240
V Trst«, v sredo 3» septembra 1919
Letnik XIIV
Izhr.ja vsak dan, udi ob nede'jah in praznikih, zjutraj. — Uredništvo: ulica sv. Fi« :i5k* Asiske^a «ev. 20, L nadstropje. — Dopisi naj se pošiljajo uredništvu. — Ncfnnkirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. — Lastnik konsorcij lista Edinosti. — Tisk tiskarne Edinost — Naročnina znaša na mesec L 3'—. pol leta L 18 — in celo leto L 36 —. — Telefon mednišrva in uprave štev. 11-57.
Posamezne Številke v Trsta ta okolici po 10 stotink. — Oglasi m računajo v Urok osti ene kolone (72 mm). — Oglasi trgovcev ln obrtnikov mm po 30 stoti osmrtnica, zahvale, poslanice ln vabila po 40 stot, oglasi denarnih zavodov mm po 80 stot Mali oglasi po 10 stot beseda, najmanj pa L 1*—% Oglase sprejema Inseratni oddelek Edinosti. Naročnina In reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti. Uprava in inseratni oddelek se nahajata v Trstu, ui. sv. Frančiška As. 20L
ffirouna Konferenci
Minvna pogoja i flvstrOe. — Dctatte o mflnjftesMli prsvIcaD.
PARIZ, 1. (Po »Corriere della Sera«.) Jti-iri bo predložena mirona pogodba z Avstrijo kancelarju Rennerju v Saint Germama. Vrhovni svet smatra, da bo mir podpisan okoli 10. t. m.
Vrhovni svet se je danes bavil z vprašanji manjšinskih pravic v posameznih manjših državah. Sklenilo se je, da se izpolnijo posebne pogodbe o vpraSanju narodnostnih in verskih manjšin v novih državah, z namenom, da se vse te pogodbe podpišejo enoča-sno 7. avstrijsko pogodbo, kakor je tudi Poljska podpisala posebno tozadevno pogodbo dh priliki podpisa versailleske^a miru.
Znano je, k^ko se je Romunska uprla takemu vmešavanju tujih držav v njere notranje stvari, češ da Romunska ni država, naši :la v verni, kakor so brezdvorrmo ^ehoslo-va?ka, Poljska in veči del Jttugcslavi|e.
Zdi se, da prevladuje v vrhovnem svetu mnenje, naj se cdloži vprašanje romunskih mar^n črs. ko se bo podpisala mirovna pcifcdba z Madžarsko. :n naj se za sedaj za-his-a o^dpis od Poljske, Čehoslovaške in-Jugoslavije.
Vprašanje narcdsortetli in verskih manjšin v J^g^l^viji.
Srbija je bila izjavila, da \e more sprejeti posebnih deiočeb. ki se tičejo jugoslovanske države, ne da bi prej o tem razpravljala in se sperazitmela z velevlasti. Ta ^orazuin se je dosegel, in pogodba za nianjšrne v kraljestvu 5:13 je bila danes enoglasno odot>rena. Pogodba vsebuje točne določbe glede Izdatne
ščite manjšin, katerim jamči svobodo po-u-ia v materinem jeziku m svobodno veroiz-prvedanje. Razun t?1a določa, da se prizna j ^c^lovansk;m državljanom drugih n^. odnesti svobodna raba lastnega jezika v cblevoaju z jam-mi o-' 1*strni. Določeno je tudi, ca do-br—'sine '/stanove in društva za ja.^i blagor 1 1 ko ob-r^že svoj narodnostni značaj.
Edina izr^emernba, ki se je vključi'a v pc-. -ho. se tiče vladavine v MacedomjL Pred-l-rfclo se je, naj bi v tej deželi iržsla Zveza r,? redov svojega velikega komisarja k: fci I rc-ial zarčito manjšin. Franc cs1 a cele«aci-j.?. je zahtevala, naj se ta določba odpravi, toda vrhovni svet je izpremer.il to klavzulo tako, da je priznal Zvezi narodov pravico, f1a uporabi vsa sredstva, katera smatra za
rifiema za zaščito manjškiskih prr.-ic v Mncedoniji. Zveza narodov bo torej lahko t» >1* la. v Macedonijo svojega komisarja, če } j smatrala, da je to potrebno.
JV?a3r>p-zijsko vprašanje.
PARIZ, 1. (S.) Iz Carigrada poročaio, da postaJe razmere v zapadni Mali AzUi mdr-n< -še. Vrhovni poveljnik angleških čet, , general Hanbury, je ->revzd poveljniŠtvo. Določil je severne meje o-emlju, ki ga zasedejo Grki, ir se sedaj bavi z določitvijo južnih raa^a tega •>~einlja.
Tralfco vprašanje.
PARIZ, 1. Medzavezniški svet je bil poslal Wi!soam dva predloga za rešitev t^aSke-rfr vprašanja. Včeraj je poslal W:Lson brzojavko, v kateri :-javlja, da ne apičjema ne prvega r.e dra£e*a predloga, temveč predlaga svej načrt, ki Ire za tem, da se Izp-emeni nieia zapadne Tractje v prid Grški, a ves c=tkli del Tracije naj se vključi v oze olje nove carigradske države. Zedinjene držaje si pn-držtuejo zahtevo mandata nad tem ozemljem.
Vrhovni svet ie sklenil, da odlož: rešitev te^a vorašanja, dokler se reši turško vprašaje. Za sedaj se je omejil, da začria črto, ra kr>ero se mora;o umekniti bolga-ske čete. i>ugo sporno czesnlfe zasedejo medzavezni-§ke čete.
Jodr^rs leo vprašaje.
p A RT Z, 1. (Po (Corrieru della Sera«.) V lovoru' ki je imel včeraj v Claire^on-i-ire bVzu Deauville z Lloydom C eergeom ie br-e prišlo <?<> sporazuma ired drra-aam, lr? so podpisale lor^ot^ko pog ubo, ^ie- e re-stve jadranskega vrtanja. Te tri države« predlože ta načrt ^ilsonu na odobritev.
Mirovna	-- se fe počila a^trijski
de^c^oclH včeraj?
^ARIZ, 1. (S.) Potrjuje se, da bo izročil r.-ri Dutasta avstrijski delegaciji v Saint Cermainu kcnčnoveljavno mirovno pogocibo. V pismu, k' bo spremljalo pogodbo, so navedene vse določene izpremembe.	^ Mirovna pogsdba z Ba^^rsko.
PAJUZ, 1. (S.) Vrhovni svet želi, da dokonča mirovno pogodbo z Bolgarsko čim p-ej zato je sklenil poslati bolgarski dele-
PODLISTEK
(36)
gaci|i listino, ki določa državne meje. Bolgarski bo dovoljeno izhodišče na morje, ne da bi se pa določila točka, kje bo izhodišče. Bolgarska delegacija bo morala, kakor prej avstrijska delegacija, podati v imenu svoje vlade obljubo, da se ne bo brigala za nekatera ozemlja, ki jih določi mirovna konferenca. Usc-da teh ozemelj se reši šele pozneje; zato ne bodo nekatera vprašanja, glede katerih se zavezniki niso še sporazumeli, vzrok odlaganja sklenitve mirovne pogodbe z Bolgarsko.	_
Iz JH30S£avIiS°
SESTAVA KOALICIJSKEGA KABINETA.
Kako stoje idanea »tvari v Belgradu, nimamo zanesljivih vešči. Iz naslednjih, sicer že nekcJi-ko i^astarrii-b vesti, je posneti, da se vrše pogajanja med stramkam' <za sestavo ministrstva v katerem bi ti-le zastopane zepert. vse stranke. Objavljamo i4s ves-ti, ia^rcr smo jih prejeli:
BEOGRAD, 29. Pregovor* demokratske zajednice i socijalista s jedne strane, te radikala s dru-2e na ipctfcaj Tad>kala, nisu Još do saiča urodili oifpchcm. Sutra će se nastaviti. Demokratska za-;e<lnica i socijaiisti odtehtali (odsto^H) sit od svo-iih zahteva, pa će iako doći do koa!cijonog kabineta, kakar -je bio do sada.
Pregovori (po^ia^a) ra konceRtracioiu kahlnet.
BEOGRAD, 29* Današnja sednica biia je izvanredno dobro posečem«. U samu z&radu par'ameaia nagrmilo je siino mnoštvo naroča, tako, da ie goto-vo bio neniognć svaki »proiaz. Galerije bHe su krcale do poslodn}ega mesta, a u općinstvu vla-dda h silna napetost, kc>a je od ćasa do časa sve više rasla, podržavana raznim verzijama, koje su kolali (krož-'e) o političkoj s?tuacrM in vladinom po-'ožaju. Prenašale (raznašaJ-;) su se glasine (^aso-vi\ cia je p d vlade gotova stvar i da iiolazi vojna diktaturu. I4ervoimost postigla (dosegla) je svoj vrhunac, kada je u zgradu narodnog predstavništva primio maršcJ dvora Dalus'žić. N'egov dolazak po'a-fao je glasine o eventualno} vojnoj dikta-tur?. Metijirtim sve ove ghisine b'Je su 4>resteran<e i	neosnovane. F-cit jest da se vode .kroz
današnji »tavi dan pregovori o sastavu koroen-crackmoca kabineta. Ovi će se pregovori produbiti (nad ijevati) makar krez današnju čitavu noć, jer se irmde situacija do sutra bozuvetno (bree-pogoino) razbistriti Toliko se -znade, da se vode rvjsvcma c^l.Tii or&govori izmecju demokratske zaiednioe i ra-dikcJa. Hoće li doći do sporazuma, još se ne može ništa pozitivna ustvrditi. J-ećna-ko se za sada još ne »z-na, koju uk>gu igraju u tim ipre-igovorrma narodni i ju-gcss<!avenski	kro i osta-
le manje parlamentarne grupe. Situacija se menja >d časa do časa. Svakako se u oporbenim (opo-zicijskib) redovima c^raža n-eko sriano^ito popušta-n:e, a opet -dtbra volja, koU- sa stfane demokrata, tako i sa S'tra'ne oporbe, da dod?e do definitiv-noga sporazum k a.
Odgoda parlamenta aa sutra.
BEOGRAD, 29. Današnja sednica, koje je bila zakapana za 4 sata popodne, zs-pečela je tek u pol 6 sati. Ponajjrre pročitane su rame žalbe (pritožbe) i molbe (prošnje), a zatim je pročitan ukaz 'kotim se o vlašću je mm? star za koictituantu, da oredte^i»-parlamentu zakonski projekat o izbornom (voljnem) redu -za .ustavotvornu skupštinu. Čita se »dopis poslanika dra. Korošca u kome kao predsednik slovenske pučke stranke traži' (zahteva) 2a svoju strank**, da joj se verificira još jedan. 17. mandat, r to za Pušenjato. Reč (besedo) uzima bivši mini-star Trtfkovk: i moli predsednika sđcupštkte, da mu irjaisni, da H je on ismatrao njegov	kojega su objavili listovi kao zvanični (nradni) akt ili privatni izveštaj (poročilo). ZaH se 7-boff na-Jina, na Jcoji je »Demokratia« sacpđla taj niogov ar'.eštalu Predsednik sku-pšttne izjavljuje, da je on zamctfi© g. Triikovića, neka mu saopći mneire »pczšoije. Trifkovič se toj molbi odazvao ,pismeno, a on je dopis predao predsedniku vlade. Za sve, što o tom« -pišu novine, on ne može tda odgovara. Zatim predsednik moK narodno pred-stavitštvo, da pristane na to, da se u soorazumu sa vladom i dogovorno sa parlamentarnim gru^ •prma dana^ara sern^ca odloži za sutra popodne u sata sa istim dnevnim Tedom. Ovaj jprod4c»2 primljen je jednoglasno.
K^ercn^ u ministarstvu ishrano (prehrane).
BEOGRAD, 31. Novi ministar ishrane Buk šeg održao }e k-enf-er ©očiju sa šefovima od el jen ja u svom nrjni5.tarstvu. Govorilo se o ulozi! (ulogi) u sn?i>d je vanju (preskrbi) i ishrani. Nikakove odluke nisu ;oš donesene.
Rešitev iinaočnega vprašanja v vladnem programu.
BEI.GRAD, 31. V programu vlade se «3asi od-s.avek. nanašajoč se rešitev finanačnega vpra-š-nia, 3ie»:eoe: »Najvažrjeiše je izločiti čim prej iz proinera dauašrro avstrii^co icrcno in jo eamenjati z novim novcem Emisijske benke. Na kak način se bo ta izmena IzvršHa in v kaikem cazmerju, je viprašan:e. ki se kn-a rešiti pred narodnim predstavništvom in javno. Med tem se je treba potruditi, da z vsemi sredstvi preorećim-o nekontroli-ra.no in nenormalno dohajanje kron iz inozemstva in io po nwžnosti še preden se prične x izvozom nove žetve.«
Madžaronsfco hujskanje.
Iz Pre^cmnrja poročajo: Madžaronski poštarli so inh'bjrali vabSa na poslance prekmurskega sosveta. DaJje so Madžarom *;udi hu'skai?. naj se ne udeleže -tega sosveta, ker bi se Madžari strahovito masčevaK, če bi Prekimurje ostalo pri Jugo-
lilija opcroRa.
Avgust Šenoa. — Prevedel M. C—t
Peiričević je privzdignil glavo in pogledal trgovca s topim pogledom, potem pa se je
ro smejal:
_ E bene! Ne zavračam ponudbe, nisem
je nikcli, ker se rad pozabavam v družbi uč-r.,h <flava, in vi ste takole nspol Študiran. Bor e! Sprejem-m.
v p*. l 'ru(;i u. : sta v -pomoćnikovi sobici prd streho sedela Tc.mo in PeLri?evič za j- zo. Bila je udobna, prijetna sobica. Na ( -jiizi je stala pečenka, sir, gnjat, stekien.ee | finega vina in stekieničica finega	?e- ;
l-!Čc i-t jc	rim fini rd:eie	jinul-j
Ae« a ^iavi/j jkir^rnfT ra7aji ia drzeč	v >
žepih. Oči mu niso več topo gledale v svet, temveč so se mu lesketale precej pametno.
—	Amice! — je dejal, — vsa čast vaši večerji, vašemu vami in vaJemtt sladkemu Žganju. Že zdavnaj nisem okusil takega.
—	V Zagrebu se drugje ne dobi.
—	Lažete, amice, dobivalo se je, dobivalo* pri »morskem raku«. Pil sem ga tamkaj zastonj, jaz, massae curator. Joso ga je točil, in pa kako!	^^
—	S a} ga tu tudi zaJ^^j pijete, — je odgovoril Tomo, natočivSi precej velik kozarec: — živio!
_ Hvala, hvala, amice!
_ Ali vam to skrbništvo nese veliko, spec-
trbilis? — je vprašal Tomo in natočil drug
kozarec.
_ Vraj^rcse, nič ne nese! Ni vredno, da
bi govoril!	ji« t
—	o le pač sam kriv, — je nadaljeval
i&aio. ai-taka^oć iznova; —	ie mastna!
si a vi H. Proti poštarjem m drugim hujskačem Je uvedena stroga preiskava.
Prekmurski sosvet,
Na prvem zborovanju sosveta civilnega komisarja za Prek morje v Murski Soboti dne 25. m. m. so izastoipaiila vsega Prekrourja sklenili nastopno resolucijo: 1. Kralju Petru in regentu Aleksandru izrekamo ud a n ost in pozdrav. 2. Delegaciji kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Parizu izrekamo toplo zahvalo za rešitev Prekmurja in prosimo, da se potegne z mečjo za csvcbojenje Sv. Ootarda s slovensko okolico. 3 Od skupna vlade v Belgradu zahtevamo takojarjo odstranitev hrvatske uprave v lendovskeni delu Prekmurja. ker >ho5emo šmeti nedeljeno slovensko upravo svojega Prekmurja. To zahteva*o zlasii zastopniki iz vseh župnij, ki so jih zasedH Hrvati. 4. Svojemu ovitemu komisarju dr. Lanjšiču, ki ;c b:l imenovan na predlog ljubljanske vlade od m:n -strstva v Bel-gradu, azrekamo popolno zaupan.e n iskreno zalivajo.
Bolgarske mefe.
Vrhovni svet se je zadnje dm pridno bavH z njimi. Eolgarija zahteva turško Trakijo predvsem in pa izhod v Egejsko morje. V Zapadni Trata ji tvorijo Pomaki znaten del musHmanskega prebivalstva: to so Boigari, ki so več ali manj prosto prevzeli islam, vendar ohraniti svojo materinščino in narodno zavest. Bolgarija je nasla dokaj prijateljev, ki bi ji radi prisodili Odria. dobršen kos turške Trakije in celo večji del romunske Do-brudže, osvobojene in zopet izgubljene v poslednji vojni. Pri presojanju granic, pravi uvodnik »Jour-na'la des Debats«, naj se drži mirovna krnieren-ca dveh načel: prvič »goditi željam prizadetih ižudstev, drugič zadovoljiti Bolgare same in jth .pripraviti do tega, da se brez zahrbtnih jujs-li pridružijo evropski urod!;vi mirovnega posveta. Po nvodnikovem naziranm {govori neben raalog ugodno •T'a BoLgare -Makedonijo namreč zahtevajo z en<tko upravičenostjo Srbi, Bolgari in Grki. Ta mešanica ne mere izreči enovitih aspiracij. Će vprašaš domačina po njegovi narodnosti, odgovori: »Ma-foedon«. Ako bi rad izvedel njegove želje, boš slišal: »JVtir*. Velika večina bi se vklonila vsaki redni vladavini, ki bi jim jo narekovala kon-fcsrcjica. Kar se tiče-zagotovitve trajnega evropskega miru, so <se Bo.gari sami ponovno 1-zraaiK, da je odikrrt nriT nemogoč, doiler ne dobi Bolgarija ceile iViaJtedonije. Ce ta dežela ne trore odpustiti Srbiji Skopi;a, Grški Kavale in Soluna, -kakšnega -koristnega uspel;a naj se nadeja konferenca, če zadovolji omejene boigarske pohtevioe? Torej rve kaie, okrepiti države, katere ni moči pomiriti. A.ko se da Gr%k'i eadoščerie v Trakiji, se ii s tem ne nakoplje hwj5e sovraštvo, nego ga prenaša že sedaj. Siućaj Dedea.gač je v tem pogledu zelo različen od zadeve s S mirno, ki ustvarja za helenski -svet novo, znatno ;ež'e turško vprašanje, katerega bi se bi! lahko dodobra fenebil. Kdor se skHcvje v prilog Rolrari-ji na potrebo morsl^e-ga izhodišča, temu odgova-riamo, da politična na)prava cb Egej-skem morju tn neobhodno potrebna ea bclgarski t ansit. Sicer pa uporablja Bolga^fja kot Romunija Crno mor.e, čegar uprtrebljanje se bo po novem režimu ravnenako urodnio kot problem morskih ožin... Kes se torej v .tem vprašanju ne da izvesti samoodločba narodov, niti ni možr.o docela potolažiti Bolgarov, pričakuje člankar, da ne pojdejo zavezniške velesile svojim neprijateljem na roko — v škodo svojem pristašem.
Slovenska vlada ostale.
LJUBLJANA, 29. Današnji »Slovenski Narod* javlja: U današnjoj sedirci (seji) slovenske zemaljske vlade podneK (podali) sv poverenici dr. Žerjav i dr. Ravnrhar, članovi demokratske stranke, predlog, da obzirom na promen'ene političku situacnu u Beogradu, čitava slovenska vlaida preda svoju denrisiju. Po veren ic J dr. GoKa i dr. Ver-s-ovsek, koji su članovi pučke stranke, glasovali su protiv. Poš+o Oker) nisu na sednlci sudelovali socijalistički poverenici Kristan f Prepeluh, koji se uostr-iom n-iaze u demisiji, to sn se ffilasovi raspolovili, pa je imao odlučiti svppm glasom predsednik vlaid-e dr. Bre3c. On je glasovac protiv predloga i tako je stvoren zaključak, da slovenska vkbda ne podnnša (podaja) demisije.
Zasedbe ne čete na Reki.
REKA, 1. (»Era Nuova«.) Sedaj so znase razmere vojaških sil, ki ostanejo na Reka <Jo končnoveljavne določitve. V nasprotju s tem, kar se je Posedaj zatrjevalo, bodo imeli Angleži in Francozi vsak po en bataljon. Italijansko vojsko <pa bosta z&stopala brigada »Regina* in eska-dron konjenice. Francozi izpraznijo svoro bazo; začela se fe že izročitev skladišč. Medzavezniško poveljstvo pripade italijanskemu generalu Pittaluga, ki bo nadomeščal generala Graziolija, kateri ima višji Čin, ker se je število čet skrčilo.
Toda vznemirjenje na Reki je nepopisno, ker se je razumelo, da bo treba Ščititi narodnostno pravico pod neznosno kompromisno vladavino.
Položa) t Kotom.
ZAGREB, 31. »Agramer Tagblatt« objavlja pismo I. H. Claytona »Chicago Tribuni«, katero pravi med drugim: Z odhodom Francozov je postal položaj v Kotoru neznosen. Kakor hitro so odšli Francozi, so izkrcali Italijani mnogo svojih čet in mesto je seda} zasedeno po italijanskih in srbskih četah. V luki je zasidrano 5 italijanskih torpedovk, do-čim ste v mestu nastanjeni dve italijanski
_ In kako mastna, — se je nasmejal Pe-
tričevič, cmakajoč z jezikom.
—	Po pravici bi šla vam vsaj petina.
_ Seveda! — je lopnil Peftričević s pestjo
po mizi, izpivši kozarček.
_ Toda našle ao ae druge ntiii za to »Janino.
—	Podgane! Podgane! — fe kričal pijani kurator.
—	Jelušić, te je pravi lisjaki Še kozarček.
—	Jelušič je volk« volk! — «e vpil kurator, ki ga je razvnelo sladko žganje.
—	In se vam ie roga.
—	Roga? — se je razjaril Petri če vić, opirajoč se na pesti.
—	Predkratkim sem slišal, kako je z nekim magistratnim gospodom govoril latinski, misleč da ga ne razumem.
—	In kaj, kaj je rekel? — je izbultl Petff-čevič oči, izpivši kozarček.
stotniji in se pričakujejo še druge. Prebivalstvo mesta in Srbi ao jako razjanjeni proti Italijanom.
Amerikanci in Angleži trde, da dovede tak položaj prav lahko do neljubih neredov, katere bi pa mogle francoske čete, ki se nahajajo v Ti vatu, takoj potlačiti. Toda koliko časa ostanejo Francozi v Tivatu?
Govori se, da se izroče vojne ladje bivše avstroogrske mornarice Jugoslaviji in da so jugoslovanski mornarji že pripravljeni, da prevzamejo mesta francoskih mornarjev, ki so na krovu avstrijskih ladij.
Temešvar proti Rumunitaa.
VELIKI BECKEREK, 31. Ogorčenje mađarskoga i njemačkog stanovništva grada Temešvara protiv rumunjske države svakim ie idanom sve veoe. Nemci se nadaju, da Temešvar ne če pod-pasii pod Rumunjsku. To prisililo rumunjsko« prefekta dra. Cosmu n Temešvaru. da izda pro g-ias po kome se svaka osoba kažnjava sa jednom godinom tamnice, koja raširuje ve9ti, da je ru-munjski režim u Banatu samo privremen (začasen).
Romanski in ukrafuskl napad sa boUšev&e.
BZC. 31. Ukrapuskom dopisnom uredu javlja se iz Berodina, da je jedan aeroplan donio (prinesel) iz Karmenca Podofckog sledeče vesti: Dne 1. kctevoea (avKtrsta) [započeta sveopča rumunjska ofenziva postigla (dosegla) je već lepih uspeha. Ukrajinska armtja generaia Petljure, kojoj se je pridružio 100.000 momaka istočno-gaiičke armije, osvoriJa je u brzom napredovanju čitavu (vso-) Podoliju. veliki dio (del) Voirrtfe i kijevsku giVbenrju te sc na svira linijama približava reci (roka) Dnjppra. Čitavo pof.ruč-je južno od crte Sbrucz - Za si a v - Ce^etovka - Zitomir - Pa«tov -Uman - Birsula - Dn'cstar te u rukama rumunjiskih četa. — »Agencija Radio« prima (dobiva) iz Ženeve 26. t. m.: Javljaju fz Klšinjeva. da su uspesi Deniikina i iPent-ljure metnuli u krrtrčni položaj crvenu (rdečo) vojsku na Ehijestru. Unatoč (vkljub) nK>2ebi?nom zaokrifženru sa severa sovjetsko je zapovedništvo ostalo na Dniestru do <z.r:dnjega časa, uvek u nadt, da će se moči združiti sa maidjsrskim bolPševichna, Kad je 15. tek. m. crvena komanda razomda, da joj je svaki uzmak nemoguć, poslala je parlamentarce u Bender, da se dogovaraju o u veti m a (pogoji) primirja. Za-■pcvedm'štvo je franko-rumunisko zastranio be-zuvetnu (brezpogojno) pr-eda:u. Stalno }e. da ć? na koncu crvena vojska prihvatiti (sprejeti) zahteve saveznika, jer nastoje (se prizadevajo), da ^e pod svaku cenu oslobode •zarobijenja četama Denjikina i Petinire. Ceni se, da imade na Dnjestru 20 pukov (polkov) sa 40 topova.
Brusi! o v boljševički gore-affslmirs.
STOGKHOLM, 2. »J^uskaja 2:.zn« potvrdjuje senzacijonalnu vest da ie sovjetska vlada ime-novsia poznatog generala Brusio v a, bivše»sj za-povedTr'ka ruske južne fronte generalisimom čitave (vse) sovjetske vojske. General Bnnsilov već je preide o izapovedni^tvo crvenih (rdečih) četa. U najskore vreme (v na-krajšem času) zaplet će ofenzivom protiv ukrajinskog generala Petljure. General Brusi o v postavio a ie prvom zadaćom da istera ukrajinske čete.
Iz potiskih bojišč.
VARŠAVA, 1. (S.) Neko poročilo poljskega višjega štaba pravi: Litvinsko in belorusko bojišče. Na zapadnem delu bc.jiSča je naša pehota napadla sovražnika. Udeležili so se boja tudi oddelki s tanki. Naše Sete so prešle preko žičnih ovir m dobro utrjenih postojank in so zavzele trdnjavo in mesto Bo-brijsk. Sovražnik je bil pognan onstran Bereš es te. Poružil je mostove in nas začel ob-streljavati s topovi, toda naše topništvo ga je kmalu prisililo na molk. Ujeli smo 300 vojakov in zaplenili dva topa ter nekoliko strojnic. Po hudem boju pri Luninim smo zasedli trto Zydkovicze-Preperov. Naš plen na litvinskem in beloruskem bojišču v bojih od 8. do 25. VIII. znaša: 50 častnikov, 8300 vojakov, 15 topov, 86 strojnic, 22 lokomotiv, 485 vagonov, 2 oklopna vlaka ter veliko množino živil, topovske municije in drugega vojnega materijala. Na poljski in gališki fronti vlada mir.
Iz Italije.
Množica zažgala karabinjersko vojašnico.
MILAN, 1. V Lainatu, industrijskem mestecu, ki se nahaja kakih 19 km daleč od Milana, se je zgodil nocoj čin, ki je napravil globok vtisk po vsej okolici.
Okoli polnoči je zapustila skupina pijancev gostilno, ki se nahaja na cesti pred Lai-natom, m se bližala s petjem in kričanjem mestu. Karabinjerska paitrulja je pozvala pijance, naj bodo mirni, toda leti so začeli Se huje razsajati. Prihajalo je medtem vedno več ljudi, ki so obkolili karabinjerje. Poveljnik patrulje, neki brigadir, je hotel množico ostrašiti in je ustrelil v zrak. Toda to ,e množico še več razdražilo. Karabinjer^ so bili prisiljeni oddati nekoliko strelov. Tn osebe med množico ao padle mrtve na tla. Karabini erji so s« morali umakniti proti vojašnici. Ker je pa množica venomer rasla, so zaprli vrata in začeli iz oken streljati. To je b-do olje v ogenj. Razjarjena množica je odrla vrata v vojašnico in razbila, kar p je prišlo pod roka. Karabinjer so s« koma, rešiU skoai stranska vrata. Kmalu nato ,e začel sikati plamen iz strehe na vojalmci, Id jo je
mnoltfca zažgala- ^ so od voj^^ostah
Se sami zidovi in pepel, se je množica raz-
^Sffice mesta fe prkhHel župan, »pravnik in farmacist, ki ^ d^i tri mrhče odp^jatl v mrtvašnico. Telefonirali so teko, na kara-binjersko poveljniŠtvo v MU^^koder so kmalu priiH kamioni • karabm,er,i m poB-cijskimi agenti. Uvedla se je preiskava. Bilo j« aretiranih nekoliko oseb. Mesto je skoraj
pu$to" xaarusti£ai atentati t Milanu.
MILAN. 1. Milan je že nekaj dni pozorifrč* zločinov proti osabam in imetju ter atentatov z bombami in eksplozivnim orodjem naj
politične in druge osebe. Po dvojnem atentatu na inž. Bredo evo zopet eksplozije nocoj v hili senatorja Pontija. In danes zjutraj so našli bombo v skladišču magnezija, ki pa al slučajno eksplodirala.
Policija je aretirala tri osebe, ki so na sumu, da ao izvršile atentat na inž. Bredo. Nocoj so pa agenti aretirali v neki gostilni tri možakarje in eno žensko, ki so osumljeni, da so izvršili atentat v hiši senatorja Pontija. V noči so se ugotovile nekatere podrobnosti o atentatu. Bomba je eksplodirala na hodniku bliza vratarjev« sobice. Vratar in neki njegov prijatelj sta bila vržena vsled pritiska zraka na tla, ne da bi dobila kakšne poškodbe. Telefonirali so takoj kvesturi, ki je poslala na Ikre mesta več agentov in kara-binjerjev. Človeških žrtev ni bilo, toda hiša je zelo trpela.
Italijanski poslanik t Pekinga« Carbasso, prispel t Pariz.
PARIZ, 1. (S.) Italijanski poslanik v Pekingu, Carbasso, je prispel v Pariz in prevzel posle načelnika Tittonijevega kabineta v Parizu.
Italijanska vlada nI prepovedala izvažanja vina in grozdja.
RIM, 2. (S.) Govori se, da je italijanska vlada prepovedala ali da namerava prepovedati izvažanje vina in grozdja v inozemstvo. Ta vest, ki jo širijo bržkone tisti, ki špekulirajo na morebitne izgrede radi tega, je popolnoma neutemeljena. Res je pač nasprotno, da je namreč dovoljeno izvažanje grozdja in vina, prepovedano pa uvažanje.
Odhod generala Pershinga v Ameriko.
BREST, 1. (S.) General Pershing je prispel danes zjutraj. Sprejel ga jje maršal Foch. Nato se je vkrcal na parnik »Leviathan«. Oddelek čet z zastavo in glasbo mu je izkazal vojaške časti. Množica, ki se je zbrala na pomolu in obali arsenala, ga je živahno pozdravljala.
BREST, 1. (S.) Maršal Foch je stopil na oarnik, da pozdravi zadnjikrat generala Pershinga, preden odide v Zedinjene države. Parnik »Leviathan« je odplul ob 15, pozdravljen od topovskih salv.
WHsonova poslanica delavstvu.
WASHINGTON, 1. (S.) Ob prilik? ameriškega delovnega dne je poslal predsednik Wilscn delavstvu poslanico, v kateri javlja, da bo v kratkem sklical konferenco, katere se bodo udeležili zastopniki delavcev in podjetnikov. Razpravljalo se bo o temeljnih u-krepih, ki bi mogli iz>boljšati odnošaje med kapitalom in delom. Šlo bo za to, da se ustvari nova podlaga za določitev'delavskih plač in mezd.
Za odpravo stavk.
NEW YORK, 1. (S.) Ob priliki delovnega dne je izdal odbor newyorške delovne zveze proglas, v katerem nasvetuje odpravo vseh stavk v Zedinjenih državah za dobo Šestih mesecev, da se poveča produkcija in da se omogoči Wilsonu znižanje cen življenskim potrebščinam.
Senatova komisija zahteva priobčitev pogodbenih načrtov.
WASHINGTON, 1. (S.) Senatova komisija za zunanje zadeve je zahtevala priol>čitev načrtov mirovnih pogodebr z Avstrijo. Bolgarsko in Turčijo. Govori se, da se \Vilson tej zahtevi upira, č^ da bi se hotela s tem odvzeti vladi pravica sklepanja pogodeb^_
He razumelo!
»Ne moremo raz^imetl, v kak namen slovanski nacijonalni last »Edinost« tako poudari izvajanja »Lavoratorja« ln tajnika delovne zbornice, ki streme po ugotovitvi zaslug oficijelnih socijalnih demokratov za italilanstvo Trsta.«
Tako je pospremila včerajšnja »Era Ntiova* vest. da je »Lavoratore« objavil naSe pripombe k PassiBKjevemu članku »Ragi oni amo«.
Nočemo razpravljati o vpraSanju, aH Je težko aH lahko razumeti naše namene, še manje pa o vprašanju, ali so gospodje okoli »Ere Nuove« res tako ■broz duha, da ne bi mogli pojmovati stvari, ki so Jasne kot beli dan, in končno nam je tudi por?oJ-noma vseeno, ali umeva »-Era Nuova« naše ravnanje ali ne, kajti nam zadostuje j»potaoma,4anas razumejo tisti, katerim ie v prvi vrsti nJlfcnien naš list, naše ljudstvo. Da pa nas je razumejo naše ljudstvo, o tem smo prepričani. V, stvari simi potemtakem nI treba nobene^gj£ra»S
i
iV
a
-l.lt I
▼ Trata, *m X
Itif. J
I230Z Iz Jiilllshe Benečija
Seznam B.
PAztv, za čšzar izvoz ni treba oblastvenega dovođenja.
Kakor smo poiasnUi že včeraj, rt v seznamu A ie s?k>$no označeno ono blago, za čigar izvoz je treba Oblastvenega dovoljenja, seznam B pa navaja posamezne vrste v seznamu A navedenega b!: za. kaiere pa se smejo Izvažati brez vsak&es oblastvenega dovoljenja, in sicer:
1.	Živila: kostanj svež in posušen, proso, Sumeč magnezijev citrat, konfeti, sadje vloženo v sirupu ali rumu, peprnjak, kolikor so ti proizvodi .pripravijem z inozemskimi od časa do Čvsa za Iz-debvan^e teh .proizvodov uvoženim sladkorjem; »torronec (.pecivo), nakrivljen z medom brez sladkorja; paradižnikova konserva. konzervirane 'gobe, konservirane gomcljke; kostanjeva moka; južno sajdje, brlnjeve jagc-3«, s veže in poeu&cne; datiU, suhe smoSvve, mandHi, maline, murve ki druTe gozdne jagode, orehi In Ic&niii, pocemski lesniki pinijole, amerikanski Jesivfki, aeoslajeni sadni sokovi; kandirano sadje, kancHrane catronove lupine in lupine drugega »dja, če so nipcavljene * inozenrskim sladkorjem, od časa do časa uvoženim (Z-3. izdelavanje teli proizvodov; »tročji fižol v i»ka:l ah; Jedilno olivno olje, vzeto iz prostih ali carinskih Skladišč, kolikor gre za inozemsko olje, da se zopet izvozi, italijansko olje, vloženo v imenovana skJadfšča, da se namesto njega, po pre-didočem pLaOihi carine, porabd ravno toliko Inozemskega olja; češenj, sveže kapere, slane 4ou-marice. četnda, posušene gobe, »}aHesue«, zeleniva konservirana v Skatljsdi, sveža paprika, olupini paradižniki v Skatljah, »veže fomoljike; »hostije«, živi jastogi; sveže namizno grozdje (do 30. septembra).
2.	Kolon?jaitto blago ia droge: kava proti privoljenji kavne zadruge; posušena paprika, iafran.
3.	Krmila: ovsene ia riževe pieve, riževe me-kine, rožidi. pesa (do 31. oktobra), koruzni Storži ♦n lasje, zmlete, popolnoma izčrpane olivne drože.
4.	Industrijske sfrovlne: živo in ugašeno apno. hldravJično apno, cement; bombaževi odpadki, kreda, kadik), strojna volna; kostanjeve \eje, vitre ali obroči za košare att sadove; aatimon v kovinskem stanju, popeli žeJeznih pirrtov, cinkove k o-.-.ne; mandljevo, žveplano olivno olje, ricinovo oi>e ia industrijsko rabo, bencoJ; sediarsko usnje, kakorkoli prirejeno, goveje kože sirove, presolje-nz, domače, tehtajoče nad 36 ks, sirove kože izvirajoče iz Afrike, ustrojene in prirejene kože za podplate, krojene goveje in konjske kože t kateremkoli stanju; ustrojene koetičie in laočj« kože za rokavice; konotpno seme; jedka soda, tokicrf.
5.	Drage kovine in vrednostnice: srebrni, atati ki platinasti kzce-iki, dragulji in ure proti uvozu odgovarjajoče koKčisie srebra, eJata. platina.
6.	Zdravila: akonitovi alkalvidi. zdravja, vse-btiroda Vini«, proti predkiočemu uvozu odgovaT-iajoče množine kinl_.
7.	Kurivo: metliaje.
8.	Gnoi'la: mesni odipadkl.
9.	Icdustrfcki Izdelki: čolni na vesla in oprema; polni sodovi, prazni kostanjevi sod o vi, kostanjeve d^TC za sodove, steklenice, platneni čevlji s pletenimi podplati, ntekt plesni čevlji, bombažev sukanec za šivanje, okenska stekla.
Pripomba uredništva: Pridržujemo si vse lastnike pravic« <za ta sestavek.
□amafe vesli.
Umrl Je v Vipavi v visoki starosti 79 let od-
fcčni tržan vipavski, po vsej Vipavski doKni bi daleč na okoK znani bivši trška župan, gospod Anton Hrovatin. mož stare slovenske korenine, spoštovan vsepovsod kot narodnjak in poštenjak.
& v itržaš*d fccliTišmci ia se bo pogreb vršil odtod jutri, v četrtek, 4. t m., ob 9 iz mestne bolnišnice naravnost na pokopališče k Sv. Ani v začasni grob, odkoder se svoječasno prepelje v Vipavo. UžJoščeni rodbini izrekamo svoje naj-iskrene?še soža+je, pokojnticu pa ostani najčastnej* ši sponrin med nami I
Izplačevanje pokojnin. Uradno poročilo tukajšnjega »Osservatora« pravi, da ni treba pri izplačevanju pokojnin izkazila, da prejemnik žtvi, !n da tudi n5 potrebno, da pride prejemnik osebno k Haga-jnici; ustanovi se nov način izplačevanja na tekoM raoune rn potom poštnih "nakaznic.
C ;lokro^ p-tri^e trgovsse in obrtne zbornice. Uradni »O-Scrvalore« javlja: -Goriška trgovska in cb-rfna zfcorn'ci Je dobila nalog, da razširi svoj detokreg na dete bivšHi avistio-ogrslciii pokrijin na Kran V eni in Koro^\em, testran premirnc črte, m	sc/^uo vUas^jo, <k> koačno velja v ne
t ureditve (cdtovHrinlt prejemkov trgovske zbor* me«.
Načrt a tmm^ko mrežo v vAodrf Fartt-
nUL Kakor poroča »Osservatore Triestinoa se je pooblastila tržaška tramvajska draži«, da sestavi tebrriški načrt za ustanovitev tramvajske mreže v vzhodrrt Porianijr v zvezi s tržaško mrežo. Družba ima pravico, da prehodi javna in zasebna zemljišča, na katerih sme v svrho priprav ®a omenjeni načrt izvršiti potrebna tehniška dela, seveda proti odškodnini, ki jo določa paragraf 42, zak. 18. februarja. 1878. Tramvaj bi vozil skozi nasiednia mesta: Trst, Grlian, Sesljan, Devin, Tr-flč, Pieris, Sv. Valentin, Akvileja, Belvedere, Gradež, Roirki, Zagraj, Romans, Versa, Sv. Vid, CIropris, Krmin, Gradišče, Fara. Gorica.
Izpreniemba priimka. Generabii civilni komisar za Julijsko Benečijo je dovolil Fortunatu Zo.-o^i-■cira. rojenemu v Rabu 16. tunija 1871. in pristojnemu v Trstu, izprememajo priimka v »Zorovšni«. Ta teprememba velja tudi za njegovo sopioso Mercedes, rojeno Devegiia in za otroka Nereo in Gea.
Nov vlak med Ljubljano ia Zidanim mostom.
S 1. septembrom 1919 je začel med Ljubljano, glavni kolodvor, in Z-idart-'m mostom vozari nov osebni vl2k, ki tmcH potnikom ugoden prjiiod v Ljubljano ejutrs-; in odhod popddne. Odiiod v3aka št. 37/a z Zadan. mosta ob 5. tiri 54 minut, isz Li^je oi» 6. ari 44 minut; pribod v Ljubijeno glavni koL ob 7. tri 28 minut — Odhod vlaka št 32/a iz Ljubljani glavni kolodvor ob 14. ari 15 minut, prihod v Lsiijo ob H. uri 55 minut, prihod na: Zidani most ob 16. vri 39 nr rnrt.
»Jngoslavrja — »kciV ka dražba za trrovtao Ia iadssiril^c je kne firme, ki se ie ustanovila v Cu-Tihu. Akcijski kst^tal znaša 300.000 frankov, upravni svet sestavljajo: Miha Obuljcn iz Dubrovnika, Spirtdfton Sar-toris ie Ctmiia in dr. Jurij Kamp a Ženeve. Med vojsko in po vojski se je v Švici, zL&ti v Curihu osnovalo zelo veliko inozemskih firm, pa tudi takih, v katerih so inozemci pomešani s Švicarji. Švicarski gospodarski krogi ae gledajo teh sne vanj s posebno Ijorbeznijo, ker se boje potujčevanja Take pojave navadno listi obravnavajo pod naslovom »L'iberfrem»J-jng«.
Maksimalne cc:jc za kavin surogat 5 lir kg in za drva za kurjavo 12 stet kg.
Povratek otrok Iz Ankarasa. Danes se vru-ej-o k Ankarana otreek ki so se nahajali v preteklem mesecu avgustu v sanatoriju okrajne blagajne. Ob 15, ko pride par ni k iz Kopra v Trst, nai pridejo si ariši sprejet svoje otroke na pomol.
Tržaška ku^eUjska družba -prosi čla-ne in članice, da. blaisovofijo o priliki poravnati članarino za 1. 1919.
F o družne a »L&dskoga odra« pri Sv. Ivanu. Danes v sredo pevska vaja moškega zbora ob 20*30. Danes in vsako prihodnjo žejo vpisovanje za ženski zbor.
Pro:net v pristanišču. Priplula sta včeraj t Sarajevo« iz Barija in »Venezia U. C.« iz Reke. — Odpluli so: »Venezia I.« v Benetke, »Baron Bruck« na Krf in »Sannenfels« v Gibraltar.
Pri de!u |e padal zidar Jakob MikcIiČ, 85 let star, iz 2 m visokega zv.a. Pri padcu si je zlomil piščal desne nog^e. Pripeljali so ga z vojaškim av-tomtrfrMom v Trst, kjer so ga sprejefi v IV. oddelek mestne bolnišnice.
Samomor, V hčpni blaznosti je izpil neki Friderik Motka, 25 let star, stanujoč v ulici Chiocza 55, večjo množino Jako močne strupene tekočine. Prihite! je na stanovanje zdravnik iz rešilne po-stajve, kjer je ugotovil smrt.
Pctzkušen samomor. Družinske raamere so baje prisiHIe Emilijo Lupiš, staro 36 let stamvočo v ulici Tlgor 21, da Je izpita stekleničico karbclne Visei'ne. Na rešilni postaji ji Je izpral ztiravirik želodec, nakar so jo prepeljali zopet aa njeno stanovanje.
Med bratoma. Franc Osvald, star 15 let, stanujoč v Skedn'u 123, |e včeraj oblekel bratove -hlače. Tem« pa to nikakor ni btfo po volji, razjezi se je in TxJ-arH Franca z nožem po roki ter ga k sreči le lahko rami Prvo pomoč je dobil aa vojaški rešilni postaji v Skednju.
Požar. PredsJnočnjem so prihjteli ognjegasol pod poveljstvom stotnika BugKovaza v ulico Domenico Rossetti, kjer je gorela neka ei»o-na<te-tropna hrlška, ki se je ttporabljaia za se-ogenj, ki se Je v sled burje hitro razširjaj; po 2 urnem delu so ogenj popolnoma pogasi?! Požar je naredil okofi 10.000 Ur Škode.
Tatviaeki koledar. V trgovino Franca Peraka so vdrh" v soboto po noči tatovi m odnesti 179 slamnatih klobukov, par steklenic likeria ia drugo htago v skupni vrednosti 2636 fcr. 'Kvesturi se je včeraj posrečilo vloviti tri tičke, kateri so bili zaposleni pri te} tat\ini. To so: Filip S. 28 let star, 22 letni Evgen T. in Ivan T. star 35 let. Pri preiskavi v sta novačim Evgena T. so našH še vseh 179 klobukov. Oddali so jih v zapore v uL Co-roneo.
Nočai gosd. V pretekli noči je prišlo pred gostilno »Aila nave«, v ul S. Gforgto, par aočanh gostov. Ker so pa dobili gostilno zaprto, so krat-km?!o udrti vrata ia vstopttt Gostihričarja seveda ibho doMik AH znati so si pomagati Pobrali so vse, kar tim je prišlo pad roke, prte, meso, vino itd., ter odšli odkoder so prišli. Škode so napra-vKi, s tem nočnim obiskom, 600 lir, katere pa bo žnpcfa zavarovalnica.
Samomor dovetdeiedetae starke. Aaa Slamič, stara 89 let. stanujoča v uUci del OfrrriaiKkHO 206, je že dolgo časa ležala bolna v postelji ti tožila vedno, d« bi rada umrla ali 'končala na kak načrn življenje. Sin, ki je živel žnjo, ia družil so se malo zmeniti za take trene msslt. ker so bit prepričani, da ne more starka izvršiti kakega samomorilnega nemena. Toda starka se je sinoči splazila ia postelje do okna. stopila na stol In se vrgla skozi okno v dvorišče. Zjutraj je prišel s»n. kakor po navadi, v sobo ia vtdei prašno posteljo. Pogfoda! ie skozi cfcno in vid H truplo sv<re stare matere. Žira vir k iz rešilne postaje je prišel aa Moe mesta In ni moeel drugega konstatirati nego smrt
Zahvala. Srčno se zabvaifaSem svojim tovarišem iantoro kanalskim, da so mi na smrt bolnemn in od vseh pozabtjenemo podarili Izdaten dar L 73. Bog stotero fwvritll — Franc Vuga.
Borzna porolila«
Trst, dne 2. septembra 1919.
Porotno sodišče.
Težka telecaa poškodba.
Včeraj ob 9 se je vriila pred porotnim sodiščem razprava proti Ivanu Go^Kf ki j« ob« tožen težke telesne poškodbe. Dne 29 marca 1913. se je nahajal obtoženec s Petrom Ma-rovichem v gostilni. Pred gostilno je pustil voz in konja. Naenkrat je Marovieh vstal« lel Iz gostilne, stopil na voz In pogasi konja. Naredil je to bržkone v iali. Obtoženca je to tako razburilo, da je zgrabil kamen in začel teči za Marovichem. Ko ga je dotekel, ga je vrgel ob tla in ga tako obdelal« da se je ubogi Marovieh nahajal nekaj €asa aa smrtni postelji.
Obtožen je torej težke telesne poškodbe in ker je pustil kom j a brez varstva. Ker je obtoženec trdil, da se ne spominja ničesar, je bilo določeno, da se mora podvreči zdravniški preiskavi.
Na včerajšnji razpravi so man k ali poškodovanec in zdravniški izvedenci, zato je bila | razprava odložena.
Tečaji:
Jadranska banka
Cosulich (Austroamericana)
Dalmatin (Parob. tir.)
Gerolimich
Uoy
Lussino
ManinoUch
Navigazione Libera Triestina
Oceama
Prermida
Tripcovich
Assicurazionl Generali Riunione Adriatica Ampelea
Cement Ifelmatia Cement S pa krto Cis&!n'ca petroleja (Rali Olii Č4stifacca riža (PiJatura riso)
Krka
Tržaški Tramway Tržaška tvornica olja
Min.)
250— 255 540— 555 300— 310 1450— 1500 950 980 1500— 1560 430— 450 1500— 1-550 465— 4S0 640— 655 560— 570 16500—16750 3050— 3125 430— 440 270— 290 350— 345 1700— 1750 320— 340 390— 400 215— 225 950— 1000
IALI Cd;
se računalo po 10 stot beseda. Najmanjša pristojbina L I*—. Debele Črke 20 stot. beseda. Najmanjša prlSv9ibina L 2*—.
SPALNA SOBA svefcie barve, masivna, se proda. Ul. Toma9o Luciani 5 (prej Alighieri). 2022
NA PRODAJ je še nerabljena mlatiinica (M&y-iaxt) s str-^alnlkom na gepeij. Lastnik filip Kavčać, Razdrto pod Nanosom.	2021
KOĆIJA2 se išče. Ul. Coroneo 27, skladišče stavbnega materijaia.	4018 SLADKO oglje v vsaki množini. Ul. Coroneo 27, skladišče stavbnesa materijala. 4019
PRODA se 15 oken in 10 vrat Franc Kobal, Opčina Št 417.	4003
ODDA se soba in hrana. Ul. 30. oktobra 8. 11„
4017
KUHINJA, nova, moderna, lepa, se proda. Ul. M edino a vento 7, pritličje.	4015
Ženitvena ponudba.
2SletaB aradnft išče osoomlM do trfhatvajsetletno (Kdkntso verao slovensko gospodična, lepo za-naajosH, neomadeževaoe bi zdrave preteklosti, v svrho žeottve. Ponudbe a sliko proti vrnitvi na iak oddL Ediaosti pod »Marks«. Tajnost zajamčena z častno besedo.
se bo vršil
0.scpteirtouLofiwinate!
r m on veM BfefiE
i
ik«
ZLATARN!CA Q. PIIiD, TRST
te nahaja na Kor^u 31. 13 (sivJi zatirnica G. ZRJOtfiTl & Fijij)
VcIfVa Izbera srebrnih ia zlatih ai, uhano/, verižic Itd.
Dr. FPANZUHl
1	ZOBOZDRAVNIK v Trsta. ul. Gioachtno
H	Rossini Stev. 12, vogal ul defle Poste.
jfiP	TehniSki vodja A. Johnscher, dol^oletol
Rn	asistent Dr. J. Č-rmaka. - Izdir uij^ zob
Km	brez bolečin. Plombiranja. Umetni zobje
1 UMETNI ZOBJE H
z in brez Celnisti, zlate krone in tudi obrobki I
VILJcM Ty5CH2ak/J5i"f^ |
TRST. ul 30. oktobra (ex Caser.iu) 13, ii. Ordinira od 9 predp. do ti zvečer.
~imramr«nmrTiT
krepkega ia zdravega, strogo poštenih staršev, s primerno šolsko izobrazbo, najrajši z dežele, sprejme v svojo trgovn.o s š; ecerijskim in me-^ a lim blagom. — F. Kutin, Postojni.
IZGUBIL se je uhan s Terazo« demanti. Dcbra nagrada, kdor ga poSlie adi prinese ul. Maiclčca 4. lil. „	4016
ČEVLJARSKIH Stopit se proda več vrst, približno 70 .parov. Naslov pove ins. cdd. »Edinosd«. 4013
TIPKAR1CE ia stenofrrEiinja tz »dobrimi iapričevali, zjnožna slovenskega, hrvatskega in nemškega iez-^ka v govoru in pfsavi, italijanskega v go-Bče primerne službe. Nastop ta^Voj. Po-nučbe po »M. J. 41« na ins. odd. »Edinosti®. 4014
iiila^iMpJteit®
ima na prodaj
Isuna opeKsrna Josip LsiirsElč o Postojni.
Deln. glav. K 30,)U0J0, Res^r/a K3.5JJ.dj0 Central si T3lt
«3 [mi di mmi 5 - lil 5. M) ]
Podružnlre: Dubrovnik, Dunaj,, CotK. Ljubljana, Metković, i.)pitiji Spit, SlbauU. Za Jar Ekspozitura: Kranj.
Ojw!ja vse v b	stroko spiJijeia posle
na hranilne knjižice proti •'! 1/20 , letilii o*>r2-stim v oancogiro-prometu proti 3t'a leta! n j-brestlm. odpoved navezane zneske sprs-jeina po najugodnejš h pogojih, «tl se Imajo pogoditi od slučaja do siačaja.
fiajg»najaa mista pilili (iifii JijiiilnJi
Blagajna posluje od 9 do 13

11
ZOBOZDRAVNIK ^
Corso 24, I. nadstropje Ordinira od 9 - 12 dop. in od 3-f5 pop.
ErćzLo&iis Mnm iti, plifilnila Ia osti! m\i
(p.--\Mi
« SLOGU m n ZLflTSHiaS:::
na veliko izboro se vdot»i pri
a. P^iH v Trsi*
TRG GARL13ALDI (BARRiEtiA) 3.
Osiase In osmrtnice s«>reie^ia l^soratnl oddelek Edinosti, ulica Sv. Frančiška štev. 20, pritličje.
r
KROJACNICA Avgust 5-tular nI S. Francesco d'Asisi štev. 34, lil. je edina dobroznana kro-jačnica v Trstn.	3367
ODO A se v najem sobica za eno osebo. Ul. Lu-■ntanea 215 III. nadstr.	4C06
FOTOGRAF A. JERKlC, Trst uL delle Poste »i
10. Gorica. Corso it 36 na dvorišču.
P 1233
UČITELJICA irvežbana v francoščini in nemščini, pripravila za izpite. Mesečno 12 Ur. Acque-dotto 33, IV. nadstr. levo.	P 711
GOSPODIČNA išče gospoda <a4i gospico za poučevanje v italijanskem jezEku. Ponudbe pod »Zmožnost* na ins. odd. »Edinosti«.	4009
PRESTAVE iz sloveosko-hrvatskega. italijanske-fa, aem^keisa iezika in sarobe se izvršujejo takoj. Ul. Udine 49 IL vrata 12. Urnik od 14-.17
4010
UČITELJ poučuje otroke (Jodske iole. Pride tudi na dom. Cene zmerne. Pojasnila: Sv. Ivan Spodnji 628 I.	3973
SLOVENKA, MODISTKA ae priporoča cenjenim damam v mestu in okolici. Uiica Alessandro Volta št 2 V. nad., vrata 19 (za ljudskim vrtom.)
"II
Tehnični zastopstvom urad
(Ufficio tecnico Rappresentanze)
Telefon 34-92
ULICA CHIOZZA 7
Telefon 34 92
Prodaja na drobno in debelo:
Kozarce od L — 60 do 1—, češko blago Cilindri za luči p j L —-60 „ ff Svinčniki od L —-10 do —-65 komad Pisemski papir
Kuhinjski predmeti: noži, žlice, lonci, itd. itd.
Fotografične predmete in stroje
Vse po z lo ugodnih cenah
ttJI I
"j*
S potrHm sreem naznanjam v imenu tu-Ii kov vsem prijateljem ia zaaneem prežaloscno
ostalih sorodnU vest, da je naš
ljubljeni oče, brat, strie, svak in stari oče, gospod
Anton Hrovatin star.
posestnik in bivši župan v Vipavi
danes, po dolgi in mučni bolezni, v 79. letu starosti, mirno v Go-* spodu izdihnil svojo blago dušo.
Pogreb predragega pokojnika se bo vršil v četrtek, 4. t. m, ob d zjutraj iz mestne bolnišniee naravnost na pokopališče k Sv. Ani V začasni grob, odkoder se suoječasno prepelje na do~ mače pokopališče v Vipavi.
VlPJLViUTftST, 2. septembra 1919.
Žalujoči sin Anton.
Moro pogrebno podjetje Trst Corso V. E. m. 47.