9. štev.
Izhajajo l.in 15. VBacega meseca. Cena jim je za oelo leto 1 gl(J., za poi lefa ÔO kr. — Naroćnino in dopise sprejema J. Krajec v Novem mestu.
Kdor želi kako OKnanilo v „Dolenjske Novice" na-tisDÎti dati, plaia za. dvostopno petit-vrsto 8 kr, za CBkrat, dvakrat 12 kr., trikrat 15 kr.
Gospodarske stvari.
Naš kmet ne bode mogel veé shajati.
Ako je človek pesniške iiarave, raduje .se zdaj spomladi nove probujciie narave, vse dobro obetajoče na polji, iia travnikih in v sadoiiosiiikih — morebiti (?) še celó v vinogradih {'/). Toda malo je pesniško navdihnjenih ljudi, največ jih je, ki trezno nn'slijo, ki hladno vse prevdarjjijo, ki le bolj crno gledřijo in ne priřaknjejo dobrot od priliodnosti.
Kako pece doirioljiibnega človeka, kmečkega prijatelja v srce, ko vendar dobro vé, da kmet, obdelovalec lepe zemlje, ni sreřcii, da srečen in zadovoljen biti ne more. Ali je bil morebiti kedaj srečen in zadovoljen? Malokdaj! V siarili Časih ni bil sam svoj gospodar, marveč le ilačan svojega graščinskega gospoda, kateremu je moral tlako delati in desetino dajati. Ko se je 1. 1848. tlaka odpravihi, ko je nehala desetina, ko je bila pau vsa zveza z graščinsko gosposko pretrgana,
nadejal se je kmet boljših časov. Ti bi bili morebiti nastopili, ako bi bil znal modro in previdno ravnati, ako bi bile vse okoliščine bolj vgodno na njega nplivale. Pití pogoj za kmetovalČevo srečo bi moralo biti to, da sprejme kmet neza-doížene grunte v svojo skrb in obdelovanje, grunte preskrbljene z dobrimi gospodarskimi poslopji, dobrim orodjem in z nekoliko živine. Kdor dobi tako posestvo v roke, dobro bode shajal. S pridnostjo in varčnostjo bode si se marsikaj prihranil, zlasti ako bode obdeloval grunt z domačimi ljudmi, posebno pa s svojimi otroki. Takemu kmetu bode seveda lahko plačevati davke, zavarovalnino, in skrbeti za svoje vsakdanje telesne in duševne potrebe.
Koliko pa je fie dandanašnji takih kmetov? Vsaka vas nima med 40 in 50 kmeti enega več. Kako je to prišlo? Če mora kmet s tujimi ljudmi, hlapci, deklami, pastirji in delavci grunt obdelovati, ne bode se preveč pohvalil, če tudi sicer nima dolga. Ali navadno pa kmetje v dolgovih tiče.

Slovenske posojilnice,
SpisHl J. L. T K.
(Daljo.)
Poslovanle in delovanje.
Težko je posojilnico osnovati, a poslovati pri njej tudi ni lahka stvar. Da moč in veljava posojilnice raste, treba je, da se jej pridruži vedno veije in TeČje število udov. Pri sprejemanji novih zadražnikov pa je treba previdnosti. V zadrugo naj se ne jemljejo udje, kateri niso pošteni, ali kateri nimajo oikakoršnega imetja in tudi lepe službe ne. V tej atvari je seveda križ, kajti za vstop v posojilnico se bodo oglaĚali največ le taki udje, kateri prosijo posojila. Zavoljo tfga je treba velike previdnosti, da se zadrugi že od začetka ne očita, da sprejema same ničle. Kdor pristopi k posojilnici, mora se podpisati. Pri posojilnicah z neomejeno zavezo znači njegov podpis, da se je z vsem svojim premoženjem zavezal, porok biti za mogoče izgube pri tem denarnem zavodu. Pridobil si je pa tudi veliko pravic, ki jih
ima pri zadragi, n. pr. deležen je dobiřka, voljen je lahko v načelstvo in nadzorstvo, glasuje in stavi predloge pri občnem zboru. Kedar kdo postane ud, plača pristopnino (1 gold, ali 2) enkrat za vselej. Zdaj je mogoče, da dobi posojilo Pri nekaterih posojilnicah je hvalevredno določilo, da mora slehern nov družabnik prej vložiti vsaj nekaj denarja (delež), recimo 5, 10, 15 gold, itd., predno je mogoče, da se mu dovoli posojilo. Druge posojilnice pa si pri posojilu vračunijo delež in tudi pristopnino, kar se udu pri izplačevanji odbije. Pri posojilih je običajno tudi, da se obresti naprej vplačajo od prejetega zneska.
Ce je treba previdnosti, kedar se udje v drugo sprejemljejo, treba je še večje, kedar se posojila dovoljujejo.
Oboje naj se zgodi le v pravilnih sejah zadružnega ravnateljstva (načelstva), pri katerih naj bode vselej večina načelnikov navzoča. Pri dovoljevanji posojil naj se gleda na poštenje in premoženje prosilČevo. če je veliko poštenja, zadostuje malo premoženje; Če le malo poStenja, mora biti pa veliko imetja. Sploh je treba dobro
da je groza. Kako so v dolgove zabreli, ni treba razlagati. Vsaj veste. Nekatere je zadela ta neprilika, druge druga. Navadno so današnji kmetje prevzeli že od starisev zadolžena zemljišča, na katerih so bile veČ ali manj velike dedš5ine, ce ne še drugi dolgovi. Teli dolgov se kmet navadno drugače ne more znebiti, da si denarja zopet drugod poišče, da pač eno luknjo zama/.e s tem, da drugo naredi, ali kakor se navadno govori, — da preklada z rame »a ramo. Ali dostikrat mora delati dolgove tudi vsled slabili letin, nesreč pri živini, požaru, pri pravdah itd. S temi dolgovi pa, zlasti, če so vknjiženi (ali če tudi niso), je vsekal sebi in gruntu velike rane, ki se skoro nikoli ne dajo zaceliti. Če ga tmli upniki za glavnico ne terjajo, težko spravlja denar še za obresti, ker ga nima skoro kje vzeti za davke in zavarovalnino; vsaj mu včasih prede še za živež, za delavce, za obleko! Ako pa upniki še za kapital resno primejo, spravijo ga na boben. Upniki pa večkrat takrat radi dolžnika pograbijo, ko že peša, ko ga stiskajo slabe letine in druge nadloge.
V teh opisanih in ge dosta luijsih stiskali je naš slovenski in marsikateri kmet druge dežele in narodnosti. Iz teh zadreg pa menda ne bode z lepa rešen. Dozdeva se nam, da so naši posestniki zdaj v tistih stiskah, kakor so bili v starem veku Grki v dobi Solonovi ali Rimljani v dobi tribunov Grakov. Tudi takrat niso omenjeni človekoljubi in posta vodaj alci druzega sveta vedeli, kakor da bi se revnemu zadolženemu kmetskemu ljudstvu kar dolgovi čeloma ali deloma odpustili. Skoi'0 da tudi pri nas druge rešitve ne bode kakor te, da se preniišljnje in lo resno preml.iljuje, kje
dobiti denar, da ae konec stori ogromnemu za-dolženjn in da se zabrani vsaj deloma novo za-dolženje.	I. L.
Kaj je novega po avstrijskem cesarstvu?
V	Ljubljani so sicer pri dopolnilnih volitvah v mestni zbor zmagali Slovenci, ker se Nemci in nemškntaiji volitve niso mioležili, a prikazal se je pri tej priliki star slovanski greh — needinost. Stali so si nekoliko nasproti Slovenec zoper Slovenca. To f^kodljivo neporaznmljenje se bo težko dalo odstraniti, in to zavoljo tega, ker je nekaterim Sloveticem slovenska narodnost premalo pri srcu — več pa lako zvani „liberalizem". Vrh tega menijo vse prve slovenske glave na Kranjskem, da je narodna etiakopravnost na Kranjskem že izpeljana, ko se vendar pri tias le malo Se slovensko nradiije, ko so vendar še vse naše srednje šole večinonia neniSke, ko se vendar nemški živelj v Ljubljani na tihoma močno vtrjnje z vstanovami za nem.^ke sole, nemške druitva itd. Hodimo edini! Pustimo iz Nemškega k nam „pri-vandrani" liberalizem.
V	državnem zboru se pretresuje državni proračun, v katerega se je tudi postavilo 25.000 gl. za stradajoče na Krati js kom, 10.000 gld. za reve;ze na Goriškem in 1)0,000 gld. za potrebne na Češkem, To se je tudi sprejelo z dostavkom, da sme vlada dati za Kranjsko več, ker se res kaže potreba mnogo veča, kakor so to dokazali naši vrli poslanci. Pri proračunu se je oglasilo tudi več slovenskih |)o.slaticev. V.si pač ne
poznati ljudi, katerim se posojilo dovoliti namerava, Ako jih načelniki sami ne poznajo, poizvedujejo naj pri zaupnih možeh, pri duhovščini, županih, učiteljih itd. Pa naČelstvo naj tudi samo naprosi nekatere poštenjake, do katerih Be v potrebi za Bvêt obraía. Kako je s proailčevem pre moženjem, a tem pa povedó grunte knjige, v katere naj se na vsak naČin gre pogledat. Predao se posojilo dovoli, naj se še poizve, v kakošen namen potrebnje prosilec den&rja, in kje bode denar dobil, kedar bode treba vrniti. Z tnimejgo vestjo ae posojilo dovoli takrat, Če se vidi, da si bode dolžnik z izposojenim denarjem opomogel, in če je nekoliko verjetno, da mu bode moči, ob določenem obroku vrniti. Obroki naj se le kratki dovolijo; najboljše je, da se 6 mesečni obrok ne prekorači, zlasti če se daje posojilo na menice. Vsaj imajo ravno v tem posojilnice prednost pred hranilnicami. Eedar dobi kmet iz hranilnice na poaodo, navadno ga ta dolg dosta ne skrbi. Da le obresti plačuje, pa ga hranilnica (n. pr. kranjska) na miru pusti. Posojilnice pa nočejo, da bi ae
kmet za dolgo časa zadolžil, marveč storjeni greh kmalu poravnal, kakor veli moder nauk: „Krepost ni, da ae nikoli ne greSi, ampak v tem je prava krepost, da se hitro pomota spozna in opusti".
Pri posojilih, ki se ne vknjižijo, morajo biti poroki. Vsako dolžno pismo in menica naj podpiše razen dolžnika in njegove žene še najmanj en porok. A(i še boljše, da d^a podpišeta. Če tudi je zadružnik, ki dobi na posodo, prva oseba, vendur se ne more posojilo dovoljevati brez porokov. Izjema je le tedaj, ako ud vzame le ta-košen iznesek, kakorŠnega ima vloženega, ali pri zanesljivosti uda dvakratni znesek njegovega deleža. Brez porokov se morejo posojila dajati tudi pri zastavah. Da so poroki pošteni, na to je zeló paziti. Sicer tfdni možje bodo dobili trdne in poštene poroke, slabim prcânjikom pa ne bode mogoče dobrih porokov dobiti. Previdnost bode od naïelstva posojilnice torej terjala, da se tudi o stanji porokov prepričajo, da tudi zaradi njih v gruntne bukve pogledajo. Na dolžno pismo aH na menico naj se podpišejo dolžnik in poroki. Pri dolžnih pismih
bodo pri&li na vrsto, A reči smemo, da so nasi gospodje poslanci res vredni zaupanja, vselej delajo po našem geslu „vse za vero, dom, cesarja", kolikor jim je le mogoře. Dr. Gregorec se je pritoževal o prebiranji štajerskih in koroških Slovencev ter zahteval slovensko ali jugoslovansko narodno skupino; prof. S u kije je zavračal IVlla-dořehe, ker nasprotujejo češko-nemški spravi, potegnil se je po pravici za zatirane Slovane v Pri-morji. — G. dr. FerjaiiČiS se je pritoževal o nezvestih Lahonih v Trstu in Prtnjorji — pać po pravici! G. KI un je izvrstno obravnaval naše razmere — zlasti šolstvo. G. minister je mej drugim obljubil, da bode skrbel, da dá novej nižej gimnaziji v Ljubljani izvrstnega ravnatelja. Pac prav je imel gospod poslanec, ko je zahteval, naj se tudi na Stajarskem, Koroškem iii Primorskem vpeljejo slovenske sporedne šole v gimnazijah. 1'ravica to zahteva.
Prvega maja so se navadno veselili le dijaki srednjih Šol, ker so imeli ta dan pro.st. Ali letos jc šinilo skoro po vsej Evropi delavcem v glavo, da bi ta dan ne delali. Če se delavci sploh upirajo zavoljo prenizke place, to je umevno ; da bi si pa oni sami razen nedelj in praznikov delali se druge pocitnice, to ne gre. Zoper to nameravano opušienje dela izdala je vlada prepoved. Po veijih mestih in rudnikih pripravljeni bodo vojaki, ako bode kaj nemirov. Jiati se je res tu in tam hudega. Po nekaterih mestih je nže tekla kri. Pa od kod to ! — Ker delavci in delodajalci izgubljajo vero — to je vzrok! Gorje svetu, ako bi se zgodilo, kakor želé nekateri tudi pri nas, da bi ijndje sploh duhovnom vec ne verjeli!
Kaj je novega po širokem svetu?
Mnogo vec novega — zlasti oziroma delavcev — nam ponuja naša domača država kakor tuje.
V Italiji nekako vre, kakor poprej. Pereèe je zanje, ker manjka od dne do dne bolj denarja. Milijoni, katere so Italijani pograbili cerkvam, res nimajo teka. Krivičen vinar požre deset pravičnih.
Iz Nemškega se porořa, da namerava nemški cesar letos iti na Kiisko. Baje bode ostal v tem velikanskem cesanstvu tri mesece ter si ogledal vsa veča mesta ruska. Imel bode seboj veliko spremstvo. —
O d st opivši stari nemški kancelar Bismark ne misli počivati, kakor je videti.
Angleži mislijo in poskušajo, kako bi pomirili uboge Irce, katerim so pred tremi sto leti pograbili vse posestvo, ker so bili ti zvesti katoličani. Kec bi radi napravili le polovičarsko — zato ne kaže nikacega vspelia.
Na Japonskem, velikem cesarstvu v vzhod-njej Aziji, dobiva polagoma vse evrop-sko lice — tudi volitve imajo kakor pri nas. Tudi katoliška cerkev tamo napreduje jako hitro.
Piše se nam :
Iz Rudolfovega. — Kakor jebilo naznanjeno, imel se je v dan 23 aprila t. 1. v dvorani našega „Narodnega doma" yrêîti koncert v korist podpornemu dijaškemu druïtïn, pod vodstvom preč, g. P, Ilngoiina Sa ttner-ja. Mnogo častitega ob-čiEStva ee je vdeležilo te elavností, oziroma na blagi namen ter uadjajoi se, čnti izbrano godbo in petje. Željno smo pričakovali prířetne Weber-
8ine se križec pottaviti pred ime onega, ki pisati ne zna, V tem slučaju je treba priče. Na menici pa se morajo vsi, dolžnik in poroki lastnoročno podpisati, ako pisati ne zcajo, morajo se podati k sodniji ali notarja, da se njih križec poveri ali legalizuje. To stane nekaj kolekov.
Kedar dolžno pismo ali menica zapade, treba je, da dolžnik plača. Kaj pa če ne plača? Terja naj se, da vsaj po malem vrača. Ce se posojilnici ni bati izgube, more mu plačevanje na krajSi ali daljši obrok podaljšati. O tem naj bosta poroka podučena. Ako poroka ugovarjata, da nista B podaljšanjem zadovoljna, treba je prevdariti, ali se bojita izgube, ali pa le nagajata, ker si z dolžnikom morebiti nista več prijatelja, V prvem slučaju je treba tožbo vložiti, (ako posojilnica ni zadovoljna z drugimi poroki, ki jih utegne dolžnik privesti), v drugem pa se naj ravnateljstvo na to ne ozira, kajti Če nista zadovoljna, da se mu podaljša, pa naj ona za njega plačata.
Poaiojilnica ima več knjg; med njimi bi se Brnela etia knjiga zvati „črna", ona pa „zlata"
knjiga. Črna knjiga je zapisnik dolžnikov, /.lata biîj'ga je zapisnik hranilničarjev. Kdor prinese novce v shrambo, da od njih obresti dobiva, ta se zapiSe torej v zlato knjigo. Posojilnice sprejemajo na obresti velike in male novce, morebiti še po 50 kr. Kdor prinese branit kaj denaija, dobi svojo hranilno knjižico, ki mora biti podpisana od dveh udov načelstva. Gledé odpovedanja hranilnih vlog imajo posojilnice različna določila v svojih pravilih. Naj boljša bi bila: 100 gold, (ali manj) naj posojilnica izplača brez odpovedi, za 300 gold, naj se odpoved naznani en teden popred, za zneske čez 300 gold, pa en mesec popřed. Nekaj denarne zaloge mora posojilnica vedno imeti, da ne pride v zadrego pri odpovedi hranilnih vlog.
Vsaka posojilnica mora gledati, da pride sčasoma do svojega premoženja. Kar zadružniki vlože in hranilničarji, to ni še lastnina posojilnice. Last posojilničina je vstopnina in to, kar na obrestih več dobi, kakor ps izplača. Iz tega dobička se prvctno poravnavajo ustanovni stroški, kajti le
jeve ouTerture k ^Freischûtz-u", in čaj! Kot lahni Teter, šomlj&joč skozi visoki jelovi gozd, zndoneU so orktatralni glasovi v krasnem pp. po visokej dvorani. Lepe melodije so se Čnle v začetnem adagiu naraSajoč t vedno večjo moČ. Kot silni vihar pa prihrumi za tem mogočni „Molto Vivače". Vse buĚi, gromi in ee trese in v daljavi se (uje vedno bolj se bližajoče gromenje. Le sem ter tje ponehajo silni glasovi in lahne prijetne melodije se zihljejo v tresočem ozračji, pa le za malo Časa, znova vae doni in bobni in naenkrat nastane tišina, le v daljavi se čuje še posamezni grom. Nebo se zvedri, veselo in slovesno doni v najlepšem soglasji lepa godba Vse oživi in se veseli zopet jasnega, vedrega ozračja po prestanem tako Ijotem viharji. Zadovoljno je bilo občinstvo, zadovoljen sme biti prež. g. pater kot dirigent, 8 tem lepim vspehom, katerega je dosegel s svojim orkestrom, katerega spretne moči je tako izborno vodil.
Pričelo se je petje. Mladi, krepki glasvi so blagodejno vplivali na poslušalce in čutil je vsakdo, da to poje dobro izvežban zbor, ki je kos svoji nalogi. Veselo so se čuli v Gerbič-e?i „Spomladi" nedolžni „kukuklici". Prav lepo je pel (sopran), že od prejšnih let joznan dijak solist, „Serenado", dobro spremljan z glasovirjem in go-slimi. Tudi Scbumann-ova ^Zigeunerlebeo" je dopadala, ker je bila precizto izpeljana Prvo mesto med pesmi je pa zavzela Kreutzer-jeva „VeĚerna", katero je pel izbran kvartet tako lepo in občutno, da je bilo občinstvo do skrajnosti navdušeno, ter je burno ploskalo, in akoravno so se morale sploh vse pevske točke ponoviti, vendar
malo posojilnic je tako srečnih, da bi pn krstu imele bogatega kuma. Kedar se več dobička nabere, deva se nekaj odstotkov na stran, t. j. v tako imenovano prihranjeno zalego ali rezervni fond, ki bi se nikoli porabiti ne smel, ali k večjemu pri velikih izgubah ntj bi se po njem seči smelo, če se je odločilo že nekaj v rezereni fond, naj se potem porabi to, kar je ostalo, odškodnino osebam, ki imajo posel in delo pri posojilnici. Vse, kar ima posojilnica, naj se skrbno shranjuje, knjige, zapisniki, dolžna pisma, menice, posebno pa denar. Za vse te reči naj bo posebna blagajnica, trdna in ognja varna, kamor naj se deva vae pod dvojnim zaklepom ; zlasti pri večjih posojilnicah je to treba. Kjer se poslovanje eni sami osebi zaupa, ondi je treba posebno pridnega nadzorovanja. Sleherni uradni dan, t. j. najmanj enkrat na teden, naj se načelniki pri svojih sejah prepričajo, ali je toliko denarja v kasi, kolikor knjige kažejo. Vse to naj se na tanko zapiše, kako se je vršila preiskava, in kaj se je naglo.
(Eoneo prihodnjiĚ.)
je ta točka napravila najboljši \tis. Mendelsohn-ova „MaiglOckchen" so dečki sè svojim krepkim sopranom in altom dosegli tudi burno pohvalo, vendar jo g. pevovodja ni ponavljal, ampak vstregel z nepričakOTano „Vabilo k plesu", kar je napravilo dober vtis. Gerbič-eva „Lovska" je zaključila produkcijo. Krepko in navdušeno so peli naši Čvrsti dijaki ta lepi zbor ter si pridobili zasluženo pohvalo.
Govoriti nam je še o Beethoven-ovem kvartetu. Predavali so to krasno nedosegljivo kompozicijo neumerljivega mojstra, blag. g. kapelnik Tuček violino, s katero nam je pokazal, da je umetnik na tem instrumentu. Kako sladke iu mile glasove je privabil mrtvej violini, koliko občutka je vdihnil tem krasnim melodijam. Prelepo mu je odgovarjala v zadnjih stavkih „Andante cantabile", viola, katero je igral preč, g. P. Hugolin sam. Kot iz ene strune so se zlivale melodije vprašajoč in odgovarjajoč, ter dokazujoč, da sta obadva instrumenta v rokah fino izobraženih mnzikov. — Dijak Hochreitftr je na svojem okornem violončelu dobro dovršil svojo vlogo, Le žal, da se tako klasična godba tak malo kedaj čuje v našem mestn, zatoraj pa tudi izrekamo preč. g. P. Hugolinu kot d'riçentn tega krasnega večera nasrČnejšo zahvalo, da uam je pripravil tako veselo in zdravo muzikaliČno zabavo, ter kličemo: Bog ohrani še mnogf) let našemu mestu tako čvrsto muzikaliČno izobraženega moža, da nam priredi še več in večkrat tako zdravih in izbornih muzibaličnih produkcij.	— k.
U Toplic. — 28. aprila. Včeraj smo imeli Topličani prav prijeten dan. Počastilo nas je „katoliško društvo rokodelskih pomočujkov" pod vodstvom g, načelnika dr. Marinko-ta in gosp. pevovodje P. Otokarja.
Imeli BO tn ob 10. uri službo božjo, pri kojej je govoril g načelnik prav primerno o koristi dela. Obed je b'l v topliškem poslopji, kjer je g. Kn lavic skrbel, da ao bili zbrani prav dobro postreženi.
Pravo veselje pa so napravili vrli rokodelci nam Topličanom po litanijah s svojim izvanredno lepim petjem ter z igro „Denar ali pa nos". Pokazala je družba vnovič, da si res prizadeva spol-novati svoj namen: rokodelce izobraževati vsestransko, blažiti arcé, bistriti um. — Želimo le, naj nam vrlo društvo napravi še večkrat podobno veselje!
Iz črnomaljskega okraja. — (Nekoliko o razvoju našega Šolstva v teku zadnjih 20 let). Pred vpeljavo nove šolske po-stace, to je pred letom 1870 bile so v šolskem okraju črnomaljskem sledeče šole: Četverorazredna ljudska šola v Črnomlji (tedaj glavna šola). Na
tej šoli BO deloTali katehet, kateri je bil ob jednem tudi ravnatelj »oli, dra učitelja in jeden poduSitelj. Dvorazrednici ste bili v Metliki in Semiču Edo-razrednice: v Adlešiiih, Dragatuši, Podaemlji, na Planini, v Pretoki, na Vinici in Vrhu, Bilo je tedaj T vsem okrajnem glavarstTU le 11 ljudskih šol. V tedanjem času so imenovane Sole zadostovale razmeram, tudi niso bile prenapolnjene, ker takrat je oče svojega otroka lahko pošiljal v golo ali pa đcma pridržki ; kajti silil ga ni nihče. Ko pa je stopil v veljavo novi âolski zakon, kateri nalaga Etarišem dolžnost, pošiljati svoje stroke k rednemu šohkeitn poduku , bile 30 kmalu šole prenapolnjene in treba je bilo graditi in razširjati že obstoj eie,
Razširile so se: Dvorazrednica v Metliki najprej v tri- potem Čveterorasirednico ; v Črnomlji se je osnovala posebna dvorazredna deklièka šola, katera je pa zopet nehala, ko ste se bili ntfonli šoli v Dobtiřah in Petrovi vasi ; dvorazrednica y Semiču v trirazredtiico ; enorazrednica v DragatuŠu se je razširi!» najprvo y dvo-, pozneje v triraz rednico; enorazrednice v Vinici, P> dz^itulji in Starem trgu so se razSirilf v dvorazrednice. Na novo otvorile 90 se pa aledfie šole; Dvorazrtdniea v Štrekljevci ; enorazrednica v Suhorjj, Drasičih, Ra-dovici, Dobliiab, Petrovi vasi, Gfjbljab, Božakovem, privatna šola nemškega „Scbulverein-a" na Majerlu in ekekurendna âola v Bojancih.
Dandanes ima okraj naslednje šole : Dve Čve terora z redni ci in sicer: v Črnomlji in Metliki. K temu se dostavi, da ima šola v Crnomlji še posebni razred za deklice tretjega in žetrtega razreda ; dve trirazredii'ci, namreč v Semiín in Dra-gatuŠu; štiri dvorazrednice in sicer: v Vin ci, Pod-zemlji, Starem trgu in Štrfkljevci ; enorazrednic pa je 11 in sicer: v Adlešičih, Božakovem, Dob-ličah, DraŠiSih, Gribljah , Petrovi vasi, Preloki, na Planini, Rarlovici, Suhorji in na Vrhu.
Napravilo se je tedaj v zadnjih 20 letih devet javnih novih šol in ena zasebna šola ; razširilo pa se je sfdem šol. Ustanoviti se imajo âe enorazrednice ? črešnjevcn, Tribačah, Radencah, Podgori in čepljah, k^T so obravnave že popolnoma dovršene.
Učiteljskih moči bilo je prej 15, a sedaj jih šteje okraj 34 in sicer 8 nadučiteljev, 19 učiteljev, 6 učitfcijic in enega pomožnega uiitelja. — Za âolo vgodaih otrok je v tem okraju 5468 in sicer 2647 dečkov in 2821 deklic. Od teh obiskuje vsakdanjo šolo 1915 dečkov, 1927 deklic, ponavljamo šolo pa 462 dečkov, 558 deklic, toraj skupaj 4862. Po veroizpovedi pripadajo vsi rimsko-ka-toliSkej veri, le ekskurendno šolo v Bojancih obiskuje 49 otrok pravoslavnih, šolo na Štrekljevci ID iSahoiji pa nekoliko zjedinjeuih Grkov. J. R.
Iz Podklanca.
V 7. št, „Dol. Novie"
popisuje nekdo, da je sadjereja ia Čebelarija tukaj opešala. V pojasnila poročam sledeče: Sadjereja v ribniški dolini ni propala zavoljo oemarnoBti, ampak žali Bog, zaradi nesreče. Pred tremi teti je jesenski sneg vse vrte pokončal. Zdaj vidim nekatere vrte vse znova zasajene, večinoma še pregosto. Nekateri posestniki so dobili drevesci od C kr. kmetijske drnžbs kranjske, nekateri od graščine s Slapa v Vipavi, nekateri kopljejo divjake v hostah in potem doma cepijo. Tako slišim, da je naš gospod učitelj Verhlč T Sodražici in okolici veliko drevesec precepil. — Drevje pa ne rase kakor mavrahi. Ćebelarija se v naši dolini jako pomnožnje, in še bolj se bode, ker so začeli iz tujih krajev trgovci sami hoditi semkaj Čebele kupovat in se priporočajo, da bi se ž njimi seznanili v trgovini za več let. Nekaj let je bila res slaba kupčija s čebelami, ali temu so bili te domači trgovci krivi, ker so za nje tako malo obetali, da niso skoraj Še panjev plačali. Hvala Begu! preteči ni teden bila sta dva g trgovca T naSi dolini in plačevala čebele od 8—10 gld par panjev. Kaknpila sta jih nekoliko tudi na bližnjih Blokah ; danes sta se odpeljala na Rakel: na železnico.	Blaž Petrič.
S Čateža, — Preljube „Dol. Nov." ! Iz ve« krajev se kaj izvé — od nas oe z lepa kaj. Tudi zdaj vara nimarro kaj prijetnega povedati Dné 7. aprila t. I, to je na Veliki pondeljek so prišli fantje iz Vel. Malence na Čatež. Vže po dnevu bi se bili radi tepli v Zevnikovi krčmi Ker se je pa vpndar Francetu Zevniku z veliko težavo posrečilo odpraviti jih fz krčme, so menili vsi, da so prešli domov; pa varali so se, po noČi med deveto in deseto uro prišli so nazaj preoblečeni ter oboroženi s kolci s čavlji obitimi ravno od nasprotne strani čez Čatež, da ae jih De bi nadjaU.
Prisodilo se je, da se je šel mizarski pomočnik Jož^f ITotko po večerji pred hišo, ki leži ob c. kr, cesti, hladit. Ker mu pa Še niso ljudje v tem kraju poznani, je mislil, da so popotniki. Toda grdobe so ga napali ter bili po glavi in po životu tako, da se je brez zavesti zgrudil na tla. Pridni in pošteni delavec zdaj bolan leŽi. Žalostno, da je naša mladina vedno holj sirova!
od nekod z Dolenjskega. — V zadnjih „Dol. Nov." smo čítali, kako da so se naši rojaki res poprijeli žgane pijače, ki jim veliko škoduje na duši in na telesu — posebno pa v žepu. Velikokrat se pripeti, da Žena nima doma soli ali mož mora imeti za glažek strupene pijače ali kakor pravimo brinjevec ali naj bolj rečeno heraš. Ako ee ozreS ob nedeljah v krčmo ali pa tudi t prodajalnico, tu vidiš možake modrovati pri fra-keljcu strupene pijače, ki jim modrost daje, katere pred eno aro gotovo še niso imeli. Pa ne
BUDO možje, tadi neke riBte ženske ao se poprijele tega strupa. Dacar sam ima krčmo, kar ni prav, pri njem so oajraje jezičnice. Bomo pa mi krč-marji dicarji postali
Iz Divačs se nam poroča, da se je banka ^Slavija^ izkazala jako blagodušno nasproti po-gorelcem t Dolenjih LežeČati. Izplačala je namreč štirim pogorelcem, ki niso imeli nikake pravice do odškodnine, iz milosti 500 gl-
Domače yestL (Premembe pri uradnikih.) Gr. Jem. Kilar, davkaraki kontrolor y Vel. LašiČah, je premeščen t Ljubljano, na njegovo mesto pride nOTO imenovaDi kontrolor g, Fran Ravnikar. Đarkarski pristav g. R. Ma]y gre iz ČrLomlja v Lgubljano.
(Dekliška šola) ubožnib Šolskih sester Notre Dame v Šmihelu pri Novem mestu je dobila pravico očitne šole.
(Slovensko uradovanje) bode vpeljala občina amifael-StopiČe pod stdanjim vrlim Županom g. Fr. Kastelicem.
(Slovensko poveljniŠtvo) bode odslej imela požarna strada v Kovem mestu. To je prav.
(Kmetijska podružcira) v Novem Mestu je pretekli teden razdelila tsad 2500 kilogramov mcdre galice, katero so vinogradniki pri cjťj naročili, da bodo z zmesjo modri; galice in apna âkro-pili listje trt in s tem strupeno roso gotovo pregnali. Kdor še cima modre galice, naj se podviza ter pravočasno za r-jo oglasi pri vodstvu podružnice, to je pri načelniku g. Rib. Dolénc-u v Grmu, ali pa pri tajniku g. Otmarju Skale tu v Novem Mestu. Cena ji je za družbene ude po 31 kr., za neude po 33 kr. kilogiam in vozarina 1 kr. od kilograma.
(Pri čitalniÍDem občnem zboru) dne 19. aprila 1890 so bili izvoljeni odbornikom in sicer gg.: Fajdiga Ignacij predsednikom, Verbič Lovro blagajnikom; odbornikom : Dr. A. Poznik, SenekoviČ Andrej, Skerlj Ivan, Sešek Franc, Krajec Ivan, Rozina Franc, Skale Otmar, Mehora Ivan, Kline Ignacij, Pauser Adolf, Dr. Prevc Franc, Čitalnični odbor je v svoji seji dne 25. aprila 1890 enoglasno skleail, da se bode poroka ntd Tojvodme Valerije aloveeno ol hajala
(Kmetijska podružnica metliška) imela bo 8 maja p< požudne ob 3. uri a>oj občni zbor v gostilni Iveta Pečariča v Metliki,
(Deželni odbor) je tudi fižola nakupil in ga poslal občinam na Dolenjskem, da ga raz delé med potrebne,
(Razpisane) so ačit. alužbe v Črnomlju, Dragatuâu, Smihelu pri Novem mestu, pri sv. Križu pod Litijo, na Čatežu, Studencu ic v Radečah.
(Podružnica sv. Cirila in Metoda) se je tudi y Kostanjevici ustanonila. 24. aprila bil je v prostorih „ bralnega društva" osnovalni shod.
(Na Mirni) je izvoljen županom g. Franc Neubauer, svetovalci so pa gg.: Anton Pla-ninšek, Rogelj Fr., Urbančič Ivan in Kirn Anton.
(V Trebelnem) krŠki okraj, aestavljeo je nov občinski zast* p sledeče : Ivan MiklavčiČ iz Trebdnega, Župan ; Fran Žigar, Frau Pet-rrle iz Trebelnega in Fran Slak iz Bajhovca, odborniki.
(Vikarijatna cerkev) v Krškem dobi novo okusno malarijo iu barvana stekla v okoib, kar bede vae na svoje stroSke preskrbela velika dobrotn ca preblagorodoa gospa Josipina Hočevar-jeva.
(Sv, Jurij) je bil letos popolnoma zelen in ves v cvetji, krasno so cvetele breskve, češnje, češplje, jablane m hruške Upati je toraj s božjo pomočjo dobta sadja. Tudi «a travnikih in polji vse lepo kaže, deteljo so že pred sv. Jurijem po nekod kosili za malo polaganje, in rež je Že tudi klaaje pokazala. Bog varuj nas toČe.
(Oglas!) Poipisauo poglavarstvo naznanja spoštovanemu občinstvu, da bode dne 10. maja na Izidorovo i 1 avgusta t 1, v ice>itu Plešcih, kotara čtbarskega sejem za razno živino i vsakovrstno blago. — Poglavarstvo občine Plešce.
Atite Ćop, nafebik.
(Opomin vinogradnikom!) Ne pozabite kupiti modre galice za škropljenje trt. Po Belokranjskem se uže kaže atropena rosa na razvitih listih ; tako nam piše od ondi gospod vino-rejec. Posestniki, bnd te pametni in pomagajte si! Bog oe bode delal čudežev, da bi lenobo podpiral!
(Na Tolstemvrbu), fare Št. Jernejske je bilo poprej v navadi, da smo imeli vsako leto 24. maja shod, letos pa se je to spremenilo takó, da bo sv. opravilo 26 msja t. 1. to je na bin-koštni pondeljek cb deseti uri shod in sv. opravilo pri Mariji Pomagaj in sv. Roku. Vabijo se vsi romarji in Čaatilci obeh prav v mnogobrojnem številu priditi.	Jože Franko, ključar.
Listnica uredniStva.
G, é. p, v R. Bliig'OToliÈe nam stoja popolno ime povedati in nyoje razloge zoper dotifni npis, pa bodetso počinjali VaSe nanvate in Vam tndi n protirazlogi odgovorili.
Sajmovi na Dolenjskem:
V maju; 1. t PIruídí pri Ornomlji; 2, v Bo-šlRDju; 3, v Brustiicah; 6. v Novfra Mtstn, Dobrniah, Krskem íd Litiji; 8. v Toplicah; 12. na Vinici, v Vel. Loki pH Temenici in Zsgorji (za Savo); 16. v Ln-koveo, na Vidmn poleg Krke in v Žužcmperku ; 19. v Zatićini; 22. v Lašičah; 27. v Metliki, Bušeiivasi is Radohovi tbsî (Ćrnomlin 27 torek po kv. ned.); 29, T Iliuah in na Igu; 'Ó1. v Miruipcči.
Loterijske srečke. Trst 19. aprila	21 6j 23 90 11
Gradec 26. „	12 42 7 29 88
átůT. 555.
Hazglas!
Zahvala.
Za milo BoĚutje mej boleznijo ia ob smrti nslega nepozabljivega soproga, oziroiua očeta goapoda
Antona Weissa,
r. kr. žoDđarnirrijskfiga atražiiKiJstra t p, izrekamo vsem prijateljem in znancem, soseboo velebl. g. e, kr. okr glavarja Íd p, t. gg. nrad-nikom, al. žecdarmerijskerau oddelku îia spremstvo in krasni veaee, si, roesfni godbi, vsem iskreno zahvalo.
N0V0ME3T0, dne 30. aprila 1890. [99j	Žalujoči zaostali.
Zahvala.
Vsem prijareljem, zuanoem in sosedom, prei. duhovščini in sorodnikom, kateri so našega ne-pozabijivega očeta gospoda
Janeza Dulerja,
posesliiikn t Jtirki vuui k veSnemn počitku v tako obilnem âtevilti spremili, izrekamo arćno zahvalo.
Jurka vas, 20. aptiia 1890. [96]	Žalujoii ostali.
i5 ah val a.
Presrčno zahvalo izrekam vsem častitim sorodnikom, prijateljem in znancem za obilno vdeležitev pogreb» moje drage ranjke žene
Marjete,
posebuo pa tukajšnji prostovoljni požarni brambi, katera je neposabuo spremila k večnemu poćitku.
MOKRONOG, dne 22. aprila 1890. [97]	Emarih Krčeliii.
Naznanilo.
Pet Tantum erga, pet mašnih in deset Marijinih pasmi ter dva kratka Te Deum za mešan zbor zložil Ig, Hladnik op, 10. Ta zbirka je posebno za naesee mftjnik primerna iu stane vsled znižane eene samo 80 kr. — Dobi se v Katoliški Bukvami v Ljubljani is pri g. J. Krajcu v Novem mestu.	[88]
m mm %
Iblizo Novega mesta. Cena 1000 gold. PoizTedbe pri gosp. Perko, Novomesto St. 93.
Od C. kr. okrožnega sodià&a v Rudolfovnin se
naznanja:
Za razprodajo v zapuščino dne 1. aprila v Št. Petru umrlega žttpnika Janeza Rome epadajočili premičnin, določi se dan na
7. maja 1890 dopoldne oh 10. uri
v vinogradu pod Ždinjovasjo, kïer se bode prodajalo okolo 60 veder vina, posodo, preše in druge reči.
na dan 8. maja 1890 dopoldne ob 10. uri
v Šf. Petru, kjer 80 bode prodajalo pohištvo, janec, krave, konje, obleko, vino, posodo, les vsake vrste, vozove, preŠiČe in druge reči.
K tema narokoma vabijo se kupci s dostAvkom, da se bodo reči tudi pod oenilno vrednostjo tistemu, kateri bo največ ponudil, proti gotovemu plačila ia proti temn, da kupljeno reč takoj odstrani, prepusti.
C. kr. okrožna ssdnija v Rudolfovem
22. aprila 1890.	[84]
Zahvala.
Veleblagor gosp. Friderik vitei Schwarz, o. kr, okrajni glavar v Novem mesta je blagovolil za mestno in mesčansko godbo 20 gtd. darovati, za kar ee ma najtoplejša zahvala izreka.
NOVOMESTO, 24. aprila 1890,
Anton Vertačlč,
(90]	stotnik mrihinske garde.
Vabilo.
Vsi p. D. gospodje, katerim je meščanska ia mostna godba mar, vabijo se k pogovoru dne 8. maja t. 1. ob sesti uri zvečer v mestni dvorani.
NOVOMESTO, dne 24. aprila 1890,
Anton Vertečlč,
(91]	It imenu mestne in	godbe.
Hazglas.
v Dolenjem Suhoru blizo farae cerkve in deželne cpste iz Rndolfovega proti Metliki, je naprodaj zidana hiša, zraven kos trtja in njive; prilika je jako vgndna za vzdržanje kičme ali kako trgovino.
Kupci naj se nemudoma pismeno ali osebno oglasijo pri podpisanem posestniku, kateri bo pogoje oznanil in cono jako znižal.
DOLENJI 8UH0R pri Metliki, 28. aprila 1890. [98]	Marko Gergšlć, h, $t. 3.
Sejm v Brusnicah
^^ 3. maja 1890. 181]	Županstvo.
Grunt na prodaj!
četrt ure od Novega mesta, iz proste roke z vsem kmetskim poslopjem, njive za čez 60 mernikov po-setve, travnike, sadni vrt, ia z listnatim gozdom. Ceno pove lastnik v GotnI vasi hlâ. it. 5 poita Novomesto.	[sv—3]
DOLENJSKE NOVICE.
Hiša na prodaj
v Kostanjevici h. &t. 20, poleg velike ceate ia druga Urt dvoriâci z zraven spadajočim poslopjem ter travniki, ujivami in vinogradom, Ana Finsterwâld. [92—1]
Toplice pri Novem mestu,
(3Q. stopinj R. gorka Icopet), odpró se 1. mnjfi.
tnega a i dva
-^enca
katera imata veaeJje mlinarstva se nCiti, sprejme fakoj Jakob Pakiz, posestnik mlina in žage v Ponikvah pri VeMUih Lašéah	f87-i)
obiipzajoč 27 oralov njiv, travnikov in hoste, Hisa in goSjjodarBko poslopje 1er barem blago, vse v dobrem »tann, se prodá takoj na drobno ali sknpaj.
JqŽ8 StariÉ po domaře Kovaó, [83]_Vel. Kal. ťoSta Sovomrsti»._
Zobozdravnik A. Paichel
bode ordiniral v Novem mestu v goatilBt pri „SOLNCU-	1741
cd 7. do 14. maja.
ALOJZIJ

RAJEC,
urar v Riidolfoveni

nainanjft p, n. obřinstiu, da itnfi v Kvoji zalogi vsakovrstne, (tatanfinp rfgulirane sreberne žepne ure, stenske ure In aniirikanske budiinice, kakor tudi zlate in sreberne ^ uhane, prstane, zlate mur6ke In sreberne veriiice.
Popravila ur , prstanov, uhanov (murčkov) dohro in natančno po Jako nizki ceni Izgotovljam. Za dobro in natanfeno delo garantiram,	[170—6J
Tn se nahaja poštna in brzojavna postaja. Najbližje zekzniáue postaje bo: Ljnbljana, Litiia in Videni. Sobe v gradu so po 70, 80 kr. in 1 gold, na dan. Ena kopel v I bazenn velja 20 br, v II. bazenu 7 kr. Tf> je gotovo najeenejsi kopetui kra), pa tudi tJavnej znana najboljša kopel za. bolnike. Za mnogoštevilno obiskovanje se priporoča
Ktilavic,
ISn—1]	zdravnik in Bajimnik knpdi.
Vrli deček,
kateri bi imel veselje priučiti se temeljito miiarstvu, nai 86 oglasi pri gosp. Antonu Kobe-lu, mizarskem mojstru v Metliki h. št. 20.	ISflJ
Domačija,
ti jo hiša z gospodarskimi poslopji, njiva, travniki, 4S0 *akoj iz prosta roke proda. — Miha Vrček, Doi, Sťaía, pošta Novomesto.	1T9-2]
Dva hlapca,
pri konjih vajena sprejme v mesećno služba osiirbništvo greščine Graben, ťlata 5 g!d. Več pové laijiiiik Anton Vincenc Smola.	[94-1]
«jr-
Vino na prodaj!
70 veder dobrega vina od 5 do 7 gold, ima na prodaj [821	Matija Rifelj, Ždinjavas. ro5ta NoTOmesto.
za oskrbovanje volov in spiob vnaeega dela na gruntn, Matija Kurre iz Svibnika t2. pri Črnoml|u.
Johana Lobbauor,
1%-ij
vdova knjigoveza v No*em meîtu, ima se nekaj orodja, črk in filet za knjigoveze, kar prav po ceni proda.
in na prodaj
8 tremi tečaji, z 9 metrov visokim vodopadom, popolnoma nov, prostoren, 8 trpežno opravo, z žago, katero pa treba popraviti, s travnikom in njivami, eno aro od železniške postaje, po nizkej ceni. NB, Častiti čiiatelji se uljadno prosijo, naj bi blagovoliti na ta predmet opozoriti anance, ki bi tak kup nameravali.
Pogoji se íivedó pri Jan. Lenardu, Reichenburg, Štiajersko.	[ss-i]
Na prodaj imam:
200 veder vina in 300 centov sena.
[8[)j	Blaž Kovailc, posrstnik št. Rnpcrt.
n hi k initia" «elegantna in
n jjMlIjllVl^lIia najnovejša, z vso pri-pripravo, ponuja po 180 gold. Jos. Pauliny Ljubljani.	[es-i]
îa

za C. kr. državne uradnike
izdeluje iiatauko po predpisu ter se g?, državnim uradnikom priporoma
Anton Weiss,
iG7—a]	krojaški mojhttr v KudolfoTem.
2	pnStljam na lahtcianjo frantn,	^
OdgoTomi urednik, izdajate^ in založnik J. Krajcc.
Novomesto. — Natisnil J, Krajec.