Kkv.STKALINJA MALETIC yUGU. CUNS .GEN. I ill i JI ,nvL.. .NLW VUi oglašajte v najstarejšemu slovenskemu DNEVNIKU V OHIO ★ Izvršujemo vsakovrstne tiskovine ENAKOPRAVNOST E Q U A L I T Y NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI — LETO XXXI. DomaČe vesti Žalostna vest Bbrdma Gabrenja, ] , Ave., je prejela ža- Po T P°i^očilo iz Rakeka, da je ; ° gi in mučni bolezni pre-tu^' ^ sestra Franja Fa-J®- iGtu starosti, pri sina' ■ Uncu. Prepelja-kek^^ svoj dom na Ra-se je vršU iiogiieb dih " katoliških obre-s sv. mašo ob veliki udelež- PoknTr-^°v in prijateljev na zani? ® na Rakeku. Tukaj no Karolino, omože- ^^abrenja v Euclidu, O., v zapušča brata ^untcMiijo, Ladici na Uncu, sinova stino Mirkota, hčer Kri- kov ■' ^°^°^®no Pire in več vnu-nikov ter ožjih sorod- jubilej bosta Mr. in Mrs. Ha D,, Mary Smith, bivajoča hajaij^'^f 4^ ' ^3.dison, O., ob-ke. gj jubilej svoje poro-j^nca sta se z družino 0., farme v Madison, prišli • dni in sicer so se kjer I0;3o 28 let. Zjutraj ob poldne'^'"' imeli mašo, po-Praz^ov^^ ■ vršilo veselo ni je na domu. V druži- Snitij^'.'^ in sedem hčera. Mr. Soi-ovnic^ iz Pakega pri Sova g P" Primožov, nje-stra ''ojena Kebe, je se-J' Kebeta, župnika slo-v Pittsburghu, Pa., Pii CeriT'^^ Dolnjega jezera ^0 , Jubilantoma česti-^6t 2d Želimo še mnogo ^3a in sreče! % St Zaman iz 486 E. 1a svoi ^ vrnil iz bolnišnice ®^aj ^j®'' ga prijatelji "Ko obiščejo. *4 porabi ^kda : ' 11- feb.—Angleška ip objavila poroči-preteklega leta jih , '^*^0.000,000 več kot zaslužila. HUži zajgii f^slce^^^LEM, 11. feb.—An-ttiori sile so na odpr- " Oblep-^ ^^jele židovsko lad- ADVERTISE IN THE OLDEST SLOVENE DAILY IN OHIO ★ Commercial Printing of All Kinds CLEVELAND, OHIO, THURSDAY (ČETRTEK), FEBRUARY 12, 1948 ŠTEVILKA (NUMBER) 30 Velika porota obtožila Murraya in CIO radi krše-nja Taft-Hartley zakona Obtožba bazira na določbi zakona, da linijska glasila ne smejo agitirati za kandidate za zvezne javne urade WASHINGTON, 11. feb.—Danes je zvezna velika porota naperila obtožbe proti CIO in predsedniku CIO Philipu Murrayu radi kršenja Taft-Hartley eve postave, ki delavskim unijam prepoveduje vsako politično udejstvo-vanje. Murray in organizacija, kate-*" ri predseduje, sta obtožena "nezakonite udeležbe" v kampanji demokratskega kongresnika Ed-warda A. Gramatza pri izrednih kongresnih volitvah, ki so se vršile preteklo poletje v Mary-landu. Jo -J-"- ^.luuvsKU lau- h^^^šala "^^^uzalem," ki je v Palesti-GO odpeljali ko, kjer so vse Žide ie i "Oki Sani Jeruzalem" k ^o' ^^%&:^53%^Al4:5^ SiS-• -» < ^ .• ti-•■'^mj'-^ .»♦sw's -*, '>iAjmBkSBKv? NWr "' .- -.:»-v?-"« jS .'•; UREDNIKOVA POŠTA s poli na Osojščico. Pogled na Osojsko jezero OSOJŠČICA z vrhov Karavank sem dostikrat občudoval lepa koroška jezera in zelene planine, ki se dvigajo iznad njih, ter bele Visoke Ture. Nazadnje sem sklenil, da bi si bliže ogledal te lepe kraje. Julija meseca sva z nekim prijateljem šla na pot, prekole-srila Koroško in se ob Osojskem Jezeru v nekaj dnevih odpočila za nadaljno pot. Počasi sva veslala po jezeru in sonce je naju prijetno grelo. Gledala sva na^Dobrač; na jugozapadu sta se iznad Karavank dvigala še zasnežena Jalovec in Mangart, a na severni strani jezera so je bohotila zelena Osojščica, ki med Korošci slovi za lepo razgledno točko. Še dva dni sva imela časa pred odhodom proti Turam; zato sva se kar sredi jezera domenila, da pojdeva drugi dan na Osojščico. Jutro je bilo popolnoma jasno in hladno, kar nama je obetalo lepo, stalno vreme. S čolnom i sva se prepeljala na severno j obrežje jezera, krušnjak vrgla j čez ramo, stopila čez cesto in : se že pričela vzpenjati v breg. ' Steza se je vila nekaj nekaj po gozdu in nekaj po poseki, ki so I jo napravili zaradi vzpenjače na ■ Kanzel. V gozdu je nama posta- lo vroče, opočasnila sva hojo v hudo strmino poseke. Po zraku je nekaj zabrnelo in že sva zagledala majhen, rdeč voz vzpenjače, ki je hitel navzgor. Pospešila sva korak in po enourni hoji prišla na veliko jaso; na levi strani je bila smučarska skakalnica, pod njo pa miza s klopjo, kjer sva se udobno namestila in pojužinila. Nato sva pobrala svojo ropotijo in jo ubrala naprej. Kmalu sva pri-] šla na lepo urejeno stezo in zagledala reklamne deske za razne hotele in koče na Kanzlu na Osojščici. Na vsakih 10 metrov je bila na drevo pribita košara za odpadke in razni napisi za pse in njih lastnike. Dospela sva na Kanzel, si ogledala postajo vzpenjače in seveda samo od zunaj tudi elegantna hotela. Tu je prav dobro razgledišče, od koder se ti nudi lep pogled na jezero in okolico. Nadaljevala sva -pot proti vrhu planine in dospela, umikajoč se "pižamam", iz območja hotelskega parka v gozd in kmalu na planino, od koder sya zagledala kopasti^vrh Osoj-ščice, ali kakor se "davijo" sedanji gospodarji Koroške — Gorlitžen. ^a planini je polno koč, dozic^anih in nedozidanih penzionov, ki so vtis planine že skoraj popolnoma zatrli. Podvizala sva se ih prišla kmalu na vrh, kjer stoji velika planinska koča (1911 b). Slike "Children of Europe" in ples "Prog. Slov." Euclid, O. — Zopet se oglašam s krajšim dopisom za "Progresivne Slovenke" v Euclidu, krožek št. 3, in naznanjam javnosti in posebno članicam Progresivnih Slovenk, da bomo priredile "Valentine dance" in obenem bomo kazale slike "Otroci Evrope'% ki jih bomo dobile od T. Andrica, poročevalca "Cleveland Pressa". Te slike je Andrica posnel v naših krajih v Sloveniji in drugih krajih v Evropi. Torej pridite in gotovo je, da boste z našo prireditvijo zadovoljni. Ker je ravno kampanja za zbiranje prispevkov za sklad za pobijanje otročke paralize — (March of Dimes), smo sklenile, da bomo tudi imele tako-zvani "poster tanc" in koliko bo zbranih desetič, jih bomo poslale • na postojanko tega sklada. Obenem bomo tudi zvedele koliko so vredni poljubčki Progresivnih Slovenk. Pridite za gotovo in zabavajte se z nami v nedeljo 15. februarja ob 6:30 zvečer, ko se bodo točno ob tem času začele kazati slike. Potem bomo nadaljevale s plesom, za katerega bodo igrali Vadnalovi fantje. Za lačne in žejne bodo skrbele članice. Vstopnice so samo 65 centov, prireditev pa se vrši v Društvenem domu na Recher Ave. Na svidenje! Za "Progresivne krožek št.. 3 Slovenke" Mary Ster, tajnica. Valentinov večer društva "Cleveland" št. 126 SNPJ Društvo "Cleveland" št. 126 SNPJ bo imelo ob priliki proslave 38-letnico obstoja društva ples, ki se bo imenoval "Valentine ples". Društvo želi, da bi članstvo to prireditev na poseben način izvršilo, da bo poset tega večera v izobilju. Kar se tega tiče ni bojazni, kajti članstvo se zaveda, da je pred njim še mnogo napornega dela. Ni straha, da ne bo šlo! Naše članstvo je v večini naprednega mišljenja in koraka z duhom časa. Z našo mlajšo generacijo bomo uspeli in izvršili naloge, katero smo si začrtali. Zato se obračamo na vso našo zainteresirano in napredno javnost z željo, da kar smo storili v preteklosti, da to obdržimo. Da se ne uklonimo in vržemo puške v koruzo. Društvo je pripravljeno žrtvovati finančno in moralno. Obiščite nas vi velikem številu, da bo naš načrt izpolnjen in da se ne odne-' ha do zadnjega člana in članice, I dokler ne izpolnimo te obljube. Torej se vidimo na Valentine: večer v Slovenskem narodnem; domu. Članom, kateri še niste dobili vstopnic, naznanjam, da jih dobite pri blagajni isti večer. Mesečna seja je prestavljena na četrto nedeljo v istih prostorih.; Prosim, da to vzameteVna znanje. ; John Gabrenja, tajnik. Plesna veselica pevskega zbora "Jadran" Pevski zbor "Jadran" k nedeljo 15. feb. priredil veselico, ki se prične ob 8,' zvečer. Za ples bodo i?"; "fejst" fantje, namreč Stn# orkester. Odbor bo preskrbel vsega volj, da ne bo nihče ne žejen* lačen. Pri "Jadranu" iraaffiC liko število izvežbanih bad# derjev. In tudi vešče kuharici osebi Mrs. Jennie Perko in nih pomočnic. Torej cenjeno občinstvo g a Clevelanda, "Jadran* vas prav lepo vabimo, da te na ples v nedeljo 15. fe'"'"^ ja v Slovenski delavski doff Waterloo Rd. Zagotovimo ^ da boste deležni obilo zaba^ družbi pevcev in pevk zb"'' "Jadran". Hočem vam obenem ti, da bo zbor priredil opereto v treh dejanjih. I®' je se "Tri mladenke". pevke se zelo lepo in pridno^ jo, pod vodstvom Jadran"^^ dobrega učitelja Mr. J- Kraf se' Precejšnjo število pevcev že tako dobro naučilo, da že danes nastopijo. V . pa so se pričeli učiti preteK den pod vodstvom Mr. V. To krasno opereto "Tr' denke" bo pevski zbor ,r? V "Enakopravnosti" dobite vedno sveže dnevne novice o dogodkih po svetu in doma! priredil v nedeljo 11. 3:30 popoldan. Cenjene posetnike Jad#°^ priredb in ostalo občinst^^ sedaj opozarjamo na to P ditev, tako da vas bo P° aprila peljala v Slovt^nski ski dom in da boste dvorano do zadnjega ^ Ne boste obžalovali, ako P" te to prireditev "Jadran^' ^ opereta "Tri mladenke' nekaj izrednega. W Frances Dr. M. Čadež: MEGLE PO PLANINAH Vrh Osojščice. Pogled proti Julijskim Alpam Tu sva se najprej prav dobro založila s kalorijami, čepriv jih nisva preveč zgubila med potjo, in se šla nato razgledovat. V Beljaku naju niso prevarili, ko so hvalili to edinstveno razgledno goro. Pod nama je ležalo Vrbskq in pod Ke])o Baš co jezero. Ozrla sva se proti n;^šim goram. Kdor hoče videti vze naše gore z enega mesta, naj stopi sem gori! V daljavi sva spoznala Ojstrico in vse Savinjske got-e do Kočne. Nato Karavanke s strmim severnim ostenjem Košute, Stol ter vse pogorje preko Golice in Kepe do Peči. Za Karavankami so se dvigali veličastni Julijci. Naš jionosni Triglav z ledenikom se je drzno dvigal iznad vseh drugih vrhov. Jasno se je odražala Škr-latica, Martuljška skupina z izrazitim Špikom, Razyr, Prisoj- ' nik, Mojstrovka, Jalovec, Mangart in vsi drugi. Na zapadu so I se raztezale Ziljske gore z Do-bračem, na severu in vzhodu pa I gozdnati koroški hribi. Res, lepa in velika je slovenska zemlja! Daleč na severozapadu se ' je svetlikala samo konica Velikega Kleka. Bilo je Ž3. pozno popoldne, ko sva zapustila Osojščico, in se po njenem zapadnem grebenu , spustila v dolino. Prešla sva nekaj lepih planin s pastirskimi bajtami. ' Sonce je začelo zahajati in gore so tonile v mraku. Po dve-I urni hoji sva se Ž3 kopala v Osojskem jezeru in gledala pramen žarometa, s katerim so ; gostje s Kanzla osvetljevali jezersko gladino. ! (SANS—Chicago) še vedno polfevdalna, kjer veleposestniki neusmiljeno odirajo množice italijanskih brezposelnih kmetov, velja za zdrav razum logično geslo: "Zemljo tistemu, ki jo obdeluje!" Januarja je minulo že šest let od dneva, ko sem se mrzlega zimskega jutra vzpenjal proti vrhu Krvavca. Lepa je bila tista pot v snegu in vetru, med šumečimi borovci, sredi mogočne in neskončne narave. Koliko nam dajejo naše planine, kjer često iščemo in najdemo moči za izpolnjevanje težkih nalog, ki nam jih življenje tako neizprosno nalaga. Megleno Morje s Skuie I Mojega razpoloženja niso , kvarile megle, ki so se začele j zbirati okoli mene; nasprotno, [še razveselile so me, saj sem hotel preizkusiti svojo spretnost orientiranja v megli in snegu. Med povratkom me je obdala g^sta, nepredirna megla. Bil sem sam na odprtem svetu, brez poti, sam. V začetku se mi je zdelo, da sem na pravi poti, toda na mah naduha s Pece . ^ mi je postalo vse i' mene borovci, skale, št'" snega, na levi neznane nje, na desni strm ki je prej na grebenu s® gd* brila, je utihnila, tako zašel še v močno tišino- .K" Kaj sedaj? Najprej sem spoznal-razvedo van je v megli nemogoče, bil sem brez'^^^/ moji prejšnji obiski niso bili niti v najmanj^" j) Ne vem, kaj bi bij kako bi se bil počutil, y imel v oprtniku pripra^^'^ ^ di katere se nisem vstr f rajočih se megla. Seg® i,/ višinomeru (kovinske^ metru) in ugotovil v'®' j. Znani so primeri " meglenih dneh po hribih. Cesto je izg^b^ nosti v megli zelo ko pa postane celo uso Megle so po planii^^^j^^)'^ pojav. Kadar vstajiij^; ^ izletniku razgled, stop sončnim žaikon^' ^ jo in celo oncmogočiU'^ t', in razvednost. S tem, j ... . . oP' ,/ s svojimi zanimivim' in krajevnimi razp®'^^ meglo močno vplivajo loženje izletnika. 12. februarja 1948. ENAKOPRAVNOST STRAN 3 Vtisi s potovanja v Jugoslavijo (Piše: P. Barbiš iz Los Angelesa) (Nadaljevanje) Odšli smo, da si razgledamo Bila je nedelja in po "še-tališčih" je bilo dosti ljudi, pa tudi kavarne so bile polne. Oko-i postaje sem opazil nekoliko poslopij, ki so bila poškodova-od zračnih napadov tekom 1'oJne in sicer največ okrog ho-ela Dubrovnik, ki se ga sedaj ° 'iS'Vlja. Hotel je bil odprt 'Natlačen z meščanstvom. m Zagrebška postaja je dobro ^^Gjena. Potnik lahko kupi v re-! ^^''^cijah hrano, v kioskih pa ^^sopise in cigarete in druge vari. Na postaji je ena poseb-a čakalnica za matere z malimi kjer so vedno na razpo- ^So izvežbane bolničarke. p ur vožnje z vlakom ob ?.®® ustavili v Draganičii, da ^^iscemo nekega prijatelja, ^^ganič je prva postaja od ^ ar ovca proti Zagrebu in v teh je dosti Nemcev v vojni Vo^V^° svoje glave. Razumi j i-li d partizani pretrpe- poslopja javne ost^l samo eden zid, vse Hid ° v ruševinah. Gasil-jjju J® v isto takšnem sta-Ijal' ^^glo se ga je obnav- Pravli" da je že po- lica ^ testni odbor Draga-000 f Pi'fjel že več kot $200,-^^^'^iških Hrvatov za zi-»a>„f šole, ki se bo kmalu .zkkiu. ®^o se nazaj v Reko. ° %reb-Reka, ali kakor jo imenujejo avtostrada, so Pogled ugotavljali. Šli smo ' kako delajo na cesti. toda ^ več strojev v obratu, ^ Vseeno " Sedaj ^ dnev, Ho lo število, se vedno nezadost-. dočim je delavcev bi-delav ^P''^^šal sem nekega Ua dan v>. koliko zaradiš f' ŽejL ° je odgovoril: "Dru-sec," 10,000 dinara na mje- Zdelo Se pfg je nevrjetno in da vprašal sindi i-esi). ako je to res. esnici odgovarja lsQr.tp^j^t delavci delajo na lih jvT'f''' ]G: koliko kvadrat Na denarja. Ustayj]?°^^®-tku smo se zopet par ur v Reki. Odšel Parnii,?'''®^^'^išče in naštel šest dober %%ak Bv sem si Potni-i nad 5,000 ton. 'j^Un i ^ iz Reke v Ljub- natlačen eg^ """atcu z ljudmi, js&ki g JG vsedel neki vo-tnje najprej u dovoljenje. natji ' odgovoril, ^^kar je razvil pogovor, "Y^J® Vprašal, kam potu- °^Vriiij Bistrico," sem br„>'ci i ,5''J®ni celo v Italijo iz- Vo Bistfj • ' llii'ska Bistrica. ^'»ajia ^^^^/odo, ki je do- In T. / Pravijo, da so jo med ku ka; Jtio j T T pa so seveda njih ^ai jg j® videti tu," jn po- Vas okno na neko po-V bližini železniške že CM" 6« «1, if'»"»kih i Neh,.. % od mu odgovoril, da navadni delavec nima zadosti informacij glede svojo rojstne grude in da si ne more stvoriti jasno sliko o stari domovini. Na vsak način pa, da vsaAt naš izseljenec upa, da se bo njegova vas ali pa mesto hitro pomoglo od te zadnje strašne vojne. Izstopil sem na Bistriški postaji in odšel proti mestu. Šel sem na Državno banko, kjer sem izmenjal nekaj dolarjev. Za vsak dolar sem dobil 50 dinarjev. Tisti večer so goreli kresi po vseh hribih nad Bistrico in v okolici daleč, dokler je segalo oko. Bila je velika proslava, kajti drugi dan je bila priključitev Primorja k Jugoslaviji. Prisostvoval sem drugi dan velikemu ljudskemu prazniku. Na bistriškem trgu pod Ivetovi-mi kostanji se je zbralo okrog 10,000 ljudi. Na sredi je bil zgrajen oder in godba je neprenehoma igrala narodne pesmi. Točno ob treh popoldan so stopili na oder predsednik mestnega odbora Kristan Hodnik in občinski uradniki in predstavniki vlade. Neki predstavnik Ljudske republike Slovenije je odprl proslavo priključitve Slovenskega Primorja k Jugoslaviji m v svojem govoru poudaril, da se po tolikih letih tujega tlačenja in tujega jarma narod Slovenskega Primorja priključuje svoji narodni jednoti in materi Jugoslaviji. Dotaknil se je v svojem govoru žrtev, "ki jih je doprineslo Slovensko Primor-je za končno zmago nad naci-fašizmom v obliki borcev in partizanov, ki so dali svoje življenje in vse svoje za to priključitev, ki jo danes praznujemo in za popolno zmago demokracije nad fašizmom." je s svojeglavim načinom razaje-nega otroka baral babico. Ona I^ovedal je tudi, da so rane, je odgovonila blago toda odloki jih je sovražnik zadal narodu! čno: na tem ozemlju ogromne, toda z geslom "vsi za enega in eden za vse" bodo te rane zaceljene. Na proslavi je govoril tudi predstavnik ministrstva za narodno gospodarsvo, ki je naglašal pomen petletnega načrta za industrijski razvoj dežele in kateri načrt se bo od tega dneva razširil tudi na Slovensko Primor-je. Omenil je ekonomske koristi, ki jih bo ljudstvo imelo in za primer navedel brezposelnost v zapadnih državah. Tam je ta brezposelnost z vsakim dnem večja, medtem ko Jugoslaviji primanjkuje delavcev. Po zaključku slovesnosti se je narod razšel, zvečer pa je bila zabava in mladina je pleaala do pozne v noč. (Dalje 'prihodnjič) medom, to je bolje 'Ali ste naročnik "EnaTcopraV' nost?" če ste, ali so Voši prijatelji in znanci? "Enakopravnost" je potrebna vsaki družini zaradi važnih vesti in vedno aktualnih člankov! Širite "Enakopravnost!" M. Gorki: DETINSTVO C Odlomek in knjike "Detinstvo") Pomnim, bil je tih večer. Z babico sva pila čaj v dedovi sobi: on je bil nekaj bolan, sedel je na postelji brez robače, pokrit čez rame z dolgo brisačo, si vsak "Pij zate!" Zasopljeno hropeč je urno goltal vreli čaj in mrmljal: "Varji, da ti ne umrem." "Ne boj se, pazila bom." "Saj to je! Ako umrem bo, kakor da sploh nisem živel — vse bo šlo rakom žvižgat-" "Nič ne govori, leži mirno." Za trenutek je obmolknil, zaprl oči in zacmoknil s potemne-limi ustnicami. Mahoma pa se je stresel kot uboden, in slušno mrmral: "Blaška in Miška je treba oženiti brž ko brž; morda ju bosta ženi in otroci pridržali, a, a?" In domišljal se je, pri kom v mestu bi bile primerne neveste. Babica je molče pila skodelico za skodelico: jaz pa sem sedel pri oknu in gledal, kako nad me-sto/n rumeni večerna zarja, kako rdeče blešče okna na hišah— ded mi je zaradi nekega pregre-ška prepovedal potikanje po dvorišču in vrtu. V sadovnjaku okrog brez so brenčali čmrlji, na sosednem dvorišču je nabijal sodar, nekje blizu so brusili nože. Za vrtom v globeli so vreščali razposajeni otroci, skrivajoči se sredi gostih grmov. Hudo me je vleklo v prostost; v srce mi je pritekala večerna otožnost. Mahoma je ded od nekod potegnil novo knjižico, glasno tle-stnil z njo ob dlan in me bodro poklical: "No, ti Permjak, dolgouhi. trenutek brisal silni pot, težko dihal in hropel. Zelene oči so mu pojdi sem! Sedi, gobček kalni- postale motne, lica zatekla, oškrlatela; posebno škrlatni so bili majhni, koničasti uhlji. Kadar je stegnil roko za čajem, mu je klavrno drgetala pipa. Bil je krotak in kar nič sebi podoben. ški. Vidiš figurico? To je—a. Govori: a! Be! Be! To—kaj je?" "Be" "Razumel! To?" "Ve." "Lažeš—a! Le j: glagol, do- "Po čemu mi ne daš cukra?" 'bro, je—kaj je to?" 'Daddy me je poklical Iz Chicaga!" oem ga, koliko časa in mi je odvr-, %ci r leta 1940. Ko so ill' ^'jet Jugoslavijo, je il PrikH^?-'® P'' J® pobegnil 1 i T P^^tizanom. Bil j®, da^ j^bljane, pripomnil »Hi nima doma, ker lie ^ na in hčerki pogi- taborišču v očeta in mater je ^ leta 1944, do- tiza. opdt padel - • % y&oel v vrstah par- '^oinbf J %i J " na prisilno delo. 0^ 4°: t ML ^ili Q cestnik, na ^oved!? P"Sovor na Ame-tv, ^^iski, • Bern mu, da sem Sf! kak -^nierike. Vprašal 'n mislijo ju-^ ^ovi J '^^Gljcnci v Ameri-^Soslaviji, nakar sem n -spcati Betiy ima očeta, W ve, kako je mogoče vzdržafi dobre odnosa je z družino. On je trgovski potnik, toda pride domov v trenutku potom dolgodistančnega telefona, da reče otrokom "Lajiko noč" ali da pokramlja z njihovo materjo. Je skoro tako, kot ne bi bil nikdar odsoten od doma. Zdaj, ko so linije odprte za več klicev, se lahko poslužite te zadovoljive navade obiskov iz zunanjih krajev potom dolgodistančnega telefona. Pristojbina je tako nizka, da je primerna za vsak proračun za razvedrila in zabave. Lestvico pristojbin najdete na notranji strani sprednje platnice vaše telefonske knjige. THE OHIO BELL TELEPHONE COMPANY "Dobro." "Uganil! To?" "Glagol." "Res je! In to?" "A." Stopila je babica. "Ležal bi, oče, lepo mirno..." "Stoj, molči! To mi dobro de, sicer me obletavajo misli. Goni, Leksej!" Ded me je objel okrog vratu z vročo, potno roko, kazal čez moje rame s prstom na črte, moleč mi knjigo pod nos. Od njega je žarko dišalo po kisu, potu in pečeni čebuli. Mene je skoraj zadušilo, on pa je razkačeno hropel in mi tulil na ušesa: "Zemlja, ljudje!" Besede so bile poznane, ali slovanska znamenja jim niso odgovarjala; "zemlja" je bila podobna črvu, "glagol" grbastemu Grigoriju, "ja, ja," babici z menoj, ded pa je imel nekaj skupnega z vsemi črkami abecede. Dolgo me je preganjal po črkah, spraševal naprej in nazaj in me okužil s svojo jarko divjostjo: tudi jaz sem se spotil in vpil na ves glas. To ga je nasmejalo; zgrabil se je za prsi, kašljal, mečkal knjigo in hropel: "Mati, poglej, kako je zrastel, a? Uh ti mrha astrahanska, kaj pa tuliš, a?" "Saj vi vpijete. . ." Veselo sem gledal njega in babico: ona se je nakomolčila na mizo, si podprla s pestmi lica, zrla na naju in potiho smeje se rekla: "Da se ne bosta pretegnila. ." 'Ded mi je priteljsko razložil: "Jaz vpijem zato, ker sem bolan. Počemu pa ti? Stresel je potno glavo in se 1 obrnil k babici: I "Rajna Natalija ni dobro ra-izumela, češ da nima spomina; spomin ima, hvala bogu, konjski! Goni dalje, topo osec!" Nazadnje me je smešno sunil s postelje. "Dovolj Vzemi knjigo. Jutri mi boš povedal brez napake vso abecedo, zato ti bom dal petak." Ko sem stegnil roko za knjižico, me je zopet potegnil k sebi in goltnil mrko: "Vrgla te je mati na ta božji svet, bratec. . ." Babica je vzdrhtela: "Joj, oče, počemu talio govoriš?" "Saj bi ne ali bridkost me sili . . . Ah, takšno dekle, pa zablodi. . ." Sunkovito me je odpahnil. "Pojdi, igraj se! Na ulico ne smeš, samo po dvorišču in na Vrtu. . ." Prav imelo me je, da grem na vrt. Branje mi je šlo gladko izpod rok. Ded me je opazoval vse bolj pazljivo in zmerom poredkeje tepel, čeprav me je bilo treba, po moji misli, tepsti pogosteje kot prej. Čimbolj sem rastel in postajal bojevitejši, tem večkrat sem prestopal dedova pravila in ukaze, on pa me je samo psoval in zamahoval z roko name. Zdelo se mi je, da me je poprej morda tepel po krivici, in nekoč sem mu to omenil. Z lahnim sunkom v podbradek je pri-dvignil mojo glavo in mežikaje zategnil: "Ka, ka—aj ?" Zatem se je drobeneljavo nasmejal in rekel: "Uh, ti krivoverec! Kako neki moreš preračunati, kolikokrat te je treba nabunkati? Kdo more to vedeti, razen mene? Beži, izgini!" Toda takoj me je ujel za rame, mi spet pogledal v oči in vprašal: "Ali si zvit ali odkritosrčen, a?" "Ne vem. . ." "Ne veš? No ti bom pa jaz povedal: Bodi zvit, je bolj prav; odkritosrčnost pa je bedarija, razumeš? Odkritosrčen je samo koštrun, zapomni si! Pojdi, igraj se. . ." Mi dajemo in izmenjavamo Eagle znamke The MAY Co. Napravite te sami Natisnjeni vzorci po Bucilla Nove ideje za ročna dela to pomlad Lahko in zanimivo šivanje za darila in za vaše lastne potrebe. Lady Pepperell Luncheon seli Mehke rozaste, modre ali zelene barve 40x40" mere s 4 servetkami ......................2.25 54x54" mere prt ________________ ___________________2.95 54x72" mere prt ____________________________________. 3.95 63x80" mere prt ....................'______________________4.95 18" servetke iz enaWsga blaga 29c vsaka Natisnjeni deluxe platneni prti 52x52" prt ......................................................5.95 52x70" prt ..................................................8.95 72x90" prt ........................................16.95 13x19" prti za krožnike ...............................59c 17x36" pregrinjalo ......................................1.59 17x45" pregrinjalo .....................................2.00 17x52" pregrinjalo ....................................,,2.50 Set 3 komadov za stol ..................................1.00 Natisnjena pregrinjala za omare 89c, 1.75, 2.00, 2.25 Iz finega platnenega blaga; obšiti robi; cofi ali z čipkastimi okraski. Seli iz enakega blaga za stole ...................1.00 Natisnjeni Bridge seti ...............................1.50 Pastelne barve, ki se lepo perejo, rumene, zelene ali modre. Kompletno s štirimi servetkami. Prti so 36" mere. Natisnjeni importirani predpasniki ........ 2.00 Iz Swiss organdie blaga v beli, peach, rumeni ali sivi barvi, že izdelani, samo za obšiti. Natisnjene brisače za kozarce _________50c in 59c Obšiti in všiti vzorci, ki se jih lahko izdela in se jih boste veselili. Zelo dobri za darila za neveste. Natisnjeni "Lady Pepperell" Hostess seti 1.35 Sive ali rumene barve bombažni prti v atraktivnih vzorcih. So v meri 40x54" Večje mere prti ...........................................2.39 Natisnjeno blago in prevlake za vzglavnike 1.95 do 2.69 Napravite vaše prevlake za vzglavnike privlačne s tem, da kupite blago, ki ima natisnjene lepe cvetlične vzorce. Natisnjene brisače za goste 69c in 1.00 Fino platneno blago v naturnili ali pastelnih barvali; natisnjene z lepimi vzorci. THE MAY COMPANY . . , UMETNINE . . . ČETRTO NADSTROPJE $ STRAN 4 ENAKOPRAVNOST 12. februarja 194*' PREŽIHOV VORANC; Saniorastiiiki (Nadaljevanje) "Oče, napravite kakor hočete!" Karničnik je sprevidel, da je treba hitro odločiti, kajti iz svojega poslednjega razgovora s sinom se je prepričal, da je njegov najstarejši otrok res neodločen, mehak slabič. To je pripisoval strupu, ki mu ga je po njegovem in po mnenju vseh Kamic zavdala Meta in pa vsa hudabivška žvot. Zato je sklenil, da Ožbeja oženi. Sicer je bilo proti šegi Karnic, ženiti sinove, preden se jim je izročilo posestvo, toda sedaj je bil pri roki dober izgovor, da je Ožbej še mladoleten. Ožbeju so poiskali nevesto na oni strani Bele, na Jamnicah pri neki hiši, katere rod je že od pamtiveka razkopaval oplaze po brežinah svojih rodih, jih in ki je veljala za bogato hišo. Dečva, ki mu je bila namenjena, je bila lepa, pa so vsi mislili, da ga bo mogla odvrniti od Hudabivnikov. Ožbej se je spočetka branil,, potem se je pa vdal v svojo usodo. Ni mu bilo lahko; odkar je poznal Meto, je bil v kleščah; na eni strani pritisk domačih, oziri na očeta, na drugi strani pa ga je neprestano grizla ljubezen do Mete. Odkar je bila Meta pregnana s Karnic, jo je le nekaj karti videl in še to z veliko tveganostjo. Ta duševni precep ga je stalno stiskal in mu lomil njegovo samostojnost; postajal je neodločen, prikrit in nezaupljiv. Ko je Meta zvedela, da se Ožbej ženi, je dan na dan nestrpno čakala, da se bo oglasil in ji vsaj razkril vse težke okol-nosti, ki so ga pritirale do tega koraka in ki jih je tudi ona dobro slutila. Zdelo se ji je, da bi ji Ožbejev prihod mnogo olajšal muke, ki jih je zategadelj morala prenašati. Toda čakala je zaman, Ožbeja ni bilo od nikoder. Da bi šla sama do njega, pa ji je branil skriti dekliški ponos, neka hudabivška trma, ki pa ni mogla posušiti solz, katere je pretakala mnogo svetlih noči. Karničniki so pripravljali velikansko svatbo; klali so živino, Karničnik je šel sam po vino na Štajersko, camar je navabil skoraj sto parov svatov. Čeprav je to ustrezalo starim šegam, je soseska vendarle zapazila neko pretirano, mrzlično napuhnje-nost pri tem. Hudabivniki so se potuhnili. Tedaj se je zgodilo nekaj nezaslišanega ! Na dan poroke, tako zgodaj, v blag spomin sedme obletnice smrti naše ljubljene nepozabne hčerke in sestrice SLAVKE LOKAR katera nas je tako nesrečno zapustila dne 12. februarja 1941 leta Minulo je že sedem let, odkar odšla si Ti od nas, a v naših srcih tuga, žalost je vedno kakor tisti čas. Žalujoči starši in sestra Cleveland, O., 12. feb., 1948. I da sta Drava in Podjuna še le-I žali v somračni meglenosti in se ! je komaj n a Karnicah začelo j rahlo svitati, je prišel camar z godci pod Ozbejevo okno, da ga po stari šegi slovesno prebudi iz spanja poslednje noči njegovega fantovskega stanu. Vstajanje so prebujajočemu se svetu naznanili možnarji, ki so za-grmeli doli za gorico. Godci so zagodli že tri podoknice, toda Ožbeja še ni bilo na spregled. Ko je camar nato odprl njegovo kamro, je našel tam nedotaknjeno postelj . . . ženina pa nikjer na vseh Karnicah . . . Nezaslišana sramota! žgnino-vi svati so se zbirali na Karnicah. Ko so zvedeli, da ženina ni, da se je skril, so se osramočeni razbežali na vse strani. Stari Karničnik se je skril, ker ni mogel prenesti sramote. Kar-niška hiša je imela tudi ogromno škodo, ker je morala plačati vse priprave. Toda ta škoda ni bila še nič proti veliki sramoti, ki je padla na to staro domačijo. Ožbeja ni bilo osem dni na spregled. Vrnil se je nekega dne, ko je sedela družina ravno pri obedu. Po zalitih očeh in zabuhlem licu se mu je poznalo, da je preživel dolgo pijanost. Ko pa je vstopil v dimnico, ni bil več pijan, temveč je prišel vdano in tako mirno ter smelo, da je vsej družini zastala sapa. Ni bil še sredi izbe, ko se je stari Karničnik kakor ris zakadil vanj. Vsa družina je s pridržano sapo pričakovala najkrutejši obračun, kajti Karničnik je bil vsem dobro znan kot človek, ki ne zna krotiti svoje jeze. Toda namesto nepričakovane tepežbe se je zgodilo nekaj drugega; Ožbej je kakor ukopan pbstal na mestu, pokleknil sredi dimnice, sklenil roke k prošnji in mirno ter odločno zaprosil; "Oče — zaradi tega me nfe boste tepli!" Nato se je obrnil proti družini, pogledal po vseh obrazih in nadaljeval prav tako mirno in preudarno: "Oče in mati, brat in sestra, vsa družina, vse Karnice, odpustite mi sramoto, katero sem vam nakopal s svojim dejanjem. Prišlo je na mene in nisem mogel ravnati drugače ..." Nekaj hipov je vladal v sobi težak molk. Vsi obrazi so bili bfedi, na vseh se je poznalo, da se užaljena prevzetnost bori z občutkom odpuščanja. Materin obraz je bil najbolj bel; bila je silno prevzetna žena in njeno srce je bilo težko ranjeno. Stari Karničnik je ostrmel nad sinovo mirno odločnostjo, nad njegovo skesano prošnjo. Nevidna sila ga je potisnila stran od klečečega sina. Zrušil se je na klop, skril svoj obraz v dlani in dimnico je napolnil njegov obupani tuleči glas: "Skot nesrečni ..." Ožbej je še zmeraj klečal in čakal na besede odpuščanja; njegove oči so romale od očeta do matere, od sestre do brata, do vseh hlapcev in do vseh de- kel, se ustavile pri pastirju, ali nikjer na nobenem obrazu ni mogel zapaziti poteze, ki bi odkrivala to, kar je tako neuteš-Ijivo iskal in pričakoval. Nikjer ni zapazil odpuščanja. In tisti, kateremu je bil tako srčno vdan, katerega je tako neizmerno ljubil, tisti se je sklonjen na mizo zvijal v težkih bolečinah, ker ga ni razumel. Tedaj je Ožbej počasi vstal in rekel: "Kar so imele Karnice zavoljo mene škode, odtegnite od moje dediščine." Potem je zapustil dimnico. Ožbej je ostal doma in čakal, kaj bo prinesel čas. O njegovi skaženi ženitvi na Karnicah niso več govorili. Leto še ni bilo okoli, ko je Meta nenadoma prišla domov k materi, kjer je zle-gla novega — tretjega panker-ta. Otrok je bil že štirinajst dni star, preden so našli botre. Ta tretji otrok je bil krščen za Mohorja. Pri vpeljankah je morala Meta doživeti še eno sramoto; zaman je čakala po maši pri vratih, duhovnik je ni hotel vpeljati, kakor je pri porodnicah šega; Meta je morala z novo sra moto zapustiti cerkev. Rojstvo tretjega pankerta je pri Karničniku slednjič zazorilo sklep, ki ga je dotlej še vedno odlagal, v upanju, da se bo ta stvar vendarle nekako preložila. Poleg nesrečne zveze z Meto je dala povod za njegov odločilni korak še pijača, kateri se je Ožbej v svoji razdvojenosti zmeraj bolj vdajal. Karničnik se je torej odpravil na graščino v Dobrloves in iz-ja-'yil: ""Primoran sem, da za čast naše hiše odvzaniem Ožbeju pr-vorojenstvo. S tem pa razveljavljam tudi njegovo vojaško oprostitev. Vzemite ga k soldatom, mogoče ga bo to izmodrilo. — Grunt bo dobil mlajši sin." Graščina je storila po njegovi želji. Na Laškem je pravkar bila vojna in cesar je potreboval vojščakov. Kakor blisk se je raznesla po Podjuni, in po Beli novica, da se je Karničnik odpovedal svojemu sinu in ga dal v vojsko, čeprav je mnogo ljudi prej odobravalo neizprosno stališče starega Karničnika, ki je hotel z vsemi sredstvi preprečiti zakon med Ožbejem in Meto. je bilo zdaj zmeraj več takih, ki Karničnikovega koraka niso odobravali in so se zgražali. Cžb:j in Meta sta dobivala zmeraj več pristašev. Dočim je soseska gledala Meto doslej le kot veliko prešustnico, veliko grešnico, je ta Karničnikov korak povzročil, da je jela imeti to zvezo za nekaj globljega, nekaj svetlejšega in lepšega. In že so se čuli glasovi: "Zakaj se ne bi vzela, če se imata rada ..." V ljudski duši se je začel v prvih ibrisih oblikovati trnjevi venec, ki ga je spletala ljubezen med tema dvema nesrečnima človekoma, od pokore, ki jo je morala Meta pretrpeti na Karnicah, do pretepanja na graščini. To privrženstvo je raslo počasi, kakor prihaja rosa na travnike; človek niti ne zapazi in mahoma se vse bliska okoli njega.' Na dan Ožbejevega odhoda na vojno se je že pokazalo, koliko ljudi je bilo na njegovi in Metini strani. Soldati so se zbirali v Dobrlivesi, odkoder so se potem odpeljali z vozovi do Celovca. Od vseh strani se je zbra lo mnogo ljudstva, vsakogar je kdo spremljal, celo najbolj zapuščenega hlapca. Le 0?.bej iz Karnic je prišel sam. Mogoče so Karničniki slutili, da se javno mnenje spreobrača proti njim, mogoče pa so tudi slutili, da bo Ožbeja spremila Meta, pa jim sovraštvo ni dalo, da bi šli še oni. Bilo je prvič, da sta se Ožbej in Meta javno pokazala pred svetom. Meta je prišla z vsemi tremi otroki in mogoče so otroci takrat tudi šele prvič videli svojega očeta. Ljudje so bih žalostni in potrti, ker se je vojne vsak bal, a kljub temu ni nihče zamudil pogledati Ožbeja in Meto, toliko je bilo zanimanja za oba. Dasi je bila Meta že mati treh otrok in je prestala takšne muke, je bila med vsemi zbranimi ženskami v Dobrlivesi najlepša. Bila je ko sonce, pred katerim se je moralo vse skriti. Pri slovesu ni jokala kakor ostale ženske. Ta možatost jo je delala še lepšo. Ožbej je bil glo boko ganjen; prvič se je smel pokazati med ljudmi ob Metini strani in videl je, iz stoterih oči je mogel brati, kakšen biser je Meta. Marsikdo, o katerem bi si ne mogel misliti, je pristopil in jima stisnil roko. Posebno tisti, URADNIKI DRUŠTVA "NAPREDNI SLOVENCI" ŠT. 5 SDZ Društvo "Napredni Slovenci" št. 5 SDZ ima sledeče uradnike za leto 1948: Predsednik Andrej Tekauc, podpredsednik John Stefe, tajnik Matthew Debevec, 1110 E. 72 St., tel.: EN 8254, blagajnik Tom Kraich, zapisnikar Frank A. Turek, nadzorniki: Charles Koman, Frank Stefe, Srečko Eržen. Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 9. zjutraj v sobi št. 3, staro poslopje Slov. nar. doma na St. Clair Ave. DomaČe klobase- Imamo fine doma narejene mesene in riževe klobase, domačo mast, ajdovo moko, domače kislo zelje in repo. Se priporočamo za obisk, MRS. JOHANNA HEMIC 921 E. 185 St. KE 1846 ki so odhajali na vojno, so jima odkrivali svoje duše. Vojna naredi tiste, ki ji morajo biti žrtvovani, mehkejše, pristopnejše in odpustljivejše, saj pravi star pregovor, da se na vojni odpuščajo najbolj zarjaveli grehi. In ko so se pomikali okinčani vozovi iz vasi, je marsikatera roka mahala Meti, je marsikak glas klical: "Meta, nič ne mara j, vojne bo konec, mi pridemo nazaj." Potem se je zgodilo, da jo je neka družina pobrala na cesti in jo vzela na voz, s katerim se je odpeljala skoraj do domače kajže. Meta je sprevidela, da svet ni tako skuren, da zna ločiti pravico od krivice. To ji je vlilo novega poguma v srce, da se je ob pogledu na svoje tri otroke začutila trdno in močno in je zaupljivo gledala v bodočnost . . . (Dalje prihodnjič) Razno ALI MORETE POMAGATI ZANESLJIVI DRUŽINI: Hčeri ste 17 in 9 let stari. Hiša je bila prodana in bomo iztirani. Potrebujemo 5 ali 6 sob na južno-vzhodni strani ali v Garfield Hts. Imamo prvovrstna priporočila. — MI 2062. URADNIK PRI Sears družbi želi dobiti v najem 3 ali 4 neopremljene sobe. Nima otrok. Najraje na zapadni strani mesta. MR. CLARK. CL 3100 LINE- 217 POKLIČITE W0 2260 železničar z ženo in tri mesečnim otrokom, nujno potrebuje 3 ali več sob, opremljene ali neopremljefne, ker bo iz sedanjega stanovanja iz-tiran. Plača okrog $50 mesečno. Najraje na zapadni strani. POLICAJ Z ŽENO ki bo kmalu postala mati, se mora seliti do 15. feb. Želi 3, 4 ali 5 sob na vzhodni strani. IV 5335 Zavarovalnina proti ognju in nevihti in avtomobilskimi nezgodami ZA ZANESLJIVO POSTREŽBO SE PRIPOROČA DANIEL STAKICH AGENTURA 158^3 WATERLOO RD. _ KE 1934 Dohodninski davek mora biti plačan do 15. marca ' Za točno in zanesljivo postrežbo pri izpolnjevanju listin za dohodninski davek za leto 1947 pojdite k JOHN ROŽANCE 15216 LUCKNOW AVE., blizu Memorial šole Uradne ure: od 10. zj. do 9. zv., ob nedeljah od 1. do 7. zvečer KEnmore 3662 RUOITORIUm N o w MAT'S DAILY (Ex. Mon.-Tuea.) at 2:11 NIGHTS at 8:15—GATES OPEN 1-7 p.m. CLEVELAND'S GREATEST MIDWINTER EVENT 19th ANNUAL RLSIRRTGROTTO CIRCIS DEFINITELY...... THE BEST CIRCUS PERFORMANCE EVER PRESENTED IN CLEVELAND_ NONE BUT STARS CLYDE 6KATTY, breath-taking wild animal diiplay — CRISTIANI FAMILY. —renowned equoatrians—LKS KIMRIS DUO. aerial thriller — LALAGK, aerial • tar—SENSATIONAL KAYS. hiRh-wire ■tars—(JRKAT DAVISOS-FIVK ANTA-LKKS, high-perch thrillers—Herds of eJe-phantB—PRINCKSS MUSETTA, suicidal aerlalimt—GREAT ORTON, high-pole star —Croups educated horses, seals, chim-pantee«, canines—MONTKS DK OCA. trampoline star, fifty world famouH clowns and dozens of otherm. DVOJICA IN SIN-VETERAN potrebujejo 5 ali 6 sob; najraje na zapadni strani. EX 5893 2 zaposleni ženski želita dobiti v najem 3 ali 4 sobe v East Clevelandu. Takoj. Imate prvovrstna priporočila. KE 1757 Nujno potrebujemo stanovanje s 4 ali 5 neopremlj^ nimi sobami za 3 odrasle osebe in' 1 otroka, šolske starosti. Na vzhodni ali zapadni strani. Zmerna najemnina. Pokličite ob večerih. CE 1762 2 odrasli osebi' zaposleni, potrebujeti 4 do 6 sob po zmerni najemnini. Najraje na vzhodni strani ali v E. Clevelandu. Imate priporočila. Pokličite čez dan do 6.30 zv. GA 4176 Iščemo neopremljeno stanovanje Sedaj bomo v drugič iztirani; Mirna dvojica in 4-letna hčerka. Na Heights ali v East Clevelandu. Najboljša priporočila. MU 7268. Dela za ženske STENOGRAFKA in za splošna dela v pisarni. Pri stari firmi v downtown. 5 dni tedensko. Tedenska plača. Vsa povpraševanja so zaupna. PR 5700 P. B. X. operatorica Za tipkanje in sprejemanje. 5 dni tedensko. Zelo dobra plača. Sinclair Refining Co. EN 0300 Tipkarice Izurjene; stalno delo. 40 ur tedensko. Dobra plača od ure. Vprašajte za Miss Neff MA 6760 Hišnica stalno delo, dobra tedenska plača. Izkušnja ni potrebna: prosta ob nedeljah. 2530 Prospect PR S638 Stenografka za trgovski oddelek. Dobra prilika za delavno dekle, prijetne de lovne razmere. 5 dni tedensko Dobra plača. MRS. WILLS EN 3745 Klerkin j a-tipkar ica Dobra začetna plača; stalno delo z priliko do napredovanja. UNIVERSAL C.I.T. CREDIT CORP. 1200 Keith Bldg. Stenografka—stroj episka Za majhen urad; prosta v sredo in soboto popoldne. Tedenska plača $40. EN 5088 Calculator operatorica in klerkinja-pomočnica: v downtown uradu. Tedenska plača. Stalno delo. Vprašajte za Mr. Welsh MA 7116 Dekle za tipkanje in pisarniško delo. Plača od ure. Vprašajte za Mr Fulton, OR 3754 W. W. WILLIAMS CO, 18301 Brookpark Rd. (V4 milje vzhodno od letališča) KLERINJA—TIPKARICA Za delo v pisarni v kupovalnem' oddelku; mora imeti visokošolsko izobrazbo in nekoliko izkušnje v pisarniškem delu; ne nad 25 let starosti; tedenska plača; 5 dni tedensko. Izvrstna prilika v izdelo-valnici barve. Passonno Hutcheon Co., 9808 Meech Ave., od E. 93 St., pri Erie R. R. DICTAPHONE OPERATORICA čedno-, neporočeno dekle za delo v pisarni v mestu; 8 ur dnevno, 5 dni tedensko: tedenska plača; stalno delo. DuPONT CO. MA 8516 TIPKARICE brze; začasno delo, plača od komada. Si lahko zaslužite $1 na uro 614 NBC BUILDING KUHARICA in za hišna opravila. Izurjena. Imamo tudi druge posle. Mora ostati preko noči. 6 v družini. Tudi se zahteva priporočila. EV 1103 Zavarovalninski uradnik z ženo in šestletno hčerko potrebuje stanovanje. Želi na Heights ali v Lakewoodu, blizu farne šole. IV 6898 STENOGRAFKA Tudi za tipkanje; mora biti pripravljena učiti se dela na mimeo-grafiranju in varityper stroju. — Downtown; 5-dni tedensko. Stalno delo. MA 5862 Veteran in žena, ki bo kmalu postala mati, nujno potrebujeta stanovanje s 3-4 ali 5 sobami. AC 4859 JOHNNY SILKS 11118 GREENWICH AVE. se priporoča cenjenim gospodinjam okolici za obisk njegove nove trgovine, kjer si lahko nabavite najboljša jedila, meso, pivo in vino za na dom. Potrebujemo nekaj izurjenih OPERATORIC "POWER" ŠIVALNIH STROJEV stalno' delo. 5 dni tedensko. Visoka plača od ure ali komada. Jamčena povprečna plača, hospita-lizacija, zavarovalnina. General Bag Co. 2715 E. 34 St. Zemljišča Moderna hiša za 2 druziW 5 in 5 sob; na Myron Ave. oi^ 74 St. blizu Superior Ave. ZiM'* garaža; ognjišče, "china cabinet "tile" kopalnica; vse v prvovi* nem stanju. JOHN J. HROVAT EX 1348 Dela za moŠk( k#; • KUH izurjen, ki bi prevzel odgovornost nove, moderne . nje, ki je bila pravkar otvprje j Mora biti zanesljiv, zmožen in' .jj ti priporočila. Kari Brown's^ nial Inn, 15241 Euclid, GL 48^j Fantje za prodajanje in jajc stalno delo; jamčena pla^a F provizije. 1374 E. 105 St., Suite 2 lasl' lišf Vozniki Samski, za delo na in v garažah. Zahteva se prjP ^ čila. Plača od ure. osebno. Hanna Parking Garag® 1741 E. 12 St. _ Boring Mill operator)'^,) Prednost imajo delavci na lard vertical strojih; 1. i" " jiii Plača od ure. Intervuji saiB'' 8.30 in 11.30 zj. . WEST STEEL CASTING C ' _805 E. 70 St.___^ Turret lathe operate')' prvovrstni delavci . za W & S Lathes. pri sestavi dela. 4. pop. do • Plača od ure poleg bonU • 971 E. 63 St., HE 726» ZA ŠIVANJE IN REZ . Za delo na tapetah, ves; overlocking stroj; M tednik; delo skozi celo Isto od ure. LEE FABRIC CORP' 1302 Ontario, 3. DELAVCI NA TAPE% 1(1 Dva prvovrstna delavca, >■ let izkušnje za fino delo-delovne razmere. Visoka P'' ure. PARK UPHOLST MR. PAPLO ^,(,61' _ 8600 SUPERIOR — CE^V DOBER MEHANIK SOiia t" u 5TEBII'®! TRUKIH prvovrstni delavec na skupini trukov. Dobra - P' ' ure. 5 dni tedensko. . t PUBLIC MAINTENAW^j# 7920 Rawlfngs Ave. — Shear Machine operatorji Majhen punch press lik punch press stroj, metal layout; iztirjeni Izredno visoka plača od \ dni. IRON FIREMAN 3170 W. 106 Si C: Dela za že 1 1 Stenografka Potrebno je, da je Stalno delo. TedensM^^ Norih American ^ 15619 WATERLOO (Vprašajte za Mr. GT/ Sienografka J Prednost ima izurjena ® j te*'' ka, toda ni važno; 51-3 ° •sko; plača od ure. . DI 4560—Mr. C"' broadhead garb*-' DI 0248 ti Mlada dvojica brez otrok želi dobiti stanovanje s 3-4 ali 5 sobami na vzhodni strani; najraje neopremljeno stanovanje. GA 8509 Bivši vojak z ženo in tri letno hčerko nujno potrebuje stanovanje s 3 ali 5 sobami; opreml.ieno ali neopremljeno; je pripravljen sam dekorira-ti na svoje stroške. Najraje na vzhodni strani.—HE 2759. POMOŽNE KNJIŽNIČARKE Službe so sedaj na razpolago pri posojevalnemu oddelku v otroški sobi. Prednost imajo žensko z izobrazbo kolegija in so pod 35 letom starosti. Prilika za napredovanje. CLEVELAND PUBLIC LIBRARY 325 Superior Oglašajte v Enakopravnosti Stenografka j„ , IZVRSTNA strojepisk^gdc^ tančna v računstvu. plača. . Roadway Expr®®® i' 703 Eagle Dekle . i za splošno delo v nje in za pomoč pri knj'» $35 plače za začetek. ^ Peterson Nut C* 1965 E. 66 St- Dekleta za prodajan)® in jaj Stalno delo. Jamčena provizije-1374 E. 105th St" Stenografk® za splošno delo v delo; 40 ur, 5 dni tejC Tedenska The Patterson 1325 E. 38 5^