Leto XVI.
V Celju, dne 30. julija 1906. 1.
Stev. 87.
DOMOVINA
Mesečna priloga „Slovenski Tehnik".
Uredništvo je v Schillerjevi cesti št. 3. — Dopise blagovolite frankirati. rokopisi se ne vračajo.
Izhaja trikrat na teden, vsak pondeljek, sredo in petek ter velja za Avstrijo in Nemčijo 12 kron. pol leta ti kron. 3 mesece 3 krone. Za Ameriko in druge dežele toliko več. kolikor znaša poštniua. namreč: Na leto 17 kron. pol leta 8 kron 50 vin. Naročnina se pošilja upravništvn. plačuje se vnaprej.
Za inserate se plačuje 1 kron« temeljne pristojbine ter od vsake petit-vrste po 20 vinarjev za vsakokrat : za večje inserate in mnogokratno inseriranje znaten popust.
Dne 5. avgusta v Št. Ilj v Slov. Gor. I
Slovenci! Po blizu dvajsetletnem skoro nadčloveškem divjem boju so si priborili letos Slovenci obmejni Št. Ilj. Da proslavimo to sijajno zmago, da damo duška svoji radosti, da navdušimo obmejne brate za nadaljni težki boj proti nečuvenemu pritisku nemškutarstva, — pohitimo
dne 5. avgusta v slovenski Št. Ilj!
Koroški Slovenci in volilna preosnova.
V četrtek, dne 26. t. m. so zborovali zaupniki iz cele slovenske Koroške v Celovcu. Bilo jih je 120. Govorili so o stvari, ki je sedaj za Koroško aktualna. govorili ogorčeno, kakor more govoriti tisti, ki je ogoljufan in oropan. Po volilni reformi, kakor jo je sprejel volilni odsek v očigled prerahlemu nastopu naše delegacije, dobe koroški Slovenci 1 mandat, in nad 50.000 Slovencev na Koroškem je politično ubitih, pokopanih. Razumljivo je torej. - da si zaupniki niso dali rokavic na roke. ne nagobčnika na usta. ampak da so govorili ogorčeno, krepko in jasno, kakor govori vsakdo, ki spoštuje sebe. Govorili so proti onim. ki so pomagali v tla poteptati pravice koroških Slovencev. Spregovoril je oni Korotan, ki so mu že davno prorokovali smrt, oni Korotan, odkoder so nas nedavno še pozdravijali resignirani „umirajoči"'. Ti „umirajoči"1 — kakor so se mnogi cinično izražali, — so pokazali, da še hočejo živeti, so pokazali svojo življensko voljo in energijo, so pokazali, da se ne dajo uspavati tudi po sladkih besedah. gotovih slovenskih politikov, ter da zahtevajo tudi oni račun od slovenske delegacije, ki ima naravno, ker svojega zastopnika koroški Slo-Ij venci nimajo, dolžnost, zastopati odločno tudi njihove koristi in težnje.
Na shodu je govoril o političnem položaju predsednik pol. društva za Koroško dr. Brejc, za njim pa o lo-povskem sleparstvu na koroških Slovencih monsignor Podgorc, ki je predlagal sledeče rezolucije, katere je shod zaupnikov z navdušenjem sprejel:
I.
Shod zaupnikov z globokim obžalovanjem in trpkim ogorčenjem kon-statuje, da se je v odseku za volilno reformo sprejel načrt, ki glede Koroške pomenja popolno zmago naj-gorjeganemško-nacijonalnega šovinizma in je tako s stališčaslovenske narodne, kakor tudi s stališča katoliške in socialne politike absolutno in brezpogojno nesprejemljiv;
II.
izreka zahvalo za njegov osebni trud v zadevi volilne reforme referentu za Koroško, dvornemu svetniku dr. Ploju, ter obžaluje, da je v tej kritični zadevi manjkalo spo-
razumnega, enotnega in odločnega postopanja slovanskih poslancev. Slovanski delegaciji, ki je za svoje zastopanje v zadevi volilne reforme v s e u slovanskemu narodu, ne pa samo svojim v o-lilcem odgovorna, izraža nezaupnico ter zahteva od nje, da naj zr a d i k a 1 n e j š i m i sredstvi, eventualno z obstruk-cijo v odseku za volilno reformo in v zbornici iz v o i u je popravo razdeljenja-volilnih okrajev na Koroškem v tem smislu, da se koroškim Slovencem zagotovita vsaj dva mandata..;
III.
prosi vso slovensko javnost, naj na shodih in v časopisju z vso dolžno odločnostjo podpira naše zahteve, ki niso samo lokalnega koroškega pomena, temveč v interesu celega naroda!
IV.
je mnenja, da koroškim Slovencem v sedanjih razmerah ne kaže se udeležiti tretjega slovenskega katoliškega shoda v Ljubljani in sklene: daseprekliče že napovedana udeležba.
SyetovDO-politiòDi pregled.
Ruski dogodki.
Stolypinov program.
Novi min. predsednik Stolypin je objavil svoj program, v katerem trdi, da njegova vlada ni reakcionarna. Car je moral dumo razpustiti, ker je bila bolen organizem, če je hotel ohraniti svojo avtoriteto. Agrarne težnje dnme so vladi simpatične, obsoja pa njeno revolucionarno politiko. Poslanci, ki so podpisali oklic, ne bodo kaznovani, a če bodo dalje agitirali, bodo zaprti. Vlada hoče izvesti agrarne reforme, ki bodo presegale vsa najliberalnejša pričakovanja.
Carjevo stanje.
Car izgleda baje izredno dobro. Z ozirom na razpust dume je brez vsake skrbi, ker so sklenili, da razpuste dumo. že ko se je sprla duma z ministrstvom. Dumo so razpustili ravno zdaj, ker se sprla stranka kadetov in so se bali. da prestopi levo strankino krilo delavski stranki, kar bi popolnoma onemogočilo sodelovanje s kadeti.
Rusko posojilo.
Berolinska banka Mendelsohn je baje na posredovanje cesarja Viljema zajamčila Rusiji posojilo pol milijarde mark. Posojilo se izplača spomladi 1907.
Po razpustu dume.
Zemstva 114 ruskih mest. med njimi Moskva. Kijev. Saratov, Tiflis in Varšava so sprejela protest na carja, ker so razpustili dumo ter napovedujejo. da ne bodo plačevala davkov.
Mir pred viharjem.
Iz Petrograda se poroča .. V o s s. Ztg."': Vlada bi napravila veliko napako, ako bi se dala premotiti po sedanjem miru. Ni dvoma, da stojimo pred izbruhom novega r e v o 1 u c i j s k e g a viharja, kakršnega še ruska država ni videla. Ali bo ta orkan izbruhnil čez dva dpi ali čez dva tedna, tega ne vemd; najbrže tega ne vedo niti prire-j ditelji-te najnovejše tragedije sami ne. l oda vihar pride' na vsak slučaj. Sedaj je triumf radikalizem in ako splošni štrajk ne izbruhne danes ali jutri — za njegove priprave se dela vztrajno, popolnoma tajno — njegov izbruh je le vprašanje čisto kratke dobe.
Gibanje v armadi. Prenehal je upor v 1., 4. in 5 finskem pehotnem polku. Gubernator je namreč izjavil, da vojakov ne bo uporabljal za policijsko službo. Uporni polki so izpustili na svobodo 21 ruskih častnikov. Finski častniki zopet izvršujejo svojo službo. Delavska stranka je izdala oklic na armado. Poživlja vojake, naj ne streljajo na svoje brate, ako se ljudstvo spopade z oblastmi.
Poljedelski nemiri.
Kmetje v voroneškem okraju plenijo, ropajo, požigajo in more po posestvih. Napadli so tudi grad znanega pisatelja kneza Mešterskoga, Moški in ženski knezovi uslužbenci so branili grad tri dni, a končno so jih kmetje premagali, pomorili brambovce in zažgali graščino. Knez je bil v Peter-burgu.
Velik rop.
Na Vislski železnici je ustavilo kakih 20 oseb vlak. Roparji so se polastili lokomotive in tovornega voza. Umorili so tudi orožnika, ki je stražil več denarnih zabojev. Roparji so nato peljali vlak nekaj km daleč, kjer jih je pričakovala večja roparska tolpa. Tu so vlomili v denarne zaboje, vzeli 15.000 rubljev in pobegnili.
Tovarna bomb. Policija je odkrila tudi v Moskvi tovarno za izdelovanje bomb z veliko praznimi krog-ljami. razstrelilnimi snovmi in orožjem. Zaprli so 6 oseb.
Novi ministri. Bivši poslanci ruske gosudarstvene
dume Gnckov. knez Lvov (Tuia) in knez Lvov (Soratov) so voljni, da vstopijo v Stolypinovo ministrstvo. Kneza Lvov pripadata desnici kadetov. Guc-kov postane trgovinski, knez Lvov (Tuia) pravosodni minister ali pa načelnik državne kontrole, knez Lvov (Saratov) pa poljedelski minister. Navedeni ministrski kandidati so izjavili, da vstopijo v ministrstvo, ako izroče polovico ministrskih portfelje neurad-nikom.
—	Nova vlada na Hrvaškem je
imenovana. Dolgo so trebali visoki krogi, da premislijo, ali bo vlada, ki jo je predlagala po ljudstvu v to edino pooblaščena koalicija, v resnici prava za hrvaško ljudstvo. Imenovani so: podban in oddelni predstojnik za notranje zadeve dr. Vladimir pl. Ni-količ; odd. predst. za pravosodje dr. Mir. Badaj in odd. predst. za nauk in bogočastje dr. Milan Roje. Vsi ti so rAó±jé. ki stoje š svojim političnim prepričanjem bliže koaliciji nego vsaki drugi stranki.
—	Prestolonasledstvo na Nizozemskem. 112 nizozemskim poslancev je sklenilo na konferenci, da predlože državni vladi zakonski predlog, naj se weimarska vladarska rodbina proglasi za naslednico na nizozemskem prestolu. Na ta način bi svobodna Nizozemska postala nemška provincija.
Slovenske novice.
Štajersko.
—	Iz davčne službe. V Celje'prideta davčna pristava gg. Gustav Hluščik iz Kozjega in Anton Dobrave iz Mürz-zuschlaga, v Kozje pa davčni oficijal g. Franc Topolnik.
—	Rudolf baron Apfaltrerii, c. kr. okrajni glavar celjski, se je mi-noli petek za vedno odselil iz Celja. Sel je v svoj grad Crnelo pri Dobu na Kranjskem. Mož ima daljši dopust in stopi — kakor se sliši — sploh v pokoj. Baron Apfaltrern je bil splošno priljiibljenjkot pravičen in koncilijanten glavar. Začasno vodi njegove posle c. kr. nadkomisar Prahl.
—	Orožnika so napadli mesca maja nekateri fantje iz Spodnje Hu-dinje, Zalokar, Brence. Bračič, Možina in Prosenjak; šli so v noči domov in razgrajali. Ko sta jih. orožnika Ceh in Cernčič opominjala, so se uprli in ju obmetavali s kamenjem. V petek so bili pred sodiščem in sta bila Pro-senjak in Zalokar obsojena, prvi na 3, drugi na 2 mesca težke ječe. Ostali so oproščeni.
—	Celjski „Deutsches Haus" in njegovi dolgovi. Celjski nemški „Narodni dom"', kakor ljudstvo imenuje novo stavbo pri celjskem kolodvoru, ima vknjiženih dolgov 484.480 torej
skoro pol milijona kron in skoro vse za mestno hranilnico v Celju. To zahteva na leto po 5% obrestij 24.222 K, po 41/2% 21.800 K. Obresti bodo pač odpisovali kakor pri ,.Waldhausu", Za celjske razmere je zgodovina stavbe „Deutsches Haus" prav značilna. Mesto je svoj čas kupilo prostor, kjer je zdaj „Deutsches Haus", za 85.000 gld. t. j. 170.000 kron. z vrtom vred proti okoliški šoli. Z desetkom in nenadomešče-nimi obrestmi od kupnine stane mesto ta svet gotovo nad 240.000 K Ako so in bi za vrt dobili 40.000 K. kar ni mogoče, stane jih „Tappeinerjeva hiša" sama z dvoriščem in pristavo 200.000 K. In to so prodali za „Deutsches Haus" po nasvetu dr. pl. Jabornegga za 60.000 K. tako da je mesto izgubilo 140.000 K. To pa deželni odbor graški vse odobruje. Slovencem pa branijo hiše staviti. — Ako vsled groznih dolgov „Deutsches Haus" pride do konca, knpi ga mesto in ima nov — rotovž. Mestna šparkasa že lahko nekaj izgubi. Njen načelnik je zdaj ob enem župan.
—	Celjska nemška godba je včeraj imela opraviti v Kočevju in vsled tega so bili zopet prtfsti vsi pomožni uradniki celjskih sodišč, katere sploh sodna služba v Celju vsakokrat lahko pogreša, kadar ima godba posel. Kjer je celjska nemška godba, so nem-škonarodne demonstracije. Tako tudi včeraj v Kočevju. Ministrski predsednik je še le izdal ukaz, naj se uradniki v vseh okolnostih izogibajo agitatorič-nega in demonstrativnega nastopa. Do onih gospodov, ki imajo zapovedovati celjskim sodnim pomožnim uradnikom godbenikom, še ona ministrska naredba ni prišla. Od 5. do 7. avgusta ima celjsko veteransko društvo, ki se je že v vseh mu pristopnih nemških listih hvalilo-, kako „völkisch", t. j. liemško-narodno je. veliko slavnost. To veliko-nemško slovesnost bode seveda zopet poveličevala celjska nemška godba s sodnimi pomožnimi uradniki, pri tako slavno „völkisch" veterancih celjskih so pa večinoma sluge c. kr. uradov. Kako se torej v Celju ogibljejo c. kr. uslužbenci nemških agitacij in demonstracij ?
—	YIII. izkaz prispevkov za „Sokolski doni" v Celju. Kvartavci v „Narodnem domu" K 13'62, gospa Ana Umek, soproga trgovca v Brežicah K 10—, g. Vernitz Alojzij, c. kr. poštni oficijal v Ljubljani K 3'—, kazen za „gospode" pri odborovi seji K 1'60, pri zabavnem večeru „Celjskega Sokola" nabrano K 3310, na izletu pri g. Fa-zarincu na Ostrožnem nabral brat Z. Schöff K 20'30. brat Detiček Maks po nabiralni poli K 66—, g. prof. M. Suhač
.....slavna hranilnica in posojilnica
v Šmarju K 50.—, slavno hranilno in posojilno društvo v Nabrežini K 10.—, brat Ernst Vindišar v Ljubljani je nabral K 36'50. slavna posojilnica za Loški potok. Drago in Travo K 20'—, brat dr. Janko Šavnik v Trstu K 10'—, bVat Humbert Maurini. načelnik „Sokola" v Trstu je nabral K 26'—. g. dr. Ferdo Kunej, zdravnik Sv. Peter pod Sv. gor. je nabral K 28 —, pri odhod-nici br. Ivana Vrabl-a nabrano K 10'55, g. Bertica Oregorič v Ljubljani nabrala K 14'—, gospica Cirila Ježovnik v Velenju K 18'—.
Vsem darovalcem in nabiralcem sokolska hvala!
—	Savinjski Sokol" v Mozirju priredi dne 19. avgusta t. 1. veselico v prid telovadnega orodja. Namen je blag, zato prosimo vsa sosednja društva, da se blagovolijo na našo prireditev ozirati in se je v največjem številu udeležiti. Spored objavimo svoječasno.
—	„Murski Sokol" priredi dne 12. avgusta t, 1. veliko veselico z javno telovadbo, petjem, tamburanjem. srečo-
lovom, plesom itd. Spored bo kaj zanimiv. Na veselo svidenje, dragi rojaki in prijatelji „Sokola"! Nazdar!
—	V Rimske toplice so prišli se zdravit: ekscel. gosp. Anton grof Pace, c. kr. sekc. šef, z družino iz Gorice; g. gen. major Tomerlin iz Zagreba; g. Ferd. Vikomte de Forestier in grofica Karolina Villavicemio iz Gradca.
—	Nekaj o primicijab. Iz kmečkih krogov smo sprejeli: Premožen kmet, ki gre na primicijo. da štirko vina, dve vreči rži in pšenice, tele ali svinjo, mnogo malenkosti, kakor maslo, jajca itd., tako da so že ti darovi vredni 60—70 gld. Ce pridamo k temu še stroške za obleko, konjsko opravo in druge stvari, potem zabije takšen kmet v 2—3 dneh na primiciji 100 gld. in še več! V tem se merijo z našim kmetom le še največji bogatini, ki za-pijejo stotake na šampanjcu (penečem vinu) ali jih zaigrajo. Pa še naj kdo reče: naš ubogi kmet!
—	Šmarsko-rogaško učiteljsko društvo zboruje dne 5. avgusta ob polu 11. v Gaber ju pri Rogatcu. Radi obeda, kakor tudi radi izleta na Rogaško goro — odhod ob 2, uri ponoči — se je zglasiti pri tovarišu gospodu Sekirniku do 3. avgusta.
—	Nemško šolo v Slovenji Bi-trici namerava sezidati „šulferajn".
V	kratkem priredi baje večjo slavnost v ta namen. Zopet ena ponemčevalnica in poneumnjevalnica na Slovenskem Štajerskem več.
—	Napad in samomor. 32 letni Oskar Staudinger. bivši častnik, je stanoval zadnji čas pri svoji materi v Pivoli pri Mariboru ter je imel z deklo Urško Pepelnik ljubavuo razmerje. Dne 26. t. m. zvečer je dekla baš molzla krave v hlevu; Staudinger je prišel v hlev in je Urško nadlegoval. Ker se ni udala. jo je zgrabil za lase,» jo vrgel k tlom in jo z maliip nožičeii^ ranil na licu in na vratu. Na Urškine klice je prišla kuharica Rebec Ana; tudi to je Staudinger z nožičem na roko ranil. Uršika je smrtnonevarno, Ana Rebec težko ranjena. Ker je med tem prihajal proti hiši orožnik Pitonik in je Staudinger to zapazil, je bežal v sobo, si nastavil na prsa lovsko puško ili se ustrelil. Umrl je takoj.
V	kuvertu je pustil svoto denarja za ranjeno Urško Pepelnik. Dejanje je storil v trenotku duševnega omračenja
—	Za mariborsko moško kaznilnico je imenoval pravosodni minister dosedanjega kaplana v Žalcu, g, Jakoba Finka, dušnim pastirjem.
—	Nova nemška tiskarna v Mariboru. Vpisana je nanovo firma tiskarna Jožef Mostböck & Co., družba z omejeno zavezo v Mariboru. Predmet podjetja je: 1. ustanovitev tiskarne in kamenotiskarne. 2. izdavanje periodičnega časopisa ali dnevnika „Marburger Presse", nemški organ za Sp. Štajersko. Osnovni kapital znaša 50.000 K. Ravnateljstvo sestavljajo sledeči družabniki: 1. Dr. Julij Feldbacher, odvetnik v Mariboru; 2. Jožef Fram. veleindustrijec v Mariboru, 3. Ignac Halbärth. tovarnar v Mariboru; 4. Karl Koschatzky, hišni posestnik v Mariboru: 5. Kari Scher-baum. veleindustrijec v Mariboru; 6. Jakob Vielberth, inženir v Mariboru; 7. Jožef Mostböck tiskarnar na Dunaju. — T ko torej mariborskim ultra-germanom ni dovolj podla Marburgerica in dična naša „prijateljica" Vahtarica.
—	Prostovoljno gasilno društvo v Moškanjcih priredi v nedeljo, dne 5. avgusta ob priliki svojega prvega letnega občnega zbora veselico' z razno zabavo. Začetek ob pol 4. uri popoldne. Prostori gostilne Marjete Sok v Moškanjcih. Posebnih vabil ni. Vabimo vse prijatelje in narodnjake.
Za odbor:
Vid Donaj, načelnik.
—	Dve dekleti utonile, V četrtek dopoldne sta se šle v Velko pri Št. Lenartu v Slov. goricah kopat Pavla Dimnik in njena tovarišica 15 letna Ana Pogačnik. Na neznan način sta obe utonili, in sicer Ana Pogačnik ravno na njenega godu dan.
—	Silne nalive so imeli v Gradcu in krog Gradca. Ob 2. uri popoldne se je utrgal oblak. Grozna nevihta je prišla, streljanje z vremenskih postaj se je slišalo samo kot streli iz samokresa med silnim gromom. Cela iztočna stran od Gradca je bila pod vodo. £koda na poljih je velikanska. Pravijo da od 1. 1866 sem tam okrog niso imeli takšne hude ure.
—	Samomor radi prijatelja. Pri
Sv. Štefanu na Gratkornu pri Gradcu se je gostilniški uslužbenec Janez Fuchs obesil vsled žalosti, ker mu je umrl prijatelj Ferdinand Deutsch.
—	Izletniki, rojaki! Pred dvema letoma je sestavil predsednik Savinjske podružnice „Slov. plan. društva" prav priročno knjižico „Savinjske planine, vodnik po gorah in dolinah v Savinjskih planinah. Izdala je to brošuro omenjena podružnica, založil pa jo je g. A. Cvenkel v Št. Petru. Lani je pa Savinjska podružnica prevzela vso zalogo v svojo last. Ker pa podružnica potrebuje denar za popravljanje in napravljanje potov in za druga planinska dela, bilo bi pač želeti, da se zaloga poproda. Tudi najboljše knjige ne dosežejo svojega namena, ako leže v zalogah in ne pridejo med ljudstvo.
Zato pa se je Savinjska podružnica odločila, ter te dni razpošlje po en iztis knjižice raznim rodoljubom sirom domovine v nakup. Naj jo blagovolijo prevzeti in dotično vsoto 1'20 K (s poštnino vred) poslati po priloženi nakaznici. Ako pa že kdo ima knjižico, naj jo odstopi komu drugemu. Če pa bi že nikakor sprejeti ne hotel, pa jo naj pošlje nazaj v istem ovitku.	! ,
Knjižica „Savinjske planine" daje kralka navodila hribolazcem popisuje „Savinjske planine" v obče in posebej. Razvidno so navedene Savinjska dolina. Logarska. Zadrečka, Bistriška, Kokrska in Belska dolina, dalje razni prehodi iz teh. dolin, nadalje gore: 1. Storžičev oddelek (Storžič, Stegovnik. Konjiščica. Pristovnik od Storžič, Vernikov Grin-tavec). 2. Grintavčev oddelek ,(Kočna. Grintavec. Dolgi hrbet, Štrnca, Skuta, Rinka. Turška gora. Brana, Mrzla gora, Pavličeva stena. Baba. Goli vrh. Veliki vrh, Greben. Dolga njiva, Košutina-Mokrica. Krvavčeva skupina). 3. Oj-strični oddelek (Planjava. Ojstrica. Veliki vrh. Strelovec, Konj. Velika planina. Veliki-Rogatec. Menina. Dobrovlje). Skupina Raduhe (Olševa. Radulia. Travnik. Kamen. Golte, Sv. Križ.) Kot dodatek so opisane še gore: Mrzlica, Gora Oljka. Uršula, Peca in Obir.
Konečno navaja knjižica še: Planinska zavetišča v Savinjskih planinah, zaznamek, gostiln, cenovnike za vodnike. red za planinske vodnike v voj-vodini štajerski, Zaznamek vodnikov, pošte itd. Kot prilogi ste zemljevid Savinjskih planin in pogled od Ljubljane na Savinjske planine. Knjižica ima sliki: „Kocbekova koča" in „Češka Koča".
Ta knjižica, je neobhodno potrebna vsakomur, kdor potuje po omenjenih krajih, pa važna je tudi za vse one, ki se. pečajo z domovinoslovjem.
Kdor si jo želi kupiti, naj jo naroči pri Savinjski podružnici S. P. D. v Gornjemgradu. Cena 1 K in za poštnina nekaj vinarjev. Ako bi kdo hotel več knjižic kupiti in jih razpečati med znanci, bi storil Savinjski podružnici veliko uslugo.
—	Kmetijsko gospodarstvo je
naslov knjigi, katero je spisal V. Rohrman in katera izide v drugi izdaji v kratkem na svetlo. Ta izdaja, ki je času in napredku primerno predelana. obsega sledeča poglavja: 1. Gospodarsko premoženje. 2. Kmetijsko delo. 3. Uredba gospodarstva. 4. Kmetijske cenitve. 5. Gospodarski proračuni. 6. Kmetijsko knjivodstvo. Opozarjamo že danes vse naše gospodarje na to knjigo, ki razpravlja v navedenih poglavjih vsa vprašanja, ki so važna za napredek in za zboljšanje našega gospodarstva na kmetih. Knjiga bo izšla v založbi „Zvezne tiskarne Celju".
—	' oziv. Tudi med Slovenci začenja prodirati spoznanje, da je treba skrbeti za izobrazbo širših mas. Ta izobrazba mora biti umska in nravna. Ako pa hočemo, da bo t. zv. poljudno delo uspešno, mora biti organizovano, sistematično.
„Akademija" si je naložila nalogo, da širi me.d slovenskim narodom omiko v naznačeuem zmislu. Ne more pa zadoščati vsem potrebam, ako ne najde zaslombe in podpore po vseh večjih krajih na Slovenskem. Take zaslombe in podpore naj b> bile čitalnice, bralna io akade-m ičn a društva.
„Akademija" nasvetuje. da bi čitalnice, bralha in akad. društva kot redni člani društva posredovala med njim in med ljudstvom s tem, da 1. vzbujajo zanimanje za delovanje „Akademije" iii pridobivajo somišljenikov in prijateljev; 2. da po svoji možnosti javljajo predavatelje in predmete predavateljev, ki so potem društvu na razpolago za okražja dotičnih čitalnic, bralnih in akad. društev; 3. da se vrši vse delo enotno po enotnem načrtu in enotnem duhu, upoštevajoč pri tem lokalne potrebščine in prilike.
Odbor „Akademije" se torej obrača s prošnjo, da nam blagovolite do konca meseca avgusta odgovoriti na sledeči vprašanji:
I.	Ali smatrate naš nasvet za potreben in možen ?
II.	Ali ste pripravljeni pristopiti . kot društvo k „Akademiji" in delovati za njen namen?
Ko dobimo vse odgovore, se bo odbor posvetoval o došlih nasvetih in se bo končno sklepalo o njih pri | občnem zboru, na katerega bi prišli delegatje vseh onih čitalnic, bralnih in akad. društev, ki se javijo kot člani „Akademije".
Odgovori naj se pošiljajo na tajnika društva (Ljubljana, Breg 16 II.)
V Ljubljani, meseca julija 1906.
Za odbor „A k a d e m i j e" : M Dr. Vlad. Ravnihar, t. č. predsednik. Dr. Dragotin Lončar, t. č. tajnik. <
Kranjsko.
—	Iz politične službe. Deželni vladni koncipist Ignacij pl. Ruber je imenovan za okrajnega komisarja in deželni vladni konceptni praktikant Rajmund Svetek pa za dež. vladnega koncipista.
—	Na novi železnici vlada babilonska zmešnjava. Za zgled navedemo za danes le en slučaj. Na postaji Bled dobite vozne listke s sledečim napisom: „Bled-S c he r a u n i t z (mesto Žirovnica), III. t fida (razred) rychlik (brzovlak)." — Torej tu imate mešanico treh jezikov, slovenskega, češkega in nemškega. Slavno železniško ravnateljstvo v Trstu naj preskrbi, da bo dobil slovenski jezik primernega mesta na voznih listkih.
—	Smodnišnica na ljubljanskem polju šla v zrak. V petek popoldne je nastala eksplozija v vojaškem skladišču smodnika, kjer je bilo 20 sodčkov
smodnika (2000 kg) in več sto patron. K sreči je bila to najmanjša zaloga, ki je šla v zrak. Če bi bila nastala nesreča v večjem skladišču, v katerem je 300.000 kg smodnika, bi bila tudi Ljubljana v največji nevarnosti. I — Nova planinska koča. Češka podružnica slovenskega planinskega društva postavi še letos pod Man-bartom na goriški strani novo planinsko kočo.
—	Župan Ivan Hribar je odložil mesto načelnika narodno - napredne stranke, ker je prišlo v odborovi seji radi volilne reforme dó nesporazum-Ijenj.
—	Minister Foft pride te dni v Ljubljano in se bo mudil tri tedne kot gost župana Hribarja na njegovem posestvu v Cerkljah ua Gorenjskem.
—	„Prosveta". Občiri zbor akad. fer. društva ..Prosvete" bo v sredo, •dne 1. avgusta t. 1. ob 5. uri popoldne v društveni sobi „Mestnega doma" v Ljubljani.
—	„ Umor. Blizu Ljubljane so našli na železniški progi 26 letnega Mavca Rudolfa Koširja. Imel je na levem sencu manjšo, pod brado pa večjo.' podolgasto rano. Sumijo, da se je zgodil zločin umorstva. in da je morilec svojo žrtev zavlekel na progo, v nadi. da vlak truplo povozi iu tako izbriše sledove uboja, Košir zapušča ženo in otroka.
—	Slepec umoril otroka. 24-letni, skoraj popolnoma slepi pastir Jernej Perko, je bil do 20 let v hiši posestnika Jožefa Čimžarja v Ore-hovljah pri Kranju. Ko sta šla Jožef in Marija Cimžar v pondeljek na polje, je umoril Perko tačas njunega enoletnega otroka. Zabodel ga je trikrat z nožem, enkrat pod desno oko in takrat v vrat. Perko je po činu Wal, a so ga drug dan dobili pri Kranj u. Dejanje je obstal. Rekel je, é je umoril otroka, ker ga je Cimžar obdolžil, da mu krade klobase. Sprva da je hotel Čimžarju zažgati, potem se je pa odločil za umor otroka. Perka so izročili sodišču. Fant je oslepel pred štirimi leti in je duševno čisto normalen, Otroka Čimžarjevega je imel tekače jako rad.
Koroško.
Volilna reforma. Celovški .Mir" piše: Boj, ki se je bil v odseku za volilno reformo, je končan. Če vprašamo. kdo je zmagal, je pač edini odgovor: tisti so zmagali, ki so znali najbolje mešetariti. V resnici tudi niso fcle razprave v volilnem odseku nič dragega, kakor nekaka sejmska baran-tija med vlado in strankami z ene, in M posameznimi strankami med seboj z druge strani. Potemtakem se tudi ni «uditi, da smo koroški Slovenci, ki nismo imeli v državnem zboru nobenega „mešetarja", tako imenitno pogoreli. kajti bili smo le „kravica". za katero se je barantalo. In zbarantali so nas. kakor je tudi popolnoma um-jivo, naši ..najbolj.ši prijatelji" -— nacijonalci. katere je ta krivica že leta in leta redila in jih bo tudi za-naprej po milosti naših — sorojakov. [— Najhujšega je bilo pričakovati pri glasovanju o Češki. Ali tu so se k I sreči sešli zopet „veliki in edini pri-Ivelji edino zveličavne volilne reforme"' É so preko čeških iu nemških zastopnikov iz Češke skovali kompromis, ki je bil z istimi glasovi sprejet tudi v odsekn. Število poslancev so pomnožili za 19, od katerih dobe Nemci 9,-Čehi 5, Poljaki 3. Malorusi 1 in Italijani 1 poslanca. Potemtakem bi imela nova zbornica 516 poslancev, dočim bi jili bilo po GautSchevem načrtu 455. po Hobenlohejevem pa 495. Nemci bodo imeli v novi zbornici 234, Čehi 108, Poljaki 80. Malorusi 34. Jugoslovani 36,
Italijani 19, Rumuni 5 poslancev. Vzlic temu. da se je število poslancev od Gautseha pa do sedaj pomnožilo za celih 61, vendar ni dobilo 90.000 uradno naštetih (v resnici 120.000) koroških Slovencev nobenega mandata, dočim je 14.000 kranjskih Nemcev dobilo svojega. Po besedah dr. Sušter-šičevih („Slovenec"' z dne 19. julija 1.1.) se sme zanesljivo soditi, da bo tudi v zbornici ostalo pri odsekovih sklepih, torej smemo koroški Slovenci „zanesljivo upati", da smo za vedno peko-pani! Volilna reforma, ki bi nam bila —- pravično urejena — prinesla vstajenje iz sto in stoletnega nemškega robstva. nam je zadala smrtni udarec vsled verolonr.stva nemških krščanskih socijalcev in popustljivosti naših rojakov. O tem spregovorimo še jasno in odločno besedo.
Beljaška direkcija proti slovenskim uradnikom. Beljaška direkcijo državne železnice je uprizorila zadnji čas pravo gonjo proti slovenskim uradnikom. Organizirala se je v tem institutu tajna inkvizicija vse-nemških uradnikov, ki ima nalogo zavedne slovenske uradnike odpraviti s Koroškega. Pod vplivom te inkvizicije so prestavljeni vsi odborniki društva „Drava" v Trst z očitnim namenom, da ubijejo to mlado slovensko organizacijo, ki je velikega pomena za slovenstvo na Koroškem, Aroganca teh inkvizitorjev presega že vse meje. 'Navadno se birokrat j e skrijejo za „službene ozire"; to preme-ščenje pa je očitna posledica narodnega prepričanja omenjenih uradnikov, kar gospodje pri direkciji prav prostodušno priznavajo. Kakšne razmere vladajo tukaj, osvetljuje dejstvo, da se je že tri dni prej, predno se je ukrenila premestitev omenjenih uradnikov. govorilo ne le po mestu samem, ampak celo v Podkloštru. da bodo naj-agilnejši slovenski slovenski uradniki prestavljeni v Trst, ker morajo iti iz Beljaka... Tako se postopa s slovenskimi uradniki na slovenski zemlji!
—	Z „narodnim kolkom" bo ko-lekovala zanaprej vso svojo .korespondenco družba sv. Mohorja v Celovcu. To je drugi glas v tej zadevi iz Koroške. Prva je sklenila isto posojilnica in hranilnica v Velikovcu.
—	Umrl je v Beljaku tudi po Kranjskem znani veletržec Karel Fiirst 76 let star.
—	Dezertiral je pri vojakih v Glinji na Koroškem pešec 17. pešpolka Josip Orohek. Pridružil se je neki ciganski družbi. Zasledujejo ga, a ga doslej še niso mogli dobiti. Pobrisal jo je skoraj gotovo na Kranjsko. Vzrok bega je lahkomiselnost.
—	Nesrečna gugalnica. V St. Petru pri Celovcu sta se na gugalnico šle zabavat 31 letna kuharica Ana Stamnja in 21 letna Terezija Vernek. Obema je prišlo slabo. Prva se je takoj zgrudila in na mestu umrla, druga je pa izdihnila čez par ur.
—	Nesreča. V Podkloštru je z okna padla triletna hčerka nekega Fr." Rozmana, na ulico in se ubila. Deklica se je na oknu in se ubila. Deklica se je na oknu igrala ter je pri tem ravnotežje izgubila. — V Volšperku je pa utonila neka dveletna deklica v koritu, kakor se. nahajajo pri vodnjakih za živino napajati.
—	Pri ožjih volitvah v koroški deželni zbor v okraju Špital je prodrl nemški rtacijonalec Hofer z 6248 glasovi proti kršč. ^ocijalcu Huberju, ki je dobil 5421 glasov.
Primorsko.
-r- Porotno sodišče v Trstu. Za
prihodnjo zasedanje porotnega sodišča, ki prične dne 17. sept. 1906 ob 9. uri
dopoldne so določeni kakor predsednik porotnega sodišča, predsednik deželnega sodišča dvorni svetnik Mih. Urbančič, njegovima namestnikoma, podpredsednik deželnega sodišča Emil vit. Nadam-lenzki in višjega deželnega svetnika Henrika Crusiz.
—	Z „narodnim kolkom" bode kolekoval vse svoje dopise občinski odbor v Sežani, kakor je soglasno sklenil v svoji seji dne 22. t. m.
—	Velik vihar z nalivom je bil v torek popoludne v gradiškem okraju.
V	Gradiški je vihar razkril nekaj hiš.
V	Sovodnjah. Mirnu. v Gabrijah in v okolici je bil nelik naliv, ponekod je padala tudi toča.
—	Konj se je zadušil pri pod-kovanju. V Komnu so podkovali mladega iskrega konja. Ker ga niso mogli ukrotiti, da bi bil stal pri miru, so mu vrgli okrog vratu vrv in ker se je žival upirala, je natezala vrv in jo slednjič tako zadrgnila, da se je zadušila in na mestu poginila. Konj je bil vreden 600 K.
Svetovne vesti.
—	Samoumor pri godbi. Iz Budimpešte poročajo: Poročnik Josip Bede se je zagledal v Nagy Enyedu v neko revno deklico. Ker ni imel denarja za kavcijo, je obupal. Poslušal je vso noč cigansko godbo in nato je odšel v njenem spremstvu pod okno svoje neveste in se med sviranjem ustrelil.
—	Svojo ženo je zaklal v Belgradi! mesar Nikola Todorovič. Prinesla mu je v zakon 30.000 dinarjev in hišo in početkoma sta živela srečno. A potem je pustil Nikola svoj posel, pričel piti in pretepavati ženo. ki ga je nato odpodila. V zadnjih dneh pa se je nekoč vrnil, potegnil nož in razparal svoji ženi trebuh. Nato se je javil redarstvu sam. Pravi, da ga je hotela žena dvakrat zastrupiti. A ona trdi, da ga je zapodila zato. ker jo je vsak dan tepel. Žena bo.vsled poškodb najbrže umrla.
—	Prenos smrtnih ostankov Leva XIII. Kakor poročajo iz Rima. prenesejo na jesen smrtne ostanke papeža Leona XIII. iz cerkve sv. Petra v lateransko baziliko. Prenos se bo vršil povsem privatno.
—	Zgled narodne zavednosti. Tvrdka Hartman Aladar na Ogrskem je bila dolžna 22 K v Avstriji. Upnik jo je opomnil v nemškem jeziku. Hartmann Aladar je pa odgovoril po ogrsko tako-le: Na pismo z dne 16. t. m. Vas obveščam pred vsem, da se z menoj more občevati le ogrski in če gospodje kaj želite, m orate ogrsko govoriti, sicer Vam nisem na razpolago Šele potem bom razumel, kaj hočete, in šele potem bom poslal denar. S spoštovanjem sin domovine Hartman Aladar." Taka narodna zavest bi morala biti tudi pri nas! Pri nas pa lezemo Nemcem in sploh tujcem pod noge in se čutimo vesete. če z«amo njihov jezik.
—	Novi generalni inšpektor ka-valerije. Uradni list je prinesel v soboto umirovljenje nadvojvode Otona kot generalnega inšpektorja kavalerije. Generalni inšpektor kavalerije je postal korni poveljnik Brudermann v Lvovu. v Lvov pa pojde zagrebški korni poveljnik Auersperg. „
—	Strašne posledice ljubosumnosti. Delavec Grisez v mestu Tubize v Belgiji je mislil, da je profesor Cu-nis iz Bruslja zapeljal njegovo ženo. Zato ga je na kolodvoru z nožem zabodel. Potem je tekel domov, zabodel ženo. in konečno se je sam obesil.
—	Ustrelila se je v kopališču Darmstadt na Nemškem 21 letna žena vladnega Stavbnega mojstra Hofrnanna.
Poprej je ustrelila svoja otroka, stara po 3 leta in po 4 mesece. Vzrok ni znan.
—	Časnikarstvo v Ameriki. Po
izkazu statističnega urada v Washing-tonu je bilo v letu 1905 izdanih po 19,624.757 izvodov časnikov na dan! To je: po en časopis na štiri osebe. Ob nedeljah je bilo tiskanih le po 11,539.521 iztisov. Za reklame je bilo izdanih leta 1905 150 milijonov dolarjev, to je 750 milijonov kron. Skupni kapital, ki se ga je potrosilo v tiskarske posle in v časnikarske svrhe, je znašal 364 mil. dolarjev.
—	Popust učiteljem na železnici. Hrvaški delegatje dr. Krasojevič, dr. Grahovac, dr. Magdič in dr. Vin-kovič so prosili ministra trgovine Košuta, da bi se ugodilo želji učiteljev za polovično vožnjo po železnicah. Košut je obljubil, da se bo ugodilo v tem oziru prošnji hrvaških in obenem tudi mažarskih učiteljev.
—	-Na Španskem so še zelo nizke delavske plače. Poljski delavci n. pr. dobivajo na teden malo nad 6 kron. Ženske, ki delajo po vinogradih, dobivajo na dan po' 50 stotink. a morajo delati 10 ur na dan.
—	Najmrzleji kraj. Največa ledena masa je v Grenlandiji. Ista pokriva ves notranji del dežele, kjer se je led zbral že dolgo pred zgodovinsko dobo. Sedaj zavzema ta ledena masa 1,700.000 štir. kilometrov površine. Potemtakem je ledena gruča veča nego vsa vodena masa srednje-zemskega morja, ter bi zamogla pokrivati n. pr. Združene države 400 metrov na visoko.
—	„Bolo" je baje največa cvetlica na svetu. Doma je na otoku Mindanao (Filipine). Cvet ima' pet cvetnih peres, vsak je okolu 90 centimetrov širok, in našli so že cvetlice, ki so tehtale skoraj 16 kilogramov. Bolo se nahaja na najviših vrhuncih dežele 600 metrov nad morjem.
Zvezdni utrinki v večji množini se bodo lahko opazovali skoraj cel mesec avgust. Zemlja na svojem obhodu krog solnca beži skozi prostore, v katerih krožijo večje množine malih drobcev krog solnca. Ti drobci se vsipljejo v zemeljsko ozračje, vsled drgnjenja vnamejo in večjidel razpršijo. Največ jih bode opazovati od 9. do 14. avgusta, zlasti proti jutru. Žal, da bode ravno mesečina nekoliko to opazovanje ovirala.
—	Mede..i tedni v premogovniku. Prav posebno stanovanje za medene tedne sta si izbrala Mr. in Mrs. Mei Spence iz Wilkesbarra v Pensilvanyi. Sporazumno sta se mlada poročenca podala po poroki na dno enega mnogih premogovnikov, in tam 400 metrov pod površjem zemlje sta se roka v roki sprehajala po rovih, seveda kolikor možno oddaljena od delavcev. Sicer sta imela oba vzlic čudnemu kraju, vse udobnosti, ki si jih zamore človek misliti. Kajti ravnatelji družbe, od katere ima Spence mnogo delnic, so se požurili, da so tamkaj priredili nekoliko „sob". Zato je mladi par imel salon, spalno sobo in kuhinjo, in vsi prostori so bili razsvetljeni čarobno z električno lučjo.
—	Električna toplota. Navadno se misli, da izžareva električna žarnica le malo toplote. V resnici preide pa le 6 odstotkov električne energije v svetlobo ostalo pa v toploto:
—	Snežno bele kamele, ki so le meter iu pol visoke, se nahajajo v zapadni Perziji.
—1 Tretjina zemlje je obraščena z drevjem.
—	Ljudske šole v Dalmaciji. Leta 1905 je bilo v Dalmaciji 398 ljudskih šol s hrvatskim in 1 z italijanskim učnim jezikom. Vrhu tega je
bilo 25 privatnih šol. Otrok, obvezanih v obiskovanje šole je bilo 57.267, šolo pa je obiskovalo 49.402 otroka. Učiteljev je bilo 426, učiteljic pa 333.
—	Jezuitski red šteje sedaj okolo 16.000 članov.
—	Izvoz in uvoz knjig. Iz Nemške se je leta 1905. izvozilo za 78 milijonov mark knjig, uvozilo pa za 21 milijonov mark. V istem času je An-gležka uvozila knjig v vrednosti 4 mil., izvozila pa za 29 milijonov. Francoska je uvozila za 9 milijonov, izvozilo pa za 7 mil.
—	Da je nenavadna žeja, nadležna želodčna kislina in pogostoma driska posledica uživanju zrnate kave. ni tako splošno znano kakor nje škodljivi vpliv na vse naše živčevje. Zakaj bi torej mirno še dalje jemali nase te posledice, ki so jako kvarne našemu ,/dravju in lahko provzroča žal tako pogostoma nepričakovano srčno kap, ko bi se jim lahko popolnoma izognili z malenkostno izpremembo vnaprav-
ljanju! Zmešajte zrnato kavo, ako se ji nečete odreči docela, na pol s Kath reinerjevo Kneippovo sladno kavo; tako dobite vonjivo, okusno in zdravju hasnivo pijačo. Že petnajstletna izkušnja in čimdalje večja priljubljenost Kathreinerjeve Kneippove sladne kave je to sijajno izpričala. Za otroke bolnike in slabotnike, 1 katerim je zdravnik prepovedal razburljivo zrnato kavo, pa se priporoča Kathreinerjeva Kneippova slad na kava brez druge primesi, ker spričo posebnega okusa po zrnati kavi izborno tekne ter je obenem redilna in krvotvorna.
— Vojaška imenovanja. Generalni major. Oskar Dillmann pl. Dill-mont, poveljnik 10. gorske brigade v Sarajevu, je imenovan poveljnikom 28. infant, divizije v Ljubljani; fml. Rudolf pl. Chavanne dozdaj poveljnik 28. inf. divizije v Ljubljani, je imenovan poveljnikom 13. voja v Zagrebu.
Dne 5. avgusta vse v Št. Ilj v SI. goricah!
Odhod iz Celja ob pol 2. uri z brzovlakom.

V nedeljo, dne S. vel. srpana 1.1.
%let
„Celjskega Sokola" v ŠT. ILJ.
ODBOl^.
Loterijske številke.
Gradec, dne 28. avgusta 19Ö6: 50. 54. lf). 2t>. 18. Dunaj. „ „	„ ti6, öl. 60. 57. 85.
Stiri izloie omare
kopanje in
152-26
Ao ogledali), ve-, in nova bana za i P. Kosfičn c Celju.
Trgovskega
omočnika
eventuelno tudi proda* « jalko, sprejme takoj š tvrdka AND. ELSBACHER
T. v Laškem trgu (Štajersko).

lepo urejen
Vinograd
deček
poštenih starišev s primerno šolsko izobrazbo se sprejme takoj v nk pri (413) spodaj stoječi tvrdki. 3 i
Karol Cimperšek
trgovina z mešanim blagom. Laški trg (Štajersko).
(39H) 2-2
Dobrega lovskega
psa
ptifarja) želi kupiti F. Roblek v Žalcu.
Sprejme se takoj močen
ucenec
za kolarsko obrt pri NIKOLAJU KOČEVAR kolarju v Žalcu.	(411) 1

17/2 orala velik, parcele štev. 280 in 281 v občini Škof ja vas se po ugodni ceni proda. Poprašati je pri
R. Senica v Žalcu.
Iz prijaznosti da pojasnila tudi gospod
Anton Brezovnik v Vojniku.
(400) 3-2
Kupujte narodni kolek!
Prodan
W	in približno :> j
oralov g oš e v Košnici, poleg je liiša s kletjo za viniCarja in gospodarsko poslopje, pri hiši je nekaj sadnega drevja. Posestvo je oddaljen» I 1 uro od Celja ter leži ob cesti. Plačilni p«-] goji prav ugodni. — Vpraša se pri (410) 2-1 j
Antonu Vrečarja, posetanp«Konici.
E5SSH5HSHSH5H5H5gaHSE5H5a5551
Trgovina
že dolgo let dobro idoča. z velikim prometom v sredini Savinjske doline na lepem prostoru blizo farne cerkve] se da s 1. Januarjem v najem: zraven ' je tudi veliko skladišče, in krasno] Gol) lepo stanovanje.	6-1
Naslov pove Upravništvo Domovine.
Trgovci, gostilničarji,!
pozor!
Proda se po najnižji ceni: praktična trgovinska oprava, okoli 400 hektolitr. pristnega :: ljutomerčana :: in večje partije domačega JÉ žganja ter konjska mia- ^ [n(409)' t nn i ca (Göpel-Maschine), -m
Franc Seršen, Ljutomer.!
Odda sc V najem
po zelo nizki ceni za dobo več let v Sev-j niči popolnoma za trgovino urejen»
poslopji
cerkve in"
cesti, kjer je torej vedno največ prometa. S prostoru za trgovino spada tudi dvoje skadišč (magacino) in klet. eventualno tudi stanovanje po dogovoru. Na istem mestu je bila že pred leti dobro idoča trgovina. Več se izve pri last-, niku Ivanu Starki, ml. gostilničar in tosar v Sevnici ob Savi (Lichtenwald). (407)M

Priporoča se p. n. gg. duhovnikom, slav. nči-teljstvu, pisateljem in p. n. občinstvu za vsakovrstno izvrševanje tiska od navadne do najmodernejie oblike. Motorni, oz. elekrični obrat. Najmodernejše črke. Najnovejši stroji. Hitra in okusna izvršitev tudi največjih del.
I
V zalogi ima in' tiska v več barvah izdelane krasne diplome. Dalje uradne tiskovine, kuverte, račune, lismene papirje, cenike, etikete, bolete, jedilne liste, asopise, knjige, brošurice, cirkularje, reklamne liste, lepake, opomine, vabila, podobice, spovedne listke, razglednice, vizitke, poročna naznanila, vabila, letna poročila, prospekte, vstopnice, dekrete, vožne listke, mrtvaške liste, hranilne knjižice, zadružne knjižice, posojilniške tiskovine, računske skepe, vse šolske tiskovine, izpričevala, sprejem-nice, tabele, tiskovine in vse potrebščine za urade ter sploh vse v tiskarsko stroko spadajoče stvari.