Leto LXXH., št. 251
Ljubljana, sobota 4. novembra I930,
Gena Din
LOTENSKI
do 80    m vrat d Din Z
tshaio vsak dan popoldne bvzemfi ned«0« ■» pranlto. fjmmm do 80 pat* do 100 vrst a Dm2_50, c«M00do300*rst6Din3. «e9 Inseran poro vrsto 0» L Popust po dogovoru, Insoratni davek posebei   II   JSmmmiA NarocT volja stesei v Jugoslaviji Din IZ—> so inozemstvo Dio 25y—     M     Rokopisi se ee vročojo
Največji dogodek od začetka vojne:
UTON1STVO IN UPtAVhaSTVO LJUBLJANA, KnuHowo Uho Hm J retetoo. Jl-22. 31-21 H-X SMS m U-*
Podružnice« MARIBOt, U. 26 K
podružnico upravo*
Sovbsu GfeAoec
tU f   f   NOVO MESTO, LJubAonsko cesto, itvoi Slio—in»ori<ivn ofico 1. telefon H. 65; et 1 lilifin fe. 190 // JESENICE; Ob kolodvore 101 // mjlff   >o*no ntoninion v Uublioni št lOttl
In beseda je dejanje postala
Amerika dovoljuje izvoz orožja in municije
V kratkih petih tednih je ameriški kongres uresničil iniciativo pr*sidenta Roosevelta za spre-
Washingrton, 4. nov. s- Predlog za izpre-membo nevtralnostnega zakona je bil sedaj že sprejet v vseh instancah ter čaka Samo še podpisa predsednika Roosevelta, da dobi zajvou^ko moč. Predsednik Roose-velt bo zakoa podpisal danes ob 12. lokalnega, časa (18. srednjeevropskega časa). Ob tej priliki bo Roosevelt izdal proklamacijo. S tem trenutkom bo avtomatično dovoljen zopcl izvoz orožja in municije iz Zedinjenih držav.
Mešani komite zastopnikov senata in reprezentančne zbornice je imel včeraj popoldne triurno sejo, na kateri je redigi-ral dokončno besedilo nevtralnostnega zakona. Besedilo, ki ga je sprejel, je bistveno popolnoma isto, kakor ono vladnega predloga. Samo v nekaterih tehn:čnih podrobnostih so bile napravljene spremembe. Zvečer je bilo to besedilo nato predloženo najpreje senatu v odobritev Senat je v prav kratki seji s 55 proti 24 glasovom zakon dokončno odobril. Takoj nato se je sestala še reprezentančna zbornica in isto-tako dokončno odobrila zakon z 243 proti 172 glasovi.
Po glasovanju ie bilo izredno zasedanje obeh zbornic zaključeno.
Washington, 4. nov. s. Predsednik Roosevelt je poslal ob zaključku Izrednega zasedanja kongresa predsedniku senata pismo, v katerem izraža upanje, da svetovni dogodki ne bodo zahtevali več sklicanja novega izrednega zasedanja.
Washington. 4. nov. s. Proklamacija, ki Jo bo predsednik Roosevelt danes izdal, bo preglasila  ukinitev  dosedanjega nevtralnostnega zakona in stopanje v veljavo no-
vega. Roosevelt bo objavil s proklamacija mi še več novih zakonov na podlagi novega zakona o nevtralnosti- Med drugim pričakujejo, da bo Roosevelt v najkrajšem času proglasil meje nevarnostnih con v Evropi, v katere bo prepovedano pluti ameriškim ladjam in potovati ameriškim potnikom,
VVashington, 4. nov. AA. (Havas) V uvodnem delu zakona o nevtralnosti, ki sta ga odobrila oba doma, se omejujejo gotove svobode ameriških državljanov, vendar pa se ne omejuje pravice vlade, ki jih ima po mednarodnem pravu. Kongresu se daje možnost spremeniti zakon o nevtralnosti v primeru, če smatra to za potrebno. Sprejem zakona o nevtralnosti je povzročil reakcijo na borzi, kjer so važnejši papirji zaznamovali hoso do 2 točk. Včeraj je bilo prodanih 1,750.000 delnic. Posebno so skočile delnice tovarn *e-tal. »Newyork Post« piše: Kongres je delal uspešno in modro Sedaj je samo 5e vprašanje ur, da se utrdi naša nevtralnost Smešna prepoved izvoza orožja bo prenehala veljati, naše trgovinske ladje pa se bodo umaknile iz nevarnih vojnih con. Kongres ie popolnoma izločil možnost, da bi bile Zedinjene države zapletene v vojni metež.
Zavezniška naročila
Pariš, 4. nov. s. Z ukinitvijo prepovedi izvoza orožja iz Zedinjenih držav bosta Anglija in Francija že v najkrajšem času lahko dobili v Zedinjenih državah večje množine vojnega materiala.
Ze pred izbruhom vojne sta Anglija in Francija naročili v Zedinjenih državah 1490 borbenih letal v skupni vrednosti 100 milijonov dolarjev. Od teh je bilo 610 letal odposlanih v Anglijo in Francijo Se pred izbruhom vojne. Ostalih 880 pa na podlagi starega nevtralnostnega zakona ni moglo biti več odposlanih. Ta letala bodo sedaj ie prihodnji teden prosta za prevoz. 300 letal je ie popolnoma gotovih, nadaljnjih 580 bo izgotovljenih vsak čas. Pričakujejo, da bosta Anglija in Francija sedaj takoj plasirali v Zedinjenih državah nova naročila 5500 do 8000 letal. Ameriške tovarne, ki izdelujejo letala za zaveznike, lahko izgotove na mesec približno 600 letal v dosedanjem obsegu produkcije. Od tega izdela tovarna Douglas 200 na mesec. Ze v prvi pošiljki bo poslanih v Francijo 100 borbenih letal tipa Douglas, Id razvijajo hitrost 480 km na uro.
Za pošiljatev v Anglijo Je določeno, da bodo šle iz Zedinjenih držav najpreje v Kanado, kler jih bodo prevzele angleške ladje. V Francijo pa bo material pošiljan oreko New Yorka in Baltirnora-
Pričakujejo, da bosta Anglija in Francija poleg letal naročili v Zedmjenih državah ie slasti tovorne avtomobile, muni rito, flvfla itd. Skupno pričakujejo, da bodo zaenkrat naročila zaveznikov v Zedinjenih državah dosegla vrcduost 1 milijarde dolarjev.
Zadovoljstvo v Franciji
Pariš, 4. nov. e. Glasovanje ameriške skupščine je bilo sprejeto v Parizu z velikim zadovoljstvom. Poudarjajo, da je bi-
la dosežena večina preko vsega pričakovanja in celo pričakovanj največjih optimistov. Iz teh razlogov pripisujejo veliko važnost temu političnemu dogodku in poudarjajo, da ni značilen samo zaradi svojih 1 neposrednih posledic temveč tudi zaradi tega. ker je odkril globoke simpatije ameriškega naroda do zaveznikov. To glasovanje smatrajo za zmago Roosevelta in njegove politike, navdahnjene po velikih načelih človečanstva in demokracije. Zato mislijo, da ima ta dogodek globok pomen ne samo kot odprava embarga in na-glašajo med drugim: Rooseveltu se je posrečilo, da ie zbral zase tudi glasove mnogih članov opozicije.
Mučen vtis v Berlinu
Berlin, 4. nov. e. Glasovanje o ukinitvi prepovedi izvoza orožja v ameriškem parlamentu je napravilo v nemški javnosti zelo mučen vtis, dasi ni izzvalo nobenega presenečenja. Da bo Rooseveltov predlog sprejet v parlamentu se je smatralo za gotovo že po zadnjem govoru predsednika ameriške vlade po radiu, ki se je razumel kot spreten manever za ustvaritev primernega razpoloženja
Vsi nemški listi objavljajo vest o seji v parlamentu, a se vzdržujejo vsakega komentarja. Opažati pa je, da Usti objavljajo v izčrpnih izvlečkih govor ameriškega poslanca Swilleya, ki je smatral, da je bil tak sklep ameriške vlade napravljen že ob priliki obiska angleške kraljevske dvojice.
Ii notranje politike
NALOGE JUGOSLOVENSKIH NACIONALISTOV NA HRVATSKEM V uvodniku prve številke »Narodnega lista«, ki je začel izhajati v Splitu, beremo naslednje načelne misli:
»Prav tako, kakor bomo posvečali pozornost vprašanjem hrvatske banovine, bomo posvečali pozornost življenjskim vprašanjem države kot celote, vprašanjem, od katerih je v prvi vrsti odvisna izgradnja in obstoj te banovine: naše v nanje politike, naše narodne obrambe, naše osrednje finančne, gospodarske in prometne politike, kar vse ostane in mora ostati v
Irokah državne zajednice, od česar sta odvisna nase življenje in prosperiteta. Kar je glavno, skušali bomo ostati v kontinuiteti mlati velikih slovinskih. ilirskih in dalmatinskih preporoditeljev, ki so v prvi vrsti v usodni povezanosti Hrvatov s Srbi in Slovenci videli osiguranje naše skupne bodočnosti.
Prepričanj smo. da bodo te misli končno zmagale v tej ali oni obliki, ker so edini solidni temelj naše skupne bodočnosti ...
Borili se bomo zoper vsako totalitarno idVjo in ideologijo v kakršnikoli obliki. Stali bomo na braniku vseh nacionalističnih institucij in ljudi, pri čemer bomo računali z dejstvi in s spremenjenimi razmerami, sodili pa bomo vedno objektivno in mirno.
i
Za ustanovitev nevtralnega bloka na Balkanu
Ugoden odmev itdlijansko-grške pogodbe v Parizu, kjer računajo z miroljubnostjo italijanske politike
PARIZ, 4. nov. z. »Temps* opozarja v Svojem današnjem komentarju o razvoju dogodkov na Balkanu, da sta znani noti Italijanske in grške vlade velikega pomena za nadaljnjo borbo balkanskih narodov. Mussolini, pravi list, hoče očitno izpolniti vse svoje obveznosti na osnovi sporazuma z Anglijo ter prijateljskih ne-napadalnih pogodb z Madžarsko in Jugoslavijo. Sedaj se je pričela spreminjati tudi italijansko stališče do Turčije. Predvčerajšnji govor p rezidenta Ismeta Ineni-ja so italijanski poetični krogi sprejeli z velikim zadovoljstvom.
PARIZ, 4. nov. AA. (Havas): Intransi-geant piše o i talijansko-grškem sporazumu in pravi: Po našem mnenju je to dogodek velikega pomena, ker jasno dokazuje miroljubno voljo rimske vlade Grčija, ki je sklenila prijateljsko pogodbo z Italijo, ima že garancijo Francije in Anglije za svoje meje. Na drugi strani vzdržuje Grčija prijateljske odnošaje s Turčijo, kj je nedavno sklenila pogodbo o medsebojni pomoči s Francijo in Anglijo. Tako se miroljubna volja Italije druži v Atenah z miroljubno politiko demokratskih za vezu; kov Turčije. Ze dalje časa se je predvidevalo, da bo Italijs stopila na čelo pokreta za pomiritev Sredozemlja. Ta pokret bi lahko dobil izraza v ustanovitvi bloka nevtralnih držav Balkana. Na koncu svojega članka prav: pisec, da Italija odklanja v Sredozemlju agitacijo, ki naj bi ko-Stila Kcmčrji.
LONDON, 4. nov. s. Rumunski poslanik v Ankari Stoica, ki se je mudil v Bukarešti, K]Pi je imel več važnih razgovorov s kraljem Karolom in člani rum unske vlade, je danes na povratku v Ankaro dospel v Carigrad.
ANKARA, 4. nov. s. Rumunski poslanik Stoica, ki je včeraj na poti v Ankaro dospel v Carigrad, je imel od tam telefonski razgovor z zunanjim ministrom Saradzo-glom, s katerim je za danes dopoldne dogovoril sestanek.
BERN, 4. nov. L Po vesteh iz francoskih virov si rumunska vlada prizadeva, da bi se balkanski pakt razširil tudi na Madžarsko in Bolgarijo in je v ta namen že sondirala teren
BUKAREŠTA,- 3. nov. AA. (Štefani): »Semnalul« komentira izmenjavo not med Italijo in Grčijo in pravi, da to dokazuje, da sta ti dve državi krenili po poti, U vedi k popuščanju napetosti in ki bo omogočila v bodoče plodno sodelovanje. Ta akcija pomeni lahko tudi uvod v najobsež-
nejšo akcijo za zavarovanje vsega Balkanskega polotoka, ki se drži stroge nevtralnosti, miru in sodelovanja vseh narodov.
Kaj pravijo v Berlinu
BERLIN, 4. nov. e. Izmenjavi not med Italijo in Grško pripisujejo v tukajšnjih odločilnih krogih razumljivo pozornost Dočim listi objavljajo vest brez komentarje", menijo politični krogi, da je s tem prijateljskim aktom odbita ost angleške propagande, ki je prizadevala, da bi situacijo v Sredozemskem morju predstavljala za nevarno in ki je hotela na ta način vznemirjati narode na tem zainteresiranim področju. Angleška politika je hotela zastraševati Grške, ko je Italija okupirala Albanijo in s tem prišla na grško mejo.
Pred novimi turško-ruskimi razgovori
LONDON, 4. nov. o. Po informacijah iz Ankare se bodo v kratkem zopet pričela turško-ruska poeajanja. Po še nepotrjenih vesteh bo pri teh razgovorih zastopana tudi Rumunija. Turško-rus ki diplomatski razgovori se bodo takoj pričeli, čim bo rešen finsko-ruski spor.
Kulturno zbližan je z Madžarsko
Beograd, 4. nov. e. Baron Baltazar Lan g. predsednik mednarodne sekcije interparlamentarne unije je priredil kot predsednik uredniškega odbora časopisa »Le nouvelle revue Hongroi« kosilo v hotelu »Srpski kralj«, ki so mu prisostvovali jugoslovenski književniki publicisti in javni delavci. V zdravici je baron Lang izjavil, da je cilj njegovega obiska ojačenie kulturnih in prosvetnih zvez med Jugoslavijo in Madžarsko.
Bivši minister Vasilije Jovanovič ie v svojem odgovoru izjavil, da je napredovala ideia kulturnega zbližan j a med obema narodoma Bivši predsednik beograjske občine Vlada Ilić je priredil gostu na čast kosilo, bivši predsednik Narodne skupščine dr. Cirič pa večerjo.
Finska vztraja
pri svoji zadnji besedi
Snočnja pogajanja prekinjena za nedoločen čas Minister Erldco izjavlja, da Finska želi v miru urediti svoj spor z Rusijo
otokov pa hoče ostati na podlagi ženevskega sporazuma.
Atmosfera sinoćnjih razgovorov v Moskvi je bila ravno tako prijateljska kakor preje, ker pa Stalin ni bil navzoč, ni bilo mogoče določiti časa prihodnjega sestanka. Tako ni jasno v kakšni obliki se bodo pogajanja nadaljevala. Finska želi korektnih in prijateljskih odnosajev z Rusijo, toda položaj je delikaten. Finska je te podala s svoje strani vse dokaze svoje dobre volje napram Rusiji.
Švedske skrbi
Bern, 4. novembra. AA. (Havas) Stock-holmski dopisnik lista »Baseler National Zeitung« poroča, da je Švedska precej vznemirjena zaradi hitrega preokreta zunanje politike Rusije. Smatra se, da Rusija zaradi svojega prestiža ne bo več popuščala Finski. Isto tako se smatra, da bo verjetno Švedska najbolj ogrožena po novih pomorskih oporiščih Rusije, ki bo mogoče zasedla tudi Finski zaliv. Oporišče v Hongkeakocu ne bo ogrožalo samo Baltiško morje in Finski zaliv, temveč tudi vhod v Botniški zaliv. Aalandska otočja izgubijo v primeru, da Hongke postane sovjetsko pomorsko oporišče, vso svojo vojaško vrednost, švedski listi smatrajo, da zasedba omenjenega otoka škoduje vsestransko švedskim interesom ter zaradi tega javno mnenje podpira finsko stališče, švedsko javno mnenje smatra, da Finska ne bi smela več popuščati Rusiji.
Helsinki, 4. nov. e Finska delegacija je imela anoči sestanek z Molotovim in njegovim namestnikom Potemklnom. Sestanek je trajal eno uro. S finske in ruske strani odklanjajo vsako obvestilo o stanju pogajanj. Drugi sestanek za sedaj še ni določen.
London, 4. nov. s. Po včerajšnjem sestanku finskih delegatov z ruskimi državniki v Kremi ju ni bilo izdano nobeno uradno poročilo in tudi še ni znano, če se bodo pogajanja nadaljevala ali ne. Značilno je, da pri včerajšnjem sestanku Stalin ni bil navzoč.
London, 4. nov. s. Snoči je sprejel finski zunanji minister Erkko novinarje iz Skandinavskih držav ter jim podal izjavo o stanju pogajanj z Rusijo. Dejal je, da je Finska dejansko sprejela dve tretjini ruskih zahtev, sicer v modificirani obliki. Glede na včerajšnji uvodnik moskovske »Pravde« je rekel Erko, da je Finska pod-vzela samo potrebne obrambne ukrepe in da to ne pomeni, da bi se bila pripravljala na vojno. Finska je vedno pokazala željo, da bi živela v miru. Po Erkkovem mnenju kaže uvodnik »Pravde«, da gre za nesporazum pri tolmačenju njegovega govora, ki ga je imel preteklo sredo.
Erkko je dalje izjavil, da finski odgovor na ruske predloge pomeni zadnjo finsko besedo glede ruskih teritorialnih zahtev. Finska je pripravljena sprejeti vse legitimne zahteve Rusije, ki se tičejo obrambe Rusije, glede utrditve Aalandskili
PRED SVOBODNIMI OBČINSKIMI VOLITVAMI
Včeraj dopoldne je bila v kabinetu predsednika vlade Dragise Cvetkoviča važna konferenca, na kateri so razpravljali o novih občinskih volitvah in o zakonu o občinah. Po dobljenih obvestilih se bo ob priliki občinskih volitev volil-cem z zakonom zajamčila polna svoboda opredelitve in neoviranega izraza velje v tajnem glasovanju, tako da bodo nove občinske volitve izvedene popolnoma v duha demokratskih načel.
MUSLIMANI ZA JUGOSLOVENSKO NACIONALNO MISEL
Minister za Šume in rudnike dr. Džafer Koleno vic je imel v Tuzli govor o nacionalni orientaciji muslimanov v Bosni in
iHercegovini. V svojem govoru je rekel: »Mi muslimani smo bili od nekdaj ju-g osi o vensko orientirani ter smo v svoj pro-
igram ie v začetku postavili jugoslovensfce ideologijo, ne da bi čakali na Srbe in Hrvate. Muslimani nikoli nismo bili separe-* tisti bi hegemoni stL*
»HRVATSKI SOKOLI« PROTI »HRVATSKIM JUNAKOM«
Narodni poslane« dr. Cividini je imel v Vinkovcih predavanje o organizaciji »Hrvatskega Junaka« In se je izjavil proti obnovitvi »Hrvatskega Sokola«. Po njegovem predavanju je prečita! 81. Buikovie v imenu bivših hrvatskih Sokolov sledečo isJa vo;
»V imenu bivših hrvatskih Sokolov izjavljam, da ne moremo stopiti v organizacijo »Hrvatski Junak«, ker ne vidimo v njej bivših staretin »Hrvatskega Sokola« in ker smo proti akciji, ki razločuje med meščansko m kmečko šolsko deco. Zato zahtevamo, da se sliši mišljenje vodstva bivšega »Hrvatskega Sokola«, preden as nadaljuje dele sa organizacijo »Hrvatskoga Junaka-«
VPRAŠANJE BOSNE
Pod tem naslovom Je objavil sarajevski »Jugoslavenski list« izjavo prvaka Samostojne demokratske stranke v Bosni in*. Mihajla Blagojevica, ki v polemiki med odličnimi srbskimi politiki o problemu avtonomije Bosne In Hercegovine odgo-
varja Dob rosa vu JevdševiCu glede na njegovo trditev, da so Srbi v Bosni zoper avtonomijo?
»Po dveh aH treh letih, morda tudi pozneje, ko bo šlo sa dokončno ureditev države, bo postalo aktualno tudi vprašanje Bosne. Prepričan sem, da se bo to vpra-
Halifax bo govoril v torek
4. nov. s. Zunanji minister lord Halifax bo v torek govoril v radiu danji in bodoči angleški politiki.
o se-
Churchill v Parizu
London, 4. nov. s Mornariški minister Winston Churchill je dospel včeraj v Pariz, ter je imel daljšo konferenco s francoskim mornariškim ministrom Cam-pinchyjem. Razpravljala sta o skupnih an-gleško-francoskih načrtih za udejstvova-nje zavezniške vojne mornarice. Churchill« je nadalje posetil včeraj ministrskega predsednika Daladiera ter je bil na kosilu pri poveljniku mornarice Darlanu.
Demonstracije v Bratislavi
Bratislava, 4. nov. e. Včeraj na dan tako zvane dunajske arbitraže, ki je pod vodstvom nemškega zunanjega ministra in  italijanskega zunanjega
ministra grofa C Lana prisodila Madžarski skoraj večino krajev, pripadajočih ji že leta 1918., so bile v Bratislavi velike demonstracije proti Madžarski. Več sto demonstrantov je korakalo po »H^ah zahtevajoč, da se odstopljeni kraji zopet vrnejo Slovaški. Naposled so navalili na Madžarski dom in ga demolirali. Policija je le s težavo vzpostavila red.
za poljske
London, 4. novembra. A. (Reuter) Predsednik angleške vlade Chamherlain je izvoljen za člana odbora, ki bo podpiral poljske begunce. Odbor bo zbiral fond za poljske begunce v raznih državah Evrope. Predsednik odbora je lord Moy, člani odbora pa so med drugimi lord Baldurin, lord Halifax, canterburvjski toliški nadškof usaiiiiiiuiUskl L
sanje uredile tako, kakor to zahtevajo interesi državne skupnosti in da bo rešitev v skladu z interesi Srbov in Hrvatov. MoJe osebno mišljenje je, da današnji trializem ali razdelitev države na tri narodnostne oblasti ne odgovarja interesom države m da bo slednjič zmagala ideja o obnovitvi Bosne in Hercegovine v zgodovinskih mejah«.
Isti Ust prinaša tudi izjavo M. Bezir-begoviča, muslimana s srbsko orientacijo, ki pravi, da Je avtonomija Bosne potrebna in da Jo zahtevajo tako pravoslavni Srbi, kakor katoliški in muslimanski Hrvati.
KAKO JE bil ARETIRAN STEVO VECERINAC
Poročali smo še o aretaciji St. Večerine* v zvezi s umorom hrvatskega učenjaka dr. Milana Sufflaja, zdaj pa so se zvedele zanimive podrobnosti o njegovi aretaciji.
Ke Je zagrebška policiia izdala nalog za njegovo aretacijo, so JI »poročili is jeva, da Je pobegnil, kar pa ni bilo Večerina« se ni skrival v Sarajevu, temveč Je bO uradnik Te** t ga načel stva, pa ga kUub temu niso mogli najti, ker ni naznanil svojega bivališča sarajevski poiiel-JL Sicer srn svojca* niti bivši podban ske bani nisu Mihajlo Krečković ni vH svojega bivanja v Sarajevu, in ko so nilnsjsli na oktoi naslov rmHi'Jtki posivi, Js peticija odgovorila, da Je v Sara-
»SLOVENSKI  NAROD«/aebeta, 4. novembra 1939.
Stev.
Angleški vojni cilji
Vie evropske države na] M prevzele ju met ve za preprečitev nove voiae
London, 4. nov. mp. Veliko pozornost je vzbuoil v vseh angleških političnih krogih Članek, ki so ga objavile »Times« o angleških vojnih ciljih. Čeprav se lord Ha-lifax ni hotel podrobno izraziti o teh cilj h, se vendar članku vladinega glasila pripisuje velik pomen. Članek je vzbudil toliko večjo pozornost, ker ga obče smatrajo kot odgovor na poziv, ki ga je bivši mornariški minister Duff Cooper objavil v »Daily Miroru«, naj namreč angleška vlada čimprej objavi svoje vojne cilje, ker se je pričela nemška propaganda v Zedinjenih drŽavah posluževati v borbi proti zaveznikom povsem novih metod Nemci se ne branijo več očitkov, da imajo Imperialistične namene, a naglašajo in dokazujejo, da imata prav take namene tudi Anglija in Francija.
»Times« poudarjajo, da bo treba po zmagi urediti razmere v Evropi tako, da ne bo po preteku 25 let spet nastala nevarnost nove vojne. Zaradi tega bodo morale vse države v Evropi prevzeti* absolutna jamstva za naslednje:
1. Absolutno svobodo v političnih na-aorfh. veri, nacionalnih čnvstvih t*r njihovo Izražanje v besedi In dejanjih.
2. Striktno sp°«'*ovan:f'» In nv»fJ%vlJa>tJe državnih zakonov in mednarodnih pogodb.
kakor te narekujejo interesi vsakega
S. TJveljavljenJe načela, da dršave kot družabne tvorbe ne smejo slutil Imperialnim smotrom posameznih narodov, marveč občemu blagru poedtnlh narodov In vsega človeštva.
4. Življenjski nivo posameznega naroda se ne sme uravnavati In izrabljati v prilog interesov posameznih jnJJTnnml aH gospodarskih skupin.
»Times« nadalje pravijo, da bodo morali vsi evropski narodi dati jamstva, da se Nemčija nikoli več ne bo obnovila v okviru sedanjega ali podobnega imperialističnega sistema. Ustanoviti se bo moralo posebno mednarodno vrhovno poveljstvo, ki bo imelo na razpolago določene kontingente mednarodne policije, ki bo lahko izsilila izpolnjevanje teh jamstev.
Na drugi strani pa bodo morala biti podana jamstva, da bo vsakemu narodu zavarovan njesrov kulturni In gospodarski razvoj v smislu povzdiee njegovega življenjskega standarda, afirmacije njegovih političn'h. kulturnih in socialnih oredno-sti ter uv*»HavM«»n^s njegovih tehničnih in gospodarskih pridobitev.
AitgleSki delavski poslanec o svojih vtisih ob obisku Magiootove linije
LONDON, 4. nov. mp. Angleški delavski poslanec Harold N colson, ki se je skupno z drugimi člani udeležil potovanja angleške parlamentarne delegacije v Francijo in še posebej na Maginotovo črto, je dal snoči poročevalcu agencije Havas zanimivo izjavo o vtis:h, ki jih je dobil na tem potovanju. Nicolson je znan tudi kot literarni kritik in uživa v Angliji kot publicist velik sloves.
Izjavil je, da je pomenil obisk na Magi-notovj črti za delegacijo pravo odkritje Pričakovali smo senzacij, je dejal, a to, kar smo videli, je presegalo vsako senzacijo. Silen vtis so napravile na nas nepremagljive utrdbe, a še silnejši duh ljudi, ki operirajo v njih. Oficirji in vojaki niso le borci, nego tehniki, ki izvršujeio svoj poklic s popolnim poznavanjem svojih tehniških strok, z ljubeznijo in požrtvovalnostjo pravih tehnikov. Vsi so strokovnjaki. Odnos častnikov do vojakov je tak. kakor more bti le odnos mojstrov do najboljših sotrudnikov.   Med njimi vlada
najintimnejše vzajemno zaupanje. Magi-notova črta je v resnici ne le po železu in cementu nego tudi po ljudeh, ki so v njej jamstvo zavezniške zmage.
Naše zaupanje v bodočnost se je ojači-lo. Ko smo spoznali, da vlada enako zaupanje in sodelovanje tudi med francoskim in angleSkim generalnim Štabom, te-da tudi francoski politiki, s katerimi smo govorili, nimajo niti naimanj drugačnesr mnenja o nas, smo se šele prav zavedli kako banalna je nemška propaganda, če misli, da bo zasejala seme razdora mer nas in Francoze.
Agencija Havas pripominja k tem izja vam. da ie bila anšlešk* Darlam^otarn delegacija ki je bila te dni na obisku Franci j  in se je sedaj že vrnila v Anglij< sestavljena iz štirih konservativcev. 3 ls buristov. eneea opozicijskega liberalca ir enega    zastopnika    nacionalne delavske stranke Na ta nsčin *e deleearija v re^n <~ zastopala vse angleško javno mnenje.
I
»City of Flint« izročena ameriški posadki
Važen sklep norveške admirali tete — Nemška posadka internirana
London, 4. nov. s. Norveška admirall-teta javlja: Z dovoljenjem admiralitete je ameriška ladja »City of Flint« pod nemško posadko plula doslej v norveških teritorialnih vodah. V petek popoldne pa je dospela v pristanišče Haugesund v spremstvu dveh norveških vojnih ladij in se brez dovoljenja v pristanišču zasidrala. Ker je admirali teta ugotovila, da za ustavitev v pristanišču ni bilo po mednarodnih zakonih zadostnega razloga, je ladjo »City of Flint« izpustila in izročila ameriški posadki, nemško posadko pa internirala.
Včerajšnja poročila Iz Osla so Javljala, da je na ladji »City of Flint« zbolf^o nekaj ameriških mornarjev in da jih bo najbrže treba izkrcati v en: izmed norveških luk. Zaenkrat še ni znano, kakšne vzroke je navedla za zasidranje v Hau-gesundu nemška posadka.
New York, 4. nov. s. Kakor poročajo Iz
Osla. je ladja »City of Flint« dospela v luko Haugesund po izjavi nemškega kape tana zato.  da bi izkrcala nekega amen škega mornarja, ki je zbolel. Na ladjo j* bil poslan uradni norveški zdravnik, ki j* mornarja pregledal in izjavil, da ta ni do volj bolan, da bi se morala ladja radi teg*-ustavtti. Kljub temu je pustil nemški **a-petan ladjo ustaviti, kar so smatrale norveške oblasti kot nasprotno z mednarodnin zakonom In izrecni prepovedi, ki jo je iz dala norveška admiraliteta. Vsled tega sc odredile    izpustitev    ladje in internacijo nemške posadke.
VVashington. 4   nov. AA   (Havas) Vest da je bila »City of Flint« predana amen škemu vodstvu in da so norveške oblast dovolile   ladji   odpluti,   je   povzročilo v Ameriki največje zadovoljstvo AmeriŠk^ krogi  izražajo   priznanje  hrabremu zadržanju norveške vlade, ki se je najstrož je držala predpisov mednarodnega prava
Nemčija ne bo mogla več izvažati v Južno Ameriko
V Londona borio ukrenili, da Nemci ne bodo več dobivali tujih deviz
London, 4. nov. mp. Nemčija ie doslej izvažala znatne množine svojih izdelkov preko nevtralnih drŽav v Južno Amerika Angleško m'nistrstvo za gospodarsko vojno se na ta nemški izvoz doslej ni mnogo Oziralo ter tudi ni organiziralo sistematične kontrole nad r.jim. Le malokdaj je uspelo S inozemskimi znamkami in potrdilom o izvoru maskirano blago prepoznati za nemško izvozno blago in ga zapleniti.
Politični krogi ▼ Londonu so seda i ener gično nače'i to vprašanje, in kakor poroča •Daily Te -graph«  bo vlada prihodnje dn; pozvala  parlament,   naj  se  izrazi  o tem kako   namerava     preprečiti   izvoz blaga iz Nemčije v lužno Ameriko, kjer preje *najo Nemc; za«-j dragocene devize, s katerimi si bodo nedvomno skuhali nabaviti vojaških potrebščin v Zedinjenih državah čim bo definitivno ukinjena prepoved iz voza takega blsga iz Zedinjenih držav.
Nemške izgube na morju
London, 4. nov. s. Angleške kontraband-ne kontrolne postaje so v prvih osmih tednih vojne zaplenile 400.000 ton blaga, namenjenega v Nemčijo. Od tega odpade na drugo polovico oktobra 63.000 ton. Francoske kontrabandne postaje so do srede oktobra zaplenile 150.000 ton blaga. Skupno je bilo zaplenjenih skoraj 90.000 ton tekočega goriva, od tega 12 milijonov galon petroleja Med zaplenjenimi predmeti so zlasti velike količine živil, fosfatov, železne rude itd.
London, 4. novembra- AA (Reuter) Ministrstvo za informacije sporoča, da je Nemčija od začetka vojne izgubila 13 trgovinskih ladij, 8 ladij pa so potopili mornarji sami, da bi se izognili zaolenitvi. Nemške treovinske ladje, ki so zbežale v nevtralna pristanišča, poskušajo sedaj doseči kako nemško luko ter se zaradi tega pričakuje, da bo še veliko Število teh ladij saplenjenlh Nem«kim ladjam primanjkuje tudi denarja ter morajo zato noveljni-Štva teh lad;i nrodMatj del tovora, da bi lahko plačala luške pristojbine.
Izgnani nemiki novinar]!
Bukarešta, 4- nov mp. Nemški novinar Jans, poročevalec agencije Uniied Press, je bil včeraj izgnan iz Rum unije in je moral še do večera zapustiti rumunsko ozemlje. Janšu očitajo, da je oddajal svoji agenciji tendenciozne vesti, ki so bile v škodo Rumu ni j i in njeni nevtralnosti.
Bruselj, 4. nov. mp. »Peuple« poroča da je belgijska državna policija Izgnala dva nemška novinarja, o katerih je ugotovila, da sta škodila belgijski nevtralnosti. Zanimivo je, da sta novinarja prišla v Belgijo šele po začetku vojne in da je eden izmed njiju imel švicarski potni list
Ameritko zaupanje v zavezniško moč na morju
Ottavva, 4. nov br Listi poročajo, da je kanadska vladna komisija za vojna zavarovanja znižala zavarovalni odstotek zs blago, ki se prevsžs iz Amerike v Anglijo in Francijo ter obratno od 4 na 3 odstotke
Alf *e*?t nrisneval to sokolski dom v Trnovem?
Živilski trg
Ljubljana, 4. novembra Po tednih Je bo trg danes zopet zelo dobro laTneen To Je treba pripisovati temu, ker so adaj kmetje te v* glavnem končali poljska In druga Jesenska dela ter imajo več časa za dovos živil v Ljubljano. Seveda pa zelo vpliva tudi datum, saj je kupčija v začetku meseca vselej nekoliko boljša kakor v drug", polovici.
Nenavadno mnogo Je bilo danes naprodaj sadja na kmečkem trgu. Kmetje imajo še velike zaloge sadja in ker mnogi nimajo primernih shramb, skušajo sadje čim prej prodati Dovolj je tudi še hrušk, zato se še niso podražile. Največ je seveda Jabolk. Danes je blo naprodaj skoraj več jabolk kakor zelenjave. Gospodinje so bile tudi prijetno presenečene nad veliko -količino gob. Naprodaj so še celo jesenski gobani, tako zvani ajdovčki. Te gobe doslej še niso mnogo male. poveiin so bili poletni gobani. Zdaj so pa ajdovčki začeli rasti, kakor da se šele bliža ječin. V nekaterih krajih so jih nabrali selo pod snegom. Vendar med gobami prevladujejo mrazovnice, sivke. Prodajajo jih po 1.5u rta? liter.
Pri cenah zelenjave in sočivja v nadrobni prodaji ni bistvenih sprememb. Pričakovati pfc seveda moramo prej pri vseh vrstah podražitev kakor pocenitev. Kot posebnost Je treba omeniti, da je zadnje čase Izredno poceni čebula, in sicer po 2 din kg Prejšnja leta so jo ob tem času prodajali najceneje po 4 dn.
Zal so se nekatera živila tudi znatno podražila. Posebno draga so jajca, ki jih prodajajo po 1.28 do 1.50 din komad Tako draga niso bila včasih niti o božču. Med špecerijskim blagom se je podražil riž I. vrste na 14 din kg, IL vrste na 9 din.
Največje skrbi pa imajo meščani še vedno zaradi neustaljenlh cen krompirja imetje še vedno podražujejo krompir tako da je vsak naslednji tržni dan približno 5 par dražji. Tudi danes, ko je bilo irvJZ v tej sezon« naprodaj nekoliko več -cromplrjs na debelo, so kmetje vztrajali uri zelo visokih cenah. Med tem ko so *>rejšnji teden Še prodajali krompir po 1.25 do 1.30 so danes Že zahtevali 1.50 lin. Naprodaj je bilo okrog 15 vozov krompirja, na nekaterih vozov h ga je oilo okrog 2000 kg. Računati smemo, da 'e bilo naprodaj približno 15 ton krompir-a. Prvo tržno uro je nekaj kmetov raz->rodalo svoj kromivr po 1 25 do 1.30 dfji
ko so drugi sprevideli, da je 5e vedno ze-r» Ž vahno povpraševanje, so držali cen* 'i nogo višje Drugo uro so prodajali -rompir že oc 145 din. večina kmetov e pa zahtevala za svoje blago 1.50 din a kilogram toda kupci so oklevali ter 4 kali, da kmp*je popuste pri ceni. Betja ■p bilo dovolj po nespremenjenih cenah ki 75 par kg.
Navijanje cen
Ljubljana, 4. novembra Kakor drugod po državi so tudi v Ljub-^ani spremenjene razmere poklicale v živ-jenje nov poklic zaslužkarjev, posredoval-:e med trgovci in konzumenti, zlasti za predmete ki jih je ie sedaj težje doba« to se pravi jih je lahko dobiti a ne več po starih cenah, marveč dražje, kakor pa bi jih smeli prodajati prosto v trgovinah. Taki tipi se zbirajo po lokalih, stikajo glave si dajejo medsebojne Informacije in kujejo dobičke že seča j, a se pripravljajo še na večje v bodočnosti, kadar bo sila hujša Tudi imajo nalogo plašiti konzu mente z alarmantnimi vestmi, češ hitro nakupite to in ono. primanjkuje že tega in inega blaga ln tudi ni izgledov, da bo spet na zalogi.
Po ljubljanskih trgovinah so se neka t era živila res že občutno podražila. Solidni trgovci sicer ne izrabljajo položaja so pa med trgovci tudi nekateri, ki so takoj izrabili priliko in podražili blago. Podražitev se opaža zlasti pri raznih živilih tn pa prf kolonijalnem blagu. Pomagajo si tudi na ta način, da nudijo blago slabše kvalitete po cenah, kakršne so veljale za prvovrstno blago. Kakor v špecerijskih trgovinah, so poskočile tudi cene manufak-turnemu blagu in pride tu še bolj do izraza slabša kvaliteta po cenah, ki odgovarjajo boljšemu blagu Z dviganjem cen poskušajo tudi na Živilskem trgu in pri kurjavi. Solidni trgovci krepko nastopajo proti zlorabljanju težkih prilik vendar nm Je skoro nemogoče krotiti posamezne pohlepneže. Baje se je oblast odločila energične je nastopiti proti prekupcem in napraviti red. da tako kolikoi se pač da zaščiti konzumenta.
Iz Kranja
— Novo plesno sezono otvarja KranJ-ko glasbeno društvo s plesnimi vajami v dvorani hotela »Stara pešta«, ki se prično pod vodstvom priznanega strokovnjaka g Metoda Mavrja to soboto ob 8. zvečer. Vsako nedeljo ob pol petih popoldne pa do tudi v dvorani hotela * Stare pošte« čajanka ob zvokih priznanega Oedža-orkestra, al bo skrbel za ples in pr j etno •azpoloženje. med tem ko bo za dobrobit gostov skrbeči hotelir g. Lieber lahko postregel vsakomur z izbrano kapljico in prav okusno jedačo Tudi kavarna se je založila za dolge zimske večere z novimi ilustracijami in irozemskimi časopisi, tako, da bo vsak obiskovalec hotela ^ta,-e poste« zadovoljen n z malimi stroški pregnal dolge zimske dneve in večere.
Hatel »Stara pasta«
Vsako nedeljo ob H5. uri popoldne
čajanka
v veliki dvorani
ZABAVA!
Brez vstopnine!
— Vl°m v Oralov*1- V letno hišico ge. dr. prof. Kurlakove je vlom 1 tat in odnesel vse kar se je odnesti sploh dalo Hišica stoji na Špiku v Drulovki in je vlomilec v temni noči odstranil okensko omrežje in polokno, nato pa je zlezel skozi odprtino v hišico. Vlomilec je svoj posel opravil temelj to in je odnesel vse, kar mu Je prišlo pod roko. Tako je popolnoma izpraznil jedilno shrambo iz ostal h prostorov pa je odnesel ves jedilni pribor, slamnjačo brisfče. krrmpe, lopat? ir. ostalo orodje, jtodu, ki Jo trp. lastnica je aiatna.
Izsiljevanje odkrilo droge grehe
Zanimiva izaUjevalna afera v Kranju, kjer je policija slučajno «nM*-lla ie odpravljanje telesnega plodu
Kranj, S. novembra.
Kranjska policija se je morala te dni baviti z nenavadnim primerom izsiljevanja, zasnovanim Čisto po vzoru ameriških gangsterjev. Vsa zadeva je bila sprva močno zamotana, toda končno je izsiljevalec vendarle padel v roke pravice, Z njegovo aretacijo pa je bil slednjič pojasnjen tudi vlom, ki je bil izvršen pred 6 tedni v hišo posestnice Golorej Helene v Voklem. Z dokončnim razčlščenjem te izsil je valne afere pa je prišla v kriminal tudi druga stranka, od katere je izsiljevalec zahteval denar.
Na policiji se je zglaslla neka babica s Primskovega ln izpovedala, da ji je nekdo poslal izsiljevalno pismo, v katerem zahteva 5000 din. Denar pa mora položiti o polnoči na določenem kraju. Opolnoči Je policija pripravila na dotičnem kraju zasedo, med tem pa je tudi babica prinesla denarno pismo, seveda prazno. Izsiljevalec pa je najbrže moral zavohati nevarnost ln ga sploh ni bilo po denar.
2e naslednji dan pa se je vsa zadeva točno pojasnila. Babica je namreč prinesla na policijo samo ovoj pisma in se je Izgo-
Iz Krškega
— Odbor za pobijanje draginje. Pri sre-skem načelstvu se je ustanovil odbor za pobijanje draginje ln brezvestne špekulacije, ki so v njem Zupane Viljem, polic.
pristav kot predstavnik upravne oblasti, (namestnik Mirko Vizjak, sreski tajnik) Lazarlni Henrik, posestnik in župan mesta kot predstavnik potrošnikov, (namestnik Zemljak Franc, ravnatelj občinske hranilnice. Engelsberger Rupert, veletrgovec kot predstavnik trgovcev, (namestnik Ivanuš Edo, veletrgovec) Vodopivec Franc, pekovski mojster kot predstavnik proizvajalcev (namestnik Krieger Edo, gostilničar ln mesarski mojster) ter Praznik Štefan, davč. upravitelj v pokoju kot zastopnik potrošnikov (namestnik Falkner Ludvik davč. upravitelj v pokoju).
— SK Brežice—SR Krško 8:0 (1:0). V nedeljo sta se spoprijela posavska rivala za točke v prvenstveni tekmi, v kateri pa so krški športniki doživeli težak poraz. Nekoliko je temu kriv sodnik s svojo neob-jektlvnostjo. ki je fante popolnoma demo-ralizlral s svojo krivično odločbo, ko ni hotel priznati enajstmetrovke, precej pa ie porazu krivo moštvo samo. ker vse premalo trenira. Več treninga ln volje, pa se bodo lako dosegli lepši rezultati. V splošnem pa je bila igra z obeh strani precej slaba in se je igralo za avtlinijo, kakor na igrišču. Moštvi sta si po znanju precej enaki In bi rezultat z golom razlike v korist SK Brežic bolj odgovarjal kakor tako visoki poraz Krčanov.
•— Ze nad teden dni nezavesten. 24. oktobra so se nad vasjo Selce stepi) fantje iz vasi Selce in Golek. Golečani so se vračali z ličkanja koruze, ko so jih Selčanl napadli s koli Vnela se prava bitka, kjer je dobil težko rano nad desnim očesom 20-letni štampfei Alojz, katerega so prepeljali v občinsko javno bolnico'v Krško, kjer se pa še ni zbudil Iz nezavesti. Njegovo stanje je zelo kritično, vendar pa upajo zdravniki da ga bodo ohranili pri življenju Kdo ga je prav za prav udaril, se ne ve, kei Je bila že tema ln so fantje tolkli kamor je pač padlo. Vzrok je vinjenost in pa ljubosumnost. Kakor sami pripovedujejo, so že večkrat stepli, vendar do tako hudega še ni prišlo.
Iz Skorje Loke
— Sreski ačim^kl svet je zasedal v ponedeljek dopoldne v prostorih risalnice na deški ljudski šoli v Skofjt Loki. Uradna učiteljska konferenca je bila polnošte-vilno obiskana, vodil pa jo je sreski šolski nadzornik g. Ivan Krž šnik, ki je uvodoma pozdravil zastopnika sreza dr. Slavka Zoreta in ravnatelja meščanske šole g. Karla Sovreta. Po uvodn h formalnostih je sledil nastop z mlad no o kmetijstvu, naka: je podal predsedujoči Izčrpno situacija ko poročilo o stanju šolstva v škofjeloškem srezu. Tako glede učiteljstva, glede splošne ljudske prosvete, glede šolskih zgradb itd. Sledilo je dvoje sijajn h predavanj. Prvo je imel uč tel j g. Ivan Grum. ki je razpravljal o kmetijstvu lz splošnih narodnih vidikov, drugo pa šolski upravitelj v Poljanah g. Srečko Go-stinčar ki je razmotri val sto vprašanje, le iz gledišča specialnih šolsko-didaktič-nih zahtev. Ob zaključku so prišla na vrsto razna interna vprašanja, nakar je bil r*osvet končan.
Nase gledališče
DRAMA
Začetek ob 20 uri
Sobota. 4 novembra: Striček Vanja. Red B
Nedelja, 5. novembra: ob 15. uri Snegul-čica. Mladinska predstava. — Znižane cene od 20 din navz. Izven — Ob 20. uri: Neopravičena ura. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol.
Ponedeljek, 6. novembra: ob 15. uri Antigona. Predstava za klasično gimnazijo.
Torek, 8  novembra: Zaprto.
Sreda. 9. novembra Hudičev učenec. Red Sreda.
četrtek. 10. novembra: Antigona. Red Četrtek.
Petek, 11. novembra: Neopravičena ura. Znižane cene od 20 din navzdol. Izven.
varjala, da Je pismo v razburjenosti zažgala. Policijo pa je zanimalo, kakšne se bile izsiljevalcev e grožnje. Zato so napravili pri babici preiskavo ln našli izslljeva«-no pismo, v katerem Ji izsiljevalec grozi s prijavo vseh njenih nedovoljenih poslov, namreč odpravljanje telesnega plodu.
Nekatere okolnosti so privedle policijo na sled nekemu sleparskemu pomočniku s Primskovega. Ko so napravili na domu preiskavo, so našli pri njeni podobno grozilno pismo, katerega Je hotel Že drugič poslati na isti naslov.
Pri zasliševanju na policiji se je izkazalo, da Je poleg tega izvršil tudi vlom v Voklem, kjer je odnesel za 5000 din zlatnine in srebmlne. Sprva je vlom tajil, ko so ga pa soočili z okradeno posestnico in s soprogo nekega kranjskega urarja in zlatarja, kateri je v trgovini prodal nekaj srebrnih predmetov, je moral vlom priznati. Afera radi Izsiljevanja se bo sedaj obravnavala na sodišču, kjer se bo pa morala razgovarjati tudi babica radi težkih grehov, ki so prišli tako z izsilje-valnlm pismom na dan.
OPERA
Začetek ob 20 uri
Sobota, 4 novembra: Pri belem konjičku. Izven. Znižane cene od 30 din navzdol
Nedelja, 5. novembra: Ob 15 uri Ero z onega sveta. Izven. Znižane cene od 30 din navzdol. Ob 20. uri Pri belem konjičku. Izven. Znižane cene od 30 din navzdol.
Ponedeljek, 6. novembra: Zaprto. Torek, 7. novembra: Glumač Matere božje. Red B.
Sreda, 8. novembra: Zaprto. Četrtek 9.  novembra:   Flgarova svatba. Premiera. Premierskl abonma.
Premiera Mozartove »Flgarove svatbec
bo v četrtek, 8. t. m. In obeta postati pravi glasbeni ln odrski dogodek. Muzikalno vodstvo predstave bo imel v rokah kapelnik dr. Danilo ©vara. režijo pa pripravlja režiser Ciril Debevec. Nastopili bodo: Vida-Ujeva, Ribičeva, Kogejeva, Hevbalova, Polajnarjeva, Janko, Betetto, Marčec, Zupan, Orel ln Rus ozlr. Sladoljev.
%q( e?n*ca
KOLEDAR
Danes: Sobota, 4. novembra katoličani: Karel Bor.
Jutri: Nedelja, 5. novembra katoličani: Emerik.
DANAŠNJE PRmFDlTVE Kino Matica: Demonska simfonija. Kino Sloga: Sestra aH ljubica (Zou-Zou). Kino Union: Brezdomci. Kino  Moste:  Heroji  z  Mame   in Mr. Moto.
Kino Slika: Vizija Ori Jer-ta.
Društvo »Soča« predavanje prof. dr. Lava Cermelja »Sodobni problemi manjšinske zaščite« ob 20.30 pri »Levu«.
Šentjakobsko gledališče »Kurent« Metke Bučarjeve ob 20.15.
Filozofsko društvo: Predavanje docentke ge. dr. Alme Sodnikove »Filozof S. F. Kar-pe in »Academla operosorum* ob 18. v predavalnici mineraloškega instituta na univerzi.
PRIREDITVE   V NEDELJO Kinematografi isti spored Zveza kulturnih društev občni zbor ob 9. v dvorani Udruženja jugoslov. inženirjev in arhitektov Kazina II. nadstropje. DE2URNE LEKARNE Danes  ln  Jutri:  Mr.  Leusttk,  Resi jeva cesta   1,   Bahovec   Kongresni   trg   12. in Nada Komotar, Vič — Tržaška cesta.
Mestno dežurno zdravniško službo bo opravljal od sobote od 8. zvečer do ponedeljka do 8. zjutraj mestni višji zdravnik dr. Marjan Ahčin, Korvtkova ul. 18 telefon št. 36-34.
Javno pohvalo in priznanje zaslužifa oba — mestno poglavarstvo in njegov koniač. Pasji kontumac ie ni bit niti prav razglašen, a ie je konjač s svojim pomočnikom dirjal po mestu, lovil pse in jih spravljal v svoj voziček kakor za stavo. Če bi bili vsi gospodje pri mestnem poglavarstvu tako vestni, marljivi in urni, kakor je konjač, bi bila Ljubljana naravnost vzorno mesto Vsi lastniki psov v Ljubljani na vsa zgodaj zjutraj ne čita jo jut rn jih listov in zato mnogi za pasji kontumac sploh niso vedeli. Toda konjač je menda komaj čakal nanj, ker se je strašno podvizal, da so ubogi psički ie v zgodnjih jutrnjih urah cvilili v njegovih kleščah. Psi morajo seveda zjutraj iz hii in konjač je pač vedel, da bo lov v zgodnjih jutrnjih urah najlažji in najuspeine j si.
Nam se pa zdi, da bi moralo mestno poglavarstvo svojega konjača poučiti, kako Je s pasjim kontumacom in mu dopovedati, da so psi tudi živali, ki zaslužijo vsaj toliko obzirnosti, kakor vse druge. Če je že razglašen pasji kontumac, ima vsak lastnik psa pravico zahtevati, da se konjač ne dotakne njegovega psa. dokler ni lastnik zvedel za kontumac. To se pa v tem primeru nI zgodilo in lastniki psov imajo vso pravico zahtevati, da se v bodoče kaj takega ne bo več ponovilo Nobena nagrada in noben postranski zaslužek, pa naj bo 5e tako potreben, ne more in ne sme v takih primerih odločati.
Vsem sorodnikom, prijateljem ln znancem Javljamo žalostno vest, da je po dolgi in mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere, preminul naš ljubljeni in dobri očka, gospod
MIROSLAV MECHORA
poštni zvaničnik v pokoju
Pogreb nepozabnega pokojnika se vrti v nedeljo, dne 5. novembra ob H 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Toplice št. 25 pri Novem mestu, na farno pokopališče v Toplicah.
TOPLICE — LJUBLJANA, dne 4. novembra 1939.
zeJnJoča žena MARIJA; gusti — sin, MIMJ — hčerka, hi ostalo sorodstvo.
»SLOVENSKI NAROD«, "*«*>. *•
CImm
Ofi vin
Samo Se par dni imate priliko videti najtopftl Bhaa 7 'njega desetletji i Ne prilike — oglejte si to umetnino, U vam bo odprla oči, oplemenitim srce! Ne snmmjte se solz, ki vam bodo zalile oči ob nsjgmnJtfvejsmprizoift — to, kar Vam kaže ta film, je resnica — svet je tak! Zato pridite sigurno in pripeljite tudi svojo deco — vsi boste Imeli veselje
nad tem umotvorom!
Brezdomci
Predstave danes ob 16., 19. ln 21. uri, jutri ob 10.30 (po zniianlh cenah) ter ob 15., 17., 19. ln 21. uri
KINO UNION - Tet 22-21
SPENCBR TRACY
MICKEY ROONET
338—E*" ftMJU, - !i*Jl*»U "<-----		Demonska simfonija
		ALEXAND£RS RAGTIME BAND
	^^5^^B?4/a^^K^B Ji^BHjsajBJB	Muzlk. drama najlepših kompozicij in jazz-melodlje slavnega komponista
	fi^B                  ^s :^^ss	IR VINCA BERLINA
	^^nnaSP <^^^ml6	Premiera danes v KINU MATICI — Telefon 21-24
1 Hf	^^^9^mmmVvflK«^' ^mLM B^^mt^^sS	ob 16., 19. ln 21. uri — v nedeljo ob 10.30 dopoldne, 1&* 17., 19. In 21. url
ijmmmr^^		Tyrone Power   -   Alice Faye   •   Don Ameche
3 milijone za telefonsko omrežje
Odkar smo dobili novo tarifo, se je Število telefonskih pogovorov skrčilo za polovico
Ljubljana, 4. novembra Zadnje čase je budilo polaganje telefonskih kablov na naših ulicah veliko pozornost med mešani. Ljubljančan: se vedno živo zanimajo za napredek svojega mesta. Zato so tudi z vidnim veseljem pozdravili dela za izpopolnitev telefonskega omrežja. Dovolj nam je znano, kakšne težave smo imeli v Ljubljani s telefonom, ko je južni sneg trgal žice. Namestu kablov imamo še marsikje, celo sredi mesta, proste telefonske vode. Zaradi tega pa niso bile pozimi ogrožene le telefonske zveze, temveč je bil oviran ves razvoj telefonije v Ljubljani. Tudi kapaciteta avtomatske telefonske centrale — ki dovoljuje sicer le priključek 3000 številk — ni mogla biti izrabljena zaradi primitivnega omrežja,
NA RAČUN KREDITA
115,000.000 DIN
Delati so začeli letos poleti. Dela vodi mestna telefonska sekcija. Upali smo, da se bo delo začelo prej, saj je bil dovoljen izredni kredit za izpopolnitev poštne, telegrafske in telefonske službe v državi že lani jeseni. Ta kredit znaša za vso državo 115,000.000 din. Vendar tega denarja ni bilo mogoče takoj spraviti v promet. Ko je prispel v Ljubljano že najvažnejši material, pa je bilo vendar upanje, na bodo lahko kmalu začeli delati. Sekc.ja je najela delavce, ki so začeli kopan jarke in polagati cevi za položitev kablov, julija.
POLAGANJE KABLA
KONČANO DO BOŽIČA
Delo je zadovoljivo napredovalo, tako da so zdaj že končana glavna zemeljska de'a in v južnem delu mesta je tudi že položen zemeljski kabel. Doslej je bilo položenega že okrog 20 km zemeljskega kabla. Pač pa ni še položen zemeljski kabel v severnem delu mesta, in sicer za Bežigradom na Tvrševi cesti, v Mostah in Zeleni jami. Razen tega bodo napeljali kabel še do št. Vida. toda na tej progi bo obešen na jekleni vrvi med telefonskimi drogovi, čaka jih še precej dela, a upajo, da ga bodo končali do božiča. Položili bodo približno 40 km kabla.
Kabel so dobavljale mnoge tvrdke iz več držav, ne le iz Nemčije. Najmočnejši je iz Prage, nekaj ga je prispelo tudi iz Italije. Glavni material je dobavljalo okrog 10 tvrdk.
SE PRIHODNJE LETO
DOVOLJ DELA
S samim polaganjem kablov pa delo nikakor se ni končano. V zvezi a tem so mnoge konstrukcije napeljav. Proste napeljave bodo delno povsem odpravljene. Tako bo večina omrežja pod zemljo. Letoa bodo že napravljeni vsi priključki na nove kable, rekonstrukcije pa pridejo na vrsto prihodnje leto. Delo oodo nadaljevali spomladi. Vse bo pa končano šele čez leto dni. Vendar se nam zdaj vsaj ni trebs bati, da bi delo zastalo zaradi pomanjkanja kreditov. Proračun obsega vsa dela, ki so v zvezi s polaganjem kabla Stroški izpopolnitve ter modernizacije ljubljanskega telefonskega omrežja bodo znašali okrog 3 milijone din. Najdražji je material. Ks-bli. armature ter pripadajoči material sploh, veljajo nad 2 milijona din. Stavbno gradivo, kakor pesek, cement, cevi, pokrovi za ja^ke itd. z delom vTed pa bo veljalo okrog milijon din. V vsoti treh milijonov din so vračunani tudi stroški za rekonstrukcije napeljav, torej za deta, ki so v programu prihodnjega leta. Posebej je treba opozoriti na to, da bode proati vod! odstranjeni šele prihodnje leto. ko bodo narejene potrebne rekonstrukcije, zato so bo Ireba sprijazniti a tem. ds lahko pozimi nastopijo še kakšne težave. Vse delo, žal. ne more biti končano že letos, ker niso mogli začeti delati prej.
RAZŠIRITEV CENTRALE
AKTUALNA PRIHODNJE LETO
Telefon je civilizacijsko sredstvo, ki se gs poslužuje čedalje več ljudi in pri nas le dolgo ne bo dosežen višek razvoja. Zato je pač treba računati v Ljubljani z mnogimi preureditvami. Predvsem bo že prihodnje leto postalo aktualno vprašanje razšir" '     n*<*ffi-« *~Wonske centrale,
Kak« .' 'W]«inske cen-
trale znaSa 3000 številk. Zasedenih je 2200 številk. Morda bi kdo mislil, da je 800 prostih številk dovot) za dogledni čas Toda predvsem moramo upoštevati, da doslej marsikdo ni mogel dobiti telefona zaradi nepopolnega in zastarelega omrtžja. S položitvijo kablov in rekonstrukcijami napeljav pa bodo lahko kmalu povsem izčrpali zmogljivost centrale Že zdej čaka na telefon skoraj 500 prosilcev. Vsi bodo prišli na vrsto prihodnje leto. Med tem se pa bo prijavilo še toliko prosilcev, da bodo že prihodnje leto morali začeti resno misliti na razširjenje centrale.
ZAKAJ JE BILA POTREBNA
NOVA TARIFA
Uvedba nove telefonske tarife ne bo mogla bistveno vplivati na razvoj telefonije pri nas, čeprav je treba priznati, Ja je za marsikoga občutna obremenitev. Tisti, ki se jeze na novo tarifo, bi morali pomisliti, da ima tudi svoje dobre strani. Vedeti moramo zlasti, da poštna uprava ni uvedla nove tarife predvsem zato. da bi čim več kasirala; nova tarifa ie potrebna najbolj zato, da se razbremene avtoma*ske telefonske centrale, kar je končno tudi v korist telefonskih naročnikov. Upoštevati moramo namreč, da hkrati lahko te'efoni-ra le manjši odstotek naročnikov V Ljubljani lahko uporablja hkrati telefon le 6% naročnikov. Izkušnje so pokazale da bi hkrati ne bilo v uporab' mnogo več telefonskih aparatov, četudi bi jih bilo mogoče uporabljati, n. pr. celo polovico. Zato so pač tudi v največjih mestih urejene telefonske centrale tako, da je mogoče telefonirati hkrati le manjšemu številu naročnikov.
TELEFON V LJUBLJANI
NI LUKSUZ
Pred uvedbo nove telefonske tarife smo imeli v Ljubljani večkrat težave s telefonom; dopoldne ob delavnikih pogosto marsikdo ni mogel dobiti zveze. Jezili smo se na telefon in nekateri so tudi v jezi sklenili, da se bodo odpovedali telefonu, češ ko bi ga najbolj potreboval se ga ne morem posluževati. Te težave je ..reba pripisovati preveliki obremenitvi centrale v poslovnih urah. Hkrati je namreč hotelo govoriti več kakor 69/o naročnikov m ko so mnogi iskali zvezo hkrati, jih ni moglo govoriti niti toliko. Z neprestanim klicanjem tistih naročnikov, ki so vztrajali pri aparatu, je bila centrala še delj ča.-a obremenjena. Da je pa v Ljubljani tako živahen telefonski promet v poslovnih urah, je treba pripisovati predvsem temu, da so telef m-
ski naročniki po večini ljudje, ki telefon rabijo v poslovne namene in ne kot zabavo ter luksuz. V mnogih velikih mestih je odstotek naročnikov, ki ne potrebujejo neobhodno telefona, to se pravi, ki ga rabilo samo za prijateljske pomenke in podobne namene, mnogo večji, kakor pri nas. Zsto pride do ravnovesja med obema vrstama naročnikov, med poslovnimi ljudmi in ljudmi, ki rabijo telefon predvsem za stanovanjske namene.
ZNATNA RAZBREMENITEV
CENTRALE
Morda bi kdo mislil, ds potemtakem s samo novo tarifo v Ljubljani ni mogoče razbremeniti centrale. Toda že prvi mesec je bil telefonski promet olajšan. Poslovni ljudje se sicer niso odrekli telefonu zaradi novega načina plačevanja po Številu razgovorov a mnogo manj so telefon uporabljali ljudje, ki niso telefonski naročniki, a so si ga doslej zelo radi izposojevali v trgovinah, kavarnah, pri znancih in sploh, kjer je bilo telefoniranje zastonj. Ker zdaj nihče rad ne dovoli uporabe telefona drugim brezplačno, se je število telefonskih razgovorov zelo skrčilo; računajo, da je v Ljubljani približno polovico manj razgovorov, odkar je uvedena nova tarifa. Maksimalno število telefonskih razgovorov, dovoljenih za povprečno naročnino je bilo preseženih samo pri 370 naročnikih, ki bodo torej morali plačati posebej razgovore, kolikor jih je pač bilo več. Po vsem tem vidimo, da se je nova tarifa vsaj v začetku dobro obnesla. Ali bo vplivala slabo na nadaljnji razvoj telefonije pri nas, se bo šele izkazalo v daljši dobi.
LJUDJE UPORABLJAJO BOLJ
JAVNE GOVORILNICE
V Ljubljani je postna uprava lahko zadovoljna z novo ureditvijo telefonskega prometa, ker je že prejšnji mesec število razgovorov v javnih telefonskih govorilnicah zelo naraslo. To je zelo značilno za ljubljanske razmere; prej se ljudje niso toliko posluževali javnih govorilnic, ker so telefonirali zastonj iz kavarn, gostiln ter drugih lokalov, od znancev *:d Zdaj ko je treba v lokalih vsak razgovor plačati, fe ljudje raje poslužujejo avtomatov. Končno naj še pripomnimo, da so z uvedbo nove tarife zadovoljni tudi mnogi telefonski naročniki sami. in sicer zato, ker poslej lažje debe zveze; ker jih toliko ne nadlegujejo ljudje, ki radi »sede« na telefonu, ter kličejo vsakogar za vsako malenkost k telefonu in ker si zdai tudi mnogi več ne izposojajo tako vsiljivo telefona.
Odhod vzornega šolnika iz Novega mesta
Napredna novomeška javnost se Je prisrčno poslovila od gimnazijskega ravnatelja Lndevita Vagaje
Novo mesto, 3. novembra
Od Novega mesta se je nedavno poslovil
vzorni šolnik. *' — upokoieni gimnazijski ravnatelj g. Ljudevit Vagfija. Na nas gimnazijski zavod je prišel iz Murske Sobote in se mu je že v kratki dobi po prihodu v nase mesto posrečilo, da je za-
vod obvaroval Škodljivih vplivov in uspešno započel nacionalno vzgojo mladine. To svojo nalogo, ki si jo je ob svojem prihodu kot prvo zastavil, je v polni meri izpol-niL Na zavodu je vzpostavil vzoren red in disciplino in tako dvignil sloves naše gimnazije na zavidljivo višino. Učni uspehi učencev so bili iz leta v leto boljši Naval učencev na zavod pa je postal v zadri j "h letih rekorden. Z njegovim prihodom in njegovim delovanjem na zavodu se je vračal sloves novome ke gimnazije, kakršnega je uživala v predvojnih letih, ko je dala našemu narodu lep kader odličnih, v svetu veljavnih mož. G- ravnatelj, ki se je oprijel vsakega kulturno-prosvetnega in nacionalnega dela z neverjetno vztrajnostjo in ljubeznijo, je delal v teh smereh rudi v vseh na^h dru*tv*h. RH je izredno simpatičen mož, zelo priljubljen tn visoko cenjen. Njegovo udejstvovanie pri Sokolu je bilo zelo aktivno ir vredno vse pohvale. Ni nam treba še posebej omenjati, da h bil g. ravnatelj velik ljubljenec šolske mladine, ki ni videla v njem samo strogega, s pravičnega profesorja, temveč predvsem vzgojitelja, svetovalca, očeta, ki je vso svojo pozornost posvečal m'adini. Nieeova ve'ika izkustva, ki si jih je pridobil na raznih zsvod;h. pa so mu bila pri njegovem delu izdatna opora.
Mož, ki lahko s ponosom zre na svoje velike vzgojne uspehe, je nastopil svoje prvo službeno mesto leta 1910 v Ljubljanu Do svetovne vojne je služboval v Kranju. Svetovne vojne se je udeležil kot oficir in je kmalu prišel v rusko ujetništvo. V Odesi je leta 1916 vstopil kot dobrovoljec v srbsko dobrovoljsko diviztio. s katero se je udeležil vojnih operacij v Dobrudži
in .na solunski fronti Po demobilizaciji js služboval eno leto se v Ljubljani, nato v Celju in Murski Soboti, končno pa v Novem mestu, od karerega se je sedaj po sedmih letih plodonosnega delovanja as zavodu in v naprednih organizacijah, predvsem Sokolu, poslovil in odpotoval v Ljubljano, kjer se je s svojo družinico za stalno naselil.
Ob odhodu priljubljenega ravnatelja je Sokol priredil v Sokolskem domu na čast svojemu agilnemu delavcu lep poslovilni večer. Udeležencev večera je bilo mnogo in to iz vseh slojev. Baš na tem izredno lepem družabnem večeru se je pokazala popularnost odhajajočega ravnatelja. v zdravicah je bila izražena globoka zahvala Novomeščanov za vse njegovo delo. V imenu Sokola je društveni starosta br. notar Matija Marinček naglasi! velike zasluge br. Vagaje, ki jih ima za sokolsko društvo, gimnazijo in vso napredno javnost. Viharno odobravanje vseh navzočih pa je žel ob tej priliki poslovilni govor župnega staroste br. dr. Ivana Vasica. Prirediteljem se je za izkazano pozornost zahvalil g. ravnatelj, ki je naglasi!, da je storil samo to, kar je mož storiti dolžan v dobro naroda, kateremu je vedno zvesto služil. Potem je nastopil član sokolske dramatske družine br. J. Kobe ml., ki je recitiral prikladne odlomke iz Cankarjeve knjige »Hlapec Jernej«. Pred odhodom je bila izrečena g. ravnatelju krasna slika »izreden posnetek Novega mesta«, ki ga je napravit brat profesor Veselko. G. ravnatelju želimo, da bi v krogu svoje obitelji zadovoljno užival zasluženi pokoj.
Jutri bo počaščen
»prijateljčkov" spomin
Odkrita bo spominska plošča Radlvoju Peterlinu-« Petruiki na njegovi rojstni hiii v Kamnika
Ljubljana, 4. novembra. Tih ta skromen, kakršen je bil vse svoje življenje, je lani legel k večnemu počitku na kamniških Žalah ,v svojem rojstnem mestu, slovenski pesnik in novinar Radi-voj Peterlln-PetruSka. Njegov pogreb je pokazal, da je imel Petroška mnogo res dobrih in iskren h prijateljev, ki so ga razumeli in ki so tudi sami v sebi vedno gojili misel, kakršno je Petruska izražal v svoj h delih. Tudi samo mesto Kamri k je počastilo spomin svojega, v življenju revnega, po duhu pa bogatega rojaka.
Pokojni Petruska ni bil najboljši tovariš samo književnikom in nov nar jem, ki so ga v tako lepem Stev lu spremili na njegovi zadnji poti proti lepim kamniškim 2alam. Prav tako tiho, pa vendar plodno se je udejstvoval tudi pri naših četnikih. saj je b4 nekaj časa predsednik njihove organizacije, potem pa so ga izvolili za svojega častnega člana. Ko je '.imrl, je ljubljanski pododbor četniškega združenja dal pobudo, da bi pokojniku na njegovi rojstni hiši na šutni v Kamniku vzidali spominsko ploščo, ki bi se poznim rodovom za nami pričala, da je bil v tistem skromnem domu rojen in da je v njem, potem ko je z ljubeznijo .n dobroto v srcu preromal ves slovanski svet in se zanj izživel, tudi umrl naS veliki rodoljub, borec za slovansko misel, pesnik tn novinar.
To svojo lepo zairr sel je ljubljanski pododbor četniškega združenja tudi uresničil. Relief spominske plošče, ki ga kaže naša slika, je umetniško delo prof. Ivana Saje vica, Petruska pa je na njej upodobljen s vso svojo dobrohotnostjo in slovansko preprostostjo, kakršen je bil vse svoje življenje : vsakemu je želel dobro, največ najboljšega pa naš. veliki slovanski domovini. Za to spominsko plođčo pokojnemu Potniški naša javnost ni prispevala, kolikor bi bila morala. Mnogi, ki bi bili lahko z-tegnili svojo dlan, so jo pustili stisnjeno in niso vsaj a skromn m prispevkom omogočili čim lepšo počastiev polt. Pet ruške. Toda četniki so premagali vse ovire in z njim lastno vztrajnostjo odstranil: težave, (ako da bo spominska plošča slovanskemu apostolu Petruški odkrita že jutri S. t. m.
K odkritju spominske plosce svojemu tovarišu ne bodo četniki vabili n kogar. To bi ne bilo v skladu z življenjskimi načeli pok. Petruške, ki je bil zmerom tih Ln skromen in ki ni nikoli silil v ospredje, kljub temu pa je vsak ki ga Je oil spoznal, postal enako dober >pr jateljček« Širnega slovanskega sveta in vseh pošteno, plemenito mislečih ljudi.
Slovesnost odkritja spominske plošče pokojnemu Petruški bo torej skromna in spontana. Udeležili se je bodo brez posebnih povabi vsi tisti, ki ljubijo slovanski svet m slovansko miseJ. Med nami je Se mnogo takšnih, ki smo poznal. naSega pokojnega »prijateljčka« in vso njepovo dobroto, spet drugi pa ga poznajo iz njego-vil del: pesmic, potopisov in novinarskih Člankov, v katerih je Petruska zmerom poudarjal tisto, kar bi nam noralo biti najsvetejše: ljubezen do slovanstva in ljubezen do bližnjega. Vsi tisti, ki poznajo dobroto in veliko siovanstvo našega Petruške tn ki vedo, kaj nam je prav v sedanjih časih najbolj potrebno — m to js Petruska zmerom najbolj naglasa! in si postavil za svoj življenjski cilj — bodo v nedeljo dopoldne pohiteli v Kamnik, da s tem poudarijo svoje simpatije do samega Petruške, hkratu pa v enako veliki meri tudi do vsega tistega, česar nas JS Petruska učil tn kar ga je kot neutrud-ljivega romarja neprestano gnalo po slovansko, državah. R-r
Letošnje oktobrsko vreme v Maribora
Najteplejii dan je Ml 18. oktobra, najhladnejši pa 31. —
Obli o padavin
Maribor, 3. novembra.
Zanimiv je pregled vremenskega stanja v letošnjem oktobru. Najtoplejši dan je bil 18. oktober, ko se Je živo srebro letos zadnjič dvignilo na 26.8 stopinj Celzija. Najhladneje pa je bilo 31. oktobra zjutraj, ko Je kazal toplomer 1.8 stopinj pod ničlo. Samo trije dnevi so bili v letošnjem oktobru tako mrzli, da je zdrknilo živo srebro pod ničlo. Povprečna mesečna toplota je izkazovala 9.4 stopinje, povprečna najvišja toplota 13.4. povprečna najnižja toplota pa 5.2 stopinj C. Potemtakem Je bil lanski oktober glede toplote v toliko drugačen, ker je bila povprečna mesečna toplota nekoliko višja in ni bilo nobenega vročega dne.
V letošnjem oktobru je deževalo 16 dni. Povprečno pride na deževni dan 7.9 mm padavin ali pa povprečno okoli 4.1 mm padavin na vsak dan v mesecu. Skupno Je bilo v oktobru padavin za 126.1 mm, kar T>nm»ni. da se 1e Izlilo na površini enega kvadratnega metra J 26.1 litrov vode. Najbogatejši padavinski dan Je bil 28. oktober, ko 1e padlo v kratkem času od 14.15 đo 14.25 nič manj kakor 23.4 mm dežja. Naliv Je spremljalo grmenje hi bliskanje, mestoma tudi kakor grah debela redka toča, ki pa ni k sreči napravila niti najmanjše škode. Lanski oktober pa je bil glede nadavin precej siromašne jal, saj Je bilo lani sa več ko polovico r^anj dežja ln tudi mnogo manj deževnih dni.
Najvlažnelši dan v letošnlem oktobra le bil 5. oktober, ko smo Imeli v zraku 96% vlacre. Omenlenega dne Je namreč deževalo s kratkim presledkom od zore pa kasno v noč. Najbolj suh Je btl 24. oktober, ko Je bilo 44<& zrsčne vlage. Povprečna mesečna vlaara kaže 89 8%. kar dokazuje, da Je Ml oktober le vlažne IS! kakor september, ki le bil itak precel vlažen mesec
NstrlSH zračni tlak le bil v letošnjem oktobru 742 mm. nalnifrfl pa 724.1 mm. PovT»rW*n1 mesečni zračni tlak Je izkazoval 734.5 mm. Lanski oMober Je imel v v*»* rvHrih v*** *r*čnl tl»k. To kaže. da Je bilo lani ▼ oktobra ▼ splošnem lepše vre-
me. Tudi Je bfl v letošnjem oktobru samo eden pretežno jasni dan, doćim amo Jih imeli 20, ki so bili zelo oblačni. Ostali dnevi so bili deloma oblačni. Med temi je bilo tudi več meglenih dni. Povprečna mesečna oblačnost Izkazuje 8.3 desetin c oblaki pokritega neba. Spričo tega je razvidno, da je Dll oktober zelo oblačen mesec. Ae največ sonca amo videli v prvi tretjini meseca. Druga tretj'jis Je bila najbolj suha, zadnja tretj'ia pa r-j bol J deževna in pretežno m \rta z oblaKi.
Tudi je Se omeniti glede vetrovnega sta^ nja, da je "odo v letoSnjem okiobru 6 bres-vetrovnih ali tihih dni. Prece; močan veter je pihal 14., 16., .9 in 29 oktobra, ostale dneve pa so pihali le slabi vetrovi
ZVOČNI KINO SOKOLSKI OOM V ilSKI — Telefon 41-79
Ljubavna drama z o rl Jen ta
Vizija orijenta
(GOLA PLESALKA)
V glavnih vlogah: eksotična lepotica Rama  Tahe,  Charles  Vanel. Jules Beery
Predstave danes ob % 9. uri, jutri ob 3., 5., 7. in 9., v ponedeljek ob H 9. uri
Prihodnji spored:
CHEBi-smi
ŠAH
HI. pekami brzotumlr moštev SftZ. Na
željo nekaterih klubov Je odbor Slovenske šahovske Zvese sklenil, da se III pokalni brzotumlr moštev SftZ, ki je bil prvotno določen sa 5. november, preloži na nedeljo i 12 novembra. Podrobnosti bodo objavljena ije. Od*>oi .Slovenak.. Sah. zv<
Stran 4
»SLOVENSKI  NARODI, •obeta. 4. novembra 1039.
Sr#v. 251
DNEVNE VESTI
■— Nepoučenost Je pogosto kriva, da človek nevarno bolezen zanemari. Posledice so lahko usodne. Med zelo nevarne in močno razširjene bolezni spadajo one ušesa, nosa ln grla. Koliko otrok, pa tudi odraslih bi bilo obvarovanih smrti, če bi ljudje te bolezni poznali in če bi se pravočasno zatekli k zdravnikom. Tako pa zar te vajo bolezni ušesa, nosa in grla zlasti po kmetih leto za letom mnogo žrtev ali pa postanejo bolezni kronične in ljudje trpe vse življenje, ker niso bili o njih poučeni. Vodnikova družba hoče našemu ljudstvu pomagati tudi v tem pogledu. Zato obsega njen letošnji knjižni dar tudi poučno knjigo o boleznih ušesa, nosa in grla. Knjigo je napisal zdravnik-specialist za te bolezni dr. Janko Hafner. V njej najde lajik vse. kar mora vedeti o teh nevarnih boleznih Vse, ki ljubijo lepe in poučne knjige, vabi Vodnikova družba k pristopu med svoje člane. Včlanite se se danes pri poverjeniku Vodnikove družbe v Vašem kraju, ali pa direktno pri glavni pisarni družbe v Ljubljani, Knafljeva 5. Ne odlašajte s prijavo Opozorite na to poučno knjigo tudi svoje prijatelje in znance. Za borih 20 dinarjev dobite meseca decembra štiri lepe knjige ki vam  bodo krajšale dolge zimske večere.
— Kako se Je izpopolnjevalo železniške omrežje v Sloveniji. Letos 17. septembra je minilo 90 let, odkar je bila zgrajena železnica Celje—Ljubljana. Tega jubileja nismo praznovali. Naj ob tej priliki navedemo datume otvoritev železniških prog v Sloveniji. Prva železnica na slovenskem ozemlju je bila zgrajena 1. 1846. med Mariborom in Celjem. Otvorjena je bila 2. junija 1846 Podaljšek južne železnice do Ljubljane je bil otvorjen 17. septembra 1849 Do Trsta je bila proga zgrajena 28 julija 1857. Slovenija je dobila železniško zvezo s Hrvatsko 1. oktobra 1 1862 Gorenjska proga Ljubljana—Jesenice je bila otvorjena 14. decembra 1. 1870. Do Boh Bistrice je pa bila proga zgrajena šele 23 julija 1. 1906. Kamniško progo smo dobili 1. 1891. Na Dolenjsko, a samo do Grosup-lja. je vlak začel voziti 1. 1893. 1. 1894. je pa bil že zgrajen podaljšek do Novega mesta, šele 1 1914. je dobila dolenjska proga zvezo s Hrvatsko, ko je bila otvorjena proga Karlovac Bubnjarci. L. 1892. je bila otvorjena proga Poljčane- -Slov Konjice. V Zreče je pa vlak začel voziti Sele 1. 1920. »Vrhničan« je začel voziti 1. 1899 Rogaška Slatina je dobila železniško zvezo 1. 1903 podaljšek do Krapine Je pa bil zgrajen šele l. 1930 — Datumi novejših železniških prog v Sloveniji so znani. Železniških del zadnje Čase je pri nas zelo malo, potreba po novih progah ln zlasti po rekonstrukcijah je pa zelo občutna.
— Konkurzi in prisilne poravnave. Društvo industrijcev ln veletrgovcev v Ljubljani objavlja za oktober sledečo statistiko (številke v oklepaju se nanašajo na oktober lanskega leta). Otvor jeni konkurzi v savski banovini 6 (1), v vrbaski 1. v drinski 2 (3). v dunavski 2 (4). v moravski 1. RazglaSene prisilne poravnave izven konkurza v dravski banovini 5 (2), v savski 14 <12), v vrbaski 1, v primorski — (1). v drinski 3, v zetski 2, v dunavski 12 (5). v moravski 1, v vardarski 1. Beograd, Zemun. Pančevo 1 (2). Končana konkurzna postopanja v dravski banovini 4 (3), v savski 3 (3). v vrbaski 1, v drinski 5 (2). v dunavski 2 (2). v moravski 3 (2). v vardarski — (2), Beograd, Zemun, Pančevo 2 (3). Potrjene prisilne poravnave v dravski banovini 6 (4). v savski 5 (4). v drinski 1, v dunavski 1 (1) v moravski 1, v vardarski 1. Beograd, Zemun, Pančevo 1.
— Novinarski jubilej. Znani beograjski novinar, urednik »Politike«. Dobri ca Kuz-mič je proslavil te dni 201etnico novinarskega dela in lOletnico marlprvega dela v novinarskih organizacijah v Beogradu in v cent mini upravi JNU. Beograjska sekcija JNU je priredila v četrtek zvečer sla vijencu na čast družabni večer, ki so se ea udeležili poleg njegovih prijateljev tudi vsi člani uprave beogTajske sekcije Simpatičnfmu jubilantu tudi naše najpri-Brčn- jše čestitke.
— Nova turistična ustanova v Šibeniku. V Šibeniku je bila pokrenjena akcija, da se ustanovi Turistična zveza za pospeševanje turizma v severni Dalmaciji s sedežem v Šibeniku.
— Velike poplave v Crni gori. Hudo deževje je povzročilo v Crni gori velike poplave. Nekatere reke so narasle do 2 m in poplavile ne samo bregove, temveč tudi ceste. Neretva je tako narasla, da je v mnogih krajih prestopila strugo in povzročila veliko škodo. Poplavljenih je tudi več vasi. V vasi Višiči pri čaplini je odnesla voda vse seno.
— Nazadovanje cementne Industrije. Dalmatinske tvornice cementa so že večkrat reducirale delavce in omejile proizvodnjo. Zaradi vojne in ovir v prevozu po morju je začela cementna industr ja naglo izgubljati inozemska tržišča, kamor Je izvozila 80 odstotkov cementa. Tako je padel izvoz našega cementa na eno petino. Razen tega je pa zadnje čase močno nazadovala poraba cementa tudi v naši državi med drugim zarad, podražitve železa. Zdaj stoje cementne tovarne pred največjimi r^iikcijami, kar ji hje kdaj bilo.
— Letošnja vinska letina. Vsi podatk: sicer še niso zbrani, vendar pa že lahko trdimo, da bo letošnja vinska letina približno za 30 odstotkov slabša od lanske. Po kakovosti je vino zelo dobro, najbolj je padel pr-delek v Dalmaciji, ker je bilo preveč dežja. V Srbiji je pa bil pridelek po količini ln kakovosti zelo dober. Povprečno se pridela v naši državi okrog 4 mil.jone 600.000 hI vina, letos ga bo pa nekaj nad 3 milijone hL
— Pred podražitvijo čevljev. Na tržišču usnja so nastale zadnje dni velike iz-premembe, ki kažejo na skorajšnjo podražitev obutve. Domače usnje se je podražilo pribl žno za 20 odstotkov, uvoz usnja iz inozemstva je pa skoraj povsem ustavljen. Vzrok podražitve usnja je v prvi vrsti v podražitvi kemikalij, potrebnih sa predelavo kož. Kemika! je smo morali skoraj v celoti uvažati. Razen tega so se podražile tudi barve, parafin in domači loj. Največ kož smo Izvažali doslej iz Nemčije, od koder jih zdaj sploh ne uvažamo več,
— Ovire v uvozu filmov. Zadnje čase so nastale težke ovire pri uvozu filma is deviznih držav, ker Narodna banka zek> nerada dovoljuje potrebne devize. Zastopniki Zveze filmskih zavodov bo se zglasili v četrtek pri viceguvernerju Narodne banke dr. Belin u in mu predočili težak položaj Idneznaitografov, obenem pa težke posle-
dice za državo samo, če bi se ustavil u-
I voz filmov iz deviznih držav. V bodoče se bo baje nekol ko liberalne je postopalo pri dovoljevanju deviz za uvoz filmov.
— Sokol Jezica. V nedeljo 5. t m. bo na sokolskem odru otvoritvena predstava v sezoni 1939—40 z veseloigro J. Nestrov »Danec bomo tiči«, v režiji br. Ramovža. Začetek ob 7. url zvečer. K udeležbi vljudno vabi odbor.
— Knjižnica Delavske  zbornice se je jstanovila v Celju, da morejo tudi delavci ji nameščenci Celja in okolice priti do dobrega čtiva. Knjžnica posluje v prostorih Delavske   zbornice,   Raz.agova   ul. 5 vsak oelavnik od 10. do 12. ure dopoldne in od 5. do 8. ure zvečer. Knjižnica ma na izbiro najboljšo  literaturo v slovenskem jeziku, pa tudi mnogo knj g v drugih jezikih.  Delavske   in   nameščenske družine, obiskujte svojo knjižnico!
— R°Uko bo tetoe pri nas pronucirane-ga »laukoija? Raui slabih zkušenj p sladkorjem po lanski siaokorm kampanji vlada zdaj še tem večje zanimanje, kol.ko sladkorja bouo izue.ale naše s.auko*ne tovarne. Sezona še n končana Računajo da bodo imele sla<±korne tovarne zbrano vso peso do konca cega meseca. Po prejšnjih cenitvah oo 'etosr.ja proaukc.ja siaakOija znašala 11.000 ao 12.000 vagonov. Toda zaradi siaoe^a vremenu se je kvaliteta pese zaonje tedne znatno poslaošala to se pravi da bo pesa dala manjši «xisto;ek slaokoi ja kakor sic&i. Razen tega je l*-lo tudi otežkočeno delo na pv>iju Po sejanjih cenitvah oo^o na e lovaine .jrodu c raie le 10.500 io 11 o00 vagonov* s;aa-korja To je vs*jiwkoi dovolj za iccnačc porabo in računajo ce.o, da Doa<, »ahke prihranil- za iczervo okrog 1.500 do 2000 nagonov na leto. Pri tem pa m računano povečanje porabe Kar m posebna pomota, saj se kon^um ne moie mnogo p-rveča-ti, dokler je slaokor tako drag Leus so pese priuciovali .a znatne večj povrsm kakor lan pribi žnc 60 odstotkov večj. ki je merila 46.0< 0 na Pesa je a&la eto? po 22 din 100 kg iiažja za 1 iin. «.ai je država aosegia t novo ureabo Namen te uredbe je da se kmetje čim oolj primejo pridelovanja siaako»ne pese.
— Kakšna je danc<> Amerika ? O tem ji o potovanju *kozi večino iSciruiemh držav severne Amer Ke o canonih Bouldei Damu, Kaliforniu itd., o poltičnh n gospodarskih nazorih Amerikancev ter o drugih zanini vos tih Severne \merke bo predaval inž Mitja švigelj v franMšKan ski dvoiani tekom tega meseca Predavanje bo sprernJja*o nad dvesto *k o »ličnih sik, deloma v naravnih barvah Podrobnost   bodo  objavi ene   541 n.
— Osebna ve*t NTa temelju habilitacij ske disertacije »MecJiko-kirurSki učni zavod v Ljubljani, njegov nastanek, razman in konec« je bil n enovan za pr vatnega docenta medicinske fakultete ljubljanske univerze za stroko zgodovino medicine specialist  dr.  Ivan   P.ntar. Čestitamo!
— Rekonstrukcija  državne ceste F ram —Mar bor. v računsko ekonomskem oddelku gradbenega ministrstva in v tehničnem oddelku banske uprave v .-juoljan: bo 13 t. m. druga licitacija za rpkonstruk cijo državne ceste F ram—Maribor v dolžini 10.4 km. LrCitacija je razpisana alternativo za cesto iz cementnega  cetona ln drobnih  kock.  Pioračun zr.aša   14 393 458 din. za cesto Iz asfaltnega oetona in drob nih kocK pa znaša proračun 12.1.87.414 dinarjev. Upoštevale se bodo samo ponudb* izpod 12,473 155 din za prvo   zpod 10 nrn-h-tonov  379.38825 din  za drugo alteroa tivo.
— Premoženje naših državnih železnic Po zaključnih računih ki jih je objavila te dn generalna direkcija državmh Vlez-nic za razdobje 1^8-19 do 1937-38 se je povečala imovina državnih železnic v zad njih osmih letih za 2.188 5 milijonov din Z rednimi adps. se je pa obenem zniža-la za 2.668 2 rrr1 jonov din. Sedenja vrednost naših državnih železnic znaša 14 2SC milijonov din.
— Nesreča nikoli ne počiva. Na posest nikovega sina Franceta Hrena iz Verda je padla gramozna truga in mu zlomila desno nogo. — Posestnikov sin Jože Turšič iz Begunj na Notranjskem je na dvorišču zaprega! konja, ki pa je naenkrat podivjaj in ga udaril a kopitom v desno nogo — Tudi 461etni hlapec Anton Modic z Blok je postal žrtev podivjanega konja, ki ga je v hlevu čistil. Konj je naenkrat poskočil ln brcnil Modi ca v glavo ter mu razbil čeljust — V bolnico je moral tudi 431etm strojnik Kmetilske zadruge Anton Krmelj iz St. Vida ki ga je zgrabil stroj in mu zmečkal p»-sto na desni roki.
— Pri radijskem sprejemniku sedite, pa ne veste, kaj bi poslušali. Zahtevajte takoj na ogled novo številko »Našega vala« za prihodnji teden, ki objavlja sporede vseh važnejših evropskih radijskih oddajnih postaj, po polen spored naše ljubljanske postaje in poseben izvleček najboljših oddaj za prihodnja teden. Kakor vse prejšnje, je tu 'i številka za prihodnji teden bogato ilustrirana, objavlja pa poleg radijskih programov zanimiv članek »Telefonski radio — prednik radiofonije«, podlistek »Strašne zgodbe«, Kotiček za smeh«, rubriko »Radio in televizija« z najnovejšimi poročili s teh področij, nov nagradni natečaj s petimi križankami, ki bodo marsikomu za božič prinesle lepo darilo, in pregled »Po filmskem svetu«. Številka »Našega vala« za prihodnji teden objavlja tudi drugo na al'e van je res zanimivega in napetega Kuprinovega romana »Zavojevalci sonca« v prevodu našega znanega književni G. Strniše. Novi naročniki »NAŠEGA VALA« bodo ptrejćnja nadaljevanja lahko dobili brezplačno, če bodo v redu poravnali naročnino vsaj do konca letošnjega leta. Zahtevajte takoj na ogled breaplačno številko: »NAS VAL*. Ljubljana Knafljeva ulica 5. Mesečna naročnina znaša samo 10 din.
— Vreme, Vremenska napoved pravi, da bo oblačno hi megleno vreme, manjše padavine. Včeraj je deževalo skoraj po vseh krajih nase države. Najvišja temperatura je *rn*«i« v Dubrovniku 21, v Kum boru 19, v Splitu 18, na Rabu 15, na Visu m Sarajevu 14, v Zagrebu 0, v Beogradu 7, ▼ Ljubljani 6, v Mariboru 4.9. Davi je kazal barometer v Ljubljani 765.8 temperatura je raaMla 5.2. ___
— Tramvaj Je do smrti povoall beraoV». V Osijeku se je pripetila včeraj zjutraj težka nesreća. Tramvaj je do smrti povozi] 64 let staro beraoico Ano žabkar.
— Pretirana občutljivost Jo Je pognala v smrt. v sredo ponoči si Je končala v Banjaluki življenje Upografova lena An-Oca Jovic, Vsobo Je urtmels tlečega oglja.
JOSEFINA BAKER, očarljiva, prikupna, edinstvena sena, kateri se je klanjal ves Pariz, nastopa taka, kot Je v naravi,
JEAN GABIN ln mia »Rum unija« Popeaoo,
prvi« v
filma :
Zou-Zou SESTRA ali LJUBICA
Film razkošja, pikantnih prizorov in mojstrske igre, film, v ka-terem poje in pleše idol Pariza, lepa mulatka J. Baker v krogu dražestnih balerin — najlepših žena Pariza. FIlm Je aa mladino Izpod 16 let neprimeren! Nabavite si vstopnice v predprodajl!
jf jf|#} CfflOa    tfcl    2*7*141    PRBDSTAVK OD 16" 19 in 21. uri — v nedeljo predstave ob 15., 17., 10. ln 21. uri.
******* ^***P*»7 m j J/U   0b 10 dop matineja: MISTERIOZNA GROZODEJSTVA MR. VVONGA. Znižane cene'
potem je pa ra^i^nji« vrata in čnicaig ^ smrt. Zapustila je poslovilno pismo, Id v njem prosi moža, naj skrbi sa otroka, starše pa prosi, naj ji opiosts. V smrt je sla zaradi pretirane občutljivosti.
iz LJubljane
—lj Razsvetljava stanovanjskega bloka Ilirije, ki gmo zadnjič o njej pisali, res še ni popolna, vendar je pa mestna elektrarna dala še po eno novo svetilko Malgajevi in Jesenkovi ulica. Dve svetilki dobi tudi Ruska cesta, vendar pa namestitev teh svetilk ni mogoča doklei parcele niso za-z _ane Ulice so namreč tam tako ozke. da bi morali ob nezazidanih parcelah svetilke namestiti na ^rogovih v stavbni črti. da ne bi ovirali prometa, s • tem bi spet ovirah zidavo Kakor hitro bodo tam sta-.e hiše. za katere so namenjene svetilke, bodo svetilke takoj tuda montirane Sicer je pa Ruska cesta boljše razsvetljena ker jo s Celovške in z Medvedove ceste razsvetljujeta obločnici po 200 v a tov k: svetita vso noč V spi o." nem na nekdanjem igrišču Ilirije niso ulice nič 9 abše razvet-ljene od drugih močneje obljudenih ulic v Sp 6 ški Kai ge pa vožnje škropilnih av-lom -bilov po teh ulicah tiče. moramo omeniti, da vozijo povsod z . nako brzino, kar mestno  naazorstvo tudi  re:no kontro ira
—i j Zaradi olepšan ja Ljubljane s kos ta njarskim; stojnicami smo te zadnjič pito žili pod sitom, vencar pa a podjetja tudi po največjih mestih nisr nikjer bolj luksuzno in monumentalno urejena kakor v lasem mestu. Podjetniki so pač revna ljudje Ki imajo ie redko opravka z arhitekti :n tavh^niki zatt pa moramo z ubogim ^oslanjam ootrpetl tudi v Ljubljani ka-for po trpe celo v velemestih in smo slo-enski študentje na Dunaju te svoje revne dobrotnike prav radi videli in s hvaležnostjo tudi spoštovali In zato bi bili res grdo od mestne občine ljubljanske če bi oila resnična sitarjeva trditev, 3a od takih ~evežev mestna občina zahteva po 100 do ^00 dinarjev v^ak mesec Toda resnica je caka. da kostanjarji plačujejo najemn'ne a svet za vso sezono po 50 do 400 din kakršen je pač prostor na manj ali bolj pro-nnetnem kraju Torrj vso sezono Šp manj. s*go e bilo pač po pomoti in pomanjkljivi ;nfo*macii! navedeno za rv^mezni mc*sec zaradi večjega števila p!os'lc?v je blio letos oddano več prostorov da se na večih krajih slišijo tud! pritožbe proti trgom in ulicam, nac-metenim s kos anjevimi lušči-ami To je pa .spet zac^va ki se t?Če tudi naše javnosti vzgojite1 ev in starše"/ ki KOnsumente kostanja neprestano opozar-iajo na; kostanjeve luščine ne mečejo po leh temveč nazaj v Hunicelj. te pa spet v koske za 9meti. Naposled moramo samo še omeniti da vsem prosilcem za pečenje ^ostanja ni bilo mogoče ustreči čeprav se le Število kostanjurskih podjetij ^tos v našem mestu prav znatno pomnožilo.
—lj Pasja stekfi^a in kontum^c Psov ui mačk  Ker Je b'la 31  oktobra v d:ž veterinarskem   bakteriološkem zavodu urauno •»otovhena *tek1ina pri psu nekega posestnika z Viča  ^e cestno poglavarstvo po zagonu o odvračanju in  zatiran u živa'skih -■cužnih bolr-znl moralo za področje mastne ibčine ljubljanske odediti zaporo psov ln načk  Psi čuvaji mornjo biti vedno zaprti na dvoriščih ali  pa priklonieni na verige, /si ^rugi psi   kakor lovski   IttksttZnJ i. dr., pa morajo nosit; nagobča ke Bij pa biti aa vrvici  Seveda je prepov dano pse vodit: v lavne lokale   Vse mačke morajo biti varno oaprt*   polJg tega _*e pa  trebit poeebnr-ga io/voli-nja mestnega poglavarstva, će kao hoče psa ali mačko odpeljati iz Ljubljane Za lovske pse dovoljuje mestno poglavarstvo izjeme na pravilno kolkovano prošnjo lovcev,   toda  samo za  čas in kraj lova Vsakdo mora svojega psa  če je prišel v dotiko s steklim psom. takoj oddati mestnemu konjaču ali pa ga varno zapreti, na vsak način pa mora tak primer brez odlašanja javiti mestnemu veterinarskemu uradu na   Krekovem   trgu štev   10.. I nadstropje Psi in mačke, ki bodo zaloteni, da niso   zavarovani po   teb odredbah bodo odvzeti, lastniki pa strogo kaznovani.
Zobni atelje — dentist
Ivan Radovan
se je preselil Iz Selenburgove ulice
▼ Knafljevo ulico 4*1«
—lj Zadnja leta smo slišali že več slavnih pianistov na našem koncertnem odru. Med vsemi pa Ima največje ime Ignacij Friedman, ki bo prvič koncertiral v Ljubljani v ponedeljek 6. t. m. Friedman je rojak slavnega Paderevvskega in v vsem svetu visoko čis'an pianist. Zaigral nam bo dela Bach-Bussonija, Chopina. Schurnanna in Liszta. Na njegov ponedeljkov koncert vabimo vse naše glasbeno občinstvo. Koncert bo 6. t. m. v veliki Filharmonični dvorani ob 20. uri. Pretprodaja vstopnic po običajnih koncertnih cenah v Matični knjigarni
—lj Računi vsesvetske akcije še niso zaključeni, ker vse sodelujoče organizacije se niso oddale zbranih odkupnin in tudi nekateri dobavitelji se niso predložiti računov, prav tako pa dobrotniki še vedno pošiljajo svoje prispevke, predvsem pa uradi, zavodi in podjetja ki so bili pismeno naprošeni za sodelovanje pri zbiranju odkupnin od razkošja na grobovih v prid mestnim revežem. Vse zamudnike lepo prosimo, naj hite.
—lj Umrli so v LJubljani od 27. oatobra do 2. novembra: Sedlak Efrnest, 69 let, davčni nadupravitelj v P-, Lužar Fortunat, 69 let banov, iolski nadzornik v p.. Kovač Serafina, roj. Jarnsek, 65 let, vCova višjega revidenta drž. žel.. Hus Marija, 4? let« bolniška strežnica, Schvvarzmann Jakob, 85 let strojni delavec, Hudo ve mik Vinko, 73 let ravnatelj mestne hranilnice v p., Radovljica, Debelak Marija, 73 let bra-njevka Kattn Uršula, roj. Lutersek, vdova Golobic, 83 let posestnica. V ljubljanski bolnici so umrli: Bahar Albina, 35 let, go-stamdčarka, sest Ljudmila. 27 let, služkinja, Sava pri Jesenicah, Glinšek Franci, ska 70 let sasebnioa, st. Jurij pri Ljubljani. Bevc Albin, 45 let glavni univ. ar-hi var, Slokan Albin, 28 let. delavec. Sv. Marko pri Trhovljjati, Grosa 69 let,
žel. zvanič.nik v p., Bricelj Jakob, 60 let občinski revež. Dobrim je. Prežel j Frančiška, 41 let, dninar:ca. Studoc, Boh, Srednja vas, Lužar Josip, 57 let zvan. obče diž. bolnice, Got w al a Rihard 43 let. tkalski mojster, Domžale, Šuštar Marija. 17 let hči tesar, pomočnika, Dolenc Alojzij. 2 mo»ca, s*n kovača. Kamna gorica pri Radovljici Korbar Ivana, 50 let, žena tesarskega pomočnika, Poženk, obč. Cerklje pri Kranju, Jensterie Janez, 15 let. sin to vam. delavca. Pod Možakljo. Jesnice.
—lj Predavanje SPD. V torek 14. t. m. ob 20. prične Slovensko planinsko društvo s predavanji, ki bodo v dvorani Delavske zbornice na Miklošičevi cesti. Prvo predavanje bo v besedi in sliki obravnavalo le to*nji zimsko aipinaki pohod naših planincev preko Sar Pianine do Koraba. ki ga je priredila Zveza plan.nskih -ru^tev kraljevine Jugoslavije meseca aprila. UdeUžni-ki izleta so presmučali prostrana in težka smučišča v planinah Južne Srbije. Uvodne besede oo govorJ predsednik SPD g. dr. Pretnar Joeip. pteuavai pa bo udeleženec izleta g dr ing Avčin France iz Ljubljane Predavanje bodo spr mljale številne akioptične slike, izdeiane po posnetkih, ki so j.n udelež ne; sami nap.avili. Planince že danes opozarjamo na to zanimivo pre-iavanje
—lj 8rntjaliobč:\ni otvorijo letošnjo se-«ono drevi ob 20 15 z izvirnim domaČim delom »Kurent-/, tri dejansko igro s petjem in godbo Avtorja tega dela Metka ln Danilo Bučar sta našemu gledališkemu občinstvu stara znanca S svojimi »Studentj* smo« »Na Trški gqn«. in »Smuk amukt. sta dosegla velike uspehe Sodeč po predpripravah bo tudi to njuno delo doseglo lep uspeh Pri predstavi sodeluje orkester Sokola i mešani pevski zbor in prve moči odra Režija je v rokah Metke Bučarjeve V nedeljo 5. t. m. ob 20.15 se lg^-a ponovi Kupite vstopnice ze v predprodajl. ki bo danes in jutri od 10 dol 12., 15. do 17., ter eno uro pred začetkom.
—lj Filozofsko društvo v Ljubljani bo imelo drevi. ob 18 v predavalnici mineraloškega Instituta na univerzi svoje prvo predavanje Predavala bo docentka ga. dr. Alma Sodnikova o temi: Filozof F. S. Karpe tn »Academia operosorum« Odlomek iz zgodovine filozofije pri Slovencih K predavanju so vabljeni vsi, ki se zanimajo Vstop prost.
—lj Otvoritveno predavanje 'IruStva »Soče« matice v LjubVjani, popularne ljudske univerze, bo v soboto 4. 11 1939. v salonu pri »l^ev^i« ob pol 21 uri. Ta večer nastopi g. prof. dr. Lavo Cermelj s temo: Sodobni proMemj manjšln***e zaščite«. G. predavatelj bo v kratkih obrisih pokazal izpre-mei be v gleoanju na narodne manjšine in njihovo za?čito, ki so jih izzvale spremembe v nazorih o članstvu naioda in države. Iz prijaznosti sodeluje ta večer tu^i odsek pevskega društva »Sava« pod vodstvom \rlega pevovodje g. Venturinija. Vabimo vse Sočane člane vseh emigrantskih društev v Ljubi lam in okolici ter vse naše prijate11e Vstop vsem prost, vsi dobrodošli! 54(V n
—1] Muzikalni film »Pem«>nsks "lmfo-nija« — premiera dane* v kinu Matici, Gotovo bo vsej ljubljanski publ ki prav ustreženo z našim najnovejšim muzikalnim filmom, ki predstavlja v resnici največje muzikalno deio ideja, filmati Alexamders Raptime Hand je bila sprejeta po vsem svftu z velikim veseljem in pozdravljena z največjim navdušenjem Slavni nesmrtni komponist Irving Be:lin je spoenal okus najširših mas puh ike in prikrojil svoje meiodiie loži vijanju naše generacije čeusu zadnjih ieseUetij Nastal je nov ples, nove cnelodi;e nov ritem novi šlager ji. V teh šlager jih je izražena vsa radost, vsa žalost in vsa čuvstvenost. trmpo. ki ga nam doslej ni nudila nobena glasba. Postanek teh šlagerjev njihovo iz:aži'nje tako v veselju, kakor v globoki čuvstvenosti je združil veliki režiser Zanuck v vliko dramo preteklosti in današnjih dni, katera vsebina bo nič manj kakor godba zadovoljila vse gledalce. V filmu »Demonska simfonija« priredi Aleksander Ragtime Band veliki simfonijski koncert, ki bo gotovo senzacija za vso našo javnost. Tudi vloge so v rokah izbranih, najboljših zvezdnikov Amerike Tvrone Povver. Alice Faye in Don Ameche Premiera tega muzakaJnega filma je danes v kinu Matici. 538—n
—lj Jutri prvi nedeljski popoldanski plesni tečaj od 16. do 20. ure v Jenkovi šoli — Kazina ob znatno znižani Članarini. Vsak ponedeljek ob 20. uri »začetniškl tečaj«. Vsak torek »nadaljevalni tečaj« 3 poukom novosti. Informacije za posebne ure in vpisovanje vsak dan. Akademiki — dijaki in dijakinje imajo popust. 539 —n
—lj Bolniška blagajna Trgovskega bolniškega in podpornega društva v Ljubljani, Gajeva 5 se preseli v palačo banko »Slavlje«, Tvrševa c. 5-1. nadstropje. V novih prostorih uradu je od torka dne 7. novembra t. 1. dalje. Isto tja se preseli tudi g. Šef-zdravnik Boln. blagajne TBPD dr. Janez Schrott, ki bo ordinira! v novih ord. prostorih od torka dne 7  XI  t. 1. dalje.
Moderne pletenine KABNICNIR Nebotičnik.
o— Za mestne revete je daroval 300 din g. Bogomir Kobal Pražakova ulica 10., a banka »Slavlja« je poslala 500 din za vse-sve tako akcijo Mestno poglavarstvo izreka darovalcema najtoplejšo zahvalo tudi v imenu podpiranih
—lj Tatvine v toli. V poslopje osnovne šole na Vodnikovi cesti v Šiški se je oni dan vtihotapil tat in ukradel volneno jopico, siv plašč ln rjav dežnik, kar vse je bilo last Šolark. Tat je s plenom neopaženo odSeL
—lj ftenskl Pokret vabi svoje članice k otvoritvi razstave del likovnih umetnikov, ki bo jutri ob 10. dopoldne t Jakopičevem paviljonu.
—lj Tatvine v mesto. Justina Bffič je prijavila, da jI Je ukradel tat v gneči na pokopališču denarnico a 300 din. Is jedilne shrambe Pavla štruklja na Knezovem st radonu je lačen tat odnesel 6 kg masti, nekaj moke, steklenico olja, 3 steklenice paradižnikov in nekaj drugih jest vin, v skupni vrednosti okrog 500 din. — Te dni je bilo vlomljeno tudi v stanovanje Pavle Potočnikove v Groharjevi uncL Vlomilec je odnesel tri zlate zapestnice, par zlatih Ubanov ki okrog 400 dkL
—lj Zasledovan tat. V kavarno Evropo je oni dan p-iš. 1 mlajši gost, ki je pose del samo kratek čas. potem pa izginil Ukradel je 1350 dan vredno suknjo, *aet nekega drugega gosta in rjavo aktovko z raznimi dokumenti, tudd last nekega gosta. Tatvini sta oškodovanca kmalu opazila ln takoj obvestila stražnika Tatu »o zasledovali in ugotovila, da se je mimogrede ustavil v neki gostilni na Maearvkovi cesti, kjer je pustil ukradeno aktovko. Tat je 241 tn! Miroslav Kvapil. češki državljan, ki a že delj časa potepa po naših krajih.
—lj Staro telečje %o kradli. Zadnje dni
so izginili veliki ko«A starega železa, k: ga odlaga mostovna delavnica državnih železnic na gorenjskem kolodvoru na prostem poleg poslopja. Varnostnim organom državne železnice se je naposled posrečilo prijeti tri brezposelne, ki so prihajali tja ponoči odvažali železo kar z vozički in ga prodajali trgovcem g starim želez je m po 1 din kg. Preiskava je ugotovila, da BS tatovi odnesli nad 3000 kg starega železja, v vrednosti nad 5000 din. ki so ga ra/.pečali po LjuLJjanl. Dva trgovca, ki sta kupovala od njih železje. bosta Imela sitnosti na so.išču.
Iz Trbsvel)
— Praznik Vseh svetnikov In vernih duš
so Trbovlle obhnjnle z običajno pletotno počastitvijo dragih rajnih Trboveljsko pokopališče je oživelo že dneve pred praznikom daslravno je slabo vreme onemogočalo olepflevanje grobov Na praznik sam se je zopet obnovila slika Se ln še prihuja-jočlh in odhajajočih množic, ki so se na pokopališču poklonile spominu preminulih irasrib svojcev, znancev in prijat« lit v Na tisoče lučic Je gorelo ves dan in vso noč. nebroj svežih vencev je okrasilo stare in nove grobove. Naša večna njiva je bila vsa v okrasu jesenskega cvetja Spomenik Kralja Aleksandra I ln nieerovn spominska plošča pred cerkvijo sta bila okrašenn s cvetjem In venci. Ob epon^niku trboveljskim žrtvam padlim v svetovni vojni je bilo polno spomlrskib vencev in številnih lučic. ki so jih prižgale dobre roke da počnstHo borce, ki so pustili svoje življenje na širnih bojnih poljanah. Trbovellskl zrtni*«^ ne*« ski zbori so med cerkvenimi obredi zapeli pred spomenikom *Oj Doberdob« nn ^o-kopnliftču pa »Poljana toži« in »Človek glej«. Se pozno v noč je trboveljsko noko-pališče svetilo v jesensko oblačno nebo v tisočeri žarki luči ter oznanjalo vern-»st in globoko spominsko povezanost živih Trbovelj do svojih nepozabljivih rajnkih
— Športne vesti. V nedeljo 5. t. m. bo igral Amater svojo zadnjo prvenstveno tekmo na domačih tleh in to z Atletikom iz Celja. Tekma obeta biti zelo živahna, kajti oba kluba potrebujeta točke. Amater želi obdržati dopc^eno drugo mesto v tekmovalni tabeli. Atletik ps bo storil tudi vse. da ne Izpade iz I. razreda Oba kluba bosta v nedeljo gotovo napela vse moči, da obdržlta svoje poziclle. Vljudno vabimo trbovelisko športno občinstvo da se tekme udeleži polnoštevilno. Irrra se prične ob treh popoldne prt vsakem vremenu.
V pijanosti znč.n*"* * otroka
Crnl vrh, 3  n - n
Orožniki v Polhovem Gradcu so prišli na sled grdemu zločinu, katerejrn I v je postal 13 mesecev stari zemljakov sin Okom Francek. Okornovl imaio svojo domačijo v vasi Setnlcl. ki spada upravno pod ^bčino č"mi vrh. Tukajšnji svet je hribovit in skozi vas vodijo le kolovozi ln slabše občinske poti. življenje ljudi poteka po nepisanih zakonih, skriva pa v svojih analih tudi mnoeo trafike, kar nam najlepše kaže strahotni dogodek v Okornovl hiši. Okornovtm je ob koncu oktobra umrl 13 mesečni sin France. Nemara vsa stvar niti ne bi bila povzročila preiskave, da niso ljudje šušljali to in ono. Govorice 80 prišle na uho tudi čuvarjem postave, ki so se začeli zanimati, kaj le s Franckovo smrtjo. Predvsem so energično prijeli Marijo Okornovo. mater treh otrok, ki se je pod slio okolnosti udala ln priznala svoj težki greh.
Okom ova je v torek pričela pit! žganje že dopoldne. Alkohol je vzel m«t*"-i razsodnost in oblast nad samo seboj. Popoldne ob treh je Sla na peč počivat. Ni pa minila ura, ko je pričel njen sin Francek v zibelki kraj peči jokati. Okornova je zlezla 8 peči, toda pod vplivom alkohola je bila še vedno toliko smeiana, da Je lzriiblla ravnotežje, padla Je na zibelko, priletela z levim komolcem svoje roke na otroka in ga stisnila na prsi. Na otroku je potem ležala menda celih deset minut, potem sele se je dvignila, vstala in vzela otroka v naročje. Toda le za hip, kajti ubogo dete je materi padlo iz rok na tla kraj peči. Cez nekaj minut je bil mali revček mrtev, čim je mati spoznala, da v otroku ni več življenja, je sedla na klop ob peči . . . Prava uganka je, kaj je vodilo mater, da Je želela otroku smrt. Sama namreč pove, da se je napila predvsem zato, ker je imela že delj časa namen lzneblti se otroka. Ni pa mogla tega storiti trezna, pa se je napila. Njen mož opisuje svojo ženo kot strastno pijanko, ki brez alkohola ne more Živeti. Ko Je prišel Iz Pirnič. kamor Je peljal oglje. Je naš>l v hiši poleg peči ženo in kraj nje na tleh mrtvo dete. Tri dni po otrokovi smrti je bila Izvršena pri Sv. Katarini obdukcija, k! Jo Je opravil zdravnik dr. Franc Mohor z Vrhnike. Z zadevo se bo pečalo sodISČe na VrhnilM. kler so tudi zaprli nečloveško mater. Vse okolnosti kažejo, da Je isdlhnll otrok medtem, ko je ležala mati na njem.
Borzna poročite.
Cofih, 4. novembra. Pariš 10 08, London 17.78, New Tork 446, Bruselj 74 25, MIlan 22-50, Anmster.kun 236.75. Berlin 178.50, Stoekholm 106.25, Oslo 10130. Kopenhagen 86.10.
Sfer. 251
»SLOVENSKI RA*ODc,«<*otm. 4.
Ljubljane. Od tega trenutka naprej hlina. svojata fanta, s katarkn je bila prijama in katerega je po zatrdilu prič ljubila, veaj tako je bilo videti ni mogla več vedeti Stari gospod je lepi Anici dvoru; bil je kavalir 60 nje, ponudil se jI je, da jo bo učil nemščino v LJubljani in j> govoril sladke besede, ji delal poklone ter jo prepričal, da je sa Mehljie predobra in prelepa. Nov svet se je tedaj Anici odprt, morda si je zaželela burnejiega življenja, morda je hotela živeti ln ispiti časo do dna. Solidni murni, resni in strogi Meh-lin ji je bil od tega dne odvraten.
Drugi usoden trenutek sa Anico je bilo srečanje z Mehi r.om na stopnicah pred stanovanjem sestre Regine na Starem trgu. V spisih je trle po pomoti navedeno da je prišla Anica iz sestrinega stanovanja ko je Mehlln okleval pred vrati. Na včerajšnji razpravi se je pojasnilo, da je bila Anica namenjena k sestr na obisk in je slučajno naletela na Meh lina, ki je obupal pred vrati v stanovanje Anic ine sestre Regme.  katero je hotel   vprašatL
Dva usodna trenutka
▼ življenju frizerke Anice Reboljeve, U |o |e
Mehlln v afektu ustrelil
Ljubljana, 4. novembra V velikem kazenskem senatu, ki je včeraj sodil Antona Mehlina, so bili sodniki okrožnega sodiJča gg. Rajko Lederhas. Ivan Brelih, Julij FeJJaher, dr. Leo Pompe in Ivan Kralj. Obtožnico je zastopal drža vn tožilec dr. Hinko Lucovnik, branil je obtoženca odvetnik MiloS Stare, kot zastopnik zasebne udeleženke matere pokojne Reboljeve pa Je nastopil odvetnik dr. Janko žirovnik.
Čeprav je zbudij razburljiv in krvav dogodek, ki se Je pripetil 21. jun ja na Starem trgu. precejšnjo pozornost Ljubljančanov in posebno se Ljubljančank, v raspravni dvoiani v klopeh za občinstvo ni bilo gneče. Prišli so nekateri znanci obtoženega Mehi na in prišlo je precej znank umorjene Anice. Kakor je bil JogodeK sem tragičen m vznemirljiv, vendar je razprava potekla mirno, brez dramatičnih prizorov Nekakšno fatalistično razpoloženje je vladalo med vsemi. Zgrni.lo se je, žrtev Je mrtva, obtoženec se bo primerne spokoru. tako je hotela usod* Tako pr.b-ižno smo vsi mislili, ko smo poslušali 4»btoženč**v zagovor in izpovedi prč. Oba sta vredna sočutja prav za prav, obtoženec :n mrtva Anica. Anica bi lahko se živela in delala ter se veselila življenja, saj je bila comaj 19 let stara, obtoženec pa si je sam nalozJ najhujše kazen ko je naperil proti sebi samokres, sprožil in obležal s prestreljeno glavo. Krogla mu je pretrgala oceani živec. Na eno oko je bil takoj slep na drugo je nekaj dni razločil temo od svetlooe. potem pa je oslepel Se na drugo oko m nlkol več ne bo videl sonca.
Anton MehJtn je postaven mlad mož Vzravnano je stal pred sodniki in se zagovarjaj da se ne spominja, kako je segel po samokresu in sprožil Sodniki so ga izpraševali da b izvedeli, ah je prišel na stanovanje AniČine sestre Regine na Starem trgu z namenom, da bi Anico ustrelil in Še sebi končal Življenje Dokaj indicov je kazak> na to. da Je Mehi41 imel tak namen, prav toliko indicov pa Je govorilo za to da je Anica padla kot žrtev osoc'nesra srečanja z obtožencem na stopnicah na Starem trgu st. 14 Če bi Anica prišla k sestri nekaj minut kasneje b! bil tedaj Meh.m že k le na cesti obiman sicer in zagrenjen toda vden v usodo Sprijaznil bi se bil s tem. da je vsega konec 2 Anico in morda b: kako drugače obračunal z njo pozneje a ne tako. da Anica ne b: danes več živela.
Dva usodna trenutka je imela pokojna Ani^a v svoem življenju. Prvega je doživela tedaj, ko je srečala v Dolenjskih Toplicah kamor se je sla zdravit revma-tizem,    nekega    starejšega    gospoda iz
kaj se je z Anico zgodilo, da ga aenado*  < ponedeljek in Četrtek od 16. do 17.
ma ne mara več. in morda bi tudi to srečanje ne imelo tako usodnih posledic, če hi bila Anica tedaj z Mehi inom dobra. Pa ga je začeta nenadoma vikati in ga je zavrnila: Tzgin te, z vami nimam nobenega opravka več!
Popolnoma uravnovešenega in Količkaj izkušenega človeka bi taka zavrnitev gotovo ogrela, a zlcčlna ne bi storil Me hI in pa je čudak kakor so povedale priče in razburi j v človek ki ni poznal šale. In pa nesrečen temperament ima ter tudi čisto zdrav m. z žejodcem ima vedno težave m znano je. da na želodcu bolni ljudje žive težko v harmoniji s soljudmi. Resno morda preresno je zace Mehlln jubavno razmer jo z Anico Niegov zagovom k je rekel da e v znanstvenih pravnih TnH^an med afekti k' sc dostikrat neposreden povod za zloč*n*ka dejanja našteta 'udi ljubezen V ten afektu je Mehlin streljal. Kot ponosen kmečki fant kl mu je bi'o omogočeno 4s Je pr šel v mesto kjer si je začel grad'tl bo'iše življenje Meh'ln ni moerel premapst i-darcs in razumet! mladega dekleta ki te zahreppn^lo po Mirnejšem življenju Izsrubil jP ^lavo Slvce vse je bilo končano zanj ko ie zvedel da je končano 2 An co kateri ni i^tvovaJ samo vse svo-e a.isli in Čustva, emveč tudi del svojih sk^ommh denarjev katere ie v naporni služb: zaslužil.
Težko je biti sodnik v takem primeru — Ko je poč Jo sem se zavedel ie sem storil neka- budega <e reke' vlehlin Hr tem sooznan+n jp naperil samokres proti sebi. Sodniki so mu vedeli da Anice nI umoril po zraiem preudarku
—c Is eseiiiHV e rednlk g. Franc Jurič v Oelju, bivši komandir celjske oroznlake postaje, ki je tU pred kratkim na lastno prošnjo upokojen, je bil odlikovan s srebrno kolajno na vestno službovanje. Nacionalnemu možu iskreno čestitamo k ponovnemu odlikovanju!
c— Apotekarski državni strokovni Izpit sa maaiatro farmacije je polotila pri ministrstvu na socialno politiko in narodno zdravje gdč. Milica Vranjekova is Celja. Čestitamo!
e— Šoferski ispiti. V sredo 22. t. m. ob 8. zjutraj se bodo zaceli na sreskem na* čelstvu v Celju izpiti sa vozače motornih vozil ls celjskega, gornjegrajskega, konjiškega ln imarskega sresa. Kandidati naj dostavijo zadevne prošnje čimprej s rezkemu nacelstvu v Celju.
o— Vodnikova ulica je zaradi kanalizacijskih del v odseku med 8trossmayerjevo ulico ln Kralja Petra cesto do nadaljnjega zaprta na ves vosovni promet.
—c Bolnioarskl tečaj areakega odbora društva Rdečega krita v Celju se bo pri* čel v ponedeljek 6. t. m. ob 19. v predavalnici v Zdravstvenem domu. Predavanja bodo trikrat na teden ln sicer ob ponedeljkih, sredah ln petkih od 19. do 20.30.
—« Oddelek starejših sester Sokolskoga društva Celja-mstice bo začel redno telovaditi v ponedeljek 6. t. m. v telovadnici mestne narodne šole. Telovadba bo
DoL Toplice dobe nov gasilski dr ni
To naše zdravilišče ima eno aafstarejših gasilnih
društev v naši državi
Dolenjske toplice, 3. nov.
Gasimo društvo v Dol. Toplicah spada med najstarejša društva v naši domovini. Ustanovljeno je bilo že leta 1881. Za tiste čase si je zgradilo svojo skromno hišo na mestu, ki je bila last vasi — zdravilišča. Dasi je bila zgradba skromna, vendar je zadoščala za tedanje potrebe. Sčasoma so se razmere tolikanj spremenile, da dom svojim potrebam več ne zadošča, ln tudi kr-j. na katerem stoji, ni več primeren, ker ovira razvoj zdravilišča Zaradi tega ie bila premestitev gasilnega doma te lalje časa predmet razmotri vanj, kam z domom? Vprašanje Je bilo tem težavnejše. ker v Dol. Toplicah ni lahko dobiti stavbnega prostora. Kakor čujemo, je bilo ravno zadnje dni tudi to vprašanje zadovoljivo rešeno. Gasilno društvo je namreč kupilo od sedanje kopališke uprave gospodarsko poslopje na jugovzhodnem delu Toplic, kjer je za gasilni dom res prav primeren in ustrezajoč prostor.
Sedanjo stavbo gasilnega doma ki ovira olepsanje zdravilišča na tem mestu, bodo podrli. Demoliranje sedanjega doma je bilo predvideno že pred leti, ko se je gradil Čez potok Sufiico nov železobetonski mo-stiček, ki vodi od kopališkega doma ravno v sredo sedanjega gasilskega doma. Ko bo dom odstranjen, bodo tam zgradili Še ka-rr^nito skarpo do sosednega vrsta, a čimer se bo na tem mestu prostor precej razširil v velik trg pred Sokolskim domom, ki bo. če ga bodo lepo uredili, ustrezal napredku in olepflanju zdravilišča. Tu bo tudi primeren prostor, kjer naj bi postavljali kramaru ob sejmskih dneh svoje stojnice namesto na kopališkem trgu, kamor v sedanjih dneh res nič več ne pristojajo.
Z zgradbo novega gasilnega doma na primernem prostoru in odstranitvijo sta-
rega doma bo rešeno zopet eno važnih vprašanj olepšanja in razvoja Dolenjskih Toplic.
Dolenjske Toplice, *ci jih moremo prištevati med ene najboljših in najzdravil-nejših v naši državi, kamor od leta do leta prihaja več kopaliških gostov, saj se morejo po svojem zdravilnem učinku primerjati svetovno znanemu kopališču «Bad Gastelns, more j c poleg izredno zdravilne vode nuditi kopališkim gostom tudi v ostalem mnogo udobnosti is prijetnega bivališča, poleg tega pa mora tudi zunanje lice kazati pravi kopališki kraj.
V tem pogledu še mnogo manjka, vendar si lokalni činitelji v zadnjem času prizadevajo, da bi s pomočjo banovine ta drŽave uredili ta zboljšali vsaj najpotrebnejše, kar bo dotok kopaliških gostov še povedalo.
Smo te v pozni jeseni, vendar je tn še vedno nekaj kopaliških gostov, ki uporabljajo zdravilno vodo za zdravljenje.
Iz Celja
C— Opereta v celjskem gledališču. Mariborsko Narodno gledališče bo gostovalo v petek 10. t. m. v celjskem gledališču in uprizorilo ob 20. opereto znanega češkega skladatelja Jare Beneša »Navlhanka« Dirigent je g. Lojze Herzog. režiser hi koreograf g. Anton HarastoviČ. Sodelujejo dame Marica Brumen-Lubejeva. Starčeva. Zamejic-Kovičeva ta Igllčeva. gg Anatol Manoaevski. HarastoviČ. GorinSek, Nakrst. Verdonlk. Košuta. Rasberger, Košle, Pavle Kovic ta dr Predstava je za abonma. Ne-abonenti dobijo vstopnice v predprodajl v Slomškovi knjigarni.
odzovite se polnofttevilno tn privodite še
nove!
—o SK Celje—&K Hrastnik. V nedeljo
5. t. m. ob 14.30 se bo pričela na Olaslji podsavesna prvenstvena tekma med SK
Celjem in SK Hrastnikom. Tekmo, ki bo gotovo zelo Živahna In zanimiva, bo sodil g. KopiČ iz Maribora.
—c Razmere na delovnem trgu. Pri celjski borzi dela se je od 21. do 31. oktobra na novo prijavilo 64 brezposelnih, delo je bilo ponujeno za 27 oseb, posredovanj je bilo 28. odpotovalo je 11. odpadlo pa 13 oseb Dne 1. t. m. je ostalo v evidenci 237 brezposelnih (163 moških ln 99 žensk) nasproti 260 (162 moškim in 98 ženskam) dne 20 jktobra Delo dobi 5 čevljarskih pomočnikov 3 hlapci, po 1 krojaški in ml zareki pomočnik, po 6 kuharic in kmečkih dekel. 3 sluškinje ter po 1 gospodinja. n» takarica orožni&ka kuharica in gostilniška kuharica
—c V celjski bolnici je umrla v če t rte k 47-letna Antonija Godčeva, mati delavca iz TrnoveJj pri Celju, na hribu sv. Jožefa pa 65 letna žena cinkarniskega delavca Neža Rojčeva
—C Nagradno streljanje preloženo. Zaključno nagradno strelsko tekmovanje, ki ga ie nameravala prirediti Strelska družina v Celiu v nedeho 5 t. m.. Je zaradi neugodnega vremena odloženo. Dan tekmovanja *bo pravočasno objavljen
—c VaditelJHkl zbor naraščaja Sokolske ga društva Gelja I je imel pred dnevi svo; 3 občni zbor. na katerem so bili Izvoljeni v upravo vaditeljskega zbora naslednji bratje in sestre: načelnik Tonček Kos, pod načelnik Vid Blatnik, načelnica Mila Blaz-nikova. podnačelnica Pavla Mozetičeva. tajnik Konrad Končan, blagajnik Riko Dejak. prosvetar Stanko Spolenak. člani Vinko Potočnik, Edmund Juhart. Milan Cvenk in Milena Vebrova.
-—e Nesreča ne počiva. Na Rečici Ob Paki je stroj ža mletje sadja zgrabil 28-letnega dninarja Ernesta Cvana za desno roko in mu prerezal prste. V Podgori pri šmartnem Ob Paki je padel 13-letni posestnikov sin Ivan Koprivnikar doma * kasče ln se močno poškodoval po glavi. Na Zg. Hudinji pri Celju se je šestletni posestnikov sinček Danijel polil doma s kropom in, se nudo poparil po desni roki. Ponesrečence eo oddali v celjsko bolnico.
—c Zdravniško dežurno službo za člane OUZD bo imel v nedeljo 5. t. m. zdravnik dr. Premtak na Cankarjevi cesti.
Cigani v krimskih gozdovih
Ljubljana, 4. novembra.
V gozdovih Krima se že nekaj tednov skriva nevarna ciganska tatinska tolpa.
katere člani hodijo v ižanske vasi ali pa se klatijo po Notranjskem. Te dni so videli okrog 30 let starega cigana na Igu. kjer se je skrival okrog niš tudi ponoči Zjutraj je prihitel na orožniško postajo posestnik Jože Sile in prijavil da mu je bil ponoči ukraden iz hleva šest let star konj, vreden okrog 5000 din. Orožniki so takoj pričeli zasledovati konjskega tatu in so tudi res ugotovili, da jo je cigan mahnil z ukradenim konjem naravnost oroti krimskim gozdovom
Se istega dne se ie z glasil pri orožnikih tudi posestnik Anton Kovsčič iz IsTce vasi, ki je prijavil da mu ie bil ukraden konjski komat z uzdami vred. b katerim je cigan opremil šilčevega konja Orožniki So ugotovili, da gre za cigane Hudoroviče, ki so kradli tudi ne Rakitni Skrivali so se več dni v gozdu pod Ustlem in so ore d
dnevi vlomili v bito Meti Mlkušavs, kjer so ukradli nad 7000 din. 2e zvečer sta prišli dve ciganki tudi k posestniku Gromu na Rakitni in mu ukradli srebrno uro, vredno 300 din. Takrat so cigani kmalu izginili, a so se Cez nekaj dni spet pojavili in ukradli posestniku Josipu Brencetu iz hiše štiri skoraj nove moške obleke, več renskih oblek in precej parila. late noči so vlomili te v dve hiti na Rakitni, kjer so odnesli nekaj jestvin. CTganaka tolpa je potem izginila proti Begunjam ln se ponoči ustavila na Gori Cigani so tam vlomili v hišo posestni ce Marije Zalarje-ve ln ukradli tri moške obleke, črn klobuk, par moških čevljev, sedem srajc, več drugega perila, nekaj prtov, dve ženski obleki in nekaj rjuh.
Kasneje so se potepali cigani tudi po kočevskih vaseh, kjer so opazili ljudje mladega cigana v fantovskem kroju. Orožniki so bili tudi tam takoj opozorjeni na sumljive cigane, ki so pe izginili brez sledu. Spet so se obrnili nazal in se skrili v krimske gozdove, ki se jim zde najbolj varni. Orožniki so ugotovili, ds so naj pod-jetnejšl cigani Andrej Levaković. ki se 1e pridružil Hudorovlčem. dalje 28 letni Deranja Hudorović ln njegov brat Marko Prav nevarni sta tudi neka starejša cigan ka H kome j 20 letna Markova priletni cr Tončka
Nedelja, 5. novembra 3: Na dveh harmonikah igrata gg. Jur-man Jože in Podobnikar Ivan. — 9: Napovedi, poročila. — 9.15: Prenos cerkvene glasbe iz trnovske cerkve. — 9.45. Verski govor  (dr.  Ciril Potočnik).  — 10.00: Obisk pn J. S. Bachu (plošče)  — 10.30 Nedeljski koncert radijskega orkestra. -12: Za oddih ji kratek čas (plošče) -12.30; Poročila, objave. — 13: Napoved: -  13.20:  Veseli godci  (plošče). Oddaja prekinjena od 14.30 do 17  ure. — 17.00 Kmetijska ura. Gospodarska navodila in Lržna porofrla (L Pus). — 17.30: Kmecle trio   vmes poje g   Roman Petrovčlč ot* spremijevanJu harmonike (A. Stanko). -19:   Mapovedi   poročila.   —  1920 Nacionalna ura: Vskladiščevanje hi pomen druž oe »Silos za nase gospodarstvo (dr. Ca-slav Nikltovlč)   - 19.40: Objave. — 20 inž. Oto Muck: Stric Andrej, veselogra (člani radijske igr   družine).   — 20.30 Operetni  večer. Sodelujejo: Dragica Sok Ado  Darian  in  radi jaki  orkester.  — 22: Napovedi   poročila.  — 22.16:  Za zabavo n za ples (plošče). Konec ob 23. uri. Ponedeljek, 6. novembra. 7: Jutra ji pozdrav. — 7.05: Napovedi, poročila. — 7.15:   P:san   venček veselih zvokov (plošče)    12: Solisti (lahka glasna  plošče). — 12 30: Poročila, objave. — 13: Napovedi   - 18 02: Veseh kvartet. — 14: Poročila. — 18: Zdravstvo mladinske dobe:  Življenjski  pomen  mladostne dobe t g  di   Brecelj Anton). — 18.20: Poljake skladbe  (plošče). — 18.40: Mesečni slovstveni pregled (prot. Fr. Vodnik). — 19: Napovedi,  poročila.  — 19.20:  Nac. uri: Goli Krš   kraški hribi in planine na^gj, juga  (inž. Salih  Omanov i ć iz Beograua). 19.40:  Oojave.  —  19.30:  Zanimivosti — 20: Plošče. — 20.43: Pevski zbor dri. policijske straže v Ljubljani. — 21.50: Plošče.  — 22.15: Radijski orkester. — rerek, 7. novembra 7: Jutrnji pozdrav. —  7.05: Napovedi, poročila.  —   7.15:   Pisan   venček veselih zvokov (plošče). — 11: šolska ura: Naše rudno bogastvo (vodi prof. Rafael Bačar).
— 12: Vsakemu nekaj (plošče). — 12.30: Poročila, objave. — 18: Napovedi. 13.02: Opoldanski koncert radijskega orkestra. 14: Poročila. — 18: Plesna glasba (plošče). — 18.40: Stari štajerski gradovi (g. Leo Pettauer). — 19: Napovedi, poročila
— 19.20: Nacionalna ura: Prebivalci Perasta v XVIII. stoletju (dr. Antun Dahtao vič iz Beograda). — 19.40: Objave. — 19.50: Deset minut zabave. — 20* Čajkovski: Uvertura 1812 (plošče). — 20.20: A. Leskovec: Vela in nevera. 22: Napovedi poročila. — 22.15: V oddih igra radijski orkester. Konec ob 23. url
Sreda, 8. novembra
7: Jutrnji pozdrav. — 7.05: Napovectt, poročila. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče) do 7.43: — 12: Nekaj Dvorakovl hsklađb (pfodce). — 12.30: P-o ročila, objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Orglice in harmonika (Fr. Petan hi A. Stanko). — 14: Poročila. — 18: Mladinska ura: Elektrifikacija Slovenije, reportaža.  — 18.40: Kmet m gruda (L. PuS).
— 19f Napovedi, poročila. — 1920: Nac. ura: Pomen 50 letnega obstoja Mestne hranilnice ljubljanske za slov. denarništvo (Ivo Zeruci iz Ljubljane). — 19.40: Objave. — 20: Vojaška godba 40 ppuka »Triglavskega, dirigent: viš. kapelnik Ferdo Herzog. — 21.30: Po domače (plošče). — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Crtradki trio »Vesna«. Konec Ob 23. uri.
7: Jutrnji pondrav. — 7.05: Napovedi poročila. — 7.13: Pisan venček veseliti zvokov (plošče) do 7.45: — 12: Igračka (plošče). — 12.80: Porodna, objave. — 131 Napovedi — 13.02: Rada jaki srame* — 14: Poročila. — 18: Koncert radijskega orkestra. — 18.40: Slovenščina za Slovence (dr. RudolI Kclanč). — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura: Savez Sokola kraljevine Jugoslavije. — 19.40: Objave, — 19.50: Deset minut zabave. — 20: K.tara in klavir (Prek Stanko, EUetz Rafael). — 20.45: Reproduciran koncert simfonične glasbe. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Lahka glasba (radijski orkester). Kor.cc ob 23. url
Petek, 10. novembra.
7: Jutrnji pozdrav. — 7.05: Napovedi poročila. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče) do 7.45. — 11: tobaka ura: Glasba star Ji narodov (Stanko Prek). — 12: Naši napevi (plošče). — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi — 13.02: Opoldanski koncert radijskega orkestra. — 14: Poročila: 18: 2enska ura: Gospodinjsko knjigovodstvo (Vida Persuh).. — 18.40: Firancošcina (dr. Stanko Leben). — 19: Napovedi, poročila. — ld.*0. rŠBjft, ura: Inspekcija drl obrambe. — 10.40 Objave. — 20: Plašče. — 20.30: Konucrt. Sodeluje Angela Kauč- Megla ln radijski orkester. K01 ec ob 23. url.
Sobota, 11. novembra.
7: Jutrnji pozdrav. — 7.00: Napovedi porodila. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov tplosce). do 7.45. — 11*: Pl«*ca za ploščo pisana zmes, godba vesela to pesmice v me* 3 2.30: Poročila, c/bjave — 13: Napovedi. — 13.02: Plošča za ploščo i.»ii*»ji>> tam, godba vesela a pesmice vmes. — 14: Poročila. — 17: Otroška ura: a) dr. B. Magajna: Račko in Uja. — (L oranje — Bere avtor sam. b) Nastop otrok vodi Slavlca Vencajz. — 17.50 : Pregled sporeda — 18: Za delopust. igra radijski orkester. — 18.40: Med ameriškimi Slovenci (Demšar Viktorijan^. — 19: Napovedi, poročila. — 19.20: Nacionalna ura: srbi tn Hrvati v vojskah tujih vladarjev < Bot-dar Kašlč iz Zagreba). - 19.40: Objave. — 20: O zunanji politiki (dr. Aloj-cij Kuhar). — 20.30: Vesel živalski krog. - 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Vesel konec tedna (radijski orkester). Konec ob 23. url
Križanka
Pomen besed
Vodoravno:
1. Otok v Kaspiškem morju, 8. vladar slovanske države, 10. glasbena nota, 12. glasbena nota, 13. kazalni zaimek, 14. predpotopna žival ,16. lep, krasen, 17. levi pritok Urala, 18. slovanski narod, 19. sadno drevo, 21. panonsko moravski knez, 23. grški pastirski bog, ki je strašil živ!no, 25. nerabljen, 26. predlog, 27. del oblac !a, 29. veznik. 80. bivši ruski patrijarh, 82. belorusko mesto.
Navpično:
2. vrsta pesnitve, 3. agregatno stanje vode, 4. narkotično sredstvo, 5. obžalovanje, 6. kem. znak za erbij, 7. ukrajinsko mesto, 9. mesto na Koroškem, 11. kuhinjska potrebščina, 13. ruska tiskovna agencija, 15. kemična prvina, 16. basist ljubljanske opere, 20. predlog, 22. vrsta glasbene lestvice, 24. nesvoboden slovanski narod. 27. pečat, 28. stevnlk, 80. kazalni zaimek, 31. nlkalnica.
Rešitev križanke, objavljene danes teden
Vodoravno:
1. Borisov, 8. binom, 10. uk, 12. me, 13. Lah, 15. Uftj 16. ar, 17. Rab, 19. Jo, 20. Arizona, 21. um, 22. žir, 23. Ra, 25. med, 23. noj, 27. Al. 30. na, 31. Gomel, 34. Seligar.
Navpično:
2. Ob, 3. ris, 4 in. 5. som, 6. Om, 7. Tula, 9. leto, 11. karamel, 12. majaron, 14. Pazin, 17. rtt, 18 bor, 21. Uman, 24. Ajas, 28. vol. 29. Beg. 31. Ge, 82. ml, 33. La.
Lev Vladvka: 18
MOŽ. ITI JE UGASNIL SOLMCE
FANTASTIČEN ROMAN
Ce je ne vržejo, imajo gotovo navodila, ngrabtti me živega. Toda, ko mi bo predla trda, ne bom razmišljal. Bilo bi blazno misliti, da jim bom mogel uttfc Zvezo 2 letal imajo na vse strani, cesto pred menoj lahko razrušijo ali pa pošljejo poročila naprej, da mi cesto zagrade. Boj je raman. _ ^ m
Havel si je to priznal čisto mirno, ttetavll je m izstopil iz avtomobila.
Tudi v gozd se ne da peš nikamor pobegniti vsak čas bo tu kordon vojake. _mm__
Prišei je na široko planoto in pomahaj 1 batfan robcem.
— Udam se.
Letalo Z-21 se je spustilo na tla, drugo jo ostalo ▼ zraku. Mož v pilotski obleki je zlezel nt njega,
z usnjenim obrazom naprej.
— Aretirani ste...
— Dobro, hvala. Se en predlog hnam. Vam in šemu tovarišu plačam po dva milijona faraov, te ma naložite in odpeljete v grad Krono.
Mož je okleval. Tudi pilot, ki je skrbno opazoval Havla, je moral slišati ta predlog. Toda tudi on je molčal. Dva milijona pomenita za siromaka ogromno ceno.
_ Nihče nas ne more več zgrabiti, fino samo letalo nam ne more do živega, — mn je prigovarjal
— Hm — a v gradu nama zavijete vrat, — se je oglasil naenkrat mož iz letala.
— Častna posoda, da ne. Dva sta proti meni in ni vama treba stopiti od mene tako, da bi mi ne mogla prej zlomiti vratu. Toda vedita, da bi nikoli ne pozabil, kdo ml je rešil življenje.
Moža sta bila nema. Stala sta in zrla na Havla. Potem so se pa njune oči srečale v dolgem pogledu, gradečem železen most misli med njunimi možgani. Ta most se je počasi mehčal, topil se je liki led. In naenkrat sta se čeli znova zmračili.
— Dobro, velja — sta dejala skoraj v en glas. Kar se je pojavil na ovinku ceste Erweinov avto.
Liki blisk je šinil naprej, pognan z zadnjimi raketami, in se sapičil v najbližjo točko cestnega pasu.
Erwetn je siknil povelja in letalo je naenkrat izgubilo aa start potrebno silo. Bilo je že prepozno. Pet minut bi bilo zadostovalo.
Znova so ga vrgli v avto. Štirje policijski častniki na štiri strani sveta kraj njega, Erwein za njim, da bi ga bil lahko dosegel z roko.
Teh krempljev noben mamon ni mogel zlomiti.
15.
___bi obsoja se na smrt z mučenjem.1
Taki so bili ti gospodje iz Konzorcija. Petdeset minut po prihodu v palačo je bilo že marsikaj končano. Sporazum z ameriškim vojnim ministrstvom, takojšen preklic premirja in zopet je sedem tonov raznasalo po vsem svetu to vest — in končno, preden je minilo teh petdeset minut, je bil Havel obtožen zaradi upora proti vladi Združenih evropskih držav, zaradi kršitve zakona o uvel javljanju individua, za-rsyfl njujjtj n**} Pu*™** Snope m
umorov vseh, ki šo se ga hoteli po zakonu polastiti. In z udarcem petdesete minute je bil obsojen.
Velika zavesa mučne tišine je padla, ko je bila izrečena obsodba.
Havel je bil miren. Stal je sredi prostrane marmornate sejne dvorane v žarišču pogledov vseh prisotnih. Preprosti marmornati stebri, spominjajoči na stare grške hrame, so kazali svojo obliko na trdovratno strogost.
Trideset Članov Konzorcija je sedalo nepremično — trideset mask je tvorilo ledeno kuliso — predsedovalo je pa najvišje božanstvo izmed vseh — Svet trojice, Svmplom, Heinz in Erwein. Svmploro sam je s svojim bučečlm glasom razglasil obsodbo.
Dve priči sta bili prisotni
Rybaf — ki se je bil ie zdramil, da je bila njegova zavest še preveč jasna, in Luisa, žena, ki jo je bil Havel nekaj dni prej izpustil iz svojega naročja, ko se je že pripravljal razpoloviti ji glavo.
Nje edine Havel ni mogel razumeti
Spominjal se je njene podobe prav dobro. To je bil vendar tako nevaren poskus, da bi ga zgrabila. In vendar se je je Havel spominjal s prijetnim občutkom.
Luisa je bila po svoji pojavi edinstvena.
Toda zdaj? Mržnja ji je švigala iz oči z uničujočimi plameni. Izpovedovala je podrobnosti o Havlo-vem podminiranem polju, o1 izžganih jamah okrog Krone, ki predstavljajo skupno Število Havlovih umorov in iz njenega glasu je odmevalo peklo neizmernega srda.
Priložila je bila svoj polenček h grmada, ki jI ni moglo biti na tem ležeče... in vendar Havel ni čutil mrin> donja.
Tišino po prečitan ju obsodbe je prekinil maršal Heinf, strateg Sveta trojice, ki se je bil priglasil k besedi.
— Gospoda, v čast si štejemo, da imamo opraviti s možem največjega tehničnega znanja na tem svetu. Lahko bi Imel sa nas neizmerno vrednost Če napravimo iz njega svojega zaveznika, dobimo vojno z Ameriko. Za dvajset odstotkov časa prej, nego brez njega. Zato predlagam imenovanje inženirja Havla za šefa tehničnih priprav Vojnega konzorcija... ali pa... če ne bo hotel tega sprejeti ... m tedaj je zazvenel njegov glas grozeče in strogo — strogo izvršitev smrtne obsodbe.
Svmplom je oezml s pogledom koščene signalne značke članov Konzorcija, ko je dal na glasovanje ta predlog.
— Predlog se sprejme, — je zamrmraJ, ko je opazil, da kažejo značke večine Članov na odobritev. Potem se je pa obrnil ironično k Havra:
— Upam, da bo danes pogajanje s vami drugačno, nego je bilo zadnje... In iz teh besed je zvenelo skoraj ostudno zaničevanje, kar gotovo ni bflo v korist velikemu maršalu.
Komaj komaj is je Havel premagal, da ni odgovoril na te ironične besede tako, da bi bili mahoma uničeni vsi njegovi načrti.
— Gospodje____prosim vas nekaj časa za razmišljanje.
Nastala je mučna tišina in signalne značke po-edmcev so nepremično obležale. Vsi ti možje so čutili, da ne morejo prisegati na svojo varnost, dokler je Havel živ ali dokler stoji proti njim
fitUaos*
Stron 6
•SLOVENSKI NA tO D«.
»•v 251
Slavni možje brez denarja
neka] primerov, kl luritefo, da genijalni f|od|e
Dumas — oče
Chateaubriand
Znano je, da so bili ljudje, ki so ustvarili vei-ke duhovne vrednote, pogosto zelo slabo podkovani v praktičnem življenju, da niso poznali gospodarskih načel, skratka, da niso bili sposobni boriti se za obstanek. Tudi največji umetniki so ustvarili svoja dela v obupnih gmotnih razmerah. Naj so bili to pisatelji, slikanji ali skladatelji, vsi so imeli skupnega sovražnika: nered v financah. Navadno je povzročilo njihove gmotne težave nerazumevanje Časa in pogosto se je zgodilo, da so morali slikarji, ki so njihova dela po njihovi smrti tehtali z zlatom, prodajati svoje umetnine za mal denar, da so se sploh lahko preživljali. Večkrat je bila pa kriva tudi lahkomiselnost.
Beethoven in Schubert
Beethoven, najpoonsnejši med ponosnimi in Schubert, ki je s;pal svoje bogate melodije kar iz rokava, sta živela in umrla kot berača. Oba sta poznala vrednost in moč denarja, toda njuna dosmrtna revščina je jasno pokazala, kako minljive so posvetne dobrine v primeri z nadnaravnimi, z večnim: vrednotami duha. Beethoven in Schubert sta se obrnila s pismenimi prošnjami na tajnega svetnika in ministra Goetheja. Nikoli ni bilo pojasnjeno, da-li je usoda ali pa minister sam potegnil križ čez račune obeh prosilcev. Ko je prišlo Beethovnovo pJsmo v Wei-mar, je ležal 74 letni bolni Goethe v postelji. Beethoven je hotel z javno zbirko zagotoviti izdajo svoje »Velike maše« in začel je svoje na Goetheja naslovljeno pismo z naslednjimi besedami:
Pisal sem sicer mnogo, toda napisal nisem skoraj ničesar. Toda zdaj nisem več sam, ie nad Šest let sem pestunja sinčka mojega pokojnega brata... Nekaj vaših besed bi pomenilo zame srečo...
Goethe je premagal težko bolezen, toda Beethovnovo pismo je romalo v najskriv-nejši predalček. Čeprav je bil Goethe glede korespondence velik pedant. Tam so našli pismo po Goethe je vi smrti. Takrat je bil Franz Schubert še malo znan in njegovega pisma sploh niso odprli.
Goethe
Pa tudi Goethe je poznal denarne stiske, seveda na svoj način. Po svetovnem uspehu »Wertherja€ je napisal Sophii von Laroche: »S svojim pisateljevanjem si nisem zabelil niti še juhe. in tega najbrže tudi v bodoče ne bom storil.« Ko je bil star 67 let, je prosil, naj se mu podvoji ministrska plača. Iz tega je razvidno, da mu dohodki od pisateljevanja niso zadostovali za kritje precej velikih izdatkov. Goethe je namreč živel dokaj razsipno. Zanimivo je. kako je utemeljil po 40 ietlh službe svojo Drošnjo. Po Herderjevi. SehJl-lerjevi in Wielandovi smrt; se je baje obrnila nanj cela tropa prosilcev.
»... iako da pri nobenem defu nimam miru in da moram žrtvovati mnogo časa ne aamo za odgovore, temveč tudi za prijateljske odklonitve ...V takih razmerah $e po pravici smatram za javno osebo in nihče mi ne more zameriti, da pvosim za pri-b olj še k v skromni meri, ki bi mi ga mogfa nuditi država.*
Prošnja za povišanje plače obsega 7 tiskanih strani in dosegla je popoln uspeh. Od tistega dne do svoje smrti je dobival Goethe dvojno plačo, za takratne razmere redno visok znesek 3000 *olar1ev letno. Weimarski glavni knjižničar Riemer Je nepianl o Goetheju: Ce bi bil hotel Goe-
Goethe
the ugoditi vsem prosilcem od študentov do takih, ki so prosili za sub škripci j o v znesku več tisoč cekinov, bi moral biti mnogo premožnejši nego je bil. Iz tega si lahko vsaj deloma razlagamo, zakaj Beethoven ni dobil odgovora na svoja pisma in zakaj je bilo Schubertovo pismo odloženo, ne da bi ga bil Goethe odprl. Res je, da Goethe nikoli ni poznal pravega pomanjkanja ali resnične bede. Edino to je bil vzrok, da ga je resnična denarna stiska boli odbijala nego vzbujala v njem sočutje. Nikakor Da Goethe ni živel brez denarne stiske. Kdo ve. kako bi bilo z drugim delom »Fausta«, da ni dovolil wei-marski vojvoda svojemu ministru dvojne plače.
Zapravljive! med francoskimi literati
Francoski pesniki in pisatelji so sploh znani po svoji zapravljivosti. Med njimi je pomanjkanje denarja mnogo večje, nego pomanjkanje novih idej. Brez zastavljalnic bi si francosko literaturo težko mislili. Marsikateri francoski pesnik, pisatelj in skladatelj je zaslužil mnogo denarja, še več ga je pa vsak zapravil. Resnični honorarji so bili znatni, pri Dumasu očetu, Eugenu Sue in Balzacu so znašali honorarji od vrstic često 100.000 frankov, toda tem ljubiteljem življenja to ni zadostovalo. Zlasti stari Dumas je bil naravnost genijalen zapravljivec. ki iz dolgov in predujmov sploh ni prišel Naj so se gledališki ravnatelji in založniki še tako zaklinjali, Dumas ie znal izvabiti od njih vedno nove predujme Včasih ie segel celo po izsiljevanju, jasno in odločno je izjavil, da ne bo izvršil romana, če ne dobi novega Dreduima. Po njegovih delih so ljudje tako radi sedali, da mu seveda ni bilo mogoče odreči predujma,
Chateaubriand je zvedel za to početje in ker je bil marljiv Dumasov učenec je znal kmalu tako spretno izvabljati od gledaliških ravnateljev in založnikov predujme, da je njegova virtuoznost na tem polju kmalu zaslovela med francoskimi literati.
Beethoven %
Chateaubriand ni bil samo velik politik in pesnik, temveč tudi vnet ljubitelj lepih žensk. Pisal je tudi anonimne novinarske romane v nadaljevanjih, samo da je zaslužil denar za svoje ljubavne pustolovščine. V Parizu se je sezna i z italijansko plesalko Ubaldo in se takoj zaljubil v njo. To je pa pomenilo seveda večje stroške. Toda založnik mu je bil dal že toliko predujmov, da se je -aklel. da mu ne da niti beliča več. Ko se je Chateaubriand prepričal, da so vse prošnje zaman, je stopil pr^d založnika z naslednjim ult:matom:
Roman je bil zasnovan na 120 nadaljevanj, toda takoj ga moram končati, ker potrebujem denar in zato hočem prevzeti drugo delo Roman bom krafkomato pri 56. nadaljevanju prekinil. Jutri pride pri romanu do nepričakovanega dvoboja in moj junak izgubi pri tem življenje.
Založnik se je podvizal in odgovoril Chateaubriandu:
»Pustite junaka pri življenju — prilagam ček na tisoč frankov.* 9
Toda to je bilo premalo in Chateaubriand je pisal založniku drugo pismo:
Tisočak ne zadostuje, junak romana se bo jutri zastrupil in roman bo s tem končan.
In zopet se je založnik podvizal ter odgovoril slavnemu pisatelju:
Proč s strupom, ostati mora živt pošiljam vam še en tisočak.
Toda lepa italijanska plesalka je potrebovala mnogo denarja in Chateaubriand je moral znova nastaviti založniku nož na grlo, da bi iztisnil iz njega še kaj. Pisal mu je:
Jutri nastane potres. Junak in junakinja umreta tragične smrti, če takoj ne dobim tisočaka.
Založnik je bil že ves iz sebe od jeze, njegova potrpežljivost je bila pri kraju. Bil je trdno odločen odkloniti Chateaubriandu vsak nadaljnji predujem in zato mu je odgovoril:
Pa naj nastane potres. Upam, da bo zahteval tudi vašo glavo.
Tako se je končal lov za predujmi. Chateaubriand si je premislil in junaka njegovega romana sta živela še zelo dolgo.
Nadomestilo za kavo iščejo
Natečaj italijanske vlade, ki vzbuja njegov izid
pozornost po svetu
Italijanski radio je oni dan poročal, da i je razpisala vlada natečaj za odkritja ka- I vinega surogata. V sebi naj bi imel kofein, alkaloid, kakor je v kavi ln čaju. Ta alkaloid nI samo v kavi in čaju, temveč tudi v drugih rastlinah, ki jih je odkril človek s svojim instinktom v raznih krajih sveta. Med te spadajo orehi kola, ki raste v Afriki ali paraguajska česmina, ki se njeni listi kuhajo podobno kakor listi čaja in iz njih skuhan čaj se imenuje mate. še prej so v Italiji poskušali nadomestiti kavo in Čaj z rastlino karkade, ki raste v Italiji sami. Iz nje se kuha rdečkast napitek dokaj prijetnega okusa, ki pospešuje prebavo. V njem pa ni nobenega alkaloida, ki bi imel na človeške možgane podoben razburljiv učinek kakor kava ali čaj.
Pozornost strokovnjakov je vzbujala zadnje čase ie druga rastlina, rastoča v Italiji. To je celastrus ali kata edulis, znana v Abesiniji pod imenom khat. Ta rastlina raste v abesinskth krajih šoa, Kafa in Tigre, zlasti pa v Harraru, kjer jo tudi pridno goje in kjer se rabi pri verskih obredih. V tej rastlini so razni alkaloidi, ki
njih učinek na človeški organizem spominja na učinek kofeina, deloma pa tudi kokaina. Poskusi na genovski kliniki so pokazali, da učinkuje khat na vse žive celice pa bodisi človeške ali živalske podobno kakor kokain.
Uživanje khata kot mamila je dokaj razširjeno. Iz A besi nije je prišel khat v Arabijo in Jemen, kjer žvečijo njegove liste ali pa pijo iz njega skuhan čaj. Khat preganja spanec in lakoto, človek se počuti po njem blaženega. Tudi občutek utrujenosti izgine, če pijemo iz khata skuhan čaj. Zdravniki so pa ugotovili, da škoduje khat srcu. Po večjem uživanju lahko nastanejo srčne bolezni. Zato imajo mnogi prebivalci abesinske pokrajine Harrar slabo srce. To neprijetno svojstvo Imajo vsa mamila, tudi kofein, kava in čaj. Nekateri strokovnjaki trudijo, da povzroči neprestano uživanje khata v veliki množini tudi neplodnost. Nekoč se je trdilo to tudi o kavi. Izid natečaja, ki ga je razpisala italijanska vlada, pričakujejo z velikim zanimanjem ne samo v Italiji, temveč tudi drugod po svetu.
Od Mayerlinga do Sarajeva
Ko so snemali prizore atentata in pričetek vojne L 1914* je vojna L 1999 preprečila dovršitev filma
Vojna je preprečila dovršitev nekaterih velikih francoskih filmov, med temi je tudi film >Od Maverlinga do Sarajeva«. Po naključju je režiser Max OphOls .zdelava! v začetku septembra, ko je bila v Franciji odrejena splošna mobilizacija, prizore o dogodkih v Sarajevu L 1914. in o pripravah za mobilizacijo, ki ji je sledila svetovna vojna. Filmu manjkajo samo ie nekatere scene, približno 500 m filma.
Scenarij filma »Od Maverlmga do Sarajeva« obdeluje ljubezen avstrijskega prestolonaslednika Franca Ferd nanda do pTofice Zofije Chotek. Kaže to edinstveno ljubezensko razmerje, ki je imelo usodne posledica, od začetka do vidovdanake-ga atentata v Sarajevu dne 28. junija L 1914. V mestu Romana ki leži okoli 100 km južno od Lvona. so zgradili »Sarajevo«. Med snimanjem prizorov o atentatu je imel režiser že nevšečnosti zaradi mobilizacije. Moral je  reducirati Število
stat stov, ker so nekateri že odrnUi k vojakom, nekateri statisti so prišli že v uniformi in so se v naglici preoblek li. Vlogo atentatorja Princ pa je imel G lbert Gil. Tisti dan. ko bi imel priti na vrsto pri snemanju, se je zjutraj ves iz sebe javil pri j režiserju m mu povedal, da je mobll zl-ran m da as mora takoj odpeljati k svoji vojni edinlci Režiser je moral angažirati drugega igralca, ki je prevzel Gilovo vlogo.
Kljub prizadevanju, da bi film dokončal, režiserju to ni uspelo. Tretji dan po mobilizaciji že ni roogei več nadomestiti moblliz ranih igralcev in statistov s novi-; m*. Prekinil je delo in poslal domov tudi Ed j wige FeuillČre, ki igra vlogo Zofije Cho-! tek. in Johna Lodgea. ki *gra vlogo prestolonaslednika Franca Ferdinanda. John Lodge je bil an ga ž ran posebno za ta film hi je dopotoval v ta namen naravnost iz Hollywooda. Avstrijskega cesarja Franca i Jožefa igra Jean VVorms.
Maz Onhuls hoče pa vendarle film spraviti v promet, čeprav ni dokončan. Predvajali naj M ga kot fiknalci fragment. Režiser hoče film spo polniti z govorom napovedovalca, ki bi s primemo dramatičnem govorom izpolnil govor si slike, ki v filmu manjkajo. Napovedovalec bi povedal, da bi se moral film končati v začetku svetovne vojne L 1914 in da je izvedbo konca preprečil začetek vojne 1939, itd. Na ta način predvajani fragmenti bi utegnili Imeti, če bi se posrečilo izpolniti luknje s dobrim napovedovalcem in z dobrimi pojasnili, nenavadno dramatičen učinek. Režiser išče dobrega pisatelja, ki bi napisal besedilo za vrinjenega napovedovalca m leče tudi že dobrega napovedovalca med filmskimi Igralci. Tega bo težje našel kakor pisatelja, kajti skoraj vsi najboljši in najbolj znani francoski fiemoki igralci so mobilizirani.
ženska najlepša
Nagrajena zgodba
V Ameriki je bila nedavno priznana prva nagrada kratki zgodbi, obsegajoči izvleček iz računske knjige nekega trgovca. Zgodba res zasluži prvo nagrado. Glasi se:
1. aprila: oglas: Iščem strojepisko 2
3. aprila: vijolice 1
4. aprila: čokolada 2 8. aprila: plača strojepiski 50
10. aprila: šopek 3
11. aprila: čokolada za mojo ženo 2 15. aprila: plača strojepiski 50 18. aprila: piškoti 7 20. aprila: bomboni za mojo ženo 0.80 22. aprila: plača Maud 80
24. aprila: večer z Maud (gled. več.) 35
25. aprila: čokolada za mojo ženo 0.80
28. aprila: kožuh za mojo ženo 880
29. aprtfa: oglas: T*čem moško
pisarniško moč 2
Hiša brez stopnic
Velike italijanske avtomobilske tvornice Fiat imajo zelo zanimivo hišo za svoje delavce Zgrajena je v obliki ogromnega 25 metrov širokega valjarja. Visoka je 52 m in od drugih hiš se razlikuje po tem. da v nji stopnic sploh ni. Tla in stopnišča se namreč zgrajena v obliki vijaka. Hiša ima 13 nadstropij in namestu stopnic je v nji rampa z 2.6 m visokimi hrbtišči. S hodnika v obliki rampe se pride v stanovanjski del hiše, širok povsod 5.5 m. Če bi stanovanjski del razvili, bi bil dolg 720 m.
Ker so tudi tla v sobah nagnjena, ne smejo biti noge postelj enako visoke, temveč različne tako da se nagib tai izravna Vseh postelj je v hiši 800. Poslopje je iz armiranega betona. Ogrodje, ki nosi ogromna vijaku podobna tla, tvori stebre, na obodu jih je 24. znotraj pa 14 Poslopje služi delavcem za počitnice, zlast1 pa otrokom brezposelnih delavcev.
Mesec, v katerem ao Ženske najlepše, je že za nami in zato lahko brez strahu povemo, da so moški vodno pripravljeni izkoristiti vse, kar se da m tako bi morda izkoristfli tudi to. Lastnica in ravnateljica salona, kjer se goji in neguje ženska lepota, Helena Rogersova v New Yorku je vajena gledati na ženske s kritičnim očesom in v svoji stroiki mora biti dobro podkovana Oni dan je na predavanju trdila, da to ženske najlepše v septembru. Pozimi od novembra do febrimrja postanejo poteze ženskega obraza trše in ostrejše, tako da se zdi obraz starejši, čeprav ženska še ni stara. Spomladi začenši z marcem pa postane polt nečista, pojavijo se razni škodljivci kože. Pomlad je pa tisti letni čas. ko skuša vsak organizem izločiti iz sebe vse, kar je v njem škodljivega in nezdravega. Poleti zopet od junija, ko začne pripekati solnce, je zrak težak in zaprašen. Posledica tega je, da postane koža na ženskem obrazu mastna in tudi oči dobe moten izraz.
Edino jeseni, v septembru, ko je še toplo, toda ne tako kakor v juliju, ko je že hladno, toda ne tako k kor v januarju in ko se veseli ženska nove mode, novih oblek, novih prijetnih doživetij, postane njen obraz pod vplivom ozračja samega, pa tudi od teh pričakovanj in miru v naravi tako lep, da lahko trdimo, da je ženska jeseni najlepša.
Sedem načinov seznanjanja
V Ameriki je izšla satirična knjiga pod naslovom »Sedem načinov seznanjenja«. Napisal jo je neki f lmski Igralec in v nji so opisane težave, ki jih morajo premagovati izdelovalci filmov, kadar je treba v filmu opisati, kako naj se seznanita fant in dekle, ki se nazadnje vzameta. Sami veste, kako čudna so naključja, ki spravijo skupaj v filmu fanta in dekleta V ameriški knjigi so ta naključja razd^Hena na sedem načinov in podrobno so naštete vse zanimive prigode, ki spravijo skupaj mlade ljudi. Med njimi so tudi dokaj neobičajni primeri.
Eden najtežjih problemov am*»riSkeea filma je bil. ko je bilo treba pre^k^beti ljubico osamljenemu brodolomcu na pustem otoku. Napravili so to tako, da se le nekega dne pojavil na otoku — seveda samo v filmu — Čoln brez vesel, ki ga je vrglo morje na suho. V niem je sedelo krasno dekle. Izdelovalci filmov si izm -SliiMMo toliko novih načinov, kako spraviti skupaj mlade ljudi, da se jih je občinstvo že naveličalo. In tako se le zffodHo. da *e dosegel nazadnje naivečii uspeh film. v katerem sta se zaljubljenca seznanila tako, da sta si bila enostavno predstavljena.
Nova ljubezen Grete Garbo?
Greta Garbo ima novega prijatelja, novo ljubezen! To je novica, ki so Jo pred tedni objavili nekateri ameriški listi in o tem »dogodkuc govori danes ves Hollywood. — Mož je star 40 let, je visoke postave, ima plave lase z rdečkasto nijanso, je zelo simpatičen in zelo inteligenten. Govori angleško z avstrijsko nemškim poudarkom in je zelo bogat. Piše se Gay-lord Hauser in je zdravnik, ki ne Izvršuje svoje prakse, temveč prodaja zdravilna zelišča. V bližini Hollywooda na griču Beverlev Hills ima vilo, katero obdaja velik vrt. V tej vili in na tem vrtu prebija zadnje čase Greta Garbo ves svoj prosti čas. Sprehaja se po prostranem lepem vrtu in se sonči in koplje v velikem bazenu. Ali ljubi doktorja Gavlorda? Prav za prav tega nihče ne ve. Njeni prijatelji to prijatelji doktorja Gaylorda pravijo, da je Greta Garbo I vzljubila idilično doktorje vo vilo in krasen vrt ^ okoli vile. Sem se zateče pred vsljivimi reporterji. Gavlord predava v večjih ameriških mestih o zdra-vlnlh zeliščih in daje nasvete za dietično prehrano. Pred dvema letoma je postala njegova pacientka tudi Greta Garbo, ker se je hotela zredit in se je s Hauser j evo dijeto res zredila, Hauserjeve recepte za zdravo prehrano upoštevata Xućl vojvo-dinja in vojvoda VVindoorski,
Zadnje čase je Greta Garbo videti izredno srečna. Pri snimanju filma iNnoćkac so vsi opazili to spremembo. Greta Je bila dobre volje, smejala se je na vse grlo ln se je prijazno pogovarjala z veemi v ateljeju. Vsega tega so dotlej pn Greti Garbo pogrešali. Ker Je srečna, prav jo, da more biti srečna samo zaradi svoje nove* srečne ljuU/ui.
Prazna dežela
Ameriški listi poročajo, da bo imela Avstralija kmalu 7,000.000 prebivalcev. Po uradnih ugotovitvah jih šteje zdaj 6 milijonov 946 000, od teh 3,512.000 moških in 3,434.000 žensk.
Avstralija je skoraj tako velika kakor Evropa, in tako lahko trdimo, da je to pravzaprav prazna dežela. V tem primeru vidimo kako neenakomerno je razdeljeno prebivalstvo naše zemlje. DoČim se v Evropi ljudje gneto in bore za takozvani ž-vljenjski prostor, kjer ne morejo živeti tako na tesnem, so drugod prazne cele dežele in ljudje so naseljeni samo v velikih mestih ob morju, drugod je pa vse pusto. Avstralija je zanimiv primer tega, kako so se preživele kolonizacijske metode Anc;Iosasov. ki so se s*cer ubranili dotoka italijanskih in zamorskih d^avcev v to deželo, sami je pa niso znali poljedelsko izkoristiti.
Preveč Andersenov
Švedsko notranje ministrstvo je izdalo uradno poročilo, iz katerega je razvidno, da ima država vsako leto 20 do 25 milijonov švedskih kron škode, ker je na Švedskem preveč Andersenov. Karlsencv, Johannsenov, Petersenov in Eriksenov. Posledica tega so neprestane zamenjave, napačna naročila, nepotrebno pisanje in izločevanje, kar vse povzroča veliko ško-
do, za katero ne more biti nihče odgovc*-
ren.
Zdaj opozarjajo na Švedskem na ukrep« ki se je zelo dobro obnesel v Nemčiji. Ljudje, ki se njihova rodbinska imena zelo pogosto ponavljajo, morajo sprejeti Še eno ime. Razen tega so v Nemčiji take ljudi pozvali, naj zaprosijo za izpremembo rodbinskega imena. Nekaj podobnega hočejo storiti tudi na Švedskem Že telefonski seznam glavnega mesta Stockhol-ma priča o obsežnosti tega problema. Ime Andersen se ponavlja v njem 4425 krat, ime Karlsen 3757 krat. Johannsen 4129 krat in Petersen 3743 krat. Na vsem Švedskem živi okroe 30.000 Eriksenov. Lahko si mislimo kolike težave morajo nastati iz tega. Toda Anderseni in Erikseni se navzlic temu krčevito držilo svojih imen ln uklonili se bodo samo sili. oo kateri bo morala seči oblast prej ali slej, če bo hotela napraviti red.
VZROK PREPIRA
— Cuj, zakaj si se pa prepiral z ženo ko sem prišel k vam?
— Zatrjevala mi je, da je njena prijateljica skoraj tako lepa kakr* ona, jaz pa sem v raztresenosti pri t rdi L
ZAKON SOLA 2TVLJFNJA
— Večkrat se mi zdi, da je zakon podoben šoli. 2ena sedi za katedrom, mož pa v klopi.
— Da, in največ se nauče izredni poslušalci
Štev. 251
»SLOVENSKI NAROD«,
Sli on 7
Izpopolnitev slovanske knjižnice v Ljubljani
„Masarykova knUfnicau doU ic bolgarski oddelek
Ljubljana, 4. novembra.
Včeraj so prireditelji razstave bolgarske knjige končali svoje delo. Knjige ao spravljene začasno v društvenih prcetooih JugosVbolgarske lige Razstava je budila tako vel ko zanimanje v na« javnosti, da je treba spregovoriti o nadaljnji usodi bolgarskih knjig.
Z zbiranjem knjig z razstavo je bila težava. Precej knjig je Wlo sicer v Beogradu ee od razstave, vendar ne dovolj, da bi lahko pr'redili v Ljubljani večjo razstavo. Potrebno je bilo še preskrbeti knjige iz Sofije, zbrati bolgarske knjige iz zasebnih knjižnic v Ljubljani, univerz'tetnih zavodov in precej knjig Je posodila tudi Mladinska matica,
PODPORA PRIREDITELJEM
Prireditev je bla zelo olajšana, ker je Javnost pokazala razumevanje za njo, pa tudi oblasti so bile prirediteljem naklonjene. Mestna občina je podprla prireditev z denarno podporo in dovolila je uporabo okrasnih rasti n iz mestne vrtnarije. Tudi nekatere tvrdke in posamezniki so radi priskočili prirediteljem na pomoč. Tako je n. pr. tvrdka Klein posodila steklo, da ao z njim pokril knjige na stojalih: podjetje Tičar je posodilo dragocene keramične ob-težim ke za knjige, tvrdski Skaberne tn M. Cesnikova sta posod li mnogo blaga, jute in platna za prevleko stojal in polic Ivanka Leskovic je posodila za okras sprednje stene dragoceno preprogo in pomagala Je aranžer jem pri delu.
Prireditelji so zelo hvaležni tudi Mladinski matic:, ker je posodila za razstavo 300 mladinskih knjig. Knjige iz zasebnih knjižnic so tudi precej Izpopolnile razstavo, saj je n. pr. ^am tajn k lige V. Bučar posodil 200 knjig. Liga je imela na razstavi 120 svojih knjig. Tudi ga. Pavla Hočevar jeva. marljiva ligina delavka, Je posodila svoje knjige za razstavo.
LIGA POSREDUJE NAKUP KNJIG
Oi>i nstvo se je zelo zanimalo te med razstavo, katere knjige ostanejo v Ljubljani, čeprav n*i razstavi ni bilo knjig naprodaj, je bilo doseženih mnogo praktičnih uspehov. Da so se obiskovalci resno zanimal za bolgarsko knjigo, dokazujejo že številna naročila raznih bolgarskih knjig-; knjige so naročali pri ligi, ki bo posredovala nakupe, dokler ne bodo bolgarske knjige naprodaj v naš h knjigarnah. V ta namen bo tudi potoval zastopnik lige v Sofijo, kjer bo nakupil naročene knjige. Hkrati bo tudi skušal organizirati prodajo slovenskih knj;g v Bolgariji in bolgarskih pri nas. Upanje je. da bodo knjigarne pokazale vse razume-
vanje za ureditev knjižnega trga- Ob pri-Ud razstave so naročali bolgarske knjige zastopniki ustanov in zasebniki. Ce bi bil to edin uspeh razstave, bi vendar bili lahko zadovoljni Značilno je, da so KnJ ge naročali tudi zasebniki Iz notranjosti države.
MESTNA OBČINA UPRAVLJA
»MA8ABVKOVO KNJIŽNICO«
Vel bi seveda želeli, da bi ostalo čim več knj g v LJubljani. Toda, kakor rečeno, knjige so zbrane ter izposojene iz raznih zbirk in jih bodo morali mnogo vrniti. Pač pa ostane velik del knjig, ki so pr spele iz Sofije, v LJubljani. Izmed teh knjig bodo vrnili samo tiste, ki so jih poslali zasebniki. Kar ostane v LJubljani, dobi mestna občina kot osnovo za ustanovitev bolgarskega oddelka v slovanski knjižnici. Kakor znano. Je dobila mestna občina po zaslugi bivšega čsl. konzula ing. S. Mlnovskega bogato zbirko čeških knjig, s ft mer je bila ustanovljena Masa rykova knjižnica. 2al, doslej se ni bila pristopna javnosti. Zdaj Je baje že nastopil službo knjižničar in čim bodo knjige vezane bo knjižnica odprta Z bolgarskimi knjigarni pa bo storjeno mnogo za izpopolnitev te slovanske knjižnice.
V tej sofijski zbirki knjig so izdaje bolgarskega mlnetrstva prosvete, dalje Izdaje Trakljskega Instituta, direkcije državne statistike. Bolgarskega planinskega društva, sofijske trgovske zbornice, sofijske Občine in zasebnih založb: »Kazanli-ška dolina«. čnpev in Hristo Danov. ^
Okrog 450 bolgarskih knjig iz Sofije razstavljenih v Beogradu, so bolgarska založništva podarUa beograjski ligi. predvsem knjige verske vsebine in mladinske. Po vsem tem moramo torej sklepati da bo ostalo v Ljubljani za javne namene ie malo knjig. Toda že sama ustanovitev bolgarske knjižnice pomeni mnogo. Bolgarske knjige so poceni in postopna izpopolnitev knjižnice ne bo težka.
OKROG   11.500 OBISKOVALCEV
RAZSTAVE
Obiskovalce razstave so Šteli in našteli so j Ji v desetih dneh okrog 11.500; obisk je bdi torej nepričakovano dober, saj ie bilo vsak dan nad 1000 obiskovalcev. Razveseljivo je, da so razstavo obiskovali tudi Številni dijaki srednjih in strokovnih sol. Da je razstava nudila obiskovalcem čim več, so bila prirejena vodstva po razstavi ln predavanja, skupno nad 30. Predavatelji ln vodje po razstavi so aiii: ga. Pavla Hočevarjeva. predsednik JB Uge R. Pust osle msek, odbornik B. Borko, St. Ata-nasov in drugi Člani bolgarskega aJtadem-skega društva >Hristo Botev«.
še nekaj o žganj ekuhi
Prav imajo tisti, ki trdijo, da Je preobilica žganja nesreča za nase ljudstvo
Dol. Toplice, 3. novembra časopisna polemika o žganjekuhi Je sem in tja razburila duhove. Oglašajo se za in proti, vendar imajo prav oni, ki trdijo, da je preobilica žganja nesreča za naše ljudstvo, že v navadnih, ne predobrih sadnih letinah se pokuha med našim kmetskim ljudstvom precej žganja, tako iz sadja ali sadnih tropin, češ.pelj in vinskih tropin. Iznajdljivi ljudje si naberejo v poletnem času tudi obilico iako zvanih Črnih malin ali robidnic in tudi drugih goodnih sadežev ter iz njih kuhajo žganje.
če kuhajo žganje za domačo potrebo, za zdravilo kot pri da tek k čaju, ali če vroči od dela ali dolge poti popijejo par požir-kov žganja, bi temu pač ne bilo oporekati. Toda vsakdo, ki pozna kmečke razmere, ve da se med našim kmečkim ljudstvom, zlasti pa med kmečko mladino popije vse preveč žganja. Dobe se pa tudi nespametni staiši, ki celo male šolodolžne otroke napajajo z žganjem. Ni le redek primer, da otroci zjutraj, predno se odpravijo zdoma v šolo, dobe mesto tečnega zajtrka kozarček žganja, in pridejo v omotenem stanju v šolo. Po sebi je umJjivo, da taki otroci v šoli ne morejo napredovati.
Vsakdo, ki mu je količkaj blaginja našega naroda pri srcu, mora z žalostjo konstatirati, da se v naši domovini vse preveč skuha žganja in tudi istega popije. Žganje, ki vsebuje mnogo alkohola je strup, ki zastruplja mladino že v nežni mladosti, jo slabi in pripravlja v nesrečo. Brezštevilni so zločini, poboji itd., katerim glavni vzrok je uživanje žganih ali tudi čezmerno uživanje drugih alkoholnih pijač.   Ce se
uživanje alkoholnih pijač ne bo omejilo, moremo s skrbjo gledati, kakšna bo bodočnost našega že itak maloštevilnega dela jugoslovenskega naroda.
Napačna je misel prizadetih krogov, da obsojamo kuho prevelike množine žganja iz kake nevoščljivo«ti do našega kmečkega trpina, čea da mu ne privoščimo zemeljskih dobrot. Ne, nasprotno, obsojamo čezmerno kuho ravno zaradi tega, ker je dokazano, da je alkohol in njega čezmerno uživanje njegova največja nesreća in poguba,
Ne trdimo, da med našimi kmečkimi gospodarji ni uvidevnih hi pametnih ljudi, ki bi znali svoj pridelek v žganih pijačah obrniti sebi in svoji družini v prid. So tudi taki, a več je takih, ki ga priložnost zapelje da izgubi razsodnost. Pisec teh vrst pozna razmere v krajih, ki sproti ne morejo nakuhati toliko zganja da ga v svoji nenasitnosti ne bi sproti popili in se totalno do onemoglosti ne opijanili. In to najbrže niso osamljeni primeri. Res, dovolj žalostno bi bilo, če ne bi take razmere obsojali, ki vodijo v pogubo.
Velike množine žganih pijač v domači družini ni mogoče bres kvare popiti. Ce pa gospodar žganje proda brez oblastnega dovoljenja in ga pri tem zasačijo, kar se prav pogosto zgodi, je zopet nesreča tu. ker so take kazni zelo visoke in segajo mnogo preko plačalne zmožnosti malega gospodarja.
Upoštevajoč vse to in zle posledice prevelike množine žganih pijač govore dovolj jasno, da bi bilo v splošno moralno korist če bi se žganjekuha omejila. To bi bilo ne
le ▼ občo narodno, temveč splošno korist. Nikakor ni v korist naroda niti dr-Zave, če alkohol razjeda zdravo narodno telo. slabi narodni živelj ter ustvarja v narodu slabiče v veliko škodo narodne skupnosti.
»Deseti brat« na sokolsketn odru
Ljubljana. 4. novembra.
Po krajšem letnem odmoru se je sopet napolnila naša telovadnica, prav živahno pa je postalo tudi na novem odru. Kar nekam tajinstven: so HM bratje od dramskega odseka in dolgo nismo vedeli, kakšno presenečenje nam pripravljajo. Sele zadnj č smo zalotili brata -tiho, vodjo dramskega odseka s knjigo v roki in ga pobarali kaj pa boš spravi na oder. Pa se je končno le vdal ko je videl, da nI izhoda, pa je priznal: »Jurčičevega »Desetega brata« v Delakovi prireditvi«. Na pa nam Je se Izdal, da je vse potrebne kulise Izdelal mojster Magolč. de več, popeljal nas je v svoje svetišče — na oder in nam pokazal res mojstrsko izdelano kuliserijo, ki bi delala čast tudi večjim odrom. Ko je že tol ko izdal, pa smo se povabili kar sami še k skušnji kjer smo z zadovoljstvom ugotovili, da bo brat Bogo odličen deseti brat, nič slabši Krjavelj brat Janko, da bodo tudi ostale vloge v dobrih rokah, dasi je pri igri zaposlenih večina začetnikov, toda vešča režija brata Rihe bo odpravila še razne nedostatke.
V nedeljo 5. novembra bo torej končno otvoritvena dramska predstava, prva v lastnem domu ln na res lastnem odru. Upamo, da nas bodo ob tej priliki obiskali številni prijatelji in napolnili našo dvorano, ki se v njej vrše od nedelje. 29. oktobra tudi dobro ob skane plesne raje. Tudi za bodoče bo dramski odsek poskrbel za dober repertoar. Namerava v zimski sezoni uprizoriti še >Pesem s ceste«, Capko-vo fantastično utopistlčno dramo »RUR« in še kakšno primerno veselo-gro.
Zgodovinski odsek TPD v Zagorju
Zagorje, 3, novembra
Pretekli teden se je vršil po udeležbi dokaj žalosten a po sklepih važen občni zbor Tujskoprometnega društva V debati se je pokazalo, da si je doslei društvo nadelo prevelike in zarad1 pomanjkanja denarnih virov neizvedljive naloge Osvojen je bil pa zdaj sklep, da se društvo posveti v posebnem odseku zbiranju in ohranjevanju zgodovinsko važnih posebnvx»ti in doku mentov, ki se nanašajo na obširno zagor sko dolino Vse te' predmete bo odsek uredil, izčrpal in sestavljal študijo Zagorja, ki jo bo. kadar bo zrela m do neke mere popolna natisnil ter s tem ustregel živi želji naše javnosti
Industrializacija naše doline je nastopala s tako naglico, da je bila vsa pozornost obrnjena zgolj v življenje iz dneva v dan. za zgodovinsko važne spomenike se nihče ni utegnil zanimati. Gotovo pa je v zaseb ni lasti, v starih omarah in na zaprašenih policah mnogo doslej mrtvega gradiva ki bi ga društveni odsek prs v t pridom porabil V poštev prihajajo stare slike, fotografije, listine, podatki, predmeti, izkopanine, in nič ne dene, Če so ti predmet: pomanj kljivi obledele listine in fotografije je mogoče popraviti in obnoviti spisi in kratki zapiski so v danem primeru mnogokrat več vredni kot dolge listine Vse opsane predmete naj bi lastniki oddali odseku ki jih bo uredil in dobro shranil, kar je uporabljivega. Do nadaljnjega sprejema gradivo društveni tajnik zobotehmk g. Franci Golob v Zagorju. Odbor bo zaprosil za podporo tudi druge činitelje, predvsem občino za potrebno moralno in gmotno podporo in lokal, kjer bi se gradivo hranilo in ki bi društvu in odseku služil za njegovo delovanje.
Gornje navedbe   so tako konkretna da
bo odsek v kolikor že ni. lahko takoj začel s svojim delovanjem, ki se ne bo omejevalo zgolj s sprejemanjem morebitnega gradiva temveč bo tudi sam deloval ns terenu in bo v živem stiku z ljudmi ki bi utegnili vedeti delček naše zgodovina Društvo si je kot posledico te svoje akcije posta vi »o za nalo go izdati kadar bodo izpolnjeni potrebni pogoji, najprej zgodovino Gamberka ker je predstavljal poleg cerkvene gosposke prvo oblast nad našimi kraji v srednjem veku, oziroma starem veku Knjigi o Gam berku bi sledili ostali spisi, kateri, bi pokazalo gradivo, toda eno je gotovo, da bi bil med temi eden najbolj zanimivih o kme-tih-plemičih v Zagorju Vse to ps te povezano z intenzivnim in požrtvovalnim sodelovanjem vse naše javnosti in je razvoj odvisen samo od tega. zato so vsa napovedovanja bolj ali manj nepotrebna, ker se lahko ali popolnoma ponesrečijo sli pa, to
F. BO U TET:
F^diščina
Gospa Lefertinova je tistega večera šivala v jedilnici pri pogrnjeni nizi, ko se je gospod Lefertin vrnil domov. Opazila je, da je bled in razburjen. Odložla je delo in vstala. Octave, bože moj, kaj ti pa je?
— Ali naju ne more nihče slišati?
— Ne! Stre Blaž Je v svoji sobi otroka v svoj h, služkinja pa v kuhinji Toda
kaj se je zgodilo?
Lefertin se je sklonil k nji Na kant je prišel,  je zašepetal tragično.
— Kdo? Pojasni mi vendar, kdo je prišel na kant?
— Str.c Blaž. Danes sem to slučajno zvedel v p sami. Njegov bankir, vos, ta vrh Devoux. ta plemeniti starček, ta odlični bančnik, pirjatelj iz mladih let, ki mu je povsem zaupal, ki ga nam hvali to vsiljuje ki smo ga morali povabiti dvajsetkrat na obed in mu streči kakor knezu — no, ta falot je slabo špekuliral Igral in bog ve kaj še... Skratka popihal jo je in pustil za seboj ogromne dolgove. Str c Blaž. ki mu je navzlic mojemu svarilu zaupal vse svoje premoženje Je prišel na kant. Od vsega mu ostane samo pokojnnica, s katero lahko gre naravnost v sirotišnico...
— Kaj misliš, da je to res?
— Vem to — je skomignil z rameni ta se skrušen sesedel v naslanjač.
— Bože moj! To je strašio, je dejala gosvn  T.efertnova   Torej se bomo moral y vsem omejiti S tem smo za vse življe-
nje obsojeni na skromne razmere.
— In otroci, zaradi katerih sva toliko žrtvovala v teh let-h v upanju, tla jima zagotoviva bogastvo...
—Tega bogastva ni več! Spogledala sta se. Katastrofa ju je str-la. Edino upanje njunega pustega ž vi jenja Je splavalo po vodi Upanje na dediščino strica Blaža, ki ju je navdajalo s pogumom v težkih urah. Odsev bogastva v očeh njunih znancev je ugasnil. Ce sta pomislila na starčka je obšla oba divja jeza. Bogastvo je izgin lo, stric je pa ostal — je zagodrnjal Lefertin.
— On seveda ničesar ne ve, ker zaradi revme že tretji dan ne more z doma. Pisma pa nobenega ni dobil Ali mu bos to povedal?
Lefertin se je trpko zasmejal, de na misel ml ne pride. Zvedel bo jutri ali pojutrišnjem. Najbrž bodo o tem poročale novine ali pa bo morda poklican na sodišče ... ne vem... Vsekakor hočem, da bi nama sporočil to sani. Morda bo ime] potem manj zahtev in ne bo več tako prepirljiv. Dotlej pa ne veva ničesar, v tem pogledu morava biti složna.
— Ce pomislim kaj vse sva prenašala od kar je pri nas. Vsak hip naju ponžuje. Ce pomislim na njegove zahteve, na njegove grobosti___Sramoti nas v očeh na-
§fi> pr jateJJev... To lahko opravičiva, ker je star ln ker ga trpiva iz prijaznosti. Ne preveč jeze hi žalosti je nama Že nakopal. Imeti mora najlepšo sobo in vsak dan se prepiramo zaradi jedilnega lista. In kako ravna z otrokoma. Da mi kar solze zalivajo oči      In pod pretvezo, da člo-
I veka v rocloini ni aram, se vede tako ka-
kor bi si nikoli ne dovolil v penzlonatu. Kar se tiče mene, govori z menoj tako, kakor da bi nikoli ne smela govoriti s svojo služkinjo...
In ti zoprni starci XI Jih prišteva med svoje prijatelje ln jih nam vsiljuje. Ali se spomin jad, kaj je počel, ko sem ga prosila , naj mi posodi petsto frankov?
In tako sta naštevala z naraščajočim ogorčenjem vse. kar sta mu štela ▼ greh. Stric Blaž, ošaben, sebičen, nepreračun-ljiv in siten ju je resnično tiraniziraj teh šest let. Toda oba doslej omamljena po dediščini sta si prizadevala vse to pocr-pezlj vo prenašati Zdaj sta se sama čudila, kaj vse imata proti njemu. Jezila sta p* ob spominih na tisočere bridkosti ki sta jih potrpežljivo prenašala is ljubezni do denarja. Čudila sta se, da sta bila tako prizanesljiva,
— Sicer je ps vsaka stvar za nekaj dobra, je menila gospa Lefertinova. Po tem dogodku se ga bova vsaj nrfirHSgifi to se razume samo po sebi
— Lahko se zanese* na to. <Heer pa sam, ko izve. da je prišel na kant, ne bo imel več poguma, da bi se nama vsiljeval. In pust m ga oditi brez usmiljenja in brez oč tkov vesti, to ml lahko verjameš. Dovolj pogosto je nama grozil, da se bo preselil drugam, da nas zapusti... Toda sedaj, ko se nihče ničesar ne ve, niti tt alti on. niti jaz... sdaj mu ie nocoj povem, kar mu gre. Da, pripravim al to radost ta povem mu, kaj si mislim o njem... O, brez krika. Bodi brez skrbi, saj vem. da je to starček Miren bom. toda svojo osveto hočem imeti... Tiho, lo je njegov korak,
pa redko, prekosijo pričakovanja Odsek ss zgodovino Zsgorja se dobro zaveda, da brez pomoči javnosti ne bo mogel pokazati pravega uspeha, zato naj bo ta članek poziv najširšim krogom, ki naj sodelujejo vsak po svoji moči, da bo Zagorje izpolnilo svojo častno nalogo zares častno.
Izsledena divja lovca
Vrhnika, 3. novembra. V soboto smo poročali, da je bil v gozdu obstreljen po lovskem čuvaju posestnikov sin Matevž Samotorčan iz Male L gojne pri Vrhniki ko Je nabiral gobe. Sedaj pa nam poročajo, da Samotorčan v gozdu ni nabiral samo gob, marveč da je "*ot divji lovec v gozdu rad zalezoval divjačino. 2e dalj časa so namreč lovski čuvaji z Vrhnike zasledovali divje lovce, v petek dopoldne pa, ko je snežilo in ko je Mlo vreme kot nalašč za njihovo početje v gozdovih, so sklenili tudi čuvaji napotti se v gozd nad Llgojno, Lovska čuvaja Ivan Stular in Ivan Cankar sta odšla v revir Velike ln Male Ligojne ln Iskala sledi po snegu. Ze sta nameravala kreniti v drug revir, ko Je blizu nekje nenadona počil strel. Cankar je takoj odšel tja, odkoder se je slišal strel Stular pa je zastražil pot.
Cankar je kmalu izsledil v gozdu dva divja lovca, ki sta baš imela na tleh ar-njačka. Cankar je stopil izza drevesa, za katerim se je skrival in pozval divja lovca, naj odložita orožje. Seveda pa ga divja lova nista poslušala, marveč sta se pognala v beg. Čuvaj je skočil za njima, a mu je na s snegom pokriti strmini spodrsnilo, da Je padel. V tistem tren.itku se mu Je tudi sprožila puška in je "nega izmed divjih lovcev pogodil strel v nogo. česar pa Cankar ni vedel. Divja lovca sta potem Izginila v smrekovem gozdu, a Cankar je enega spoznal. Bil je Tone Bogataj iz Ligojne, ki sta ga čuvaja prijavila orožnikom. Ko so ga zasliševali nI hotel ničesar priznati. Hotel se je zopet Izmuzniti, kakor se mu je to že večkrat posrečilo. Tedaj pa so orožniki dobili obvestilo, da je prišel ranjeni divji lovec Matevž Samo t oTčan iskat pomoči k zdravniku na Vrhniko. Takoj so aretirali tudi njega tn je Samotorčan gladko priznal, da sta bila z Bogatajem skupaj na lovu in da je Bogataj ustrelil srnjačka. Divja lovca se bosta morala   zagovarjati   pred sodi-
ščem. -
Iz Slovenskih goric
— Preseljevanje obupanih vin»čarsklh družin. Končana so povečini zadnja jesenska dela, pospravljanje krme in listja S tem so postale zopet brezposelne Številne viničarske družine, ki morajo Živeti čez zimo od tega, kar so si čez poletje poleg dela pri kmetu mimogrede pripravile Kdor pozna položaj teh družin, bo tudi lahko razumel, kakšen je viničarjev zaslužek v živilih in denarju in kakšno je njegovo pre zavijanje čez zimo. V tem pogledu so najhuje prizadete družine s številnimi otroci ki Jih je po Slovenskih goricah zelo mnogo. Marsikatera družina je primorana, da se zaradi neznosnih razmer, ki vladajo v službenem razmerju preseli drugam. Zdaj se selijo z vsem svojim skromnim imetjem te družine iz dosedanjih na druge domove v službo k drugim gospodarjem. Mnogi ob teh preselitvah upajo na boljše življenje pri novih gospodarjih, a stare izkušnje na žalost govore, da nalete mnogi s preselitvami Še na slabše življenjske pogoje. Tako se mučijo od leta do leta. dokler popolnoma ne obnemorejo ln padejo v breme svojih domovinskih občin. Skrajni čas je že da se začne naša socialna zakonodaja resnejše zanimati za vini carje.
in pomočnike, ki so mlsjii od 18 let Imetniki obrtov so dolini, da dajo temu svojemu osebju med delovnim čaaomproati čas, potreben za obisk teh Šol (§ 296, odat. L zakona o obrtih) Po tolmačenju tega člena morajo torej v solo vsi vajenci odnosno pomočniki, četudi so dovršili višjo ljudsko ali celo meščansko solo z malo maturo. Ti vajenci vstopijo v najviši' razred tukajšnje strokovno nadaljeva'ne sole, kar je povsem umevno, saj se niso nikjer učili strokovnih predmetov kakor so: obrtno računstvo in knjigovodstvo, b!agoznanst\o. strokovno risanje, trgovsko spisje, kalkulacije itd. Vse to znanje jim bo nujno potrebno v življenju!
Neumljivo je zadržanje tukajšnjega tajništva združenja obrtnikov, ki bi moralo po svojem poslanstvu dvigati izobrazoo obrtniškega naraščaja in po svojih močeh skrbeti za splošni napredek. Pričakovati je, da bo upravna oblast oziroma Zbornica se TOI odredila na pritožbo vodstva sole vse potrebno, da bo dobil naš obtmški naraščaj svojo neizogibno potrebno strokovno izobrazbo, ki mu je zajamčena z zakonom o obrtih in z uredbo o strokovno nadaljevalnih šolah.
Iz Zagorja
— Tujsko prometno društvo je imelo v
sredo občni zbor. Uvodoma je moral ugotoviti predsednik g. Muller, da društvo skoro nima člano** kolikor pa jih je, niso plačali članarine, ker morda niti ne vedo, da so vpisani. Navzoči so se Že skoro zedinill da se društvo razpusti ker ne more pokazati nobenega uspeha. Končno se je našla kompromisna rešitev in je bila določena sedmorica, da si izvodi funkcionarje, ti pa bodo v bodoče opustili velikopotezne akcije, ki jih s podporo 1000 letnih dinarjev ne zmorejo ter se bodo posvetih manjšim pa nič manj važnim nalogam. Sirili al utrjevali bodo ljubezen do kralja ln izdajali serije razglednic z motivi Zagorja in okolice, zbirali gradivo za zgodovino in podobno. Glede večjih del pa bodo zavzemali stališče opazovalcev, svetovalcev odgovornim činiteljem, ter usmerjevalcev. S tem upa društvo najbolje služiti domačemu kraju in računa če že ne na gmotno pa vsaj na vsestransko moralno podporo občanov, ki jim mora biti domači kraj vendar pri srcu. Iz naših javnih lokalov naj bi kot prvo zginile neokusne stenske slike, tuja navlaka, ki nam dela sramoto. Namesto njih pa obesite povečave domačih krajev, ljudi, skratka pokažimo, da žvvimo svoje lastno življenje. Povečave bo društvo izdalo morda že za božič ter bodo gotovo dobrodošel dar v marsikateri družini.
Iz Kranja
še enkrat radeškim obrtnikom
Radeče. 3. novembra. Nedavno smo poročali, da mnogo obrtnikov in trgovcev tz radeškega šolskega okoliša ne pošilja svojih vajencev v tukajšnjo strokovno nadaljevalno šolo. Vodstvo sble je poslalo vsem prizadetim (bilo jih le 13) opomine ter iih posvarilo, sklicujoč se na § 298 odstavek 1. zakona o obrtih in na čl 34. uredbe strokovno nadaljevalnih sol Odziv je bil malenkosten Večina obrtnikov in trgovcev kakor v zasmeh ne pošilja avojih vajencev v šolo ter se pri tem sklicuje čel ds jim je tukajšnje tajništvo združenja obrtnikov tolmačilo obrtni zakon m uredbo o strokovno nadaljevalnih šolah v tem smislu, da vajencem, ki so dovršili višjo ljudsko šolo. t. j. 7. ali 8. oddelek ni potrebe posedati strokovne nadaljevalne šole. Pri tem se sklicuje celo na neki dopis kr banske uprave z dne 1. februarja t L katerega enako krivo tolmači. Ponovno poudarjamo, ds je tako tolmačenje popolnoma napačno in protivni.' obrtnemu zakonu in uredbi o strok. nad. šolah Čl 34. iste uredbe pravi Obisk strokovno nadaljevalnih šol je obvezen za vse vajence
I
— Obupno stanje mestnih ulic in cesi se je pokazalo prav vidno ob nalivih pre-tečenega tedna, tako da si ic občinska uprava sedaj lahko na jasnem, kje je potreba ureditve potov najnujnejša. Upamo da se bodo merodajni faktorji brez odlašanja lotili te naloge, ker se sicer zna zgoditi, da bodo nekatere ulice in pota ob prihajajočih jesenskih nalivih sploh neprehodne. Najbolj nemogoče razmere vladajo v vsej okolici novega ljudskošolskega poslopja, to pa radi tega, ker se od dozidave šole še nikdo ni pobrigal za najmanjšo ureditev okoliških poti in ker je tod promet res največji. Po teh ulicah hodi dnevno na stotine delavcev in već sto šoloobveznih otrok, ki prihajajo v šolo ob času deževja gotovo s popolnoma premočenimi čevlji in nogavicami. Kaj pomaga, če si otrok v šoli preobuje Čevlje, Če pa mora po tri in več* ur sedeti v mokrih nogavicah! Ena najbolj zapuščenih ulic je nadalje pot proti novi »županovi jami«; res je, da je tu le nekaj osamljenih hišic res je pa tudi, da to pot uporablja dnevno nebroj delavcev, ki prihajajo v tovarne in bi bilo treba to že zaradi tega dejstva urediti. Tudi Postna ulica je v času deževja neprehodna! Zlobni jeziki trdijo, da zadnj'h pet let še ni bila nasuta. Prehod med »Jahačem« in Staro po^to bo treba oskrbeti s čolni, tujci se tej zanikrnosti in zanemarjenosti sicer čudijo, domačini smo je pa že tako navajeni, da prav redko še kdo zabavlja, kljub temu, da je to danes središče mesta. Za čiščenje ceste od Stare pošte do »Bekslna« pa že dve ali tri leta ni pravega zanimanja, ker nas odgovorni krogi že ve6 ta čas tolažijo z regulacijo in tlakovanjem tega predela. Ravno tako obupna je pot s kolodvora, posebno pa prehod ceste na Gorenjo Savo in pa pred hotelom »Union«. Zaradi razširitve savskega mostu je res težko, držati v redu bližnje ceste, toda neposredna okolica kolodvora do starega savskega m o* t u bi ne smela biti tako zapuščena, da si tujec, ko stopa \ mesto lahko ustvari mnenje, da pri nas v Kranju ni nikogar, ki bi se za te zadeve brigal in poskrbel za čistočo. Upamo, da bodo te vrstice zadostovale in da se bo čim prej pričelo z resnim premišljenim delom in uredilo vsaj najpotrebnejše.
Pojavil se je koščen starček, sivih las m živahnih oči pod gostimi obrvmi. Na sebi je imel črn oguljen suknjič ln zelene hlače, okrog vratu pa umazano ruto.
Ze zopet si ješ pri krožniku, ia pridejo igle v jed — je zagodrnjal na gospo Le-fertinovo. No, kdaj bo pa večerja? Pol-osmlh je že in nerad čakam. Jakob! Pavle! je zakričal skozi vrata, kje pa sta!
Dva dečka, osem m deset let stara sta prihtela in družina je sedla za mizo. Stric Blaž je govoril sam. Despotsko je razlagal politične nazore, ki so se upirali Leferti-noveznu prepričanju. Za gospo Lefertinovo je našel žaljive besede o nadevan m telečjih prsih, ki mu niso bila dovolj mastna, služkinjo je nahrulfl, da mu ni prinesla dovolj hitro kruha.
Gospa Lefertinova je ostala mirna. Lefertin se je premagal ker se je te veselil osvete.
— Pojdita v svojo sobo dokončat naloge, preden gresta spat, je dejal sinovoma, ko je prinesla sluSknja po večerji kamilice za strica Blaža. Stric si je prižgal kratko pipo in sobo je napolnil smrdljiv dfan. Gospa Lefertinova je jela kašlja ti
— Kaj pa ti je? — je vprašal stric. To je komedija! Zdaj te bo že dim dražil h kaslju!
— Prosim, govorite z mojo ženo dostoj-neje, ga je prekinil Lefertin ostro.
Stric se je naglo obrnit k njemu. —Kaj? Kaj prav«?
— Pravim, da sem tega že sit, pravim, da sva ie predolgo trpela mois žena m Jts van despotizem. Bogastvo nikomur ne
! daje pravice biti govedina. Imela sva po-I trpljenje z vašo starostjo v nadi, da boste končno spoznali, da Je tako ravnanje z vaše strani grobost. Da, gospod, to Je grobost, pravim temu.
— Da, to je sramota, je pritrdila goopa Lefertinova drhteč od jeze. Sramota, sU-ste stric! Sicer vas pa nočem več priznati in prosim svojega moža oproAcenja, da sem mu vas vs lila. Časa potrpljenja je polna- Razidimo se. Do grla amo vas že siti.
Stric je prvi h'p oetrmel nad vedenjem Lefertinovih. Kar je udaril a pestjo po mizi. da se je vse streslo. Imenitno! Tako mi je všeč, je kr.knil. Da, sakrament, imenitno, Imenitno! Gabilo se mi je Že gledati kako požirata vse moje nerganje, kako ne ganeta niti s prstom proti meni zato ker sem bogat Zdaj sta se opogumila in mi povedala v obraz vse brez strahu pied posledicami To je pošteno! To mi Je všeč! In nikar se ne boj ta! Ostanem z vama, nikamor ne odidem, jrijazen in vljuden bom kakor bi bil, če bi se mi takoj prvi dan pri vas ne vsi ia misel, da ležite vsi na trebuhu pred mojim denarjem. Ne bojte se, vse vam -apustim. Takoj jutri napišem oporoko. Doslej sem okleval odkrito priznam. Zdaj, ko sera vaju spoznal, draga prijatelja, vama zapustim vse,
S prisrčnostjo, kakršne ni n koli pokazal, je segel obema v roke. Sama nista vedela, kaj bi rekla. Bila sta v zadregi osramočena Jezna A stric, ki Je bil uv gubiJ vse premoženje, je ponavljal prisrčno: Zapustim vama vse. draga prijatelja, vse vama zapustra!
Stran 8
»SLOVENSKI NAtODc,
Stov. 251
Iz Radeč
— Vojnim obvezni Rom. Ker je prijavljanje vojn Ji obveznikov v poslednjem času veliko večje važnosti kot sicer, se s tem strogo opozarjajo vsi vojni obvezniki, da se pri potovanju « kraja v kraj takoj ali najkasneje v 24 urah prijavijo pri občini bivališča. Opaža se, da Obvezniki ne izpolnjujejo te svoje dolžnosti ter s tem škodujejo sami sebi. Zaradi tega se vsi opozarjajo, da se pri vsakem potovanju iz kraja odjavijo pri pristojni občini oivali-ača. Kdor se ne bo ravnal po teh vojnih določi h. se bo postopalo proti nJemu po zakonu.
— Cesta na Dldelovem ovinku se je udr-
la. Didelov ovinek je na glavni cesti med Radečami in Vrhovem proti Prškemu med 38 in 39 km. O tem ovmku se je že ponovno pisalo in veliko govorilo, kako nevaren Je zlasti avtomobilistom. Na tem mestu se je zgodilo že nešteto nesreč, pri katerih se je le srečnemu nakliučiu zahvaliti, da niso zahtevale smrtnih žrtev Ponovno smo naslovili na cestni odbor v Krškem prošnjo, da bi ta ovinek, ki po svoji gradnji popolnoma nalikuje črki S vsaj omilil Poudariti 1e da pada tod cesta 8 do 10 metrov globoko v Savo. Obcestna ograja je Šibka tn že več kot leto dni ne odgovarja varnemu cestnemu prometu Sedaj pa se je cesta zaradi preperelih tramov na dolnji strani udrla. Cestar je sicer usedlino ogradil, toda s tem je cesto zožil za skoro poldrugi meter Tramovi pa so popustili tudi na drugi strani ceste. Zaradi tega se je
morala cesta tudi s te strani ograditi. Didelov ovinek je torej strok komaj par korakov in nikakor ne odgovarja sodobnemu prometu. Prizadeti prosimo oblasti, da v izogib neštetim nesrečam. Id bodo sledile, cesto prelože in s tem omilijo ovinek. Betonski stebri so postavljeni že pred leti ter prerasli z mahom. Preko njih bi bilo potreba položiti samo tramove v primerni širini. Cesta bo na ta način gotova, promet pa varen m to je glavno.
— Bok za plačilo vseh davkov, plačilo vseh davkov za 4. Četrtletje zapade od 1. do 15. novembra. Kdor v tem roku ne plača vseh zaostalih davkov, se mu bodo zaračunale 6* c zamudne obresti.
— posta se ne bo dobivaj* več ta občini. Prebivalstvu vasi: Podkraj. Jagnjeni-oa. Cimerno, Rudna vas in Hotomež se sporoča, da ne bo dobvalo več poste pri >bčini Radeče, nego se bo ista dobivala odslej dalje pri pošti v Radečah.
— Vprašanje radeske elektrike še vedno m rešeno. Že pred časom je prevzela rade-ško elektriko banovina, dejansko pa Imamo še vedno elektriko, ki jo proizvaja industrijsko podjetje g Josipa Ravnikarja na Njivicah. Radečanl bi ne imeli nič proti tej elektriki, samo če bi delovala v nase zadovoljstvo Toda ni gra človeka pri nas. ki bi stalno ne iznašal očitkov na naslov Ravnikarjeve -elektrike Tok te elektrike deluje silno neenakomerno. Včasih sveti tako slabo, da je absolutno ni mogoče uporabljati Velikokrat nam svetijo sveče ali petrolejke kakor v največjih hribovskih vaseh! Večkrat pa tok kar zgine to se po-
javi zopet v peaatsiftm, kar gotovo ne deluje na radijske naročnike, se manj pa Je po volji raznim obrtnikom, ki uporabljajo elektriko pri strojih in se a tem kvarijo. Tudi pri elektriki mora biti že končno red! Pritožbe so na dnevnem redu. Upati je, da bodo oblastva poskrbela za odpravo teh nadostatkov, s čimer bomo dobili Radečanl pravo razsvetljavo.
— Davkoplačevalci, vložite prijave pra-vočasno. Rok za vložitev davčne napovedi za zgradarino je od 1. do 30. novembra.
Vsi davkoplačevalci, ki plačujete zgradarino pravočasno vtodte tozadevne prijave.
— V Sevnici je dovoljenih pet n©vih živinskih sejmov. Pretekli mesec je kraljevska banska uprava v Ljubljani iovoila v Sevnici pet novih živinskih sejmov in to za govejo živino, konje in svinje. Ti sejni, bodo vsakega leta in sicer: 4. januarja, 2. maja. 15. Julija 2. septembra in 30. novembra.
— V krajih »resa Laško je zopet parkljev ka in slinavka. V vasi Koac, občna Laško se je uradno ugotovila slinavka in parkljevka Zato se ta kraj proglasa za okuženo področje. Ostali kraji občine Laško se proglašajo pa za ogrožene. V vasi Konc je prepovedano obiskovati ileve in hiše vsem trgovcem z živino, mesarjem, prekajevalcem ki tuj m osebam. V občini Laško se začasno uknjajo vsi sejmi. Ker je istočasno izbruhnila slinavka in parkljevka tudi v občini Sv. Krštof veljajo iste odredbe tudi za občino Sv Krištof Pred tednom pa se je ugotovila sli-
▼ vasi Oondec, občine Sv. Lenart nad Laškim. Zato se ta kraj tudi proglasa sa okuženega, ostari kraji občine sL Lenart pa za ogrožene. Vsi sejmi v občini S t. Lenard se do nadaljnjega ukinjajo.
Podprite človekoljubno akcijo RK
Poljčane, 3. novembra Tukajšnji otjfiivshl odbor društva Rdečega križa m učteljstvo sta sklenila ustanoviti šolsko kuti njo, ki bo imela nalogo preskrbeti predvsem v zimskih mesecih najpotrebnejšim šolarjem kruha in toplega mleka.
Pri vsakoletnem sdravnrškem pregledu se ugotavlja, da so mnogi otroki telesno slabo razviti. zJast zaradi pomanjkanja hrane, predvsem tople hrane. Navadno so ti otroci tudi duševno zaostali.
Zato bo bodoča naloga šolske kuhinje, da bo v najhujših zimskih mesecih od decembra do marca oskrbela te slabotne, revne otroke v šolskem odmoru predvsem s toplim mlekom ta kruhom.
Toda skromna sredstva- ki jih imata trenotno RK in šola na razpolago, še daleč ne zadostujejo za Izvedbo te človekoljubne akcije. Zato se obračata z javno prošnjo na vse tukajšnje prebivalstvo, na trgovce in na druge tukajšnje krajevne obrate ter končno na vse ostale me roda J-ne činitelje za podporo in pomoč, bodisi z
moko  aH   sladkorjem.   Da bo
uspeh viden pa je treba res vsestranske podpore in uv-devnosti.
Ko sprejmete našo prošnjo, upoštevajte delo, ki ga vršimo požrtvovalno In plemen, to v skrbi za naš mladi, najbednejai rod, ki ga ne smemo pustiti hirati v stiski in revščini.
pomnite: Kdor rad rjornaga drugim iz nadlog, temu rad ob p ril ki povrne Bog_
Iz Poljanske doline
— S tujim vozom In konjem *o se odpeljali. Jernej in Janez Iz Stare Os Mce, Ivan in Pavel iz Bačne so si mislili: Kaj bi hodili peš. ako pa se ponuja prilika za vožnjo. V Zmincu so seda i na voz Jožefa Habjana iz Gabrka. Kar se je dalo, do oddr-drali z vozom proti Poljanam in kdo ve, kako bi bilo. da jih ni na vozu opazil Hab-janov brat Anton. Na Visokem so jih kolesarji, Habjanovi znanci dohiteli, potem je bil pa polom. Oni na vozu so se raz.be-žali konj z vozom je ostal sam na cesti, čuvarjem postave pa je pripadla nehvaležna naloga, da so odgnali nepoklicane vozače. Konj in voz sa seveda priSia domov, toda zdaj gre za vprašanje, ali ni bila v ozadju tatvina. Poljanska dolina ima svoj konec na meji tn verjetno je. da tihotapska Žilica še koga zmoti. Vozači prikazujejo zadevo kot posledico priložnosti, lastniki pa pravijo, da je bil konj privezan in je bil torej ukraden-__
Insenrajte v „SL Narodu" f
MALI OGLASI
Beseda 50 par, davek posebej Preklici izjave beseda Din 1._,
davek posebej.
Za pismene odgovore glede malih oglasov je treba priložiti znamko. — Popustov za male oglase oe priznamo.
Tnnnannnnnrir int j< i- » «t k inoc v. it ir ir
Izgotovtm na želje takoj pe izbiri perja Razne PERJU m PVH vedne v  veiiki  izbiri  na razpolago
Pernice
SEVER RUDOLF — Marijin trg X
■ miUMIIMMHHliiM.nl
ODcaiajDDDnciira m juuuij uh ^^t^ft^^^-z?,r
60 PAB ENTLANJE
RAzn
Beseda 50 par, davek posebej
Najmanjši znesek 8. Dtn.
PRVOVR8TNA VINA
ter pristno žganje si nabavite po sledečih konkurenčnih cenah namizno belo liter din 8-— srbski prokupac > > 8.— rizling >    >    9.—
dolenjski cviček > > 10.— portugalka >     >   10.—
> sladka > > 8.— jabolčnlk sladki > > 5.— Sllvanec >     s    12.—
dingač >    >   12.—
žganja:
troplnovec           > > 24.—
sllvovka                > > 24.—
brtnjevec                > > 34.—
rum                    > > 36.—
borovničar           > > 36.—
Mrzla jediial
Se priporoča Buffet« J. Jeraj, nasl Minka Videnič, Ljubljana, Sv  Petra c. 38. 42. T.
MALI OGLASI
r
»Slovenskem Narodne
Imajo siguren uspehi
MREŽE ZA POSTELJE
najceneje pri ANDLOVIC — Komenskega ul. 34. 3120
Sveže najfinejše norveško
ribje olje
lz lekarne
dr. G. P1CCOLUA v Ljubljani ee priporoča bledim tn slabotnim osebam
HUBEKTU8 PLAAC1 š din 250.— vse vrste dežnih plašče v, trenč-kotov, sukenj, toplega perila itd. nudi po priznano nizkih cenah
P B E S K E R,
Sv. Petra e» 14.
S LUzfi E
Beseda 50 par, davek posebej. Najmanjši znesek 8.— Din.
TRGOVSKI POMOČNIK špecerijske stroke, detail — en groa, star 23 let, prost vojaščine, želi nameščenja za takoj. Rangua Mirko, Kranj. 3122
~ ŠIVILJA
srn odeje, čiščenje in likanje moških oblek, šivanje perila po n-zki ceni Išče zaporlitve. Ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod Šivilja«. 3070
GOSPODIČNA 18. letna, inteligentna, s malo maturo to trgovsko solo, s pisarniško prakso in vešča strojepisja liče službo v pisarni ali sa blagajničarko. Nastop po dogovora. Ponudbe na upravo Slov. Naroda pod »Ljubljana«.
™ KROJAŠKI POMOČNIK mlad, dober delavec, leče stalno službo. Nastop takoj. Jurato-Tac Tomo, Vel. Podlog 41, pošta Leskovec pri Krškem. 3133
ažuriranje, vezenje zaves, perila monogramov, gumbnic Velika zaloga perja po 7. - din. »Julijana«, Gosposvetska c. 12
8. T.
DOPISI
GOSPA
ki v svojem zakonu ni zadovoljna ali ločenka — vdova, čedne postave, naj pošlje sliko s polnim naslovom na upravo »Slov. Naroda« pod »November 1939«. Tajnost strogo zajamčena. 3128
PRODAM
Beseda 50 par. davek posebej. Najmanjši znesek 8.— Din,
OREHE
pošiljamo 50 kg din 250, 100 kg itn 485. Suhe slive 20 kg din 80, 50 kg din 190, 100 kg din 370. Vse franko prevoz. Braća Papo — Lukovac. 3121
GOSPODINJ*,. """" Več prvovrstnih šivalnih strojev, popolnoma novih, in nekaj rabljenih poceni naprodaj pri »PROMET«, nasproti križan-ske cerkva 3012
PLEMENSKE MEKJA&CKJE lepe bele, in mlade svinje nemškega izvora »Hesch«, krasne živali, 10 tednov stare, proda Rudolf Krašovec, Ot. Vid pri Stični. Krmljene izrecno s surovo zeleno krmo. 3135
VAGON LEPIH JABOLK naprodaj. Prinčič, Laško. 3124
KUPIM
MSSS
ZLATO — SREBRO
kupujem po najvišji ceni Vovk France, zlatar, Gosposka ul. 5.
3127
POUK
TEČAJI NEMŠČINE
začetniški. nadaljevalni hi kon-verzacijski Dnevni in večerni. Mesečno 40 din. Beethovnova 9/I. Ta teden nov začetniški!
3136
Najbolj*! vodnih po radijskem *vero je
„NAŠ VAL**
sporedi evropskih postal na vseh valovih, strokovni članki, roman, novela, novice z radijskega tn televizijskega sveta, filmski pregled, nagradni natečaj, smesnlce
Izhaja vsak petek In Je tudi lepo Ilustrirao: UPRAVA: Ljubljana Knafljeva ulica 6. Mesečna  naročnina samo 10«— dinarjev!
ŠIV. STROJI
NAJNOVEJŠI OTR. VOZIČKI
>
MOTORJI TRICIKLI A I V. STROJI
i
igračni vozički, skiroji. avtomobilčki, kolesni deli
TRIBUNA F.B.L. LJUBLJANA
Karlovška c 4 — Podružnica: Maribor, Aleksandrova 26
Ceniki franko!
Pozor!
Z uspehom zdravim na katerikoli način pokvarjene nohte m odstranjujem kurja očesa brez krvi in bolečin v kopališču hotela Slon. Te stroke sem se Izučil v inozemstvu, kjer sem jo tudi že več let uspešno izvrševal. Poskusite!
Dekanič
NOVOST!
Cenj. gospodom naznanjam, da sem otvoril na Tjiševl cesti Št. 15
▼ hiši kavarne Evrope
higijenično in moderno urejen brivski salon
aa gospode. — Postrežba točna, cene zmerne. — Za eenj. obisk se vljudno priporoča KNOL RUDOLF
ZALOŽBA »CESTA«
LJUBI J ANA  —  KNAFLJEVA UL. 5
je Izdala tele zanimive knjige, U vam bodo prijetno skrajšale dolgočasne jesenske dneve ln ki so zelo primerne tudi za darilo:
Ravljen: ZGODBE BREZ GROZE Klabund: PJOTR - RASPUTIN Ravljen: ČRNA VOJNA Thompson i SIVKO Maferjeva: RUDARSKA BALADA
Nase cene potrjujejo, da so knjige založbe »CESTE« v resnici
najcenejše slovenske knjige
kljub temu pa so vsebinsko odlične, zelo okusno pa so tudi opremljene Broširana knjiga stane 10.— din. Vezana knjiga stane 15.— din.
Pri broširanih knjigah računamo za omot ln poštnino samo 1 din, pri vezanih
▼ celo platno pa 1.50 din.
Naročila sprejema in jih takoj izvršuje:
ZALOŽBA »CESTA«
LJUBLJANA — KNAFLJEVA UL. 6
štirje aparati letnika I940
zopet dokazujejo, da je
znamka svetovnega slovesa
RADIONE 74o super
Osemelektronski veliki razkošni super Radione 740 Ima predstopnjo. 7 krogov, 3 valovna območja, moderne jeklene elektronke, magično oko z dvojno občutljivostjo, zvočno kompenzacijo, regulator za selektivnost in barvo glasu, zmanjšano občutljivost za motnje, zaporo zoper kratko valno motnje. — Tipa 740 W za izmenični tok rabi le 50 wattov. Cena din 5.600.—
Tipa 740 GW za istosmerni in izmenični tok rabi 70 vvattov. Cena din 5.800.—
RADIONE S4o super
Petelektronskl razkošni super Radione 540 Ima: 7 krogov, 3 valovna območja, moderne jeklene elektronke, magično oko, zvočno kompenzacijo, regulator za selektivnost ln barvo glasu. — Tipa 540 W za isusesJSOai tok rabi le 40 vvattov. Cena dni 4.200.— Tipa 540 GW za istosmerni in Izmenični tok rabi 58 wattov. Cena din 4.400.—
RADIONE 440 B super
Stirielektronski baterijski super Radione 440 B ima: sedem krogov, 3 valovna območja, 2 voltne štedljive elektronke, regulator za selektivnost in barvo glasu, odklopljivo razsvetljavo skala — Poraba toka (brez razsvetljave): 2 Volt, 0.42 A, 135 Volt, 13 ma.
Cena din 3.700.—
RADIONE R 2 super
Sestelektronski avto- ln potni super Radione R S ima: predstopnjo, 7 krogov, 3 valovne dolžine, delan je za 6 aH 12 voltnl akumulator hi za vse napetosti izmeničnega toka; ima regulator za barvo glasu, zmanjšano občutljivost za motnje in zaporo zoper kratkovalovne motnje ter kovinsko kaseto. — Poraba toka je neverjetno majhna hi sicer: sa izmenični tok le 24 vvattov, za 6 voltni akumulator le 3.5 A. Cena din 4.800*—
JiiiitL.
RADIO d. z o. i
V LJUBLJANI — MIKLOŠIČEVA CESTA 7
TELEFON 3190
ljubega
ZAHVALA
za počastitev osebnosti, življenja, dela, vrlin tn kreposti natega pre-
ALBINA BE¥CA
glavnega univerzitetnega arhivarja ln res. vojnega činovnika UX klase
ob njegovi prerani smrti. ___
Ko smo se med dolgo in težko boleznijo bali za njegovo dragoceno življenje, so se nam pridružili iskreni prijatelji, ki so nam bili z upom
in tolažbo ob strani. . ._      ... .
Ko smo ga položni na mrliški oder, so ga premnogi kropili, se poslavljali od njega, ga obsipali s cvetjem in mu posvečali najlepše misli.
Ko smo ea spremljali do preranega groba, so šle z nami množice uradnih predstavnikov z gg rektorjem, prorektorjem to profesorji univerze ter zborom oficirjev na čelu, uredništva univerze, stanovskih tovarišev, društvenih odposlancev, prijateljev to znancev in ga nad vse iskreno počastile.
Za vse to se prav prisrčno zahvaljujemo.
Zahvaljujemo se rektorju univerze to njenemu uradništvu za osmrtnico, garnizijski upravi za odreditev pogreba z vojaškimi častmi, Akademskemu pevskemu zboru za prelepo žalno petje, ki je pokojnika spremilo v njegov večni mir, pisatelju g. Franu Albrechtu, ki je ob odprtem grobu izgovoril v slovo pesem o čistem prijateljstvu, s katerim je bil pokojnik tako vdano navezan na svoj prijateljski krog, to gg. novinarjem za tople to s prijateljskimi čustvi pisane nekrologe in poročila o zadnjem slovesu.
Zelo smo hvaležni gg. zdravnikom ln sestram zavoda za raziskovanje to zdravljenje novotvorb, Id so dajali pokojniku svojo pomoč to nego v zavodu.
Maša «z»AiS«w » preljubim pokojnikom bo v torek 7. novembra 1939 ob 7. url v župnl cerkvi ▼ Trnovem.
V LJUBLJANI, dno 4, novembra 1030.
Bevčevi
Urejuje Josip Zupančič U Za »Narodno tiskarno'' Fran Jaran  // Za upravo in insoratni dol Usta Oton Christot U Vsi v MuMjani
mm