k čevljarju, ki je padel z obrazom naprej in tako nepričakovano, da ni mogel padca prestreči z roko, ki je ležala podvita pod truplo. Mahedravo, nezavestno truplo ie Filip s težavo dvigni in jo tako n onil ob steno, da je Woerz pol sedel ter se z zgorjnim delom trupla naslanjal obnja. Njegova postava je iedaj izgledala čudovito gro-ieskno. Glava se mu je pobesila in iz ust je nekaj kapljalo na rdečo kravato. Filip je možakarju odprl ovratnik in hotel pričeti z oživljanjem, ko je slučajno dvignil pogled pred se. K2T je videl, ga ie napotilo, da ie po bli-skovo segel v Woerzov zadnj' ?ep in s silo izvlekel iz njega revolver. Kajti previdno ob steno stisnjeni sta prihajali proti njemu dve postavi, ki ju je Filip na prvi pogled spoznal iz Schiemannove pivnice. Režala sta se pomembno in v rekah sta nosila nič manj pomembne gumaste gorjače. Aha, tako se torej rešuje ta uganka! Hitro je še preiskal Woerzove sence pod razmršenimi črnimi lasmi, — i res, za p?!ec dolgo modro podpluto, i znamenje kakor od udarca s svinčenim gumbom... Nato je dvignil revolver in se zagnal proti apasem. Borba ni bila dolga. £e ko sta ga videla napadati, sta obstala začude- na. Pričakovala sta, da bo bežal. V ^prihodnjem trenutku je počil strel; .. „ Filip pozneje ne bi bil mogel za nobeno nagrado povedati, ali je ustielil hote ali nehote, ... in eden obeh poštenjakov je bolno vzkliknil in se prijel za ranjeno levo ramo. V prihodnjem trenutku sta se oba poštenjaka podala v divji beg in Filip je z veseljem gledal, kako izginjata koncem uličice. Nato se je vrnil k Woerzu, ki je še vedno slonel ob steni in močil kravato. Kaj naj stori? Vkljub strelu se v ulici ni nič ganilo, kakor da je vse izumrla Gotovo bi bilo najbolje, da bi se našel izvošček, ki bi potegnil pustolovskega čevljarja v njegov kne-ževski hoteL Nekje pred njimi mora biti Gansemarkt, samo bog zna v kateri smeri, in tam čakajo izvoščk:.. Odvzel je čevljarju še njegovo listnico, ...saj bi se npaši lahko vendar še vrnili... in je priporočil Woerza v varstvo vsem njegovim ruskim svetnikom. Nato je naglo odšel po zapuščenih ulicah iskat izvoščka. Nad strehami se je že pričelo polagoma daniti. Temni oblaki so se podili nad temnosivimi strehami, veter je tuH okrog oglov in ulice so se vijugale in medsebojno križaje, kakor na risbah Beardsleyja. Fffip je zavil okrog ogla, vsi ti ogli so enaki, bog zna kateri je pravi, in stal nepričakovano na Gansemarktu, ki je ležal pred njim v jutranjem" mraku. Pred rano otvorjeno gostilno je stal izvošček. Filip je z olajševalnim vzdihom skočil vanj in ukazal, naj ga pelje v Truthbahngasse. Toda voznik si ga je še poprej ogledal in zahteval predujem, šele ko ga je "dobil, se je spravil v počasen trab. Filip si je prižgal cigareto — bila je zadnja — in se poveznil v blazine. Dogodki prešle noči so se podili po njegovi glavi. Toda dve minuti še nista pretekii, in ti dogodki so se že pričeli mešati. Izgubljali so medsebojno zvezo, iznajdljiva Filipova glava se je nagnila vznak, cigaretin dim se je brez koristi dvigal med Filipovimi prsti. ... Naenkrat potrka izvo-šček z bičevnikom na steklo: «Trut-ha! ;asse!... Saj ste menda hoteli sem■ (Dalje prihodnjič.) Konzorcij „Jutra". Odgovorni urednik Vit. F. Jelene 386 Kupim vi vagonov >i , 3—1 suhega bukovega oglja fr2nko nalajalna postaja. — Ponudbe na J. Baljeveo, Slomškova nllca St. >1. Iz B.sije Mk Ss^&KS Vračaj, ki je do oktobra 1917. bival k t ujetnik v Samarkaudn. Pozneje ni bilo več , glasa o njeni. 6trnšk ■ riovrnem z veliko £valežnostio. Ivan VrSdaJ, Maribor, VilharJ. 8. 381 Sklicujte se pri svojih naročilih na oglase v „Jutru"! IFjnn ijbrano, naravno, belo ali rJeče, novo MlHU ali staro, po vrlo nizki ceni na malo ali veliko, pošilja v poslanih sodih Ciglar, trgovina vina, Stablca, Hrvatsko, Zagorje. sso :o—3 j f ki ste raerodajni za presojo I • dobrih semes, sporočamo, da so nam semena ia i ozemstTa pravkar dospela Ista oddajatco s največ mogoča garancijo. Ceuik pošrSsa:© ca zshtsvo. Trgovina b sr iaei l Sever & Zomp., Ljubljana, Woifova ulica 12. 303 10- 5 384 se: 2-1 1 mt Hi m s; m Ssinjsfeo mast, S^Jr.?^ sprejema od 60 k g na Tej po uaint ji dnevni ceni tvrdfca Janko PopovlS, Ljtiblj&na. 830 20 6 sveče, vino. prazne eode nudi ts<&( najceneje Fr.Slro, Kranj. s3i ?o-s7 rs visoko napetost do 55:0 voltov baker 3x16 m/m4 po jako kalantni ceni. Saks - Tratnik $kirol8i!3.poSj3!;e, Ijuiiijsoa, h PžSrs g. 25. katero pri preolajsnju proti fcsžijn ee • e Glarrs zaToga med. ('rogerija ADBIJA, lejabljar a, Seleu&urgova nlioa, it. S. 322 Česa žkatijtel 4 S. 8-3 Pisalne stroje Remington rudi tvrdka 335 8—J K. A. Kregar, Ljubljana. debelo! s« u Na drobno | Trgovina z železnino | Breznik & Fritscii 1 Ljs&ijasa, Csetarjen naSrelje SI 1 1 81 8 priporoča stojo izredno iiorjio fl zalogo išzliSoega železnega f. — blagi pa nizkih cenah! — š = Točna !n solidna postrežba! ■ in pošteni, yi vsa doraift* dela, is sprejmeta j.ri fir, E, Kej-ba v SamniJtn. 3"7 2—2 ANONČNI ŽAVOD LJUBLJANA Cankarjevo BsUrr>i|o čtev. 5. Oglasni oddelek sprajeT.a ogiata vseh vrst v vseh listih v tu- In Ir.ozem- j stvu. Proračuni, nasiti, prestavo zastonj. Nudi vsestransko obsežne ; ugodnost!. Oskrbi kliseje- Dopisuje v vseh jezikih. nžsnsrdr.Miros | oblaetvcno aovcrjea i stavbeni isžsscr Ljubljana H:Ilcreva oiica 5!. 7, j Sossli«1lt» stavbenu vo-5}«'.: iS vd^ITS« /jradbe. I | Israfea vsS&tb sli. ■SBB9aaaa jaeesssasaaaesss p HineFl&snslio strojno m it a a a m e e e a Olje, tebko, za vretezia; olje za traosmisije; olje, strojno za poljedelske stroje; olje, strojno za težke stroje; olje za avtomobile, lahko; olja „ „ , izredno težko; Olje za cilindre; Olje proti praha. 67 104—52 Glavna zaloga: I, t Z B. Z. f S prej A. Zanki^ sinovi. « a a H80Bra8B3BBSBBB8aa8aBsseaes n Alifite že poslali na-: roenino za „Jntro" f z p-ccVilao ali mllnoa: v biižifll lajnbilaae. Tonudbe poti 41" na Acocč. zaTod DEAGO BESELJAh, Ljab-K/41 Ijana. 364 2-2 E" Ugodna prilika! ^ Lepo posestvo na BIsda te s vsem potrebnim gospodarskim poslopjem in inventarjem ceno profia. Vprašanja s priložeuo znamko za oiigovor pod «R 47-> na An ccni zavod DRAGO BE^ELJAK, Ljubljana, Cankarjevo nabr. 5. KRALJEVIMA SHS 1921 Almanaa iz'de t krasni obliki in okusni izdaji ia bo sa vse kroge kot vodilna knjiga po Jugoslaviji z ozirom na postanek in razvoj, nstroj in indnstrijski in trgovski razvoj kraljevine. Glavno uredništvo v Novem sadu je poverilo polnomočno zastopstvo z;-. Slovenijo tvrdki DRAGO BESSLJAK, AnonS. in i&form. zavod, Ljubljana, Cankarjevo nabrežje st. 5, ki prevzema izključno vsa naročila iu plačila za knjigo in oglase. Almanah bo tiskan v štirih jezikih in več tisočih izvod h. Knjigo in oglašivanje toplo priporoča: Glavno uredništvo Almanaha Kraljevina 23 . SES 1921. Novisad. 259 24 10 INFORMACNI ZAVOD i-To5M. LJUBLJANA Si Cankarjevo nabrežje žt. 5. .i I ©blesiveno koncesijonirsn. ji ~ 'IoŽD« jafonuMije o.premoienjn, sv< || »■ i .i i ■ ■ I zafc, dobavi blag*, ia piaal. — Kulsntn , svo- clags, ia ptaai. — nuisntne cene. — Bloksistem. — V jtbz: z vsemi svetovaimt {nfovmaSaiml zavodi. lebanka išče za svoie 350 3-3 PV Spreime se fakoi ^ opekarski mojster za strojni obrat, Tozadevne ponudbe naj se vpošljejo na rudniško ravnateljstvo v Rajhenburgu. sss Nove knjige! Nove knjige! SIMON JENKO, Zbrani spIsL Uredil dr. Joža G logar.. Cena K 42-—, po pošti K 2 60 veo. Anatole France, Pingvinski otok. . Roman. BroS. K 42 —, ves. K 62-—, po poŠti K 2~i0 več. Cika Jova-Gradnik, Kalamandarija. Pesmi za C.rcfco. Vc-. K 16 —, po po*t; li 1 40 reč. 209 6 f Prekajevah&ica s stroji in popolnoma opremljena je z živim in mrtvim inventarjem zaradi preselitve v Nemško Avstni« taScoi po primerni ceni naprodaj, emunahio s* zakup lahko podaljša. Naslov: Prekajevalnica E tu člene t Maribor, Šolska ulica 19 35t 2-2 Prav dobrega, okusnega, pristnega Ljutomerskega vina od!. 1920. lcia veejo množino naprddaj ANTON GOLEKKO, 367 3-S pn mm. Jagodic I Zivkovič Vukovar (Srem) 373 2-2 Na nakladaiišču ponujava vsako množino krompirjeve moke, sirupa iu druge lectarske robe. W Pri večjih naročilili znat9n popust. ^r^fl-as-flt^fb^ir^i^ap-fffr-aihlihm^ Selezninsfto -- {ppuslio podjetje v Sarojevu izurjenega in zanesljivega v za nadzorovanje vodstva podjetja. Ponudbe na ,,J. E. ', Ljubljana, glavna poita, poštai predal lo. M ^ d. z 2. 21 104-52 ima Dunaiska cesta št« 9 ___v skladišča in oddaja po najnižjih cenah: Pšenicno moko prvovrstno banaško, koruzo, oves, pieničn« otrobe, ošenično moko ?a krmo, proseno kaio. ješprenj, sladkor beli suhi kristal, češki v kockah, kavo, olje najfinejše namizno, riž, južno sadje vseh vrst, čaj Cey!on, dišave vseh vrst, slive bosanske zračno sušene, čebulo makovsko, orehe bosanske, petrolej salonski, belo člščen, bencin v zabojih, sveče, sol morsko in nemško beio. testenine vseh vrst, kolinsko kave in praženo ječmenovo kavo, koloraaz jamceno oljnati izdelek v zabo čkih in škatlicah vseh velikosti, miio pralno, kristalno sodo, portland cement, čevlje moške, deške in ženske, trpežno ročno delo v vseh šievilkah, ter različno drugo blago. Oddaja &e ie v večjih množinah. Točna postrežba 9 i ■ H h l Natisnila Delniška tiskarna, A d v Ljubljani,