Judita Sega, Boris Golee*
Münchenska zakladna najdba -škofjeloški slovenski razglas
iz leta 1590
O najdbi v Münchnu
Bogato arhivsko gradivo freisinškega loškega gospostva je nastajalo več kot osem stoletij. Za podelilno listino nemškega cesarja Otona II. (iz leta 973) se je zvrstilo še na tisoče najrazličnejših dokumentov, pretežno gospodarske in cerkvene narave, ki so večinoma pisani v nemščini in gotici. Velika količina ohranjenega gradiva kaže na intenzivno poslovno korespondenco med Skofjo Loko in Freisingom ter delno tudi med Skofjo Loko, Dunajem, Gradcem, Ljubljano in drugimi mesti. Zal je po sekularizaciji (1803) na slovenskih tleh ostalo bore malo tega gradiva,1 večino ga danes hranita dva münchenska arhiva.2 Za najstarejše obdobje so ohranjene predvsem pergamentne listine, urbarji in računske knjige, za zadnja tri stoletja pa več kot 30 fasciklov najrazličnejšega spisovnega gradiva.3
Zgodovinski arhiv Ljubljana (ZAL) v Münchnu že vrsto let izvaja evidentiranje arhivskega gradiva freisinškega loškega gospostva in ga odbira za mikrofilmanje.4 Projekt vodi mag. Sonja Anžič, ob pomoči sodelavk Mire Hodnik in Judite Sega. Med doslej pregledanim gradivom je bilo tudi nekaj svežnjev dokumentov, ki so se navezovali na verske boje med loškimi protestanti in zemljiškim gospodom - freisinškim škofom - ob koncu 16. stoletja.
Judita Sega je avtorica razdelkov I in II, Boois Goleč pa razdelkov III in IV.
1	Manjše ■število ■skoljelo'skih listin in urbarjev, ki jih je v 19 stoletju sistematično zbiralo Zgodovinsko društvo za Kranjsko, 'danes hrani Arhiv Republike Slovenije
2	Gradivo hranita Bayerisches Hauptstaatsarchiv München in Archiv 'des Erzbistums München und Freising
3	Večino spisovnega gradiva heisinikega kakega gO'SpO'Stva hrani Bayerisches Hauptstaatsarchiv München v serijah HI-3, Rep 53, lase 184, 295, 299, 373,432, HI--t, lase 27-49 m 157-161 ter HL-Freisirtg lase 69, 70, 3671/š, 519-521, 541-543, 545, 689 Fascikli so zelo obsežni, v povprečju viscid okoli 40 crn Gradivo je povezano v manjše svežnje, ki S'0 urejeni tematsko, kronološko pa zelo pomešani
4	Prirn Sega, Evidentiranje arhivskega gradiva, str 173-176
To gradivo je bilo v Trubarjevem letu 2008 še toliko bolj aktualno, ker je škofjeloška enota Z AL v sklop prireditev ob 500-letnici Trubarjevega rojstva uvrstila razstavo Protestantizem na Loškem. Evidentiranje v letu 2008 smo zato namenili tudi odbiranju in skeniranju ključnih dokumentov za omenjeno razstavo. Navdušenje, kije bilo ob vsakem novo odbranem dokumentu večje, je nekoliko kazilo le dejstvo, da zaradi prevelikega števila vseh ne bi bilo mogoče razstaviti. Ob pomoči citatov iz Blaznikove študije, objavljene leta 1962 v Loških razgledih,c-' smo našle vse ključne dokumente, ki smo jih iskale. Vsaj mislile smo tako, zato je bilo presenečenje, ki nas je čakalo na koncu, ko smo skenirane posnetke že naročile, toliko večje. V rokopisni knjigi, v katero so prepisali po vsebini zelo različne dokumente loškega gospostva, nas je čakal pravi biser - zapis o premoženju loških protestantov, kije šlo leta 1590 na dražbo.6 Podoben, štiri leta starejši nemški seznam smo že imele in je že čakal na skeniranje. Ta, ki smo ga čisto po naključju odkrile ob pregledovanju rokopisne knjige, pa je bil na naše veliko začudenje napisan v slovenskem jeziku. In to davnega leta 1590! Nekaj enkratnega, če vemo, da so se v uradovanju škofjeloške občine in sodišča začeli prvi slovenski zapisi pojavljati šele v zadnji četrtini 19. stoletja. Nič čudnega torej, da je zapis takoj vzbudil naše zanimanje. Že bežen pregled teksta in imen pa je ponujal novo presenečenje - ne le, da smo v množici nemških zapisov našle slovenskega, ampak se je ta po vrhu vsega nanašal prav na verski boj med loškimi protestanti in freisinškim škofom.
Takšni so videti fascikli freisinškega loškega gradiva, med katerim smo našli slovenski zapis iz leta 1590. (foto: iz fototeke Zgodovinskega arhiva Ljubljana)
Ob povedanem se bo marsikomu, ki bolje pozna loško preteklost in Blaznikovo knjigo Skofja Loka in loško gospostvo7, zastavilo vprašanje, kako da Blaznik ob večmesečnem pregledovanju gradiva freisinškega loškega gospostva tega dokumenta ni našel oziroma ga nikjer ne omenja, ne v knjigi ne v študiji Reform.acija inprotireform.acija na tleh loškega gospostva.3 Glede na dosedanje izkušnje pri evidentiranju gradiva freisinškega loškega gospostva lahko samo predvidevamo, daje ostal slovenski dokument skrit Blaznikovemu
5	Blaznik, Reformacija in protireiorrriacija, str 71-104
6	BayHotA, HL-4, fasc 47, sveženj 341, tol 83-85
7	Blaznik, Skofja boka in lusko gospostvo 073-1803 okolja Luka 1973
8	Blaznik, Reformacija in protireiorrriacija, str 71-104
sicer budnemu in raziskovalnemu očesu zato, ker ga v knjigi med kopico prepisov verjetno ni pričakoval, kar pa ni prav nič čudno, saj ga tudi kratek in zelo splošen opis vsebine svežnja oziroma knjige na to ni vnaprej opozarjal.
II.
Dogajanje v Skofji Loki okoli leta 1590
Leta 1590, ko je nastal slovenski zapis o licitaciji premoženja loških protestantov, se je tehtnica verskih bojev med protestanti in freisinškim škofom Ernestom (1566-1612) že nagibala na škofovo stran. Skromni uspehi verskih komisij, ki so v drugi polovici 80. let 16. stoletja leto za letom prihajale v mesto in zasliševale loške protestante, so ga izučili, da se na njihove obljube ne gre zanašati. Loški protestanti so namreč na zaslišanjih pred verskimi komisijami, ki so jih sestavljali predstavniki freisinškega škofa in deželnega kneza, marsikaj obljubili, ko pa so komisije zapustile mesto, so na obljube hitro pozabili. Takšno ravnanje je škofa in deželnega kneza - oba goreča zagovornika katoliške vere -sililo v vedno strožje ukrepe. K temu ju je še dodatno spodbujalo dejstvo, da so imeli loški protestanti močno zaslombo v sosednjih staroloških in puštalskih graščakih, vnetih podpornikih nove vere, ki so tako iz osebnega prepričanja kot iz nasprotovanja freisinškemu škofu nudili zavetje loškim protestantom. Dodatna opora loškim protestantom so bili tudi kranjski deželni stanovi. Pogajali so se s člani verskih komisij ter skušali loške protestante rešiti grajskih ječ in odmerjenih denarnih kazni. Posredovanje deželnih stanov je šlo tako daleč, daje moral vmes poseči deželni knez in jim to pravico vzeti.
Verske komisije so od zaslišancev zahtevale, naj se odpovedo protestantski veri in bogoslužju, ki so ga izvajali sami in ob pomoči predikantov iz Kranja ter Ljubljane. Če ni šlo zlepa, so jim naložili denarne in zaporne kazni. Te so marsikaterega »krivoverca« omajale, najbolj trdni pa so v grajskih ječah več mesecev vztrajali ob kruhu in vodi, čeprav je pri tem trpel njihov gmotni položaj. Incident s predikantom Petrom Kupljenikom (leta 1587), ko so ga na poti iz Železnikov ujeli grajski biriči in ga zaprli na loškem gradu, potem pa v nadaljnji postopek izročili tolminskemu gospostvu, je še dodatno prilil olja na razbeljeno ognjišče in dal povod za prihod nove verske komisije na prelomu leta 1588/89. Komisija je imela stroga navodila, kako mora ravnati; kdor se ne bo hotel odpovedati krivi veri, dobi 14 dni časa za razmislek in če se ne spokori, mora zapustiti gospostvo. Dovoli se mu prodaja posesti po pooblaščencu, če pa se bo vrnil, ga čakata zapor in denarna kazen.
Na tako hude zahteve je deset vodilnih loških protestantov (Janž-Hanže Kos, Sebastijan Križaj, Jurij, Lenart, Martin in Matija Kunstl, Sebastijan in Gregor Lukančič, Jožef Oberhueber in Matija Rottenmanner) odgovorilo z umikom iz mesta in odpovedjo loškemu meščanstvu; odselili so se v Staro Loko, Puštal, Kranj, Tržič in Ljubljano. Mestno zastopstvo jim ni branilo odhoda, ni pa sprejelo njihove odpovedi meščanstvu, ker protestanti niso hoteli podpisati reverza, da bodo do sv. Jurija (24.4.) 1589 prodali ali prepustili svoje nepremičnine versko zanesljivim meščanom.s
Na odločitev glavnih loških protestantov, ki so se z umikom iz mesta izognili novim
9 Blaznik, Reformacija in protireforrnacija, str 90-91 Prirn Zabota, Razvoj pojtestaritizrria, str 152-153
zaslišanjem verske komisije in posledično novim denarnim in zapornim kaznim, je deželni knez ostro odgovoril z resolucijo, s katero je 21. februarja 1589 vse uporne loške lutera-ne izgnal iz dednih dežel. Mestni pisar je obsodbo prebral na tedenskem sejmu v Skofji Loki, in sicer v nemškem in slovenskem jeziku. Izgnancem je ukazal, da morajo po pooblaščencih do sv. Mihaela (29. 9.) prodati svojo posest in poravnati globo.10 Komisija po teh dogodkih v mestu ni imela več veliko dela. Zaslišala je še tri železnikarske fužinarje in enajst kmečkih podložnikov, ki so bili vsi voljni ubogati in se za veliko noč spovedati po katoliškem obredu. Ko je komisija menila, daje svoje delo v glavnem opravila in protestante spravila na kolena, sta dva njena člana odšla iz mesta, preostala dva - loški upravitelj Krištof Herwart in kranjski župnik Franc Lipicida - pa sta dokončevala delo. Ponovno sta zaslišala več meščanov, kmečkih podložnikov in pet fužinarjev iz Železnikov, med katerimi je bil tudi Janž Wretzl, ki se je raje odločil za selitev na Dolenjsko, kot da bi klonil pred zahtevami komisarjev. Trdni so ostali tudi loški zlatar Hans Ulrik Premb in še trije drugi meščani, ki so si morali novo domovanje poiskati zunaj loškega gospostva.11
Resoluciji deželnega kneza je marca 1589 sledil reverz, ki je določal, da mora biti celotno vodstvo mesta v rokah katoličanov, upravitelju loškega gospostva pa razširil njegove pristojnosti. Po svoji presoji je lahko klical na grad kogar je hotel, odločal o podelitvah meščanstva in dajal soglasja k prodaji hiš in zemljišč.
Rok za prodajo posesti loških protestantov se je medtem nezadržno bližal, vendar prodaja nikakor ni stekla. Izgnanci, ki so se še naprej svobodno gibali v neposredni okolici mesta in se zanašali, da se bo ostrina ukrepa polagoma unesla, so se izgovarjali, da ne morejo najti kupcev. Poleti 1589 so skušali zabiti še klin med deželnega kneza in loško gospostvo. Z izgovorom, da jim hoče gospostvo posest kratkomalo odtujiti, so nadvojvodo Karla prosili, naj se posest oceni, gospostvo pa nato izgnancem izplača ugotovljeno vrednost. Njihova prošnja ni bila zaman, saj je deželni knez ukazal zemljišča izgnancev prodati z javnim izklicem.12
Pri loškem gospostvu so se dražbe bali že vnaprej. Vedeli so, da bo za nakup malo zanimanja, kajti kupci bi morali ustrezati tako po veri kot po stanu. Gospostvo je dalo celotno posest izgnanih protestantov izklicati pozno spomladi 1590, o čemer neposredno govori pred kratkim odkriti razglas v nemščini in slovenščini. Ta poteza sicer ni prinesla želenega uspeha, ker se za nakup nepremičnin ni zanimal nihče, razen žena izgnanih loških protestantov oziroma njihovih pooblaščencev.15 Nepremičnine so tako ostale v rokah izgnancev, ki so se skoraj vsi postopoma vrnili v mesto in se ponovno oprijeli katoliške vere, potem ko je bila reformacija v Skofji Loki v prvih letih 17. stoletja dokončno zatrta.14
10	Blaznik, Reformacija in pooLreformacija str 93 Prirn Zabota, Razvoj pootestaritizrria, str 153
11	Blaznik, Reformacija in proO-refjrrriacija str 94-96
12	Blaznik, Reformacija in proO-refjrrnacija str 97-98
13	Blaznik, Reformacija in pooLreformacija str 99
14	Blaznik, Reformacija in pootirefjrrnacija str 100-101 Prirn Razvoj pootestaritizrria, str 154 17f i ■ l'-1" ionska zakladna najdba - Škofjeloški slovenski razglas is leta 1590 ■' L~. ">
Vsebina in značilnosti slovenskega razglasa
Slovenski razglas oziroma ukaz z dne 26. maja 1590 ne razkriva sicer ničesar bistveno novega, česar ne bi vedeli že iz drugih virov. Poleg tega je Pavle Blaznik pred skoraj pol stoletja pisal tudi o njegovem temeljnem sporočilu - izklicu posesti loških izgnancev. Razglas je posredno omenil z besedami, daje dalo loško gospostvo konec maja ali v začetku junija 1590 izklicati celotno posest izgnancev.1? Slo je za samo še za enega v vrsti podobnih protireformacijskih ukazov, a mu posebno težo in pomen daje dejstvo, da se je ohranila njegova integralna vsebina, prevedena v slovenski jezik. Praksa prevajanja nemških razglasov v slovenščino je bila sicer nekaj povsem običajnega. Tako je tudi resolucijo nadvojvode Karla z dne 21. februarja 1589, ki govori o izgonu istih desetih oseb iz dednih dežel, prebral mestni pisar na tedenskem sejmu v Škofji Loki, najprej v nemškem izvirniku in nato še v slovenskem prevodu.16
Ohranjeni slovenski razglas iz leta 1590 je prav tako prevod nemškega, vsebina tega pa je zapisana v isti rokopisni knjigi tik pred njim.17 Prav nemško besedilo je v znatni meri pripomoglo k razumevanju slovenskega, ki je precej poenostavljeno in tudi vsebinsko okrnjeno. Nekatere formulacije so v nemški različici nekoliko drugačne kot v slovenski, vrsto podatkov pa v zadnji sploh pogrešamo. Tako najdemo v njej namesto točnega datuma razglasitve ukaza o izgonu protestantov (4. marca 1589) le ohlapno navedbo »pred tem časam«. Iz nemškega izvirnika nadalje izvemo, daje en izgnanec medtem umrl, za večino pa je navedeno, kje v bližini Škofje Loke se zadržujejo. Poleg tega je marsikatera nepremičnina opisana v nemščini natančneje (npr. kot nova hiša, lepi njivi, fužina s štirimi kladivi, desetina od šestih hub) ali s točnejšo lokacijo (npr. na Trgu pri cisterni, zunaj mesta proti Celarjevemu mlinu).
Slovenski razglas je v nadaljevanju objavljen v treh oblikah: vzporedno najprej transkripcija13 s transliteracijo v moderni slovenski črkopis,19 nato pa celotno besedilo še v priredbi v sodobni jezik, ki skuša ohraniti slogovne poteze izvirnika.
15	Blaznik, Reformacija in protireforrnacija, str 99
16	Blaznik, Reformacija in protireforrnacija, str 93 Prirn tudi Blaznik, Skofja Loka, str 251
17	BayHStA, HL-4, fasc 47, sveženj 341, fol 80-83
18	V transkripciji so maloštevilne standardne okrajiave razrešene brez posebnega opozorila (per, etc ) Ker pri grafernih k in z pogosto ni mogoče razlikovati med veliko in rnaLo črko, sta dosledno prepisana kot mali črki, razen pri začetnicah lastnih imen Za pisanje velike ali male črke se je'biLo nekajkrat težko odločiti pri grafernih v in c Glede na nedosledri0 razlikovanje med vejico in piko je v transkripciji enotno uporabljena vejica
19	Ločila so v transliteraciji postavljena po sodotriern pravopisu C>pravljeriih je Lilo nekaj rnanjiih prilagoditev sodotni pravopisni normi
Transkripcija
(fol. 83)
Transliteraeija
(fol 83)
Hernach volgt der Vorgehunde Be= =uelch, fo auch auf Crainerifch Vertiert vnnd publicirt worden:
Dobru fo pred tem zhasam Skusi eden na fraj plazu, pre= =brann ienu od tiga Visoku Roieniga nassiga gnadalskqui= =ga Lanndts füersta ienu gospudi Erzzuga Vesterreichi podpissan ienu fertiguuan Vrti, ienu Sentents Letech defet Loshkig Burgary, Jury Khunftl, Waste Krisai, Waste Lucanntschitsch, Mathia Khunftl, Hannfse Khof Martin Khunstl, Leonhart Khunftl, Mathia Ratmoner, Jofeph Oberhueber, ienu Gregor Lucantschitsch, khoker ne pokorni, ienu preufetni Smagliuizi, nich nim od Buga dane gosposkhe, ienu te iste prauizhne Verordnunge, nekar le ies tega Mefta, ienu gospoftua Lockhe, Samuz tudi ies füerfta= =ue Seuetlufti defchel Vekhui khumai Bandisani, kandem= =nirani, Skusi kateru ie tu lefsim pershlu, de oni te isti de= =seth, Banndisanou Srauen doli poloshenam te poprei Sapadene Straifunge, bi iemeli use nich utim Mesti ienu gospostui Lockhi, lefhoze chishe, ienu grundte, kakor khi te ifti bodeio iemenuuani, nezh vnkaiusetiga, Skusi gwalts tragerie, umes tega prebraniga urtlna, ienu danuui Seutiga Michela, ker ie odfhel, predati, takushnim ludem, kir fo, sa purge, vere, ienu druge Rezhi uola, nafhimu gnadaluimu gofpudi, ienu Churfüerftu dapadezhi./.
Potech malu pak, de oni kuelikhimu truzu, uedefeli, pre= =biuaio, ienu fe naflifsaio nich grundte ienu Chifhe predaiati,
[Sledi prejšnji ukaz, ki je bil preveden in objavljen tudi v kranjščini]
Dobru so pred tem časam skuzi eden na fraj placu prebran jenu od tiga visoku rojeniga našiga gnadalskviga landsfüersta2':' jenu gospudi ercuga v Esterajhi podpisan jenu fertiguvan urtl jenu sentenc le-teh deset loških burgarji, Juri Kunstl, Baste21 Križaj, Baste Lukančič, Matija Kunstl, Hanže Kos, Martin Kunstl, Leonhart Kunstl, Matija Ratmoner, Josef (Jožef) Oberhueber jenu Gregor Lukančič koker nepokorni jenu prevzetni zmaglivici22 nih nim od Buga dane gosposke jenu te iste pravične ferordnunge nekar le jez tega mesta jenu gospostva Loke, samuč tudi jez füerstave sevetlusti dežel vek vikumaj bandizani, kandemnirani, skuzi kateru je tu le sim peršlu, de oni, te isti deset bandizanov, zraven doli polože-nam te poprej zapadene štrajfunge bi jemeli vse nih v tim mesti jenu gospostvi Loki ležoče hiše jenu grunte, kakor ki teisti bodejo jemenuvani, neč unkaj vzetiga, skuzi gvaltstragerje vmes tega prebraniga urtlna jenu danuvi sevtiga Mihela, ker je odšel, predati takušnim ludem, kir so za purge, vere jenu druge reči vola našimu gnadalvimu gospudi jenu kurfüerstu dapadeči. Potehmalu pak, de oni k velikimu trucu
ve deželi prebivajo jenu se na flisajo Lahko tudi fürita	nih grunte jenu hiše predajati.
Lahko tudi Vaste, Vaite, Baite Možna je tudi 'drugačna transliteraeija zrnaklivici, srnahl-
ivrcr (iz nein, verschmähen) Mernika različica razglasa ima izraz Verächter ( = zaničevalci, preziralci), v sodobni rierničirii pa verschmähen pomeni zavračati oziroma zaničevati Prirn v Loikem narečju glagol srnajhlati se v pomenu posmehovati se (informator 'dr France Stukl)
(fol. 83 ')
(fol. 83-)
Samuzh ker khi uedo ienu moreio vsa Supernaft ienu vn= =grundt furftaui Seuetlufti, na prei Snafhoio, Fuerftaua Suetlust pa iesiemenutniga Vrtelna Stopit nemifliio, Sa= =muz de taifti bode zelu dapernefsan, Sai iefuelike gnade, ienu milofti perpufti, de imaio nih tich Bandifanou chifhe, ienu grundte, Skuse leta frai kliz ienu prebranee, na pru= =dai pastaulene ienu predane biti./.
Taku ienu Satega uola, podi fedai hperuimu kratu nafnane danu, de sa uefeg tamgori ymenutnich Bandifanau utim Mesti ienu gofpoftui lefozhi chifhe ienu grundti23 na prodai poftauleni, vti uifhi ienu mafsi, de ymaio use leti kupzi, pred to tretio klizuuane ienu prebranee doide, Se letu oglassiti, inu nich kup nafnane dati, potler tudi per gofpudi Verwalterye tega gofpoftua vgradi Skhafat, oli taifti kenumu Burgariu ienu podlofenimu, tokoi, da= =bru Sa drugich rezhi, koker vere uola, bode vgari ufet. etc.
samuč ker ki vedo jenu morejo, vsa zupernast jenu ungrund furstavi sevetlusti naprej znašojo, fuerstava svetlust pa jez jemenutniga urtelna stopit ne mislijo, samuč de taisti bode celu dapernesan, sa(j) jez velike gnade jenu milosti perpusti, de imajo nih, tih bandisanov hiše jenu grunte skuze le-ta fraj klic jenu prebrane na prudaj pastavlene jenu predane biti. Taku jenu za tega vola bodi sedaj h pervimu kratu na znane danu, de sa veseh tam gori imenutnih bandizanav v tim mesti jenu gospostvi ležoči hiše jenu grunti na prodaj postavleni v ti viži jenu masi, de imajo vse le-ti kupci, pred to tretjo klicvane jenu prebrane doide, se le tu oglasiti inu nih kup na znane dati, potler tudi per gospudi fervalterje tega gospostva v gradi skazat, oli ta-isti k enumu bur-garju jenu podloženimu tokoj dabru za drugih reči koker vere vola bode v gari vzet. etc.
Grundte tech Bandisanau./.
Grunte teh bandizanav.
1 Hannfe Khos, ima ena noua chifcha vloci na plazi, Ena chifcha na vogli vfhel khanzi, En Skeden na Lulhi,
En Skeden vfel konzi, per Treberiaui chifchi, Dua uorta na grabni pod Gradam En uort na Stemary,
Due niui, ena na ofterfeldi, ta druga Virlhiki, En Traunik vfsapotnizi,
1. Hanže Kos ima ena nova hiša v Loki na Plači, ena hiša na vogli (v) Ušel kanci, en skeden na Luži, en skeden (v) Ušel konci per Treberjavi hiši, dva vorta na Grabni pod gradam, en vort na Stemarji, dve nivi, ena na Ošterfeldi, ta druga (v) Viršiki, en travnik v Sapotnici.
23 Prvotno- grundte
(fol. 84)		(fol. 84)
2.	Juri Khunftl due chifchi, na plazi Sraun,	2. Juri Kunstl dve hiši na Plači zraven,
	Ena chifcha na plazi od Buiefha zhes,	ena hiša na Plači od Buješa čez,
	Ena chifcha, skeden ienu uort na Lufhi,	ena hiša, skeden jenu vort na Luži,
	Ena chifcha inu vort vfhlkonzi,	ena hiša inu vort (v) Ušel konci,
	Ena Niuiza Virfhiki,	ena nivica (v) Viršiki,
	Due niui Sraun na ofterfeldi,	dve nivi zraven na Ošterfeldi,
	Sunai purgfrida, ena Defsetina Vgabrizi,	zunaj purgfrida ena desetina v Gabrici.
3-	Wafte Crifai, ena chifha na plazi,	3. Baste Križaj ena hiša na Plači,
	Ena chifha vpekli,	ena hiša v Pekli,
	En Skeden ienu uort Suna mesta,	en skeden jenu vort zuna mesta,
	En uort na Trati,	en vort na Trati,
	En uort na grabni pod Gradam,	en vort na Grabni pod gradam,
	Ena niua Virfhiki,	ena niva (v) Viršiki,
	Vezh ena niua, ienu Braida Virfhiki,	več ena niva jenu brajda (v) Viršiki,
	Ena Niua, kir od Tscharmana ima,	ena niva, kir od Carmana ima,
	Ena Niua vpodni,	ena niva v Podni,
	Ena chifha na Lufhi,	ena hiša na Luži.
4-	Wafte Lucantfchitfch, ena noua chifha, ienu uort na	4. Baste Lukančič ena nova hiša jenu
	plazi,	vort na Plači,
	Ena niua Virfhiki,	ena niva (v) Viršiki.
5-	Mathia Khunftel, nima nizh,	5. Matija Kunstel, nima nič.
(fol. 84')
6.	Martin Khunftl, ena chifha na plazi, En Skeden ienu Vort, protie Traty, Sunai purkfrida en Traunikh per Stedenzi, Eden pod Lubnikhom,
Ena defsetina na Suchi,
7.	Leonhart Khunftl, due chifhe na plazi, Ena Stara chifha vgafsi,
Ena chifha ienu Skeden vlhl konci, En uort Sraun Marcinaue chishe, En uort Sraun Standlerce, Due niui Virfhiki, Ena Defsetina vretetlhach,
8.	Matthia Rattmonner, ena chifha umefti, En Skeden inu uort protie Fari,
(fol. 84')
6.	Martin Kunstl ena hiša na Plači, en skeden jenu vort protje Trati, zunaj purkfrida en travnik per Stedenci, eden pod Lubnikom, ena desetina na Suhi.
7.	Leonhart Kunstl dve hiše na Plači, ena stara hiša v Gasi,
ena hiša jenu skeden (v) Ušel konci, en vort zraven Marcinave hiše, en vort zraven Standlerce, dve nivi (v) Viršiki, ena desetina v Retečah.
8.	Matija Rattmonner ena hiša v mesti, en skeden inu vort protje Fari.
9. Joseph Oberhueber, Ena chifha, ienu uort, vfhlkonci,	9. Josef (Jožef) Oberhueber ena hiša
Ena Sembla Vchraftnici,	jenu vort (v) Ušel konci,
10. Gregor Lucantfchitfch, Ena chilha na plazi,	ena zemla v Hrastnici.
Due fufine, en Skeden inu vort pre Vratmi,	10. Gregor Lukančič ena hiša na Plači,
En uort na grabni,	dve fužine, en skeden inu vort pre
Due Fufhini per Stedenzi,	vratmi, en vort na Grabni,
Due chilhi tuiftu,	dve fužini per Stedenci,
	dve hiši tu istu,
(fol. 85)
(fol. 85)
Due Niui Virfhiki,
Ena braida tuifti,
Ena defsetina na Goftetfchim,
dve nivi (v) Viršiki,
ena brajda tu isti,
ena desetina na Gostečim.
Sai bodi tudi na fnanne danu, de nalh gnadalui Chur= =furft einu gofpud, ni milleiozh, Sunai burgarfkhig inu gmain Ludi, obenumu Shlachtniku oli tylkig Slufhab= =nikhom, kir bi fe potle oteli nich Slachtnofti per pomagat, ienu obene pokhorlhine Skafat, te imenutne grundte nafse kupiti oli nafse ufeti,
Jenu letu prebranee ima tiekai Sastoplenu biti, de kateri chatholilh ienu nafhimu Churfurftu oli nega churfurftaue Suetlosti Lofskimu Verwaltariu gori ufet zlouek, uezh na grundte pololhi, de chtyftim bode perpufhen, ienu te de: =narie teh Bandifanou gwaltstrageriam dane, fai de bode ta Sapadana Straifunga notri ohranena, Inu te imenut= =ni gwaltstragery Se bodeio uedele per Lofcki Richti oglaf= =siti, to iftu bodeio uezh pfchada dobili, Actum 26 May,
Anno etc. 1590./.
Gemainer Statt Lagkh etc. Sigill.
Saj24 bodi tudi na znane danu, de naš gna-dalvi kurfurst jenu gospud ni misleoč zunaj burgarskih inu gmajn ludi obenumu žlahtniku oli ti-iskih2" služabnikom, kir bi se potle oteli nih žlahtnosti perpomagat jenu obene pokoršine skazat, te imenutne grunte nase kupiti oli nase vzeti.
Jenu le-tu prebrane ima tjekaj zastoplenu biti, de kateri katoliš jenu našimu kurfiir-stu oli nega kurfurstave svetlosti loškimu fervaltarju gori vzet človek več na grunte položi, de h ti-istim bode perpušen jenu te denarje teh bandizanov gvaltstragerjam dane, saj de bode ta zapadana štrajfunga notri ohranena inu te imenutni gvaltstra-gerji se bodejo vedele per loški rihti oglasiti, to istu bodejo več pšada dobili. [Dano 26. maja leta 1590]
[Pečat mesta Skofja Loka]
24 Pomen besede saj, s katerC' se stavek začenja in se pojavlja še v zadnjem odstavku, ni pojasnjen, nemška različica razglasa nima ustreznice P'0 mnenju 'dr Franceta Stukla bi šlo lahko za prislov zdaj, ki se v Loškem narečju izgovarja tudi sej in zej V drugem primeru, v zadnjem 0'dstavku, gre 'očitno za drugačen pomen, ki izraža proiivnost 2 5 Očitno pomota, pravilno ti-istih
Prevod in priredba v sodobni jezik
[Sledi prejšnji ukaz, ki je bil preveden in objavljen tudi v kranjščini]
Pred časom2b je bilo z resolucijo,27 prebrano na javnem trgu, ki jo je podpisal in izdal naš visoko-rodni milostljivi deželni knez in gospod nadvojvoda Avstrijski, deset loških meščanov - Jurij Kunstl, Baste Križaj, Baste Lukančič, Matija Kunstl, Hanže Kos, Martin Kunstl, Lenart Kunstl, Matija Ratmoner, Jožef Oberhueber in Gregor Lukančič - kot nepokornih in prevzetnih zaničeval-cev28 njihove od Boga dane gosposke in pravične odredbe na veke vekomaj obsojenih in izgnanih29 ne le iz mesta in gospostva Loke, temveč tudi iz dežel knezove svetlosti, kar je pomenilo, da bi moralo teh deset izgnancev poleg plačila zapadle kazni (globe) vse svoje hiše in zemljišča v mestu in gospostvu Loka, kakor koli se imenujejo in brez izjeme, od razglasitve resolucije do že minulega dneva svetega Mihaela prodati po pooblaščencih takšnim ljudem, ki so glede čistosti vere30 in drugih reči sprejemljivi za našega milostnega gospoda in volilnega kneza. Ker izgnanci z velikim kljubovanjem prebivajo v deželi in se svojih hiš in zemljišč ne trudijo prodati, ampak kolikor znajo in morejo, z vsem nasprotovanjem pošiljajo knežji svetlosti neutemeljene prošnje,51 knežja svetlost pa od omenjene52 resolucije ne namerava odstopiti, temveč jo hoče izvršiti, se z veliko milostjo dovoli, da se hiše in zemljišča izgnancev z javnim izklicem in prebranjem ponudijo na prodaj ter prodajo.
Tako in zato naj se zdaj prvič oznani, da so na prodaj hiše in zemljišča vseh zgoraj omenjenih izgnancev, ki ležijo v mestu in gospostvu, in to tako, da se morajo pred tretjim klicanjem ali prebranjem vsi kupci oglasiti tukaj33 in naznaniti nakup, potem pa naj se tisti, ki bo tako glede drugih reči kakor glede vere sprejemljiv34 za tukajšnjega meščana in podanika, zglasi33 še pri gospodu upravitelju gospostva v gradu.
26	Nemška različica navaja točni 'datum 4 marec 15@9
27	Izraza Vrt! in Sentents sta sopomenki za sodbo; v nernski različici je samo Sentents Ne gre za sodbo, izrečeno pred sodiScem, temveč za odločitev oziroma resolucijo 'deželnega kneza
28	P'jrneri izraza zmaglivici je povzet pO' nernski različici razglasa Vera.chter
29	Dejansko v obrnjenem zaporedju, izgnanih in obsojenih (Bandisard kandemnirard)
30	Formulacija za purge vere jenu druge reči vola se v nemški različici glasi so wo// der religion aliia.nnd.erer qualitet halb Ker za izraz purge ni nemške ustreznice, 'Ostaja njegov poonen nepojasnjen Najbrž ne gre za poroke (Bürge), temveč prejkone za adaptirani nemški pridevnik pur v p'Omenu čist
31	Z adaptiranim nemškim izrazoon ungrund so mišljene "neutemeljene" pooSnje, ki SO' jih izgnanci naslavljali na deželnega kneza, v nernski različici mit gannzen verhhorten vngegründten Supplication en fü e rkh om m en
32	P'jrneri pridevnika jemenutrd potrjuje v nadaljevanju formulacija tam gori imenutnih bandizanav. ki se v nernski različici razglasa glasi der obgemelten Bandisirten
33	NernSka različica razkriva, daje s prislovom le tu mišljeno mestno sO'diSce v mestni liiSi- bey gericht Im Comaun
34	Za formulacij':' bode v gaji vzet (= sprejet) je v nernski različici annemblich sein wurde
35	Za glagol s kazat navaja nernSka različica s ich anmelden
Zemljišča izgnancev:
1.	Hanže Kos ima novo hišo v Loki na Placu, hišo na vogalu v Ušel koncu, skedenj na Luži, skedenj v Ušel koncu pri Trebarjevi hiši, dva vrta na Grabnu pod gradom, vrt v Stemarjah, dve njivi, eno na Ošterfeldu, drugo na Viršku, travnik v Sopotnici.
2.	Jurij Kunstl (ima) dve hiši skupaj na Placu, hišo na Placu nasproti Buješa, hišo, skedenj in vrt na Luži, hišo in vrt v Ušel koncu, njivico v Viršku, dve njivi skupaj na Ošterfeldu zunaj (mestnega) pomirja, desetino v Gabrku.
3.	Baste Križaj (ima) hišo na Placu, hišo na Peklu, skedenj in vrt zunaj mesta, vrt na Trati, vrt na Grabnu pod gradom, njivo v Viršku, njivo in brajdo v Viršku, njivo, ki jo ima od Carmana, njivo na Podnu, hišo na Luži.
4.	Baste Lukančič (ima) novo hišo in vrt na Placu, njivo v Viršku.
5.	Matija Kunstl nima ničesar.
6.	Martin Kunstl (ima) hišo na Placu, skedenj in vrt proti Trati zunaj (mestnega) pomirja, travnik pri Studencu, enega pod Lubnikom, desetino na Suhi.
7.	Lenart Kunstl (ima) dve hiši na Placu, staro hišo v Gasi, hišo in skedenj v Ušel koncu, vrt zraven Marcinove hiše, vrt zraven Standlerce, dve njivi v Viršku, desetino v Retečah.
8.	Matija Rattmonner (ima) hišo v mestu, skedenj in vrt proti Fari.
9.	Jožef Oberhueber (ima) hišo in vrt v Ušel koncu, zemljo v Hrastnici.
10.	Gregor Lukančič (ima) hišo na Placu, dve fužini, skedenj in vrt pred (mestnimi) vrati, vrt na Grabnu, dve fužini pri Studencu, dve hiši prav tam, dve njivi v Viršku, brajdo prav tam, desetino na Gostečah.
Naj bo tudi razglašeno, da naš milostni volilni knez in gospod ne misli, da bi navedena zemljišča poleg meščanskih in navadnih ljudi (lahko) kupil ali nase vzel kak plemič ali njegovi služabniki, ki bi potem pomagali plemičem in ne bi izkazovali nobene pokorščine.5'1.
To prebranje je treba razumeti tako, da bo tisti katoliški ter za našega volilnega kneza ali njegove knežje svetlosti loškega upravitelja sprejemljiv človek, ki za zemljišča položi več, pripuščen k nakupu, da bo denar izgnancev izročen pooblaščencem, a se bo zapadla kazen obdržala (= odtegnila), omenjeni pooblaščenci pa naj se zglasijo pri loškem sodišču, kjer bodo dobili nadaljnji odgovor.37
[Dano 26. maja leta 1590] [Pečat mesta Skofja Loka]
36	V nernSki različici je razlog za 'Omejitev potencialnih kupcev naveden jasneje freisinSki škof izključuje plemiče, deželane in njihove služabnike, ki bi se zdaj ali kdaj pozneje 'Otresli meščanskih bremen in P'jk'Orscine (die s ich Jezo oder khonnfftig Bürgerlicher Pürde vrmd gehorsrimb eüssem möchten)
37	Za izrazpsad (iz nein Bescheid) v nemški različici razglasa ni ustreznice
LI 55 / Müncheiska zakladtia najdba - škofjeloški slovenski razglas iz leta 1590 ^ 1Ö3
V zvezi z obliko in vsebino dokumenta je treba pojasniti vsaj nekaj osnovnih dejstev. Razglas je nastal pri loškem mestnem predstojništvu in bil pečaten z mestnim pečatom. Sestavljen je iz dveh delov, iz nemškega izvirnika in njegovega prirejenega, skrajšanega prevoda v slovenščino, imenovano »kranjščina« (auf Crainerifch). Sporočilo razglasa se opira na ukaz deželnega kneza nadvojvode Karla, ki ga poznamo le iz druge roke, medtem ko sta sama vsebina in oblika delo mestne pisarne.
Vsebino smo že predstavili, zato se bomo v nadaljevanju omejili le na razlago nekaterih imen in pojmov. Imena desetih loških meščanov, na katere se je ukaz nanašal, so vsa navedena dvakrat in tudi sicer dobro znana,s® nasprotno pa so zgolj s funkcijo, brez lastnega imena, označene tri ključne osebe na protireformacijski strani. Z deželnim knezom in nadvojvodo Avstrijskim je mišljen nadvojvoda Karel Habsburški, vladar notranje-avstrijskih dežel s sedežem v Gradcu, ki je umrl samo dober mesec pozneje, i. julija 1590.S9 Poimenovanje volilni knez pomeni dolgoletnega freisinškega škofa Ernesta (1566-1612), katerega naslov volilnega kneza Sv. rimskega cesarstva se nanaša na njegovo sočasno dostojanstvo kolnskega nadškofa (1583-1612).40 Škofov upravitelj v Skofji Loki, v razglasu prav tako brez imena, pa je bil tedaj Krištof Herwart, v tej službi od konca leta 1586.41
Osrednji del dokumenta - popis premoženja - po obliki in vsebini spominja na seznam 38 loških protestantov, ki gaje slaba štiri leta prej, leta 1586, sestavila škofova preiskovalna komisija. Na tem seznamu so poleg drugih 28 imen tudi imena vseh desetih meščanov, ki so jih nato leta 1589 iz mesta izgnali ter njihovo premoženje naslednje leto izklicali na javni dražbi. Starejši seznam navaja tudi njihove funkcije in vlogo v protestantskem gibanju ter za vsakega popis njegovih nepremičnin, zelo podobno kot v razglasu iz leta 1590.42 Razlika med obema popisoma je predvsem v njuni namembnosti. Seznam iz leta 1586 je samostojen dokument in ni bil namenjen javnemu branju, štiri leta mlajši popis pa je sestavni del razglasa, napisanega v nemškem in slovenskem jeziku.
Slovenski razglas je še posebej zanimiv z imenoslovnega vidika, saj navaja celo vrsto lastnih imen, zlasti v osrednjem delu - popisu premoženja izgnancev. Tista osebna imena loških meščanov, ki odstopajo od »uradne« nemške oblike, so pisana v slovenski klicni obliki (Hanže, Jurij, Baste), vsa imena Ločanov pa tako, kot so osebe resnično klicali. Poleg priimkov izgnancev - štirikrat Kunstl, dvakrat Lukančič ter po enkrat Kos, Križaj, Rattmonner (Ratmoner)43 in Oberhueber - je omenjenih še pet priimkov, bodisi v zvezi z mikrolokacijo (per Treher.javi hiši, odBuješa čez, zraven Marcinave hiše, zraven Standlerce) bodisi kot ime (prejšnjega) posestnika (kir od Carmana ima). Za toponomastiko so zani-
30 G1 zlasti Blaznik, Reformacija in pootiref ormacija, str 83-84
39	Blaznik, Reformacija in protireforrriacija, str 99
40	O ikofu Ernestu, pO' rodu vojvodi Bavarskem, gl Gatz - Boodkorb (Hrg), Die Bischofe, str 163-171 Prirn tudi Blaznik, okolja Loka, str 248
41	Blaznik, Reformacija in puotiref"rmacija, str 88.
42	Blaznik, Reformacija in protireforrriacija, str 83-84
43	Vse kaže, daje Rattrn oriner že adaptirana lo^ka različica za Rotterirriaririer, kot je priimek dosledno pisal Blaznik, vsekakor po vzeto po nemških virih (Blaznik, Reformacija in protireforrriacija, str 8:4, 85, 86, 91, Blaznik, Skofja Lo'ka, str 182) V nemški različici razglašajo obakrat zapisano Ratrn oriner
mivi slovenski toponimi in mikrotoponimi, večinoma zapisani v mestniku.44 Loško mesto in gospostvo sta tu sploh prvič izpričana s svojima slovenskima nazivoma ter s krajevnim imenom Loka: jez tega mesta jenu gospostva Loke, v tim mesti jenu gospostvi Loki. Navedena sta tako grad (v gradi,pod gradam) kot mesto (v m.esti, zuna mesta), od lokacij v samem mestu pa srečamo Plač (na Plači), Gaso (v Gasi) in Pekel (v Pekli):45 Neposredna okolica mesta je zastopana z mikrotoponimi: Pred vratmi (pre vratmi)46 Luža (na Luži:)47 Graben (na Grabni pod gradam., na Grabni), Trata (na Trati, protje Trati),-48 Stemarje (na Stemarji), Ošterfeld (na Osterfeld)), Viršk (v Viršiki), Poden (v Podni), Studenec (per Stedenci:)49 in z danes pozabljenim imenom Ušel konec za Spodnji Karlovec (v Ušel kanci, v Ušel konci)Od krajev in zaselkov v okolici najdemo Hrastnico (v Hrastnici), Sopotnico (v Sopotnici), Gabrk (v Gabrici.),51 Suho (na Suhi), Reteče (v RetečaK), Staro Loko kot Faro (protje Fari) in Gosteče (na Gostečim), od vzpetin pa Lubnik (pod Lubnikom).
Jezikovne in pravopisne značilnosti besedila bo treba še natančno preučiti. Po skla-dnji in besedju se razglasu že na prvi pogled pozna, da gre za prevod iz nemščine. Prevajalec se izvirnika sicer ni držal dosledno, ampak je besedilo marsikje precej poenostavil, zato je pomen nekaterih formulacij razumljiv šele, ko slovenski prevod primerjamo z nemško predlogo.
Politično-upravno in sodno izrazje je po večini nemško in zgolj prilagojeno slovenski izgovorjavi: landsfüerst, ercug, fertiguvan urtl, purgfrid, fervalter idr., vsekakor pa takšno, kot je bilo dejansko v rabi, saj nekaterih adaptiranih samostalnikov v nemški različici sploh ni: npr. urtl, ungrund, pšad. Običajna za prakso tedanjega časa je tudi raba kalkov, kot so: neč unkaj vzetiga, naprej znašojo, bode celu dapernesan ali gori vzet človek. Najbolj
44	Za vsa pojasnila in riapcOke v zvezi s topcTiimi se iskreno zahvaljujem 'dr Francetu Stuklu
45	Darres Na peklu, prehod s Plača rra Lorrtrg
46	Pred kamnitim mostom pri Selških vratih
47	Predel predmestja Trata (piirrr Stukl, Knjiga hi s, str. 45)
48	Mišljeno je predmestje Trata, jugozahodno od Karkvca (prirn Stukl, Knjiga his, str 8,14)
49	Za slovenskim rrrikujO-pOTrirrrjrrrper Stedenci se skrivata 'dve Lokaciji, kar poLeg navedbe pri prvi, 'da leži zunaj mestnega po rrrirja, potrjujeta različni oznaki v nemški različici razglasa, pri Matiji Kurrstlu zurraj p'jmirja srečamo Lokacijo' -beim Weichbruririerr-, ki 'Ostaja za zdaj rieLocirarra, pri Gregorju Lukarrčiču pa gre za fužirrarski predel rra sotočju "beli Sor. -am Prurrrrerr, Zwischen derr Wassern-(prirn Stukl, Knjiga his, str 60-61)
50	SpO'drrji Karlovec, nekje d'j kapelice ob' križišču ceste pO' Karlcvcu s cesto iz Studenca, SO' pO' F P'jk'jiTru rrekdaj imenovali tudi Ursel konec irr pisali Vrshelkonz (Po korrr, Lo ka, str 212) F Stukl (1981) tega termina rri zasledil v virih irr je d'jpuščal možnost, daje Pol: orrr slabo prebral besed'0 \'osolkonz, tj. -Oslovska ulica-, ki se v terezijarrskem irr frarrciscejskem katastru nemško imenuje Essel Gasse (Stukl, Krrjiga hiš, str 14) S pconočjo' razglasa iz leta 1590, ki kar štirikrat doTočno govooi 'O -Ušel korrcu-, je vprašanje poimenovanja irr Lokacije končno razrešen"' Nemška različica razglasa do kazuje, daje Usel konec res slovenski sinonim za Esel gasse, ta pa se deli rra SpO'drrj'j irr Zgoorrjo' in der Obern Eslgassen in der Vnndtem Eslgassen
51	Kaj je mišljeno kot Gabrica, razkriva poimenovanje Gabregkh v nemški različici razglasa C) Gabrku v PoLjarrski doLirri prirn Blazrrik, Skoija. boka, str 412
l -^.iru^ii »j tj*	crr
- . \<,<t£-i,|t> an.cS rtiif	i '
„	(."¿rt fZi U C(Vt i
^ JU i JJCiif^Ži»^ Sl^J dl^ft; /¿iif«.,
J- v; pUnti^riHMU^^^ Siumtfltisti .
41 iftMMxt*itfi!r	MM. . "fiutJu o* •
^(»/ift -ofiitil.it«. MI .. fcrvi^	tiV Hi
j"**«** f^ftii ^fflKac	J&»
¿«MRM iT*»Vi	k ;i>f
SjjLfafru^ j,¥»fs \±**k£t Sim&k UtfiUtfa.-. w LioitfviUut .cii»»*.! ii-vloV"-!'„A______
vtiiviiu, i^j-^su-t^ ji «iS ii}^. jI ^irT^ti L,
(An fluiiin»"« »ntfciv iMi	-ti 4>»1PV<;
. .-Si /. .	V	'jI , Q	K •^f**"1
^Stri^ H-t^t, bi Umi U «t '^eb^Zkini.AiiTTi ^jhCi Mfotft^i
_Lac£Sji,ti|wii i^m.mli (1'čii-t-t, Lckjvkii -tiitiZhltic
ti.»UvinMt*i ,V£C> "VtiKi-liefttCfiL, ŽKZS-I ^■i.lt^iv^fivCi,
Ju» ¿t	Liltfc. i;, (itj^i '
u*Z CK^^etj«!.	O	C*
MufimKjuL^jm r-^f* t ifildlf;
Začetna stran slovenskega razglasa iz leta 1590.
slovensko, z malo tujimi primesmi, je besedje v seznamu premoženja, kjer najdemo poleg številnih lastnih imen naslednje izraze za predmete prodaje: hiša, skedenj, vrt, njiva, njivica, travnik, brajda, desetina, zemlja in fužina.
O tem, katera slovenska narečja se zrcalijo v besedilu, bodo morali presoditi jezikoslovci. Nekatere oblike je mogoče prepoznati kot škofjeloške oziroma širše rovtarske,-2 denimo vort za vrt, tožilnik v ženski sklanjatvi: ima ena nova hiša ter samoglasnik -i za nenaglašeni knjižni -e: vi.ku.maj, na Gostečim.. Lokalni govori Škofje Loke in okolice bi
52 Za pornoc pri ugotavljanju narečnih elementov se zahvaljujem 'dr Francetu Stuklu
£Cf\ \ »A-	imi-k.* p
—rttjnd, s^ilin. C »V ¿.nS	I
it Jtilii-i	'Vi ii tati i I
v^.A -V» M&. i fCi,
-v.»	V1 j-M.
^ x»*i	u o nijiHi ■
V1| ji- i iirtihti cj tU 1* ir tš i t
ijtt Oiti.t»«. CtV^KA »Uv,
'I \ I /..C
¿¿jitK t«»i
Sr; «.«■i Si"] J-A-ii ,
Mp/ «i ^'nivi uoi	,
^JT* v« ^ i A. {,
• I. i, A.IV i-lljiiif »i 4 Iti 11*4..
VJ^. "V iLi ,
-ife-	z-':
iz	—
I

A
Tretja stran slovenskega razglasa iz leta 1590.
lahko dali tudi zapise, kot so: gari. vzet, zupernast, znašojo, na prudaj. Na drugi strani srečamo oblike, ki so značilne predvsem za dolenjščino, npr. dobru, skuzi, danu, Bug, oli. Prezreti tudi ni mogoče i-jevske sklanjatve v mestnikih: na Plači, v Sel konci, v Viršiki. Pri pisanju istih besed in končnic sklonov se pojavljajo pomenljiva razhajanja: nič - neč, gari. vzet - gori. vzet, dve fužine - dve fužini., zunaj - zuna, se - sa, sevetlust - svetlust. tu istu - to istu, bandizanav - bandizanov, pod gradam. - pod Lubnikom. A glede na to, da poznamo samo prepis razglasa, je treba v njem predvidevati tudi prepisovalske spodrsljaje. Takšna sta očitno zapisa sevtiga namesto svetiga in ti-iskig namesto ti-istih.
Ne glede na to, da je vsebina razglasa protireformacijska, črkopis v precejšnji meri ustreza normi slovenskih protestantov, najsi ji je pisec sledil zavestno ali ne. Od šumev-cev je najbolj enotno zapisoval č, ki se največkrat pojavlja kot zh, le štirikrat kot z, kot tsch oziroma tfch pa izključno v lastnih imenih (Lukančič, Carman, Reteče, Gosteče), kot je bil pisar ista imena navajen zapisovati v nemščini. Sumevec š najdemo v kar sedmih zapiso-valskih oblikah. Daleč najpogostejše je bohoričično dvočrkje fh, sledijo nemški grafem fch, bohoričični sh, dolgi/in s, le po enkrat pa ss in/s. Precej manj pogost je šumevec ž, a zato zapisan na šest načinov, ki si po pogostnosti sledijo takole: Jh ,f, s, sh, fs ter samo enkrat fch. Soglasnik h je skoraj dosledno zapisovan v nemški obliki kot ch in le izjemoma kot h. Nemška norma se jasno kaže pri adaptiranih nemških besedah v zapisih ch in vv (Churfu(e)rft, Verwalterye), medtem ko se redka raba grafema c za glas k prejkone zgleduje po latinščini (vloci, Lucanntschitsch).
IV.
Pomen miinchenske najdbe
Pomena najdbe slovenskega razglasa iz leta 1590 še zdaleč ne moremo meriti samo z njegovo vsebino, temveč v širšem kontekstu. Ob času njegovega nastanka je od izida prve slovenske knjige minilo štirideset let, toda na sodnem in uradovalnem področju so pisali slovensko še globoko v 19. stoletje le izjemoma, če so to res nujno zahtevale potrebe. Nadvse redki slovenski zapisi so tako praviloma samo besedila za ustno rabo, med temi pa najpogostejše sodne prisege.^ Ustni rabi je bil namenjen tudi škofjeloški razglas, ki med slovenskimi uradovalnimi zapisi zaradi zgodnjega nastanka zavzema zelo vidno mesto. Pri posameznih zvrsteh dokumentov mu gre tako kar nekaj naslovov prvega ali drugega po starosti. Znan je en sam starejši javni razglas, t. i. zapovedni list deželnega upravitelja Kranjske za vinski dac, nastal leta 1570 v Ljubljani.?4 Za drugi najstarejši znani slovenski razglas je doslej veljal ukaz nadvojvode Ferdinanda kranjskemu deželnemu vicedomu iz leta 1598. Njegova vsebina zadeva Vipavo, kjer je bil javno prebran, potem ko so nemški izvirnik iz Gradca prevedli v Ljubljani."' Škofjeloškemu razglasu pripada poleg tega naslov najstarejšega znanega slovenskega protireformacijskega akta, saj je bil napisan približno eno desetletje pred nedatiranim ljubljanskim obrazcem za verske osumljence, poklicane pred rekatolizacijsko komisijo.56 Poleg tega gre pri razglasu iz leta 1590 za precej obsežno besedilo in sploh za prvi popis premoženja v slovenskem jeziku. Ne nazadnje je - čeprav je dvojezičen in ohranjen le v sočasnem prepisu - najzgodnejši znani v slovenščini izdani uradni dokument katerega naših mest, potrjen z mestnim pečatom. Od slovenskih uradovalnih zapisov, nastalih v mestnih pisarnah, je starejši samo t. i. Kranjski rokopis, danes izgubljeni nedatirani zapis štirih prisežnih obrazcev iz
53	Prim slasti Koruza, O zapisanih primerih, str 193-200, 244-254
54	Jug, Slovenski - zapovedni list-, sti 74-84
55	Uinek (ur j, Slovenščina, v dokumentih, str. 7, 24 - Goleč, Mescanska naselja, str 207
56	C>lojavitelj F' Hicingei je 'jbiazec našel v ljubljanskem seinemskein aihivu in ga postavil v let'0 lboo (objava Hicingei, Zgledi slovenscine; piiiri Koruza, C) zapisanih primerih, str 247)
Kranja, najverjetneje iz prve polovice 16. stoletja.57
Glede na starost se novo odkriti škofjeloški razglas uvršča zelo visoko tudi med vsemi znanimi uradovalnimi zapisi v slovenskem jeziku. Poleg omenjenega Kranjskega rokopisa in razglasa za vinski dac (1570) so starejši le še štirje: Cernjejski rokopis s preloma iz 15. v 16. stoletje, tj. 52 slovenskih zapisov o darovih Marijini bratovščini v beneškosloven-ski Cernjeji,-8 poklonitvena prisega goriških deželnih stanov novemu deželnemu knezu (1564),59 obrazec sodne prisege iz Velike Nedelje (1570)60 in kot daleč najobsežnejši Recljev prevod gorskih bukev (1582), normativnega pravnega besedila.61
Doslej znani najzgodnejši slovenski uradovalni besedili s škofjeloškega območja sta bili prisegi podložnikov loškega gospostva freisinškemu škofu, prva datirana v leto 1615 in druga nekaj let mlajša, iz leta 1618 ali kmalu zatem.62 Spomniti je treba tudi na t. i. Škofjeloški rokopis, ki ga tradicionalno datirajo v leto 1466, vsebuje pa samo slovenska imena mesecev.6s Novo odkriti razglas iz leta 1590 predstavlja tako v kronološkem pogledu vezni člen med Škofjeloškim rokopisom in podložniškima prisegama iz prve polovice 17. stoletja. Hkrati je neposreden dokaz za v virih izpričano prakso zapisovanja slovenskih besedil, ki so bila namenjena ustni rabi, tj. razglasov in priseg. Iz druge polovice 16. stoletja je namreč Pavle Blaznik odkril dva takšna primera, od katerih je zgodnejši iz leta 1567, ko so škofovi odposlanci zaprisegli Zeleznikarje. Tekst v slovenskem jeziku je prise-žnikom prebral pisar Oberhueber,64 očitno eden najbolj odločnih loških protestantov Jožef Oberhueber, ki so ga zato pozneje odstavili kot mestnega pisarja,65 njegovo ime pa se je znašlo tudi na seznamu desetih izgnancev v razglasu leta 1590. Druga omemba zapisanega in javno prebranega slovenskega besedila se nanaša na resolucijo, s katero je bila omenjena deseterica leta 1589 izgnana iz dednih dežel in zavezana, da bo do mihaelovega po pooblaščencih prodala svoje nepremičnine ter poravnala naloženo globo.66 Ohranjeni slovenski razglas iz leta 1590 torej kot preostanek iz uradovalne prakse samo potrjuje utečeno zapisovanje prevedenih besedil, namenjenih javnosti. Medtem ko so druge tovrstne zapise, tako nemške kot slovenske, zaradi majhne pomembnosti kmalu zavrgli, se je ta ohranil, ker so ga prepisali v knjigo. Njegova najdba pa je povečala upanje, da odkritje morda le ni zadnje in da munchenski arhivi skrivajo še kakšno presenečenje. Naključje je hotelo, daje bilo besedilo odkrito prav v letu praznovanja 400-letnice Trubarjevega rojstva in ob 25-letnici smrti Pavleta Blaznika, ki bi bil najdbe zagotovo še posebej vesel.
57	Mikhailov, Jezikovni spomeniki, str 61-63, 95"99
58	Mikhailov, Jezikovni, spomeniki, str 68-71, 109-133
59	Bratuž, Primeri rokopisnega gradiva, str 132-133
60	Objava, olekjvec, Domeski k zgodovini, str 47
61	Prirn objavi Koblar, olovenica, str 145-158, Eioleric, -Gorske bukve-, str 26 si, 39-40
62	Kos, Slovenske prisege, str 71-73
63	O tem zlasti otabej, Ob' petstoletnici, str 72-86, Mikhailov, Jezikovni spo>meniki, str 64-65,103-105
64	Blazmk, bhofja Loka, str 182.
65	Blaznik, Reformacija in protireformacija, str 79, 84
66	Blaznik, Reformacija in prctireformacija, str 93 E'rirn Blaznik, Skofjo L,oka, str 251
VIRI
Bayerisches Hauptstaatsarchiv München (BayHStA):
- HL-4, fasc. 47, sveženj 341.
LITERATURA
Blaznik, Pavle: Reformacija in protireformacija na tleh loškega gospostva. Loški razgledi IX (1962), str. 71-104.
Blaznik, Pavle: Skofja Loka in loško gospostvo. Skofja Loka : Muzejsko društvo, 1973.
Bratuž, Lojzka: Primeri rokopisnega gradiva v slovenskem jeziku na Goriškem od 16. do 19. stoletja. Goriški letnik 27 (2000), str. 131-142.
Dolenc, Metod: »Gorske bukve« v izvirniku, prevodih in priredbah (Pravni spomeniki slovenskega naroda. Knjiga prva). Ljubljana : Akademija znanosti in imetnosti, 194O'
Gatz, Erwin - Brodkorb Clemens (ur.): Die Bischöfe des Heiligen Römischen Reiches 1448 bis 1648. Ein biographisches Lexikon. Berlin : Duncker und Humblot, 1996.
Golec, Boris: Meščanska naselja Vipavske in njihove posebnosti do konca fevdalne dobe. Kronika 55 (2007), str. 201-230.
Hicinger, P.: Zgledi slovenščine iz 16. stoletja. Kmetijske in rokodelske novice 16 (1858), št. 27, str. 210211.
Jug, Stanko: Slovenski »zapovedni list« iz leta 1570 in novi vinski davek. Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo 23 (1942), str. 74-84.
Koblar, Anton: Slovenica. Lzvestja Muzejskega društva za Kranjsko IX (1899), str. 145-163.
Koruza, Jože: O zapisanih primerih uradne slovenščine iz 16., 17. in 18. stoletja. Jezik in slovstvo XVIII (1972/73), str. 193-200, 244-254-
Kos, Milko: Slovenske prisege loških in blejskih podložnikov iz prve polovice 17. stoletja. Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo 22 (1941), str. 71-74.
Mikhailov, Nikolai: Jezikovni spomeniki zgodnje slovenščine. Rokopisna doba slovenskega jezika (od XIV. stol. do leta 1550). Trst: Mladika, 2001.
Pokom, Fr.: Loka. Krajepisno-zgodovinska črtica. Dom in svet VII (1894), str. 145-148,180-186, 212-219, 244-249, 280-282, 341-344, 372-374,436-438, 503-506, 532-536, 567-571, 599-603, 625-630, 657-660, 691-694, 731-732, 754-757-
Slekovec, M.: Doneski k zgodovini cerkva in fara na Kranjskem. Lzvestja Muzejskega društva za Kranjsko VIII, 1898, str. 41-47.
Stabej, Jože: Ob petstoletnici škofjeloškega zapisa slovenskih imen za mesece. Loški razgledi 13 (1966), str. 72-86.
Sega, Judita: Evidentiranje arhivskega gradiva freisinškega loškega gospostva. Matjaž Bizjak (ur.): Blaznikov zbornik. Festschrift für Pavle Blaznik. Ljubljana : Založba ZRC, ZRC SAZU; Skofja Loka : Muzejsko društvo, 2005, str. 173-176.
Stukl, France: Knjiga hiš v Skofji Loki I. Predmestja Karlovec, Trata, Studenec, Kapucinsko predmestje. Druga polovica 18. stoletja do 1980. Skofja Loka : Zgodovinski arhiv Ljubljana, 1981.
Umek, Ema (ur.): Slovenščina v dokumentih skozi stoletja. Razstava ob 25-letnici samostojnega delovanja Arhiva Slovenije. Ljubljana, 8. do 17. februarja 1971. Ljubljana : Arhiv SR Slovenije, 1971.
Zabota, Barbara: Razvoj protestantizma na slovenskih ozemljih briksenske in freisinške škofije. Matjaž Bizjak (ur.): Blaznikov zbornik. Festschrift für Pavle Blaznik. Ljubljana : Založba ZRC, ZRC SAZU; Škofja Loka : Muzejsko društvo, 2005, str. 147-154.