Leto LXXI. St. 28.
L)nal)aaa, sobota S* fearaaria 1938
Cena Din 1.—
i^naja v san aax popouine. izvzemaj oedelje is praznine — inaeraU do 90 peui vrst a Uis a, do 100 vrsi a Din a-00. oa 100 oc auo irrvt a um a, vocp inaerati peur vrsta Dtn t.—. Popust po dogovoru, inseratnj claveh posebej — »Slovenski Narod« vp  - meoećno v Jugoslaviji Din 12.—. za inozemstvc LXd za.—. Rofcnpisi v ne vračajo
UEEUMsivo ta upkavmstvo
LJUBLJANA.  Bnafljeva ulica ttev. 6
Telefon: 31-22, 31-23. 31-24, 31-25 Is 81-26
Podružnice: MARIBOR, Strossmaverjeva 3b — NOVO MESTO, Ljubi junaka c, telefon st. 26 — CEUTE, celjsko uredništvo: Strosamaverjeva ulica 1, telefon ftt. 65; podružnica uprave; Koce nova uL 2, telefon št. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101.
Poštna Hranilnica v Ljubljani št. 10.361
Dalekosežne spremembe v Nemčiji:
Generali so morali kapitulirati pred stranko
Vsi vodilni generali so bili vpokojeni, vrbovao vodstvo državne obrambe pa je prevzel Hitler sam — Gor ing je imenovan za generali eldmaršal a, Neurath za predsednika tajnega državnega sveta, Ribbentrop pa za zunanjega ministra
BfciRLLN, 5. febr. br. Vsa nemška javnost je danes pod vtisom dalekosežnih Izprcrnemb, ki so bile izvedene z najnovejšimi odloki kancelarja Hitlerja. Nemška javnost doslej ni ničesar vedela o hudih nesoglasjih, ki so izbruhnili med vojsko in narodno socialistično stranko '»dnosno režimom, ker nemški listi o tem niso smeli ničesar poročati, vsi inozemski listi, ki so o tem pisali, pa so bili zaplenjeni. Samo včeraj so v Berlinu in drugod po Nemčiji zaplenili 18 inozemskih listov, po večini angleške in francoske, ki so objavili obširna poročila o nastalih sporih in krizi režima. Tem večje je začudenje nemške javnosti, ko je danes izvedela, da so odšli v pokoj skoraj vsi vodilni generali nemške vojske ter da so v vrho\-nem vodsnu izvršene dalekosežne spremembe. Hitler sam je prevzel vodstvo celokupne oborožene sile, obenem pa ukinil dosedanje funkcije vojnega ministra ter na njegovo mesto postavil vrhovni generalni štab. Skoraj vsi vodilni poveljniki so odstavljeni, za iieneralnega maršala pa je imenovan general Goring. To dokazuje, da je zmagala ona struja, ki se je zavzemala za odločilen vpliv v vojski ter da je sedaj tudi nemška vojaka več ali manj podrejena narodno socialistični stranki.
Važna i/prememba je bila izvršena tudi v pogledu vodstva zunanje politike. "\ rhovno vodsHo zunanje politike prevzame novo osnovani tajni državni svet z dosedanjim zunanjim ministrom Neurathom na čelu. Za zunanjega ministra je imenovan dosedanji poslanik v Londonu in posebni zaupnik Hitlerja Ribbentrop. Tudi v nemški diplomaciji so izvršene dalekosežne spremembe. Poslaniki na v **4'h \ <n1ilnih mestih s<i odpoklicani. Nasledniki še niso imenovani. Kaj pra\ za prav pomenijo \se te spremembe, bo pokazala bližnja bodočnost. Pojasnila pa utegne dati tudi Hitler v svojem go\oru. ki ga bo imel na seji državnega sveta. Ki j« sklican za 20. februar.
marca li*3o <1<. februarj« 1JKJS. Zgodovina te<ia Časa !>o vezana na vaše ime.
Bcrt:n. 5. fcb. O sprememb   \ vrhovnem sodstvu nemške vojske je bi! objavljen na iedrtff od'ok kancelarja Hitlerja:
Odšle i bom sam osebno m neposredno Tšil blišst i-r-/lovnega poveljnika celokup te nemške oborožene site Pristojnost dosedanjega splošnega oddelka i-ojnega ministrstva se prenaša na št ah lega vrhovnega poveljstva. Dotedanji načelnik splošnega oddelka vojnega mini-fr^t\-a postane načelnik štaba vrhovnega poveljstva. Po rangu bo enak ministrom nemške vlade Vrhovno po\th*t\-o oborožene sile bo obenem opravljalo tudi v<e posle vojnega ministrstva. Vse dolžnosti, ki jih je sedaj opravljal vo/ ni minister, bo odslej vršil načelnik štaba vrhovnega poveljstva in sicer v dobi miru po mojih navodilih, in tako priprai-lial dr-Sava* obrambo v vseh njenih področjih in na v*eh poljih.
Zahvala maršalu Blombergu
Berlin, 5. feb. AA. (DNB) Vodja rajha dtiaiai kaadai 1'•*'.- ji poslal maršalu v.
Blombergu ob njegovem odhodu iz vojnega Trti-isrrsrra in z vrhovnega poveljstva naslednje pismo:
Uradno vremensko poročilo
z dne -V t. ni Rateče-Planica,  870  m:  — 9, pooblaceno, mirno, p rtič, 90 cm. skakalnice uporabne,
rianica-Slatina D°m D*rije. 1000 m: —8,
sončno, prsič 90 cm. drsališče uporabno.
Planica.TainAr.ll06 m:   — g pooblaceno,
mimo. prtić, 125 cm. Krsuijftka gora, 810 tmz —S. barometer se
dviga, mirno, sončno, prsać 85 cm. san-
kalisće m drsališče uporabni, Vršič.   1601 m: pršić 180 cm. poKijuka-sporthoteL 13#* m: —4. sončno,
mirno, 32 czn prštfa na 110 podlage. Doma  na  Korani.  1530 ni:  —6. sončno.
mirno. 25 cm prfača na 200 podlage. Vogei.  1540 m: —10, sončno, mirno 200
cm 511-^ga. spihan. St. Janez v Bohinju. 530 m: —9. sončno.
mirna. 70 cm enega, deloma aren. Zlatom*  v  Bohinja.  530  m: —8. sončno.
ocenjen enea 90 cm. sever Skofja Loka. 350 m: —3. sončno, mirno,
13 osrenjenetfa s~e8B-Polžev«. 620 m: —1. barometer se dviga.
>. mirno, 7 prSča oa 10 no lane.
Dodatno z dne 4. 1L 1938. Sv. Križ nad Jesenicami. 1000 m: —1, ha.
roeneter ee dviga, sončno, mirno. 25 pršića na 40 podlage.
Gorju še. 1000 m: —3, sončno, lahek sever. 25 cm e ah ere enega na 60 podlage.
Radovljica. 518 m: —8. barometer se M. ga. iasno. mirno. 20 cm oarenjenega snena novo otvorjeno drsališče m skakal-n:ca uporabna.
Jezersko. 890 m: —4. eončno. mirno. 23 pr-šića na 15 podlage.
Dojb na Kofea0. 1500 m: —7. jasno, mirno. 30 pršića na 90 podlage.
Koča na Zelenici. 1534 m: —8. jasno, eair-no. 80 pršita aa 230 podlag«.
Ljubelj. 1370 m: —7. >a*DO, mirno, aanka-lišce uporabno.
Korešček. S33 m: —3. veter vzbodnik, 10 pršića na 10 podlage.
k" smo v letu 1°36 vzpostavili popolno suverenost Nemčije v vojaškem in teritorialnem pogledu, ste me večkrat zaprosili, da naj vas razrešim dosedanj'h dolžnosti posebno iz zdravstvenih o/irov. ker zahteva od vas preveč truda Ker se je seda i končalo pet let dela obnove nemškcaa naroda in njegove oborožene sile. sem sklenil, da sprejmem prošnjo, ki ste 10 vložili 2clim vam. da bi sc m dopustu odpočili, ker imate do počitka bolj pravico ko kd<> drug t josprni maršal! Pred menoi ste HI januar;a 1913 kot prvi oficir nove Nemčije polotili prisego zveste bo narodno sociali-li upravi Pet let ste sc /vesto in ne omajno drža!' te pnsege. in v tem času smo izvršili edinstveno preobrazbo nemškega tiaroda. Izrekam Vam za to svojo najtoplejšo zahvalo!
General Fritsch vpokojen
Berlin. 7 :• bru ... AA. DNB. Vodja rajha in državni kancler Hitler je posle! armadnemu generalu baronu v. Fritschu. ki odhaja s položaja vrhovnega poveljnika ko--ne vojske naslednje pismo:
Zcraii slabega zdravja ste bili prisiljeni me. da n.ii va? razrešim loseda-n.e emžhe. Ker vaie nedavno V>rvanie ns. jujru ni v prićakovani meri popravilo vaše-?a zdravja, sem oklenil, da ULrodkn vaši prošnji. Ob vašem odhodu iz aktivne vojne službe vam izrekam svojo popolno h\a-l^rnor-t v a -e izredno delo za obnovo nase vojeke in za njeno okrep:tev v čtsu od
maršal nemške vojske
Vo-lja rajha Hitler je armadne^a jrenera-
J« Goringa imenoval 7>a marala nein>ke vojake.
Novi poveljnik vojske
Berlin. februarja.   AA.   (DNB.) \*o-lja
rajha  -iržavn:   kancler  Hitler je topni^<e.ira
generala v. Brauschitza imenoval 2a vrhov.
n«^ra povel.jriika kopne voi^ke in sra obenen« prevedel v rin armadnuira nenerala.
Premestitve v vojski
Berlin, 5 teb AA. V zvezi 1 včerajšnjimi ukazi, je državni kancler Hitler premestil mnogo poveljnikov tako v kopni vojski kakor tudi v letalstvu.
Tajni državni svet
Berlin. .">. februarja. AA. Volja rajha dr-/:«\ni kancler Hitler je podpisa.1 naslednji ukaz o utštanovitvi tajnega državnega i»vela:
K«t sebi pride I je 11., posvetovalno telo za vodstvo zunanje pclitiUe ustanavljam tajni državni svet. Za predsednika tega tajnega kabinetnega sveta imenujem ministra barona v. Neuratha. Za člane novega tajnega kabinetnega sveta imenujem naslednje: ministra zunanjih zadev JOahima v. Rihben-tropa, pruskega ministrskega predsednika in letalskera ministra in glavnega p«»velj nika \ >ega vojnega letalstva maršala Hermana Goringa. namestnika vodje rajha in ministra Rudolfa He*sa. ministra za propagando Josefa GonlHMsa, ministra in načelnika državne kancler^ke pisarne dr. Hansa Heinrirha Lammersa. ula^nega poveljnika kopno vojske in armadnega generali Wal-terja v. Brauschitza. glasnega poveljnika v«»jne niornarire geueri-la-adiiiirala in čast. ne^a doktorja Lricha Raederja, načelnika 1 štaba vrhovnega poveljstva oborožene sile topniškega generala VVilhelma Keitz^la. Kot i delovodja tajnega državnega sveti bo na- j stopal načelnik državnega kanclerstva.
Ribbentrop —
zunanji minister
Voda rajJio Hitler jc za zunanjega ministra imenoval v. Ribbentropa, do^ianje^a cemškega  velefHjelanika  v Londonu.
Neurath —
minister brez portfelja
Vohlja rajha in državni kancler Hitler je sklenil, ia noj dosedanji /;winn.;i minister v.   Neurath ohrani   položaj  ministra brez
portfelja.
Zahvala Neurathu
Berlin, 5. februarja. AA. Volja rajha držav::« kanrler Hitler je poe?lal tole pismo baronu v. Neurathu. novoiinenOvaiie»nni ansiacalnaVa ta>ne4j:a sveta:
Ob kenen pet ena leta narodno socialist h-ne državme uprave ste me zoi>et zaprosili za vjK>kojitev. Zaradi vaših /:u^lug in uslug, ki eo mi še nadaije neo*»ho»lno potrebne in ''»asi ppoš-tnjem vašo starost 00 leU ter dej->:\o. da ste tako opravili 3"> let državne službe. :ie morem sprejeti vaše prošnie. V teku petih ler vašeira delovanja so mi bili vaši nas ve: i iti vaše glol>oko poznanje vseh stvari neobhodno potrebni. (*e va^ to-rej raz-r<*<ujom tekočih /a<b?v pri vfhlstvu zunanjega ministrstva in vas postavljam za pre sodnika tajnega sveta, s'orim to samo /..10. da ai imel tudi v bcnloee na najvišjem |K>loža.Ui svelovaVa. ki «»10 jje verno poljn-ral v v>eh teh lotili Težkih lotili Smatram za svn.V) dulvnost. da so vam za to iz vsega ud uaMepšo zahvalim.
Odpoklicani diplomati
Vodja rajha Hitler je odpoklieal ve'epo-tilaniko v Rimu. Tokiu in n:i Dunaju, to je v. Hass-la. v. Papena iti v. Dioksena ter j:h postavil na nr/položonje.
Funk gospodarski minister
Novi minister sa s^onpodarstvo Funk je z dnom 1. fehruarja prevzel h\oj.- j>osie.
Sklicanje državnega zbora
Berlin. .". |V:.ruar..a. A A. [DNB/ Ka}lis*a-jc sklic;«ti na 9cjo, k: s«- bo vršila dne 20. fvi«ruarja.
Odmev v inozemstvu
Popolna zmaga hitlerizma
London. Ti. febr. Vesti o dalekosežnih e»premeaubah v Nemčiji so šele po polnoči prispele v London, kjer so zbudile ogromno pozornost. Danažnii listi objavljajo berlinska poročila pod velikanskimi naslovi in jim dajejo kratke komentarje. Poleg sprememb v vodstvu nemške vojske smatrajo angleški listi za najpomembnejše dejstvo, da je londonski poslanik Ribtentrop imenovan za nemškega zunanjega mknistra. >Daily Ex-pr?s • opozaria v ovojem uvodniku na nape-
Se en angleški
Franeova letala so angleiki parnik
parnik potopljen
bombardirala in
Londori% 5. febr. br. Mornariško ministrstvo je danes prejelo poročilo kapitana an-geškega tovornega parnika »Alciras«, ki je bil včeraj 20 milj od barcelonske luke bombardiran in potopljen Kapitan poroča, da jc parnik pliiH s tovorom premoga v Barcelono. Kakih 20 mflj pred Barcelono so se na odprtem morju pojavila v smeri z otoka Malorce. ki je pod oblastjo generala Franca, letala Brezžično so letala najprvo pozvala posadko, naj se takoj rzkrca in odstrani od pa mika. ker ga bodo potopili. Kapitan je nato takoj izvesti še eno zelo jasno vidno angleško zastavo v znak, da ne gre za kak republikanski, marveč za angleški parnik. Poleg tega je biLa na par-niku izobešena tudi zastava, ki kaie, da se nahaja na krovu član mednarodne kontrole, ki opremlja parnik v dokaz, da na parniku ni prepovedanega tovora, to je vojnih potrebščin. KJjub vsem tem opozorilom sta s* dve letali spustili zelo nizko nad parnik in vrgli tri bombe. Dve sta padli v morje, ena pa na krov, kjer je povzročila hudo razdejanje. Letali sta se nato dvignili >n začeli streljati s strojnicami rva posadko. Kmalu sta se znova vrnili in 7 nižine vrgli na krov še dve bombi, ki sta prodrli do strojnice. Eksplozija je parnik razklala na dvoje, tako da se je v par minutah potopil. Posadka, ki je štela 25 mož. samih Angležev, se je rešila, ker so pravočasno prihiteli na pomoč v bližani se mudeči ribiči m pa neka republikanska šalupa. Letala so se po bombardiranju vrnila nazaj proti Malorci. Kapitan ic trdno prepričan, i da gre za franeovska letala ter da je za ta J r»apad odgovoren general Franco. 1
London. 5. feb. Potopitev že dragega angleškega parnika je hudo razburila angleško javnost. Mislijo, da bodo mogli to pot ugotoviti identiteto napadalca s pričevanjem rešenih članov posadke. Zaradi tega incidenta utegne nastati tudi vpra-šanjc o uvedbi letalskega nadzorstva. V parlamentarnih krogih žele, naj bi vlada z učinkovitimi ukrepi preprečila vse nadaJjnje neupravičene atentate.
Kaj pravijo v Salamanci
SaJamanca, 5. feb. Uradnega španskega mesta se je polastilo veliko razburjenje radi ponovnega bombnega napada na neko angleško ladjo pred Barcelono, in zaradi potopitve te ladje. Znano je. da je po predoru nacionalnih čet pri Teruelu in po zmagovitem prodiranju na južnem bojišču zavladalo v Barceloni in Valenciji hudo zaprepa-ščenje in da so rdeči oblastniki sklenili sedaj tvegati zadnjo karto. Zboljšanje odno-šajev med Londonom in Sala man co, ki postaja že vidno, je brez dvoma trn v očesu gotovih krogov v Londonu in v rdeči španski vladi. Rdeči oblastniki skušajo zopet storiti vse. kar bi po njihovem mnenju moglo zastrupiti tc odnošaje.
Sc tretji oajaaai parnik
London, 5. feb. br. Reuter poroča iz Barcelone, da je bil včeraj popoldne na višini Barcelone izvršen napad še na tretji angleški tovorni parnik. Tokrat pa bombe parnika niso zadele in je srečno prispel v barcelonsko luko.
tosti, ki so nastali' v zadajem času med vojsko in atraaka v Nemčiji, toda zadnji dogodki so pokazali, da je inozemstvo docela napačnega nazirauja o nemškem narodnem socializmu. Hitlerjevo stališče je sedaj Š3 za sto odstotkov ojareno. aHews Chronicle^ pi-£e. da pomenijo spremembe v Nenu-iji popolno zmago narodnega socializma nad vojsko. Četudi s? je moral Hitler udalj želji nemških generalov in odstraniti maršala Blomberga, je obenem tudi vsem ostalim ueneralom porezal peruti in jih f>osadil na hladno, z izvedenimi sprem^mbatuj na vodilnih mestih pa zagotovil absoluten vpliv stranke in režima v vojski. V bližnji dobi bodo sledile še dnigv važne spremembe. :-Daily Tel?graph.'. je istega naziram-a in še doznava, da bo za novega poslanika v Londonu imenovan dosedanji nemški poslanik v Rimu v. Hae^el.
Pariz, Tj. februarja, br. Današnji listi objavljajo pol velikanskim; aaelovj jM>roč3Ia o spremembah v nemški vojski in v vodstvu nemške zunanje politike. Desi vsi listi rO-irlasno priznavajo dalekosežni pomeri teh sprememb, si v presoji teh dogodkov niso e.iini. Večina listov naglasa, da je sedaj dobil Hitler jopolnoma enotno volstvo Netnćijpe v svoje roke. Dosedaj sta bila dve tira: stranka in vojska. Odslej bo ves nemški aparat šel po istem tiru, ki ga usmerja samo volstvo naroino social*tične stranke. >MatUi« piše. da je seda> Nemčija stoodstotno hitlerjevska. »Jour« razmotriva o lodočem razvoju in vidi v dejstvu, da je < roring imenovan za generalfeldmaršala, jamstvo, da bo Nemčija se laj še z večjo odločnostjo nadaljevala lv>rbo proti komu-*nizmu. Po solbi lista bo sedaj Nemčija, po. koma enemu vo«lstvu, bolj pripravljena za splošna pogajanja za ureiatev evropskih problemov kakor je bila doslej. Radikalni »Oeuvre« je mnenja, da je sedaj šele postala Nemčija stoodstotno hitlerjevska. Francija pa zaradi tega nuna vzroka, da bi se razburjala. Pač pa je napočil čas, da tudi Francija na znotraj in zunaj dokumentira svojo enotnost in tako postavi na laž vse one, ki snekulirajo na neenotnost francoskega naroda. Sedaj mora biti konec konferi-ranja- pogajanj in papirnatih pogodb. Francija mora dobiti režim široke nacionalne koncentracije, ker bo le na ta način vlila vsem svojim nasprotnikom spoštovanje. Glasilo ognjen:h križarjev »Petit Journal« piše, da je s tem tudi os Rim-Berlin znatno oja-j cena.
Politični o4$otni&
Izzu katoliških Hulis
»Delavska pravica«, glasilo krščanskega delo\'nega ljudstva, je v svoji 3. in -i. letošnji številki objavila članek »Kulturnost kulturnih organizacij«, ki je vsebinsko zelo zanimiv. Pisec razpravlja o razmerah v katoliških prosvetnih organizacijah in poudar-ya, da »hoče pojave vzeti iz najvišjih in najnižjih členov organizacije ter s tem vzbuditi zdravilne sile odpora, ki naj s takimi poja\'i neizprosno obračuna, jih iztrebi iz nas in očisti našo rast pri koreninah.« Govoreč o teh pojavih, pravi: »V zadnjih letih so v naših katoliških prosvetnih organizacijah nastopili Budni pojavi, ki kriče, da so se vanje zajedli nekaki kulturni mo-s k i 11". A:j so se nasrkali strupa v močvirnih soseščinah s?t?\'enske{*a narodu, ga začeli izražati v njego\'i biti. v njegovi rasti
in zdravju in mu začeli zavirati tivboden duhovni in kulturni polet.« V teh organizacijah se hoče izvesti »mehanična enotnost«, češ. »vsi enako, to je lažje, vse drugo je balast, naj bo vse v enem loncu, kislo zelje in mleko, češnje in česen, v tem je moč organizacije.« Razpravljajoč o svobodi duhovnega življenju izvaja člankar: »Svoboda duhovnega življenja je najvažnejši faktor v človekovi zgodovini. Tu je izvor vsakega ustvarjanja, vsake rasti navzgor, vsakega resničnega napredka. Brez te svobode bi človek ne bil \*eč človek, bit bi čisto na\'a-den stroj, robot, ki so ga izdelali v tovarni In pri nas žive ljudje, ki jim je vse to tuje. za katere te svobode ni. posebno takrat ne, ko jo je treba deliti drugim. Gorje tistemu, ki se drzne proti njim braniti različnost člomkove sodbe in vrednotenja, gorje še posebno takrat, če si je drznil tem »mašini-stom« upreti se v ustvarjanju človeških strojev, ki delajo vse le na migljaj brez samozavesti, ki sprejemajo \%sako smet kot največjo svetinjo. Gorje člo\*eku. ki bi se drznil proti njim braniti sočloveka. »Proklet bodi«, mu je iskreno plačifo.« In v podkrepitev te svoje trditve navaja člankar: »Zgodilo se je pri nas, da so tovariši hoteli stvoriti edinico kot posebeti člen v organizaciji... Hoteli so. ker so mislili, da je svoboda organizacije duhovnih sil svobodna. Mislili so. Pa je prišel zakulisni ukaz. ki je že v kali zatrl še ne rojeno mlado moč. da bi za vedno preprečil, da bi kdo kdaj mislil drugače, kakor je sodil in sklenil »izvoljeni vrh«, ukaz, da je to nedopustno, nemogoče, nepotrebno . . .« — Iz teh izvajanj je razvidno. J*, so se v zadnjem času je li v rimokutoliških vrstah prav krepko gibati oni, ki se vendarle zavedajo, da človek ne more in ne sme biti stroj, ki stopi v akcijo samo takrat, kadar ga zažene jo drugi. Zdi se, do je v katoliškem taboru nastala zdrava reakicia. ki bo razčistila smrdeče ozračje. So pač prišli nc-katemiki v tem taboru do istega spozna nja. kakor oni naši rodoljubi, ki so se v preteklosti uprli gotovi komandi in postali nositelji svobodoumnih  in naprednih idej.
Slavospev učiteljem in orožnikom
Profesor Fran Tucan iz Skopiia je objavi! v »Jugoslovenskih novinah« izredno zanimiv članek, ki mu je dal naslov »Tajne sile zemlje«. \i to prav za prav članek, to je govor, ki ga je imel na proslavi sv. Save v Skopi ju. Je to visoka pesem kulturnemu delu in kulturnim uspehom v Južni Srbiji, kjer vse tekmuje v plemenitem stremljenju, da kulturno dvigne to našo klasično pokrajino. Iz Tućano\'ih izvajanj navajamo par odstavkov, nanašajočih se na zaslužno kulturno delovanje našega učiteljstva in naših orožnikov. Poslušajm') dr. Tucana: »Ti mali ljudje, naši orožniki iz najrazličnejših kraje\* naše domovine, razkropljeni po tamošnjih krajih, živeči često v zaplan-kanih, težko pristopnih seliščih. so postali v gotovem oziru naši mali. neznani prosve-titelji. Treba se je napotiti tja v one vasi. kjer oni žive, da se vidi in začuti njihovo delovanje in njihovo stremljenje, da dvignejo ta selišča in njihove prebivalce. Da jim roko stisneš in porečeš: Hvala ti. možakar! Ako bi ne bilo onih 'is. ki tako mogočno obvladujejo člo\*eka. ali bi mogli razumeti to delo pa delo številnih učiteljev in učiteljic na osnovnih šolah v teh krajih? Treba je videti, v kakšnih razmerah žive in delujejo, pa da se jim poklonimo... In s kakšnim požrtvovanjem in samozatajeva-njem oni služijo svojemu učiteljskemu poklicu! človek mora poznati to njihovo življenje in delovanje, da občuti njihovo veličino. To so — jaz bi jih mirne duše tako imenoval — neznani junaki, ki se žrtvujejo za čast in veličino domovine, to so eni nevidljivi in neznani sodelavci Velikega Kralja, ki je v njih gledal svoje najboljše pomočnike pri stvarjanju nove generacije, ki mora biti neomahljiv čuvar Njegove in naše Jugoslavije!... Boze mojt ko bi bil ta naš najlepši, najzaslužnejši stan, ti naši učitelji osnovnih šol odvisni samo od svojih starešin in od nikogar drugega, kakor so na primer naši orožniki odvisni samo od svojih, kako čudovito in mogočno hi vzcvetela proaveta v naši domovini h —
t
1^^^^^^^^™ Kino Sloga — TeL 17-30 Samo Se danes in jutri predvajamo pretresljivo filmsko delo o zadnjem trgovcu _s črnimi sužnji: LADJA SUŽNJEV ;r-^r;Km*B!!,£? nove JU žurnal: Vesel dofjodck v rodbini holandske kraljica — Predstave ob 16 IS 15 in 21.15 url, v nedeljo ob 10.30, 15.. 17.. 19. In 21. url
Odločne besede
naših učiteljev
Zborovanje včiteljstva 9 sreskili ačit#l}skUi draitcv JUU
Ljubljana, 5. februarja I>opoldns se je zbralo na velikem zbo-i-ovanju v filharmorucni dvorani uciteljatvo
9 areikih ućiteljakifc društev JUU, in si-
*-*r Kamnika, Kranja Logatca. Litije, Ljubljane-mesto in Ljubljane vzhodni ln zahodni del. Radovljice in Škofje Loke Pobudo za zborovanje Je dalo kamniško društvo in predsedoval je Jože Njp->koj iz Kamnika, Bansko upravo je za:-lopaI bandin šolski nadzornik M Jeglič. Namen zborovanja je bfl, da se učite'jstvo seznani z najpomembnejšimi stanovskimi zadevami in akcijami* ter z organizacijo narodno-obrambneea dela v drugih državah, ki bi nam naj bile vzor.
Name« t u predsednika sekcije M Kumlja, ki je moral odpotovati na sejo upravnega odbora v Beograd ie podal stanovsko poročilo Drago Supanćić. Opozoril je na nekatere nedostatke, ki je po njih prizadeto učiteijstvo v stanovskem in socialnem pogledu in predlagal je potrebne ukrepe Predvsem os je dotaknil vprašanja prosvetne personalne politike in naglasi!, da je učiteijstvo vedno zahtevalo naj se vodi prosvetna politika zgolj po predpisih zakona ki daje možnost da bi bili lahko z njo zadovoHn: vsi učitelji Učitelistvo 1e vedno zahtevalo sta'nost v alužbi. Id je potr-srn ne le za dobrobit sole temveč tudi pro«=v*»te LVitel^etvo k» leto« ponovilo svojo zahtevo a predlogi za finančni zakon. Referent ie obsodil nremes'itve utitetjatva brez s'uth^ne n trebe Orsran z*cna ^c borila, vse za renaraciie takšnih premestitev, vendar uspehi niso bili zadovoljivi Uči tel jat vo zahteva naj se vsa prosta službena me* t a razpisui^jo in odda io po zakonskih določilih Glede napredovanja zahteva, naj se vodijo zgoli po ra-gnih 'i-stah Ob**ta se nam uredba o nr.er. h listah
Referent se 1e odfoouo zavzel za prizadeta poročene učiteliire k« iim e bita odvzeta stanarina n kuriara tn ki ne ore-jemaio o*ebnih doklad U^iteli^tvo zahteva* Za enako dele *>nako pl^či'«' Poro<**»ne učiteHice so prizadete v osnovnih državljanskih pravicah
3ta?ež učiteliatva v dravski banovini ie nenono'n Praznih 1e nad 300 mest na službo pa čaka 500 učiteliakih ahiturien-tov. Uć'teljfka orginizaciia neprestano zahteva na i se to odpravi in nal vpokoie vse učitelje in nfiteHke ki so izpolnili 35 let slT:žb* in iosegl! V. po'ožaino skupino. Predlog učHteliFtva rud* ohv>ea zahtevo naj s^ s finančnim zakonom normira število urencev v razredu do 40
Gmotni polnza* učfteMstva ie nezadovoljiv zJast! sarsd: velike podražitve tivl^ni-slčh potrebščin ter kljub povišanju plač
nzmere Se ntso takSne. kakršne so bile leta 1935 Učiteljicam ie niso vrnili odtegljajev m ie vedno so prizadeti vpokojenci Zahteva učiteljstva je. da jim zvišajo prejemke na eksistenčni minimum ter odpravijo vse razlike med poročenimi in neporočenimi, med aktivnimi tn vpokojenrt Za podlago naj služi uredba iz leta 1932. A referent se je dotaknil tudi vprašanja monopola šolskih zvezkov in knjig:. Danes je odpotovala iz Ljubljane v Beograd posebna delegacija učitelistva ki bo skušala doseči da bi ne bila izdana uredba, odnosno da bi bila vsaj omiljena, o državni tiskarni.
Učitelj  Kocjančič je poročal  o najpo-
membneiši učiteljski gospodarski ustanovi.  Uttteliakl tiskarni. učiteljica Ribičtče-
va pa o akciji za zidanie doma učiteljic požrtvovalne urdtelhVe °o tn kuplV zemljišče za dom na vogalu Streliške in Stross-maverieve ulice.
Snreieta  ie hda »e^olueiia   ki v nii tiči-telistvo zahteva izvajan ie »tanov^ke Mnlie Jlfil ter da ora'an'zac^a vztraja na smernicah iAklaraci* iz I. n 1935. Pri tem .1eVj ii zoorovak-i ohliubHa^o <*voio pomoč, zaveda ioč se. da le tako ohranilo nVno ne-■~nos*  in  da   bo  doseg"1**   o^n^vn0 no-goie  za   neoviran  ra7\*oi  Holprva   ter napredka naroine kulture. Ti o«novni nogo*' so: ue'tellska  -talno«t v sluZb* In na mestu   avtomatiko nanredov^n^e in nopolna pravna ?:gumo^t* iTKoTi«an;e crmotneo'a BO> Tožaia aktivnemu in vr»okoien*»mu -»rv^vnp mu   uradniku:   nH-ma« "r»   p^no'ne en^Vro nva\*rioQt3   poročenim  nriteliicam: za^^li-tev  nezapocVnm   uM+el^Vfh   stUtutIsutoe ZT7'ŽTn*e     fttet-ila     ti**er*eev  v  ra-rr»',;>^ ir 0fO<neWs5V nov*h  roT^ov  tv>nn'riq »ir^dltp^ T>o1o*aia  to1«lr;h HlHOSHwStpf r*f^fO^S *»k;h  ro(*n:h          :n lfnitroV*T!Btr»v r^rtr^na
T'i"" «rfo^< 7"h*Avq po loČ:TV' ^ol<T>P UT>ra-ve od no'-t;i»pf
rn^nn-ohnrnd^la r*H na« ter 0 MMS n*eah tepa dela
F=r»r*1et« ie W1a rp*»oliK'i1a • r)hls»<=ti na* uooštev3lo nr^d v*em r»o*>eK^ o^^->^iTi'^ Ml in šol v narodno ro*1*an^h i-p^ taVo da bodo !ahVr> v v^kfm rK>pr1r'^u onrnv-liale OT0)fi naloge v kor^t naftpmu narodu lHOilfnfe*VMI «ed^n-«o ^amo mpio. »#w*tf r»a ne mor*»mo Tv-»T"b;*"i n^ br^te onkra-* U^r n*» mor*1 MH btri-«t: ksSanv1 wp.
7,9 htpv<"^0   rrtp^'^'nclre   nrav^p   V*ai V
55t< ^*»ri  kakršne u2:vnio msn^Ame v na&;
dr*«^H '
Knr-srno 1e  nr^^a"--»| ^ Vnrnčl?: rir^^c«*^--;;k  Klii^s  lroro«V!b   5inv»n"AV  *T T
c^^r Predavanie so ponazorevale lepe slike.
Ljubljana dobi hov dekliški internat
^ 2e  n«ka;  časa  razvijajo  ljubijau.- . > cialns. kuitume irt na<-aor alne delavke čka nioe  naAib   znanib  ženskih  dm.*tev. tajin srveoo   dciovanie    > seje de-ba'«-
i>isma noie. prodne -
Tajmvi Dosraia očitna: zo&>>e zbirajo. Zbirajo za n<v ek'i*kt interna. Za int^r rat, kj«r bi naJ4e varen kn»v zdravo pce hrano skrbno na i^#r~t vo. ir maTemusko bršco m«de hče-rke man^ pr- no/n h st.ir še v. ki b; se izobraževale v l,m 'Ijani.
Zaka   se  je  tako  a**n»1no  »prožila ta zdrava m»*e!. in zakaj *o se s Kake iclio* in  i7re«lno  vnemo  pod*ile  naše  zetie na delo?
VeJezae'uiĐa oarodna delavka   ki skorr po]  stoletia   koraka   na  čelu  na-ena žen stva in ffa b spretno n»ko v«jdi po ia>n< ^o^rtan;   not:   č4«>vt4toliub'a.   Qai»r««lka in patriot-zrna.   gtjspa   Franja  Tavčarjeva, ča stna dvorna dama Ni. VeJ. kr.l :cc Ma^-je |—Tnnie   8. februaria   *voj   avie::- . . roe-*ni dan.
Ko ie gospo juhilantka zaznala,  ia pri prarljajo dru*fvj in L-*amezniki zo ta da česnike m -kirila "«e !zraz.ila željo: »Ve me 3!   pms m   Ako me hrwN*re z;ires peeaotiti damtre  mladini. Nasi  žsoski  mLa-litd Mf> ja davna  *ha želja »e. d* bi trni de-< mam oromožn'^   -Mripv t de^^e  i »bi'e v Lnjb^n   ;>r cneren mT-rnat  t+ bo^e'e. -to rit« nekaj v  ta namen   Ud naše žene so hotele
%  narveč-im  priznanjem   !er Is. z velikim ve^ejem so i!e rw   slo 7 še4o ta ffovorijo  te*ajo in trkajo NTi^r ne DOfrka^o  zaman   Kdo b-  mM ne po Voziti  av^nrV) ali  v*»čk>  vnoto v ta pre-koristni samen in obenem počastiti
- •»vensko žerioV Kdo bi $c li ne h«>:e'. mor. ia na ta Jiačin o Molž:«: zj iavn. reje^o Dsfvps? Kaiti ona odldaaia rtarove Eefi iar *«arr'»  h 0«0|s irair* m'adi'o
V 4^klf%eoj hifeefiat j 1'raM'e Pavčarje sa  naj  bi se  po   MtmMmmfi   sk'i^"! 4bpvM
zcr*»**ii rili- o*-' čimbol naravn1 nei/.umet ieeni   nori.   Po   *-o'    Uu-'-ezrn uv:devn'^t
sapa o ja   V zavo u Frani-   1ovsesr*eoe nt m   naš*»   'ekiiee  v/jraiale v  d"bre t^v.i fiira   vdatif hčerke   r*v>rfv«»v»ln»- žene in na^e^e   ^krb-e   iro«oy>1:n>e    ve«tne   v7. 'oii o'.'i^e   namefne :n»<''e^tu • !!:e   »H»oPfi obrt »ice itd   V bod-»Čem int*»rnatu F on:e Tav 'arjevp   na'  b: se  iroi^nke  nri'<"!ll^ s^roc ireierjem'j  de'ovnemn  času   zdrav  i pr*1 ^roriti    nrehr.nni     pravilni   h'^^ni    f*-' i,n rrvi'n'evar.iH't     orerrr-'lh    d*«' no-r" Pn nssofialc na; b'       'rvi vodstvom nsn.>«ob 'V»nih v^^OMtelre tpr p akt"eniv> žen :n Ssa "^t za vptoo r ži\!; *rtje
V Boareni d "k'i-V en internatu na' 1»; 2*n. *»nke   rrf^'^eva'    samo  '-e^nir-n   s* o ek
'•o   no   !o*>ed:«niib   nrornčun'b  7nafno glHI ►d  ibičainirj vz rtevarnin v ni^ib interna 'Ti
Zato  nov'"  i^k'i^k'  :ntern<^*  ne b-< «amo zjo^na   tem\"^ tn 'i Aoei.^m ustanova. k: •^o   znatno   raz-Vemenila   m.ir>iVatero rod ■irjo in osaBoeOfs s% iMooihi' tp^-* —
M:ipl   *v»4p   v^^**el'iPo    ^Tiaovn^    i«> »n'-r.
-ve^e ln   pre*idirnc\ W*m*J*nc fgtwgs
la te«1a? o^'t^e^Jii *.n zdrava ln OO^ n''^" d^ brobotn:i   V^vno«*   io  ie * nn"7nj»nieni >r(r<*-:*4a   Za*o   nab^rp'na      ei io   rt"»i;m /en«"1 navriic *e7k:m nrHiks^ nra\ io^r0 ^grwym ><veda io  in  trkajo.  Ne dajte. «h bi
*rkaV z;i man.
tečaj
klasične gimnazije
• Mo)*trana 5. februar »a
Sooči »o vrnili ude I esenca prve« a smu-čarskeaa teč«:a klasične gimnaziie v Ljubljana ii Vioistrane. kier §o biLi skoraj teien da; Zdravi in zaaoreli so *e vračali v prijetnem zadovolistvn, da ao prebili ne saj krasa I b sončnih dni na belih poljanah, na fleabn zraku io za smuko naravnost idealnem snstfu.
Toča a ki era ie vodil nastavnik klasične ci m na »i je z Miioi M losevič, se je udeležilo 27 dijakov katsnm ie z direktor ir. Lokar dol dovolienia zanj Izbrani ao bili le taki dijaki, ki *o v šol t res marljiv tako da &i trot^ pouk Med tečajniki so nekateri sami p«i«p«>vali za tečaj, a 1n fm le to omocočil Higi«n*k /a vod. ki ie prtapeval večji znesek za rrrne d jake-
Teeaj se 1» pričel pTej*nk) nedel*o Vsako 1or*>*dne ?o bili te^amiki v ::k k^er   «0 OS  teoretično  in  praktično vadili, poooldne «0 00 4e4eh kraiSe lzl«»t> v M ž-vr, okol-ro  Bik 00 rodi v Planici   kier so tre n! rs H na 15 in 2!V-m^rt>ki ckakalniri in so Se B«>ksferf prav  dobro u v #»7 S« I i v skok h Na ura vi l i 00 rodi izlete v Krmo v Kot- k Peneri-ko. h kot* na Gozdu ia drugam. V popoidoa je bil tečaj zaključen s tek-
mo v toka Prvi ;e bil sedmo«^>lec urego-rac. dru2: šestosolec Srevko Potnik, tretji jetrtoeoier "ni-a Trtnik.
Tečajnik so stanovali v hotelu vTriclav* v Mojstrani, kjer so udol no -pali in tudi brana i3 bila prav dobra ter te*na. Ob tej DClMki *e tečamiki 7ab val ju je;o g. direktorju za dovoljen ie in g. dr Hircu za qinotuo po«l ;»oro.
Za z«iravje tečajnikom jc skibela tir. Kuraltova, zdravnica na sOiSfic- poikliniki, katera jih je spremljala tudi na vseh njihovih izletih.
Zanimiva drsalna prireditev
Ljubi jazi a. f • " -* ** - a Po u^reš-. hokej tekmi v letošnji zim: na Bledu, pri kateri sta nastopila Sk I-i-rija m SK Villacher in h kateri ;e tudi iz LJubrane prlSlo lepo Število obirkovalcev. bo Jutri ekshibicija v umetnem drsanju.
Na pr*." rstver.ih tek-.:.--.-, radnj n - •:. -lje so vzpulili prerlzn: obv?zni "liki posebno pa prosto drsanje, veliko navdušenje številnega občinstva Nastop §^dč. Palme tn £ Biberja v pair-— '-sanju pa ;e bil športni i.ž:te\ kak• šne^a v tej panogi v Sloveniji ie nJaaeo doi.vii: . 1 Ecuu nastopi skoraj koT.;   ina aHU
pa športnega kluba Ilirije. Začetek ekabi-btozje ob 11., tako da se lahko se 2 do-potldanofcatn brzoartelBoni pzkie pravočasno na Bled. Op^ozaz*Jano P*> posebno še blit-nje kraje na Gorenj*em, da ne zamude te ugodne prilike.
Koncert Slovenskega vokalnega kvinteta
Ljubljena. 5. w ■ruarja.
SaoonJ taonoen 9k>veoskc4ra vokalnega k\-inreTa Jo bil ena isa&ed tastih priro-litt v. ki jih moreaio imenovan popularne, sai je privabil v veJiko dvorano Fi'liarini>n:čae družbe tiste širok« pUati občin ki ljubijo  'epo, domaČe m ne  preve- razumljivo
lierje. ki ne e^rmo ^ ol čkaJrii^kib časov sem a tako vnemo. Če sem oz-načal koncert ^^v. voknlneea k\inteta kot či^alni^-ko pri redftev. ne jrre to na r'ČTin ^not^da ki Doseera z Gallusom. JanaČkom in Sukom daleč OTBko triej takih koncertov, tem vev ne r;«etin trad'elonalneffa naelna reprodukcije, ki bi sa na mol je karak-cn/iral s be-*edo sentimenralnost Ta s^ntiaontateoal se iavlja že v tvorh: tona. mo*• vn. fraTe. v izgovarjanju tn n«^la<aniu be<e ] tako. .n r«^'3ne ^e sama seb namen Tn sennm^n-talr.i   »«til^  ei   ne   dela   proMemov   niti iz
v 'kovnili    fo»ma!nih.   Irraz: ib   in s'ilnHi zahtev oo^imeznih <klndK temveč snr^me ni n. or. Gallusovo f-esno in srlohoko reli/i iozno  ču«atvp v  neko   jokavo vzdihovanje oomebktrž'* *<v-necra ^n robatesra .T^na^kr* in Os ^naide !e v na^ih narodrdh pesnrli
Posledr>a tesa vsekakor prevez enost-iv-neam odnosa ka eiee^e ie ta da »i izbira kvintet skladne \y 7boro\a*ke irteratVe in To ne ve Ino sreeno. K v*pmu *e i t^n lm žila še intonae1"vk.i nesUfiifnem oin-h tenor-:<av. tako ]a so h:i: eainoaneel  ki &$ : T
efal na. -Tu? in Tone P-trovč*?1 prava nte-ha. Pn klovirju :e BOremTjal z r.Heainn pre-t^iznosfio 2T. dr  Svare   Koneert >e bil klfirl •emu len Q*f»e% in publika ie   -?>'a neveei ilo zadoščenja. Fr. Sturm
Zaposte^^t ^efaivstva v decembra
Liubljana r> februaria OT'7r> v L'^'Mvan oolejstli atati#t4hie r*o-iatke o zaTv^l^no^ti a>e%rars% v ifcsomhru •sn*aVs9t leti i^otilunktoriti ntTram zavoro vestem de'avrfva «e zTiašatl <v»°fl ali 7-JTft'n Vpr>red-»vniA *<-> v ^r*.-! "ordno Ra?ar
-ka 'ndu-tr;ia 7 l*>tn'"m OfifajitaeiB 141S :b> 'tvpv ab 2| rr>n n tAt:»=f"lna i|iđa*trTfi a 123M !°!irrpv   al;  R.tO*V   :nbi^triia   kamenia in
^ml'p s 518 iel vezv ali H1.?'n indn^tri n ir- needslam 1 ^1        ffelaeeev nli 11.77 odstotkov. Vidaeiseiza letneaa nadra ne iz 'a^ui^  v  der-erobni   nobena ind!i«Tr;ia.
V eearMEem poetede !>a ne izkazu ie po iTieinhneiža napredovanja nobena iinineirfia Za**ndi mHve ^er-ie eo neradovale /.la».: ^rn^n'^ nad zemljo n '^»^O delavcev ali i*J.740/«. Lrradnie železnic. i'^cl in vodnih ^s/raHb za ŠT>4 delavcem a!; *?4 4»iJ«». tndnatri
knmon'a n zemlie /a <»03 delavce ali 11 92 vd=totUnv Celotn' se« iski pa^et ič nia^al "»^S^ delavcev ali 5 30" » ^ovpre^Tin SlosiVl '.averova^ *-» "»klavcev ;e 7naialo lani v d*»-»mbru 98 590
Naše ile tališče
URAM A
Zadetek ob 20 uri
Sobota. 5. februarja: ob 15. uri: Simkovi. Ljudska predstava po globoko znižanih cenah od 14 din navzdol
Nedelja, 6 februarja Ob 15 url: Sneguij-čica Mladinska predstava. Znižane cene od 22 din navzdol Ob 20 uri. Bela bolezen Izven Znižane cene od 20. din navzdol
Ponedeljek. 7   januarja: zaprto
Torek 8 januarja zaprto (Gostovanje v Cehu    Veronika   De^eniška)
Sreda. 9 februarja: Bela bolezen. Red Sreda
Četrtek. 10. fabruarja: zaprto.
*
OPEKA
ZarVtpk ob 20 uri
Sobota:   5.   februarja:   Goreivski ileičrk.
Red B  Gostuje g J Gostič Nedelja   6   februarja: Ob 15  uri: Ančka.
Znižane cene od 24 din navzdol Ob -0.
uri    Evgenij Onjegin   Izven. Znižane
cene
Ponedeljek   7   februaria: zaprto Torek   8. februarja: H>lte*a. Rt d A Sreda.  9   februarja:  Tosca    Red Četrtek Četrtek   10. februarja:   Večni žia. Gostovanje židovskega gledališča Habimah. Izven
Petek.  11   februarja:  Ob 15   uri: Ero z onega »veta. Dijaška predstava, izven Znižane cene.
Svetovno znano židovsko gledališče Ha-bimah bo gostovalo v Jugoslaviji *er pride tudi v Ljubljano. Ansambel židovskega gledališča šteje 35 o»eb ter vprizori v četrtek. 10. t. m. v naši oper: svoje najuspe-lejse delo i Večni 04«. DruSbp Habu ie brezdvoma najodličnejša gledališka skupina in se more in ime primerjati edino le z Hudožestveniki, s katerimi je v umetniškem pogledu popolnoma enaka, če jih celo še ne prekaša Predorodaia za to enkratno gostovanje v LJubljani se že vrši in se dobe vstopnice pr- dnevni blagajni v open. Cene od 80 din navzdol.
I Ameriki milijonar. Nazadnje se_____
le, da mladi von Nos ti ni tako slab in no-značajen in rodi pekova hči se preprUn, de i o ne ljubi samo zaradi milijonov. Take ni ptvtobne vsebinske trape rij a pa v Ljubljani ::aijoenijo danorano okrog prvega ravno tako* kakor okrog zadnjega v mesecu.
Vlom v šolsko stanovanje
Leekovec, 4. feibroarja.
V* nedeljo m-  c oplazil nekdo v stegovanje u6ite1;a z. Rav.ika, ki staouje v leskov-
ški narodni šoii. Potee n.ieea ima stanovanje rude šolski upra vrtenj. Oba st-a e t-vopma
družmama že  trdno spala, ko  se  ie med
2. m 3. uro nonoe: sn^zM vloirflec sko»zi zamreženo ,kkno v tHanova^V  S se*k«y> od-
rjo^no železnim iro^rom je odstranil z okna železno okra jo. skočil neslišno v go>bo uči-:.i Bavdka ter Bts odnesel v naglici več parov čevljev. pex*aa, obleke itd. v ekupni vrednost 1000 lin. Varnositne oblasta so iru^i i.i-i preisksle učiteljevo 5t.^no>vaT).je izi pričele poizvedovati za vlomilcem, kateremu so ie na sledu.
Iz Šoštanja
— Ob^nt xbor Strelsko dniiine. V vrsti KJlhiilj^lll đrnJIOV, ki so v zadrtem ča^u
Imel! občne zbore, je tudi naSa Strelska družina, ki spada po svoit agilnosti v prvo
vrsto tirk or*ranizacij. Občni zbor je vodil rrre.isednfk dr. Medic, druga poročila r*a so podah* vsi cdborovi funkcioinar-ji. "Družina se ponaša t moderno zgTaje-.-t"eli*čem z gTiioV>branocn. Lani je ppimlila ve? tekem, med katerimi je najbolj uspela zadnja dne 23. jan. leto«. Bilo ie to sobno streljanje. Sodelon-aJo je 31 strelcev, oddanih pa ;e bilo 1008 strelov: tekmovanje je prineslo tele rezultate: 1. Karb-> TVacr* B% to#*< od 60 možnih. 2. Larurus Tvan 5-1 to^k. 3 Steirsbach Kri-st.iaai 54. 4. Hauke Hubert 54 točk in 5. Kratijc T van 52 to>k. — Novi odbor Strelske dTTižine je ?estav!jen takole: predsednik ir. Sinile 'Drago, nodpredserrnik Lan-gus Ivan. gospodar Topoisek Franc; odborniki: gg. dr. Medic Stane. Majcarol Rudolf, Kunst Ivan, Kraujc Ivan.
Iz Ptuja
— Knm Union: V*e za l.iube<eu.  Ca L Ufl po \«t>bia: ni boU^-i- ^li bolje reč-eno. je tako trapast, kakot vsi podobni filmi, k pn-daii k riaju z Dvneja in • liaterj ure za l:u ■ »ezeii z lepiuii huzarii« m ^l.ranirano la-rone  ia  njih sinove,  ki   3o  za iolženi. pa k"*Čeio bogato nevero   Izde'an na le v Budimpešti in v nem nastopa o nekateri igri! ci in inra'ke. ki so s-mpat:čn:  t^-Ao ie v.t,-dar nekoliko boli^i kakor so navadni filmi te sorte. Nekoliko več življenja ie v njem n nekol'ko rnant osladno^ti kako*- % dnani--k'h  f lmib  7  t»aroni  in  uniformanii. Tudi -••i:ran ie  iona   do»-ro  Madžarski pleal in <*ij?arM>ika sodba   nidiio eledalcesa n-'ka-už;t ka. kom k Paul Kemp :e odličen in -: "lov. k •»h m Aru k s1.  \:\ hi      ne - :n        V.   •< ovr. "ena  e tudi Lucie Eiyzlt>cb in končno ludi slavna -unaka Pnul Javor in Maada Sctsari-der ne iirrata -*labo   (imotno t'ror»adla ari ~lokra;ija je prikazana ko( etirno propadla, -tari baron  No« t i žhrt sanso od mimmnja pri lvr>«yal Ii   iroletareb in prtila -voio lepo tieer takemu  proietnnu   »vojeifd i^/v;.i:,ie £a sina. ki ie pa »odlicea oficire. boCe ope-čali c hčir4o b.vre^a peka, ki je pvioLal v
— Odhodnita Daw»rinu ^terku. Sokolsko
tvo v Ptuju ie Dddavno prireddlo v ptujskem Narodnem domu oihodniro šolskemu nadzoru ku ter dolgoletnemu <=okolskemu in
avoeiaa ielavcu s. I)avr>rinu r^terku, ki je bil premeščen v Krško, le o in pr>reno odhod-nico. Med dtujrim <o požrlvovalnemn avn?-mu delavcu izpresovorili v slovo za Sokolsko društvo 2. dr. Šalamun, za CMD s- dr. S-'ličar, za t-okoteke Seie piujV«keifa okrožja s. Ogorelec, za ptnjski Športni klub g. Spat, gimnarijski ravnatell g. >lr. Kovačič in za-stopnk (Tlačene Mat:re. G. št^rku. ki ie \o let. kolikor jih ie preživel v Ptuju, deloval nesebično in požrtvovalno v skoraj vseb tapredn b In k ust umih orga nizacijah. želimo na novem me^stu najl?p?e uspehe in smo prepričani, da bo *ud: tam nadalieval s svo-
m vnessin 'avnim đe^ostaz^eea!
— Občni zbor gasilske čete je bil v ne-v gasilskem dorcu pod predsedstvom
ravnatelia mertne hranilnice g1. Vidmaria. Iz poroči! posajneznih funkcionarjev je razvidno, da je naša gasilska četa zelo agilna ter je po zaslugi funkcionarjev prevzeti dolg od bivše uprave že značno manjši. C'cta si je nabavila tudi novo moderno bnzealko. Za novega poveljnika je I il izvoljen z večino glasov mestni vrtnar Vauaa, za četnega vodjo pa Runovc.
— Iz gledališča, v torek 8. februarja v piizorijo domači     igralci    ar. Remcev o
Čarovnico Kirko^. komedijo v žtirili dejanjih  Režijo vodi g Borko.
Iz Tržiča
— Tržiik.*   podru/.nicn    Zveze šoferjev
dravske   t^aonvine   je tudi   lejtoe priredila I. febriarja svojo običajnjo vsakoletoo ve-selioo. Šoferska veselica ;ie postala v Tržiču zadnja lefa  na|borj obiskana dobrodel-isr&edkev in inoromo na^m šoferjem samo SeerMnti <a se jim je posrečilo pri do. iti s\ ne It'»ene simpatije občinstva.  Kako tu-i.i ne- Saj so ludi   lo skrajnosti uslužni in rjosrnežljivl  Saj       re*i vsakomur nerodno, i pe nrisej na nvhovo prireditev in se i:        /a: liva'ežneiifl za vse varne vožnje, ki  .Hi  naši  .^jferi;  oprav!j»ajo dan na dan brez defektov in k./ i '.^lov. Kljub velikemu navah so na.>i šoferji mislili na vse in «o trdno držah"  v rokah krmilo prireditve. 7a vse so skrbeii in zato tudi. kakor ču-< nio leno izvozili. Na tekmi mask je prvo iar ilo prejeJ -. Tiri ič i/ Ljubljane kot »Me. phisto«. i. t. par Iftmh prvo\-nstnib čevljev znamke   * Peko-.   Upamo.    a   se  bodo vsi obiskovalo! prihodnje  aoeeiake dobro e'ne • • *••  Rtve v Tržiču >e botje zabavali ko kor na vt-eli dpsedani:h. ter doseg*]i naivečM zabavni užitek.
Iz škofje Loke
— Dva poMnvilna večera ob odhodu šolskega upravitelja g- Jakoba Rojica sta potekla kar naiprisrčneje. prvi pri Horaa-
| nu :n drugi pri Balantu. Od odhajajočega 3o se poslovili gg. sreski šolski nadzornik Ivan Kržišnik. mestni župnik Jernej Pod-be\*šfck. veroućitelj Karlo Babnik, za učiteljski zbor deske šole g. Vojteh Debeljak in za meščansko šolo g. Gorice k. Vidno ganjen je srpregovoril tudi g. Jakob Ro;ic, ki ga bi ohranila šola v hvaležnem spominu.
— šahovski turnir za naslov prvaka škofje Loke je bil pravkar zaključen. Turnirja se je udeležilo 15 šahistov. in je bilo stanje ob zaključku nas-Iednje: Prvo mesto in s tem najboljšega šahista v Skofji Loki si je priboril rz. Stane Oblak fll točk). Njemu slede: gg Lado Krek (10 in pol). Ivo V ran! car (9 in pol), Rudolf Krivec (9>. Tirje Oblak (8 in pol), Stanko Modic in Jože Babic (8). Franc Matul (7 in pol). Milan Hafner in fetefan Novak (7), Franc B rum en (6 in pol), Milan Až-be in Ivan Sušnik (4 in pol), Viktor 2itko
3» in Afonz Marolt (1 točka).
— Nesreče. Poledica zahteva nove žrtve. Na praznik dopoldne je spodrsnilo pred Burdvchovo bi£o zasebniku g. Ivanu Ber-gantu iz Medvod. Bergant je obležal z zlomljeno nogo. Ponesrečenca so prenesli v lekarno, po zdravniški pomoči pa je bil prepeljan v ljubljansko bolnico. — V Pu-staiu ai je zlomila nego učenka meščanske ^o!e Anica Severjeva. Dekletce se je
it^aio za hišo in padlo. Podobna nesreća se je pripetila dvema otročičesma v Binklju. v boj Ivanček je padel s sani in si ziormi u^go pod kolenom. Teta je rev-
(m Je motni tu 4 on v hc#*dco.
— IV tnsvtzaab pevttk Pred krsvtklm je bUo t nTeatearnki uHol ker trtoat ukradeno pestita. Tatovi so najprej obiskali hodnik mestnejgn delavca Janeza Langerhoi-oa hi rnkimil vno nento, vneib 60 kosov p* -risa, ■rajo*, hlače, robca, rjuhe itd. Lan-gsrboš6eva leoa je tale. usodne noči čez. poeaoć na nogah. late noči so kradli tatovi tudi pel Mariji Arharjevi, in pri Manji Kri voevi, le s to radiko, da tam niso toliko odnesli. Oblasti iščejo tatove in je bilo ie več hišnih preiskav. Posebno ostro so prtčeli nastopati proti ciganom, ki so jih tudi oeunuli tatvin.
KOLEDAR
DANES: Sobota, 5. februarja katoličani: Agata
JUTRI: Nedelja, 6. februarja katoličani:
I>oroteja
DANAŠNJE PRIREDITVE
KINO MATICA: Dobra zemlja ob 16. in
19., ob 21.30 a Kraljica džungle« KINO SLOGA: Ladja sužnjev KINO UNION: Vse za ljubezen KINO MOSTE:  rVesela   vdova      in -Li
garconne.: (Možakarica) KINO ŠIŠKA: J u a n i t a
JADRANSKA STRA2A: »Večer v narodnih nošah* ob 20.30 v vseh prostorih na Taboru
FRANCOSKI INSTITUT: predavanje prof. Chevalliera o francoskem državniku Clemenceau-ju ob 18. v univerzitetni dvorani
KLUB   KOROŠKIH   SLOVENCEV: tretji
družabni večer ob 20. pri šestici BANOVINSKI    USLUŽBENCI: družabn
večer ob 20. v dvorani hotela Metropol ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE: »Njena
velika ljubezen«, ob 20.15 GASILSKA ČETA VIČ: Zabava v Sokol-
skem domu ob 20.
PRIREDITVE   V NEDELJO KINEMATOGRAFI ISTI SPORED SOKOL LJUBLJANA rV.: občni zbor ob
9. v  gostilni   Marenče   na "Dolenjski
cesti
VOJNI DOBROVOLJCI: občni zbor ob 9.30 v restavraciji Zvezda
OBČNI ZBOR POGREBNEGA SKLADA: finančnih in drugih državnih nameščencev in upokojencev ob 10. v lovski sobi hotela Miklič
LUTKOVNO   GLEDALIŠČE LJUBLJANSKEGA SOKOLA: >Matiček zdravnik ob 15. v Narodnem domu
ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE: Njena velika ljubezen« ob 20.15
P. J. S. NA DR2. DVORAZREDNI TRO. ŠOLI: akademija s plesom ob 19. v Trgovskem domu
SOKOL Vič: Dobri vojak švejk ob 20.15 v Sokol skem domu
DEŽURNE LEKARNE
DANES IN JUTRI: Mr. Sušnik, Marijin trg 5. Kuralt. Gosposvetska cests 10. Bohinec ded.. Cesta 29. oktobra 31.
JztfOl/ Štft€*
Danes se mnogo govori in piše o napredku v svetu. Te govorice so prišle tudi v Višnjo goro in niso ostale brez odmeva Meščani so pričeli razmišljati kako bi tud t Višnja gora stopila v krog naprednih mest, da ne bi bila vedno zadnja posebno odkar je postala uradno tujskoprometni kraj in ima najmodernejše kopališče na Dotenj skem. Toda kje pričeti? Za higieno skrbi kopališče, cesta je samo en j. pa še za tisto mora skrbeti država, žejo gasi vodovod, čeprav samo po sredi mesta, hiše so starinske vTednosti. torej jih ne smejo popravlja ti. Toda Višnjani bi ne bili 1'išnjani. če si ne bi znali pomagati iz stiske! Javnih tehtnic je vendar premalo, so se nenadoma domisliti tega groznega nedostatka, ki je Višnji gori v toliko sramoto in škodo
Ze 460 let je Višnja gora mesto, pa odkar ljudje pomnijo in še nekaj dni nazaj, ie bita v nji te ena javna tehtnica, pa nikoli ni preveč trpela, pa tudi kupčija na 11 sejmih, ki jih ima Višnja gora letno, se je bolje razvijala kakor dandanes. Ljudem je bila tehtnica dovoli, posebno ker je bila blizu kolodvora. Lanske jesen *e je odločit neki Višnjan. čigar hiša stoji najbliže sejmišča, da napravi ja\n-f živinsko tehtnico, kajti ljudje bodo pri nie^i stehtali živino in pri njem /apili »likof«. Zdaj so morali tehtati pod mestom in so pili pri drugem. Tako je sklenil in naročil tehtnico. Drugi pa. ki je pred leti izgubit staro tehtnico, je kar najel delavce in pričeti so kopati na koncu hiše temelje za — novo tehtnico! Torej že tri! Zdaj so se čutili gostilničarji sredi mesta prikrajšane. Ker so pa bolj prebrisani, niso hoteli na svoj račun postarat jati Četrte tehtnice, temveč so pridobili občino, da jo ona postavi. Ta ie na prvi seji hitro odobrila njihov načrt Pa so kmetje doma premislili, da bodo tiste vo liče, ki jih vsako drugo leto premenjaio za manjše. lahko stehtali na stari in novi prvega ali drugega tehtnici, da bi bilo *orej škoda vsakega dinarja, ki bi ga občina vtaknila v to podjetje, ker je veliko potrebne iših  stvari. In so sklep spremenili.
Toda tri tehtnice *o v Višnii gori odtočno premalo! Saj pride na vsakih 100 meščanov komaj ena javna tehtnica! Zato je šel zadnjič občinski slugu z bobnom po mestu in ropotal in pozival meščane, naj pridejo v gostilno nekega tretjega, ker je na programu postavitev mestne javne tehtnice! Veliko ljudi je ostalo doma. ker niso stvari vzeli resno, nekaj jih je po le prišlo. Zvedeli so. da misli mesto — Višnja gora je mesto, a ima kmečko občino, ker se pa ne spodobi, da bi 460 letni meščani biti enakopravni kmetom, imajo samostojno mestno starešinstvo — postaviti javno tehtnico. Uvidevnejši so bili seveda proti, če5, da ni potrebe. Prišlo je do glasovanja in delavna stran je zmagala Da je glasovalo za zgraditev ok.og 15 mož brez premoženja in davkov, to ni v Višnji gori nič izrednega. Določili 50, da postavijo tehtnico pred mestno hišo, čeprav je precej v rebri. Pravijo, da so premaganci vložiti pritožbo; hočejo torej, kakor kaže. nastopiti proti napredku in koristim Višnje gore.
Baje delajo Višnjani načrte za peto javno tehtnico, ki bo stala na najslavnejšem me stu Višnje gore. na trgu, kjer je bil obsojen kozel Lisec. Na njej bodo tehtali — poiža, ki k zadnje čas* sumljivo redi. \
St*v 2«
»ILOVEN8E1   NAlODc. sobota. 5. februarja 1988.
Sli'BB 3
KINO UNION
TELEFON TZ-Zl
MAGDA SCHNEIDEK PAUL JAVOR, Paul   Kerop,   Lodf   Fn.-!i-« h nbor Halmav
pozor: pozor:
Jutri, v nedeljo, ob 10.30 dop. teti film pri globoko znižanih cenah:
Pre MM
>b 16
VSAK, KI SE ŽELI DOBRO ZABAVATI, od srca
nasmejati, si mora ogledati veselo opereto humorja,  mladosti  in   kipecega temperamenta.
Vino • . • čardaš • . . lfubezea!
Vse za ljubezen
1HK LKIKHI >AR
19.15 in 21.15 uri, ▼ nedeljo »jutri> ob 15.. 17., 19. in 21. uri
Pregled javnih del v državi
Zaradi večjih javnih del so se ra
Ljubljana 5 februarja
Za javna deka v <iržav: je bsto tadano <k> konca lanskega leta 650 milijonov dnu, in sicer jcs kredita, ki znaša milijardo dftn. javnih oel so se razmeri na Jeiov-trgu znatno popravile m računajo. [ je AtevtJo delavcev m nameščencev povečalo akoraj za 21 v primeri z letom  1936. Največ zaposlenih delavcev je
pri železnicah, cestah r. polaganju voctovodov. torej pri delih, ki spadajo v okvir javnih del. Prezreti n*- smemo, ia je skupna zavarovana mes&ia lani pora-sa skoraj za 20' Lam je znatno oživela tudi notranja trgovina. Tako je n. pr. ianj. oktobri znašalo štev-.k> naloženih tovornih vagonov 182000 L 1936 pa samo 171000 Živahnejši je bil tudi rečni in pomorski promet
RAZDELITEV   KREDITA NA ŽELE/\H F
Z denarjem notranjega posojila ene mi-fijarde din je bua najprej zgrajena proga Koprivnica—Varaždin Razen tega so pa gTadfli še 9 drugih prog. Najkrajša ie železnica WL Janž—Sevnica (12 km). Dela bodo končana ob koncu letošnjega leta Shnpno z razširjenjem postaje v Sevnici bodo znašali stroški okrog 43 milijonov din. Med železniška del- moramo prištevati tudi zagrebški most, ki bo gotov sredi prihodnjega leta. Stroški bodo 53 milijonov din. Ozko ti ma žMez^ .c^ Ba.eca—Nflcsić. dol<ra 7l km. bo predana prometu letos. Po vsej priliki bo letos zgrajena tudi ozkotirna železnica Usti-praca—Foca v dolini 41 km. Zem eljate dela za železnic«• normalnega tira Kraljevo—Cacak. dolg*) :v> km. so končana, železnica bo predana v promet prihodnje leto- Septembra ia zaceli graditi ozkotirno železnico V :e Ploča, žeieznica Požarevac—Kučevo «62 km T* bo predana prometu že letoe. Najve^j* železniško delo zdaj je Pa £"ra i-*-• '-" železnice Bihać- -Knin. saj bo proga ikdga 112 km. Deio bo končano 1. 1941. Lani so tudi zaceli polai. it; železnico KurSumlija—Priština <6& km*. Delo bo koočar.o I. 1940.
K tem delom bi bHo treba če prišteti pristaniška stavbna dala. predvsem podaljšanje obaie na Brajdini na Sušaku za 200 no. rekonstrukcijo obale v Bakru, po-oaljšanje vzhodne oba k- na Šibeniku, ureditev obale v aevesrni splitski luki zgraditev nove luke na P"» 'ireditev pristanišča v Gruzu *
KAJ 4E V PROGRAMU r
Po uredbi o gradnji novih železnic iz L 1936 so bili doaiej izdelani detaljni načrti Za železnice normalnega Ura: Priboj— Prijepolje, Skop rje — Tetovo — Gosti var, Kursijmhja—Priština. Črnomelj—Vrbovska Banja Luka—Doboj. Tuzla—Dobo j. "Tuzla —Dr;na Valjevo—Drina in Slatina—Kla-dovo. Pripravljeni so že detajlni načrti za ozko*_m; steieznici Metković—^Pristanište in 6 tip—Strumica. Delati ao že zaceli na .-.g: cetajkua načrtov na progi Kraljeve -Caćak t navadna širina tira;. Priština—Podujevo  n na  azxotirni železni i
• ti-.-fvić—Ploča. Posamezne terenske sek cije ki so bile ustanovljene 1. 1936, bodo k: lafci končale ovoje delo, n. pr. sekcija na ozkotirni železnici Foca.— Bileća—Risan, dalje na železnica Cacak—Valjevo (navadna širina) m Raška—Bioce na Limu Lani so bile ustanovljene sekcije za gradnjo prog: 6Up—Strumica. Sarajevo— Doboj, Bihač—Karlovac in Slatina— Kla-dovc.
K tem železniškim delom moramo prišteti še rekonstrukcije prog. bodisi razširjenje tirov ali utrditev spodnjega ustroja Nov. državni proračun določa večje :e za nabavo nsaterijala I zgornji ustroj in tirnict i Predvsem ačunajo z rekonst.rukciTo pioge Beograd—Vinkovci Zamenjali bodo tračnice na progi od Pando Vršca. me* i Podravsko Slatino m Virovitice in na progi Osijek -Našice— Koprivnica. V nacrtu je tudi obnovitev proge Trebnje—St Janž. Zapresič—Bu-dinorice. Kosovska Mitrovica—Skcplje in Novska—Dugoselo. Zaman pa iščemo v programu po lagan je drugega tira na tako TKmiembni progi, kakršna je Zidani — Zagreb.
SKLAD ZA  ELEKTRIFIKACIJO EN ( ESTNI FOND
Morda se bo tudi premaknilo z mrtve vprašanje elektrifikacije države. Stavbno ministrstvo je predlagalo finančnemu ministrstvu naj bi se odreklo do-ov državne trošarine na električno trošarino v korist »klada za elektrifikaci-;«.. .Minister proućuje ta predlog. Fmanon: minister tudi proučuje zakon o cestnem fondu, ki bi moral stopiti v veljavo 1. aprila. Ko bo zakon stopil v vekjavo, bo rranjstrvstvo lahko najelo večje posojilo za gradnjo ceste Beograd—Zagreb. Radovedni smo. ali bo od tega sklada padla kakšna drobtina tudi za ' eaatei dela v Slovenijo.
Uspešno delovanje trboveljskih gasilcev
Trbovlje. 4. februarja,
V nedeljo so rrnek? v Trbovljah 3 ćete «voje letne obćne zbore in sicer w«ta Trbov-Ijc-rudnik. Trbovlje-trg m četa Sv. Katan-ntd nad Trbovljami Četa klek pa jc imela yvoj občni zbor že prejšnjo nedeljo.
Gasilska četa Trbovlje-trg. ki je imeli lani svoj 50 letni delovni jubilej, ni le ena nu;<:„-c-h. rnarvei \ih* t»r ^>a -\xi: s svojim uspešnim delom. Tako si jc lani v jubilejnem letu zadala nalogo, da zgradi novo orodjarno, ki jc ena najlepših m najmodernejših v naši domovin; Njen agilni poveljnik g. Hiastan pa je pod okriljem čete ustanovil mladinski odsek, ki tvori naraščaj za bodoče gasilstvo Lansko leto ob jubilejni proslavi jc dobi! ta odsek prapor, ki mu je kumovala soproga enega najstarejših gasilskih veteranov, g. Skrabar-ja Ts četica mladih bodočih naših gasilcev x marljivo udejstvujc % — cialnih pravilih, ki jih jc sestavii ustanovitelj gasilskega naraščaja g. Hlastan. Ta pravila ne obsegajo le običajne telovadbe in prost-h vaj na orodju, marveč tudi veibe rui   Barvah       uv\ -r   »rodjem
in vso ostalo tehnično opremo gasilstva od motork do cevne armature n lestve. Razumljivo, da bodo postali ti mladiči po-guir-.i. idealni gasilci, ker jih bo ^e specializacija v gasi laki stroki usposobiki. da bodo lahko povsod kjerkoli bodo v svojih življe-:jskih poklicih ž:ve^i. nastopili ne le kot navadni gasiici marveč rudi že kot vodilni funkcionarji gasilstva To p« je danes prvi naraščajski odsek v državi, /»to pa bi bilo v interesu gasilstva le želeti, da bi se po vzorcu trboveljskega mladinskega gasilskega odseka osnovali podobni narašča j-sk: odseki tudi pri drug;h četah.
Nedeljsk* nbčni zbor trških gasilcev je vodil predsednik čete g. Guček, ki je uvo-
doma pozdravi! navzoča zastopniki! občine g. Plavšaka in delegata župne uprave g. Uleta Spominjal se je med letom preminulih tovarišev, zlasti pa /rtev gasilske sfluž-k* 1 Prevaljah, nato pa so podali svoja poročila posamezni funkcionarji, ki pričajo o uspešnem in vzornem delu čete. Radi večjih izdatkov, ki jih je imela četa zaradi eradnje nove orodjarre, je bila sklenjena skrajna štednja. Gasilska zajednica je odlikovala zaslužnega poveljnika g. H lasta na 5 srebrnim križcem za vztrajno in uspešno delo v četi. Volitve so letos odpadle, pač pa jc opažati, da se žele nekateri starejši funkcionarji umakniti v rezervo, kar pa sc bo dalo morda še preprečiti, ker bi bilo to % veliko škodo našega gasilstva.
Podružnica CMD ▼ Mostah
Ljobljano. 5 februarja, M.i   :-»v*7j dar domu na oltar- j*? geslo aase najs^a^.eie naro do obrambne onrani-7a^i;e Družic m. <'irila in Me^a. ki «i pr-om • urr» jrv>       -enih ir. obmejnih
'.railh Za iznotnitev n?enih naiotr je no-trebno mno^o šolstev, za to na s^rbe aje-ne podru .j *. \ vsakem vev.iefr kraju r.i Tvo-raJa delovati oolružnicn Dru" e ^ • C^-rha in Meto^la Za okoliš Ljubrjnna—Mo>te ni hi o doseda-' ro^rurnie^, ke" stam. ki je z \ dn i 1<>14. ni no vojn: več delovala Na Sveemeo je bil nsta'ovn* obeni 7hor >b aj :h>no\no nstanovli?ne no^dmžni-ki se ga je utelesilo zadovoljivo šte-v*lo občnnov.
^beni zbor je o^Arm-i' nredsednik priprav-lialneirn odbora cr. Tavenr Avsrus*. ki je nvolom.i nordraviT navrorV*. nT°dvs^m na nrvom^ni'e Družbe irs". Janka Mačkov.ska in riavneca tajnika, ravnatelja Mirka Grud-
na, ki sta s« zbora udeležila. V svojem govoru je g. Tavčar tuda povdaril, ako so man* Moste imek 1911 181 cianov. jm lodo sedanje Moste imeJe vsaj toliko. Sledilo je tolmačenje pravu in kraten program -jela. Naeo je prvotnestnik Družbe ing. J. Mačkovšek v res icuem govoru očne! delo Družbe in podal eiv.iacijsko poročilo naseea narodno obrambnega dela ia pre<l\-sem po\-.iaril važnost delovanja podružnic. Izrazil je veselje vodstva, da se je podružnica obnovila tn žeeei mnogo uspehov. G. Verbič jc poz lavjJ ustanovni ob> ni zbor v imenu Ae^ t-tskobsko. trnovske podružnice.
Pri volit vali je ha soidasno Lz\ oljen o*i-"or. k; mu predseduje jr. Tavčar. Imena odbornikov jamčijo, da bo podružnica uspe--no deiovaia. Potrebo ustanovitve podrue-:.ie«? za ta okous so povdarjaji še g. Juh. ki je navdueevai za narodno-oorambno deso in g. Seme, ki je kot član nek» anje podružnice bil vesei, da se je v Moatah obnovilo deio za CMD.
Lopo uspeti ustanovni občna nbor je pokazal, da klic bratov in sester v naroino ogroženih krajih po pomoči ni zaman in da ima CMD veliko prijateljev, ki so voljni so-desovati v korist narodu.
Naš zdravnik obsojen ▼ Avstriji
Ljubljana, 5. februarja. Pred porotnim sodiščem v G rad-ti. ki mu je predsedoval dr. Marin itorn. a c4>tožbo je zastopal državni tožilec dr. Pelrerer, je bila včeraj zaključena razprava proti 85-let nemo z ravniku dr. Dušanu Komejn. d^vna rz Sv. Petra po i Sv. gorami, torej jugos Ravenskemu državljanu, in domačinu učitelju Jožefu Fnorku zera i vohutiOtva. Tajna razp'ava je trajala več dni, le obsodba je bila javna, pr. Kunej je bil obsojen na 2 leti težke ječe. Po prestani kazni pa bo izgnan, a >">brku zaradi vohunstva. Tain.i razprava be pnav: sodiftee. da je dr. Kuneju prisodilo milejšo kazen zaradi teca, ker rti oida! še nobene vesti v inozemstvo. Obtežimo zanj Pa je bHo. da je vso stvar zasnoval, a za Sporka, da je ovstri:ski ^Tžavljan in aktiv-; i pri^^a?. frontne milice.
Dt. Kunei je pet semestrov *n-«dicine študiral n*? ljubiian?ki univerzi, ^tui'je pa končal na graški univerzi in po promociji je *s*a! v Gra icu. Kai je simpatičnega reki-iega zdravnika, ki je sin ugledne rodbine in je bil tudi gmotno neodvisen spravilo pred sodišče, ni znano. Najbrž je postal žrtev 7ahrbtne intrige.
Lep uspeh našega glasbenika
Ljubljana. 5 februarja.
Pevsko društvo ->Tomislav«, v Splitu je nedavno priredbo večji koncert, ki je krasno uspel, kar jc bila v glavnem zasluga Ljubijan-Iana. pevovodje g. Radka Simoni-r.ui. Splitski lisri priobčujejo Laskave ocene, naglašujoč, da jc nedvomno dirigentoma zasluga, da je bil koncert na taki umetniki višini. Ocene -o za našega glasbenika /elo iaskavc.
Dirigvnt y. timori iti. pravi kntik, se je vživel 2 vso dušo s pevci »n posrečilo se mu je i/vabiti i/ njih vse izrazne možnosti zbora s tem. da jih je povezal v plastično fino modelirane koncepcije. Značilnost njegove interpretacije so odsekam. odločni ritmi, ja-sna dikcija, premišljeno frapiranje in bogastvo barv. iz katerih dosega izredne efekte od orgelskega forrea do najtaniš.h ptanissimov v šepetu. Bodimo skreni: »Tomislav* je presenetil v najugodnejšem smislu celo one. ki niso pričakovali najboljega. Zato je /av!ada!o med publiko veliko navdušenje in da.a je du,-ka svojemu zadovoljstvu ^ spontanim apfcav/om. Zadovoljna sta lahko tudi »Tomislav« in njegov neumorni, podietni dirigent g. Simoniti.
★
Mladi, komaj 24-letni Kadko bimoniti jc >tudiral v Ljubljani klasično gimnazijo in obenem obiskoval državni konservatorij. ki i*a jc pred letom dni / uspehom dokončal. Že v študentovskih lerih sc jc mor-ul preživljati z glasbo, vodil jc razne zbor'_- in sodeloval pri raznih orkestrih kot dober klavirist. V Ljubljani je bil dirigent pevskih zborov Krakovo-Trnovo in emigrantskega zbora »Tabor«. Zadnja leta je bil rudi namestnik Franca Marolta pri APZ. Njegov učitelj France Marolt ga jc seveda temeljito izpopolnil, tako da sc je razvil v izvrstnega pevovodja /življenjska pot ga jc zanesla v Split, kjer sc je. kakor jc videti, med brati Hrvati kmalu uveljav;]. K izrednemu uspehu tudi naše čestitke in želimo, da bi v bodoče nadaljeval s svojo kulturno misijo uspešno pot. ki jo jc začel.
Štirje vlomi v eni noči
Poljčanc, 4. februarja. V minuli noči je bilo pri nas kar štirikrat v iomljeno. Vlomilci so sc lotili gostiln m mesarije. Obiskali so d\a hotela, gostilno
■ eno mesarijo. Vlomljeno jc bUo po vrsti v hotel Mahorič. v mesnico Maki*i Sumra, v hotel Bauman in v gostilno Cvenk Tilčkc.
Vlomilci so bili zelo predrzni, »aj so vsi ti lokali v centru ob banovinski cesti na
■ ajprornetriejsem kraju. Vlomljeno jc moralo biti med 2. in 3. uro zjutraj, kar se da sklepati rz raznih okornosti. Škodo trpe predvsem natakarice, ki so jim vlomilci pobrali denar, cigarete in druge drobnarije, ki so jih našli v točilnicah, pri Mahoriču in T^čki rudi steklenici žganja. Iz mesnice so odnesli pleče in še nekaj crrugega mesa.
Vlomilcem je šlo predv-sc-m /a dervar. ki pa ga niso našli kdove koliko Morda so po vseh lokalih spravili skupaj za par sto-takov drobiža, saj običajno natakarice glavni denar vzamejo s seboj. Po tem, kako je bilo vlomljeno, se da sklepati, dn so vlomilci vajeni tega posla. V lokale so povsod prišli z zadnje strani, tako da so z vitrini odprli vsa vrata Pri mesnici so strokov-njaško odstranili železen drog in ključavnico odnesli. Pri Tilčki so prišli v gostilni-prostore skozi okno. kjer so prej izrezali šipo. Natakarica, ki je spala v kuhinji, je sicer neka) slišala in videla celo luč v sobi, kjer si je predrznež svetil, pa jc mislila, da je vstal« gostiln i čarka.
Vlomilci so puščali vrata za seboj odprta. Zaradi tolikih vlomov vlada splošno razburjenje. Orožniki so z vso vnemo takoj uvedli preiskavo in so vlomilcem že na sledu.
Lep dan Zfltf
Sokolstvo
Mladlauke smučarske tekme Sokolske župe Kranj
Župno načelstvo razpisuje župn>- smučar, ske tekme za naraščaj in deco. ki bo o 13. t. m. v Podcartu in sicer v slede ih panogah: Ob 9. uri: 1. Moška ieou ni V.—12. leta tek na 500 m. Ta panoga oasefia na isti progi tek. smuk In smuške like. Moška deca od 12.—14. leta tek na 1000— 1200 m, ki oblega tek, snmk in smučke like. 3. Ženska dec« od 0.—14. leia feto kor moška -Jeca 9,—12. leta. 4. Moški naraščaj od 14.—16. leta tek na 2000 m. ki o.1 s ga tek, smuk in smuške like. 5. Mošk: na.:.i-od 16.—18. leta tek na 5 km. 6. Ženski no-raščaj od 14.—16. leta isto tako ko- moška deca od 12.—14. leta. Ženski naTa-ščaj od 16.—18. leta isto kot mošk; na-a^čnj od 14.—16. !e*a. Ob 2. uri: S Moška naraščaj: Skoki.
Prijave je poslati do 11. t. na. zupnemu smučarskemu odseku na Jesenice To je prva aaawstojne mladinska NMeasaka pri-reiirev in zato {'rodimo br. aaoelni&rva, da -igurno pošljejo na tekmr. r>voj naraščaj in deco, da zamoremo široki javnosti pokazati uspehe našega tihega vsestranskega dela in kako ie smučanstvo razširjeno med n°5o mladimi. Ker ni potreba prenočišč in ker se vsa mladina ra7^e,r; bkakačev lahk*» vrn že z opo'd:m>kim in ponoldansk:m: \iok: bo-do tudi stroški min"m-dni in to torej ne more H* i ovira za udeležbo
Občni zbor Sokola na Vrhniki
Sokol Vrhnika je imel 27 januarja glavno skupščino od udeležbi 78 članov. Skupščino je vodil starosta mag. phar. br. Stanko Hočevar. y otvoritvenem govoru je najprej nozdravii navzoče članstvo, posebno župnega odposlanca tajnika br. Fle-garja, nalo pa se ■ pieteto apomoil Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja in pokojnega prezldenta br. dr. Masary-ka. Njiju spornin so zbo rovale i pcčastili stoje in zaklicali Slava . Zatem je nazdravil sokolskemu kralju Petru II med navdušenimi pozciravnimi v^zkiiki. Omenil je delovanje društva, ki je bilo v minulem letu uspešno, kar .so pokazale vse prireditve, ki so v moralnem in gmotnem pogledu lepo uspele. V tekočem letu čakajo društvo važne naloge: proslava 30 letnice in 25 letnice razvitja prapora. Ta jubilej bo društvo proslavilo v avgrustu L L Brat starosta jc nato preči tal novoletno poslanico Saveza SKJ. Potem so poročali društveni činitelji. Načelnih k o poročilo br. Slavka Vuka. ki je v novembru prevzel načelnLštvo. omenja, da s»e je telovadba sistematično gojila. Vsi telovadni oddelka so se znatno pomnožil:. Društvo še vedno - porablja šolsko telovadnico, da se more telovadba nemoteno vršiti. Druga poročila so podali tajnik br. MiklavčLč, prosvetarica s. Xuša Rapetova. ki je izrekla zahvalo bratu starosti za podporo pri presvetnem udejstvovanju, dalje blagajnik br. Pavletič. gospodar br. Nusbek. knjižničar br. Novak, ki je obenem v imenu nadzornega odbora pohvalil društveno delovanje in predlagal ra^rešnico. ki je bila soglasno sprejeta. Iz statističnega poročila pa je bilo razvidne, da šteje vrhniški Sokol 128 članstva. 34 obojega naraščaja m 108 deee. skupno 250 pripadnikov.
Pri volitvah je bila soglasno izvoljena naslednja kandidatna lista: starosta br. mag. phar. Stanko Hočevar, na.ni. staroste br. dr. šabec. načelnik br. Slavko Vuk. načelnica a. Miklavčičeva. tajnik br- notar Mejač. prosvetar br. Grum. blagajnik br. Pavletič. gospodar br. Nusbek in drugi. Končno je z bo rov a Lee pozdravil župni rdposlanec br. Flegar. ki je pohvalil uspešno delo vrhniškega Sokola, zatem pa omenil naloge, ki čakajo školsko župo v tekočem letu: poklon i tev na Rakeku. II. rx>mladanski zbor Sokolov, župni zlet v Ljubljani 11. in 12. junija in X. z'et V Pragi. Poudaril je še pomen sokolskega tiska in priporočal širjenje župriega vestnika Sokole Govor br. Flegarja so zbc:r>valci sprejeli z velikim odobravanjem, nakar je brat staro&ta z zahvalo br. Flegar ju m vsem bratom in sestram zaključil sokolsko zborovanje. Vrhniškemu Sokolu k dvojnemu jubileju bratsko čestitamo in želimo, da bi proslava vsestranski uspela. Le naprej brez miru ... at.
Sokol Blejska Dobrava
V nedeljo jantarja t-e je vršila i;iu\iia ^upščana .-okote-kega društva BAejafca Dobrava, katare se ie udeležilo precejšnje Bte-vrlo članov in članic. Skupščino jc- otvorii podsktarezina brat Praprotnik Alfonv.. ki je poz*lrevil navzoče, predvsem pa dek-jrata aaiDBlake župe Kranj brata M. Sušnika /. Jceenie.
Tajnik brat Stana Ivan je precitai savezxo poslanioo. nakar |K>l"ali   poročikt vsd
ovstali člani Tiprav*-. Iz poročjl je razvidno, da društvo šteje \>e«sa skupaj 127 pripa<i-nikov. Dne 13- junija &e je \TšiIo >Ia\most-no raz\itje društvenesre prapora z nastopom jesen:ške/-a rsoko]i>kega okrožja. Pnrcli^ev, ki je sjaj-io uspela, je napravila na širok okoliš zek> močaai \-tin. Društvo ?c je v častnem številu udeležilo žu'ne<ia zleta na JeB*enioah, ler navs-topov na Blciu. da verniku in v štražiwu. Dolvodkov je bilo 25.075 Din in prav toliko tudi izdatkov. Inventar predstavlja vrednost 7.900 dm. Društvo si 3c na lepem kraju kupilo t^avbišče. na katerem bo v dopiernem času z4rradilo pri-.n^ren iom.
z^urirrri delecat brat Sušnik je po^ivoil namoče k eJožne»mu in vztrajnemu delu, Zupi Krarrj se bo predložjla v potrditev nova uprava, ki jo tvorijo na^lednri bratje: starosna:  Arh  Lovpo. podstarešina: Praprot-
nik Alfonz, itijnik: stopa r rVaae, dani upr.i-ve: Artnik Jože. Pavlat Adolf. K<>; Janko. Lorar Jož«: namestniki: Brazda Alojz, Čopič FiHp: proe-vetar: Jelene Javi;', revizorji: Fan-Uir Jože. HriJinr Jožo- Fiillo Edi: dele-t i*-: Fant ur Jože. Stopar Valentin.
Dobri vojak „$vejk" na sokolskem odru
Vič. 5. februarja Našim na^rotnikoan moramo biti zelo hvaležni, ker so nam poskrbeli s trganjem lepakov za reklamo. Dva večera, v torek in sredo, je občinstvo napolnilo do krajn sokolsko dvorano. Ne samo z Viča in Ljubljane, tudi iz oddaljenejše okolice amo videli prijatelj-"1, ki so posetili predstav«' in navdušeno ploskali nastopajočim bratom in sestram, v prvi vrsti Je bil seiveda v ospredju dobri vojak švejk br. Vik to Ambrož, ki je svojo vlogo rešil odlično in bil deležen dolgotrajnih in burnih ovacij občinstva. Izvrstna maska, zlasti pa Izgovorjavi i dolenjsko narečje | sta zel-• povzdignila že itak odlično vlogo. Brat Ambrož je zaigral z občutkom in lahk i prištevamo njegov nastop brezdvomn o med enega njegovih najboljših, odkar sodeluje na sokolskom odru. V vseh slikah je vzbujal B svojim nastopom salve smeha, visok pa na fronti in pied eksekucijo Občinstvo se je nasmejalo do solz. Reži k) jo imel v spretnih rokah br. Broni Batto-lino in zasluži vso pohvalo, da je osobj--«30 nastopajočih i tako dobro pripravil nastop. Od c«talin vodilnih vlog mora r ■ omeniti polkovnika Schrdderja br. BaU,--lina. polkovnico s. Ldkcvičcvo. ki je prvič nastopila na našem Odru. Izvrstno je rešila svojo vlogo tudi .= . Binca Thalerjev.* v vlogi Etelke. Ostale vloge, nadporočn'k Lukaš, br. \Villenpaita. stotnik Bieglei br. Rudija Marinčiča. sape: \'odička Lav-riha, fa/vaguar Baranv. br. DetnSarja, -ni svetnik Braun. br. Veluščka, zdravr. br. Podlogarja. Balo-m. bi. P. Horval.. tajnik Baranvja, br. Tipina. gostilničar br. Kovačiča. trgovec, br. Biar.ča, Marek br. Galiča, Dollv. s. Silve Zoiinčcve in drugih so bile prav dobro podane. Z obžalovanjem moramo ugotoviti, da je z -lela s. Magdinova in je morala njeno vl6-go brez skušnje prevzeti s. G \:v:.iee • ki je vlogo gostilničarke Palivčeve resi a zadovoljivo. Tudi manjšo vlo-ro, v kate-rih so prvič nastopili bratje Pwauš. Loga>. Valič in Justin, so bile dobro podane, vendar bi želeli več pažnje pri izgovorjavi in kretnjah na odru. Scenerija. razsvetljava in oprema na odru so bili na dostojni višini, za kar gre pohvala režiserju br. Bat-telinu in scenografu br. Lavrihu. Igio bodo ponovili v nedeljo 6 t. si. in vabimo vse, ki se želijo nad dve ur« zabavati k poootu.   Sokolskomu  odru   naš.-   < "-ost it k"!
_ Red ,a glavna skupščina N^»U Ljub-
ljana IV. bo v nedeljo, <>. t    u. ob 9 loj v salonu br. Marenreta na Doiaojsid i Zdravo!
— Sokol ^ Medvodah. V uedeljo dne 3-januarja smo vprizorili šp^carjevo igro • " ■sUkali .Pater Anzelm . Igra i»> uspela nad vse lopo in smo na željo obSnstva primorani ponoviti v nedeljo, G. rebruarja t. L ob 16. uri. Zvez** z viaki proti Kranju in Ljubljani zelo ucrofin". zato vabimo na priradHev.
Tujina •daje večji kos kruha
Zagorje, & februarja. •Poroča -in<j že, d-i ae ie iz zasa\^krh revkjev nanotrla v Francijo večja »kiipin;* kvalificiranih rudarjev kopačev, in sicer n:« intervencijo :i..::-viii /xiaocev in svojcev ki so bili zaposioni v Franciji že več k-4. Prijavilo ^e je --veda prekomerno a*evito interesentov, ki niso i»šli ? »ržji -ioniovln! koščka, čoprav t r lega kruha. Sprejetih pa jc bao le omejeno število rudarjev, kd so .ieloona že odpotovali, deloma pa »e pripravljajo na odhod r bližnjih dneh. Priha-x> pa že p:sn>a prvih, iz katerih posnema-iii«-. da se daljnega in mučnega potovanjti. ne ket^ajo. ker eo bili eprejeri vetaco no-/.omesto iti z odprtimi rokami.
Vozili wj se preko Avstrije iti Neinuijc. kjer se je formiral poseben vlak izseljencev. ve»5rnoma Poijakov. ki so se odpravi^! v Francijo kot poijfeki de^ev. V prvem transportu je bilo med 600 izseljenci smv.o 10 Slovencev. Ko so prispeli v Merleba^h. kjer je več tiso' >Iovenskih rudarjev. rJ. 'tobrli Tri bi i plačanega -:or-uste. da «so uredili življenjske prilike, ne de*rt.i ret;a. za ta čas so prejeli še nako/ilo za brano. Kadar jnazjiujejo imajo poead plačan, a /■ tiužek je v primeri z zaslužkom v stari d"-raovsni šc in krat večji. Spočetka bodo zadužili od 80 do frankov, kar tneM v našem denarju od 115 do 135 dinarjev na posod pri f*=emurneni dela%"niku. hve;ein.;-' radarji zaslužijo do 120 frankov aJi lTo <! iiarjev. S hrano in cenami s^* pohvalijo n •se ne niorcjo načuditi, da je kje na svetTi dofiTO za knapa. Stanujejo v delavski koloniji na Kue de la Houillere. v >}epib, >« liilrio in koinf«»rtno zgrajenih Hišah.
Iz vseh p»em veje zd-rov optimizem. Zal «ia naj bo tintim, ki bi bili sioeJ- lahko šli. pa so ee ustrašili iu ostali doma. Kot rečejo, •se za Wižn;o l>odočnpst pripravlja nov tranf« port rudarjev v Mcrlebach. Iskreno smo veseli, tla se prvi svojega dol^repo ix>ta iie kesa jo ter jim želiroo, da bi «s^j čim prt: vživ^ v nove razmere, kar j ni. kako; je B povedaneira razvidno, naprž ne l»o p -iebno težkt^. Zal nam je fiino, da jim t!o. roovina ni mosfe odrezati dovoli vdi^i, kosa kruha, kajti irrenko je j***3*! t"j, čopnn brJjfii in ve^ji kos kruha.
DNEVNE VESTI
— So;ni tivedeoec v lavorovaliii »trski-Pr^$ednilteo okrožnega sodišča v Ljubljani jb i-osta\ik> g. Ivo Laka. zavarovalne?« rna tematika <XTZD-e v Ljubljani, za stalnega zaprise^enena *odneua izvedenca v zavarovalni stroki hi sicer specielno za probleme zavarovalne ms tem a t k • in ool t •en*1 aritmetika, to je za računpremij, rezerv, odkupov, kapitalizacni in irujrib transakcr v zasebnem in javnem zavarovanju, nadalje za obredtr»e in rentabilit 3tne račune, za amor-tzaeijske načrte, za račune tečajev raznih vredno^tnjih papirjev itd.
— Telefon«* j promet z italijanski mi parrjai. Z odtokom postnega ministra se orirsrja telefonski promet med Jugoslavijo in naslednjimi itanjansfciml pa miki na mcfrfa: ?R^vr. -G?u!i*> Cesire<. >Oonte di Savos&c, -Conte Rosso. in -Conte verdec. Prornet ae bo vršil s pomočjo brezzione zveze preko Rima in taksa obstoja iz takse za pogovor in za priprave. Taksa za pogovor znaša li zlatih frankov, taksa za priprave pa 7 33. Telefona"* i popovo n kodo moa<r<či od 1 mrrca.
— fx    Službenega |.*Unr. Službeni
kar. banske uprave dravske banovine c št. 11 z dne 5. t. m. objavlja pravila bra-kasake sfcladnice. tečaje državn.h vredne 3ĐbQi papirjev prt «*pr»»>rr:nrju zx kavcije, preračTjnavan> ameriških dolarjev v dmarje pri pobiranju skupnega m luksuzna ^    la-vfc   in carir     id val   ■ ••     r raz-
ii riajf-omino. Zdaj nam poroča njecov hišni *o«s»odar Ivan Cesin. !a je bil Gr;no\—k že deli časa živčno boi ar,. Prejšnji lastnik hišeata je sicer obljubil stanovanje do nuni v hi&. toda brezplačno le. dokler ne bo kojen. Ker pa je hll »prejšnji lastnik vpokojen že 1. apr: Ia 1SB7, je hišo nrodaL Novi lastnik hiše na ni >!* dolžan :vieT: iMrčk.i bre7.pla.-n0 v hiSi.
fVOCSfl    KINO    SOh(.»L^hJ IXJ>>« V  ^I>KJ — TKLKIOV n-71>
-\ifred Rode in Mirelle P^rrev v filmu iepe ciganske muzike, plesa in ljubezni:
JU ANITA
V dopolnilo kolorirana šaloigra
P^KKOV PIKNIK
Predstave v srboto ob pol 9.. v nedeljo ob 3.. 5-, 7. in 9., v ponedeljek ob pol 9. url
V soboto:
SRCE POP ZEMLJA Oustav Frohlieh
No\a toiarnu kahlo .   . \
du raaatrjajo tovarno kablov, v Zagrebu pa namerava ustano^.^ti tovarno kablov industrijalec A- Res. Razen tega se Urijo vIa namerava v r.nšl držav* sezidati tovarno kablov tudi družba Kricson. Ta tovarna bi krila potrebe vsega Balkana. 5vonjrmktura za tovarn kablov je nastopila v svezi s po'rimanjem mednarodn-ert t : ."onskega kabla med Beogradom in avstrijsko mejo.
Tudi tn "dalj?* boni*, izdelovali d«mi. Đoalej so izdelovali medalje za kraljevske r; nv-.v:   ?Arr  n-. namerava
pisarna kralje vkih rcoov začeti oddaja-: fela domači industrt;!. Zato vabi in-
— sente. naj v lože svoje ponudbe in vzorce v Beogradu.
i r na tovarn« \ inaafcna bo izgubila del naročil. V naši državi je fe ena tovarna aluminija in sicer v Loaovcu pri aaibeniku. Izdela na letr, lOOO ton aluminija. Letošnjo produkcijo je pr>!ala Se vna-p:: j /vr. l.jIi To vama ~'.ej ni imela instalacij za produkcijo aluminijevega j. k. ga J: je dobavljala kemična tovarna iz r.lc»t. nekaj g? je pa tudi prihajalo iz inozemstva. Naprave za pridobi vali; t_- oksida v Lozovcu pa bodo instaHrane ie letos in naša kemična tovarna bo zopet izgubila nekaj naročil.
— >Ztenčeki. ilu-lriranu mladinski rne-seč-i^. t - in- At"i\ domaČi deci in našim sansej&um [n iz-» Ijenrkom po vsetn -vetu. Prijatelji slovenske inlal.n^. ipi rajre :»le-■enito nnrodbno-obrambno akcijo >Zvoo6ka< :c darujte v *Zvončkov« (-klad. da bo čim več otrok onstr..n aiej br -/pla«"-no prejenin'o >Zvon?ekc i:i se •> njem duhovno vezalo * svoir domovino.
— Vrnic. Vremenska napoved pravi, <2h bo stanovitno, čf»z <?a.n lepo jaimo vre-rr-;•. Voraj je znašala najvišja temperatura v Splitu 11, na Rabu 10 v Sarajevu 7, v Mariboru 65. v Beogradu 6, v Ljubljani 5 S. v Zagrebu 4. Davi je kazal barometer v Ljubljani 77S.1, temperatura je znašala - -2 L
— Licitacijo gr:tdi\a za vzdrževanje in gradnjo makadamskih cest in ,x>tov razpihuje mestno poglavarstvo ljubljansko v ^ Službenem listu^ z dne 2. t m. kos 10, na. kar se interesenti opozarjajo. Pojasnila daje mestni tehnični oddelek .
— Zasledovana služkinja Pri trgovcu Štefanu Erorju v Novem Sadu je pred meseci nastopila -li^bo neka .Elizabeta K • .^ar. doma iz okolice Ljubljane. Kre-garie\a pa je prej dnevi gospodarju pobegnila in mu pred odhodom ukradla 2600 din. tri lepe damske obleke in več perila. Nepošteno stužkinio zasledujejo.
— Sleparski krošnjar. Meseca d^embra lani se je zgiasil pri urarju Ivana Vravni-Icu v Radečah 36'etni krošnjar Nikola i I>jirdanovič. doma iz imotsfeega okraja, ki je vael od njega za 2S0^ . ratnine Pogodila sta se, da mu bo zlatnino pkiča! kasneje, a kro*njarja se nI bilo na a| gled. Oaieparjeni mojster je to prijavil in sasieduje Dardaniča varnostna oblast.
— Spečega ljimO**a ubila. V vasi Martine! blizu Srerrjske Mitrovice je bil storjen v četrtek zvečer strašen zločin. 46-letaa kmetica Milka Gaboršak je u-li'a svojega ljubek a Jovana Taliroviča, k:er je grdo ravnal z njo in njenimi otro-cL TaJirovič je bit zelo nasilen. Pred petinu leti je "ubil svojega brata Miloža trn obsojen je bil na pet let robije. Nedavno so ga pogojno Izpustili, že pred 8 leti je zapustil svojo ženo in lazil tako dolgo za Gaboršakovo, da se mu je udala. C im ;e -pa postala njegova ljubica jo je začel pretepati in ji groziti, da jo bo ubil. Zelo grdo je ravnal tudi z njeno hčerko in sinom.
— Mož ustrelil ženo z otrokom v na-roija. V vasi Bukovcu blizu SremskJh Karlovcev je Paje Stefacovič v četrtek avečer ustreli i svojo ženo Natalijo. Mož in kana sta se sprla. Ko je stala žena majo pozneje s 15 mesečnim otročičkom v naročja na pragu, je* mož dvakrat ustrelil nanjo, da je obležala n^ mestu mrtva, otročička ;>a ni zadel.
— de o tracediji Fraa<-a Grmavška Xe: davno smo poročali, da je v vasi Beviko pri Zarorja skočTT v prepad sivolasi §*areek Frsnee G«nov?ek in se nbrl. ž'vijenje si T >r.1s končal zarad: tera. ksr so nru povi^»-
preprečuje hripavost. Proizvodi tvornice BIFF, Snbotlca.
aaaaaaaaai
— Pod voz je padel. V bolnico so prepeljali davi 30-letnega posestnika Franceta Petriča iz Kamnika pri Preserju. Petrič ze včeraj vozil drva iz gozda, pi mu je
spodrsnilo in je padel pod voz. Pri tem se je hudo poškodoval po glavi in po životu.
Izredna ^ja odbora Zveze šoferjev.
V nedeljo 6. t. m. ob 10. bo imel odbor Z11 ze Šoferjev dravske banmm- v svojem lokalu. Ljubljana (>5sposvetsk<? resta ^pri »Le\*u i važno izredno sejo. katere naj -«*e odbor pomoSte-rilno udeleži ZšI>B
— Za *aniriiike. uradnike. trj»f»Tre itd. >!oven«*ke strokovne    knjipe, irnjijcovodarso
5 "! v stirib kajitrak. Tehniko poskusnega računstva (Ctrne) in trgovsko korespondenco v srt»ohrvaše:ni (Cimcl prirnjena z.i Slovenca,   naročite   pri   »Strokovni   založbi« v
Lfnbljani. dokler *e traja suniskripci p»k.? c^nr   Milite :»o pPHBClrtl
Iz Ljubljane
—lj   o»i'tnk',i  gosp,   Franje Tavčarjeve.
Na mnoga vpr3^anja i;lede proslave tega «tne od^oT. a.rja pri nravi jalnj odbor: Dne S. t- m. ob 20. no v veliki dvorani Kazine -.'astni večer. Na večeru je predviden govor zastopnice Ženstva. predaja častnega daru za-Dekliška internat Franje Taveu;-jeve«r Čestitanja društev in posameznikov ter vpis v pripravljeno častno knjigo. Progi am bo poživila vojaška nodba. pevski zbori in deklamacije. Porkrb;jeno je. da se bo odvijal program naglo, tako da bo imel vsakdo priliko pozdraviti jubilant ko osebno. V dvorani bodo pogrnjene mize. aoiBCt v oskrbi restavracije Zvezda Posebnih vabil ne bo- Seveda tr.di ni vstopnine. Vsakdo, kdor bi se hotel osebno pokloniti gospej jubilantkj in se vpisati v knj^o. je vabljen in prisrčno dobrodošel. Obleka popoldanska ali večerna, jugoslov«. aske in sp'oh ^cvarrfve narodne noše ze!o dobrodošle.
— lj Not srol>. Smrt neusmiljeno kosi med kcitelislvoni in skoraj ni dneva-    da n.j bi
zahtevala nove žrtve. \a svečnico ie mir ubila zaradi bolezni ujHjkoicntf učiteljico ji<». M.i :jo Peiranovo v Rožni dolini. Pokojna ie bila iz ftušteršiceve družin? v Trnovem, ki je sina in hčerko, namreč Dpravitetja Ernecla v Domžalah in njo. dala učiteljskemu stanu, služlovula pa \e med drugim več let na Blokah. na;n>sl vi aa v &L Juriju ob Crosaptjem. kjer je aotata » sajIepSem -joniinu kot izvrstna vznodteljica in >rr*no dobra žena. Čeprav j*> večino tmlehala. j*-njena <mr1 v m dar prišla nenadMo. ko ji »r» «»:.•.*.:'<. -rt-«1 n ]*• morala tako z.iiodnj za nusri': svo> ljubljene še n^doletne otroke 1. 1: ano in Marjana, starega Komaj 11 lp' Velika udeleži a ko!f»j?ov in drugega socn*--tv.ijoče<3a ol.riiistva je v Setrtek r.n pokopališču pri šv. Kriz«; dokazala -nlosno priljnb-bejnaal -'okojnire. Nji topel si>om;n. ogledni -mu sorodstva pa naše eoealfe!
—lj Vojaška go*tba in ljnhlianski ple^alri so fif sc lanje sezone \vde!l preveč redko. 7.?.'>m  bi'o   oa   !^m 7adov(»ljni   •Ini: I
aVnarba drp\i n-i :*>Ar:,],r-\,.Tn vcVrn tim Taboru, ko 'o novi kapelniik Lr. po'iT^'lk^vnik Herr-o^ neovrsrlT'vo doki zal. da je vojaška rodbn t»rw) njeffovim vo«ls*-.-om prav tako prvo v-s       -»a plese, kakor je -lovita zarod:
0 - th izvajani   irmrih na lan velikih or-
nantinv. V nariboru in drmro 1. kj^r je bil g.   prvip<»!kovnik   Hercoc:  do       i^j. vo.
1 i irndbfl v^ilno visoko T»rek.ri-'iWi vse dniire i*le»ne eooM»c. I drev: «?.e l»od;> r/a-■!<*--Tu- presenečene  plesalke in  r>lesal<i na
editvi linl.l.'.ansike .ladran-ke straže ns TalMUTj n.»irto pncpniinK. kaka prav. mojster rudi v kratkem <'-.-mi lahko ustvari izvrstno in zares moderno pb-^no -o bo. Kar       r ore i eodii^ ie zajamčepra\
velik uspeh, prav tako ho na pisana nuio-žica naanvn i navalninnini one u avaniani poz<iravi!.i >Jadransko kolo«, ki na zaigraje najlepše narodne no* z nAfanina ofi« irji. Tndi /a volitev in odlikovanje najlepše na-n<>>«- < eantaini nanlnvoni »kraljica Ja-drana« in ie s kr.-.st.o nagrado v!a«la :rcd-vsem med narodnimi nošami že skrajpa napeto zanimanje- a za \t-»- eVafpa >e 'udi poskrbljeno t<iko. da '»oino Irevi na Taboru lenef ek   letošnji   pre«lp«stnili priredi-
tev. Narodne noše «»e zi»irajo v gorenj: desni dvoran!.
— li Združenje trgovcev v Ljubljani efcli-ease za v ponedeljek dne 21. teacnarja 11 38 ob 7. uri ntanet t ptnatorc Tijtnvake-
• iregorČK-eva "C  redno le«no
skupščino s sledečim dnevnim redom: 1) Poročilo predsednika. 2j tajnika, 5J raenn-aki aaai jniefc na leto 4» poraiife nadzornega aafaaca, •">> proračun za leto 1998. ^5) predlog  uprave glede  r*°birania prispevka
/ lruž»mje za leto l'*:'^. poroča podpre b. Rotnan Golob- 7) poročdo o trg. nad. šob. poroča načelnik itnjfcnnji oitK>ra Anton V. r-bšč. 8) ooro<*ilo o sanacij: Trgovskega doma. poroča član nadz. odbora Stanko Florjan i \
samostojni predlogi. 10^ slučajnosti, ob 7. uri zvpčer ne ho navzoče zadostno io lanov. se ro »-klf*f*aio o predmetih ii^vneca reda eno uro kasneje, to je točno ob S. uri zvečer ol w\»nn številu navzočih. Samostojni predlogi esf* morajo p^e^ilo/ t i nr.rav    na {kasneje  tri T»r«*d ^ku-^čino
Sklepni rač'.in za leto 14*37 in proračun za leto l'.»:-is s'a med ura in:'ni urami v+.k^mu članu od 7. do 21. februarja i . aa i Zd u-žeoia na vpogled. 1"prava.
— i i Zanemarjena Zvonarska »lica. Piše->o Tiam: Zvonarske ui:-'a >• ^na inibolj zanemar «-n:h in /a'-v• :h v našem rae><u. P-'d vojno ie Ml« rarvnita zaradi zioorla*-n:h h;š. po voini pa je <«tala vse Ma za-r;emarjena. a letos ie v naravno*: obupnem stanju. Ob KarlovSki r-es?; so ostal kupi naL-rmadeneg.i -f-ec.»  :n kadar kopni. #e oo
vo i i ::\ ':\ a v /.v«i .'p\o u':eo. k: je kakor poclavijena. a z jutra i običajno vwn poledenela. 3a ie n varno p" niei bo<\ • - '. na« me^ma občina no^lie v niir» ni. * *^'arja. da b: nasu: ma'o p*»»k:.. Turi' mi smo davkoplačevalci in imamo iste Pravic« kakor oni aredi mesta.
—lj Športni ples Mots-klaba >Hirije<-Pionir naAega iiK>tociklizma M. K. Ilirija, ki obhaja letos 25 letnjco obstoja, priredi v soboto 12. L m. v vseh spodnjih prostorih hotela Miklnč-Metropol Svoj spo i ta i pi?s. Prireditelj se ni strašil velikih stroškov v želji, da pripravi svojim gostom ]h športnim prijateljem zares prijeten večer v originalnem športnem in molocikliškem obeležju. Posebnost tega večera bodo društvene športne tooke, kn prireditvi prj-mema dekoracija
kvorane. Svirale bodo dve godbi. Iz vsega se da torei sklepati da bo zabave dovolj, a dolžnost vsakega sport n ka je. da po'asti M. K   Iliri io s svojim obiskom.
—lj Poljak g. Jan Stolarski ,z Krakova prispe v Liuhljano v ponedeljek dne 7. t
n.. ird^ ua dne zveč t ob 20. bo pod okriljem SPD predaval v ivorani Delavske zbornice o zadnji poljski znanstveno alpiuski odt>ravi v .\jnde Argentini je in Cile. Poljaki
irreiaio števidi* znanstveno alpinske odprave v inozemstvo ter se morejo kosati v -em pogleou z vsemi drugimi narodi' ki se toriio za dosego najvišjih planinskih ciljev. PoH>ka odprava je na svojem zadni?m pohotu v Ande dosegla orav lep*» ospe' f t^r b,> mo v slika in besedi  — predavanje l«o v
lov.-nščini' — videli in slišali o naporih poljskih planincev, ^lžno^- na* Oovp<n*kih planincev j.^. da       polnoštevilno udeJežjmo
ojT« slovf>n>k»'ga vejera. ki nam e?i je pripravilo SPH Vstopniee so na ruzrolaeo v društveni pisarni SPL iui Ab*ksa!ilrovi cesti 4 1.
— lj Sfntiakohčani v]^rizor<> danes in uitrj ^ecoc oh 20.b". prvič ziihavno in duhovito Molnarjevo veseloigro >NJe in velika ijule-
. ki je dožrvela pri m ■sinieri v dunai-,kHin i.Jo^efvladi gledal i aču ogromen n^peh. 'ina veseloigra, polna neznonti in prisroBOSti Inf toplega nkrntji lx». enako kot ptjed lati vprizorjena Pnsova izra Hčerki njene ♦ *k-ceien*' lern^ zabavala gledalce. Snata-lajoja^ Ručarjeva. Pelrovčiceva- -Subi'-eva. Ilanz.ič   Kržrdk  in drugi.
—lj V začetniki plesni tečaj »-lenkove
•šole«   v   Ka/.ii'i >pr*-jeitia jo  novimi —
dan te  in  g-o**|>od?e samo še  ta ponedeljek
ob 20. uri. Dijaki Imajo popust. Posebne ure in informacije dnevno.
- lj šolski plesni turnir bo v četrt« k 10. t. m. ob 20. uri v vefiki dvorani »Kazine« pri plesnem tečaju Jenkove Šole. In-'eresenti vljudno vabljeni.
I»:tnes oh 20. uri, v nedeljo ob 14., 17. in 20. uri: JEANETTE M ACUON \I.I>
v Leharjevi opereti
VESELA VOOVA
in francoski velefilm %A G\nC0y\K (Možakarica) Mladini vstop zabranjen!
— lj ImrJi so v Ljubljani od 28. januarja do 3. februarja; Pov.-e Franc. 23 let. vozsiik-hlapeo, Trbovlje, Cesar L,uc:vik. 5 mesecev, sin tehničnejra uslužbenca Na-rodneo-a £ledaL;šća. Mszi Ivan. 76 let star. .-•kia<iis.'n:»c !rž ž"I. v p.. Biteric To .-inž. 7i let. nadučitelj v p.. Kastelic Jožef. 86 let, krojać. Višnja ajnen, Antos:e\vicz Ot:-lija. 74 let. zasebnica. Kopač Beti, roj. Piskernik. žena ra\malelja Delavske zbor. v p.. Magister Andrej. Ql let. uslužbenec tob. tov. Jcrin ^^arij«l. roj Bitenc. vrt. Ka.-»t^]jc. 7l lat. ^na ttvljarfa, Plaehota Vae'.av. 77 let. kroj. mojster in nuaestii žbograr Štefan. 61 hrt, žel. uslužbenec v p., Potočnik Frane. 2S let. sin vdove zidarja. Družnik Marila, roj. Kralj, 7S let, upokojenka tob. tov.. Pepnn Marija, roj. Šusteršič. 48 let. učiteljica v p.. Urbanec Anton, 4 mesece, sin delavca. Petrio Anton, 56 let. delavec, v ljubljanski bolnici so umrli: česnik Matija, 57 let. polic, stražnik v p.. Kajžar Katarina. 45 iet. Jeseniee pti Radovljici, Pole Alojzij. 62 iet, posestnik, Livold pri Kočevju, Pro-senc Hildeg-a.rda. 15 iet. hči obć. slu^e, Podlipov a pri Zagorju. Stric Jo-že. 66 let, hisar. Kozarice ob. Stari trg pri Logatcu Sammer Leopold. 61 let. delavec, brez stalnega bivališča, Bućai Angela. 14 let, hči posestnika. Maček Dora, 56 iet, šivi-lja, Hočevar Stanko, l leto, sin dninari-ce, Trebnje pri Novem mestu, Štrukelj Anton 23 let. sin posestnika. Ig pri Ljub-ijani.
—lj Sveže pivo — pri »Slonu«.
—lj Pustolovščine dobrega vujaka švej-
Ka. ki jih je vprizoril sokoisk; gledališki j tej na Viču dvakrat z velikim uannkom ni pred raaprodasn dvorano, bodo vpn-zorjenc tretjič jutri ob 20.15 v Sokolskem domu. Kdor se hoče nad dve uri do solz nasmejati dobremu vojaku 5vejku. naj poseti ptelstavo. Vstopnice dobite jutri od 10. dalje v pisarni >'okol>kega doma.
—lj čudovite čarovnije ^ nebotičniku. Bar v nebotičniku, ki je naše najpopularnejše nočno zabavi.-će. si je za nekaj dni pridobil posebno atrakcijo: po daljšem času se je »pet vrnil znani Vili Vilko, ki s svojim trebušnim govorom in še po-seibno s svojimi spretnimi čarovnijami zbuja splos-io veselje in tudi pozornost Nenavadno zanir.iive točke njegovega sporeda privabljajo v nebotičnik obilo gostov in ti.dt vi ne smete opustiti ugodne pri-iežnosti ogledati si čarovnije. kakršnih smo sice: le redko vajeni. Tudi plesni «iuo Milton je res odličen in žanje za svoje lepe nastope najlepše priznanje, prav tako
pa ana^nnrje nnknala tudi annpjn pleaaike.
Zapomnite si: bar v nebotičniku vas bo razveselil In nasmejal do solz.
—lj Fod okriljem rrirodo»|n\ nega društva bo predaval v tor?k S. t. m. ob 20 v mali filharmociični .'. i >*n g. dr. Oton Baje o -Operaciji z eleku.cn.m nožem-. Eitktricno rezanje jo novejša pridobitev moderne medicine in si polagoma pridobiva vedno več pristašev med kirurgi. Razvoj lega operativnega načina je bil pa šele megec z iznajdbi; vi^okofrekvenčn i tukov. za katere je dal idejo in konatnj-iral prvo aparaturo naš veliki rojak Nikola Tesla. Do takrat na5; predniki, zdravniki niso megli uporabljati električnih tokov velikih emergij. dočim je danes to mogoče brez Škode za orgar hn n. Te toke imenuje diatermične takrns m jih ra-z^n za diametrijo ? pridom uporabljamo tudi za "'ektrično rezanje, ki ima ve* celičnih prednosti pred navadnim rezancem z nožem. Najmodeme1*i elekJUifini aparati omoer-Vrajo izvrševati najbolj komplicirane ooerarije v veliko korist bolnika in znatno olajša, j delo kirurgu.
—lj Nadaljevanje rednega letnega občnega rhora Pvimdoslovri^ea društva bo v pono-ie]-;^k dnp 7 t. m. ob 18. v predavalnici mineraloškega instituta na univerzi (Kongresni trg).
—lj Citate časopise? Poverite vsem. vašim prijateljem, da je v Izbijani zadnji
teden, torej se samo do 13. februarja reklamna prodaja Ti var oblek z 20% popustom na tovarniške cene. Prešernova ul. 54, nasproti glavne poŠte.
—lj Zanimivo predavanje. Zavod za pospeševanje obrta pri Zbornici za TOI v Ljubljani priredi javno predavanje g. arh. R. Kregarja. profesorja na Tehniški srednji šoli v Izubijani, z naslovom: »Nacrtno gospodarstvo in g<»»nodar*ki položaj Nemčije«. Predavanje se bo vršilo v torek 8. t. m. ob 20. v pritlični dvorani Zbornice za TOI v Ljuoljan! Beethovnova ulica 10. Vstop prost.
—lj Klub korosKfh Slovencev vabi na svoj tretji družabni večer, ki bo drevi ob 20 pri -Šestici €. prof. dr. Ivan Grofen-auer bo predaval o Andreju Elnspielerju. K uski Kvintet pod vodstvom g;. Drige poje ruske narodne pe^mi. Člani m prijatelji vabljeni!
—lj Po trgovinah je kradel. Policija je izsledila in aretirala nekega Svetozarja Micića iz Bjelovarja, ki je po ljubljanskih trgovinah kradel blago. Micić je bil član tatinske trojke, ki je obiskala v mestu več trgovin in kradla kar na debelo. Dočim se je posrečilo dvema pobegniti, so detektivi iztaknili Miciča v njegovem skrivališču v Kolodvorski ulici, razen njega pa so našli tam tudi za več tisočakov ukradenega blaga. Micić je imel lepo pokro-mano žepno uro ter celo zalogo manufak-tumega blaga. Micič je priznal, da je zaplenjeno blago nakradel po ljubljanskih trgovinah, noče se pa spominiti, v katerih. Nevarnega moža so izročili sodišču.
—lj Obstal jen mesarski vajenee. Mesarski vajenec Vinko š zaposlen in stanujoč v Rožni dolini, je skušal snoći pri mitnici na Tržaški cesti vtihotapiti v mesto ne^raj mesa. Službujoči mitničar. kt ga je imel že na piki. je pohitel za njim in ga pozval, naj počaka. Vajenec pa se za mitničarjeve pozive ni zmenil in je še hitreje tekel npprej po cesti. Mitniear je tedaj    potegnil    samokresi,    hoteč ustreliti.
Menda pa je vseeno le predobro pomeril, kajti zadel je bežečega Vinka v desno nogo Ranjenega fanta so spravili v bkžnjo hišo kamor je prišel ponj reševalni avto. ki ga je odpeljal v bolnico. Uvedena je preiskava, ki naj pojasni, če je bil mitni-tTar upravičen rabiti strelno orožje.
—lj Poskusen samomor. V Kopališki ulici stanujoči delavec Jože G. doma od Sv. Jurja. je včeraj sklenil končati si življenje. Doma v sobi je naložil v pločevinasto posodo oglja in ga zažgal, nakar je pričel vdihavali strupeni plin. K sreči pa je pregorela posoda in se je tleče oglje vsulo na tla. ki so pričela goreti. Ogenj so opazili sosedje, ki so še piavočasno rešili mladega obupanca.
—lj Tatvine v mestu. Vlakovodji Antonu Oso'i m: je ukradel drzen žepar pred-snočnjim v nstkJ gostilni na Medvedovi cesti iz žepa tisočak, v zna.no Mahničevo sostdno na Trži^ki cesti na Glincah so v noči na četrtek vlomili neznani zlikovci in akradli 5 kg šunke, več drugih jest-vin. nekaj perila ter dve pleteni košari. Mahn:čeve je oškodovana za 400 din. Ta-Lovi so prišli v noči na četrtek tudi v mlekarno Neže VesHove v Tavčarjevi ul. ter ukradli 395 din. Iz shrambo na dvorišču   posestnika   Franca   Berlina  je nekdo
>dnes>el 600 din vredno železno dvigalo. Trgovskemu zastopniku Antonu Ahačičn. stan ujetemu v Staničevi ulici 8 je ukra-
lel neki brezposelnež temnozelen suknjič vreden 350 din Policiji Je prijavil neki šofer tudi. da mu je odnesel drzen tat iz avtomobila, ki ga je za hip pustil brez nadzorstva pred brivskim salonom Kanci na Kongresnem trgu orodje za popravo avta, vredno 900 din.
Iz Maribora
— 0.INS priredi pustno rajanje. V soboto, 10. t. 111. priredi mestna organizacija O.INS
Matf H» OCU pusi no rajanje v vseh prostorih gostilne GrnJek v Studencih. Ker je dobiček namenim uspešnemu delovanju mariborskih omladinrev, naj bi nacionalno občinstvo stremljenje   naših   mladih   po svojih mo6eh
podprto. •
— Precled motornih v^zil iz okoliša pred-stojništva mestne poljcije v Marihoru in oben 'Mariborskih srezov bo dne 7., 8. in i*, februarja o<! 15. ur3 dalje na rivoriAču mestnega avtobusnega podjetja v Marilioru v Pllnar-rHški ulir- in sicer po sledečem vrstnem redu: dne 7. t. m. vozila sreza MarllK>r-desni bree. dne S. t. m. vozila Maribor-levi breg in dne      . m. vozila iz m?sta.
— Za reaervna fastnike. Komanda mesta v Mariboru javl'a. da se vrši dne 8. februarja ol 20. do 22, ure v kaziuski dvorani predavanje za rezervna častnike. Predavanje je obvezno za v*e rezervne Častnike v Mariboru.
— Gledališče. !>r:vi bo zadnja vprizortev šmiderlovih »LoootSChK. Globoko znižane cene. V sedel jo i**>p^jldne repriza operete -Pod to goro zeleno . Znižane c^ne. Zvečer ponovitev    \'eronike PeseniV<o
_ Nn%i »Mlbor alHnilt« *o!a in dom«. V Setrtek zvečer se je vr^il v dvorani Ljuisk° un:v?rze občn: zbor Hrust va *^ola in doni'-ki 2« i.1 vodil v zastopstvu predsednika g. magister pbarnt. Minarik. Po stvarnem poro-r-ilii in predavanje lt. prof. šildia bo bile volitve, /a pi enim ilnaVi \** bil izvoljen <:. Franjo ^kaza. zn podpredsednika dr. Kulolf Laotee. ta in k lonn^ ^ftaSnik, Majnajnik Franc Rozman odborniki: dr Leopold Po-Ijanee, ravnatelj Iva« Prijatelj. Hernsa Bra-H8. dr. Franc Bojnik, prof. Gnetaar silili. Marija Harnik. Angela Lerignr. Matko [kanicev ■ Henrik Krop-vri <-Ki. Revinorji tn: *,Tuf. Ivan   Lov5e,   Emil   Hibi   in   Franc Sedma
— Med plesom n..lrc!j«*n. Ob pnliki neke /abave v gostilni v Nagovj v Slovenskih go-rcd'. 3 med ploaom dninar Rudolf Kova-5e asfcrelil svojega Ijub^zenakega tekmeca, 29 letnega i>o€es-tnikovega ti na Franca Brez-n:ka. Ranjenca -o prepeljali v mariborsko
.oinlro- k:er l> veera i podlegel poskodbL Storilec -e je sam javil sodišču v Mariboru.
Iz Celja
—c \ov/ mestni proračun. Mestno po-tiiavarstvo v (ičiju ra^asa: V smislu do-loJi] $ 117. zakola o mestnih občinah se objavlja, d;i jc panssnena mestne občine ccl?s.ke in njenih p«>djetij /a upravno leto >0 prebivalstvu n« vpoe'ed. pri mestnem računovodstvu od 5. do vštetega 0. t. m. oh uradnih urah. Vsak član mesta Ce-1 j a kakor tudi vsaka oseba, ki plačuje ne-poaredni davek od kateregakoli dohodka v mestu Celju, im-a pravico staviti v navedenem roku k predlogu proračuna svoje pripombe, ki jih je treba vlagati pri mestnem poglavarstvu v Celju.
—c Dve \*eliki smučarski prireditvi v Celju. V nedeljo 6. t. m. ob 10. dopoldne se
bodo pričele pri Celjski koč; tekme v sis-lomu za prvenstvo dravske banovine in is
prvenstvo Mariborskega zimskosportnej&a podsaveza. Dolžina proge znaša okrog 600 m, višinska razlika 150 m. Vsak tekrnovaleč mora presmučati progo dvakrat. Ker so javljeni tudi znani tekmovalci z Jesenic in iz Ljubljane, bo borba gotovo ostra in zelo zanimiva. Smučarski klub Celje pa bo pri redil v nedeljo 13. t. m. ob 14.30 medklnb sko skakalno tekmo za prvenstvo Celja ne skakalnici v Liscah, ki dopušča skoke do 42 metrov. Najboljši tekmovalec bo preje naslov »Prvak Celja z« 1. 1938.«, krasno spominsko darilo in častno diplomo, drugi in tretji pa lepo plaketo in diplom o. Razglasitev rezultatov in razdelitev daril bo po tekmi v restavraciji Pctriček v Liscah.
—c O Hretoniji in njenih zanimivostih bo predaval g. dr. Janko Kotnik iz Maribora v ponedeljek 7. t. m. ob 30. na ljudskem vseučilišču v risalnki meicsnske šole. Predvajal bo tudi mnogo lepih 'rwTVTMir< skioptičnih slik iz te zanimive francoske pokrajine.
—c O poljski znansh'eni atpmski odprmr v Ande bo predaval g. Jan Stolarski iz Krn
kova v torek 8. t. m. ob 20. v risolmkri meščanske šole v Cclj'a in pa odvajal tudi zanimive skioptične slike.
—c Nočno lekarniško $?užbo ima od »o-bote 5. t. m. do vštetega petka 11. t. m. kr dvorna lekarna »Pri Mariji pomagaj« na C Ha vnem trgu.
—c Zanimiva slikarska razstava. V zvezi s kulinarično razstavo je bik* otvorjena včeraj v kavarniški sobi Celjskega dom* I razstava de-i italijanskih slikarjev. Na razstavi so zastopani predvsem mojstri bene ške, ierarske. bolonjske, berganaske in vc-ronsice šole. Razstava bo odprta ^e di&nes tn jutri.
—c V celjski bolnici so umrli: v četrtek
75 letni dninar brez sftainega bivališča Andrej Krogel j, v petek pa 33 le tiri ko»-at5ki pomočnik Vekosiav Stuhec \7 Zogreoa ia 2o letna posestnikova žena Alojzija L*ftčs-va iz Pustik pri Zmiki.
Iz Novega mesta
Violinski koncert. I>ne 6. t. m. bo koncerti ra i v dvorani Prosvefnesra rioma vdolinskd virtuoz prof Karel Rurpol iz Izubijane. N)j#-gov ol>isk v našom mestu bo v^lik umetniški dogodek, kajti prol Rupel Je zn»«i po v>ei Sloveniji in iziven njenih mej kot odročen mojster na svojem instrumentu.
— Svetosavska proslava. Na vseh lak. šolah se je vršila v četrtek proslava srbskega prosvetitelja sv. Save, na gimnanljl, meščanski in osnovni šoli. Učenci so se udeležili predavanja v svojih razredih, dan pa je bil pouka prost.
— Na občnem zboru Strelske dndttue. ki se je vršil v torek 11. t. m. na mestnem magistratu, je bil izvoljen za. predsednika
} nov. odvetnik g. Jože Bučar. Za cestne člane pa so bili imenovani: dentist Filip Ogric upok. Robas Ivan in ravnatelj Viljem Se-dej. Vsi za družino zaslužni funkcionarj!.
— Polarni sij .je bil dobro viden tudi pri. nas. Njegov široki tenuio-rcleči pas se j» razprostiral nad Novim mestom od Šmarjeških gričev do Roga, t. j. na severozahodni strani. Izredno močno žarenje je trajajo in bilo vidno pri nas od 20. do 23.30 ure prav dobro. V zvezi s tem nenavadnim pojavom so se iz vrst občinstva čuli vsakovrstni komentarji. Ljudje so bili prepričani, da je moral nekje v okolici ?«ftm« izbruhniti silovit požar. Gasilci, zlasti njih vestni poveljnik g. Bergmann, sc niso mogli ubraniti teh morečih misli. Poveljnik je žuril. pričakujoč vsak hip obvestila o katastrofalnem požaru. Toda s to novico ni prihitel v mesto noben sel. Iz daVfne okolice so nekateri ugibali, da meče žarke proti zemlji Zepelin iz s\Tojih močnih reflektorjev in da se zaradi neznatne oblačnosti žarki tako odbijajo. Nenavadna nočna svetloba je spravila ljudi tudi iz kavarn in gostiln na trg. kjer se je o tem pojavu na vse mogoče načine razpravljalo. Najbolj točno so zadeli gostje, ki so prl#ri opazovat nočni sij iz novomeške kleti. Ugotovili so. da sija ne povzroča ogenj, temveč da je to izreden, premikajoč se nebesni, svetlobni pojav, ki se pojavlja od časa do časa. Rešitelji te uganke so bili seveda — profesorji. Tudi na kmetih so ljudje ugibali, kaj bi to bilo. Seveda so tudi ti mislili na požar. Ker je pa malo predolgo trajalo, so mepili. da bo prišla v deželo huda lakota, z njo v zvezi pa vojna in bolezen. Seveda pri ugibanju je prišel v po-štev tudi mraz. Neka mama, pa je bila trdno prepričana, in je še sedaj, da se človeku ob taki redki nebesni prikazni vae izpolni, kar si ob pogledu na sij zaželi.
— Obsojen ponare ievalec denarja. Pred novomeškim okrožnim sodiščem je bil obsojen zradi ponarejanja denarja znarri Franc Jerman, doma iz vasi Češrii;.C"» pri St. Petru na 7 let robije.
Izjava
Ljubljana. 5. februarja K članku uprave Delavskega doma. >a je izšel pod naslovom: ^Zaminiivoeti Del. doma v vašem cenj. listu dne 26. t. m-, vas prosim, g. urednik, da objavite sledeče :
Podporni, ki aetm bila dne 14. I. 1&3& tevoijena o± enega dela uelu*be©k Dotev-ake.ga doma za obratno zaupnico, je uprava Del. doma dne 15. t. m. osebno po upravitelju g. Pelanu odpovedala shrištoo s 14 ci.-rfovnirn odpovednim rokom. Odpoved je g. upravitelj motiviral s tem, da. som tovarlšlcam prigovarjala, naj se vpišejo v organizacijo, v kateri sem včlanjena. Tore} niso vzroki odpovedi — kakor trefi uprava v zgoraj omenjenem članku — taki. kakršni so navadno tudi v zasebnih gospodin jat vih* »teh uprava spričo mojo vestnosti v službi ni mogla najti). ampaJk obstoje ti razlogi le v noenem odklonilnem stališču, do organizacije, katere članica sem. Priponiinjaru, da je uprava že od vs^ra početka našemu stroko^/nemu udruženju nasprotovala. Nobena uslužbenka v Delavskem domu pa do danes rti izjavila, da sem jo silila v organizacijo.
Za prijaznost se vam, g. urednik, najlepše zaiivaljujem! Stupar Anka.
STRFPEN JEZIK
Ko je bilo že vse pripravljeno za poreko Pauie VVessele z Attilo HorbJ^perje: : in si je nevesta naročala krasno poročno obleko, je njen prijatelj strupeno pripomnil: Taka ^Maškerada« ni za tako ^Epizodo«.
Ste* 7g
»SLOVENSKI NAROD«, sobota. 8. februar* MM.
Jaz Vam varujem
kožo!
Rdeča, hrapava in spokana koza dokazuje, da Vaša koža
nima dovolj odporne sile, da je torej slaba. Zato je potrebno, da jo krepčate in sicer z NIVEO. Kajti NTVEA vsebuje »Eucerit« in prodira skozi kožne luknjice globoko v kožo, ji dovaja hrano, jo krepča in ji zvišuje odporno silo. Zato uporabljajte redno M VEO. da bi Vam ostala koža nežna, mehka in gibčna
kljub vlažnemu in hladnemu vremenu!
DA.VS5A KONFEKCIJA   A.    P A 9 L I H §?0&90A9 »A •TTCRI ST#J , T8LI-
K0M5STHC UESJENI LOKAL ?  LJUBLJANI, ? 52LENBJavj©¥I ULICI ŠT. 1 ME 8. FEBI9A1JA, ZILOŽKtf Z NAJELEGAHTNEJ3IMI KOPELI POMLADNE SO»E9  TEK TAS VABI K OBISKU
Ii Trnnvel]
— Koseert akademske«* pevskega il»or*:
V nedeljo, b*. t. m. ob 16^ bo v veliki (hora-ni tukaj?n e-ja S »kolskoga doma pevski koncert akademskega pevskega zbora oz Lgub-ljane. Koncert priredi tukajšnje društvo >Mladac ki je v zadnjem ensu razvilo ▼ naši dolini ni vab no delavnost ter pripravlja ustanovitev LjuoVke univerze, kakor delu-jejo slične kulturne ustanove že v drugih večuh krajih m ostih. Ljubljanskim akademikom -p *vc«tni, ki prihajajo v zboru men-<U tokrat prvjc v Truovije, želimo na rudarskih tleh: iskreno dobrodošli «n srečno!
— Valit*? name^snskih zaupsiksv. ki tn morale biti v nedeljo, so odpadle, ker je bil ■ los "žen lUid pos.iaieznimi strokoMnimi skupi uj,:iu. t. j. društvom rudniških nasne^cen-••**v. r>Hi~!voiu teihnr&nih in pi n iamtiib na-
• ncev in Zvezo pravakrih in trg. na-- •ncev sporazum, tako da ostane v glavični vse pri starem. Jutri bo ssoa za upniške-ga //tora, na katerem bo konstituiran zaup-odbor nidarsjkih nameščencev.
— Bok* mat h: Tukajšnji SK. Trbovlje na30 v nedeljo ob 18. v veliki dvorani
mat h. na katerem nastopijo med drugimi prvak Mal? antante in Jugoslavije g. Ioavec Josip. Hladni Ivaii, prvak Jugoslavi-. Kak* EvsUh. prvak dravske banovine, ;irvak drarvsdce banovine, Deu-rko. prvak Jugoisiavje. Logar, Korbar. flknac in      nimci drugi tuji in domačij bok-h>r je to prva boksarska tskma.- ki ee Trbovljah v tako velikem obsegu, je razumljivo,     da je zlasti med trboveljsko mladino, ki lju!'   ;a!<e -»^n/-Tije. izredno zanimanje za to priredniev.
— Nesreče: V torek zvečer okrog pol 11. ie rudniški nreddelavec Kese Stanko iz službe grede i>ad^i na betonskem hodniku T »r • - 1 svojini -stanovanj«-     Iako nesrečno, da
7lom.i ii"-". Wannj dopoldne na si je kriškem odmorom zlomil nogo učenec VII.   razreda     o^novn* šole Trbovlje-kraj.
:.i je nudil poinoc vodja tukajšnje botad-' dr. Ci/olj. IV smučanju pa se je v nedeljo pod Mrzlico precej težko poškodoval ijšnji zarasli   šolski upravitelj in znani
priiatelj naših ptanja g. Ante B^g, ki se mu padeu za      i ost naSee v čelo. Prvo n i 2 :hm |e Diidil tukajšnji rudniški zdravnik.
OTEO&KA LOGIKA
Mladi Vladko je preživel s svojim očetom teden dni v gorah, kjer je prvič v .ovojem življenju prisostvoval tudi smu-carskm tekmam v skokih. Z velikim zanimanjem je sledil tekmam in ko je nastal odmor, je vprašal odeta:
— Očka, kdaj bodo pa zopet vrgli koga doli?
MALI OGLASI
isaneda ot> par, davek posene} Preklici, izjave Dese da Din L,—>
da^ek posebej.
Za pismene oogovore ga .-   . an*1 oglasov je treba pnložiLi znamke — Popustov za n.aie oglase oe priznamo.
PRODAM
Beseda 50 par. davek posebej Najmanjši znesek H Din
JAJC \
zajamčeno sveža. 720 komadov Din 520, puram zaklani m očiščeni 10 kg Din 125. — franko v-ozmna razpošilja G. Drechsler. Tuzla 408
Dv< r> ta n< i vanjsko hišo
novo e nonadst ropno z vrtom v Kranju ugodno prodam. Vmko Bat:č Star\ c. 16 Kranj
429
KtJŠEJE
VE'BAtVNf
JUGOMACIKA
SV.P[T8A1WSIPZ3
SLUŽBE
Beseda 50 par. davek posebej. Najmanjši znesek * Din
	dlki	zn	t
Beseda 50 par. davek posebej. ItaJnMHnJM znesek a Din
\ sled ogromne zaloge
>Huoertua«   plašče v. zimskih sok en j. oblek, perila l.t.d.
ODPKOMAJAMO VSA UbLAC ILA
s io do J0n% po postom.
P R b S k t B
LJUBLJANA. Sv   Petra c 14
BRIVSKEGA POMOČNIKA
sprejme takoj Ivan Pire, Ljubljana. Florjanska c. 6. 393
50  PAK fc.NTLA.NJt
ažuriranje, vezenje zaves, perila, monogramov. gumbnic Ve-lika zaloga perja po 6-75 din. sJnlijana<, Gosposvetska cesta 12.
NACE NAROBE
tapetnik. Celovška cesta 41 se priporoča. 14 Ji.
Sveže onjflnejše oorveško
ribje olje
U lekarne dr. PtccoUja v Ljubljani
se priporoča oledim m slabotnim osebam
BAK\ AN JE LAS
specialno izvršuje v vseh ni-jansah frizerski salon RAK AH, Prešernova ulica 7, nasproti slaščičarne Košak. 46.L
Kdor svoje zdravje zna ceniti, mora ntBKUAd KC VODI" piti Zahtevajte informacije pod šifro >Kiseijak«. 433
DOMAČE KRVAVICE
pristne, pekrčan. štajerska črnina se dobi v gostilni pri 2>MEXIffC«, Kolodvorska ul 6.
438
PRIKROJ E V ALKO
in šivilje moškega perila, vešče šivanja na električni pogon za manjši obrat rabim takoj. Naslov v upravi »Slov. Narodac.
419
ZASTOPNIKE IN POTNIKE
sprejme takoj večja zavarovalnica, zlasti z? Maribor, Celje, Ptuj, Ljutomer. Novo mesto. Ponudbe na upravo >Slov. Na-rodac pod i Zavarovalnica«
376
IVALI
PRITLIČNO STANOVANJE
dve sobi in kuhinja, se odda ia marec. Oddam tudi malo podstrešno sobico. Bukovnik Fani. Zabjak nL 7, Ljublj
414
KN OSOBNO STANOV AN JE
evn. s kabinetom išče mirna uradniška stranka (dve osebi» za mar c. Plačnik zanesljiv in točen. Ponudbe na upravo Slov. Naroda pod ?Marc«.
DVOSOBNO STANOVANJE
majhno, išče mirna, snažna stranka (dve osebi) za marc. Plnfinft točen, evn. trimesečno v naprej. Ponudbe na upravo j Slov. Naroda; pod »Snažnom
PARNO ŽAGO
?no- ali dvosobno stanovanje, veliko delavnico poceni oddam, Pojasnila Cojzova cesta 1. 436
Pojdimo v
kavarno „Stritar",
kamor je dospel nov damski orkester s spremljevanjem kla-■ Irja in vijoline, katere Vam bodo zaigrale mlade in ljubke K. stefica in Olga, Pridite, ne bo lam žal! V soboto in nedeljo odprto   vso noč!
Otroški vozle!:' najnovejših mtideJo«
Ovoko'.esa motorji, triciklji
bivalni stroji pogrezljivl
PO ZELO N IZ KI CENI  — CENIKI FRANKO
»TRIBUNA«   F. BATJEI
LJCBLJANA, Karlov >ka cesta 4  — P«»drii/niea MARIBOR, Aleksandrova cesta *ib
-Ia 50 par, davek posebej. Najmanjši znesek * Din
KANAlU.Ki \K\I\(I,
<iobii pevci, naprodaj. Cena po dogovoru. — Franjo Omahna, -Ljubljana, 5v. Petra c. o3,a
425
DOPISI
Beseda 50 par. davek posebej,
.Nai.uarijši znesek 8 Din
Katera samostojna gospodična ali gospa, prijazna in prikup-Ijiva. bi hotela sprejeti na stanovanje samo čez dan solidn gospoda? Cen j. ponudbe pr»u šifro: »Dnevna sobica«. 434
nvioNTTE PIsMA
v upravi Slovenskega Naroda« 2 Harmonija 353. " : Nastop . >Oboževanjer 329 >Olgar. Plačam takojv. ^Stanovitnosti in >Zanesljiv plačnike.
STAnOVAHJA
Beseda L— Dua. davek posebej. Najmanjši znesek 15 Din
SOSTANOVALKO
sprejmem takoi. Tržaška cesta št. 4/IL
Nabava osebnega avtomobila
Osrednji urad za zavarovanje delavcev < Središnji anađ za nayaranje radnika) v Zagrebu nananaja za 21. februeti ob i i. uri v uradnih prostorih v Zagrebu,
Mihanoviceva ulici 3 III. pivo javno pismeno ofertno licitacijo za nabavo šestsede^nega zaprtega avtomobila-limuzine. vmesno steno med sprednjimi i\ zadnjimi se leži, s šestcilindrskim motorjem in 60 do 90 PS.
Ponudbe, kotekovana po loiočbah T. b. 25 taksne tarife zakona o taksah, je treba do zgoraj omenjenega roka predložiti ali dostaviti po pošti v zapečatenih kuvertah Osrednjemu uradu za zavarovanje delavcev v Zagrebu rsoba št. 305».
Kavcijo v znesku 5'; za naše državljane oziroma 10''r od skupne ponuđene vsote za dobavo avtomobila za inozemce je treba položiti ali nakazati po pošti blagajni Osrednjega zavoda za zavarovanje delavcev v /žrebu (soba št. 4 20> najkasneje do 10. ure dopoldne na dan. ki je določen za licitacijo.
Pogoje za sodelovanje pri licitaciji dobe interesenti brezplačno vsal: delavnik med uradnimi urami pri Osrednjem zavodu ta.v zavarovanje delavcev (soba 305». St. 3.597-1938.
Osrednji urad za zavarovanje delavcev
(SrediSnji ured za osiguranje radnika) \ Zagrebu
i      - - " i**** ■
Mislil je, daje njegova srajca beku..
Ne frudite se pri pranju z raznimi Jrugimi pralnimi sredstvi, Icer samo z Radionom oprano perilo posfane snežnobefo. Učinek Vas bo presenetiJ! Dobro Scrtichtovo milo, prepojeno s kisikom, pronica skozi tkanino in odpravi brez vsakega mencanja vso nesnago. No zadovoljite sc s sredstvi za pranje, pri katerih se morate na vso moč truditi, da postane perilo belo, temveč uporabljajte Radion, pa boste imeli z lahkoto »Rodion-befo« perilo. Razloček bo očiten, če primerjate perilo. Perilo oprano z Radionom bo osta!o vedno snežno-belo. Razen tega bo bolj trpežno, Icer Radion varuje perilo.
Schlchtov
pere sam
0  V   \/ 0
meseca februarja naš vsakoletni priljubljeni
ko damo na naše že itak nizke, v azložbah
označene cene še
o
•o
usta
%NT. KR1SPEF
LJ! TRLJANA
Mestni trg 26
* Stritarjeva ul. 1*3
Nškdo Vas ne bo vprašal, če kupite kaj ali ne!
/. nobenim drugim reklamnim sredstvom ne morete doseči e nali eg a oćinka, kukoi s Časopisnim oglasom, čigar delokrog Je neomejen. Časopis pride v vsako hišo in guvon dnevno desettisooem itutelj^v. Kednu oglašanje v velikem dnevniku je najuspešnejša investicija, ki prinese korist trgovco to kupcu.
namoče
UinOL€J
.............•iiiniiinsstssstssn
Z letali k ledolomilcem
Načrt poleta ruskih letalcev k Novosibirskim otokom
Grock se vrača na oder
Njegove milice
Sov
i«
tein ic 58 let
mladostne, čeprav
Oni dan je sprejemal prileten, plešast gospod z globoko začrtanimi potezami karakterističnega obraza v salonu nekega velikega pariškega hotela zastopnike tiska, Poleg novinarjev se je gnetlo okrog dobrodušno nasmejanega gospoda mnogo radovednežev iz najvišjih družabnih krogov In val so napeto poslušali pripovedovanje in spomine elegantnega, z angleškim prizvokom   govorečega   moža.   To je bil
Grock, slava cirkusov, največji in naj inteligentnejši glasbeni klovn naše dobe. Grock, ki je bil postopoma urar, kakor njegov oče, šest tednov plačilni natakar in teden dni uradnik v pisarni za pisalno mizo in ki so ga povsod zapodili, ker je imel od mladih nog samo dva talenta: godbo in akrobacijo, je imel to srečo, da je srečal \ moža. ki je imel sicer že svoj zagotovljeni položaj, pa je bil iz navdušenja akrobat. In ta strastni akrobat je naučil mladega Adriena VVettacha iz bemskega Oberlan-da. poznejšega Grocka. akrobatske umetnosti tako temeljito da BJ boljšega učitelja ni mogel želeti.
Grock je star zdaj 58 let in je klovn od svojega 14. leta. Za seboj ima torej 44 let
smeha in glasbenega eskamotarstva. Mož, ki govori gladko osem jezikov, ima naštu-dirane vse svoje točke v 11 jezikih. Ta cirkuški fenomen se vrača po desetih letih počitka znova na oder in v Pariz. Ko se je pred letom dni za trenutek pojavil v cirkusu Medrano, je bilo to samo kratko presenečenje, kajti Pariz ga je zadnjič videl v Empiru leta 1929. To je glasbeni klovn genijalnega kova, ki mu je dejal Charlie Chaplin v Ameriki: Grock, vi ste edini na svetu v eirkusu in na odru kakor sem jaz v filmu. Samo s to razliko, da ste
vi obogateli, jaz sem pa še vedno siromašen klovn, — mu je odgovoril Grock. Grock se je vrnil v Pariz v prvi vrsti zato, ker ima tam mater, ki jo naravnost obožuje in ki je praznovala 25. januarja 85-letnico. Da bi dokazal, kako sta oba še mlada, se vrača na oder. Baje hoče tudi dokazati, da zna zdaj še bolje glumiti kakor pred leti. Razen nekaterih svojih klasičnih godbenih trikov je ves svoj nastop izpremenil. Njegove mišice so še vedno prožne in mladostne, živci tudi. Pravi, da bo skakal kakor pred desetimi leti.
V Pariz je prispel iz Marseilla. kjer ga je presenetil sneg. Čeprav je izboren šofer, je malo manjkalo, da se ni ubil, ko je vozil skozi Fontaineblcau 120 km na uro in se zaletel v nasproti vozeči avto. V Marseillu je obiskal starega prijatelja iz cirkusa klovna Sočo Data, ki je že davno izginil iz človeškega spomina. In vendar je bil to čudovit klovn, ki ga je samo čudna usoda odvrnila od arene in varije-teja. Dolgo je že tega, odkar se je napotil v Marseille, da bi dobil novo namestitev. Tam je sedel na klopico. pa je močan veter vrgel s strehe bližnje hiše težko opeko, ki mu je padla na nogo tako nesrečno, da mu jo je prebila. Sočo Dato je moral dati cirkusu slovo, toda dobil je 800.000 frankov zavarovalnine, kar mu je omogočilo živeti od rente. Ko se je poslavljal od Grocka. ni pozabil pripomniti: Ne morem ti povedati, koliko tisoč ljudi me je prišlo prosit, da bi jim povedal, na katero klopico padajo  tako dobrotljive opeke.
Grocka so tisočkrat kopirali in posnemali, toda nihče ni dosegel njes-ovega nastopa niti v pogledu godbe, niti ekvilibristike. Zdaj nastopi Grock tudi v filmu. To bo seveda zopet svetovni uspeh, kajti Grock je zares velik, genijalen klovn, velik in nadarjen godbenik, pa tudi velik akrobat.
Popravek
Z oziroEL na ćAantk. ki ste ga priobčili v »Sioveus^em narodu« v soboto, dne 29 jsaiiiija 1988. * stev. 28, na strani 6, v fitoipcu 1 in 2 zgoraj, poo at*.-jvom >Zvi. šnon trošarina bo ubila trflOvino<. Vaa pro--da izvolite v emcJu oi. 2*» zakona n finan priobčiti sledeči  uradni popravek:
Ni res, oa znaša ljubljanska Tt^n.- trošarina za zelenjavo 50 krat vce. kakor v Za-grebu. V Ljubtjan: zna«a me*-*na trošarine na anijadeJske pridelke in na povrtnino a. za krompir, zelje, repo in dnnre neimenovane okopa vine D:n 0-03 od 1 k^r: b za oru ge poljske pridelke domačo povrtnimj v svežem stanju k regrat, motovile \ Ipnnnta, špargeijnL karfijoia. itd Din 0.05 od 1 k^ — v Zagrebu pa z-na >j mestna uvo-znina na po vrtnino a) rr» karfijolo, španreijae Din 0.10 od 1 kg: bi Da ostalo povrtriino pa 0.01 od 1 ker. Potem takem je ljubljenka mestna trošarina na zelenjavo le 3 ozi roma 5 krat vi»ja od zaereb-ke. pri domafr karfijoH in pri *pargr*jnib pa je zagrebška odmera za  100%  vi^ja kot ljuhljanska.
Lfnbljanski trgovec e sadjem na debelo in z zelenjavo na ljubi urinem tnru mor a res ne proda veliko svojega blaga, toda temo ni kriva mestna trošarina, niti tihotapstvo s lem; predme: Z d maco zelenjavo pf danes :.<»ea v »rseejšnji ■■rl le li^b Ijnnska okolica — oko;:«ki vrtnarji, ki svoje pridelke proda a jo na trgu vr+>7 posredovanja mkajtejega trzov .* Nikakor ni reč. da ntibotapljajo sadje na glavnem k dvom in dmujp >tev:ln: tihotapci ker je primerov 'irrvanstv.i e sadjem nsis m.Vo. saj je sa»ije po evoj; obliki in teži z a tiho-tanstvo najmanj primerno.
Reo I" i predvi e\« trošarjnska tarifa kakor anntejt tu d: za to proračunsko leto 1998-99 za /^romio ze!enjavo. okopa vine in povrtniae Din 0,50 mesene trošarine na 1 kir. ve - -e s to odmero obdavčeni le r:sra zeJe .iva. ki nt ■ času od i xi. do 1» V. ovszi v me-tno ozemlie iz inozemstva, ne pa rf*»mr.če blago. Ker ><=> * tprn; predmeti Kiv|i o i-oma j:h z^je v Tadniem €ana na- m Dnhl        In Primor.
V letalski ekspediciji, ki poleti k trem ledolomilcem >Satdku , >Maiyginut in iSedovuc, bodo vodili tri težKa letala Mo-lokov, Golovm in Aleksejev, vsi trije udeleženci poleta na severni tečaj, lažje poizvedovalno letalo bo pa vodil pilot Siro-kvaža. Vsi trije ledolom:ici so obtičali mej debelimi ploščami ledu. Pilot Golovm je izjavil, da smatrajo letalci to nalogo za nekaj vsakdanjega, saj ne gre za reševanje ljudi z ladij ekspedicije prof. Samoj-lovlča. ki tudi v ledenem objemu izpolnjuje svoje znanstvene naloge. Gre za to, da se sprav: del posadke, k: ni potrebna na ladjah, nazaj na celino, da dobe ledo-lomilci zalogo vsakdanjih potrebščin ter knjige m novine, letala naj pa odneso z njih že obdelani znanstveni materijal.
Iz Moskve krenejo letala v Krasnoj ar s k. od tod v Dudinko potem pa preko ha-tangske tundre k zalivu Nordwick. V teh krajih doseže mraz 50 stopinj. Vreme je tu ugodno za polete, manjkajo pa orijen-tac: '« točke in obljudeni kraji. Le nedko se prikažejo nomadska taborišča domačinov. Del poti vodi ob Heti, kjei se lahko letala skoraj povsod spuste na tla. Zaliv Nordvsdck »ež: na 74. s:~pinji severne širine. Tu sta dve naselbini: polarna stanica na polotoku Urjung—Tumus in novozgrajeno pristanišče v Koževnikovem zalivu Ta zaliv so izbrali za eno izmed baz eKspe-dicije. Tam je dovolj ljudi in tudi traktorji, potrebni za ureditev letališča.
Drugi del poti vodi do zaliva Tiksi. Nizka obala se tu težko razločuje od morske gladine. Ekttna naselbina na tem delu poti je Ust-Oionevsko;«. Od te naselbine je obala visoka m razklana do zaliva Tiksi. ki bo glavno oporišče ekspedicije. Ta naseljeni kraj je najbhžji ledolomilcem v objemu leiu. Tam so tudi zadostne zaloge bencina. Druga varijanta vodi iz Krasno-iarska preko Kirenska nad reko Leno k naselbini Peleduji in dalje preko Jakutska znova po Leni k zalivu Tiksi T^ proga je za 1.000 km krajša, zato pa težja. Po dosedanjem premikanju ledolomilcev pričakujejo, da bodo proti koncu marca ko se pripravlja glavna operacija letalske ekspedicije, približno na 80. stopinji severne širine. Iz oporišča v zalivu Tiks: bodo letala oddaljena od ledolomilcev okrog 1.000 icm. kolikor lahko prelete z zalogo pogonskih snovi za povratek ne da bi se spustila na tla. Vendar bo pa pripravljeno na otoku Kotelnem v otočju Novosibirskih otokov rezervno oporišče K ledolomilcem polete letala po kompasu. Pri tem ne bodo izključene manjše pomote v smeri, a če bo ležala nad polarnimi kraji megla, utegnejo letala ledolomilce tudi zgrešiti.
Blizu glavnega oporišča je najbolj mrzlo.
»kem.  je trvoz teh nredmstov neposredno
iz inozeu«Tva minimalen: kolikor na se tega blaga uvozi in ga jc na ljubljanskem trgu na prodaj, pa je v ceni tako visoko, da pač
;*reoese obdavčitev Din 0.50 pri  1 kg.
Tuii ni res. da zi.a.-a mestra uvoznina na (►omaranče v Zagrebu Din 0.20 oi 100 k£.
marveč znaša Din 20.— za 10O kz. Trošarina me   občine  zagrebške  je  za pomanaoce
v resnici nižja kot ljuNjaneke. vendar je - :»'»mniti, da zagrebška mestna občina ne doToljuje nobenih prostih skladišč razen za vino in alkoholne pijače in mora zato zagrebški trgovec rAacati trošarino na ostale Trošarinske predmete ne glede na to. ali jih proda v inesto ai: na deželo. Ljubljanska mestna občina pa daje nrosta skladišča ne samo za pomaranče, marveč aa vse življenjske potrebščine ter tako v veliki meri olaičuje oltstoj ljubljanske trgovin«.
Prav rako ni res. da daje mestna občina 7a.cTe' V~ -} Trjroveetn refakcijo na trošarino od 20—W'r gle'e na količino blaga, ki so ga proiali rw podeželje, temveč je res, da daje samo 2^^r in to samo tistim veletr-rovoem, ki fe havjio samo s prodajo na veliko, ki rosi u je jo v Zagrebu že leto dni in svojega hb.?a ne dajejo v javna, trola-nrr**a skladišča, in končno samo ▼ primeru, če so v predhodnem koledarskem 'etn plačali 20.000 Drn aH več na racrebslri mastni ux-oznini.
Ko do dovoljuje mostna občina Ijno-Ijars.ka privatna tranzitna oziroma prosta skladih'a tudi za sa*rje. ni pa res, da trgov-r i f. ?a ljem no debelo nimajo od tega skia-dišča nobene korist.i. Nasprotno, ta nkladi-jim nudijo veliko koristi, saj uvozijo v fvoja privatna prosta sk' ::d*šča ^e Waco brez pličila rr.eftrje trošarine. To plačajo le od tisteca blasra, Id ca prodajo v Ljubljani, ne pa od onega, ki ga izvozijo v podeželje. Po uradnih statističnih podatkih pa izvolijo T7 svoiecn rvro»*reea skleHidča v podeželje povprečno 70—75iD še več uvo-žene<ra Mana. d oči m cm prodajo na ljubljanskem trzn le 30%. 25% in še manj, pri pomarančah m reH sim« \2^r im ]'% Z n]' (~T\'m spoš*ovan"em PrA-1se«lnik: dr. J AaleK.
To pomeni, da bo morala delati ekspedicija svoje podvige v hudem mrazu. Nizka temperatura, ki dela na zemlji velike težave, pa znatno olajša delo letalcem v zraku. Praksa polarnih poletov je pokazala, da je temperatura v zraku višja nego na zemlji Golovin sam pripominja iz lastne izkušnje, da se je dvignil v zrak pri 50 stopinjah pod ničlo, v zraku je bilo pa samo 25 stopinj pod ničlo. Zgodi se tudi. da je pri 40 do 50 stopinj mraza na zemlji temperatura v zraku okrog ničle. Večina pilotov in posadke ima bogate izkušnje tudi iz reševanja Celjuskincev Toda vodja ekspedicije Molokov ne taji. da je sedanja naloga težja od poleta k taborišču Celju-skincev na ledeni gori. Toda pogumni letalci se zanašajo na to. da jim bodo bogate izkušnje in nagli napredek letalske tehnike pomagale premagati tudi te težave.
Kitajski porcelan v nevarnosti
Pičle tri dni vožnje z avtomobilom proti ju<:oza;>adu od Sanghaja leži mesto Chng-teh-Chen, z:b^'ka kitajskega porcelana, ki ie bil poiea ^vila prvi in najboljši propagator K;taiske na zapadu. Popotnik, ki bi pričakoval, da ragleda Ching-teb-Chen kot razstavno mesto odgovarjajoče svetovnemu pomenu svojih umetniških izdelkov, bi zmotil. O Chinc-teh-Chemu S3 niti ne da rečv da ie tipično kitai^ko mesto, ker manjka v niem ohicain: nradbeni materijal, les, rogo-žina in papir, ki jih tu nadomesti porcelan. To mesk. je zgrajeno iz porcelana in je vkrilo v poredanu. Delavnice, ki bi jih lahko nazivali bajte, tiče do £treh v kupih razbitega porcelana, ki ca zmečejo proč, ko se pokvari. Tako se ie okolica hišic sčasoma močno dvignila. Gradbeni materijal je pretežno {»orcelan in sic?r razbit in potem-ne! -š kaolinovo glino, ki je najboljša v teh krajih na Kitajskem in na svetu ^ploh.
Hišice nikakor ne odgovarjajo umetniškemu rutu prebivalcev tega me^ta. Zunaj in znotrai s.-> um pozna, iz kakšnih loncev in črenrnj ro bile zsTajene. Pač pa spadajo izdelki prihajajoči iz teh brlogov, po svoji tr-pežnooti in u met ni.--k: izdelavi med najboljše na svetu- Zda; je prišlo to na prvi pogled brezpomembno m?sto takorekoc v središče vojne vihre in njegov obstoj je v nevarnosti. Ras je, da temelji slava Ching-t-^h-Chenske-sra porcelana na kaolinovi glini, ki nekaj j kilom?trov dalie ni več tako dobra- toda tu- j di skozi pokolenja čuvana umetnost kot rodovna tajna bo pretrpela nelogledno škodo, če ne 1 ode Japonci prizanesLi temu mestu.
Mojzes fe bil Egipčan?
Znani psihoanalitik Sigmund Freud je sprožil v nekem dunajskem strokovnem listu vprašanje ali je bil Mojzes res Jud ali pa je bil Egipčan, ki ga je šele tradicija izpremenila v juda. Freud trdi, da običajna razlaga imena Mojzes, kar naj bi pomenilo >Iz vode potegnjeni , ni pravilna. Ime Mojzes pomeni po njegovem mnenju: Tisti, ki je nekaj potegnil iz vode. V jeziku Egipčanov pa pomeni M osi s samo sin, kakor v imenu Thutmosis. Tutmes. Dalje
opozarja Freud na to, da so našli po stanem ustnem izročilu orijentalskih dežel v starem veku mnogo uglednih mož na vodi. S tem se simbolično izraža zveza z elementom, ki je veljal za darovalca življenja zlasti v Egiptu, kjer so pomenile nilske poplave blagostanje in premoženje.
Freud meni. da je bil Mojzes Egipčan iz ugledne rodbine, ki se je zavzel za zatira-
ne jude in ki sta ga potem ustno izročilo in njegova lastna odločitev izpremenila v juda. če bi se dokazala pravilnost tega naziranja, bi nastale iz tega zanimive posledice za izvor judovskih zakonov in nastalih monoteističnib ver. Freud pa sam opozarja na to, da bi bilo treba v podkrepitev tega naziranja potrditi pravilnost njegove razlage imena Mojzes. Do enakega zaključka kakor on bi moral priti na podlagi lastnih izsledkov še nekdo, ki se zanima za to vprašanje.
Katastrofa italijanskega letala
Italijanski letalec Stopam, ki se je udeležil rekordnega poleta italijanskih bom-barderjev iz Rima v Rio dc Janciro. je komaj ušel smrti v gorečem letalu. .Stopani se je dvignil v zračne višave zjutraj ob 8.10 v Natalu. da bi se vrnil v Italijo. Opoldne je posadka letala po radiu sporočila, da je Stopanj sklenil vrniti sc v Natal. ker se mu je pokvaril cn motor. Ob 14.55 so braziljske radijske postaje prestreglc signal italijanskega letalca SOS. Xa letališču je bilo baš letalo družbe Air France in takoj je odletelo na pomoč Italijanom. Z otoka Fernando da Noronha se je pa takoj dvignilo tudi nemško letalo. Ob 10.50 je nemško letalo po napetem pričakovanju sporočilo, da je našlo goreče italijansko letalo na širnem morju, da sc je pa posrečilo rešiti samo njegovega poveljnika Stopanija. Ostali Štirje člani posadke so našli v morju smrt.
Poročnik Bruno Mussolini, ki sc jc tudi udeležil poleta Italija—Brazilija, jc bil povišan v kapitana. Mussolinijev sin. rojen leta 1918, jc postal tako najmlajši italijanski kapitan.
SVET HOČE KTIT VARAN
— 2e drugič sem te srečal s to svetlolasko. Oni dan sta šla iz kavarne, snoči pa iz kina. Ni pa še dolgo tega, ko si mi zatrjeval, da ti je žena vse na svetu.
— Svet hoče biti varan, prijatelj.
DOBRODOŠEL GOST
— Na svidenje in oprosti, da odhajam tako pozno.
— O, prosim, prosim, bolje pozno, kakor nikoli.
Dragocena moška obleka
V Naahvillc v državi Tennesee je umrt nedavno gradbenik George Pepper in zapustil svojemu rojstnemu mestu moško obleko. Občinski očetje so sprejeli njegovo zapuščino z začudenjem, ko so pa pregledali papirje umrlega starega samca, ki ni zapustil nobenih sorodnikov,- so spoznali, da je njegova obleka dragocen zgodovinski spominek. To je namreč edina obleka, ki jo je naredil ameriški prezident Andrev Johnson, naslednik umorjenega prezidenta Lincolna. Johnson je bil prezident od leta 1865 do 1869.
Andrew Johnson je bil prvotno krojač in v mladih letih ni znal niti pisati, niti citati.   Celo  svoj   poročni  list   je podpisal
s tremi križci. Njegova energična in častihlepna žena ga je šele naučila čitati in pisati, ona mu je utirala strmo pot do sijajne karijere. Johnson je postal najprej župan mesteca Greemville, pozneje guverner države Tennesee, potem senator, leta 1864 prezidentov namestnik, končno pa prezident. Ko je prevzel prezidentske posle, je dobil od svojega prijatelja in rojaka Johna Pepperja, ki se je bil povzpel od kovačnice do vrhovnega sodnega dvora, lastnoročno izdelane klešče za premog in utrinjač. Prezident Johnson je sklenil zahvaliti se mu s podobnim darilom. Prc-skrbcl si je od Pepperjevega krojača njegovo mero. se zaklenil v svojo sobo in naredil obleko, ki jo je potem izročil svojemu prijatelju. Pepper te obleke nikoli ni nosil in tudi njegovi potomci so jo skrbno hranili, saj jo je naredil lastnoročrio 17. prezident Zedinjenih držav. Zadnji potomec rodu George Pepper je zapustil zdaj to dragoceno obleko nashvillskemu muzeju.
Nedelja 6. februarja
8. Koncert tamburaškoga septeta (vodi g. St- Kahne). —0: Napovedi, ]>oročila. — 9.1"^-Prenos cerkvene glasbe iz trnovska cerkve. 9.45: Venjki govor (g. dr. Vilko Fajdiga). 10: Končen so^stične lahke glasbe. — 11: Otroška ura: (iašperček. — 11.30: Drobiž za drobiž (plošče). -- 12: Zbor malih harmonikarjev (vodi prof. Pavel Kanoigaj). — 13: Napovedi- — 13.20: Nastop zagrebškega >wing-kvarteta. (Oddaja prekinjena od 14 do 16. ure). — H>: Lahkih nog naokrog (plošče). — 17: Kmetijska ura: (i<>-noiar-sfka navodila in tržna poročila. — 17.30: Vojaške godbe (plošče). — 18: lir. Nus$5: Sive* — kometi i ja v 4 dejanjih. Izvajajo člani rad. igralske družino- — 10: Napov.^ii. poročila. 19.30: \ar. ura. — 10.50: Sk>venaka ura: a) Forster: Po jezeru, koncert, fantazija: Bom sel na planince (klavir: prof. M. Li-povšek) b) Prešernova rojstna hisa (g. F. S. Finžsar). — 20-30: Vene] koncert Radij .skegn konearta. — 22: Napovedi, poročila. *J2.15: Pevski koncert g. Marka DolnJčar a. pri klavirju <j. prof. M. Lopovšsk. Konec ob 23. uri.
Ponedeljek 7. februarja
12: Ouverture (plošče). — 12.45: Poročila. 13: Napovedi. — 13.20: Glasbeni mehuroki (plošče). — 14: Napovedi. — IS: Zdravstvena ura: Za<?tru p ljenje (g. dr. Anton Rrecelj) 18.20-' Charlie Kun z igra Hagerje (plošče). 18.40: Kulturna kronika: Fran lakli-č-Pod-goričan (g. dr. Tine Debeljak). — 10: Nn povedi, poročila 10.30: \ar. ura- — 10.50: Zanimivosti. — 20: Raxlijski orkester. — 21: Musorgski: Prolog iz opore Boris Goduhov (plosoe). — 21.10: Klavirski kvartet (Tro^t. £ušter«*č, MiHler. Svetel). — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Rndnjski orkester. Konec ob 23. uri.
Torek. S. februarja
11: s*ol?»ka ura: Prešernu (nastop učencev drž. ogledne liud^ke šole ViL kralja Aleksandra I. Zedinitelja). — 12: Virtuozi (plošče). — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Opoldanski koncert Radijskega orkestra. — 14: Napovedi- — 18: P>iter spored (Radijski orkester). — 18.40: Zijodovin*Ua pota židovstva (g. Fr. Terseglav).— 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura. — 19.50: Zabavni zvočni tednik. — 20: Prešernov večer — ob obletnici njegove smrti. — 22: Naporvedi, poročila. 22.15: Za pl?s (plošče).   Konec   ob 23. uri.
Sreda, 9. februarja
12: Slovenski šramel kvartet. — 12L4JS: Poročila. — 13: Napovedi. — 13-20: Kozaške pesmi (plošče). — 14: Napovedi. — IS: Mladinska ura. — 18.40: Nova prarvila bra-tovskih akladrnic (g. Rudolf Smersu). — 10: Napovedi, poročala. — 19.30: Nac. ura. — 19.50: Šahovski kotičrsk. — 20: Koncert: Sodelujeta: ga. Pavla Lovšetova in Radijskj orkester. — 21.10: Lahka glaeba na dveh klavirjih. — 21.20: Pevski jazz4cvartet. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Vesel koncert Radijskega orkestra. Konec ob 33. uri.
vzgoja z ovirami
— Pomni, Jurček, da s prstom ne smeš na nikogar pokazati.
— čemu  irnaon pa kazalec, mamica?
JČOLF FREMONT: H
Svet v razvalinah
Arthur je hitro vzel pismo in ves presenečen prečital naslov.
— Čudno! Zame. — jc zamrmral in odpečatil pismo v napetem pričakovanju, kaj mu prinaša.
Pismo je bilo pisano na pisalni stroj, bilo je kratko. Glasilo se je:
Gospod Bouvier!
Svojega strica Johna Bensona ne iščite in za njegovo življenje se ne bojte. Zaenkrat mu ne preti nobena nevarnost, čeprav je zapustil svoj dom po dokaj čudni poti. O vsem drugem boste še obveščeni Ohranite mirno kri.« N.
Arthur je ostal nekaj časa kakor vkopan, potem je pa skočil na hodnik in odhitel v Bensonovo spalni co-
Na ponovno trkanje ien klicanje se ni nihče odzval. Zato je odhite: Chester po rezervni ključ.
Vrata sta potem hitro dprla in oba sta planila vsa v skrbeh v spalnico..
Bensonova soalnica je bila prazna. — Benson je bil izginil. Brez sledu kakor, da se je udri v zemljo.
Arthur se je takoj spomnil, kaj je dejal Benson ponoči predno so se razšli Da. bilo je res tako, njegovi sovražniki so bili že na delu. Sovražnosti so se bile pričele
XVII.
MRE2A SE ZOŽUJE
Carinski inspektor Harris in Lvtton sta sed'a 28. junija ob devetih k novemu vojnemu posvetovanju.
Oba sta vneto vlekla dim iz svojih nerazdruž-nih pip in zavita v oblake modrikastega dima. valečega se po sobi v gostih kolobarjih, sta razmišljala, kako in kaj bi storila ...
— No jasno je, — je povzel po dolgem molku besedo Harris, — da brije Morley iz nas norca. Ta njegova zgodba o napadu, o neznanih napadalcih s samokresi v rokah, ki naj bi ga bili prisilili izstopiti iz čolna in ga zvezanega položili v votlino med skalami, kjer naj bi ga bili šele tretjega dne našli napol mrtvega tako, da bi bil moral še en dan ležati v koči »usmiljenega ribiča«, vsa ta zgodba je od začetka do konca izmišljena, na to stavim glavo.
— In ne izgubili bi je, — je pripomnil Lvtton. Inspektor je nadaljeval: — Morlev nas že dolgo
vodi za nos — prav ste imeli Samo on je bil tisti, ki so ga nali motorni čolni preganjali pri Petih skalah — on in nihče drugi. Toda posrečilo se mu je odnesti pete in zdaj je celo dobil nazaj nepoškodovan čoln, s katerim najbrž sploh ni več računal. Zdaj se nam roga v pest. Vidim mu na očeh. kako ga veseli vsa ta igra.
— Samo naj se nikar ne moti. tega mu ne bom nikoli odpustil. Zdaj gre res za našo čast in dvo-
boj mora biti dobojevan do konca! — je vzkliknil Lvtton.
— Toda kaj storiti? — je vprašal inspektor. — Morda bi bilo najbolje, če bi vsaj pol leta ne ukrenili ničesar, kar bi pokazalo, da se nam zdi Morlev sumljiv. Sicer sem pa prepričan, da bo zdaj dolgo pazil, da mu ne stopimo na prste.
— Mislite? Jaz se z vami ne strinjam. Nasprotno — njegova predrznost se bo po tem uspehu še povečala, boste videli. Poznam dobro te predrz-neže. Vsak uspeh jih vzpodbudi k novim pustolovščinam. Tudi Morlev je tak. Vem pa, kje je njegova slaba stran.
— Zares? Potem pa nikar ne oklevajte in poskusite takoj nov napad. — mu je prigovarjal Harris. — Toda zdaj mi je šinila v glavo misel, kaj je s Tomom Hobbsom? Nanj smo polagali toliko nad, pa vse kaže, da smo se zmotili. Nobenega glasu ni o njem. Kaj bi moglo to pomeniti? Bodisi da je izgubil sled ali pa da je bil na napačni sledi.
— Tudi jaz si tega ne morem pojasniti, — je pritrdil Lvtton. — Njegovo zadnje pismo ie res vzbujalo najboljše nade, naenkrat je pa obmolknil. A najbolj čudno se mi zdi to, da niti denar, poslan za njim v sredo, ni bil dvignjen. Kaj če bi moral nenadoma odpotovati? Toda kam? In da bi nas o tem ne obvestil? Ali pa se je morda njegovo pismo izgubilo. Bogme, ne vem, kaj bi mislil. Najraje bi odpotoval za njim.
— Če je že odpotoval iz Martowna, bi vam to ndč ne pomagalo. Ce se pa Še mudi tam, že ve, zakaj je naenkrat umolknil. Morda se boji, da bi
postal sumljiv, če bi dvignil denar. Tudi to ni izključeno.
— Seveda, tudi*5az sem že mislil na to. Toda pisal bi lahko neopaženo od drugod. No, počakajva še nekaj dni, bova videla, kaj se bo dotlej zgodilo. Sicer pa to ni mož, ki bi prišel tako hitro v zadrego, on si bo že znal pomagati.
— Upajmo, — je pripomnil inspektor. — Morda je vzrok njegovega molka povsem naraven. Mrežo vleče skupaj, pa noče vnaprej ničesar izdati.
— Morda. In midva bi morala ravnati tudi tako.
— Kako to? Mar bi jo sami ubrali za Mork-yem?
— Za njim ne. To bi bilo zaman. Raje poskusim nekaj drugega. Vem točno, kje se Morlev najraje mudi in kjer bodo vedeli o m jem marsikaj, kar nam bo pomagalo. Pojdem na poizvedovanje v Bonettovo krčmo.
Harris se je zasmejal.
— Če mislite, da boste spravili iz katerega njegovih pajdašev kaj pametnega, se temeljito motite. Ti bodo dobro pazili na svoje jezike in pa — vsi drže skupaj. O tem sem se že sam večkrat prepričal.
Sicer pa, povejva si to odkrito med štirimi očmi. Mar ni ves ta boj z alkoholizmom udarec po vodi? Mi si prizadevamo tu v potu obraza, svoje zdravje, da ne rečem življenje tvegamo dan za dnem. Toda kaj pomaga vse to? Pojdite po mestu in potrkajte kjerkoli. Povsod imajo alkohola v izobilju in za zaklenjenimi vrati se ga rad nasrka tudi sam — saj me razumete. Mar ni tako?