27. ihrilta.
I l|*IJWt, f Mlfto L MrHPfI Uli
III. liri.
W^r UH ^KF   wm  HJH BI m HHr HHH IH       Hi m ^m^M ■■ H ^^F wK0 w
99mrwwnmM nBvB    fl^i p^ BSSHf
m kn}e Uflt Avitro^grato:                          a NobOJo?
Mft» Wd tkspcj oaprej.   -   K «K-    edo teto iuq*ej   .   .   .   .   K dfr-
S^t tete r    i .* .* r *?-   *a**«*0 * *» *»** ******
m mttee   ,        .    .  .   .   5 50    ćelo teto napcej  •  .  .   .  K 70-
Vpafafljen glede fanntov te nj prfiofl u odgovor dopisnica tlf tmtmk*. Pprsvalttro (»podaj, pritfčjc, lcvo). EaaD#va Biloa ft. 3, fleU« *t 90.
fcteortl  te  «tauj* po  ponUfeacm prošlom ta  slosr  1 mm visok ter
MflmHfok orator: enknf po ISvla, dvakrat po Uvfe, Mkratjpo lOvia.
Posbno (caak prostor) 30 vfaL, psrte ta abvale (caak prostor) 30 vtaarjev.
Pri večjĐ) lnserdfch po dogovoru.
IM HftUU atj ptfljej« ursMt« itim QV M ■■■■wtt< "Vi
ie ttat pisao* s«r*He ferts soslarve Jutrja se m mttm* sJkafcsr titrali gJHArošmm Ttsfcaraa" tetefta ftt, S*.
.SovenU Narod- veljs ▼ ifaMfaBli dostavljen os dom tli te m bodi ponf:
cefo teto naprej   .   .   .   .   K 5S-— I četrt leta oaprej .   .   .  .   K 15 — pol leta       .       ..... 29r-~ | na mesec     ,       .   .   .   .    K 5'—
Posamezna Iteyilka_velja 30 vlnarjev.
Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se nevračajo. 0r*4al*troi KaaHova mllca H5(vL aadstr. levo),  teltfoa •»- M
How I wou!d soeak foihe American Mission.
American Gentlemen, lhe most heartiest fchanks to you! Thanks to you, sons of the proud the most free people on the world, that you hawe lowercd yourself to us downtrodden. to us who Gntil now have sighed in the Iron fet-ters of slaverv and who not yct are free. Thanks, hundredfold thanks! The tongue is to poor to express what we feel in this sanctified moment, when you are steppinz beforc us. But look in our eye, behold the tear that glistens in our eyei . . . Be grcctcd! Greeted trom the fullest h«art berause you come with nobl© intentions! J us tiče you brine and the irmch wanted peace! Why should our gladness not bc great?
But in this joy there is a drop of bitternes! In this gteat joy a great fear overawes us ...
You čame to <?et the truth! WHI you set it? I am afraid, that you, wont to humanity and true freedom, \vill not be able to understand. will not be ab!e to believe ... I fear that the shine will mislead you, for there will be eitlier lime nor ehance to probe the matter to the bottom , . .
How could it be trae, wbat our re-i>resentative savs — tent so? We live diou^h in civilized Eurooe and in the enllghtened twentieth century! . . .
American gentlemen! You, the en-voys of a srreat people allow me to call your attention to somethlng! Has your noble nation not a kmz time tar-rled, before ft decided to reach after fche murderous weai>ons of war! A lonjc whfle ft has meditated, becaus !ts noble <*ool abhorres such ways. Why. at last it has como to this? ft is not because your sense for justice could not lonsrer suffer the creat wron*s thar werc going on? Jg It not because you were convin-ced. ttiat for mankfnd would it be di-sastrovts* if for e\*er the principles of the great German idol Mighr poes be-/ore Ri*ht were estabH.^hed? Yoo saw what was jaroinsr on and rou were enras:eđ! Yes, indeed! U inciden-taJy somewhere a run went of — enouirh! Cannon «hall fliunder! For an aceidental shot from a mitsket or tristo! the who!c dtv shali be rumed to dust and ashes! Tliousands of inno-cent shall perish on aceotint of a sruilty — if there may have been a sruilty at ali! What fustice! So it was in BeljjJum, in Alsace and Serviaf »Like pears ehildren and women hun>: from the trees!« So related the crimi-ntds rabblnz their hands in giee . . . And tho maehine — jruns that moved the a sred, the women and the ehildren, who were seeklntr shelter and refusre in the Httle viliasre ehureh . . . C iKMjjrh! Wy do I mentfon this? To in fiame in yonr hearts ra^e and enemfrv? God forbid! Ft sna!! be forjjotten? Re-Tnission to a!!! But woe if notwithstan-dinu this injustic© should endure, woe if the sea of blood should have been shed for nau^ht! I mentioncd this on!y to draw the attention to the moral and naturo of an adversary wfth whomonr nation was obli-seđ to fight centnries and centnriet! . . .
It does not matter If cannon did not thunder and erack the muskets! Tyranny has thousands of forms! And there are different kinds of venomous zases! Ad our peoole has imbibed and imbfbed these polsonous jjases, our people has vrithed In excruciatin^ uain. vanishtnfi: and perishing . . .
You wifl seek informations and put interrogations — but \s1H you cet the ri^ht answer? Will you zet the truth? I fear. I fear vcry much. y()u will not! No, no, dont vsk the people! Perliaps j you wiil not set renltes at ali! I remem-' bor the time vhen i was travellinjj in Carlnthia. I encountered a crowd of school - ehildren, thcy conversed in their mother langua^e. I addresscd them in Slovenisli. Like dumb they becanie still! Not a worđ čame frorn their mouths and their faces exprcs: sed fear. Indeed, as tliey the first time stepped over the sili of the scholhousc they were impressed witli the sole and main command: *Here is aliowed to speak only the German lanioiage!« A child that at home never has heard to speak German, shall speak in this lan-guage! An then listen every day to words: »The words wirh which your lovina rnother has spoken to you in the eradle, are ujfly and nasty! The Slove-nish lans^iajje is the language of ser-vants of cow — maids, be ashamed of itU Can a man imajcine, what the young heart was feelinsr. what shock this for the soul of the child was? »Here can you speak only German U And because you cannot do this, yoa have to keep silent. Then: sflence. still-ness, mateness! And God forbid to teli a stranjrer of beine yoa a Slovene! Tlie world must think that here is eve-rywhere German, only German! . . . Trom there this fear! No word more about this! A crowd of school - chfl-dren, a crowd of constemated and frightened animals! What trasredy! And what is planted »nto the child shows itself by the adults- I am sitting: at the fnn. At the next table the peas nnts with their wives are talkinz in their mother - lanjruajfc. I am idad at that. I adress them in th& same lan-sn.age. VVhat surprise! Instead of a friendly replr, suprised eazing in each otfiers face and siTence. They are ashamed that a »superior* man has heard them speak the laneussre of servants and cov-ma'ds!... That is a resuitat of the school. That is the resnH of cen-tury - ton* servitude. That is flic fear of the Slave before the crtiel master. This are the indicrerit needinc: onr love, human beinics whom a merciless fate has deceived often and who have lost every confidence and hope . • •
it is berter yau do not interroeate this people! An answer. the true ans-wer, you vili receive not Tlieir eyes will express amazement, but their mouths wfll be mute . . . Their hearts wit! cotrvulse. somethine like love of home witl be awakened in them. but the mouth will not have the temerity of ansveriror. And if thev speak *they wiTI 5peak on aecount af their mistnist and fear a He. Do nof believe them If they %a*f: »No, we do not want to be w!th JuQrosIavija!<r In the depth of their hearts they Ione for her# they love her, but deceived so many times. they do not dare to hope for the realizatfon of their most Deantifnl dream. Do not believe them if they speak advantasreou-sly for their deadly enemy. It is clear that this cannM be. clear, because it is natura!. No. voa do not know fhis people! As sons of freedom. you cannot know what hundred of years of slavery can make of a man. Tnerefore do not ask them. Yoti do better to tnrn to our mountains, to our watcrs! TTiey w1H teli you in a doubtless way that rijrfit
is on our side. The mountains and hills, the rivers and creeks on this glorious piece of earth with its origina-1 v Slovenish namet, are living v.itncsses that from ever our race has Iived here!
It is possiblđ — yon were stepping Sunday durinj: the holy scrvice in the ehureh . . . But in Carinthia even on fcacred places the full truth does not find protectiorL
And still somethins else could con-vince you. If you could have the ehan-ce to hear the sone of the Carinthian Slovene! This sons: is a speciality! This son* too the ravenous German has tried to appropriate. Ali over the world he has boasted with it. But who knows the sentimente af nations. will doubtless acknowledjre that this sonjj ori^i-naly sprante from the Slovenish heart, nad its sonree in the Slovenish breast How could it be otherwise — as m no other land. populated bv Germans, one does hear somethins: like it?
Yes, this song if you could listen to it in the stillness of tlie night . . . but to this ti wiQ not come . . ♦ The events of late days have the Carinthian Slovene for a long, long time robbed of the desire of sfntfnz and if matters don't tum otherwise. this desire will never return . . . It wont come of you hearinjr this sonir and hardlv, hardly you will jret the truth. From the moaths of the people it will never come. Meetins oar enemv he wiH heap before yoa Iie on lie, because Ife was from ever the most true cherisher to hinu But when you will encounter our man, he will not dare to speak but if he does, he will out of fear not teli the truth. He will stifle his most cherished wishes. Under conditionis fnwhich the Carinthian Slovene has 1 i v e d. man beeomes his own t r a \ t o r. Tlierefore don't ask this people and don't believe them. Better believe the names of our mountains, better believe the names ob our waters! And believe our Rrav*s which reach far far over the confines. which we in our modesty now demand for us. Believe our fcraves that in elerfeal silence vividly preach how eruel our fate has been, of the peonle nrrder foreism op-rressor^ and how with fuli ri5?ht this beatitifu! countrv, Inyinc before you, is called:    Sorrowful    Carinthia,
•
N o t i c e : The fore^omj? essav, written by Dr. Fr. Zbašnik and publi-shed January 27. in »Slovenski Narod«, f have as a naturalized dtizen of the United States, translated into EnjrJish, for the purposc of makin^ the Enjclish, speaklns: world better acquainted with fhe real condltions, existinsr in the bor-der districts populated by the Slovenes — what perhaps mleht further the just cause of this, th£ symnathies of the world deserving unhappy people.
A. Toman.
•
Opomba. PredstoleČo obravna-vo, pisano po dr. Fr. Zbainikn In obe-lodanjeno 27. januarja v »Slovenskem Narodu*, sem kot natura!, državlian Združenih držav v anerfeško oreveđet z namenom, da se anjfleško jrovoreči svet bolie seznani s pravim! odnošaji na mejnlh krajfli. kler žive Slovenci — kar bi znalo pomairati pravični stvari tejca, simpatije sveta zaslužeče^a nesrečnega naroda.                                         A. T.
Velik protestni sbod proti Italijanom.
JogosloTADtka AksđemftM Onlsđinm priredi r D0del{o dna 9. me&ui* ob 10. ori dopoldoe v eeliki đrorani Mestnega domm velik proteste« ahod proti oknp«ciji jogodovaukeg* osemljs po Italijaoih in proti ne^Ioreškenia ravnADJn % nmlim ljudstvo« v okupinmoa osealj«« Po iborormnja te vrit obhod po mestn m sioer iz Mettocg« dona, mimo Magistrata, mimo DoielB6ga dvorca, mimo Narodao Tlado, po Bleiwefftovi cesti, mmo pofite nasaf ▼ Meatai dom. Vsa difaštro naf ao te manifestacif« v naiobiloefiem številn ndeleži. Obdinstro ao naproia, da sodelai« pri obboda. Viijdtotaa ia dijaki Tttjfli gimaarijalrih rasredoT, naj paaijoy da ae bo miniffsUnja vriila mino ia doatojao.    ,
JagastoiMska UkidcmičM Omlađiosi
Zemlja in pravica.
Regent je s svojo poslanico dal signal: zemlja je Vaša in božja, ie progld-sil narodu.
Velik del naše zemlje je v krivičnih rokah: večidel v t u j i h. Plemići so se liam za jedi i v maso. Povsod so se za-!e£li parasiti. Ker pa sami svojim po-tomcem nišo zaupali, da bodo dobro gospodarili, so ;im vezali roke: na uži-tek so jih postavili, da bi velika r.aro-pana posestva ne prišla v roko pridnei-Slh srospodarjev. Fideikomise so ustanovili, da čuvajo svoje slabotne de-diče posledic zapravljivosti
Marsikaj tesra veleposestva ie slovenska podjetnost 2e odkrušila. A še vedno ie veliko ostalo. Mnocro prcveč, da bi mogli mi to prenesti, danes, ko je ćut sociaJne pravilnosti živahen in ko nam avstrijsko roparsko gospodstvo leži v udih. Z našo valuto nam preti uni-Čenje vsega gospodarstva. Mi pa noće-ino drage voife v to nsodo. Mi se ho-čemo resiti. In pri tem nam je dobro-došel kapital, ki so ga nabrale solze in trplienie oplenjenih na§ih pradedov: zdai je čas. da roparj! dajo naza], kar so svojćas vzelL
Včeraj je deželna vlada sklenfla prvi korak v realizacijo proglasa našega regenta - demokrata: Vsa veleposestva nad 300 ha razsežka pridejo pod državno nadzorstvo. S tem je vsaka prodala in obremenitcv onemogočena. Zadnji čas so z mrzlično hitrostlo poskušali gotovi nemški magnati posestva spraviti v razdelitev in obremenjenje, Vse seveda na videz, dokler socialna vihra ne mine.
Zanpnikt JDS. so poročafi t vseh strani o teh tajnih zarotah naših plenil-čev. Program stranke jim je vetel, da treba nastopiti, da ne prideta ob moč naia ljudstvo in država, kl je v silni fi-načni nevarnosti.
Včeraj§njcmn sklepti vlade morajo slediti drugi. Beseda da besedo. Regent ie sprožil, kar je bilo na srcu vsem iz-med nzz. Zdaj pa je na nas, da delamo naprej.
Nepregledni so vidfkf. kl se odpirajo nacionalizaciji in socializaciji. Novi nazori si izvojujejo vstop. ćas je, da vse, kar Ie fevdalno in kar po njem diši. izgine iz Slovenije.
Kdor čuti v naSl domovini narodno in socialna se veseli energičnega na-skoka naše vlade na krivično posest Le krepko in brez obzira naprei!
Kubo stoll noto stvor pri franeoskem sveto?
L
Nekaj me Je, pri povratku v domovino, prav posebno presenetila PriČa-kovaj sem, da je javno mnenie pri nas mnogo bolje poučeno o resničaem položaju naše stvari v inozemstvu, da ne samo vladaj oči krogi. ampak tuđi široke mase razumejo, da je na$a situacija nad vse težka in da je vse na dela. da bi se stvari zboljšale. Doma oa sem na-sprotno opazil neko čudno apatijo pri nekaterih, drugod pa, posebno na kme-tih. neko čudno splošno mnenje. da je sedaj napočiia doba pravice in da nam bo ta pravica prisodila Trst Goriško, Istro, Rcko. Dalmacijo, Koroško. Prek-murie itd. 2a li bog. tuđi pri meščanski inteligenci se je vgnezdil ta jako pocenj optimizem. Po mojem mnenjo je ta duh naši stvari skrajno škodljiv, ker take vrste optimizem izziva brezdelico. Ko-likor so narodni škodljivci tišti ld raz-Sirjajo neutemeljene crne vesti, y isti meri zasJužijo težko obsodbo tuđi oni« ld namenoma ali nevede zavajajo našo Javnost k nirvani Kaj bi bflo danes z narodi britanskega cesarstva, če se ne bi bri v početku vojne naSU v njem ljodje, ld so z mogočnimi besedami opo-zariali narod, da je napočiia borba na življenje in na smrt, in če ne bi britanski narod sam razumeL da Je od zmage ali poraza odvisen njegov biti ali ne biti? Samo pod otisom zavesti« da je potrebno napreci vse mišice, se Je moglo zbrati preko tri milijone britanskih dobrovoljcev. Ako bi se naiel v Angliji politički bi tlepil narod, češ vse pojde brez večiih naporov. ta dovek pač ne bi bi! zasJuSen za svojo domovino.
Ne čmofffedstvo. niti optimistično laskanje širokim slojem, temveč samo resnica more koristiti skupni naSi stvari. Naš narod je gotovo toliko zrel, da lahko pocteda resnlcl ▼ oči. Zatorej co-Torimo in pilimo samo resoicol Resai-
ca bo morda mnoge ga naSega človeka probudila iz spanja, vsaj vendar moramo biti prepričani, da iz našega naroda ni izginil duh solidarnosti in zanimanje za usodo bližnjega in za a sodo cei ine.
SkuŠal bom v kratkih potezah naslikati stanje naše stvari v franeoskem svetu (v FranciH in v franeoski Svlci), tnko kakor sem ga vide!, kakor in v ko-Ukor sem ga mogel proučiti.
Francozl pred vojno, v ogromni ve-čini, sploh nišo ničesar vedeli o Slo* vencih. Vedeli so pač kolikor toliko za Srbijo, radi balkanskih vojn, in ker ie Srbija pać bila samostojna država, ki je imela svoja diplomatska in trgovska zastopsrva. Tuđi so dijaki iz Srbije pri* hajall v velikem številn na zapadno* evropske visoke sole, O Hrvatih je bilo znano, da so nekje na Osrrskem In da veljajo kot hrabri (in divji) vojaki. Specijalisti so vedeli ćelo za Trledjungov proces. O Slovene ih pa ražen Ha lima nt-a. Lćger-a, Auerbach-a, Denis-a in še par drugih takozvanih strokov-n ja kov, nišo vedeli absolutno ničesar. Ogromna večina Francozov % visoko-šolsko izobrazbo, da o Ijudeh z manjši-mi Studiji niti no govorim, sploh nišo vedeli da nekje — ne daleč od Fnut-cije — žive neki »Slovenesc. Pač so se učili v Soli o neki Iliriji, ki jo je bil osnova! Napoleon, ali redkokdo je zgubljal čas, da bi se natančno zanimal za ta kakšen jezik se govori v tej Iliriji in kaj Ilirci danes mislijo In nameravajou Časopis je o nas ni govrilo, kvečjem w. kaki brzojavki dunajskega Korespon-denz-Bureaua o parlamentarni situaciji, Pri tem si pa niti urednik lista, niti bral-ci nišo ničesar natančnega predstavljali Temu se ne smemo niti toliko čuditi ker pač tad! pri nas velika večina Uudl ne ve n. pr^ da sede v francoskeaa parlamentu tuđi crnci kot postanci Tndf ima redkokateri Slovenec vsaj približni pojem o razmerah na Madazaskarj« ali v Indokini
Toliko se le tore} vedelo o nas im Franeoskem, med lzobraženiml slofl. AH tuđi diplomati in polltikl po pokliču nišo vedeii več o nas, to pa posebno iz razloga, ker se je v diplomaciji računalo z državami a ne z narodi Ekla-tonten primer za to je zgodba z Rusija Francoska diplomacija je računala z rusko državo, z ruskim carjem. z njegovo vojsko, a vse premalo s tendencamt raznih narod ov, ki so šesta vi jal i Rusija Ko je prišlo do ruskega poloma. je fran-cosko časopisje zagnalo velik vrišč proti oficijalni diplomaciji in njeni igno-ranci, ki je zakrivila, da Francozje nlso vedeli, s kom imajo opraviti Ena od posledic ruskega razsula je bflo, da je franeoski parlament sklenil, da se bo po vojni zahtevala specijalna izobraz*« ba od điplomatičnih zastopiikov Frin-t čije o posameznih državah.
Da je franeoski svet tako slabo informiran o Slovencih, tega smo mi Slovenci sami krivi. M I smo malu m I potrebujemo in zahtevamo oomot to^ rej je pa n a š a dolžnost, da svet zainteresiramo za nas. A kaj smo mi delatt v tem smislu pred vojno? Koliko naJlh ljudi je bilo na Franeoskem, kdo Je bil tam. koliko časa, in kaj je delal tam? Koliko Ijadi zna pri nas pošteno franco-sko? Posebno pa. koliko p o I i t i k o vfc Bilo je na Franeoskem le par revnih dijakov in par pisateljev, ravnotako revnih in zapuščenih, ki nišo imeli pri« stopa v nobene kroge, kjer se odločuie o politfki
Eden naših glavnih grahov pred vojno je bil, da nismo imeli nobene s s-nanje politike, niti v najskrom* nejši meri. Pri nas je bilo v cvetju podrobno delo — ki je jako priporočljlvo — a za široko delo ni bilo veliko smisla. Redki so bili ljudle, ki so se lo-tevali česa podobnega. Razjmem slcer« da je bila zunanja politika kočljiva stvar ali ni bila nemogoča, Vsaj so jo veodaf imeli Poljaki Armenci Sirci In to i« kako široko razpredeno. Koliko pa Je bilo slovenskih političnih emigrantav? In če bi jih bilo, ali bi oni doma pripustili, da semtretja spregovore kako be-sedo ▼ imenu naroda? Bi-li vsaj z mol-kom potrdill to. kar bi rekli emigranti? IzpraŠajmo si svoje vesti, spomnimo se samo najbližje preteklosti!
Tako je prišlo do tega, da je vladala ob početku vojne popolna tema v znanju o Slovencih. Tako je moglo priti tuđi do londonskega pakta. Prvič je jedva kdo od diplomatov vedei da U pakt zadene neke Slovence, druglč pa si pač nihče ni mislil. da bi ti Slovenci ako eksistiraja mogli slišno zakričati proti pakto. V taki situaciji je bil položaj za nas slovenske emigrante pač šino teiavcn, Cc bi bii vsaj kđaa*.
Stran 2.
»SLOVENSKI NAROD* te 1. fcbraaria Iftl.
27. štev.
Sili vodilnih polif ifcor ▼ Inozemstvo! Zalibog iih ni bilo! Đil )e ražen dr. Gregorina, še eo vseučiliški docent in par mladih ljudi, kl smo de-IalL kar se je detati dalo, brez vsakita denamih sredstev. brez vsake pod pore od domovine (bilo je prej kaj drusreca nego pod pora), brez podpore od ameri-ških Slovencev.
Dr. Emil Lanr:
Holffltl ne smemo.
Iz LftabUane so mi poelatl fcasotrfs-lđ đviera težko obtožbo Droti delovanfn poliskeea eodi&ča soške armade (Bo-roevićeve) in niefroveea načelnika, pol-kovnika auditoria. zdai erenerala audi-toria Jana B o u b 1 i k a. Gre za stvari. o katerih tad: mi ne emerao molčati. ako nočemo. da se vzbudi v iusroslo-▼anski javnosti domneva, kakor da ho-čemo 8 prizanesliivira mojfoniem prezreti voine errehe čeških Hudi.
Polisko sodišoe Bo^ke (5.) armade \e imelo svoi Bedež v Liublinni od iz-bruha laske voine fkoncem raain 1915.) do novembra 1917. Tam sern elužboval kot auditor vso to dobo. Do pomladi 1916.   ie   bil  povelinik     sodišča     eenpr.
itaba Otokar Landwehr von Pra-genau kot vrhovni nastanievalec eoške armade (pozneje general in predfiedntk državne^a prehranievalneca uradaf. Armadni iu«tični referent in obenern načelnik Fodišča so?ke armade pa ie bil ▼ isti dobi (od maia 1915 do pomladi 1916) oolkovnik auditor Jan Bou-b 1 i k, sin ubožne češke rodbine nekre na Klatovskem. Kot nadarieneea dečka 8O £a dali baie s podnorami dobromi-kov na študiie. čež nai se nade vzbuia-ioča fflava narodu ne izerubi . . .
Poerlarie o čeških aktivnih Sastni-kih med voino bi bilo vobče mučno. Kolikor sem iih poznal iaz. so bili med niimi izieme taki ki po si obranili narodno vefct in značai neoskrunlen; Tsem ostalim ie nedostajalo narodne?« ponosa in samospoštovania. Brez posebnih pomi3lekov so prodaiali svoie čestvo za avstriiako oficirsko kariiero ter so postali boli ali mani suženi?ko uslužni stroii avstriiske^a protislovan-skeea militarizma. Gotovo se bode mar-sikoera izmed niih iavno še razkrin-kalo
General Bopblik pa ie po svoiern voinem delovaniu tip češkeffa častnika. »deeeneriraneera >v tniih službah« av-atriiskih na sramoto češkesra imena lp padiee-a na zločinsko kreaturo avstrii-ake voiaške iustice.
Rekali so mu »Bluthundc. Po nie-irovi zasluei ie bilo nazivano sodišče soške armade >krvavo s o d i š č &c in pod nieffovim pritiskom ie bila uvedena krvava iuptica tuđi v premnoeih sborovskih in divizijskih sodiščih v rajonu soške armade.
Na liublianskem strelištu leži mnoeo desetk in morda nad 100 žrtev nieffoveea režima, in dolea bi bila vrsta tak ih, ki i im ie ravno sam pripravlja! prostorček. ki pa so mu ▼sled moške neomainosti eodnikov ali Tsled napora »agovornikov vendarle še ušli.
Izraženi đvom nad zmairovitostio centralnih vlasti, izrečeno domnevanie da zmagajo bržčas ententne državo, vsak svobodneiši politični izrek, izffo-▼orien v krosru prijateliev. izraz elo-vansketra ali lažkesa narodnesra mišljenja — vse to ie bilo v očeh Boubli-kovih vredno smrti, subsumirano pravi lom a pod § 341 a) voi. kaz. zakona fzločin kršenia iavneea miru) in preeraniano po prekem sodn.
Sooroiniam se slučaia žižkovskeera f i 1 a k a r i a Hrubina, Starei^i mož, oče ve^ieea števila otrok — ie bil domobranski voznik blizu Liubliane. Razeovartal se ie neke^a večera s to-▼ariši pred koniskimi hlevL Govorilo &e ie tuđi o aferi 28. polka. in Hrubin, pušeć iz pioe. ie detal: >Eh. dobro <=o naredili! Vrnen'o se vsai zdravih udov domov. Če bi tako etorili tuđi dru eri. bi bilo voine vsai preie konec.< Nažel se ie ovaduh, izrek so. očividno po krivici, označili za zločin krsenia iavneea miru, okorneea očka Hrubina so gmali pred preld sod. in scdai že davno eniio na liublianskem strelišču. Pokopali ao ea obenem z liubezni polnimi novolot-nimi voščili nieeovih otrok ki so do-SDeli v Liubliano bas na dan smrtne obsodbe. in ki mu iih ie humorni sod-nik dal položiti v irrob.
Francoz o Slovencih
6. Charlee R i y e t ki ie meseca iđecembra t 1. posetil Liubliano. da se pouči o naših razmerah, ie za svoi list >Le Tempsc, ki te eden naiu^lednejših francoskih glasiL napisal o Slovencih zanimiv članek. ki ea v nasledniem priobčuierao v prevodu:
Beliak na Koroškem, kamor priđeš zapustivsi Tirolsko, ki io zaseđaio dan-danes zavezniSko čete in ki ie tako postala nekako med narod na. označuje natančno prehod med dvema rasama, ki Be ne moreta pomešati. Tipi obrazov avtohtoneea prebivalstva. no^a žensk.v vsem neprisiljenost ki sledi na germansko okorelost nam kažeio dru sr o liudstvo. kakor ie nemško. ki ie prav-kar ostavliamo sa sabo. V resnici. ob meli slovenske domovine smo. naiza-hodnelše izmed iugt)slovinskih dežela. ki so zediniene odslei pod imenom Ja-sroelaviie.
Se eno uro ielezniške vožnie. in ▼ Podroščici smo. — nekđai po tevtonski Rosenbach, — kier vihraio uradno ia* o bese ne troboinice noveea naroda, nad ovenčanim napisom: Zivela Jutrosla-vija! ki veselo pada v oči iz otožne pokrajine, po kateri potuiemo. Ta ie provizorna crta, kier ie sa enkrat meia revidirane in korigirane avstr. države. Volak ▼ iueosiovanski nniformi. slični srbskt hodi na strati v dražbi >6vabske«ac stražaria, — včerai Ae dva vojna tovarida. katerih roedaeooi-nesra razmeria nenadna izprememba situacije navidezno ni posebno vsnemi-rila. Sploh avstriiska kapa železniskih sprevodnikov se bode poiavliala eeto pot od vrat Ha do srca Jueoslaviie nemško se bode govorilo bres ateenitve. Slovanl vladarii poloiaia. nikakor ne kaieja, da bi hoteli rapidno >poalov»-
nievatic So tađi preaeke ned prtiik-lostio in Bedanioetio. Slovanaki napisi na platnu so bres vse*a priivtaai k nem&kim napianim tnhlam ob proći, ki naa vodi k slovenski prestoiieL To ie edini zunanii znak, da so Slovenci pre* vieli posest Vse to ima dobrodušno lice in ae oštro raslikuie od metod liadi s onstran Rena, Na tem spoamamo eto-vansko ootrpeiHivost.
Kon'no, evo Liubliaaa, flioublia-na v frana), kar boli odsedal sa na« v pribodni© njeno ime — prestoliea slovenska.
Bela Linbliana. preeepliena od Liublianioe se slikovito racprostira ob vznožiu srlča, kateref?a krona star crad. — temna lisa na sneženl masi kamniških alp Peetra množica valovi, v niei. ueleda5 še v?e avstriiske uniforme, nadomesčene kakor ie. po mož-nosti z mani razdražliivimi od znak i nove nose. Ravarne. ta središča živlienia Jusroslovanov. se ne izprazniio.Nemški crraški listi, hrvatski zacrrebški ali lokalni slovenski se pohlepno čitaio. U soda Viliema IT. ali Karla avstriiske-era nikomur ne dela skrbi. Notrania Puli ti ka. strast vseh Slovanov. nima ve6 niti služabnikov niti obrekovalcev. Ze-dinienie ie bilo izvršeno na podlaci točk iuco-lovanske konstituciie, katera ie bila spreieta v Žene vi in v Parizu od roprezentantov nove snuiooe se države. Zunanie zadeve izkliučuo izčrpa-va.io vso pozorno-t.
Za časa nre^elievania narodov «so Slovenci nadomestili ob robu na^-ua kontinenta v panonskih ravninah Lan-srobarde. ki so se izselili v Italiio. Nai-preie svobodni. so prišli v začetku 8. stoletta v zavisnost od frankovskesa resarstva. ali so vseeno se ohranili lokalne institiiriie. dokler ni German raz-kpsaJ niihoveca leritoriia v gotovo ste-vilo nokraiin in razrnšil niihovo politično edinstvo da bi iih lažie pođvreel svoienm vplivu. In v zeodovini iužnih Slovanov. katera ostane za vselei tužno posrlavie zatiranih t>o tuicih. ie bila Slovencem nesporno sreća naimani mila. I>o(*im go se Srbi polacoma osvo-bodili Turkov in so Hrvati dobili od Dunaia (Pešte) preoei obsežno avtono-miio. so Ptari Sloveni bili prisilieni ?A-veti do zrdnieirfl dne Habsburžkeea ffo-spodstva kot avstriiska marka brez narodnih svobošrin. To stanie se pravkar končava. Prehod. ki se ie izvrsil. ie bil T>reiadern da bi mosel ta narod že s*t*-dai pokazati vso mero pvoiih sposobnosti. V tem hi mi mrzlično oreanizuie svojo bišo. končno osvoboieno od ar-striiskesra cerbera. Tn ta hiša zaslužuje to skrb. katero ii narod posvečuie.
Vsled zemliepisne lece ie Slovenski deželi morda usoiena velika pri-hodniost, zakai to ozemlie ima tvorfti hodnik, ki nai veže Jus-oslaviio z zahodom. Gospodarski promet iueoslo-vanski si ca. bo izbral. da dobi s tem dostop k Adriii. Slovenci sami so po-klicani. da u*i?neio združenim bratskim narodom individuelno marko svoieffa duha. Avstriisko-madžar^ki fevdalizetu ie ostavi 1 na Hrvatskem svoi odtis v tem. da ie ustvari 1 razred zemliiških veleposestnikov, ki ea nič ne loči. a tuđi nič ne snaia z malo izobraženim ljudstvom. Ka drusri strani ie tursko eospodstvo y Srbili uni'ilo mnoffo kva^-litet. ki so bile laatne srbskemu narodu, kakor te "tuđi občutno zadrževalo nie-arov razvoi. Pri Slovencih ni tako. Dasi ie Dunai eku^al v slovenskem narodu iztrebiti vse znake nieffoveffa plemena. vendar mu ie pustil. da se ie posluže-val zanadne civilizaciie. Bre« veleno-sestniške aristokraciie imaio Slovenci številno intelektnelno meščanstvo. v vseh ozirih zelo približuioče ee kmetskim sloiem. ki so boli izobrazeni kakor pri drusih Juffoslovanih. Po sloš-ni izobrazbi prideio v slovanski rodbini Slovenci neposredno 2a Cehi. Demokrati po svoi em bistvu nišo med seboi poznali drueeera elementa z opresivni-mi tendencnmi. kakor svoie Dunaiu udano katoličko duhovnišfvo. ki ie nedavno postalo republikansko. pa ie sedai zopet našlo sebe. — Danes ee ie klerikalna slovenska stranka, kakor bodemo videli v teku te študiie. pridružila, kakor vse stranke, enotni formuli iucroslovanske-era edinstva. ki ie bila spreieta v Liuh-liani: centralizem v Beosradu in monarhija s dinađtiio Kara^ioreievičev. Slovenski narod ie podal v tem pogledu siiaien vzsled evoioea patriotizma. Po prepricaniu republikanski, klinb fe-mu v svoii celoti spreiema z oduževlie-niem monarhično vladarstvo. da se boli utrdi iu^oslovansko iedinstvo. in tuđi iz spoštovania do dinastiie. katere neprestani čili ie bilo združenie Jueroslo-vanov in ki veže kot simbol to zedinie-nje bratskih plemen.
Dasi ie v splošnem boli razvit, kakor niecrovi hrvatski in srbski roiaki. spreiema centralizaciio, — veai kakor začasen statut — da postavi s hitro strnenoptio komnakten blok proti zun*»-niim nevarnostim, čenrav bi mu bilo morda bolte da bi se bil iziavil za ori-meren federalizem, s kakoršnim M moe^el ponolneie obraniti svoio narodno fiziosmomiio. S tem svoiim nastopom kaže slovenski narod svoio politično zrelost, rahlo om i li eno z ono pueril-nostio. z ono nedoslednostio. ki te last-na Slovanom. ki io ie smatrati za po-sledico do 1 ere?a zasužnienia. ki ie ostavilo tei rasi mladostne napake. ka krsnih nimalo vef; narodi, zmodrovani t dališim uži van i em  svoie svobode.
Slovenec ie pokazal svoio politično zrelost v trenotku. ko se ie razsula Avstrija. s preciznostio in tehtnostjo svoie akciie.
Prisilien. da zatatule svola dtstvm. in docela dobro poučen o dejanskefn položaja a prikrivaioč to. ie s trepetom sledil zadniim konvulziiam doalisticiie monarhije. Smeiali so se v pest v liub-lianskib kavarnah politični slepoti Du-naia, kateresa voina, cetndi tako bogata sodainih nankov ni nićeaar nsr učila.
Začetkom novembra, prav v tre-notkn avstriiskeara poloraa ob Plavi so bili Slovenci v stana, da so nastoiriH kot neodvisen narod. Niihova provisor-na vlada, ki Ie bila na hitro vpoetav« liena, se ie požurila, da ee prekine želesnidke komnnikace proti f«cm in severn. in ie oaredotoOla v Liubliano. ki ie postala praveata past, velik del voiaškeea trena in dovoia. prihaiaioceffa s fronte. Beieee volake Je rasoroaila narodna garda, U ie bila v nadicft aastav^Uesa* salona j^^s^^laA*
ea ap bile lapleniene. Jtoealevmnenil« oatal maten ■MUeriiaL pravilo eJaejg 300.000 mtfk. tetka ^rtiHeH^ «• «M tovornin avtomobilov. nmidieke »ala* ge. Trtalki nameetnik friea * flkeme ie bil na avoiem potn akozi Linblian« olaišan crtavnih fondov. tako ae to tuđi od Boroevića, ai ie pebegnll proti Mariboru, odlevil 4*1 niegovega rooa, ki ai ga ie naaral en in niegev generalat itab v Iuliit natnoet plena pove en detaU. Ltnbltana ie podedeva-la 170 vagonov moke.
Nekai tednov po raskroiltvi av-striisko-aadžarskih ali Ie priiel pakt ki so ga aklenili ned seboi Mnbliana, Zacrreb. Saraievo in Beograd. Začrtal se ie »ačetek ingoslovanske organisa-ciie, pri cemor so bili udeleženi — značilno đeistvo — nekateri mladi patrioti, oblečeni še v cesareke uniforma.
Masčevalni 8HS ie povsod nadomestil cesarske grbe ali usodepolni K und k, Germanvska sunremariia ie bila odži-vela. Diplomatska etiketa, ki Ie se bila, in tuđi Avsrriia ie prišla do te točke visoke starosti, da ie en sam dretrliai zadogioval in po rosi 1 ćelo po-slopie.
Slovenske kava me 8O dobile Do* živlieno lice. crlasovi. ki so molčali sliozi štiri leta. so se dvienili za več touov. Za vsetei ie končana dunaiska inkviziciia, ki te širila crozo in strah med voino, kier ee dunaiskim vešalom ni  bilo treba prav ni6 sramovati     pred
ruskimi. Končana so ^reffaniania vse-ga tega naroda ki ie bil nam prilatelv ski Že v momentu, ko po oznanievali velike ofenzive proti franeoski armn-di. Na tla ie vržen volkodlak Hinden-burer ki ie Postul pri iSlovenoih Hinten-dureh. Minili so čaei. ko so čitali v ka-varnali. da si malo oddahneio od bei-linskih lažii z živliensko nevarnostto >Corierre della Serac, ki so era na va« načine skrito nrinašali železniški epre-vodniki . . . Tuđi tukai so. — kakor v Alzariii. — z or-mi, v ercih peli Mar-8eliezo. Peli ro io prav potiho, zelo potiho, iz strahu, da bi iih biriči ne «li-žali. In na dan premiria se Ie ena teh neosnovanih crovoric, ena teh nemogo-č-ih novic, katerim se pa kliub temu rado veruje. raznesla po vsi Liuhliam: >An<rlcži prihaiaio . . .€. ćelo mesto \f» pohiteli na ceste, da 1ih pričakuie ves dan. da iih pozdravi a kriki radosti svoieera o^voboienia, poslali eo proti Trsta štiride»ek vagonov. da iih pripe-lieio v triumfu.
Od 1. 1914.. ko so bili takoreko« se nezavestni vloge. katoro fo imeli igrati, so naipriprosteisi med Slovenci imeli ča£. da razmišliftio ob doltrih veće-rih med bitkami. Slovan se ie zbudil nekesra dne v niih pod avstr. Uvrelo, nravtako kot v onih Cehih in Poliakih. branečih Lvov. katerim ie omahnila puška v rok i ko so ćuli pod mestnim ob-zidiem pesem >Hei Slovane«. katero te ukazal peti svoiim Rosom ruski general Radko Dimitriiev. L. 1918. so bili Slovenci. — dozoreli in preoblikovani. — pripravljeni za eksistenco, ki ae pravkar pričenia zanie.
Dr. Aleksa Ivić:
Zveze Srbov tn flovencev v prošlosti.
Ko so južni Slovani prihaiali v da-našnjo našo domovino, jih je družilo skupno ime slovensko. Imeni: Srb in Hrvat sta se razširili pozneje preko svojega ožjega plemenske^a obse^a. Zjrodovinska usoda nas Je raztrgala; vendar najdemo tiiđi v tej pro§losti zveze med Srbi in Slovenci: na nekaj takih vezi hočem tu opozoriti.
1.
Zadnji potomci srbske dinastije Bran« kovićev na slovenskih tleh.
Zadnja dinastija srednjeve§ke Srbije so bili Brankovići, potomci onega Vuka Brankovića. ki fca naroina pesem imenuje med junaki v bitki na Kosovem polju. (Po krivici mu pripisuje izdajstvo?) Njegov sin je bil Juri.
Po bitki na Kosovem polju, kjer je padel car Lazar (1389). je Srbila Se ohranila nekako samostalnost. Za La-zarjevil sinom ji je ^ospodoval J u r i Branković (1427—1456). Imenoval se je z grško bese do »despot«, ti.no-spod (brez zlejca postranskeKa pomc-na, ki Ka ima beseda dandanes). »Gospod« Juri Branković, ki je imel svoj sedež vzhodno od Belgrada, v Smede-revu, je svojo najstarejšo *ičer Katari-no poročil z zadniim celiskim irrofom Ulrikom II. Te«ra mo^očnega jrrofa so prista§i Ivana Hunjadlia (Sibinianina Janka) ubili 1456 v Đelgradu; njegova vdova Katarina je kmalu razprodala clober del celjskih posestev ali pa so ji jih pojemali sosedni velikaši in kaštelani; ona sama se je omaknila v Krško ob Savi. Srbska »despotovina« je med tem (1459) padU popolnoma pod Tursko in rodbina jrrofice Katarine se je raztepla po svetu. Njenega brata despota Stefana so Turki kot mladeniča oslepili; pred njimi se je zatekel v Cr-nogoro, kjer je takrat vlada! Ivan Cr-nojević; tu se je Štefan oženil s Cmo-jevićevo svakinjo Angelino. hčerko al-banskega poglavice Arijanita. Tega svojega brata je Katarina pozvala k sebi v Krško. Štefan Je prišel tja z ženo in deco, a 1. 1465 so ti prognani potomci srbske dinastije odknpOI od daljnega svojega sorodnika goriškega grofa Leo-narda grad Đelgrad v Purianiji ter se je vsa rodbina sedai nastanila v fttrlan-skem Belgradu.
Despot Stefan Je mnrl ▼ prvi polovici L 1477. Katarina je ie pred smrtjo njegovo zapustila Belgrad in na poziv svoje sestre soltaniee Mare odUa m Ttarška Despotica Angelina pa je s svoHnd otroci Se nadalje ostala v for-bnskeni Betitrado. 6. oktobra 1479 ie od cesarja Friderika dobila v dar grad WeitersfHd ter je ob tej prfliki s svojo deco vred Priderilni prisegla zvestobo. Pomete Ie AngeHna prodala Đelgrad pre^njemn njegovemu Iastnflni gort-Skenni grofu Leonardu in je odSla na Doaai. od koder |e smio Mec Maro
BDHDGDBB   Z    ■DOvvD'CceBUKJID   VHC9DIID   ^u^^*
fon Bonifadkm V. Paleoiogom. Z Du-najft se je Angelina febnurja 1486 s si* noma JuiHem in Jovanom preselila na Ogrsko. kler Uma ie krali Matija podari! po«estva in dostojanstva pravkar mnrlega tftularnefa despota Vuka Brankovića (vnuka gori imenovanega Jurila).
Tako so torej slovenski kraj! bili več let zatočišče zadnjim potomcera zadnie srednjeveške srbske dinastije.
UskokL
Dru^a vez med Srbi in Slovenci nas vodi v drujro četrtino Sestnajstesa stoletja, v naiboli crno dobo srbske^a suženjstva pod Turki. Septembra 1530 so prišli mnocrobrojni bosenski Srbi iz okolice Srba. Unca in Glamoča ter so se nastanili v vziiodnih delih Kranjske, od Žumberka preko Metlike, Crnomfja, Kostela in Loža. Ti srbski doseljene!, imenovani U^koki. so b li 1. 1533. stalno nastanjeni v Žumberku in okolici. Svoio pravoslavna vero so ohranili sto let. a potem so spreicli unijo (grškokatoliško cerkev), in sicer na pn>adevanje Ijub-Ijanske^a škofa Tome Hrena.*
3. Karagjorgfe in Kranjsko.
Kat tretio vez hočem navesti epizodo iz dobe KarasMorgne Petrovića, deda kralja Petra 1. Pod Karajfjor^jem so se dvignili Srbi proti Turkom, da si izvojuiejo svobodo. V borbi, ki so se v njej borili takorekoČ sroloroki. ie srb-skim vsta^em trajno manjkalo orožja in trudili so se na vse mogoče načine, kako priti do orožja. V prvih dneh ja-nuaria 1806. posije KaraKiorgie poslanca na Kranjska, da v tonolivnici kneza Auersperffa, ki se je nahajala v »Hofu« (Dvoru?), naroči za mlado, §e od niko-Rar priznano srbsko državico 60 topov in »možnarskih pušk«; toda nadzornik topolivnice Čerin si ni una! sam odlo-čevati o tej stvari, ampak je !0 janu-arja t I. Javil vso stvar avstriiskemu dvoru. Dne 14 februaria je dvoma komora ukazala Cerinu, da Srbom ne srne prodaja« topov. Sledečesra meseca, 19. marca, se je definitivno odločilo, da iz političnih ozirov srbsktm vstašem ni prodajati orožja in municije.
Srbi Internirani v naŠJb kraifh.
Slovenski kraj; so bili §e enkrat v zvezi s KaragjoTjdevim imenom. Po paden Srbije pod Turke septembra 1813 je Karajrjorjfje s svojimi vojvoda-mi in z mnosrobrojnim narodom prešel na avstrijska tla. Avstrijske oblasti so hotele ločiti Karajcrjorgia in njegove doglavnike od ostalefca srbskej?a naroda ter so jih januar ja 1314 internirali. Ka-ragjoreje je bil z najstarejšim svojim sinom interniran v Gradcu, srbski metropolit Leontije v Celovcu, srbski vojni minister Mladen Milovanović v Bru-ekv ob Muri vojvoda Jakob Nenado-vić v Celju, finančni minister Sima Marković v Mariboru, vojvoda pop Luka Lazarović in Karajfjonrjev tajnik Lazar Teodorović v Judenbunru. vojvoda Vule Hić v Stalnzu, JaniČije Dimi-trijević v Pttriu. Pavle Matejić v Kni-tenfeldo, vojvoda Vnjica Vuličević v Lipnici. V Internaciji so bili srbski ju-naki do septembra 1814. a tedaj jim je Avstrija na zahtevo Rusije dala svo-bodno pot v Besarabijo*
5.
Zveze Slovenecv s Srbi so moč-nejSe sele, odkar je Peter I. zasedel prestoL Z njim so prenehali dotedanji večni sukobi (prepiri) naroda s Krono ter je Srbija dobila dotle nečuven polet, hitro je začela biti vabljiva za vse Srbe, Hrvate in Slovence. Vsi Jusrostova-ni so začuti!!, da ima Srbija topline in ljubavi za potlačenie svoje sonarodni-ke, in vse nade so polagali in ooplede upirali na Srbijo ter njenega viadarja. V svojih nadah se nišo varali. Danes so Jtu?oslovani osvobojeni stoletnih ti-ranov in s Srbijo zvezanl v narodnem edinstvu in skupnem državnem cilju.
• O življenju teh Srbov 2nmber-čanov iziđe kmalu obširna studija, pisana na temelju dokumentov ljubljan-ske^a Rudolfina.
Ferđlnaad Seldl:
Rod naj se potegne pravična državna meja med lugoslavijo in Italija ?
(Dalje.)
C. Pređlogt o bodoči državni meji med Jugoslavije* in Italiio. Se daj, ko nam je pred ocrni i ozemlje i njega prebivalstvo, smo pripravljeni, da stopimo v preso jan je, kje bi se zacrtala preko tega ozemlja bodoča državna meja med Jugoslavijo in Italija
V poštev prihajajo tri vari aute:
1.  narodnostna meja,
2.  glavna   razvodnica   med   Adrijo tn Crnim morjejn (Triglavova crta),
3.  brvSa meja med   Italiio in raz-padk>  Avstroogrsko  monarhijo   GCani-nova čita).
/. Ako Ima po nazorih plemenite žlovcčnosti vsak zaveden narod prm* vic© do združitve v enotni narodnostni državi, da se razvija v poporal politični li cospodarsid samostojnostL tedaj i« npravičena edino in izkliučno Ie narodnostna meia. Pooolno ujedinjenje Slovencev kot oddelka jugoslo-vansfcega naroda Slovencev, Mrvatov m Srbov je za Italijo istega življenj-skega interesa, kakor ie doDolnitev Ita-Ujan^kff^ saiodacca> siedinjcBia živ-
Uenjsld interes za jttgoslovanski narod. Popolnoma priznavamo te ciiieM ka jih je nostavil v plemenitem prepričani u %n*n\ rimski pakt z aprila 1918.
Narodnostna meja med (talijanskim in slovenskim prebivalstvom bi potem-takem bila edino prava državna meja med Jugoslavijo in Italijo. To mejo označujejo te - Ie približne točke: Pon-teba - Humin (Gemona) - Cedad (Civi-dale) - Krmin (Cormons) - Tržič (Mon-falcone). Ta meja prihaja s Karntjskih Alp po Bombaievem jarku do Pontebe, spremlja preko bližnjih alpskih vrhov PontabeUsko Belo do izliva v Tilment, in istotako reko Tilment do Humina, in sledi ootem enako robu Beneške ravnine do Krmina, krene potem do Soče pri Gradišću (Gradišća) in ji sledi do TrŽiča. Ta meja reže Julske Abe skoro ob njih prirodnem koncu. Današnja dejanska jezikovna meja zlasti y Be-nečiji je po napredujoči itaJijanizaciji zlasti v zadnjih desetletjih več ali manj odrinjena od gorskega znožja ob robu ravnine v bres; in na bližnje vrhove. Mesto Gorica ne stoji na Benečanski ravnini, segajoči do spodnjeea toka Soče, nego zgodovinski del mesta stoji — kar smo že omenili — na brdu (»go-1 rici«), ki je člen Vipavskih brd (»ko-ric«). Le novejŠi del mesta se prostira na ravni naplavini, ki jo je nanesla mimo tekoča reka Soča. Gorica stoji torej na slovenskem ozemlju in v istini imajo vaši okoli nje skoro izključno slovensko domače prebivaistvo. Tuđi po lesri med dinarsko zprajeno Tmov-sko planoto in Tržaškim Krasom, ki šega preko Komna in Doberdoba do Gradišča (Gradišća) ob Soči, In ker leži ob koncu Vipavske doline, ki Ima dinarsko gradivo in dinarsko smer N W — SE pripada Gorica kraškemu ozemlju in je obmejno mesto Balkan-skega polotoka.
Narodnostna ali jezikovna meja se priporoča pač z narodnostnega stališča, manj priporočljiva je z gospodarsko-prometnejra stališča in najmanj z obrambeneza — ako oboje presojamo po zastarelih dosedanjih nazorih.
Toda ako bodoča mirovna konfe-renca ustanovi družino narodov In od-pravi narodnostne spore ter onemogoči vojno, tedaj odpadejo vsi pomisleki zoper narodnostno mejo.
2. Druga varianta državne m ej e sledi razvod ju med Adrijanskim in Crnim morjem, ali kar je isto razvod j u med Savo in Sočo. I talijanski geografi smatrajo namreč za »prirodno mejo« Italije glavno razvodno crto Srednjeevropskih Alp, se-gajočo od Niče (Nizza) v širnem loka do mesta Reke (Fiume), ker objemlje vse dotoke Adrijanskega morja, ki ga smatrajo za državno last, za italijansko morje, Crta od Zabnice pri Trbižu preko Triglava in Snežnika do Reke je odsek te velike razvod niče; tišti odsek, ki naj loči Italijo od Jugoslavije (prav-zaprav od Avstroogrske, kaj ti koncept izvira še iz časa pred svetovno vojno).
Proti takemu umevanju »prirodne mejec Italije govorijo tehtni razlogL Velika razvodnica bi v celoti le tedaj bila prirodna meja Italije, ako bi i talijanski narod bival vseskozi do te crte.
V  našem   slučaju pa bi   Italija morala poseči po zemlji ki   je strnjeno  naseljena   po   Jugoslovanih,   50   do  60 km daleč (od Humina do Triglava je 60 km, od TržiČa   (Monfalcone)   do   Jeličnega vrha   pri Idriji   je   50 km. od   južnega konca Istre do Snežnika je ćelo 90 km) in več   stotisoČ   Jugoslovanov   iz Ko-roSke,   iz   Benečanske, iz   Goriške,   iz Trsta,   iz   Istre    in   Reke    in    ćelo   iz Kranjske, to je iz središča slovenskega ozemlja bi   bilo zoper njih   voljo odtr-ganih od   svojih  rojakov   in izročenih sovra^nerrra      italijanskemu     gospodstvu.*)
•) Dovoljeno bodL da priprnnnlmo, da se je med svetovno vojno velika večlna jugoslovanstdh vojakov v avstro - ogrski vojski borila zoper Italijane. ManjSIn! se je posrečilo izvi« se iz železne pesti avstro-ogrskih mosročnlkov in zasnovati jugoslo-vanske lejriie. Nlso se borili Jugoslovani za Avstro - Ogrsko, in ne zoper Italijo kot člana entente, pač pa so se borfli za svojo pravo domovino, ker so poznali namero Italije in njeno poželenje po luRoslovanskih primorskih pokrajinah, ki pomenja za Joko-slavilo izjnibo važne^a In obsežnega oremija tn stotfsočem rojakov zatiranje in narodno nnlčenje. Na Ehmaju so ooznalt to raspoloženje Juzoslovanov. Podžicall so ga, In z neronsko naslado so jih zato pobijali na bo!i*če do skrafne meje starosti.
V  zalediti ostali del naroda pa so prešanja!! po   Jecah, obeSMi   na   visllce,   streljall   na moriSčih.    Izročali   boleztiim,    Rladu  in  po-manikanjn.   Izsiljevall   so   iz   njesri   vojna posojila. mn lemali živila in domačo živino hi mu rnSil! domove. — Italffanska armada na bojtščih  ni  zmafcovala.  Ni  razvidno,  na kateri    vofnopravni    naslov    oplra    Italija svoje zahteve po jtiKosIovanski zemlji in po juffoslovanskem narodu   Ttallja Je dohila od entente    samo    nooblastilo    do    okupacije. Toda strmimo, da je iz okupacije naredila oblike brutalne aneksi ie.    Prekr$ila  Je  demarkacijsko    Crto,     odstavila     je    lokalne oblasti — ne avstr1)«ke*. nego na niih mestu Hosinjoče  ftt^oslovanske  —  teotala  osehno srobodo.   odpravila   vse narodno   Solstvo, vsiljevala italiianskf pa trio ti zera . . „
(Dalje prfhodnjie^
Koroškim beguncem.
Vsi bezunci in drugi tfađje s Ko-roškega, ki so Hm znana kaka nđsVstva ali grozilne U jave nemškega vofaštva, se pozivliaio. da dah pri najbtišjl politični oblasti nemudoma tozadevno iz-poved na zapisnik. — Pr. Smo def.
27. Utr.
^flLOVBNHO   HAUO^te t. fcfanurja I91t.
Stan 3.
iteB iz Jueđovnc
NACRT AGRARNE RETORME, Zagreb, 31. januar*. (U. kor. orad.) V včerajšnjl seji poverknisrva Narod-oe£a Veća za agrarno rcfonno je zatgo-varjaJ mlnister Korač vladni nacrt za resitev agrarnega vpralanja. Naznanil je, da je mlnistrski svet skienil postojati po naslednjih načelih: 1.) Kmetje ▼ Bosni ht Hercegovini nišo veC dottnl plačeratl acooi takozvanih hak (desetino). 2.) Odškodntno asom doioči državni zbor. 3) Siromašnim agom, kl so sami polfedelct se doroli odškodnina t zemlji; onim pa. kl se ne bavilo s polja-delstvom, ▼ obtlki rente. 4.) Ustavio se vse tožbe, kl Izviralo U agrarn'h odno-iajev. 5.) OdpravOo se kolonskl odno-gaj] v Dalmaciji, na Goriškem In v Istri. 6.) Vsa vefeposestva se postavljo pod odsvojno prepoved. 7.) Zemljo bodo do. bili le oni kl Jo bodo sami obdetovalL 8.) Dokler razdelitev zemlje ne bo iz. vedena, se oddafo veleposestva v eno. teten najem. 9.) OdSkodnina. kl jo dobe veleposestniki. se uredi zakonodavni potom. 10.) Brez odškodnine >e odvza-mejo posestva nekćanie dinastijo. II.) Potom zakonodaie se bo določiio, Kai Je treba smatrati za veleposest 12.) Vsl gozdovi so državna lastnina s pravico drvaiienia za kmeta 13.) Uvede se revizija segregacO. — Za izvedbo tega nacrta se osnuje poseben državni urad. In bo imci v vseh okrožjih in okraiih podružnice, v katerc bodo odposlali interesenti svoje zastopnike.
KOROSKI NEMCI ZOPET SCUVAJO. Celovec. 31. ianuarja. (Lj. kor. nr.) Glasom Durtajskesra kor. orada poroča koroški deželni poveffnik. da je iz La-boda dospelo obvestilo, da Jujroslovarri v Spodnjem Dravogradn aretirajo in neznano kam odvajajo Nemce, ki so se izjavili za pripadnost k Nemški Avstri-ji ali ki z Nemško Avstrijo simpatizi-rajo, dalje je v Šent Pavei iz Spodnje-sra Dravograda pribežal strojevodja Peter Adolf in naznanil. da Ju^oslovani internirajo in v Ljubljane odvajajo vse nemške uradnike in strojevodje, ki so se izjavili za nemško - avstnjsko državljanstvo, Postajno poveljništvo prosi ▼ imena vseh uradnikov in stroje-vodlj za takojšnjo intervencijo in odloč-no protestuje zoper to kršitev v Grad-cb sklenienega dogovora.
PTUJSKI SLOVENCI GENERALU
MAJSTFU-
Maribor. 31. januaria. (Li. kor. or.) General Majster je prejei od dr. Sala-muna iz Ptuja v imenu Citalnice. Sokola, podružnice Družbe sy. Cirila in Metoda, podružnice Dramatičnega društva, pevskega društva. JDS„ zastop-nikov mesta in okraja itd. naslednjo brzojavko: V imenu vseh Slovencev Ptu-ja Vam izrekamo najiskrenejšo zahvalo za Vaš in Vaie vojske možati nastop v obrambt naših pravic proti zahrbtnim in direktno zločinskim napadom našega in obenem svetovnega sovražnfka vsa-ke pravice in resnice ter Vas zagotav-ijamo. da stojimo vsi trdno in zvesto za Vami m Vašlmi ukrepi prepričani, da ostanete tuđi v naprej neomajen in ne-izprosen branitelj in zaSčitnik naših pravic In naših meja. — General Maj-ster je odgovorfl z nastonno brzojavko: Oosp. dr. Salamunu v Ptuju. Izročite Cltalnicu Sokolu, podružnici Družbe sv. Cirila in Metoda, podružnici Dramatič-nega društva, pevskemu društvu, JDS., zastopnikom mesta in okraja itd. pri-srčno zahvalo za njihov pozdrav. Bodi te prepričani, da mi bo borba za pravico In svobodo našega preljubega naroda vedno najvišja naloga in njegova svoboda moj edini cilj. — OeneraJ M a I s t e r.
2bMCT*biki vsetčillSki vrefesorfi zahte-▼aio obia.ro konfidentske liste. Zajrreb. 3L ianatuia. Profesorski tbor sagreb&ke oniverza ie sklenil re-soluđto, s katero poziva vlado, nai že enkrat obelodapi tolikokrat obliublieno konfldenteko liflto bivšesra avstro-ogr-skeea režima* Resolacim peradaria. da sahtera to obelodanlenie Iftvna morala, zato na1 merodatne oblasti nikar ne odlatefo reč. z lasti Se. ker so razSiri^-ne po Zacrebu restL da se nahala mAl konfldentl tuđi T©d vseaciliSkih pro-leaorjev.
OdpraTfleae dtalatare.
Zacreb. 31. januaria. (Ljub. kor. vrađ.) Kovl ban dr. Palcčck je s prvo naredbo, ki jo I« izda!, odpravi] vse do sedaj v hrvat-scem aradnem občevanlu uvedene in raz-Srfene titulature. kakor »prećastiti«, »pre-svftU« itd.
Italiju.
ITALIJA PODLEGLA!
ffaag. 31. JanuarisL (Lj. or. nr.) Ce-faoslov. tisk. urad poroča: Razni new-yor5ki listi javljajo iz Pariza, da ie Ita-R}* podlecia % svojim} zahteranri po Rekl fai no dalmatinski obaJL Vsi američki poročcvald povdarjajo, da je te-ilSče pog*ajanj v zasebnih posvetova-niih med generalom Smutsom in Hou-sejem ttr Wilsonotn in Uoyd Ge-OTgtm.
Berofia. 31. januaria. (Li. kor. or.) Cehotiskovni orad iavlja: Aneriiko w-ziranle Je vferal v Parim zmagalo sad anekslloalsd. Pfeneao slcer še ni nić a^otOTljeno. VođlteJfl oposicOe prizna-vafa dm }• Wteoo racmael nveOavttf svoje stalliče. v zmlslm katereca m m-prarRoe aaekaOe ne snejo izvesti. Se-veđa pa se to ne nanafta na Poflsko, «• ČebosloTaiko drimvo te na Jogoslavfo, pa« pa na ocenlja, katara bi ietele države pridobiti iz stratecKnih oziror, aH v povećanje svoflb deiet ItaKa i# TčeraJ zafatevala, aaj se o stvari ia m sklepa definitlTao te Je pri te* prMd predložila WUsomi svola iiMaeife Oriaado, Caflero te Dtei so dbnaMM
aWpl H MrtiBas pMWpaL PQB9Va #laV
kasoTaste hi te satto   iHrib)   adafevA*
ItaHUnaka umUmtv*
^ Split 29- lanoart*. (hi- kor. mnd^ Dalmatinski dooiani urad poroea a oonuee: PoaoTne arateeiie. det»orta«ft-je ia aaallia so na dmamem reda- Pred-veeraisnim ie bil tuka! aretovan Mlio Orćeffovie in odveden v Šibenik- Kal so poznaj« a niim aaoravili, ni snan« SplJi SO ianuarfa CLl kor- urad-) Dallmaiimaki dopisni urad poroča a Korčule: Korcnlani bo občutili uasil-etvo itallianeke okupacije ie prele, predno se ie posušilo crnilo na famozni izlari. dani na zanisnik v občini od icaliianskefira povelinika Kanincefora. Kaiproi i« raaDuatil odbor Narodnecra veća in narodno stražo, a 2% t m rudi obćinsko zastopstvo z motivaciio. da ni na visini zaščite ljudskih interesov- Za upravitelja ie imenovat nekesra kapita-na rrenadiriev- Tema zadnii čas osobito ni uiraialo. da te sodišće doniaova-lo. kakor mu ie bila uradna dolžnost, s okrožnim eodi^čem v Dubrovniku, ter ie zahteval. da mora to oronehati- Po-masrala ni«!o preorifevania od upra\i-telia šodičća Mladina, da ie sodna rinrava tako orffanizirana. da ie sodi-^•e t Blatu primorano obrevati z okrožnim fiodi^oem v Dubrovniku- Ka-pitan ie Teerai dal Dozvati do nekem ća^cnika k *ebi upravitelja Mladina, vodnika dr. Poiedla ter avskultanta Petkoviča ter iira povedaL da moraio s prvim pamikom odnotorati iz Blata, ker bi iih druynče dnl aretirati- Odno-lovati so morali s urvim parnikom So-dišče ie ostalo- Na ennk način ie bil Drevan tuđi pravnik Zokovič- Jas*»n ie čili. ki sra pri tem rasleduieio itali-ianske oMa^ti- Hočefo namreć odimati zavedno intelicpnco v nadi. da bi lažie zavedli narod, da bi fee iziaril zn pripo-ilter k  Italiii
ItafMansko brodovje naj nasfopl proti jasosloTanskln »provokaclfam«. Ženeva, 31. ianuarja. (Ljublj. koreso. OTad.) Glasom dunaJskesra koreso. urada poroča »II Mattinot, da. Je italijansk! mor-nariSkt mlnister ob vzhodni iadransk! ohafi zasidranim vojnim ladiam 73iikazal, da naj brez poRebneaa povelja zatirajo zoper fta-lfjo naperjene nemire, pravočasno zapreča-Jo izzfvanja in imafo za vsako mofnost čete ra Izkrcanje pripravljene.
Izmišljotino o Reki   Carigradu in Gdan^keru.
Ženeva. 31. ianuaria. Po li stih e© raz^iria novica, da ie izrazil pred^ed-nik Wilson mnenie. da nai so Reka. Carierad in Gdanska intcrnnoiionali-riraio. Za Reko bi dobila Italija konv penxacije v Mali Azili.
Mflaa brez nesa.
Mifan, 30. januarja. V Mflann nimajo mesat nimajo mleka. masla Itd Milanski župan }e brzojavi i ministrstvo za nujno po-moč, rekoC da ostane M!!an brez mesa, ker mesa živine, td je bUa zaklana rad/ bo-lezni, mesto ne bo afivalo. Pomoči ni io Milan je ostal brez mesa.
Iz dostme.
Demonstraeiie na. Dnnam. Dunai 31. iannaria. Danes so se vršile velike demonstracije brezpoeel-nih, ki so imeli zooet svoj sbod v cirkusu Schuifian t 15. okrain. Po shodu so se nameravale vprieoriti pred par-lamentozo velikanske demon=?tracne. a ie ćela akciia končala iako klavrno. Na vseh erlavnih dohodih v notranie mesto so bili postavHeni mo£ni kordoni policije in roiaštva oboroženi s puškami. Pred in okroar parlamenta je bilo zbra-nih već gto policaiev. Do parlamenta so demonstranti prodrli namo z nekim tovornim artomobilom. ki ?a ta Da pred parlamentom saiela polici i a. Ćelo demonstracijo so vodili komunisti. Na av-tomobilu »o našli pri demonatrantih veliko množino orožia in ćelo ročne granate. Po cestah ie bilo aretiranih mno-aro demonstrantov, ki iih ie ocorćeno občinstro snrovo preteplo in ka meni a-lo. Demonstranti eo bili od polici ie razgrtani. >Wiener Alleeroelno Zeitunerc piše. da bo demonstranti v zunanjin okraiih oronali par trarovin. Znane?a desernika Hallcria. ki ie nekdai sode-lova! tuđi pri izeTedih rdeče erarde, so pr#d  parlamentom  aretirali.
Žlrtta za Dtntat
Maribor, 31. ianuacja. (L)ublf. Vor. nr.) Po raznih vesteh je na Dunajn veffko ik>-manjkanjc 2ivtl. tako da mnojro ljudi urnira v$led lakote. Dtmalćani so za radi taca zaprosili Amerika naf Jlm pomaka. Vsled te prošnje se ie danes ob 6 zjntraj peljal preko Maribora transport z zelo veliko množino živll, ki so ja spremljali trlje ame-rtSkf častnikl s poveljnlkom stotnlkom. divila so namenjena samo ra bolnike in otro-ke na Dunaju.
•
Dnai. Z\. januaria. (Ljub!]. koresp. arad.) Glasom dunajskeju koreso. urada poroča neka parlamentarna korespondenca. da ie komunistična stranka danes pri jh>-slopju Schumannovega cirkusa pod miHm nebom priredila zborovanje brezposelnlh, na katerem so roditelji korministov poro-ča!I o svoieni raz«ovorn z državnim podtajnikom Hanuschem. Po končanem zboro-vanjii ie d©l brezpo^elnlh, kf se ie med-potoma pomnoiil na bifzv 20.000 oseb, po-lzkušal »ri« pred parlament Polastll se |e neketa tovornega avtomoblta rn stniSaJ prođretf stražnfl kordon. Samo enermi dehi demonstrantov se i« posrećilo, za avtomo-bilom pritj na Ring. ostale im le strala od-rtnlli v stranske vlice Pred parlamentom Ie na tovomem avtomobfln tiakaj dospele bfMposelnt Ttadrtafa lesdeCa oollcila. Uh salela ter odvedi«, ostale demonstrante pa je poficila razkropfla. Nekal brezooseltiih le poiztntlalo pred parlament dospetl po čest« iil fefezfricl. Ko pa so Izstopali iz tramvaja, le pclicfla razkrofida tndl ale.
Dmaf SI. iftrraarla, Danes onoiđne 0» !• vrti Ia irped narlam^ntom tndl de-mofintraella poitnih nslnfbeiik. ki «o protestira)* orotl tenra da bi sa iib ponolnona od^lovito. Zelo aračno trn •rledalea ie bilo ko st» m sre&tfl *r*4 PArlajBeaton ob« đemoratracifi. đe-moiMtramti - bresooselni in desaon Btrantfnfo - Seoske, kalfi bresneeetnJ dobe od vlade dnevno 7 K podnorav ojeolead eelo do SO K. aaedtasi ko dob«
io 4 K 50 ▼ «Wm Bffaamsihri dete tor«i 7 do SO K damo, pe> nm delaio ■ič. a»edte« ko aw>raio saiiake pri pošti ourmvHad 10 de 12nrno dele sa dnevnih gK40vdo4K50v._______
iz MoiBflRfte.
Diilanuiin 30. Jannarja. Usti poro-ča!o U Pobuna, da so Cchi zaprli tamoinjo aniverio, ker se ie rektor branil prisostvo-vad sprejemo nekega Ćeškesa ministra* ki ie prispef v Pozun.
Bodlm»eSta. 50. ianuarja ( L|. k. n.) Glasom Dun. kor. urada poroca Ocrsld kor. urad: Redarstvo je izdalo Hrallco proti bivšemu vojaSkemu povefjniku v Budimpešti »encralu pehote Lukachlcha, ki je nbdolžen, da je pri §tevilnih po prekem sodu Izrečenih obsodbah zlorabljal aradno oblast. General je pred par dnovi pobesnil \z Budimpešte Domneva se, da je pobegnil v Švico.
Kolos. SI. i a mi ari a, Romunski no-velinik roe^ta ie nreoovedfll za nedolo-een <^as predstave v madžarskom gle-dali&cu.
Razne vesti.
PovabUeol \m med/avezniao viteško
tekmo.
Beorrad, 31. januar ja. (Lj. k. a.) Ju-goslovanski dopisni urad poroča: Glavni poveljnik ameriških čet v Evropi, general Pe r š h i n z, i« pozval po vojvodi Mi-§Ićn častnlke in voiake srbske vojske na medzaveznlSke skupne viteške tekme, kl bodo v parl-škem Kolnmhov£*n stadionu meseca mata ali tunija tega leta Vojvoda Je odgovori!, da sprejme v Imenu srbske vojske ta viteški poziv.
Nanen, 3t. Jarruaria. (UubH. kor. ur. Brczžčno.) švicarska vlada je dala razne boljševičke asrente. ki so bili izgnani, odvesti preko Bazla v Rusijo. V Ženevi m v Lausanni so oblast! aretirale mnogo bolj-Sevikov
— Grad sira Ooshena na Koro-Skem Preieli smo ta-le doois: >Ko eera zadniič čit^l v nem.^kili ćn.^oniflih o spreiemu Ancležpv na Dnnaiu in sim-patiiah Nemcov do istih, ki seveda ni-mnio evoieca izvora v srcu pac na v SelodfTi. Rem se Knomnil na «1ede?i do-crodek. ki ie znacilen aa hinavščino Nemrev. Bilo ie zametkom meeeca Rep-tembra 1916. ko sem iezdil v severo-7nbodni jmieri Celovcn % nekim nemški m crofom. ki ie bil siw zanHzen N'emec. toda velik priiateli An^ležev a še večii sovražnik Slovanov. Po strmi noti priđev* do rradu Tentschaeh. Nikier ni bilo žive daše. Stopila sva do plamena, ahođa. ki ie bil trdno za-r*rt in zafflednva na m'ih tablo, obrob-lieno s frankfiirtsrgkimi barvami in ▼ •=redi s© ie bliščal nanis: >Gott etr«fe Enerland«. Moi spremJiovalec mi reoe: >Ta ^rad ie eotovo last kake^a voirie-sra doW^kar»a<. — Ko sva hotela oditt. araerledara staro ženieo. Ustaviva io in io vx>rašava. će fi ie kai znano, čieava last ie ta erad. Odgovori nama. da ie to last mir Goflbena. nrei aneleškeea poslanika na Dnnara Tedai «rra raamraela takoi oni n&nis natvratih. Poeestnik te-ffa ćradu ie bivSf* aneleski noalanik. Pripovedovala ie đalie ona ženska, da ie bila tu še pred kratkim voiaška bolnica za bolno na nHn^ih in da po ie vaa notrania opraTa crađiL ki ie bila silno đraeocena odneliaifi i>ro^: kie se sedal nahnia. bo poiasnil morda eroepod Ai-dielborff - Labia. ki 1e bil baie npravi-teli tecra rradu. S. S.<
Mirovnu fionferenca.
AMERIKA PROTI ITALIJANSKIM
ANEKSIJONISTOM-Berofln. 31. ianuarja. (Lj. kor. sr^ Olasom Ćehoslov. tiskov. urada poro-čajo iz Haatra: AmerfSko aazfranle ie vćerai slavilo svofo popolno zmairo nad aneksijonfctlčniml stremljenO. ItaH]ansk| zastofmlkl so obrazložili italijansko stf> n?će In zagovarfall zahteve ItalOe po Rekl, vzhodni Jadranski obali In po affrl-ških pokraftnah. N|!bOTa dokazovanja so Imela le malo uspeha In Ancležl so zastopall stallšče Amerike.
•
BeroRa. 31. januarja. fLj. kor. ur.) Reutericv urad je glasom Cchoslov. ti-skovnejra urada, danes sporočil vest da se pariSka konferenca jrlede vpraša-nja nemških kolonij ni mogla zediniti in da je bilo to vprašanje začas no od stavljeno z dnevne^a reda. Kakor poroča Reuteriev urad nadalje, so poučeni američki krojsri v Parizu mnenjau da se bodo ttžkoče kolonialnefa vpTa^anja vendar-le razrešile v Wilsonoyem zmislu. s tem, da postanejo kolonije med narod ne. — »Agence Ha vas« poroča iz Pariza, da je bil med Londonom in Wa<=hin*-tonom srlede nemških kolonij sklenjen dogovor, glasom katerejca bodo neka-tere kolonije nevtralizirane,
Berolln, JI. ianuarja. (Ljobl). koreso. arad.) Glasom dunajskesra koresp. urada poroča jo večerni Msti !f Haaga: KonČnove-1 javni nacrt zveze narodov bo nrejkone for-icullran Se preden odpotujo Wilson.
Pariz, 31. ianuarja. (Ljubii koresp. arad) Olasom dunajskeca koresp. nrada poroča Aicenoe Ma vat: Komite 10 zastopnJ-kov ▼clesll ie ▼ Cetrtek v obefa seiah raz-motfival kolonijalna TpraSanJa. Ranrovor se le sukal na podlad Wilsonoveta pred-lota Uoyd Oeorce ie Izjarfl. da se le an-cle5W volnl kaMnet t včertJ^nH sefl pridružit teorlH WHsoiiovi Zastopnlki domint-lonov so proti tenra energično protestiran. Naposled se le dosege! ta - Ie sporaaumt Ako prebiva ▼ nekaterffi izmed ten pokralfn dovol) civiliziranih Modi, kf morejo zlastf frrazlti se o svoji bodod vladi ta ako res-nlčno morelo vlada« sami sebe. bo zverm narodom vresnfčffa njih želi«. ZlasM AraMfa fn Mezopotamija se navala ta kot orfmera, Irfer bi bilo to ntnspCe. TaM narodi morelo Izracttl s*ftfo votK da prklobe svofo narod« no neod*f«itost an pa da Kofele *hretf pod pf^itei Ini atom te a« one velesile. V tefi prl-merffi M se ivera narodov s tem strinlata, v primertn oa, Her N narodi ne MH r.m«»Jlnl, da Hf se sami vtadftfl. M rrera narodov Ib-volffa mm država H M Mla snrfgp ceotral-afee aoeeacriie aai ia ^werea]aMOn   tfrawea>a
ve. Ta drlava W jela testova« pod goto-vtari faraadjamt, ki M Jlb določlla nfrovna koaferenca Ia sveza narodov Te farandje »odo za rasne dežele razli&te, primeroe krajevuini pogojem Ia prlmerne veJeslU, Iz* brani za mandatar Ja. Soglasno so uredili vprasaaje za afričanske kolonije hi za kolo* nfj« aa Daljnfcin vznodu po nekaksnem sta-taa 40O. Ostanejo oaj pod vlado sedanjlh okupacijskih drzav, dokler se ne udejstvi sveza narodov. Kar se tiče azijske Turčile, bo teorija mandata veljala ie Izza današnjega dne. četvorica velesil bo dobila nalog, upravljati to ozemlje. Odbor velesil le tudl od najvišjega vojne^a sveta v Versail-lesu zahteval poročllo o najboljši a po rabi zasednlh čet v azijatski Turčlji. Člani pre-iskovalne komisije, določene za Poljsko, so Imeli v četrtek dopoldne in popoldne selo pod predsedstvom geuerala Đothe. Zaslišali so zaporedoma poljske in čeho - slovačke delegate In se potrudili, sporazume U se i njimi o sredstvfh. da se naredi konec krvo-litju v te£inskem okraju, ne da bi uredili mejno vprašanje. Naposled so alliranci na povahilo. ki so sa poslali organiziranim strankam ruskim, na] se izjavilo pred pre-iskovalno komisijo na otokih Prinklpl. pre-jeli odgovor: Vlada v Arhangelsku so           formalno         brani,         tja        prfti,
ker se ne mara sniti z boljševik!. Vlada admirala Kolschaka vsebuje močne toda manj kategorične pridržkc. Od boljševiške vlade 5e ni dospelo nobeno po^očilo.
Ženeva. 31. ianuarja. (LJ. k.. n.) čeho-s!ov. tisk urad poroča: S pariške poučene strani se noroča. da namerava Wilson ored svojim odhodom sprejetl delegate DrejSnje četverozveze. Preden odootuje Wilson v Washlnffton, želi v glavnih potezah dognati, kaVe mirovne po^oie treba staviti bivšim članom četverozveze.
Politične vesti.
= Odgovor »Napreju«. Gospod A. B. prodaja sedai svoje mleko v >Na-preju« ter spušča pri tem svojo jezo nad narni, ker smo se po oravici spod-tikali nad tem, da so pri zadnjem shoda Zveze nekoji uradnik! govornika JDS. naravnost insultlrali in j?a opsovali. Za-stopnik naše stranke je priSel v naj-boljšem namenu, da pozdravi zborovanje Zveze, in če so mu nekateri tfospod-je to uljudnost poplaćali z nečednim darom insultov — da je bilo tako. jfospod A. B. v »Napreju« odkrito priznava — potem omenjeneKa zastopnika radi nie-Kove krščanske potrpežljivosti obćudu-jema ker bi vsak drujji vzel klobuk ter zapusti] razposajeno družbo. Gospod A. B. je star klerikalec zator^j nas ne bo ničesar stalo, čc krene na levo; ven-dar pa hočemo Zvezl in njenemn ob-čnernu zboru posvetiti Še nekaj odkrito-srčnih besedi. — Zveza hoće biti nepo-Iitično društvo in v njej so zastopani socijalni demokrati, klerikalci in — da se poslužimo izraza *. A. B-ja — tuđi liberalci. Naravna posledica te ncpoli-ttčnosti bi morala biti, da se pri shodih Zveze vse tri politične stranke enako-merno sodijo. Surovost proti zastopni-kn te ali one stranke, če je prišel zborovanje pozdravit, morala bi biti iz-kijučena, V tem slučaju pa bi bila ta enakornema sodba od^o var jala tuđi pravicL — Znano je, da je^tavito nrad-nišrvo v slovenskih pokralirrah Jugoslavije zahteve, ki bi stale državo v tek« enega leta kakih 22 milijonov kron; pa recimo, da bi se zahteve raztezale samo na pol leta, imela bi potem država še vedno izdatkov 11 milijonov kron, kar je gotovo ogromna svota, Ker imamo sedaj centralno vlado v Beogradu, je samo ondotni ministrskl svet v položaju, taki zahtevi ugoditi. Jasno je tore?, da deželna vlada v Ljubljani ni mogla drugega skleniti, nego odstopitl uradniško zahtevo Beogradu, da se ministrstvo o nji posvetuje. Da se je ta predložitev spojila s priporočilom, je umljivo; umljivo pa je tuđi. da je dotični sklep deželne vlade bil soglasno sprejet in da so zanj glasovali zastop-niki vseh političnih strank. — Sedaj pa smo doživeli, da zz. uradniki radi tega sklepa na klop polagajo enkrat dr. Tav-•čarja, potem dr. Ravniharja in tuđi dr. Trillerja. tedaj izključno le poverjenike JDS^ med tem. ko se drugih poverje-nikov niti dotaknil nišo. Pripetilo se nam je torej ravnoista kar se je nam že vefikokrat pripetilo pri takozvanih »nepolitičnih« dmštvih. To se pravi: kn kor prej velikokrat. se je tud! sedaj shod nepolrtjčnega društva zlorabll, da se je sramotilo našo stranko in da se je zabavljalo izključno le na naše politike. Ten izkušenj z »nepolitičnlmU društvi smo že do grla siti! NaflpoIJša rešitev bo pač ta, da se uradniki posameznifi strank stanovsko zase organiziralo, ker Sele potem lahko po receptu, kakor ga je spisal v zadnjem »Napreju« g. A. B^ na svojo stranko zabavljalo, če ne bo žanje zastavila zadnjih svojih moči. Pri sedanjih »nepolitičnih« druStvih je položaj pač tak. da se bodo socijalni demokrati in klerikalci vedno strinjali v so-vrašrvu proti naši stranki in da ji bodo. kjer bodo le mogli, polena metali pod noge, vzlic temu pa zahtevall, da naj se zastopniki naše stranke intenzivneje žrtvu je jo za dotično »nepolitično« društvo, nego zastopniki socijalnih de-mokratov ali pa klerikalcev. Da tak položaj ni vzdržljiv, o tem ne đvomimo; nevzdržljiv bi bil rodi tedaj. Če bi kapital 15 tov, vojnih dobičkarjev :n drugih takih elementov na svetu ne bilo.
= Uberalm stranka In aradoJtrvo, Nekako pod tem neokusnim naslovom je prkjbčil »Naprej« z ozirom na naso oce-no nedeljskega občnega zbora sloven-skfh državnih oslažbencev strupen čla-nek. Očita JDS. da je kapitalistička ter da je kot taka zapustila ubogo — nrad-niStvo, kl je doslej slepo tavalo za to stranko. Našemu članku pa očita, da smo se neokusno obregnili ob oradnfSt-vo ter da smo njegove zahteve ozna-č& kot pretirane in neoprtvičene. Oo-spodje uredmki pri »Naprefu«, berite šc enkrat naš članek in videll boste, kako vas fe mistfflciral vaš dopisnik. Nllrjer in nfkdar nismo trdiH da so zahtevt oslažbencev pretirane In neopravKene. TMM amo ie. da~ao umdoiki sami -^ ta
Io lahko podkreprmo s pričam! — oziun čili omenjene zahteve kot pretirane in le v ta namen nastavljene tako visoko« da bi se čim več doseglo. Res pa je« da je na nedeljskem shodu zastopnika JDS. prof. Breznika v njegovih izvaja-njili motila z mcdklici mala skupina ljudi. Zategadel) ponavljamo, da je bila ta čisto navađna hujskarija. aranžirana v. stranskarskopolitićne namene, predsedU nik shoda jej je pa taktiral. Qr> vorite odkrito. Kdaj je JDS. nastopaU proti oradništvti ln njegovim rahtevam?, Kdo Izmed njenih zastopnikov se je upi* ral ugotovitvi teh zahtev? Čemu pred-, sednikov napad na poverjenika dr« Ravniharja. ki je vsikdar — bodlsi kot poslanec bodisi kot član vlade —. z enako vnemo zastopal koristi uradniStva? Dokler gospodje aranžer j i ne morejo v tem ozirn podati zadostnega pojasnila, podprtega s kon-» kretnimi podatki, moramo dogodke na nedeljskem shodu označiti zjl hujskari* jo. In ker se je napadalo le zastopnika JDS„ dasi so vedno prednjačili v zago* varjanju uradniSkih interesov, vztrajarno na tem. da so ti napadi bili skrbno pripravljeni in dogovorjeni — s strankar-skopolitičnih namenov. pa se hoče splošno organizacijo državnih u služben* cev izrabiti v te nečedne namene, dokazuje tuđi sestava odbora. Naše skromno mnenje je. da bi ta sploina stanovska organizacija morala stati nad strankami. Ako pa se je hotelo politiČ-nostrankarsko organizacijo, naj bi se to bilo jasno Dovedalo.
= Vse, kar ie prav! Na Sloven-skem so vse tri stranke v pokrajinski vladi koalirane. Će tuđi bi med sebof ne imele dogovora, bi ukazoval potiti-Čen takt vsem tem strankam. da se za čas koalicije kar najbolj izogibljejo medstranskarskega boja. Po tem principu se je naš list dosledno ravnaj ta na korist narodne sloge pustfl dragi dve stranki malone čisto pri miru. Ne tako glasilo socijaldemokratske stranke, kl se trudi, da pokaže ob vsaki pri-Iiki svojo politično nedostojnost in na prav neskromen način izkorišča pre-mirje za svojo stranko. Tuđi posamezni voditelji ne pozna jo meje političnih mari i r. Dočim izkorišča njihov voditelj go-spod Anton K r i s t a n kot poverfenik položaj v pokrajinski vladi za svojo stranko do skrajnosti, prihajajo vesti« da nastopajo mnogi drugi socjallstl vse-povsod hujskajoče proti Srbom. Ako bt socijaldemokrati to dvorezno taktiko še naprej nadaljevali, smo žal primorani rudi mi povraćati milo za draga ker nočemo, da bi se naša lojalna dostof« nost zlorabljala. Socijaldemokratom se je v času splošne zmede, tlasti pa vsled favoriziranja od strani SLS., res posrećilo potom pokrajinske vlade zadobili nekoliko več vpliva kot so ga imeli pred vojna a to Še nlkakor ne zado-štuje, da bi morali vse mirno prenasatL poskuse terorja in jcrožnje z mcSčansko vojna
»■ »Corriere delte Sera« b Koroičcu rentu govoru, »Corriere delta Sera« prti naša iz Trsta članek, Id se bavi s Koro* §čevim govorom na zborovanjn VLSl Udri ha po dr. Korošcu, potem končna izvaja: Italijanske geograflCne In etnft^ čne potrebe ne morejo žaliti v težld me« ri Srbov in Hrvatov, ranijo pa neizogibN no mali slovenski narod, s katerega so-* vražnostjo moramo za nekaj časa računati. Korošec hoče razdražiti svoj« ljudstvo, puk ljuću joč ma »solnčno« Oo-rico in »omiljeni« Trst Gorica In Trst pa sta po neizpodbirnem nacijonalneai in geografičnem pravu naša In nihće, rudi Korošec ne, ne misli resna da bi jih nam od vzel. V njegovih izvajanjih je samo ena afirmacija, glede katere smo edini: afirmacija o nerazdeljivosti Julijske Benečije. Kdor bo ime! breg. bo imel tuđi gorovje. Na bregu so naM brat je, v gorovju ukazujejo ljodje Koro^ ščevega kova. Svet je že razsodil In v resnici ne misli, da mora Izročiti mili Trst ln solnčno Oorico tako očetor* skemu gospodstvu. K sred pa vsi Slovenci nišo Korošci in vsi Jugoslovanl nišo Slovenci. Nova Jugoslovan. država se vsled notranjih zahtev ni mogla fzogniti Korošcu ali previ dno se Izogk ba, da bi se ga posluževala v zunanjem svetu, kjer so bile z jugoslovanske srnu ni izrečene, vsaj doslej. besede, kl si glase mnogo razsodnejše in umernejla
«=* Ceooslovaška Io njeoa Jadranska] pristimlšča. Dr. Korošec in Istotako dr. Beneš sta soglasno izjavila, da je Čeho« slov. živo interesirana na rešltvt jugo-( stovanskega teritorijalnega vpralanja« kajrl Reka je za ćehoslovake naravno pristanišče. »Corriere delta Sera« Je vi skrbeh radi tega. ker želi da bi ostala Cehoslovaška v zvezi s Trstom. Pravi, da leta 1913. je bilo iz Češke in Moravske, brez drugih čeških pokrajin, uvoza v Trst 3,857.000 kvintaiov, izvoz na češko in Modavsko je dosege! 1,608.000 kvintaiov. Približno četrtino prometa so dajale de2e1e, ki bodo tvorile češko* sluvaško državo. Iz tega izvaja »Corri-erec, da je Trst smatrati za naravno pristanišče češkoslovaške. Ako dr. Kra-maf tako od I očno daje prednost Reki, ga ne dovajajo do tega gospodarski ia trgovski motivi, marveć nacijonalni io politični. Noče se zadovoljiti z iUlijan-skim pristaniščem, marveč želi, da U imela Ceškoslovaška jadransko pristan nišče v svoji direktni ali indirektni po-, sesti Nacrt za češko-jugoslovansko Re-ko krši narodnostnl princip (koridor bf bil v škodo Nemcem, Madžarom in Ita-lijanom na Reki) in monopolizira veliko cesto do morja v korist Slovanov, te-ključujoč vse druge. To je torej imperi-jalistićen nacrt Ako bi se uresniCil. U videla Italija, kako kruto je bila nžalje-na {talijanska volja Reke. ki bi služila tujim interesom in ogrožanjo nspevanja Trsta. Kdor brani italijansko Reka brani tuđi srećo ItalUanskega Trsta; njima osoda je v tesni medsebojni zvezi ta ae moreta se ločiH brez težke Škode. -• Iz vprašanj v »Conieru« se lasaavm kaka aaoda caka Tut po4 IHil nt^
Stran 4.
•fejOVENUd HAROO", šm I. hbf—i» lttt.
27 itcv.
oblastjo. Zajedno sledi iz izvajanj, da ako bo Reka jugoslovanska, mora biti tuđi Trst jugoslovanski, kajti le v taki skupnosti bos ta mogli uspe vati obe pri-staniščt Ne sledi pa iz besed dr. Kra-mahu da bi morda Cehi odstopali Trst Italiji, marveč Cehi se izrekajo vedno solidarno glede naših zahtev.
= Interpelacija 22 italijanskib po-slancev za demobilizacijo, iz Rima po-ročajo, da je podalo 22 poslancev na ministrskega predsednika in na vojnega ministra interpelacjo, da bi izvedeli vzroke. zakaj se ne izvrši demobilizacija. Držijo se v vojaški službi brez potrebe nižji oficirji, višji oficirji služijo Že od pričetka vojne, vseučiliškim dijakom se je dovolil šestmesečnl dopust ali od-puščen ni bil nobeden, profesijonisti, de-lavci, kmetje še služijo, pa so potrebni doma; končno povdarjajo tuđi velike tozadevne stroske.
Vesti Iz primorskih dežel.
Iz Trsta nam Dišeio: Pretekli po-nedeliek se ie vršil shod štraikuiočeea delavstva v ćelavskein domu v ulici Madonnina 15 v Trstu Ko ie prihaialo delavstvo. med katerim ie bilo mnoeo iensk na ulico, so pridrveli karabinjeri — en kapetan in 40 riiož in so pozivali ljudstvo, da se raziđe- To pa ni bilo koi možno in kapitan ie zaukazal napad z bajoneti in pretih da bo strelial v ma.^o. Krik in žvižsranie od strani de-monstraiitov ie pozdravilo ta velekul-turen čin slavne italiianske armaJe. katera se ne sramuie napadati neobo-rožene in ženske! Da, Soea. Tilment. Kobarid in — via Madonnina docent! Pozneie so eo ponovile demonsnraeiie ▼ veeiem obseeu. Dri katerih ie liu 1-atvo strgalo raz karabin jer.<=kih stra«-nic table z napisi: Resrno d' Italia — reali carabinieri in italiianskim crbom. V Trstu ie 70.000 brezposelnih. Vse moeke. kateri so služili v avstriiski arroadi 60 popisali in i ih nameravaio poslati y Benečiio. da tam zgrade, kar je uručila nemška in avstriiska ar-mada! Triestini. ora eiete lioti e siete bene redenti! Da, kakor se vidi. ste res lepo rešeni! Ali zaunaite, konferenca Vas mora resiti tuđi teera ostudneea srosDodarstva. katero ie §e huiše nego avstriisko  hlapčevstvo!
Iz Trsta. Italijanski listi poročajo, da le governatorat izdal naredbo glede zni-žanja cen za živlla za manj Dremožno in brezposelno preblvalstvo. Kdor ima na leto plače pod 12.000 K, bo deležen znižane ce-ne. Brezposelnih oseb Je v Trstu seđaj okoli 70.000 — Pomanjkanje stanovanj je v Trstu veliko. Gospodari! hočeio rviSati naiemnino za 150 odstotkov. Najemniki se temu odločno upirajo in i5čejo potom svoje ustanovljene zveze pomoči r>ri oblasti.
Šote t »JulijskJ BenećiiU. Ftalijanske-on naučnemu ministrstvu Je poroćal prof. Piazza iz iMHana. dolocen za nadzorstvo Sol t »Julijski Benečiji«, da je bilo mogoče s pomočjo krajevnih činiteljev otvoriti skoro vse §ole v »Julljski BenečiJU. Otvori se tudl treovska Sola v Gorici. Glede knji* za italfjanske Sote ie pomagalo ▼ to svrho ustanovljeno druStvo v Milanu, za ostale(?) poskrbl naučno minlstrsrvo sporazumno z najvišjim voJaSkim poveljstvom. Italijanl odpfrafo Sole ali samo italiianske. Po slovenskih Solskih poslopjih čepijo italijanski TOjaki
O poštnetn, brzojavnem in telefonskem prometu.
I.   Za neokupirano   slovensko  ozemlfe fe ođprt ves    Doštni   promet, brzojavni in telefonski, kakor je obstolal t. oktobra /9/8. Tuđi glede pnstojbin  velja  še naredba tr-govinskega    ministrstva z    dne 3. avgusta /9/8 — poštni in brzojavni naredbenik iL 42. I 1918,
Za vsak paket Ie potrebna posebna spremnica.
II.  Poštni. brzojavni in telefonski promet s Hrvaško - Slavonijo (ražen okupirane Reke). z Dalmacijo    (ražen    okupiranih delov) in Bosno   in Hercegovino   Je vzpo-stavlien v istem obsegn in proti istim pri-stojbinam, kakor za neokupirano slovensko ozemlje. Tuđi glede kartiranja veljajo pred-piši za tuzemstvo.
Poštni promet s kraljevino Srbilo Ie vđpri samo x Beogradom za pisemsko pošto in za denarna pisma. Poštni paketi za Beograd se morafo nasloviti s popolnim fte-cgradskim naslovom na poštni urod Te* mun — poste restante. Poštni urod Zemun dostavila s poSto take pakete strankom v Beograd, katere morajo same prihajati po take pošUJatve v Zemun, Nakaznični pro-met s Srbijo še ni odprt. Privatne brzojav-%e in telefonski razgovori so dovolieni sa-na Beograd in i Beogradom. Uradne brzo-lavke sprejemajo pa se tuđi za ostalo Srbijo.
III.   Poštni promet v NemŠko Avstrijo $e dovollen v polnem   obsegu   po sledečih potojih: 1.) Pisma (najvećja teia do 250 g, vzorci do 350 g) za   Nemško   Avstrijo   so podvriena cenzuri in se morafo zato odda-Jatt odprta.   2.) Denarna pisma iz NemSke ,'Avstrtle so prepovedana. ker Ie uvoz ban-^bovcev prepovedan. 3.) Nakazničm promet ie dovoijen kakor poprel. 4.) Promet s paketi le dovoijen. Ker Ie izvoz iivil prepo-vedan. se moralo paketi oddalatt odprti in Č4 vsebalclo iivUa mora biti   priložena iz-'voznica politične oblasti.  5.)  Poštni  nalozi so dovolieni.   6.)   Brzojavni in   telefonski promet le dovollen, c poštni uradi moralo paziti, da ne odpravlfalo brzojavk in ne do-pnšialo telefonskih razgovorov, kateri so v škodo naši skupni državL 7.) Promet s post-nfm hranilničnim urodom trala samo še do 31. lanaarla /9/9. Stranke morejo razpola-gađ tuđi po 31. lanuarfem a svojim denor-tem. M ga   imalo   vloženega pri   poštno • hranflničnem orada na Dunafu. toda naročite glede svojega denarja morejo dajati od* slel samo pismeno.   Tako   donisovanle 90 31  lanuarfa 1919 ni   već prosto   poštnine* Poštno - hranUnlčni urod na Danafu pa po-šfth strankom odpovedane zneske ati t pošto ali s   poštno   nakaznteo   ali pa. ie so člani našega   novewa   čekovnega   uroda v Ljubljani, po tem orada. Vptačila za poštni hranftničnl urod na Dnnafu se ne sprefema-)o po 31. lonuarfu   1919: stranka   pa taka vptačila lahko vpoštf* s poštno nakaznieo, ali pa, če le član našega Čekovnega uroda v LfublJani. lahko nakaze od svoje imovine pri tem urodu   razpoloilfivo vsoto   poStnokrm-mOrdčnema urodu nm Donatu.   PlačĐne na* Ifmg/dtti 90§t* JtT0nflM&M&0 Wff M DtUW*
1* $ ***** trtoa Mlat lmw m*f mm uakazmtci) z datumom dm vitetegm U. tmm> mrja /9/9.
IV.  V Utem obsegu im po fctift pogoHk le dovollen tadi promet $ Čeko - tlovmik* repulHiko.
V.  (Mede   prometa i ostalim   inozemstvom (tuđi s Poljsko. Ukralino m Ogrskm Še nišo dovršeni dogovori. Radi tega post-na uprava ne more soreieti za navadnm pisma v te države nobenik garancij. dm priđeJo na svoj cilj. Priporočena pisma, paketi in denarne pošiljatve pa se za te države še ne smejo sprejemati
Poštno    ravnateljstvo.
Dnevne vesti.
—  Voinini dobitfeariom se po sklopu  dežeine  vlade  nreduimoma  predpi-seio corove svote na raćun davkov na voine do? >if:ke
—  R&zobcšanie rast&v in   r*ba   iz-zivaiočih   znakov.     Naredba     Narodne vlati©  z dne  13.  ianuaria plerie državi nevarnih demonstrativnih deiani se na-naša tuđi  na    razobežanie    tzzivaior-ih zastnv   in   rabo   provokatoričnih     zna-kov-
—   Preiskavo Masovnih    salo«   ie
izvršilo povonenišivo za socijalno skrbitvo s poniočio polici ie in 53 komi-feii. Rhco ki se ie nri tem zased^o se razdeli tako-ie: 1. Vee manije množine živil zaseže rnestni maeistrat v prid mrcini aprovizaciii. 2* Blasro. ki se na-haia v većih mnežinah kakor kisovo kislino. namizno olie. kis, petrolei in ifioko zasožo oddelek z \ probrano (l£,-i:elne vlado SIIS v Lmibliani in placa to blajsro po dnevni oeni. 3. Trerovoi in zavodi F^e pozoveio. da oddaio na trff v zalosrah se nnhaiaio^e raanufakttirno [»b.sro po^cr. Fve'e. lai^!nisko pof > !o in posodo iz emaila odnosno, da to Ma-ffo prostovolino razprodaio- 4. Donatu-rin:ni špirit zareže oddolek za iavna dola. era plača no dnevni cenl in ođrta uradu za po-^o-evjjiio obni v TJu>»-liani. 5. Znlocre ovsa. žita in fižola se iaviio žitnonromotnf*TTiu navodu. 6-Podi>late zasole oddelek zn snriia^no skrbstvo_ Narodne vlade v prid oblićil-nici in 7. Ziseira vResra ostalesra blasra se dvicm^. O-obe. pri katorib se ie pn-s!o sumljivobbero seTiaznPTino policii-skemu ravnatelistvu v "Liubliani-
—   Nadzerstvo    velrnosestov.    Ker ie vlada izvetle'a     da cola vrsta    nem-ških    veleposestnikov skuša z  raznim! manipulaciiami   do?eči   obremenitev   in navidezno   razkosanie   velepoc^stev.   le de^elna vlada v svoii    včerai^ni!    seii sklenila,    postaviti     vsa     velepo^p^tvn. kier se v eni roki    nahaia vsai ??00 Iia apemlje.    pod    državno nadzorstvo.    To nadzorstvo    se    zaznamuie v zetnliiškl kniiei-    Od  danes    nanrei   ie vsaktero prodaiani«* ali ohrew»ni>nie velikih po-sestev nad 300 ha    prepoverlano.    Ob-činstvo mora vi "do Dodoirati s tem. da io obvesti o vsakem poskusu. da se pre-poved obiđe.
—   Podravska    diviziia.    Z danaS-niim dnem ie zarovedništvo n^d vsemi fetami v Sloveniii prešlo v roke insro-slovanskeea    eenerala    Krste   Smilia-tiića- Dniffo voino okrožie ie razT*o?M?e-no. le intendanca    bode    poslovala na-prei. Vei dru?i  oosli pa fo nresli nod zapovednižtvo    dravske   diviziie.     Po-velistvo dravske diviziie bo nastanjeno v prostori h kn zine.
—   Arneriška misija    za    določitev demarkacii^ke ?rte na Koro«^em ie za-slišala slovenske strokovniake v Mariboru in beerunoe 8 Koroskesra    v Veli-kovcu.    Narodna vlida ie izvedela. da smatra američka misiia za svoio nalo-eo samo določitev    de^narka^iiske crte od    Podkloštra    do    Snodnieera Dravo-erada-    Ker ?loni  to stališoe  ameriske rnisiie nesporno na  napacnih informa-oiiah z nemške    stranL    ie bil podool-kovnik Mi les    v Celovcn    in    profesor Coolidsre na Dunain obve^en. da spada tuđi  Zili^ka dolina v tisto ozemlie. crlede   kateresra se ima razsodisče   iz-iaviti.
—  S Tohiniskeara. Preteklo nedelio sta se vršila na Tuhiniskem    dva politična    shoda,    Kraievna    oreanizaciia JDS ie sklicala shod ziutral v Šmartnu. ob 11. dopoldne pa v Zz- Tuhiniu. Po-ročala sta o pol. in eroepodarskem doIo-žaiu tuhiniska roiaka dr. P- Pestot-nik    in     živinozdravnik   I.   Pestot-
nik. Oba shođa sta bila dobro obiska-na in Tuhinici so pokazali mnoeo zanl-mania za iavno živlienie- — V teh ča-sih bi se radi izocmili povdarieni stran-karski grneri. težko pa ie molčati na shodih o^ieled prikriti asritaciii proti mtftim eh odom. Takozvana vernka >W-praševanjac. treanie lepakov sa ahod. sklicevanie odborove seie požarne brambe za uro. ko se vrši shod vendar ne bodo svobodne besede v posluAaniu in govoru spravili z sveta, kar bi oha eospoda Župnika — §e nred kratkem eroreča privrženca Šušteršičeva — Opeku in Strukeli lahko vendar vedela.
—  Shodi JDS-    Jucroslovanska demokratska stranka ie priredila y nedelio 26. prosinca vrsto    strankinih sho-dov. na katerih    se    ie   razpravlialo o našem    zun/inie  in  notrnnie-političnem položaiu    Na vseh shodih   so se spre-iele resoluciie. ki oštro obsoiaio posto-panie Italiionov in divianie Nemcev na nažem ozemliu-    Na veeh shodih  pp i> crovorilo tuđi q kraievnih crospodarskih vprašaniih- Vsi shodi so bili iako dobro obiskani. ćetudi so ie po nekaterih kra-iih huđo aeitiralo proti niim in se iih ie označevalo   kot    protiverske shode-To se le scrodilo posebno na Krki in v Žužemberku. ki ie pa bila vkliub temu udeležba naravnost velikanska- — Vršili so se sledeči shodi: ▼ Krki fnoro-čevalca Ivan  Puceli in dr   Fettich"), ▼ Znžemberkii (ista porobevalca in notar Carin. t Beli eerkri pri Norm ««stm. t 2ireh  (ooročevalec    dr* Kavčič).    ▼ Zr. Tuhinra (poro^evalca dr- Pestotnik in iivinozdravnik Pestotnik). t taari-nern, vri Tuhinin fi8ta poročeralca), ▼ Nevliab    pri    Kannika     fporočeTmlea Anton Cerar   in   dr  Earba).   ▼ Deta (poroćevalca Ante Beg in prof Juri. t Krasnu    (ista poročevalca).    t Tmm pod Soarao moro (poroćevalec dr- Novak), t Starem tnm pri Jjožm (poroće-▼alec dr- Lovrenčič)  t Loki pri %idm» mm   mosta     (poročev&lee   VekotlaT SpindlerV
—  Shod JDS   t Lafci vri SiftuMB ■Meti ee ie isvrsil   26. t m-   t ioli ob udeleibi nad 150 sborovaloer mkmkmmm 901a. Skmm I* **19MH im i«itt Šmmimt
poloiam ter o raamih Taimili &uwv»Ui ▼prasaniik in o orranisafiitt JDS ft r&zpravlial urednik Spinđler ia Celia V debati ie rasne sadeve sanimivo po-iasnil iel- nradnik *. Ro^Ki to Zid-mosta- Ustanovila ae ie kraievna or*a-nizadia JDS, v katere odbor so voljeni: g Martin Zuoančit pos- ▼ Loki. predsednikom; «• M Puntah, iel nrad-nik% podpredaednikom: K- Fr- Lebar. učitelt, tainikom; odbornikom irir-; Andr- Jurereli. poa v LokL Fr. Radek. f>os. v Loki Karl Jeniift. trsrovec ▼ Loki Anton Kovač trcovec v Bre^u; Fr. Župane, pos- v Sirii. Anton Puireli pos. v St. Petru; nametnikom St*-: Al-Zeleznik. Fr- Fon Al- Krohne, Jernei Biderman in Peter Kova^-
—  Popreb poro^nika Horo na Wid-maveria.    2rtev    razdivianih koroskib reneeatov,    mladeea    moža   poročnika W i d m a v e r i a  so   včerai    pokopali. Voia>ki   poerrel*:     oddeUki     voiaštva    s ^astnikom  na čelu,  trodba iz Maribora. pred krsto venci s trakovi.    Bloyen(=Ui-rai, rdečimi. črnimi s primernimi napisi,  mrtvaški  voz z dvoino unresro. vot z  ž'v^uiorimi  domicini   ki  so  tako radi imeli   svoieera   Hutrona,     veliko   stevilo častnikov.    na  čelu iim naš    slovenski roiiih  polkovrik J;inko V u k a s o v i-f £ t i b i 1 i.   dotira  vrsta   ppremlievalcav oboiega -pola.    med niimi    liublianski župan     dr.     Tavčar.     podžupan     dr-T r i 11 e r.       poverionik      za    narodno br&mbo dr. P o jr a č n i k  in drueri.  Za-kliuT-il 1e ?nrovod topnifarski oddoleir. Od Sv. Kristofa dalie po Vvseh ulirah na <>V,t*h   straneh     m?ioirobroino    občin^tva ki ie soeutno prisoMvovalo prinro«temu pa Kinliivomu poirrel>u.    Pevci    fo mn zapeli v slovo pri kaoeli. nacrrobni  eo-vor rnu ie srovoril Doverienik za narodno l»r:im"ro. KoTnai ie zavil tonničarski ofUlolek    TH'i     iio^rebu   v  D'ilmatinovo ulico,  pa *o prtkornknli po Prcšernovi uliiM  na Dnnaisko cesto vrli  slovenski fant'ft z  ve!iko  slovensko zastavo- Od-haiali =0 na Koro?ko . . .
—  Kraie\iii odbor JDS v Miiriboni 1e nara poslai  to-Tr» brzoiavko:  >Sorod-nikom iorr>rni!:a V'idmfivoria izražamo elol»oko soŽAlie-    Ohranimo    era v sponi inu  kot vrlosra incroslovanskoffa voi-nika, ki ie pal kot žrtev nemškeera nasilja.
—  Npmščfna v naših Solab. Clovok se za crlavo prii>mlie.    ko vidi.    kako malo pravocr? poimovania imaio rntovi liiidie o irrnditvi    nn?f»    nove    države-Vendnr rnkrat ie iz?el    že    davno potrebni od]ok  elode opn«titve nemSke*ra pouka v lindski Soli- Smatrali bi to kot samo oh pebi nm'iivo. sai ie že vendar voliki  podacocr Komenskv nostavil načelo, nai se otrok nainrei uči mnterine-ca iezika- Dovoli dolsro se ie naša deca mučila z nemSkim iezikom na škodo in kvar slovenskeera  iezika*    Smntrali  hi torei stvar kot stalno    odpravlieno    Tn definitivno rešeno.    Toda kakor    kaže tici v nekflterih   liuđeh ie vedno stari avstrn«ki  birokratizem   Na  nekem  zavodu, ki le imel vedno izrazito slovensko lice. ie učiteliiea. ki na nedopušten način aeritira za nada 1 ino nčenie nem-škeca iezika.    č^š da >Dridne< učenke se bodo še nadalie u^ile nemsko. samo >lenec se ne bodo   hotele-   Clovek   se vorsSnie    fe-li so res   8e   mosroči taki elučaii? Stvar ie žalostna in sramotna resnica. Tuđi neki  drueri uči teli pripo-veduie.    da    do    konoa Sol- leta bo pa vendar še ncil   nemško.   Če bo rea.   o tem nai odloči višia šolska oblast! Gospoda,    malo vec    praveffa    ume vani a elede naše bodočnosti! Đodite si v svesti,  da ie minilo nekdanie prepricanie. da se z nemškim ie7ikom po vsem svetu priđe-   Bilo in nikdar več!   Niti do Šiške ne boste pn'SIi! Datmo naSi deci nnirrei   trdno   podlaco   y   materinski ni. potem sele nai se uči tuiih iezikov.    a da bi bila med   temi   ravno   nemščina naipotrebneiša, o tem te škoda nadalie razpravliati-
—  Izdaia novih kolkov in železnl-hkih   voznih listov-   V Uradnem    listu st- XXXIX z dne 20- ianuaria 1919   ie izšla naredba poverieništva za finance Narodne vlade SHS v Liubliani s dne 14. ianuaria 1919. št- 290 tičoč se izdaie novih kolkov in železniških voznih li-stov z dnem 15. prosinca 1919- Stari kol-ki izdaie 1910 in   doslei v prometu   se nahaia i oči vozni listi ae z 28- februar-iem 1919 popolnoma razveliaviio    Tr-eovski kroei se opozariaio na to s pri-stavkom. da se stari neoorablieni koiki izdaie 1910 in dosedanii vozni listi lahko zameniaio breznla^no proti novim v času od 1. marca do 31 marca 1919 pri finančni  deželni  blasraini  v  Liubliani, oziroma na d€želi pri davčnih uradih Za ero lice voznih    listov ie plakati 6 v na vsak komad.   Pripomni se  da ie ta nova izdaia kolkov nameniena samo za prehodno dobo,    vsled česar so se tuđi dosedanie kronske in vinarske kateffo-riio izdatno skrčile in upoštevale samo naiboli   potrebne  kategoriie-    Tiskanie vinarskih kate gro ri i se ie nekoliko zakasnilo, utecmeio pa biti fzeotovliene v naikraišem času-    V okolišu obmeinih davčnih,    oziroma   eodnih   okraiev ca fttaierskem in Eoroškem se razveliavi-io stari kolki izdaie 1910 že z dnem 15-februariem 1919    ter    se rok za zame-niavo    starih    razveliavlienih    kolkov proti novim skrči na čas od 15- đo všte-tega 28  svečana 1919-
—   RičmtovodstTo  (z nkvl4atnro)  In-teadance IL vojneea okrožja, dosedaj  nastanjeno v »Dvorcu«    soba štev. 55, se )c preselilo  v  Gosposko ulico  štev.   15, I. aadstropie
—  Penzije volaiklh   vdov !■ sirot n december la Januar. Na brzojavno vpraSa-n|e je naš zastopnik na Dtmajn brzojavno odgovorit da so penzije za voiaSke vdove la sirote za meseca december in janvar ie iznlačane potom poštne hranilniee.  — Kdor bi )ih ie ne bil preiej. iih dobi v naJkmJSem čas«. — To v poiasoiio na mnose proinje ta prltofbe.
—   »Trocveatea«. PlSelo nam: Poleti Je bilo, ko Je priobčO   »Slovenecc   raspis nagrade (5000 K) za   nalboliso VKlaubitev pesmi »Trozveraice«, ki proslavlja •dhastvo Jngoslovanov, čehov in Poljakov. Rok sa vlasaaje sldadb Je potekel ie 15. novembra. Kakor Je »SloveaCevo«    oredniitvo pisalo, se Je prijavilo Izredno dosti sklađateljev — toda o priznanju nagrade nismo ie ničesar Ćuti. Ker poznamo intencije darovale* ona 5000 K. U streme preko hfpne poHtilke konstelacije sa oživllenjeni knltitme«a panslavizma, se nam Čudno zdi, da se v tem osim uK potrebne^ ne nkrese.   To bagateliziranje akladateljev, kl so se ndetetU nale-finaaw   ■^^^bm^a^m    ci^^^i. «   a^^^h^^ aaaV a\'
»00 K. Tndl komponiiti rabilo demarjal V fnseedUČe na| se posovejo naH prisnanl dasbenikJ Hubad. Lajovlc, Kimovec ia Pre-meri — pa bo zadeva kmajn ćamtno reSena. Hi£ već odksanja!
—  Fnuieeftke - slovenska   entaai-naeila.    Vsesa onim. ki so evoičas na-snanili evoi pristop. ie orflraoizaciia ie rasposlala inforraaciiake    dopisnioe   z dopisnlco za odsrovor. vendar do danes ie nlso došli oriranizaciii vsi odgovori. Pri pet i lo ee ie tadi.    da nekal    članov dopisnice ni dobilo, četudi so ee dopisnice vposlale veem   Z ozirom na to se naprošaio vsi oni. ki do danes ee nišo odgovorili   da to nemudoma store.  oni pa. ki dopisnic nišo dobili, nai to bla-rohotno    naznaniio    eosn.  prof.  L.  C-Mearvillu v Liubliani.    Narodni    dom. ali pa nai se pri ni em osebno orlasiio-
—   Nekai iz Velikovta* Pred kratkem ie. kakor že poročano  no ft ceneral inspioiral   na  Staierskem   in   Koro^ken* se nahaiaioče   oosadke  in    bil    oovsoo od strani  voiažtva  navdušeno  spreiet V Velikovcu pe ie pripetilo  pa nekuj posebne sr a-   Tuđi   tamo^nii   nemškutarii ro era slavnostno Rpreieli.  Ka  so  lle-ti izvohali.  da se pelie dvovprežna koftv ia proti tren   eo se tnkoi pripravili za slavnostni  spreiem   Skupno  so  ee  postavili  šolska mladina,  dekleta.    ženo. možie — vse lepo po vrsti — ne da bi Slovenci   vedeli   zakai   ere.   in   prifnkovali  tniih  srostov-    Ko pridiriata    čila koniička  do  >«;lnvnostneea    T»rostora«. zaori iz vseh eri  >heilc in >hoch<. da se te daleč razlesalo naokro?- Ze se ie tuđi   T>rinravlial   za   na^top   >slavno?tni povGinikc   Ko pa ^tonita iz ko^iie srb-ski ffeneral in nieeov pribočnik. ie nar stala hinna tišina —tuš —   Kakor p«^ liti cucki, »o ae nemškutarii    zarđečeli pocledali  in  nooaripni  odšli   NaSi   vu-iaki 60 se temu prizoru od srca smeiali in  nemOrtrrke Se dolero   notem    hvalili, ker so viKti Jucroslovani. češ. če so že cenerala n tako častio sprpiolj. kako bi le še kralia samesa- — Dotlei šala. ae-dai   resnost-    Velikovškim   nemškutar-\em  ie takrat nckdo natvezil.  d^ priđe amerikanska  komisiia.   in  da  bi  pokazali   »čisto  nemško  liee^    slovenskesra Velikovca. po za spreietio te takoi akn-pai zbohnali že preie zato pripravliene flvoife privrženre-   To nam iasno kaže. kako moramo biti pri prav lieni ob vsa-ki priliki. da nn-s po svoii stari metodi no oeoliufat'o.    Tako Re ie pokazalo v Velikovm   Mariboru in se bode gotovo še marsikie!
—   TzpraSevalna    komisiia    ea   So-ferie.    Poverieništvo za iavna   dela ie doloćilo  sporazumno   s   povelistvom   2 voinesra okrožir* SHS izpraševalno ko-misiio za šoferie-    Tozadevne prošnie. kolekovane    z    2 K    in    opremi iene z nravnostnim    šprice valom  ie  doposlati automobilnemu    referentu     fpovelisrvo automobilne Čete) Tjhibliana- Hotel  Tli-riia   in priložiti 10 K    preizknševalne takse-  SkuŠnii  se sine  Dodvreči  vsak. ki ie vsai 13 let star in ni bi] Bodniisko radi tatvine.    eolinfiie   ali spioh    radi katereea zločina kaznovan     Pripomni se. da bode smel v bodočnosti voziti le ta a automobilom    fmotopiklom)    kdor bode dobil tozadevno spričevalo. če ra ni ma že od bivše c  kr   oblasti   izstav-lieno- Leeritimaclie bivšesra c- in kr- po-velistva   automobllne   čete na Dunaiu nišo  za vodenie   civilnih    automobilov veliavne-    K preizkuSnii    s    tovornim automobilom se isti dostavi od antomo-bilne    čete.    Za   eventnelno poškodbo med skušnio iamči izprašanec   Za pre-izknšnio v vožnii z osebnim automobilom ali motociklom mora prosilec sam voz (motocikl)  dostaviti-    Izdano spri-Čevalo velia sa vožnie z vsemi vrstami automobilov. oz. motociklov-
—  Narodna craleriia«    Priprave sa otvoritev slovenske Narodne craleriie v Liubliani so se morale prekiniti  ker le bilo več umotvorov.   ki iih le Narodna sraleriia nabavila, poslanih na iueoslo-vansko razstavo v Parizu. Narodna galerija prevzela ie iamstvo tndi za umet-nine mestne občine liublianske.   ki so bile    dolocene    za    pariško    razstavo. Umetnlne.    ki so iih Slovenci    poslali preko Zasrreba v Pariz, zbrala le umet-niška   komisiia Narodne craleriio.    Po končani pariški razstavi bo odbor Narodne ealeriie takoi vse potrebno ukre-nil, da eo odpre slovenska umetnostna galerija v Liubliani-
—  Slovenke! Pridite k predavanju nocoi ob 8. v Mestni dom. Tema: Crtice o ženski emancipaciji.
—   Matematični  tetai  »Akađemilec se prične v nonedeljek.    dne   3- febru-arja ek- 8. zvečer v realki   Na   prvem sestanku se bo predavateli pogovoril s poelusalci radi ur.   kedai se nai    te<^ai vrši in kolikrat na teden  Upisovanie v Simon GregorČičevi kniižnici od 11* do L razuu nedelj in praznikov.
—     Visokosolcem-tehnikoB.      Kot delesat društva inženieriev v Liubliani vas vabim na nujen razgovor, ki se nai vrši v nedelio. % febnxaxia ob 10. dopoldne v poslopiu    drž. obrtne sole. dvorana št. 16.  I. nadstropie- Predmet razeovorom: Nadalievanie studii. otvoritev pomožnih    seminarnih    kurzov v Liubliani.  — Mi lan  S u k 1 f e-
—  Vsi tr*oyski   sotradniki   in 90-tmdnice se vabiio v ponedeliek. dne 3. svečana 1919   to^no ob 7. zvečer v re-stavraciio Narodnega doma na zaupen sestanek. na katerem se bode raspravljalo o stanovskem položaiu.
—  Srebrna   poroka   obhaiata jutri g. V. Pogačnik in njegova soproga Marija- Se mnogo let!
—  Tobačna glavna trafika v Maribora. Oosposka nld 32   je   razpisans v oddajo potoni javnega    natečaia.    JamSčina znaSa 700 K. ponuđbe je napraviti na predpisanl uradnt   tiskovini   m jih    najpozneje do 28. svecmna 1919, 10   uri dopoldne vročiti pred-stolnflni finančnejfa okrajn. ravnateljstva v Maribora. NatančnejSe podatke Je razvldeu* is ns nradni deski pri fin. okrafn. ravnatelj-stvn In pri mestnem magistrata v Maribora nabftem razflasu.
V Smarfn pod Lfnbllsno obhajata v nedelio srebrno ooroko zakonska Anton m Marija S k e r J a n c costilna pri škerjancu, oba dobra naia somiiljenlka. Se na mnora leta!
Vmti fe v Lescah 25. »anuarja «. Ivan Wacberer v najlepsi miadeniikl dobi 21 let ĐUc nm spomin!
FTMmtU rn^Mk ▼ Sendci   vrle
^u^SS^"16" ^1«1?^^ «0 se rasven ■malih isiem vse Narodne dame. Na ran-polago imamo več sto francoekih knjig lai veliko rsmi. katere večina obiako-
sanimaio ma ta krotek tuđi nafti sosedie v Raiheobfurgu, Krikem itd«. katerim se nudi narodna prilika-
Rate pri Mariboru- Kot odgovor račkim nemćurčkom na dan njihovoga pobiranja podoisov za nemiko Avstrijo. so darovali sa družbo sv- Cirila In Metoda v veseli družbi 275 kron in si-oer: Ravnatelj Cvetković 100 K. pra-porščak Vester (Liubliančan) 45 K. poročnik Kramar France 20 K. živinozdravnik dr Fran Zavrnik 10 K. Jare Franc 10 K. gospa M5schlova 10 K. Rudi Vodušek 15 K. Kmetič Janez 20 K. Lapania Andrej 15 K. Faleš Loize 20 kron. Tanzer Franc 10 K. Posnemania vredno!   2 i vele  slovenske   Race!
Iz zapora so pobegnill: ciein Janez ffudorovič, roj. 1886 v Purzarci pri Ljubljani ter pristojen v LJubUano. BU le v preis-kovalnem zaporu v Kočevju radi zločina tatvine. Jakob Kranic roj. 1898 v Gradišu pristojen v SkorinSjaK. hlapec Ta jo ie popihal v kazenski obtoki iz zaoorov okrož, sodišča v Mariboru ter Ljudovik Perkniker, roj. 1875 v Gorici In ravuotleia) Pristojen, po pokliču mizar. Nat>osled le bil kuhar v konfski bnlnKrici v Soštanja, kler }e za-jjrefill hudodelstvo tatvine. Utaknill so ga za-adi tesra v preiskovalnl zaoor pri so-Stanjskem okrajnem sodi^ču, odkoder je pa. ko se mu je nudila prilika, v vojaSM obleki ušel. Vsi trije bodo gotovo gledali, da se bodo tuđi nadalje preživljali s tatvinami, dokJer jih  zopet ne zasači roka pravice.
V Kino »Idealu« se je vršila vCera] premijera lepeza StiridejanskeKa kriminali-stienega igrokaza »Plcsalka«. Vscbina deja-nja, ki se vr?i na Ruskem Pofjskem, Je na kratko ta - le: Razuzdan pohotnež - *ost zalezule lepo točaiko zor v njeno sobo, kjer v borbi ž njo podleže. V onemogli Jezi Ka zadene kap Na nasvet Kostilničarjevesa sina, ki jo ljubi in ki si je prtsvojil prenio-2enje omenjene^a srosta. odfde pod ttijim Imenom v mesto, ker le bila osumliena umora. Tu postane slavna plcsalka In so-pro^a bogatega plemića. A oblšče jo zopet prvi ijubimec kateresa ne mara; 1 ta jo s pretnjo, da jo ovadi, razdvoji z njenim so-proRom. Slednjič se le izkaže nlena nedolž-nost, tat pa se vjame v nastavljeno mu past Vlosro priprostesa kme-tskeza dekleta in pozneJSe grofice ie Israla znamenita balerina dunajske dvome opere, dražestna Dora Kalser, z Klobokim umevanjem in umetniSko dovr5eno. Vreden sodruft H Je bil elecantni Kare! Aoen. Občinstvo so zlasti očarale kabaretne plesne vložke v ITI. de-janju, posebno ples mladoletne umernfee In ples petorice v krasnih poljskih narodnih nošah. Ta spored se predvaja še do pone-deljka. 3. februar ja, ter mfadini ni prlmeren. Kino Tdeal
Otvoritev hotela. Danes otvori koso. Fvan Haberle hotel »Balkan« (ore! Nadv. Ivan) v Celju, 8. t m. se otvori tadi restav-racija. Več današnji inserat
Društvene vesti«
—   Društvo sasebnib  vradnikov In nradnie v Liobliani    naznania   evo i im članom, da se uraduie v društveni Di* sami od 8- ziutrai do 2. Doooldne.
—   Društvo slovenskih  zđravnlkoT  Je imelo v četrtek, dne 30. januarja svo) redni občni zbor ob 4   popoldne v mestni pos veto val nid. Predsednik dr. O r e g o r i č otvori  zborovanje  ter  poda  kratko  sliko  delo-vanja društva v minulem    letu  in ocrta y kratkih potezah delovanje društva in njega naloge, v bodočnosti. Tajnlško poročilo dr. D e k I e r i j a izkazuje letno npročilo ter se spominja umrlih člinov: prof .dr. Valen-te  in  dr.  Weibta.  Društvo  šteje  sedaj 101  člana.    Đlagajniško    poročlto dr.  M i -n a f a izkazuje z razni ml skladi In ustanovama ki  Jih  druStvo upravlja, društvenega premoženja 29.896 K 90 vin. Poročilo pre-Klednika  raCunov dr.  J e n k a  se sprejme in  podeli  blagajniku  absolutorij  s pohvalo. Ražen   običajnih   zneskov.     ki   se   odkažeio radnim skladom, se daruje Sveti vojski 100 kron  v roke  svetntku  %.  Kalano  za  20 iztlsov Svete vojsk© v propagandne svrhe. Tuđi   poročilo  knjižničari a   se  odobri.  Članarina za tekoče leto se dol oči na 30 K za ljubljanske«    26 K pa za    izvenljubljanske člane. Pri volitvi odbora ie bil izvoljen za predsednika dr. 7. a 1 o k a r, v ostali odbor pa rs.:  dr. Gregorič, dr   Krajghcr, dr. Ernest    Đereasl    dr St a h ec dr. Schwib,    dr.  Lapajne, dr.  Ambro-ž I č,    dr. K o š e n i n a,    dr.  Homtn   dr. Mano Dereanl.    Za revizorU sta bila izvoljen a    dr. J e n k o   In   dr. Ce r n i č, v upravni odbor pokojninskega  sklada pa dr. Bleiweis in  dr.  Mano Dereanl.  Vo-lltev odseka za premembo pravil se opusti hi prepusti odboru, da    kooptira člane po svoji previdnosri. — Ime druStva   se spre-meni v »Slovensko    zdravniSko društvo v UubHani«.    Pri    slučajnostih    referira  dr. Đ r e 11 temeljito o vnrašanja zobnih zdrav-nikov in zobnih tehniTcov ter se sorejmespo-menica na ministrstvo za    narodno zdravstvo v Beogradu   Po raznih drugih zadevah ponotnoma inteme^a značaja, zaključi predsednik zborovanje.
Narodno gleflallife.
Iz stedališke pisarne. V soboto, dne 1. februarja ob pol 8. zvečer: Cajkovskij: »Jcvgenij Onjegin« za »A« - abonnement — V nedelio, dne 2. februarja popoldne ob pol 3. opereta »CornevillsJd zvonovic izven abonnementa. Zvečer ob pol &: Vojnović: »Smrt majke Jugovićev« izven abonnementa. — V ponedeljek, dne 3. februarja ob po! 8. zvečer opereta »Mamselle Nitouchec za *A« - abonnement. — V torek, dne 4. februar ja zvečer ob pol 8.: Ivan Cankar: »Jakob Ruda« za »Đc - abonnement
P. n. ravnateljstva (mestnega dektl-5Vega liceja hi dr. ženskih šol) se opozarja, da Je oprava gledališča vse ootrebno ukre-ntfa In predelila parterno dijaško stojiiče, tako da Je mosoče sedaj posetiti isto tuđi dijakinjam.
Poizvedbe.
ICdor od Iz Rušile se vračafočln vol. ■fetnlkov ka} ve o Francu Miklavič, 97. peš-polka. L stot., se prosi podplsanetnu nazna* niti. VJet je bil 6. Junija 1916, ranjen v Cer-novicah. Kot vjetnik pri ljubernski zemskl upravi v PensL. Franc Miklavič, Konjicc-Zreče.
Proinla. Kdo v6 iz tirolske fronte se vračajočih vojakov kaj za Martlna Lopšeta, Staffel 1464, vojna pošta 486, se vijudno prosi, sporočltl NežI Lupše v Merčnl seli St 19. pošta Koprivnica, Štajersko. Zadnje poročilo je bilo od njera koncem oktobra 19UL SCroM fm nagrada sladi ta^a^V
27. Mar.
.SLOVENSKI  NAKOP'. d«e 1. febnmfr I»I9.
Strm Bb
VisokoSolcem!
Liubliana ie res ? marsikakesj oziru saspana. Tako moramo tndi diia-ki priznati, da smo zaostali v marsičem za srbskimi in hrvatski mi brati- Med tem ko 6o m diiaki drueie po oprosti tvi izpod nemškesra iarma takorekoS prerodili. vlada pri nas Se vedno staro nazadniaštvo Treba ie pri nas razneea dela v vsak era oelrn. ker samo eanasa-nie na dras-e nas ne bo resilo- Pobrieati se moramo sami- — V soboto eo bili pri nas v Ljubljani triie dalmatinski diia-ki. noslanci >Saveza dalmatinskih akademičar a c da poročaio Liubliančanom o tamošnjem diiačkem eribaniu in vzbu-dita tuđi ori nas kai podobneera. V Dal-macin so se no v«»eh mestih osnovale diinške organi zari ie. ki po p© združi ir v eno samo deSelno staaovako organi-zaciio. ki strejni za tem. da se združi r 3lovenskimi. hrvatskimi in srbskimi vi-sokosolci v takozvani >Savez Jugoslavenskih Akademi^nrac. ki bi skrbel na duševno in fizirnj izobrazbo evoiib rlanov- Pa1nWinri deluieio no skutv nem načrtn in nudiio a strokovnimi orednvanii članom nriliko. da se koli-kor moffoče m no trostran <=ko izobrazilo « šnortom na skrbe za niihovo znnavo in tele<=no vaio- Da ie to rudi r»ri nas Dotrpbno bo rn/f rad priznnl vsak napredno rnipleč diiak Rnviln se ie ve več tovarišev s tem vnra5?niem in de-lovalo med diiaki. a iz znanecra vzroka nišo Tvrišli do veliave, kar ie nač nri tr^notnib razmernb med lfnb!ianp!cim diinstvom pr.iv 1-hko u^'iiro To**-: začnimo z rednim deTom! Osnuimo tuđi mi orcan.izn.ciie po zerledu naših bratov. Združila bi pp vsa rtaža ak« dernek« društva v etenovpko organi zacik>. ki bi >e združila z ennkimi druStvi os+nlih iiiffoplovan«kih bratov v iS .T. A« Tako združeni M ro^m n*sfor>Mi nrod svetom in tako tuđi laiše reSevali težko nalo^o ki caka nnpe diinStv« «■ naši mladi državi- Pomolimo dn homo skoro n^bali Mkntj bl^re na šo1?kih kT*> peh. da borno skoro v^omli v svet- Po-zradimo se in uresničtmo nade ki lih stavi narod v nas kot svoto bodoeo in-tePsrenco Ć\nka nn? te/ka a hvnležna nalosra. zatorei mladina, na delo!
NafnoveiSs porofila.
POGAJANJA  7\   AGRARNO REFORMO.
Zagreb, !. februarja. V četrtek in včeraj so se nadal.'evafe seje v pover-jeništvu za asrrarne reforme. Vršila se ie dehata o iziavah ministra za soci-falno skrb Koraca. Tekom debate je bi-?o stavlienih več predlo.erov . naposleđ je bil spreiet predloj? dr. Poljaka, s ka-term nai se potom naredbe postavilo pnć odsvoiro prepovedvsa posestva.ki merijo nad 100 oralov. Istočasio se po-sfavijo ta posestva P~>d državno nad-zorstvo. Tekom debate se je oglasi! tuđi dr. Lorković, kateremu je dovolil predsednik besedo, čeprav ni član od-seka. Dr, Lorković ie protestira! proti temu. da v odseku nišo zastooane vse strnnke, zlasti ne njegova stranka ter ]e izjavi!, ća snada asrrarna reforma v de-lokrog hrvatskega sabora- Sabor nai se zato nemudoma skliče.
Zasrreb. I. februarja. Kakor poroča »Narodna Politika« ie izročil nadško-fijski ordinariiat vladi memorandum, v katerem predlaga, nai se izvede naj preje parcelacijo nadbiskupskih nose-stev, oziroma naj prepusti parcelacijo ordinarijatu.
7V1SAN.TE DELNT^KE GLAVNICE HRVATSKE POLJEDELSKE BANKE. Zagreb, 1. februarja. Ravnateljstvo hrvatske poliedelske banke je razpisalo emisijo novih đelnic v znesku enega mi-!i]ona kron. tako. da se poviša delniška glavnica na oet miHjonov kron.
GOSPODARSKA §OLA V KRfŽEVCffl SE PRETVORI V VISOKO SOLO.
Zagreb. 1. februaria. Slušatelji gospodarske sole v Križevcih so izročili ministru za poliedelstvo dr. PetriČiču, ki se mudi v Zagrebu, spomenico, v kateri zahtevajo osnovanie zemlicdel-ske visoke sole v Zagrebu. Mtnister je
tatinu, da t# vlađm ie bavi s ten nacrtom in da bo kot prvi korak k ures-ničenju te ideje priznala gospodarski Soli v Križevcm značaj visoke sole.
PREDSEDNIK BOSANSKE VLADE O RAZMERAfl V BOSNI IN HERCEGOVIM.
Beograd, I. februarja. Predsednik bosanske vlade g. Šola je izjavil v oe-kem razgovoru o razmerah v Bosni sledeČe : Bosna in Hercegovina preha-jata vedno bolj v tok normalne^a živ-U*ja. Zclezniškl promet tunkcijonira bolje in mnogo bojj nego na lirvatskem in v Slavoniji. Doćim vozi na progi Za-KTeb-Beograd samo en vlak na dan, in še ta z ojrromnimi zamudarni, vozljo iz Uroda proti Sarajevu dnevno triie vla-ki. Posebna komisija se peca z doloćit-vijo maksimalnih cen za vse potreb-Sčine. Za revnejše sloje dobro deluje posebna organizacija. Vlada ie storila s svoje strani vse. da obvaruje prebi-valstvo pred oderuštvom in brezvest-nostjo vojnih špekulantov. Vprašanje kmetov je rešeno z manifestom kraljevića Aleksandra. Ta manifest je imel naiboljši vpliv na pomirjenje našega prebivalstva, za saniranje naših notra-niih razrner. V prehrani obstojajo §e razne težkoce. nadejati pa se je, da bo-do kmalu odpravijene. Glede prehrane smo navezani še vedno v prvi vrsti na Hrvatsko in Slavonijo, moram pa priznati, da se Zagreb ni ravno požuri!, da nas v zadostni meri založi; najhuj&e občutimo pomantkanje sladkorja in pe-troleja. \rc!ika škoda za naše narodno gospodarstvo ie, da §e do sedaj nismo moRli izvoziti bosanskih sliv. za katere bi moKli dobiti v zameno na Ccškcm dovoljno množino sladkoria. Razmere še do sedaj nišo dovolj izčišćene. Glavna zahteva vsesra prebivalstva ie. da se odpravijo iz državne uprave vsi kompromitirani elementi, kar se bo sedaj v najkrajšem času zgodilo. Kar se t!če srbskih strank, se strinjajo vse v zahtevi. d i se uvede enotna uprava in izvede likvidacija pokrajinskih vlad. Vse stranke brez razlike so monarhi-stične in podpiraio dinastijo Karatrjor-jrjevicev. Razmerje srbskih strank do Hrvatov je dobro in prijateljsko. Vsi delamo skupno za nrocvit mTade domovine. V mus!:manskih vrstali postajajo vedno boli krepki nam simoatični na-cijonalni elementi, ki z na mi vred de-lafo v zmislu narodnejra jedinstva. Bosanski socfialistu kl cio sedaj tuđi v Narodnem Veću nišo bili zastopani. še vredno ođklanjajo sodc!ovanje ori ekse-kiitivi. izražaio na željo, da um da pri-merno zastopstvo v zakonodajnem zboru.
JASNI SE!
SpVit 3t. Januarja. (Li k. u) Ju^o-slov. doa urad ooroča: Turinski odsek zveze italijanskih socijalistov je sklenil revolucijo, v kateri natrlaša. da se po-polnoma stnnja z mi^ljc?njem Bissolati-jevim in upa, da bo konec vsemu militarizmu in imperijalizmu in da se bo novo življenje zaradilo na Wilsonovih idejah.
KAZEN ZA KRIVCA.
Ne^*york, 31. ianuarja. )Lj. kor. u.) Ju^oslovanski dop. urad poroča: »New-york Heraldu« javljajo iz Amsterdama, da bo nizozemska vlada predlagala, naj bivšega nemškesra cesarja do smrti in-terniraio na enem najmanjših otokov Nove Zelandije, kjer naj ostane pod nadzorstvom nizozemske?:a. ansrleške-Ka in franeoske^ra brodovja. Ravno tako bi moral biti deportiran do smrti tuđi prestolonaslednik. vendar pa bi ga bilo treba spraviti na kak drug otok.
SPARTAKUS SE GROZI.
Berlin, 31. januarja. CLj. kor. tirad.) Dunajski kor. urad .lavlja: »Aclit Uhr-Abendblaft« poroča iz Haajra: Po ve-" steh iz Petrojrrada je izjavil Joffe, da čakajo nemški komunisti samo. da pre-koraćijo sovjetske čete mejo, nakar bo-do nadaljevali prekinjeno Spartakov- j sko revolucijo.
PROTI HUJ8KACU. Btrlfl, 31. iinuarja, (Lj kor. urad.) Zveza za odpravo boljševizma ie za aretacžjo ali za podatke, ki bi utegnili služiti v aretacijo Radeka razpisala nagrado 10.000 niark.
NEMCI MORAJO VRNITI ROP. Berlfai. 31. januarja. (Lj. kor. urad.) Cehoslovaški tiskovni urad poroča: V Spaau se že dolgo poRajajo o od-škodniiii. ki bi k> morala dati Nemčite za vse na severnem Francoskem in v Belgiji uničtne ali odnesene umetnine. Mnogi zahtevajo. nai odda Nemčija za odškodnino umetnine iz svoje javne ali u zasebne posesti.
AVSTRIJSKA KONSTITUANTA Dunaj, 31. januarja. (Lj kor. urad.) Cehoslovaški    tiskovni    u rad    poroča: L'stanovna   narodna   skupšćina  se   se-stane najkasneje 4. marca.
PORAZ   BOLJSEV1KOV  V  BESARA-BIJL
Kolos. 31. januarja. (Lj. kor. urad.) Cehoslovaški tiskovni urad poroča: iz Romiiiiiie poročajo uradno. da so se v Besarabiji krvavo spopadli z boljše-vi^kimi tolpami. Holjševiki imajo baje 400 mrtvih.
RUMUMJA MOBILIZIRA! Beni, 31. januarja. (LJ. kor. urad.) cehoslovaški tiskovni urad poroča: Romunsko poslaništvo v Bernu na-znania, da roniunška vlada zopet mobilizira, in sicer letnikc 1872 do 1897.
CEŠKO-POLJSKI   SPOR  URAVNAN.
Pariz, 31. januarja. (Lj. kor. urad.) Cehoslovaški tiskovni urad poroča: Prcporno vprasanie med Poljaki in Cc-hoslovaki ic koriferenca povoljno uredila. Velesile smatrajo to zadevo za opravlieno. Konfcrenca je sklenila. da se s četamr zasedeio prenorna ozemlia. O iudustrijalnem ozcmlju bo odločila mirovna konfcrenca.
KOMPENZACIJE. Dunaj. 31. januarja. (Lj kor. urad.) Po dogovoru srlcde izmentave 30 va-jronov soli za moko in fižol so dovršene prve kompenzacijske pogodbe z Ju-proslavrio, in sicer z vlado SMS V Ljubljani; na obeh stranch se dela za izvrši te v.
RnllžeuoosL
— vPlamen«. Primili smo 2. broj »Plamena«, polumesečnika za sve kulturne probleme, sa sledećim sadržajem: M Krleža: Michelangelo Buonarrotu — A. Cesarcc: Veliki kom tur pred tribunaloni savesti. — Dve orijentacije. »Plamene izlazi svakog 1. i 15. u me^ecn na najmanje 40 strana. Po!u-jcnciišnla pretplata 20 K. Po.iediri broj 2 K. Uredništvo i uprava: Zagreb, Ilica 7/F.
—   »Juero«ilavenmka Xiiva«»  Primili smo 4  broi revijalnoga tiednika r^Jusro-slavenska    Niiva<    s ovim  sadržajem: Ozren:    Jedna  crodina  boliševizma.  — Dr. LiuJevit Prohr«^'n,: PosiHovn* reforma* — Dr. "Lnio T*haller: Socifaliza-ciia liiečnlčke službe- — Zero: Da raščistimo potpuno  ^Židovsko pitanie>   — Ivo Belin:  Problem valute- — Smotra: Nedovršena   emancipacija   (J-   D.):   So-lidnost    taliifnskib     nvoninTort^fa   (%}: Vnžna   potreba    TProf-   D  Karlović): >Siena«  Adele Miloinovlfi  fDr- D-  PO: Manon    Tjescaut    (Dr.  P   Skok)   itd- — Lii.-^ak: T?iknrd Rntnlinić-Tpr^ov: Bitna prida za veliku die^u« — Godisnin pretplata na >Juj?   Ni!\"u< iznosi K 4?. do-iodini   broi 1 krunu.    Protnlnte    nrim« unrava    lista    u  Zasrrebu,    Nikolićeva ul. 8.
Goipođtirflud
—  Tovarna ▼žifaHc ▼ LJabljanL Oosp. K. A   Kregar,  trgovec  in  hiSni posestnik v LiuMjani.  namerava  ustanoviti  v  Ljubljani veiiko  tovarniško  podjetje    za  izdelovanje Švedskih  vžigalic. V tovamo bode postavi] velike  mocleriie  stroju    sistema  Czerweny. Oosp. Kregar bo v ta namen adaptira! po-slopia  na  svojem    posestvn    v Bohoričcvi ulici št. 33 ter se baje ie poteguje za toza-devno koncesijo in za    stavbno dovoljenje ter Je že pnr.ial  tozadevnosa strokovnjaka
▼ i—iwiiTO <*» d ogleda T*CJt tovara* te vrste te sacotovi potrebne stroj«. Ta korak c. Kregarja ie s vcadleat pordraviti. Njegovo podjetla bo prvo većje podjetje te vrste v Jntoslaviji. Dosedaj se nahajajo tovarniika podjetla te vrste večiooma aa Ceskem, ia v Nemiki Avstriji. od koder so poiiljala v Slovcnijo svoje iidelke. Zadnje čaše ie vrgla na nai trg vžigalice oemska delniJka družba »Solo«, ki ima svoje tovar* ne v Staincu in Linču Treba pa ie, da so rudi na polju industrije osamosvojimo, zlasti pa moramo gledati, da zabranimo nem-ikim tvrdkam naseljevanjc v JujfoslavijL Prepričani smo, da bo Narodna vlada šla gospodu Kresarju pri podelftvi koncesije na roko, da člmpreie vzraste to za naš narod vdeva/no podjetje na nasJh tleh.
—    Kranjsko    tvornico    žeieznJne    in ključavniČarskega  blaga  v  Kamniku  je  kupilo »Hrvatsko dioničarsko   društvo za trgovinu željezom   v Zagrebu«,   kl spada v podroćje hrvatske  Zemaljske banke v  Os-ieku. S tem ie to podjetje prešlo v domaće roke. Tovarna je imela dosedaj 260 delav-cev. Novi lastnikl podjetje znatno povečajo in Je preosnajejo v veliko industrijo za že-lezno blago.
—  Utesnltev prometa z govejo ilvlno. Naredba poverjeništva za kmetijstvo z dne 30. decembra  1918, uradni list st.  XXIX. s katero se Je proglasil promet s plemensko govejo živino in z govejo živino v gospodarske     namene     prostim,   se   razveljavija. Glede    prometa s plemensko govejo živino veljajo odslej vsa ona doloćila in predpisi, ki veljajo za klavno živino. Nakup in prodaja    plemenske živine se srne vršiti Ie s posredovanjem   vnovčevalnice   za   živino   ia mast v Ljubljani, oziroma njenih zaupnikov, vendar pa slednji nišo upravićenf, za h te vati in pobirati nikake pristojbinc za. svoje posredovanje.
—   Vse konjerejce ra posestntke konj se v lastnem interesu opozarja, da je vsa-ka kupčija s konji, ki so bili li&t bivSe av-stro - ogrske armade, strogo prepovedana. (Uradni list 5t. 20 z dne 10. decembra 1918.) Oškodovani bodo kupci, ker se na protipo-stavne kupćije ne bo oztralo. proti proda-jalcem se pa bo uradno postopalo. Vsak izvoz konj čez deželnc meje je istotako zabranjen.
—   Konjerelci Stelerske. Dne  12. februarja 1919 se bodo prevzemall v Gradca plemenski   žrebci.   Opozarjamo  vse  posest-nike irebčarskih postaj, da hlevc do 13. februarja 1919 pripravijo in za krmo in oves vse potrebno    ukrenejo.    Dnevne    porcije ostanejo do novih određb iz Ljubljane do« se danje, to je 672 kg ovsa in 540 kg sena 2a štiri mesece za žrebea. Svetnjemo toza-devna  na ročila  pri  celjski  Zadružni  zvezi izvršiti, Vse on©, ki se v Gradec po žrebce vozijo,  opomlnjamo,  da  s!  pravočasno  pre-sVrbe    potne    liste,    drugače ne morelo v Gradec.
AerovIfaciJa.
-f Prodaialci sladkoria mesroe apnv vizacffe se vabijo. da se z^lase dne 3., 4. in 5. februarja v sladkorni centrali pri X. ravnatelju Lileku radi nakazila sladkoria.
-f Kruioc komisije bodo uradovalo v četrtek, dne 6. februaria od 8. do pol ene ure popoldne. Izdajale se bodo iz-kaznice za sladkor. Kdor ne more sam h komisiji po karte, naj izroči svojo le-^itmacijo kaki druid stranki ker se za« mudnikam izkaznice na maJnstratu ne bodo izdajale. Strankam bi bik) najbolje ustreženo, če priđe za ćelo hi§o Ie jedna stranka po karte, ker se s tem strankam in komisijam prihrani precej dela in časa.
-i-    RaztopijenI   JeđUni lo) za VII.
okraj. Mestna aprovizacija bo oddajala loj za VII. okraj na rumena nakazila za mast y ponedeljek dne 3. februarja pri Mfihleisnu. Določen je tale red: dopol-dne od 8. do 9. št 1 do 200, od 9. do 10. št. 201 do 400. od 10. do 11. št. 401 do konca. Vsaka stranka dobi po pol kilograma jeđilnega k>ja, kilogram stane 12 kron.
4- Raztoptjea Jedilnl loj za VID. ta IX. okraj. Mestna aprovizacija bo od* dajala loj za VIII. in IX. okraj na rumena nakazila za mast v pondelick. dne 3. februarja pri Muhicisnc. Določen je tale red: VIII. okraj, popoldne od 2. do pol 4. IX. okraj od pol 4. do 5. ure, Vsaka stranka dobi po pol kilosrrama jedil-nc?a loja. kilogram stane 12 kron.
•t* iiafioMn Fwnii m n i* omii Mestna aprovizacija bo oddajala loj za L okraj v torek, dne 4. februarja pri Mfihleisnv. Določen je tale red: od 8» do 9. štev. 1 do 320, od 9. do 10. Stev. 321 do 640, od 10. do 11. štev. 641 do konca. Vsaka stranka dobi po pol kOo-xrama jedilnega loja, kilogram   stane
12 kron.                   _
+ Raztoplieo jedtlni loj za 0. okrai. Mestna aprovizacija bo oddajala loj za U. okraj v torek, dne 14. februarja pri MuhleisniL Določen je tale red: popoldne od 2. do 3. štev. 1 do 500, od 3L do 4. štev. 501 do 1000. od 4. do 5 štev. 1001 do konca. Vsaka stranka dobi po pol kilograma jedilnega loja, kilogram stane 12 kron.
-f Premof na bele Izkaznice za peči v U IL, IV. VLlnJL okraju se bo oddajal po sledečem redu: Na vsak dru-pi odrezek izkaznic za peči se dobi 50 kilogramov premoga. ki stane 6 K 20 vin. in sicer: v I. okraju: pri Stropu u, Radeckega cesta H na štev. 1 in 2 dne 3. februaria dopoldne. na Štev. 3 in 4 dne 3. februarja popoldne. na štev. 5 in 6 dne 4. februarja dopoldne. Pri Požlepu, Komenskega ulica 21 na štev.
7   in 8 dne 3. februarja dopoldne, na štev. 9 in 10 dne 3. februarja popoldne, na štev. 11 dne 4. februarja dopoldne. — V II. okrai u: pri Pleškotu. Hrenova ulica 12 na štev. 1 in 2 dne 3. februarja dopoldne. na štev. 3 in 4 dne 3. februarja popoldne, na štev. 5 in 6 dne 4. februarja dopoldne, na štev. 7 in 8 dne 4. februarja popoldne, na štev. 9 in  10 dne 5. februarja dopoldne, na štev. 11 in 12 dne 5. februarja popoldne.
i na štev. 13 dne 6. februarja dopoldne; vtiko 14 in 15 dne 3. februarja dopoldne, na štev. 16 in 17 dne 3. februarja popoldne. — V IV. okraju v mestnem skladišču pri Narodnem domu. Premog se plača v stražnid na magistratu, srednja hiša. pritličje na levo in sicer: stranke z izkaznicami štev. U 2 in 3 dne 3. februarja dopoldne, štev. 4, 5 in 6 dne 4. februarja dopoldne, štev. 7, 8 in 9 dne 5. febmarja dopoldne, štev. 10, 11 in 12 dne 6. februarja dopoldne, štev. ]3. 14 in 15 dne 7. februaria dopoldne. štev. 16 dne 8. februaria dopoldne vsa-kokrat od 8. do 10. ure dopoldne. Pre-mogovne karte moralo stranke prinesti s se boj. S temi potrdiii o plačilu se do« bi potem premog v skladišču pri N** rodnem domu in sicer tišti dan dopoU d n e, ki bode označen na potrdiln magistrata. — V VI. okraju: pri Lam-pertu. Krakovska ulica na štev. 1 in Z dne 3. februarja dopoldne, na 5tev>. 3 in 4 dne 3. februari* popoldne, na Štev. 5 in 6 dne 4. februarja dopoHne; pri Uherju, Slomškova ulica 12 na štev. 7 in 8 dne 3. februaria dopoldne, na štev. 9 in 10 dne 3. februarja popoldne, na štev. 11 in 12 dne 4. februarja dopoldne; pri Trdini, Slomškova ulica 21 na štev.
13  in 14 dne 3. februaria dopoldne. n* štev. 15 dne 3. februaria popoldne. — V X.  okraju:  pri  g.  Ungerju,    Kranjska stavbena družba na štev. 1 in 2 dne 3. februaria dopoldne, na štev. 3 in 4 dne 3. februaria popoldne, na štev. 5 in 6 dne 4. februarja dopoldne, na štev. 7 in
8  dne 4. februaria popoldne, na štev. 9 in 10 dne 5. febrnarfa dopoldne, na §to« vilki 11 in 12 dne 5. februaria popofdna Po končani prodaji morajo trgovci ta-koj naznaniti ostanek premoga in pred-* ložiti premogovne odrezke, ker se jtaB bode sicer naložila globa.
Grenčlca  »Franc Josef«    dela    <Sobit»
prebavo, čisti glavo in mirno spanjc
Darila.
—    Za   mestne vboce ie darovatt ea. Zidar 109 K 37 v.
—  Za. oflepcle rojske ntesto venca m krsto z. bar ona Zofsa - Edelstefna sta darovala g. Luckmann 50 K in j. Josip Koikf 50 K. Iskrena hvala!
Izđajatefl te odgovorni urednik:
Valentin Kopitar. Lastnfna Is tfsk »Narodna tliktrm■.
Za lojoo oosojiio ^iZnriiiL0
tura na Mestnem trgu št 25. 1 nadstr.
Hijene preproee r, ^A^r^f.
Noroda' pod wpreproga/1292"           1292
Aigle&o knnvensdjo ^-VS
mene ponudbe pod „Poljtis 1284** na npr. »Slov. Naroda«.                       1284
službe. Naslov pove upravoiStvo Slo-venskega Naroda                             1264
En no?a Siraloa sfnfla su'ffi^
»Goičevo* kolo predam. Vcč se po-izve  v  Zg.  Silklp  PUninski cesta 180
l/ni,.,.;«, tt\i službe h kakemu go-JltlliUlilJ?, spodu ali gospe y mestu aii na deželi. Imam tuđi svoje pohi-5tvo Pismene ponudbe na upravni5t*o Slov. Nareda pod ,Riiuarict/1385'.
^niffifivflrfmi) 2 večletno prakso, ki i\DJ!yOfOOIĐ]a je morala radi političnih ražu.er zapustiti NemSko Avstrljo, iSče službe v Jugoslaviji. Ponudbe na usravr.ištvo Slovtnskega Naroda pod "Celje 1203**._________________________
*Z »frnffri k samostojea poštaru: i.0 uIUlILU gospe ali za gospodinjo k postamemu gospodu, Želi vstopiti uobražena starei^a gospa. Ponadbc pod »Gospsd iji/1377* na opravniStvo Siov   Naroda,                                   1377
Mlada« isobralana ia nadarjesa
rloklira katera sc *eli priučti ume-licftilUl, tnega portretnega fotografiranja, se sprejme v ate j6 »HeliOM v Ljubljani, Franca Joiefa cesta §t 5. Predp« goji so: prijetna zuoanjost in veMJje k vsakcB« dela.               UM
Dfftdl ta* Pl-alna rniza, 8 voglata rluufl U. miz ca, etažera.zavese, kar-nlse, sltke itd. Soiaa tL <L, ilesao.
Bar&Dnta ii Toaletna zWai r*u.
Naslov pove opr. »SI. Har.«           1353
RH marelićorš miit p~*r
množino. Vrra^anja na upr. »SI. Nar.* pod »Msretice/1221'.                         1221
SSOl?! (\\$\ UHmmto'nipoml •/ vse jugosiovanske kraje Mibicl Sa-mliM. Maribor o. D.v Stolni trg 3.   M3
Trnatina v v^jern krala na Kranj-llUufllld skem, najraie ob 2?;eznici se vzarne v naj cm Ponudbe na vpr. Slov. Naroda pod .Trgovina 1367*.
DrfUfa ta* črna   irnska suknja, skoro rlUBd *€. nova. srednje  velika pred-vojno blago In 1 par damskih čevfiev St 38. Ogleda se od 2—4 pop.  Kie pove upr. Slov. Naroda.                 1333
7UR9 aaflfo rova tJ* Iter»» železne lilttl OjnfBl vezi, stara dvokrilaa yntM skrilavce, bukove blajnice se oddsjo proti mrvi slami in ovsu pri Ksberta Sailelsvsicfli, mestnero stavbnem mojstru Rimska cesta stev. 2.                       1381
)ltifn imito I Inteligentna dama Umlm PHIMI brez   otrok,   stara
5 let, ima preaioženje v teptm kraju feli v svrbo Ženitve znania s boljsim uradfifkom 38—48 let starim. Le resne ponudbe aa uof. Slovenskega Naroda. dod ^Urt;fra r-pa/n&r. ^^________
faaifaa omAil .Učite|i« vdova, 40
iHUl PHH! let stara, ki ima dostl aa scB>e in za svojega 10 let starega sina, W st rada pofo^ila t dobroirCnlm faipodofli od 60-70 let starim Pisma prosim na upravnittvo 5mVb Nas* ova gomiaavv                        i
D3ft?ri'O PriZnano najbotjše pošiij^ po DuE^liiKt noštnem povzetju tvrdka K. A. Kregar. LjaMjfioa Sr. Petra c. it 21-23.
Bbfl nhita vrtna a^ poljska semena, HfiJ ItUlilC piS'fe tx» cenovnik. Trgovina s semeni Serer*Ko»9^ Lfabfiana.   1031
1000 kg. se cgodnr> proda. Naslov pove upravništvo .Slov. Naroda*.             1243
prometnem kra:u, kopin ili »uratrn ? njj-a. Naslov pove upr. =S\. Nar.« 120
mimnVU ciiSO P-.r.cn? ponudi ^ upiav »Slov. Naroda, pod ,Solile:: ^9Spod M58".                                     1353
&°flff3tatfcl tzurjena žc cd mladih fet rfUuaillfifL v tej stroki T^^e službe Ponudbs pod .S. 348/1361" na uprav. Siov. Narodj.
MfiUfflnffa faha sseparatntmvbodom UCnOlafli fljflfl v sredini mesta iičs uradnik. Pismene ponudbe na upra« SI. Nar." pod   »SeptrttBi vbođ 125S*.
fiair^fla se sprejmett za vinogradno flfllUlJa rosestvo v Poluiah pri Celju Plača po dogovoru. Ponudbe na Or. UIsm A^ti^a, tdvttafta v Celja.      U7I
Mm Ufa s   prostornim   sadnlm iC wlm vrtom in   dvoriSCem v Ljubljani Z9 57X00 kron. Pismene po-nadbe  na  upravništvo »Stovenskega Naroda« pod »WJao >rti/13C\
faalfaa ooaaAal Gospod, 33 let star IHiM PBobII feli v svrho fenftve znania i gospodkDO primerne starosti •U vdova brex otrok. Poleg tega ne-ka| prenoienja. Le resne oonudbe se sprefmeioped aaaHveoi .WM»s«* peltat
HfffiaiiBifch^nS^r^fc*-
S., Poljatrska cesta 73.v II. salstr. to?o.
(prafna Htrifia * vefletno prakso sprej-)fJ^108 iffHll me  trrdka   K. Putnik,
Sodna ulici 3.                                  1189
KBDiSalS Inin larnloi «&
in eno avbo prodam Naslov v upr .Slov. Nar.* pod „Uarodsa ■sat \m*.
tffBtta fiahi mi« in salonski klivir m\m Ijflll! S911      > 2efo dobrim ^la^om je naprodai   Naslov pove um. Siovenskega Naroda.                      12S6
Popetea mUza im ?Z*V\
toCn>m "oisom in najnižjo ceno na nas!ov FiUp Ir^licllf Barlovac
Drndam S9° b° celnslo tm k«so. ki rlUUflIU bode imeia v marcu mlaoiče, preda se tad; jKMMfa m modroct na oereola. Sa. Slika 275.   tfefefvdat
cesU.                                                 1359
183 ki m m "as as-
kdur pteskrbi ali odda v mestu stanovanje dvert sob ia kuhinje« boljle-mu paru brez otrok. Naslov pove upr. •SI. Nar.«__________________        1351
Bf2 tepa, novo zidana, v Trbovljah, DUOf tik rudnika, se preda. Pripravna ie za vsako obrt ali za zasebaHca. Pnporoea se krojtCo, fevljirK klju* favniearju. kolarju itd. Naslov pove upr. JSL tbr.«    _______________j&9
EBB9aVli s ainofoletna oraksa pri HDPJIMI notarijata, velča stroje-pisja potzvedb v zenil|itki knjlgl In drugih notarsfcih del9 feU mesta v kiki notarsJd fHsarrri, aajtaje aa deieli. Pismene ponađbena opravntstvo Slo-r*n'ke6* Mac pod »■■hiIiom ootoa/
lita"*
njoafi tnm%M mene ponudhe na aorav-ništvo »Stov. Nar.* pod .Doleajsk#/!39O"
IBgMf* kf ima veselje do kavarniike BUHI obrti, «prej#e Jfar. kavama.
1092
Hfahi fffrai dobro obranjen, se kupi. rllHl Ml OJ, Pismene ponudbe na upr .Slovenskega Naroda' pod „Prosince/1239. ______________1289_________________
hinili «m\ to. "^-rj:1:
varovalna anentura rta Mestnem trgu št 15, 1. nadstr.                                1155
Cfltftflrfirna rridne in poStena, feli KjPBllila, pnli v večjo kavarno ali resuvraciro v Ljubljani ali Zagrebu za plači I no natakarico. Naslov pove upr. Slov. Naroda.                          1320
Ganadirmi p°5tenc^  mačaja, seli
MWl!lBd, službe kot I fagijn.čarka v mestu aK na deželi. Pismene ponudbe na upravništvo Slovenskeca Narod« pod . Marijin/1384 \
fl olaim v trgovino mešane stroke U MaU <&em za takof krepk ga, oridnega in zdravega dečka n boljie hite vsa oskrba v hf$i. Ponudbe na: L Kreiovlc. ialec, Stajersfc«._______132
|j|tj v a. 1. idi slane kot delavka ■sW v trgovini, lekarni ali tovami pa le v Ljubljani V voJaSkt sluCbi se »il tofla. Itobftlena. prtdna in poitefM. Pismene ponodbe na npr. .ŠL Nar« pod .testrajtoi Uli'.___________1391
•hoksiAs dr£ železslce star 42 let aHpvHHI i Ittno ata£o 2000 K, z dvenui odraslima otroVama, te želi se-zoea ti v svrfca Senftve s gospodično aH vdov* brez otiok staro 2$—3S let Po—dti s tuka katom st vmt pod m^BMlivfa/lM« sa OBfnatttvo
DfgMiS dam za dobro obranjeno oasa* nCIflfS, ro ta perilo. Naslov pove opra* vniStvo .Slovenskega Naroda*        1392
Raafcana ^5*1** vrste p° zmnili ce-
uODllUUB nah dobavlja redno tvrdka Fru Međica, Ljubljana. TrzaSka etatm *u 4. PostreZba točna in solidna. 8862
Vnfin imFiiik konbfnlnn za elektr. RlaSCĐ ireiBII« in plinovo razsvetHa-vo naorodaj. Keifrftal Ug 8. pri tilfal Karsltm.                                         Ifia
VarMa* na Grobno hi debelo ter tvt-
lUUUia tiljke razpoSilja točno proti predplaCiio trgovina Martia Šimer, Re* ■Jfce,__________________________106«
2 im opreni l^TT^
nja na uprav. »Slov. Naroda* pod „opreme 12»-.                                   lUK
fnasrfra martjlva In poštena, SOBl MDIIIU, alaiba. Gre tuđi na deteto. Dopisi naj se poSilfafo na Bertt Ta* plitses, DsberUfis, Ktroiire.             18S7
flfmilra tali!) iz Pločevine, dobra DifUIU NOjd obranjena, m krojL Pibmeie oonudbe na upr* »SI. Nar." pod .ttflia tqgJa/HM\________1308
Itnffl vm ia ftnla akti
sa ooM oroaa. PlM^sska šlica k. IX % atdstr. Ilteaiicaler.___________1358
MUili MH 2 m visok*? •* faasl Ponndbt pod Mveletrga-/isa/ltS7M sa Be-stljak ia iitsac Prasce?* aasrtzje itf.
1037
italiianskc vseb vrst kupsjero po.Mr visjili ttsah. Gena evost. vosra aa
(WlSffd 1» MsOfOSJS 8>                     1B
5ran. 6
„SLOVENSKI NAROD- ta 1. fcbruija ttlft.
27» itev«
ftafAM. £*?.£?»'
ili a pozneje. Pismene pooudbe pod „SMaeliCe/13S7 na oprsvnlStvo »Slov. Naroda*.                                           13/7
IDI ■ UHI, atropna, t priUKju s fokalt, primcrnimi za trgovino ali *o-stitrto oz. obrt z vrtom za K fcSOOO Ponudbe na apr. »Slov. Nvoda« pod JF. E. 175/L/7HT-__________        1271
Tpb •afrnaaia s**1" 24 let« »nožen Il|« HIJilllH. slov., hrvat in nem. jezika ter iivežban v meSani stroki, aastopim lahko isto ali primemo službo takoj, nairafSf na dežeii. Cenjenc ponudbe pod JMpaičea tojak/1277" na upravniStvo Slov. Naroda.            1277
tfjiraiaanJanta peifektnega, sloven-RDlUPniUli Sfina in nemSČIna po-goj, srtohrvaSčIna se 2eli, tvralma benčna podružnica v Mariboru. Na-tančne ponudbe z navedbo doseda-niega službovanja in rahtevo plače v ■ariaer, poltoi prcđti 26.                 1307
Riilgefoilia ig \mimM *&
tvornici duhana v Egiptu, s trgovsko naobrazbo ter znanjem angleSkepa francoskega, nemškeea in slovenskega jezika v povom in pisavi, Uče priaerne rtalbe v Jugoslaviji. Ponudbe na E. Kaaer,  Gradec  (Graz).   Scbslfasse 14, M
tfiln !? kg- ">**a »Dob« K oO*— po-HllU, Siljam po povzetju DoStntne prosto ter franko saboj!ck. Pri odje-ma veČ orig nalnih zabojev popust. Dalje nudim tud! večjo množino 2elo dobrega maščobnega mila, ter nad 100 hekto hrastovih sodov Trrđkt k. Kašlan. Ljabljana,   Karlovska   cesta 15.
Sjffiffll -Wlff6all SL^^SSSffl
samostojen vesten delavec, dober ko-resDondent, vešč siovenskega in nem. jezika v besedl in pisavi, se sprema v veletrgovini z vinom v večjem treu aa Slovenskera Stajerskem, Ponudbe naj se s preofsi izpričeval poSHejo pod rrJ. Z. 100 1230'* na u pravni St vo Slov. Naroda.                                  1230
HH* nfita ■ atftifc >£p
inteligentan Poljak. Po iSji noattfcle na đona. Naslov: Jtžef Oramki, ■#-atai Ug 17/1.                                    1327
Tffanf poštenih starSev, s orlneme HUH Solsko faobrazbo, k!W tmel veseHe do trgovine, se pod ugodnim i oogpti sprejme v ve^ji trgovini z mekanim blatom. Naslov pove oprav. Slov. Naroda.                                  1171
W\ai TflhnHbffft POPolnoma izveiban ■I3I ZnU^HNU v delu i zlatom, kav-
čakom in operativni tehniki, govori nem-ško. češko in nekoliko slovensko, iče mesta po 20. febr 1.1. Dopisi s podatki glede oskrbe a'i plaCe na Fric Posch, Petrovce pri Celju.                                          1300
Ita za ssaliki l^il«"^
posteljama, potem kompletna moderna oprava  za   pisama    z   blagajno«
vse zelo malo rabljeno, je saprtdai. Pojasnila daje ?. Antoa Ruflier, obrato-▼odja, Jesenice-FaZlne, Gereajsko.      1514
InkAl svetel> elsganten. na promet-LDaul, nem mesta Ljubljane, se z vsem Jnventarjem, lepo orravo. tskof Odđau Potreban ki^tal 80CO>-100.<X>0 kron. Blago ss lahko odda Daprei. Pismene ponudUe pod „Lcp lok&!/1339" na upr. »Slov. Naroda*                 \o39
mm zatusisi La.'ss$? K
spe^latao puaroo za tso tefcntsLo hjđostrijo se tSčcj«. Trgovsko in tehničko i2Uf ieni gospodje imajo prednost Ponudbe na generalno zaštoDstvo avstr. planinske   dmfbe   lag. H. v. Fischer. liins-
brnck-Molilu].                                       1319
v kovinasUn dozah, : 3 Coic po K 15. Vi doze po K 28 za taw, m&st xa tevtje. £t?ije i leseatml Ib esaUtiml pođpUtl, stiKove ii Uamate krtate, ttaleta« atlla. kotosas, trlae terbice, leseae la pmtet-?tnas)e pipe. praisi »ralek ttl p* oajaitjih ceufi* Isvrstno lansko vino, bororakar. tflroTko, trtaiojefcc Ujni na, karei ia čajni aadomestek te oslafea M. RAST« Brani.                          7411
^■v^^r^^P    lm    BB ŽM l^B B  ŽŽ ^J ftf^
dobi. kdor preskrbi mirni stranki brez otrok stanovanje ir 2—4 sob, kuhinje in kleti takoj ali za majev termin v sredini mesta. Pismene ponudbe na upravništvo ,^lov. Nar.* pod ,K 900/1365*.
POZOR I                                                                  POZOR f
Uetje šteoilo slomoreznic
frpežne konstrukcije v raznih  izvedbah je došlo.  Vsakdor, ki potreboje sia-
Riorezntco, naj si jo priđe tako) ku-it, ker je povp^^vanie zanjc zelo mo-
čno. V zalogi so tuđi vsakovrstni dritj^i stroj i. — Franc RlIU, maloga *»•-
l|etfdlsJOb stroJoT, Lfvbliana, Marttaov« caata «t«¥. 2.       889
Stanovanje8
;? najmanj 3 sobami išče stalna, mirna stanka (4 osebe) za takoj ali poznejc; tndi se vzame v najera vila ali manjša hiša. Eventualni posred ova lec dobi visoko nagrado. Naslov pove upr. SI. Nar.
Zahvala.
Za obiie dokaz« Iskirnega Kočustva povodom brfđke izgube flepoaaboe soproge ozfcoma matere in stare matere, gospe
Josipine Ldschnigg
kakor tndl za mnogobrojno ndeiežbo pri pogrebu  izrekamo vsem sorodnikooi, prijateljem in znancem svojo najtopiejšo zahvalo.
faaat|a> pri Jalteb, dne 31. jdnuarja 1919.
Dsoda Je zahtevala od nas žrtev; ntnri je dne 25. t tu. po dolgi, mučni bolezni, katero si je nakopal na bojišču, naš srčno-ljobljczii, edinl sin ozir. brat, gospod
Ivan Wucherer
v najleptt mladeni5W dobi 21 let
Pogreb nepozabnega se vr§i v ponedeljek dne 27. t m oft 3 ori popoldne iz bile  žalosti v Lescah   na ondotno pc4copalilče,
MaSe zadnšnice se bodo brale v tami cerkvi.
rran|A WaiBtiar>r> mati HM in *14Um, sestri.
ZAHVALA.
Za obfie dokaze tskrcoega sočnija ▼ bofead ia smrti našega ijabljenega, nepozaboega
IVANA
zafavaljufeno se vsem, W so od dateč Ia bBsa v  tako obitnem stevila soremfli oepozabaega pokojnika k adajeama poatkn.
Iskreno zahvalo izrekamo ga> peveem Iz Bled« aa prefresu-joče ialosttiike ia kikiB teto« a krasa* vtoec ia potaoSteritoo spremstvo.
Obranite ga vsl, U ste ga poznali, ▼ prijazacai spontnu.
Zafajsia MU ta sebi
ImB B IM I pHBPL v««i
maoijat^e natnt—|a dobe priLPs* MMf tMtajajka ajiJaai M. 4.    1296
Utttga. ▼ vseli aaoderftih atoajNi «rT roMIV pof»£t pa tncrnl cent Kaa
*^^aa* B^Bw •   B^a^^^a^B^BB^aj^Bj   BvVBBih^m^b  ^bs   a^s*      aaBj^pB/BaBBBBB^
aa*   ^aBBJBBBBXBJB>BBB/    |^WBJB^BaBJ    aB9*^MBTa9^(B^Bj(     ■^U&7tXvCt^W
tuđi laa vsake wste.                      1073
ymjf|| wghkš sSSmSjss?*11*
tfBOoaotBO (zaŽetpike). — Poaodbe ood .Fsak l«r* na uprav. .Slorensk. Naroda«.                                        1203
II   l| Unlllja kdor   preskrbi   mirni stranki moderno stanovanje 2—4 sob v rredini   nesla  zm inko\ #ti z* pozneje Ponudbe na V. H. 1119 na upravnfitvo SI Naroda.__________________U|9
po vseh cenah s stekleno krogio in »enčnikom ali brez niega, d?A\t bate-rije za fepne bvetiljke ter vžigatnike d rektno »mo za preprodajalce no?)-fa tvTdka tiaett Fienaer. Dunsj (Wies> V.. Beiafrecktsđefferstrasse 57.            *82
fUfnftiiifii« veSZz siovenskega, nem-DBSjjODlUlfl, Škega fn ita!$ja.n^kega jezika Uakor tudt strojepisja, kmijpovod-stva In korespondence, išCe prlraeroe s!u2t)c, najraje kot kontoristinja v ka* keen mestu s hrano in stanovanjem v hiSi. Naslov pove uprav. .Sfov. Nar/ ______________________________Ir36
Za krojače!
Krojni    vzorci v   narflvni velikosli za
molkfl oblačilo se dobljn pri
i RH, Masi Gflpsla afita 7.
Zahteva|te   cenikf          1338
Karbid
najfinejše vrste razpo&ilja na drobno in debelo,  po  zelo nizki  ceni tvrd ka
Breznik & Fritsch
trgovina z talanino v Lmbllaol, •t. p«m eesta at 17.   1317
Pozor!
A saao dttlej, Mler je blagt t zalomi!
Zimsko blago na primer : moške no-Kavice, rapestnice, zimske Čepiće, trc-bušni pasovi, 2enski lopiči z rokavj fn brez nj h. moSki jopiči in volneni otroSki jopiči so po posebno nizki ceni aapradaj*
Eksportna trtica i9!UM
Martber tu 74.         330
mSsssstm  aaoaj^cuo zmrsicc  ssssssb
p I a š č e
kos tame, krila,  2652
Uf fra I* in drtrco damsko konfek-Ifl Uf h  ctjo. Otrodh« obleUmza
III  III I    čt*ke in deklic*- Boteto-UBlULL visa;, Sportnc in modne
predmete prlporoća p« <m»n*i ca>nl
M.BristoI16-Bn6ar
Ljabljasa,   Start trg §.   Ustsa Mia.
BOSI - podgane stanice - ičnrkl
fa vta zaleta mara pdfiaftt ake apstrebite n«)a aajb«1) iskaieaa ta povsodl btalleM srfdstfa kaktf: prati poliskisi nttiai 6 K. za Boifiae ta ailil sUnc K ft*—; sa starte K 5 —; tiaktora za steatce 12*-; tosebaa laaiaa Haktnra za stesice KS*—; aoieevalec m#Uer R 2*—; praiek oteti mrčesca ! li 4 K; tfaTttara proti oiem pri Ijiideb 3 K: mazlld ta uši pri Živini 2 K; praiek » sSJ t obleki hi pertla 21; tltfktora a boihe pri ptefc K 1*50: tiak-tara proti »rcesa aa sadja in zefeajatfi (uniCevalec rastl'n) K 3*—.  PoSilja po
povretja  Zarsd za eksport ■. itakar. Zaajrah 15., Patria)aka oUes i.
Zastonj
dobi vsakdo na željo enet glavni katalog o urah,
zlatninah in sre-bminah ter glasbenih orodjih. Violine po K 40.— 45— 55*—. dobre harmonike po K 45*— 60*— SO— TI DvTOTstne   dunajske harmonrr:*   rvj K 120"—. 140-—»trovrstnepo K ^0f>— 40f>—. Zamena do-voliena ali dennr nazaj. Raz* posilja proti   vposlatvl  meska ali po povzetln rvrdka —
mar ja* som**,-m    _
kv BMval aB)ovlW|»   Ro st  (Vrla) Ost. «57. (alka.
PBrinaliKistiiiiaijlidia
#ospoaaa aflea 4, L avastropje liva. laaa bjbIbmi flaa samostojao koha-rico v Zagreb, Sanatoriunv plača 200 kroti, dobio kmharko k 2 asebam v Zagreb pteča 100 K, za vse v Zagreb pta2a 70 K, izmjeno sobarteo k aake-ma crata v Saaaobar (Hrvatsko) izvr-st* hrana, pteCa pa oogo^ota, a kuharice to f biaae aa srpsko me|o pia-€a ao-l» K VeC kuhartc hi snbarlc za LfaN^ano, aaaro kaharlco v Gradec, đdele a ue k zna«« rodbini na DanaJ, 2 kaCijaza k oekema grofa aa graftCtoo. ptacitea aataJcarica ▼ boteJ na Kraniskeai vsfajitatjiea k otrakoaj tta. rnpacaca vbbbb vnat Mtugeajaja oaaafe*                ^^
»aaaaaaB^aaa Baka  aa oalda _"^*^****^"V^^~^ ***^i caaajBnL Naslov pove natava.
Shw. Naroda.____________________1305
■HBtBkwti aela olmsae, atefcko in mmKKL traa ftnhst |a veC ato
kff aaofoaai. Piiaiaai ponadbe pad „■m—mafliBI" a« uprmvnistvo »SL Nar.*.___________________________
BJkM kMa 2 vrtom aH biez niega ■■i ■L se kupi v Ljubliinf ali blftnii okolici Cena 30000—40000 K Pismene pooudbe pod .rtaBci/lzBI* na
upravniStvo .Slor. Naroda*             1286
Wmmmm\m M ***•   za   ye^ trgov-
IfBpHial tko podjetje v primemem kraiu na Scajersktm. Interesent]e me Sane  atroke   s   primernlm   kapitalom nat vpraUjo  za   naslov pri   uprav. »S!ov. Naroda*.________________1303
■aMUMatial kot prva mof ali vo-laniHilUBl dMt slov. In nem. jezika veSC, izvezban v sestavlfanju vzor-inih knfi^ in rezanju vzorcev, iičr službe. Nastop lahko takoj, reference in vetietna spričevala na razpoUfo Cenj. dopisi z navedbo ptače p'd , Zaavfjif" Ljavljaaa poitao Sefeče,   1143
Sokoli, pozor!
Tetovađne čevlje po pređpisih vi soWe iz pravegt usnja, poljubtiih šte-vilk,  razpošilia  po povzetiu  par r' K 60— A. Jeleac, Trt«. Gm-eojsk«     1322
ISćcta ao a aal| prtlatal
ženski
(1 kuharici in 1 sobarica) za boljs
obiteli v Zagrebu Nastop službe tako i Plača po pogodbi, fral'ša pojasni!: daje gospa F. Vrtajtala, Zajreb, Htiin skijeta at. 17.                                    131
w Pop^lao Mio platne
enorete dobiti z vporabo našef^i izbor nefa luga praseft za platno. Velik pr hranek in malo truda pri praniu- 1 zz
voj 150 gr K 1 —, 430 %x K 2*50. Ksjnanj se more aaretiti deset zavoje\ Pri naročitu 5 kg popust \ Razpoliljr se po povzetju. Prodajalđ dobe po pu9t Zavti ta tevei WL Iftainarp U grtb 15. PetrisjsU 3 HL TeMs« M—27
!! Trgovci !!
Nudimo: 50.000 metci iz rt2eve slame H.1   poK 4-80; St  2   K 5-60; SL 3 K 6 40; št. 4 K 7 20; krtače za ribanj' proda iz rfževe slame K 23?% iz pra vih  korenia K 7*— za komad, kake tuđi vse ostale vrste krtatarskega bia-«a   Cene  franko   Zagreb.   Eau Weis? i trag, Zagreb. JarešiĆeva s4 §. PoSiljam« tuđi po pošti po povzetio.            117'
Josip Jug
sSavtonl in polititvaMl
ss   ptasicMr in lltof   zsz
Rimska cesta St. 16
naznanja, da Se vedno deta 9 prfstnin blagom
ItrtMtov taiaa.         laiai^a m*:
Sili
la p^fsha ■—■■ vtatafe a* aalvliil e«al
IeveriRo.,LlDbIjann.
Vsakovrstne
sloninlkf
priporo^am gg. trgovcem Jn si. ob^in-^tvu dalje tadi ■!■■—to iol—> prađ
Franjo Cerar
lovama) staajaajMia>v w SaafMi p Poaafalfi. Oj  posute  je   7 m:nu
Friaaa aiaakOvitM
lastnega   izdelka,   gosto
skuhano   nadi   v   vsakf
mno2rni rvrdka
GebrMcr t.«. PaiU * Cm*
Kta«erreafabrlk,  Eggeaberg
te Oraz.   Alte Pftststr. 19
TeMaa UVL
Usnjati bici,
nm****-
■sriiH tnkiii 19 bife
MiaBfBvM.
torbice n h tn iz «tt-
veleptinta arfrovno Usgo po kađanf-
nfli cenah; iastai todekk. Razpoftija
po povictja             1389
Pt FBEUI(h\ Dimaj,
naBaaBaV-   Ba^BBBHBaaBBSaa   49^ |wMB]|   a^^^a^^^a^^^^^^^     -—
AiftMkWlfjrfh   prtparoCa prva II ■Om MH apeđlalfia    trgo-viaa i takevicaaft! in paufumi 0. Iraca«.
tajata pMte te ****& se takoj sprah MOBI niR raejo v trajno deJo pii PM Bttzt aaiaa afxa at tt            911
Ma«. obo3ka   postelja,   ftetesna af« postelja, rimski moiM po-vrtoikf seženj drv.  Krlte?lilka at 0/0 ________________________1310
USB Dl KMU pisama v Ljublianl v stalno stažbo. Kje, pove upravništvo Slov. Naroaa.                                 1341
nnajjamalnf 22° votlov, 25 do 30 HP. UBIUnnUll, se kop. Ponadbe pod .veletrgovina 1039 na Beseljak tn Rožane, Fntnčevo nabrežje št 5.
PMsti itsiilc o^Td 'ti?.
ili pa vstupi kot družabr.»k v kakSnem mesta Jugoslavije Pismene ponadbe >ođ MFotMrraiskl atellje H7S4< na ttpr. .Si. Naroda«.                                  1178
HriViafa prldno in poSteno, ki bi zi\a-JlUIlĐ]l9 la rvdi kuhati ter ima veselje do otrok, ISČe mlada gospa trgovka. Po-■ludbe z zahtevo plaće pod „Posteaost mMT* na optsvniStvo »Slovenske«* \Taroda*                                           997
VwJkmmif»   zdrava,   se   iSče   za   Srem \MMlli Plača 60-80 kron mesečno Nastop tako i aii jpi dogovoru.   I me ti mora   rosc*sko   knjižico.   Ponudbe   s fotografijo na upravništvo  Slovenske-
ra Naroda pod JSnm/mr._________
«q1m posebno izur ien in spreten v vi-iulul norejstvu, zanesljlv In samostojen Jetavec, se pod dobrmi pogojl takoj ^prejmc Ponudbe s preoisi sprićeval naj ie po51jejo tu naslov: Fric Zemlji*, ve-ieposestnik v Ljotomeru.                  1229
•Mifif «tflr 30 let. z dvema otrokoma.
JUtfftL, samostojen trgovec, želi znanja
svrbo skorajSnje ženitve t gospodično
j!I vdovo  brez   otrok 24—30 let  staro.
■leomadeievane preteklosti.   Imetl mora
-eselje do otrok-sfrot, do trgovine, va-
cna biti gospodinjstva in Šivanja, hneti
teksj  premoŽenja, ali majhno posestvo
a deželi.   Ka osebe, kl so složile  pri
ojaStvu, se ne ozira.    Ponadbe s sliko
n  podpisom   na   npr.  SI. Naroda,   pod
.ljubezen   ćo otrok-sirot'   1179  poslati
io 15. svečana,  slika se vrne,  tajnost
rajamtena.
aj^^aMat^i ifaoseuBjL đobFO oivanjeak BBaPU se fcnpt Pooodbe pe«tsl ateaal IsV         ^^___________1299
MmmMnmm   VCČ Sto 5 kg in 20 kg PUIId, novih 5te»M ter praznih  fntastfti vre^ aa proda v Oratflibi Hl prttmae lev._______________1297
9 BafaaJnajaikl (Vollsatter)18oz.3(r 4 PSIHaTaVlB se kuolta. Ponodba pod veletrgovina 1036 na Beseljak ia Ro-aanc; Ftanćevo nabfe£)e tt &
■fah dobro ohraojene, zm lito, moto llKUS, itd\, se kopijo; kop* se vsaka ranofina. Ponudbe pod .veletrgovina* 1038 na Beseljak In RoŽanc. Frančevo na* brežje St 5.             __________________
Ibirada za stniraile. S r^
ka ali nagrado v denarja. 200 K, dam tistemtt, kl ml preskrbi primerno stano* vanjc 1—3 sobe in kuhinjo. Naslov pove upravništvo.______________________55!
magač v gospodarskih in trgorskfh pos* Hh, se sprejme s hrano !n stanovanjem takoj v večjl trgovskl hlit Plača po dogovora. Kie, pove npf. .Slov. Naroda"
12OT_______________________
OHeka in M đn& K
njeno, za eno4et prost. Istotam se proda tuđi: Gtaser. Uager, v. Walther; Eoi* •cbeiđODfei. 14 zvezkov in druge Ju« riđitne Knjige. KJe, pove apr. »Slov. Naroda. *                                          1368
Proda 8 Isjv annđinn pRKtti
bliza Vrhnike v lem eri 20 ha, obsto-ie^e it biSe,  hleva.  travnikov. njtv in
gozda- Cena 40.000 kron. Potrebna živina in drot; inventar je tadi na preda). Natantnele se izve v notarski plsaml na Vrhniki._____________U69
Lspo nsmtia f BrelltaB ^""°;
je pod jalco ogodnimi pogoii na proda). Obstoji iz hi3e s pekarijo in veČ stanovaInfn sob, shrambe za tnoko, hleva za 15 glav Živine, troje kleti, vellkega prostora za shrambo mrve. velikega dvorišča. 2 vrtov In stcer 1 sađneea tn 1 zelenjadnega, njive, travtiika in nekaj gozda. Glede kapne cene hi drugo se polzve pri posestnici istotam.                                         1861
Mre mređen zasiopnik W^M&3^
Vet dobrih pisalnih stroJev
(Oliver, Reminglon visibt«) airodau
?oamlla   plsatalh   strojev  ter  kostrobdh   klafn|a\  lsvramfa   točno in
strofcovfljafitvo                                         1334
FRANC BAR. Ljubljana,
Frančevo nabrelje U. B.
P. n. obSastva olfndno aasnan|am da 5. svečana 1919 otvorim gopet svoja "•^T brlvaaio obrt fJP0 Kakor preje tako se bora tndl seda| potnidn, da bom svoje cenjene naročnlke ndovoljll 9 točno poetreibo, ter se prlpocofam sa oadalino naklonjenost
Frama PoaMaJ, brivec in lasničmr, Sv. Jakoba trg &
Tevarna klavirjev   ™
N. ROPAS, Celje,
priporoča nalfineiše Mavirie in planine. Edlna jugoslovanska tvrdkau
Razprodajem
nojt skladište mnofaktarne 1 apecerajske robe; imam veća zaliha hlafevin« 130 cm širok, I. vrsti, meter po K 50-— kao I ava a>«aja roka fafttao.
Centrala VIUM PICK, Zagreb, Savska ulica 68. FHIlala UPOVSEK. ZAGRtB. Iflea 61   «*
^ Hiša z vrtom ^
!n več njivami se zamenja
- hišo v Ljubljani event proda.
SUHE GOBE
kupnja do IO. svečan« v vsaki mnoiini
wm~ f. sirc, KRttNJ. -m§
Cenletiamu obCInst«« nmznmnimm,
ii odrem \ i neiaeoni zopet inhl
ter bom postregel z dobro }eđjo m pijaca Najtopleje se priporoča:
Ivan Zrtatec
mesar la fait»al€af aa llaaa.
^Usnjene čevlje^:
po novih cenah v vseh oblikah in veltkostih zopet raipošilja
JMlnb žalfija" lm rao Vrtoiec i Maziije.
asfeatrait« aaaik«!                               Taa«ii»f nalial
27. Stev.
»SLOVENSKI NAROD*, dne 1. febnmja  I91t.
Stran 7.
SI Vri (Ilir li Ilir   jjS!ftfifffi^'?^frg?> "*•
f'-""*«*-*"— ■rtnTrrTnn ¥ ti« narodna iIjIxh.
*■? Kodeole lli-Enptt $$
za vse manf ln visoko vređno kuiivo. — Dosega najveCje pare s orahom rjavega parnoga, koksovim pepelom, prsteni m premogom. ~ Vporabo pri vseh rarnih kotiih ter za irlezne kovinske, tarifne in topi Ine peči Zahte-vaj c brezplafne ponudbc od »aa*lilMBft i—at— tvarni**, BaVee(taiti.)

i! Earbidne svetilke U
garantirano brex vsah*«a đaka« a'-»vadit roan«, priporoiam kot sam Isdeloratell
M. BfSMŽSillt, klenarskl mojter
Z.JHBLJAKJL   »aso    Zvonaralca nlc^ stav. 1.
Mestno županstvo v Kamniku
razpisuje s'ufbo
mestnega elektrotehnika
z veĆletno prakso. Biti mora po~o'noma izveiban   zm   delo   pri   transfacmatorjih, iavnem omrežju kakor todi hitnih naseljavah. Plača po dogovoru. Prošnje s sprifevali   usposobljenostJ   je   vložiti   do   15,  svečana 1919 pri imenov2nem iupsnstvu.                                                                              1309
Veifao inoanstvo Ksmnfk. dne 29. prosinca 1919.
Prca krenika nieft ttrageriže
P2rfnin?rl!a, fnfofraf. nurifaktiTa itl
Clsitv. kMjon prodaja strupo?.
UftamovfJ«na kita 1M7.
ANTON KANG
Ljubljana, Židovska ulica I.
Ceno naprodaj
navalni kopirni svfDĆDlkl. na pa • platmaMs paplH*10* denercice, I?si?!ce, Irređenčnl trakovi, ■•test. papina!* servifete, uateefni guTObl, perasa. kraaia sa oavlfa, afle> đalca, igraća, nožiii. cigaretna atrotat aa, atr*|dkl I« papir za cigareie. ▼** galico tar vaa paafrae ta g*la*tari|s%a blago. Na željo sortiran vsarčai zavitok prati naplatll« 40 K.
đrtur Baumgartenf Dunaj (Wien) VK, Eggerthgafte 8.
Zajamčen uspeh. ^£h£T
Bujne, lepe prsi
dobite ob rabi med.                                727
8r. f. Rixa kreme za prsi %%ti?Z£s%222&
napali.   Rabi   se zunanje.    Edina  krema  ta   prsi, kl jo vsled Cudovitega učinka prodajajo »ekaroaril, dvorne partumerije itd Poizkusna   pusica   K 5'—,   velika    pusica,   zadostna   za   uspeh K '10—.   Poštmna posebej   — RazpoSil janje strogo diskretna
Boa.   đr.  A.   Blz  preparati, Dnaaf  OL,  laklerergaaae  •«.
Zatoft t gabQMi t «r*g. Kmc Ib JUHJa**. Zatafa t N«Hk«rw: tatar. SdtttMfrt, Nar. ptau li tari■■»«» I                                                       V Trsta! Nrt. AMrMOli tou &
Podpisani naznanjam, da sem s 1. svečanom 1919 prcvzel
_ ,Hotel BALKAN* I
(prej Nadvoj. Ivan) v Celju, Gosposka uL 7.
Z obratom hotela pričnem dne 1. svečana t. 1. Otvoritev
restavracije v soboto, 8. svečana. Zagotavljajoč    najboljšo    postrežbo,   se    slavnema občinstva   vij udno   priporoča
Milan Heberlć.
IFlno, močno sllvovko
riiftini« f ul* aliU *Mi vaaiM ■■■Hm tvrtka
Hlhaal Omahan. Višnjagora.
Bjk<««l* Ii4*a *■ ■s^^c, prirodno lepoto doaefete x rabo KOZIMlO lita dr.ARizaedinoaobioiaJiarfaaoBHkodljivo
99cv*)tNCno roso44
(a> ne odbtrva) Vkijub izbornemu učfika Je ae opazi n<hZr. Ptacon K 5— Vehka steklenic« dosti za 6 meaecev K 10-— PoStnina posebef. Kosm. Dr. A. Rfu preparati Dunaj (Wien> U. LacklrerpAsse 6 & Razpo$j|janie diskretno po povzetja ali d^nar aaprej. Z.iloge v Ljubljani: A. Kane, d^og. .Adria*. v Miri* >ru : let ama .Angela varha*, lekarna pri Msriji Pomagaj, par! Wol-frjm, v Trstu: pirf. Andreuzii. Corso 5.                                       7*?«
flB        g             Tritonski tovorni avto  ter štirisedežni  luksuzi i
llfllvall avt0* P°Polnoma nov* z zajamčenim izvoznim luillll dovolilorn, avto stoji še v tvornici, se radi raz-H« lUamer o^Sda   proti   e>oc|uM   piadlai   na
^^^J*^^2Jillil^r*^Mil* Tvornica zagotavlja eventualno zameno |9BaHHHHal              za rnanJ^e a^i večje vozove.
Pismene   ponudbe   na   upravn^štvo   .Slovenskega   Naroda"   pod
____________„AyiO/li82"._____________
Pozor!    JooosIofaDi!    Trgoni!
Hnđ^n Vam iem!iev!d eelo^ansia Jacfaalavila. Vsak
trgovec naj bi ga prodajal, vsaka  niša  naj bi ga imela; saj je to zemljevid naše svobodne domovine. Cena na drobno 2 K. Denar naprej.    Trgovcem   pošljem najmanje 50 zemljevidov za 60 kron, prosto poštnne proti povzetiu. Za večja naročita popust po doog-voru. Se priporočam Bađ^f Cott, Vihaiba.                         1129
Naznanalo.
Cenjenemn občinstvu naznanjam, da prevzamem in izvršujem po naročila vsa tesarska in v to stroko spadajoča dela, nova popravila kakor tuđi kritje streha in popravo kritja z opeko ali brez opeke. Ceno in točno. Za naročila se priporoča tvrdka
fran Mvx miti \rrX\ EijM, Ljntr1j?na. KM \l I
Za preprodajalce!                                        Za preprođajalce!
Cisoretse sfročnlce.
Samo prve snamke n. pr. ASadie,  Taba, Ja kobi. Stmam, A!muly. Radexf Delice, Flor Belmonte.  itd  Tuđi isti otgarerai pipir, dalje ttrojćki za ci garete aaradni in patent Tomus vedno po nainif jih dnevnih cenah točno pri
Julios Jalić,   Danaj   (Wien)   XV-,   Dingelstadtgassc «ev. 24,
Pr cdslii Icso in druti!
na Spodnjem Staferakem.
VeC tiaoC metrov drvi že napravljenih in tuđi §e stojećih, 10 vafoaor bni, jasenov, okrogli les; 4 vagone smrekove^a okroglega lesa, fe na kolodvoru
Ie2e£ega proda:
aVUUeH Wanand, Gradoc (Orn) Maracfeallf mm 1S
prostovoljna javna dražba zemljišč.
laraat tfelHve sapnifttne praJafala aa a>aaa                             1375
dne 24. februar ja 1919
Ob 10. vri iapalđva na licu mesta v VirStajnu, aodn! okraj Kozje, zenljitča v
obsegu 34 ha 6 a 25 m* a i 59 oralov 267 Q° in si cer obstoječa iz njiv po 6 ka U a 6-5 m* ali 10 oralov 1312 D°, vino^radov po 6 ha 51 a 72 m* ali 11 oralov 518 O°< gozdov po 7 ha 34 a 68 m2 ali 12 oralov 1223 CJ0, travnikov po 8 ha 8 a 93 m2 ali 14 oralov 69 Q°. pašnikov, sednj travnikov po 3 ha 25 a 57 mJ ali 5 oralov 1019 Q\ Iz prostome gosposke hi$et iz dveh hIS za posle in vtoičarje z goapo-darskimi poslopji, Vfe^mi itd. s hfSno oprvvo In z vsemf potrebnim! pripadM za centtno vredno^t 249.336 K  pod  ugodnim!   pogoji ali proti zavaravan|n knpntae.
Brvibeaa pomole a« ogledati |e v aateraU plssral * aTasfaaB.
Cevlji tovarne
P6ter KOzina & Ko.
Is aafftaieiaega ievra, ao^s tn lakavega aaa|a s aaataUmi FoCilatt aa Mf na Oaavain aeaafc.
TrNiai zimski Iz fina teletine z eumliastiad pijpiitl po L    K es-— za atoike«   IC 73*-* sa fenalw»    a
^v v "-1 Ljubljana-, ^
St 56. | Lase-strižnik
Cene se nahaiajo pri slikf. Saktavalte
velim eeslk a vee oega f 000 ell-
kaml bretplaeaa.         349
B. Lana, Maribor iL T4.
wTflleW    ^^^h vrstiaoiade eUJl^ društva, trgovceM
ivS& jUIOIi (DDE.
^ ^^mi^r      tcU   kseteketlft
[mm Dnfiti ti »u. t
1300/400 K. parni stroj
vezni kondenzacijski stroj.      |
I  hdtoltfc te« ariTOTM «•»•. b«ala|« pna tffMha tvonlifca iratt«  j
1   m ilrai* ■ paltat ImIiiibi tanam sa wmšL W* tafeal tetaH  I I                             ••■• ti a^MaaVMa« __ Varaftnfa ■•
TEODOR NEUMANN'S SOHN,
Ounaj nvtenl X, tnaandertarslnaa« 10.
I       ^BWaw^aAa%aiBflB4   a^^^aA^^^ •    aalBlMBMaBfllHBmBiB^B^                                                                             a^a^ai _^ _        ma    mA a«AA
I       a^BaSHBaVVB^H  a^a^a^a^HV ■    ^^^^^^^aaaa^a^Ba^^B^Bm.                                                                   mSBBbIHbS aaaL. BU^L
B            —_^-^-^_^A-   — —      .                                                          . —   -----   -----         '                                      .   —-------^—„-------------.                                                                 —          J
[ Paritetne dc&ice 1
I         Oebatra hi poUada kalnr lađi vat poparila tor tr t» rtroko   I I  tpađajo£a dela priporata               .___                                        I
Modni salon la dame in gospoda
V. Pfunder, Kranj (Goransko)
se priporofa za 12 dol ova nje naifineiiih damskih obiek, blot, kostnmov, pla-Ue\, kakor tuđi najfmejSih moških obiek, ptivišnlkov itd. TaCiu In hltm
poatiefba. Cene nizke.
= Priporočam =====
um sustilJKe !n boterlle
ICairblelf  zdrobljen,   finefte vnte  sa hiine svetiIjke  ter rarlične   gorivca. Vsakovrataia vaUgalnlka, granate in ploSčnate ter okrogle kamenske ttd.
|MMfm^2I tf^lU      trpkima t li*alel«i  atrajl  ia kalesl,   aVfaUJaaai
!! Upadek cen!!
Iz precejšne zaToge parfamerij, kosmetičnih predmetov, dalje glavnikov, zobnih ščetk, krtač za obleko in glavo, vse v najvećji izberi ter najniži zaračunano dobavlja točno 8 BarkalhatJUaiafh izvos parfanarlfa aa dabala« Dvaaf (Wian) JLX9 Wallaa-atalaatraasaa 56.
S? Suhe gobe ^
kapala vedmo ia v vaakl mnolIni
M. RANT, KRANJ
najvafia Jugoalovmefca lavosna trejovina autalU floev Id
e>e>aee)Ji Sa nad as tat*
Vaeen ženinom In nevestaiti ae prlporotef da se pri nakupu srebrnine in zlatnine, posebno lepe srebrne namlzae oprava 9 oglasite pri  tvrditi
F. ČUDEN
Praicraova uU 1.     329
Cenlkl se ie na razpoiiljalo ter
se prosi, da se vsak sam potrudi k naknpn, kjer bode dobro in solidno postrežen.
Turske srečke!        Važno!
Siolefliini p. u. aaročeHd tnrikih areft, kl ao pfeaebaH ali boCefo preae* bati s mesečniml vptaail, naj v svrbo povrađla vplacanlb zneskov nemodoaa vpofljejo fadevne prodajne tiataae ln potrdila o vplačanlh zneakih aa naslov:
Glavno zastopstvo sreOcomega oddelka čeSkt industiijalne banke v Pragi       im
LfoMJaaa, FranCevo naaraile itev. 1.
Modul lalea ia daae ln gospode
S. POTOČniR
ScI^lmrfOM Mtloi tt. 4, L mađatr.
AkadeaKso izprašani krojač ta moiko la damsko kroieaje v Parisa. BiviJ vefletni modelir v damski modni prikrolevalni akademiji ▼ Ženevi (Švica). kdek>van}e najfinejiih ancleSkih kostumov, fiancosklh ienskih del (Staze) moderniziranje koštamo*, Izdetovanja najfinejSe moike oblekc in povrSnikov, obraćanje obleke! Cene zmerne. Hitra postrelba! — Ker acai aaaO v latiaaalra daite trejalkt sefl. laake sa aa 2elje tatcartje asleke la sestaari ia iaaa la alaUi t a iBetv
SamM sesler kiik
v Gradcu, Kreuzsosse 35.
Ka ienske boleznL Prosta izbora zdranilkov. eavorl aa tađl aloveasko Ib ■nratako.
,»,       Vodilnl zdravnik: dr. H. BADER.
Naročita
Ljubljanski Zvon
najboljii sknreoski »epoakmrf Nst Utaja vsak mesec la ataac za ćelo »eto 30 K, sa pol leta 15 K. List ima la-bevao ia peaCao vsebino. Letotoie leto bo prlobCeval poieg krajfih povesti, novel In pesal asa aaiadaskl isass db lasst TssaHe, Id s* vrti v SkofjeioAkJ okolici
UOMJaatJd Zvoa ta aaroca pri
Stran 8.
„fLOVENSKl NAROO*, da* L febraaija 191»
27. Stav.
3znrjene likarice        I
aa ipilii arafaa laj llfcarlea ma k itialaaa aa pr#« Aotrt placi aprafaaaf • u ttriat.
VpraSa se pri Karta limui,  Ljubljana,  Mestni tig 8.         MJ
Vsakt kdor rad cen6 kupi pohiitvof raj se oglasi v zalogi pohlitva        648
Vido Bratovi *"•■
Ljubljana, Marije Terezije cesta 13.
r=* Srbečico, hraste, lišaje CZT1
I    odstrani prav naglo dr. Flesch-a tzvfr. postav, varova no „a&ABA-    I
[    FOHM"« aaazllo.  Popolnoma  brez  duha  in  ne  maže.   Poskusni     j
I            lonček K 3-—, vehki K 5*—, porcija z% rodbino K 12-—.            j
I    = Dr. L Ftasdi's Cronen-flpoi^ake (6y3r)v Rstb Ogrska. ——-
I   Zaloga sa Ljubijano Jn okolico: Lolsaraa nprl tlatem felono",    |
I         ____                      Ljubljana, flfariiia trg.                        5938   I
I         MP" Pozor na varstveno snamko „33ABAF03M" ""^W        j
v velikosti 47X65 cm priporoCa
narodnu Rnjisarna v Ljiljani,
Cena  v knjigarni B 15« —, v trdem ovoja po poSu K. 16*50«
Sp2(iia!na trgovina si, zffliin \M\im
F. Čuden Sin
oapti imt pa ? LjBljM
Cenjeno   občinstvo   vljađno   opozarjani   in   prosim, da   mi    b!a-
govoli   že  sedaj podati naročila za pomlad,  ker se naročila pred
sezono tem skrbneje lahko izdelajo.  Prevc&tnam tuđi vssko-
vrttna popratila in praaarejanja
■•r K. PUČNIK-vt
kroiaika tvrdka za dame in gospode, Sodsua ulloa štev. 3*
r IVAN JAX in sin
i    Đunajska cesta štev. 15,   Ljubljana.
Šivalni stroj!
in itrojl »a pletenje.
—   liborna konstrukcija in elegantna izvrSitcv iz tovar ne v Linču.   — Ustanovljena leta 188T.    VW Vnm]e poučni« fcrmpUtao. "W
Plsolnl strojl AM1 Kolesa «z?
Ceniki zaston]  in franko,   j Durkopp. Styria, Waffenrad.
Dražbenl okite.   r'
Lesene barake se bodo potom javno dražbe prodale in aicer: d&a 3. fabrvarfa LLv Podutika pri Ljubljani........1 baraka 1
dna 4» lafcraarja U L Na Selo občtne Moste ptt Ljubljani    ...   2 baraki;
V   Vevčah (pri vujjgld prai/ilcl)   .....    1 baraka;
daa & labmarja LLV Gor. Kašlju  šl 8  obč. D. M. v Polja na
posestvn Antona Rcbida.......2   banki;
V  Zalogu Št 39 na posestva Franceta Sicherl   1 baraka;
1   ograja;
tfaa a. fabrvarf a t L V Ljubljani na  parceli št. 450'3 (kapucinsko
predmestje) Ivana Zakotnik tesar, mojstra v Ljubljani.............1 baraka;
4aa 7. labmaria t L Na Brezovid pri L»»bl]ani v vaši ob državni
cesti...........več praznih barak.
Kapnino je položi i takoj v gotovini. Komisija se snide vsaki dan ob 9. uri dop. na lica mesta.
Ljubljana, dne 30. prosinca 1919.
Za vodstvo stvarne demobilizacije:
Jelene« stotnik.
iPalentoa kiiliiđoa svefilka IĐEALcau. tarj
Nov izboljftani srkalni model. brea duha in nemarnosti (ni zastareli  tiatem s kaplianjem),  kf lahko ravna z njim vsak otrok, se brez premenjave kar-.     bida vsak čas lahko ngasne in zopet prižge.  Nai-I    novejši in najboIjSl model, najlepSa in najcenejša "    luč.   Okoli 10 vinar je v na aro  Cene kompletno s karbidom  in vodobrafitom: Model  IL Visokost okoli 22 cm, gori 3—4 on a
svetlosUo 10 svet.......K 12 —
Model HL Viiokost okoU 26 cm, fori 5-6 or s
svetljostjo  20   tveč........K 30-—
Model IV. Visoko* okoti 34 cm, r elefantalm senCnikom In sto jalom, za obeSenje ali Dostavljanje kakor kaže slika........K 30 —
Velika pločeviaasta Skatlja karbMa IC 5. PoSIlja se z
Duntja proti vposiljatvi K 10— naprej9 oatanek
po p«vzetjo. Olavno zastopstvo
I Max B6hnelt Duiai (Wn)( U.
I     Maraaretenstrasse 27, JUrt. P 17.
I                 (Twro»W eoiovolk proti vpotMvi 1 K franka.)
^^ P- ■• »MiMtw bmmmJui • taaw 4> ■ t, tmttmmm t t
w ^Bv^B^^a^pip   BivHBa ■aasw^a bp^^pwb ^^^b
dežnikarsko obrt
Popravila izvrietjem vatskozi aoUdno la po zaieniln ceaah. Ko st bo mogla dobiti blago, otvorim tndi !■■>■!■• i 4aa> aikJ lastnega tedelka.
Obilneam obt*ku se priporoSa
Bosomir Col.
Kupujem drvaj
kukova ta hrastova, nalsasn! na4sali*v  auilot«aa v va-       I Sjoai za tftkojšnjo dobavo I Ponudbe s skr&jno c^no in množino       H
>                                            je poslati tvrdki                                            BI
I    Vinko Vabi6,    —    Zaleo   pri  Celju.    M
TOVARNA ZAMA5K0V
ilELACli'bt'aVK^'   * '   L J tiB LJ A N A
MAJSOUOnEJSAiNMAJCeMEJŠA POSTREŽBAf
ELEKTRlCrtl OBRAT. DlREKTKi UVOZ PROBKOVINg
I i2ŠRAriUEiNP0RTU6ALSKE.ZAHTBfAJTCV7DRCE!
RAZGLAS.
N« podlagi naredbe celok-jpne Narodne vlade SHS v Ljubtjani z dn& 17. Jantar ja, 1199 St 295, se odreja in razglaša »ledeće:
Občine: meslo ljubljansko, Moste, VIč in Zgornja ŠI5ka tvorijo caoten stanova!ni okoliš.
I ^ Kdor ima v tem stanovalnem okolišu dvoje ali več stanovan}, mora vsa ts stanovanja naznanit! mestnemu magistratu Ijubijanskemu tekom osmih dni po tem razglašenju. To naznanik) mora bbsegati: a) natančno omačbo lege in obseg vsakega stanovanfa In b) pri vsakem stanovanju irae hi§nega lastntka ali njego* vega pooblaSčenca.
2) V istem stano\-2lnem okoliša je narnanlti mestnema magistratu Ij^b-Ij^nskemu v istem rok::: a) \s* stanovanja, kl stoje prazna ali aiožijo le za strrarrbo, al! so sicer opremljena kct »tanovanfa, pa v resnid ne stanaje nlhče v njih; b) vsa stanovanja, ki se resnično oporabljajo Ie razmerno kratek čas vletu; c) vsa stanovanja, kjer je $tevi!o sob i'ečje kot Stevilo stanovalcev brex tluiab-ništva, ter ntgledc na Stevilo stanovalcev \ia stanovanja s Stlriml ali več soband.
Kaznanflo pod 2, a) in b) mora podati liišni lastnik, nazitanilo pod c) pa Im etnik stanovanja.
Vsa ta naznanfta so kofkA prosta.
Kćor bi naznanil pod 1 in 2 ne poda! pravočasno, je kjzniv po raestnem magistratu ljubljanskem z globo do 5000 kron ali  s zaparom  do Šestih tednov.
Mestal magistrat ljubljanski,
dne 27. ianuarja 1919. __                                                                                                                 9tt3
Razglas.
Jagoalavaaa.za tavama u milo v Spo^nfl tiAl ima večjo mno -
žtno milnega blaga. To blago se bo oddajalo   poslej franko tovarna po na-s!ednjih temeljnih, oziroma nadrobnih cenah :
70^^ pra!no mfio v kosfh po lf>3 g, komad po   .   i   •   .   #   — K 40 v,
30 n        .9          n      *•       m        /*   Jiij! "        *'        ♦»•••••     ~  0   w w
30 „        ,f         „    i,     ,i       m  200 M        „        ,,*.•••     I «, 20 lf
33-40w toiletno     ,,    „     „       „   K'O ,>       „        „.....2 „  50 „
66 „ nulo 2a britje v kosih po   50 M        „       „.....^„ -„
10 „ mitni praSek..............kg po     2 s.  50 „
Pri naro^bah fstega milnega blaga v celih zabojfti se dovoljuje aaav tan aa^ost in se v tem slačajj oddajajo milni izdelki franko to var na po nasledn ih cenah :
2O°/o pralao milo v kosih po 100 g, komad po • . * • • — K 30 vf 30 rt „ * u u » *00 ,, f, M •••»•—», 45 „ 30 f,       „         „    „     tt      ,,  200 „        ff        m     •   •   •   *   •   ■— 0,  90 „
3S-4O„ toiletno   „    „     n      „  1*^0 „       „       ».....1 „ 80 „
66 „ milo za brttie v kosih po   50 „        „        .,.....1 „   40 n
10 „ milni praSck.............kg po     2 M — „.
Blsgo aa aaora plaea« naarej, kar trn ratpeiĐfa alear la proti povzetfiu
Naročita je nasloviti na Jagoalovantka taramo sa mila v Spođafl ftlafct
V LJUBUANI, dne 20. januarja 1919.
Poverjenfk za javna dela in obrt:
bi. Y. Bamto, 1. r.
3. razred.                                      3. razred.     |
XI. razredna loterija.
Ptl rali poalevnM lwpl|«w *rmBkm so satf«l«t
K 300.000 in 100.000 glavni dobitak:
at. aaaas, !£*>•»«■« #«• n. aktafce* tat 7t vii. imu s ta.ooo..........at. 34.184, tt aa.aaa,
E 30.00O...............ŠL   M 415,
stvvaaa ........   tu 7.iaa, taa.tat9 loaarr,
s f.eo#.............. . m- ••4itf
amai atMftot H I HM. Hv«. m, m li ftfto <twaw H »K.
3zpbbK smo aa dobitidh za X 1,582.040*—. j
toMtrtCk: % K 12t—, «/• K «••- V* K 3»—. V« K 15—.  |
I    Pribodnie žrebanje bo 11. fn 13- febnnria 1919.     ;
I       --       -     -_^-^_--------   --.-------^fc,««!* —
■        ahVBBBv ^F^F^BBaBBF ^B^Bp VB*^B*VB^V   ^F^F^F^F   VPBBfBBHiBBBBF^Br V    w   ^^^^^^Br^^^
I               |ar SraOM predala  fj|
I ljubljanska kreditna banka
I pednitalca v Ca««, catovca. Tnta, SpNta la I                                    Oortd.
MattinMItffelttttllfiMtttta!«*
iay rilfinfaaatvTttat "—    Iila§a itvalatli atrajav f tm
iOS PETELINC  ^Hr^^rrl-
IVill   rL I LLintr   Makla ta faf#ibme vawe (keMfa« __-»   a i..ftwis«^^   —        •••"•> ■»»»■• * wal**jrtaaT aa*
—.    LHiDliana   r=r—    •vart#aierallSXlS4.tlXISl»vXia4
«j_   tA  a                •     **   at       fl ^0 n»ljea« 90X1«. Kapi mi
ft. Petra nasip ft. ?.  s?—jarsar1-«
Pohidtvo
SpaTne, jedHne in gosposke sobe, kuhinjska oprava, pođiožki, mo*    ■
droci,   otomane,  spalni   in   dekoracijski  divani,   poste!te,   omare,    I
miže in stoli iz mehkegt in trdega lesa, železne postelje in umi-    I
valnikt ter vse vrste lesenega, želernega tn taoeorancga poMStva    I
v vsakem slogu od proste do najfin. ievTSitve po jako nizkih cesaa    I
!   eri trrđki za poklštio KAREL PREISf **«*«' Stiltl ^ ••   |
avobadaa oglađl        GasUd aaaloall                     I
naznanja, da je ođprl s 1. februarjem
WT svojo pisarno "VI
v Knafljevi uHci 4, pritličje (flagretl Mtto mm).
G. F. Jurasek
: vglaJevalet klavirjev in trgovec z glasbili:
v Ljubljani, ©olfoua ol. il IZ.
I Prva  JugoaJovamfca  Ipacijaifia  HrrcHca mu  V0lai«vaa>|a) In I                                      popravite gtaabll.
Štev. 648                    ^^                                                                         1302
Razglas.
Po naročito poverjenJStra ca Javna dela in obrt ▼ LJnbljani bo odđa-jafo In razpečevalo oskrbniStvo dr2avne dnkame SHS v Celja neposredno svoje izdelke.
Prodajale se bodo: atafcava ploaavloa raillčaili daaaloatt, Mstt claak ia atakov prah.
Val dopisi in naročita, katera t bodo reievala s obratao potto, naj se pošitjajo plavfarskemu oskrbniStvn SHS v Celju.
Naročita se bodo izvrSevata točno in aolMno po stalnih cetnh proti pratfalaolla.
Za boji se bodo aančanjevali po dobava! c«at.
Plavžarsko oskrbniStvo SHS v Celju,
dne 25. jaaaarja 1919.
Uprava vlaogradskog dobra 1 loznog c|apllSn|aka (škole)
□ \\itt\o] Ugarskoj, sa 3000 hl vlastite produkcije Izvrsnih vina, velikim nasadima američkih loza 1 plemka, i traži svecu sa dobro uvedenim
zastupnicima
oi provtaju 1 sa samotro^aflma radi onovSenia svojih proizvoda.   Cijenjene   poaade   mole   se   poa Šifrom:
„Vfno Iloza11 na zavod sa aglailvaafa J. BaVOCBlfEB, Sairreb9 Jnrjevaka alUa SL
I. ili največja jogoslovanska toiarna za barvanje, hemično čišćenje, pranje in svetlo-likanje parila
a^a^    fa^fjfjfjf«    vedno vsako-a^aT      UdlVd    vfstno blago.
■^"    CiStl   oblekc,
tepMM    aakjp^atj^Bi   vsakovrstno pcnlo, po »^^      P6l6    perilo posije na dom.
&F- svetio lika SS-£
In«   Dufali    Tovarna: Poljanski nasip SL 4> JOS« RBlClI   Podružnica: Selenburgova al. št 1
—== Poita« nmroHUm sa totno Izvriulajo. s=?5—
Violine, strune, citre, harmonike, kitare, tamburice, telovad. rogovi, vse druge glatb. instrumenti in potrebSiine v veli-u   kanski zalogi.   s
ALFONZ BREZNIK
učitelj Glasb. Matice in edini za-prisef. izvedenec dež. sođišča
LJUBLJANA
Koogresai trg St 15* flMpraj« aaaaaa) tiarliva«)