Posamezna številka 1 R,
Slev. 252.
PoitnSna platana v sotovlnff.
V LjuMM, v četrtek, dse 4, novemDra m.
Leto M.
»SLOVENEC« velja
i'o .>oStl na t«« strani Jngo-
slavija ia t Ljubljani: sa Mlo leto naprej. k 180*~ ■a pol leta „ ,. „ flit.__ sa četrt lota ... „ 45-— ■a en mesec „ .. „ 13-—
Sa tnowmstvooe!oletito K24<K Sobotna izdaja: es
Za oeio leto .... . K 30'-ta tnosemetvo..... 35 —
w OrateUtro je * Kopitarjevi olioi »ter. 8/IU. Rokopisi ae bo vračalo; lofranklrana pisma se se aprojemaja Credn.telef. Itv. 50, oprani, itv. 328.
Političen list za slovenski niroi.
sbbb Inseratl: ammm
Knostolpna petltmrta (60 on klroka la 3 mm visoka aU nj«
prostor) aa enkrat ... p« S tw poslana Itd, . . pa I tw
Pri voo|em naročilu poput
Hajmanjšl oglas »9/9mm KIS.
Izhaja vsak dan (svsomil po*
uedeljek tn dan po prazalJML ob S. uri sjutrtj.
Uprava je v Kopitarjevi al. 0. — Bacon poštne hran.
ljubljanske St. 650 za naročnino ln ŠL 349 za oglase, avstr. In čsšiie 24.797, ogr. 28^511, bosn.-liaro. 7563.
K pogajanjem z
io.
Dr. Vesnič, dr, Trumbič in dr. Stojanovič so pripravljeni za odhod k pogajanjem v Camoglio pri Rapallu ob italijanski rivieri. Kakor sc poroča, se bodo začela pogajanja za našo zemljo 7. t. m. Z deljenimi. čustvi beležimo danes to vest. Iz Pariza je naše diplomatsko zastopstvo prineslo skoro same neuspehe; glede slo-' venskega ozemlja so nas tam grdo ostrigli , in danes odhaja skoro isto naše zastopstvo, da reši v sporazumu z Italijo najbolj pereče jugoslovansko mejno vprašanje. Zavedamo se, da jc vsled zavezniške nezvestobe entente položaj našega zastopstva težaven in da je sporazum med Jugoslavijo in Italijo za obe strani potreben. Vendar ne moremo mirnim srccm zaupati usode našega naroda ob Jadranu diplomatom, ki dosedaj niso pokazali jeklene volje in so ae dosedaj glede v3eh obmejnih vprašanj Slovenije izkazali z neuspehi. Ne dvomimo, da gg. dr. Trumbič, dr. Vesnič in dr, Stojanovič kol delegati zadovoljujejo Italijo in so vsled tega morda primerne osebe za dosego sporazuma, toda vprašanje je, na čigav račun? Za naš račun bi bilo vsekako bolje, ako bi o slovenski zemlji soodločal tudi slovenski delegat, ki bi se močneje zavedal, kaj pomeni neokrnjena Slovenija vsled svoje lege za bodoči razvoj kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev in kot naravni jez proti prodiranju germanstva-na vzhod in na Jadransko morje. Razumemo konečno, da je Trst za Italijo prestižnega pomena, toda italijanski ne bo ostal, ako se odseka velik ud od slovenskega narodnega telesa in tako oslabi odporno mcič Slovencev proti severu. Italija se je v tem pogledu orientirala proti nam, pa morda že bližnja bodočnost bo pokazala, da je napravila tu veliko pogre-sko ui je povzela vse, da iz naravnih zavetnikov napravi večne, krvne sovražnike,
Dr. Vesnič in dr. Trumbič sta v koroškem vprašanju pokazala tako prijenlji-vost in dr. Stojanovič je znan kot tako goreč prijatelj italija-nsko-srbskega zavezništva, da nam ne nudijo dovolj jamstva, da bodo branili našo mejo tako odločno, kakor je treba. Vemo, da jc tudi zanje blejski tri kot nedotakljiva točka in bi jih nevolja naroda odnesla s političnega pozorišča, ako bi to žc definitivno rešeno vprašanje sploh pripuščali v debato kot kak kompenzacijski objekt. Ozemlje eninčetrt miljonskega slovenskega naroda je pa že tako okrnjeno, da nobena ped te zemlje in nobena slovenska duša tudi nikjer drugod ne sme več služiti za barantanje s kompenzacijami.
Nesrečna slovenska Koroška ni ne-
malo po zaslugi Italije pripadla Nemški Avstriji in če bo šlo, kakor se sliši od italijanske strani, za pogajanja za VVilsonovo črto, bi mogli t,o nacionalno nenaravno podlago za pogajanja vsled danega položaja siccr s krvavečim srccm, mirno prenašati le, ako se na severu popravi storjena krivica vsaj do Drave! Nima samo Italija interesa na strategičnili mejah, nego tudi Jugoslavija, ki ne more na vrhu Karavank dopustiti nemških vojaških postojank. Že taka osnova za pogajanja bi bila za Jugoslovane skoro neoreboljiva žrtev!
Ni; :mo czkosrčni plemenski nacionalisti in zato poudarjamo, da našega stališča nc narekuje samo skrb za slovenske pokrajine, marveč jc to v interesu ccle države, kakor je v njenem interesu, da Reka pripade Jugoslaviji, ako bi sc z ozkem na j sporazum morali že odreči Trstu kot ua-ravncniu izhodišču na morje za Slovenijo.
To so minimalne zahteve našega naroda, ki itak pomenijo za Jugoslavijo žrtve, na katere nikdar nismo bili pripravljeni. Ako Italija resno želi sporazum, sc mora zavedati, da eksistenčnih pogojev nc moremo nikdar žrtvovali in čc bi bili prisiljeni, da žrtvujemo del svojega naroda na zapadu, bi mogli z ozirom na sporazum to žrtev doprinesti le, ako se temu delu našega naroda, odcepljenemu '-d naše države, zasigura nacionalna in kulturna'avtonomija pod zaščilo zveze narodov!
i Dr. Ivan Slnvegcl:
fliisa

t&ffiM,
j ImšMmlšM ! &
Narodno-zavedni jugoslovanski izseljenci v Združenih državah Severne Amerike štejejo približno 400.000 glav. (Že arnerikaniziraih izseljencev, kakor n. pr, onih, ki so se sredi prejšnjega stoletja naselili v Kaliforniji, nc upoštevam.j Večina njih je doma iz Hrvatske in Slavonije, drugi del pa iz Slovenije. Primerna organizacija teh ljudi, kakor jo namerava naša vlada, ne bi samo v največji meri koristila izseljencem samim, ampak tudi državi, in siccr neposredno in posredno.
Izselniški komisar v Severni Ameriki, ki je mišljen kot organ ministrstva za socialno skrbstvo, naj bi nastopal nasproti inozemskim oblastim kot organ našega poslaništva in delal ž njim in s konzularnimi uradi vzajemno.
Nadzorstvo priseljevanja in izseljevanja.
Naloga izselniškega komisarja naj bi obsegala približno te-lc točke;
Nadzoroval naj bi tako priseljevanje kakor ludi vračanje v domovino, — V prvem slučaju bi moral skrbeli za to, da bi imeli naši ljudje ob prestopu tu ameriška tla kolikor najmanj težkoč; dalje bi moral skrbeli za začasno nastanitev priseljencev v izseljeniškem domu v Ncvvyorku (za 90 odstotkov priseljencev prihaja samo ta Inka vpoštev), za morebitno bolniško nego, za preskrbo dela potem posredovalnice /a delo kakor tudi za smoterno razdelitev ljudi na najprimernejša ozemlja Združenih držav. — V drugem slučaju bi bila komisarjeva naloga, da odseljevanje v domovino, ki jo sedaj docela neurejeno iu ga izkoriščajo razni potniški bankirji in zakotni pisači, organizira in prepreči razsipanje denarji. Delati bi moral na to — in ta ci'j bi tudi mogel doseči —, da naši vračajoči izseljenci ne bi potovali posamezno po najdražjem polu preko Francijo, Švice, Dunaja, Italije itd., kakor se to vrši sedaj, ampak o a. bi sc temeljem pogodb s paro-p lovnimi družbami vozili ali naravnost v jugoslovanska pristanišča ali pa vsaj do kolikor mogoče ugodne bližine. S tako direktno vožnjo, s preskrbo voznih listov, po izseljenskem komisarijatu in z znižanjem voznih r.cn za potovanje večjih skupin bi je dale prihraniti ogromne vsote. Naclaljni veliki prihranki bi sc dosegli s preskrbo vizuma na potniških listih, potom izseljc-niškega komisarja. Danes morajo naši ljod • je plačevati agentom na stotine dolarjev, da jim preskrbe na potniške liiic razne potrebne in nepotrebne podpise evropskih dežcia, preko katerih jih pošiljajo. Obenem menjavajo ii potniški agenti, našim . nevednim ljudem denar, ki ga imajo s seboj, po skrajno neugodnem, roparskem kurzu. Ta izguba bi odpadla, ako bi se menjava vršila uradno "potom uselniškega komisariata. ki bi prejete vsote nalagal v Newyorku na korist naše vlade in ji s tem preskrbe! kredite. Domov prispelim izseljencem bi zneske, ki so jih vplačali v Nevv yorku, izplačevalo naše finančno minis'.r-stvo po normalnem kurzu, odbivši nekaj za komisijo. Končno bi sc mogli vračajočim se izseljencem prihranili znatni izdatki, ako ne bi prihajali v Nc\vyork cele tedne pred odhodom parnikov in čakajc na odhod tratili dragega denarja, marveč bi prihajali še-le na obvestilo izselniškega komisariata tik pred odhodm ladij v New-york, kier bi se ustavili v izselniškem domu in dobili tam prenočišče in oskrbo. Tak dom bi mogel generalni komisariat nemudoma oživotvoriti.
Varstvo izseljencev.
Komisar naj izvršuje varstvo izseljencev tekom njihovega bivanja v Združenih državah. Dotične agende posegajo tako
zelo v podrobnosti socialnopolitičnc zakonodaje v posameznih ameriških državah, da jih ne more reševati nc čisto diploma-« tično zastopstvo ne z drugimi upravnimi posli preobloženi konzulati in ostajajo tako praktično nerešena. Sem spada, poleg žc omenjenega posredovanja za delo — ki se pa ne sme omejevati zgolj na novo-prihajajoče izseljence, ampak mora obse« ga t i vse naše rojake v vseh delih Unije —< iudi nadzorovanje najvažnejših industrijskih in rudarskih ozemelj, po katerih delajo naši ljudje in zaščita njihovih interesov ussproti podjetnikom. Tako naj izselniški komisar zastopa naše ljudi predvsem pri odškodninskih zahtevah, bodisi na sodiščih ali pri poravnavah; sprejema naj nezgodiv, zavarovalnine (ki sp predpisane sedaj žc clomalega v vseh državah), življenjske zavarovalnine, posmrtnine, mezdne zastan-kc, gotovine itd. ter vso drugo zapuščino po delavcih, ki um.rjeio ali ponesrečijo, in vse lo v velikih skupnih vsotah pošilja v domovino. Ako računamo pri 400.000 izseljencih le z 10.000 slučaji smrti in pone« : rečb in vzamemo za vsakega posameznika le povprečno vsoto 500 dolarjev, znaša to letno 5 milijonov dolarjev. Ta ogrotu-na vsota sc sedaj našim ljudem spričo njihove nepoučenosti in nemoči, njihovim svojcem in naši državi večji del naravnost hgubi ali pa jim jo pojedo nesposobni in lakomni zastopniki. Spričo drage organizacije poklicno konzularne službe bo trajalo še nekaj časa, predno bo mogla naša država v Združenih državah ustanoviti potrebno število poklicnih konzulatov, ker so naši ljudje raztreseni po celi Uniji. Zato t>i bilo najbolj priporočljivo, da us^eljem-ški komisariat posebno v krajih, kjer se zaenkrat ustanovi honorarni konzulati, ki sc sami s takimi nalogami ne bodo mogli dovolj podrobno baviti, poiščejo sposobnih zastopnikov, ki bodo skrbeli za odškodnino in pravno varstvo naših izseljencev na pameten in reelen način.
S čem nas jc osračlla »Slavonska de* inokratsfea stranka?«: 1. Razbila po dr, Žerjava 145 avtonomnih občinskih odbo« rov. — 2,9noniosc511a stanovanjsko rotor« mo dr. Cesarja s tem, da je vzela v zaščl« to velekapitaliste, — 3 .Glasovala zopet iiensko volivno pravico v konstituantt iu holela oropati kmelsko ženstvo iste pra< vise v občinah, — 4. Cnemogo čila nprav» no sodišče za Slovenijo, da smo brezzn« šcitsio izročeni birokraličnemu absolutiz« mu. — 5 .Zagovarja militarizem in proti« delavsko zakonodajo ministra DraSkoviča
nilnice.
Dne 4. novembra toga leta obhaja Kranjska hranilnica redko slavnost stoletnega obstoja. Ta dogodek nam daje povod, da podamo širši javnosti kratko sliko o delovanju toga za gospodarski razvoj naše dežele zelo pomenljivega zavoda.
Ustanavljanje hranilnic sc je pričelo v drugi polovici 18. stoletja.*
' Napravo za brezobrestno nalaganje prihrankov obstojalo so tudi \Že prejo. 'ž* v grških tempeljnih so na. primer spravljali sužnji svoje prihranke in so sc /. njimi jK<tein odkupovali. Zn časa rimskih cesarjev imeli so vojaki priliko, da. so nulagali v posebnih vojaških blagajnah, kar so prištedili. Tudi v srednjem veku imeli so ljudje možnost, ualagati prihranke j>ri bankirjih in menjalcih. .Splošnih zavodov, ki bi so pečali h .-■prejemanjem, in izposojeviui jeni denarja proti obrodim, pa ni bilo Prvi zavodi te vrsto nastali so ua Nemškem, iu sicer smatrajo kot najstarejšo hranilnico »Herzogliohe Leihkas-*«>•: v P.rcuuselivvcigu, ki je začeli delovali v Iniu 170-". Nje namen je bil dovoljevati posojila proti ročnim zastajam in proti vknjižbi. Ha. >.[ pridobi potrebnih sredstuv. ie ni*>jr<ro«!a fieusa' v nbrostovanjc od premožnejših slojev. Hranilnice, ki no so v poslednjih lotih ot-no-v.Mt na Nerh51u'rti, pa šo imelo pivi vsem n:t-Tii<;;i. ->orna<Wtl revnejšim »lojeni, Tako oo-
Na ozemlju prejšnjega avstrijskega, cesarstva bila jo najstarejša »Prva avstrijska hranilnica« na Dunaju, ki je pričelo, z delovanjem dne i. oktobra leta 1810. V tistem času so šteli na Nemškem 21, v Švici 18, na Angleškem pa celo '485 teh zavodov. Ustanovitelj »Prve avstrijsko hranilnice«, ki se je v začetku imenovala »Leopoldstadler Sparkasse«, jc bil Janez Bapt. Weber, župnik v dunajskem predmestju Leo-poldstadt, ki- je z žilavostjo med meščani svoje župnije zbral jamstveni zaklad za novi zavod. V poljudnem spisu opisal jc koristi hranilnic za splošnost in je tako tudi v provincah zbudil smisel za. ustanavljanje hranilnic. Takoj za dunajsko ustanovila sc jo leta 1820. Kranjska hranilnica v Ljubljani, leta
udarja hranilnica v Hamburgu, ki jo jo leta H7S. ustanovila -Družna za pospr.Ve vanjo umetnosti in koristnih obrti«, da. itna zlasti namen služiti koristim pridnih ljuriij nižjih ' slojev obojega spola: poslov, delavcev, rokodelcev, mornarjev itd. Vsled tega se je najvišja vloga posameznega vlagatelju določila s J."ift markami. Po nemškem vzgledu so od leta 1700. dalje osnovali mnogo hranilnic na Angleškem. dočim jc v srednji Evropi' splošna negotovost, ki je bila posledica Napoleonovega vojskovanja, močno zatliziiviuu njih ustanavljanje. Šele, ko so se ztieelile rane, ki so jih iraticortko vojsko prizadelo gospodni^ivn osrednjo Evrope, t nvzušemc, tU s.e branilo!«* llitrn omete.
•182?. sledila je ona v Inusbrucku, leta 1824. v Oberhollabrunnu, leta 1825. v Pragi in v Gradcu, leta 1835. v Celovcu. Vse tc hranilnice ustvarili so odlični meščan jc dotičnih mest, ki so tudi zložili za prvo poslovanje potrebni denar in so dali z vestnim gospodarstvom svojim ustanovam trdno podlago. Za svoj trud si ustanovitelji in voditelji hranilnic niso ničesar zaračunili, kakor tudi dandanes poslujejo člani hra-niiničnilt odborov popolnoma, brezplačno. V Ljubljani so po nasvetu takratnega guvernerja grofa Svveerts-Sporka takratni župan Janez Nep. Ilradecky in meščanje Caspar Candutsch, Franc Galle, Georg Mulle, Josip Scunig in Jo-sip Friderik VVa/mer sklenili ustanovitev hranilnice. V svoji vlogi na deželno vlado so izjavili, da nameravajo osjiovati v Ljubljani človekoljubno društvo, ki bi po vzgledu Loopoldstad-ter Sparkassenvereina vsem ljudem, tako višjim kakor nižjim slojem nudilo priliko, da svojo prihranke wvno in koristonosiio nalagajo tako, da razpolagajo z njimi za slučaj, potrebe, čo se pripeti bolezen ali nesreča, iu v starosti. Po potrditvi začasnih pravil — dno 20. oktobra 1820. — objavili so ustanovitelji vabilo k pristopu k hra-nilničnemu društvu, ki sc mu jo od-fcvfllo lepo število uslcdnlb liuM.ictn-
skih meščanov. Dne i novembra pa jo pričelo društvo svoje posle v skromni sobici, ki mu jo je dal na razpolago društveni član Franc Galle v svoji hiši št. 2 na Mestnem trgu. (V tej hiši, ki je sedaj last mestne občine, je bila pozneje nastanjena tudi Mestna hranilnica ljubljanska).
Hranilnica se jc zvala do leta 1828. »Ljubljanska hranilnica«, od tedaj da leta 18'ii. »Ilirska hranilnica« in od leta 18-io. dalje »Kranjska hranilnica«; načelovali so ji od ustanovitve do letu
1821.	župan Janez lXradecky, do leta
1822.	prošt Jurij Gollmayer, do leta 1821. stolni dekan Urban Jerin, do leta 1825. stolni prošt dr. Luka Burgcr, do leta 1828. gubernialni svetnik Janez Vesel, clo leta 18>2. stolni dekan Urban Jerin, do leta 18 stolni dekan dr. Luka Burgcr. do lota 1850. tovarnar Fran Galle, clo leta 1851. odvetnik dr. Makri pl. VVurzbacli, do leta 1863. kanonik. Janez Schlackor, do leva 1865. profesor dr. med. Janez pl. Zhuber, do leta 1872. tvorničar Anton Samassa, do leta 18TU, velelrgovoc Vinko Seunig. do leta 1888. velelrgovec Aleksander Dreo, do lota 1895. bankir Josip Luckmunn, do leta 1018. tiskarnar Otomur Batnbcfg, do leta 1020. tovarnar Diagotln Hribar.
Pravila, sestavljena po vzorcu dru« štva- l.copoUlgiiuUer SpurUassenvcrci«
Voltoni bo! za Miluantv.
v Zaupnikom! V današnji številki smo priobčili volišča v volivnem okrožju deželnega sodišča Ljubljana in okrožnega sodišča Novo mesto. Iz nc« katerih občin še nismo prejeli predstavnikov liste S. L. S. in njih namestnikov. Na vsakem volišču ima vsaka stranka v smislu zakona pravico do enega predstavnika in njegovega namestnika. Predstavnik iu njegov namestnik morata biti iz one občine, kjer Je sedež volišča. Poživljamo zaupnike iz občin, kjer so volišča, da nam nemudoma javijo predstavnike in njih namestnike z natančnim naslovom (bivališče, hišna številka, občina), kjer lega še niso storili
v Volivne občin r ic v-lišča ter pred-tednike volivnih komisij so danes razglasile »Službene novine«. Ugotavljamo, da so se volišča večinoma določila tam, kjer se je to zdelo avtorju naredbe ugodno za demokratsko stranko in neugodno za nas. iTudi so predsedniki volivnih komisij skoro izključno samo pristaši JDS. Zmage si demokrati s tem seveda ne bodo pridobili.
v Shod »neodvisnikov« sklenil zaupnico Slovenski ljudski stranki. V nedelio Bo »samostojni kmetje« sklicali shod v Or-imožu. Otvoril ga je predsednik od »samostojne« stranke. Ker pa je ormožki okraj skoziinskozi naš, so na shod prišli do malega sami naši možje, vsled česar je shod pod prededstvom in vodstvom samostojnega« predsednika sklenil resolucijo, v kateri se je izreklo zaupanje naši »Jugoslovanski kmetski zvezi« in »Jugoslovanskemu klubu!« Take blamaže »samostojneži« 6e niso doživeli, še večjo pa bodo seseda doživeli na dan volitev v konstituanto!
v Davčna politika JDS. O tem zanimivem predmetu je dr. Žerjav v svojem programnem govoru v Ljubljani nakopičil take misli, da je bilo kar veselje; Kako pa davčna politika njegove stranke izgleda v resnici, nam je odkril včeraj poslanec Vesenjak, ki je dokazal, kako je demokratska stranka v narodnem predstavništvu ne le odobrila finančni zakon ministra Stojanoviča, s katerim so se početvorili direktni davki in uvedli novi indirektni, ampak celo črtala one izpremembe, ki jih je sklenil finančni odbor. Tako se jc dr. Sto-
{"anoviču dala zaslomba, da je finančni zaton izdal brez bistvenih izprememb finančnega odseka in bi "bil ta zakon zdaj obveljal, ako nc bi bil dr. Korošec v ministrskem svetu izsilil sprememb. Pri tem je posl. Vesenjak ugotovil še to, da dr. Kukovec v obrambo naših davkoplačevalcev ni einil niti besedice. Tako izgleda davčna
politika demokratske stranke v resnici. Zdaj pa naj davkoplačevalci volijo JDS.!
v Vprašanje o ustavi, Uradni tiskovni urad je te dni priobčil zanimivo vest, da jc vlada prišla do spoznanja, da sc zahteve onih, ki so za večjo ali manjšo decentralizacijo, ki se je smatrala za protidržav-no, vendarle dajo spraviti v sklad z državnim edinstvom in je minister za konstituanto dr. Markovič že izdelal tozadevni zakon. predlog o načrtu ustave. Nam se zdi, da jc bilo že vnaprej vsakemu treznemu
Eolitiku v Jugoslaviji jasno, da se zlasti za-teve onih strank v Jugoslaviji, ki so prve odločno in resno postavile na svoj progra.n avtonomijo, nc dajo samo spraviti v sklad z edinstvom države, ampak so v danih razmerah nujni predpogoj za zdravo edinstvo naše raznolike države, ki se nc da čez noč s čarovniško palico spremeniti v enolični organizem. Narava pač ne dela skokov, kakor je ugotovil baje žc pokojni Heraklit.
v Hrvatski ban Laginja je nosilec liste »Hrvatske Zaednice« v virovitiški župa-niji.
v Kandidatura dr, Trumbiča. »Pravda« poroča: Vprašanje kandidature ministra za zunanje stvari dr, Trumbiča še ui rešeno. Za sedaj stoji to vprašanje kakor sledi: Dr. Trumbič ie za svojo osebo iria-vil, da nc bi mogel sprejeli kandidature od kake posamezne skupine, ker zahteva sedanji položaj Dalmacije, da mora z vso odločnostjo nastopiti čimbolj nepristransko. Obenem sodi, da niti niegov položaj kot ministra za zuname slvari ne dopusti, da bi v trenotku reševanja jadranskega vprašanja sprejel zaupanje samo ene stranke. Ako se upoštevajo ti razlogi, potem se more reči, da je stališče dr. Trumbiča dosti umestno. Brezdvomno bi dejstvo, če bi 30.000 volivcev s svojimi glasovi pokazalo, da Imajo enotno voljo, ugodno vplivalo tudi na inozemstvo ter na razmere v državi. Radikalci so postavili posebno listo v Dalmaciji, da bi zadostili osebnim zahtevam solunskega Ljube Jovanoviča, ker mislijo, da vidijo v njem dalmatinski Srbi borca, ker je v mladosti pobegnil v Srbijo. Vse ostale tri stranke, demokratska, težaška in ljudska, so dr. Trumbiču vsaka posebej ponudile mesto nosilca kandidatne liste, vendar pa med temi strankami še ni dosedaj moglo priti do sporazuma glede vprašanja skupne liste vsekakor radi neiskrenega postopanja dr. Smodlake. Kar se tiče dr. Trumbiča, bi sprejel mesto nosilca sporazumne liste, v gotovem primeru pa ludi ni izključeno, da se sploh vzdr?j_ vsake kandidature.
Zgodba o pezdfrlM In brunu.
Najbolj smešno in zajedno tudi kla-,wno vlogo igra voditelj napredne stranke in ljubljanski župan g. dr. Ivan Tavčar, če Se odene s togo moralista ter hoče drugim strankam in ljudem očitati različne pregrehe, potvorbe, falzifikacije in druge slič-nc človeške slabosti. Tako je v uvodniku »Slov. Naroda« z dne 29. oktobra 1920, št. 248, pod zaglavjem »Volivni manifest SLS.« nagromadil toliko očitkov SLS. in njenemu programu za bodoče volitve v konstituanto, da bi človek mislil, da obstoji ta stranka iz samih sleparjev, goljufov in drugih ničvrednežev, dočim je njegova lastna stranka brez vsakega madeža in brez vsake pregrehe, Taka samohvala je neokusna in neprebavna ter rodi v čita-telju in objektivnem opazovalcu misel in prepričanje, da se voditelj napredne stran-
ke ravna po uačelu: »Rečem Ti, da mi Ti ne rečeš.« Ravno napredna stranka ima v preteklem in polpreteklem času toliko pregreh, da ji ne kaže hoditi preveč na solnce.
Naj omenim samo dva fakla iz nedavne preteklosti te stranke, ki smo jo po vsej pravici pod režimom propale Avstrije nazivali liberalno stranko.
Spominjam se tistih časov, ko je bil ljubljanski župan dr. Ivan Tavčar drž, poslanec v parlamentu na Dunaju in zajedno zastopnik Ljubljane v tej korporaciji. Ni se pač nič pomišljal ali sramoval prevzeii »odgovorno« uredništvo »Slov. Naroda« zgolj iz tega vzroka, da imunizira vse napade na osebno čast in poštenje tistih oseb, ki niso trobile v njegov rog. Obdan s poslansko imuniteto, je odklanjal popravke, ki so mu jih napadanci dopošiljali, ne da bi bilo možno sodnijsko pot zaradi odklonitve popravka nastopiti, ker je kaznivost dejanja navadno že zastarala, predno
je imunitetni odsek začel ali končal razpravo o tem, ali se naj on postavi pred sodišče radi kršitve tiskovnega zakona ali ne. Spominjam ga na slučaj tiskovne pravde ptujskega župana I, Ornig in tov, proti njemu in meni iz 1, 1904 ter ga nujno opomnim, da si naj šc enkrat pogleda podatke iz dotičnega akta pri ljubljanskem deželnem sodišču Pr. VIII 8/4, predno začne očitati drugim bodisi falzifjkacijo ali nepoštenost, robatost itd.
Drug slučaj korupcije v napred. stranki nam nudi polom ^»Glavne posojilnico« v Ljubljani, ki gotovo ni bila institucija ali zadruga SLS. Skoraj bo deset let prsteklo, ko je ta liberalna zadruga prišla v kon-kurz, ki se kot morska kača še zdaj vleče na škodo prizadetih upnikov in vlagateljov in ki ne bo nikdar končan, če bodo napred-njaki ali liberalci starega kova imeli pri upraviteljstvu konkurznega sklada odločilno besedo in pri dež. sodišču v Ljubljani neopravičljivo zaslombo kakor dozdaj.
Če bi imeli naprednjaki in liberalci starega in novega kova količkaj soli treznega razuma in pametne prevdamosti v svojih možganih, bi ta konkurz bil že davno končan, da bi kolikor toliko bili zado-voljni vlagatelji, kakor tudi zadružniki, ki jamčijo za izgube upnikov s celim svojim premoženjem, ker so jamčili in jamčijo z neomejeno zavezo.
Ko je pa meseca decembra 1910 Glavna posojilnica ustavila plačila, je likvidacijski odbor tc zadruge, v katerem so imeli pristaši liberalne stranke večino, rotil in zaklinial vlagatelje, naj le potrpe, saj se ni treba bati izgube, ker je zadruga osnovana z n. z. ter zadružniki razpolagajo z več-milijonskim zasebnim premoženjem.
Po otvoritvi konkurza se |e pa naenkrat trdilo,da to ni ros in da bodo vlagatelji izgubili najmanj polovico svojih vlog. Nočem imenovati oseb, ki so tukaj zagrešili falzifikacijo,
Faktum pa je, da so premožnejši zadružniki, ki so se bali za svoje premoženje, osnovali med seboj Kreditno zadrugo z o, z. v svrho asanacije Glavne posojilnice, Ta zadruga je pod komando liberalnih korifej druge vrste prevarala večino upnikov ozir. vlagateljev na ta način, da so sc poravnali s 30%, a zadrugi odstopili ccle svoje t i r j a t v e ter jim izročili svoje vložne knjižice,
V	teku svetovne vojne so pa, ne samo kreditni zadrugarji ohranili si in pomnožili svoje večmilijonsko zasebno premoženje, nego so tudi drugi, pred vojno insol-ventni člani Glavne posojilnico postali vojni dobičkarji in milijonarji, tako, da bi jih
ro^f^iie bolelo, če bi vlagateljem, ki so sc poravnali s 30 % kakor ludi tistim, ki niso nasedli na te limanice, poravnali in plačali vse tirjatve z ohrestmi in stroški vred, toda omenjeni , »idealisti« liberalnega kova se krčevito branijo to storiti in računajo na to, da so vlagatelji Glavne posojilnice na vse tc limanice žc pozabili.
Mislim pa, da se gospoda kruto moti, če računa s tako pozabljivostjo. Sedaj pa vprašam g, ljubljanskega župana in podžupana: Ali je taka igra in špekulacija zakonita, poštena ali dostojna? Obžalujem, da sem moral to baš sedaj v času volivnih borb sporočiti širši javnosti, ker nimam namena sc volivne borbe in volivne agitacije udeležiti; toda g. dr, Ivan Tavčar in g. dr. Triller bosta že razumela in uva -ževala vzroke, ki so me napotili do te objave. Dr. Anton Brumen, odvetnik.
Dr. Tavčar — slamnati kandidat.
V	političnih krogih JDS. sc z vso resnostjo trdi, da kandidira dr. Tavčar samo
radi tega, da reši mandat dr. Krameriu, Dr. Kramer izza časa njegovega ministrovanja ni posebno privlačna sila in zato ie treba privlačneiših mož, ki bi utegnili nu demokratsko listo zbrati večje število gl »-sov nego dr. Kramer. Če bi bil izvoljen dr. Tavčar, vsled bolehnosit ne bi hodil v Belgrad, ki ni primeren za starejše, bolehrio ljudi, marveč bi odložil mandat v prid Ir. Kramer ju!
Volivne občine in voliSfe za konstituanto.
».Službene Novine« objavljajo naredbo o ve. livnlh občinah, ki bodo volile v konstituanto, in o voliščih, kjer bodo volile, ter o predsednikih volivnih odborov (komisij).
Sodni okrožji Ljubljana in Novo mesto.
Politični okraj Cerknica: Volivna občina Begunje (volišče Begunje), — volivna občina Bloko
(volišče Bloke), — voiivna občina Cerknica (volišče Cerknica), — volivna občina Lož-Stari trg (volišče Stari trg), — volivna občina Sv. Vid (volišče Sv. Vid).
V naslednjem bomo volivno občino označili a krajem brez oklepaja, volišče pa pristavili v oklepaju:
Politični okraj Črnomelj: Adlešiči, Griblj«, Tribušc (Adlešiči) — Božiakovo, Drašiči (Boija-kovo) — Butoraj, Črnomelj, Loka (Črnomelfl — čcplje, Dol, Podgora. Radenci, Stari trg (Stari trg)
—	Črešnjevec, Kot, Semič (Semič) — Dobliča fDo-bliče) — Dragatuš, Tanča gora (Dragatuš) — Gra-dac. Podzemelj, Vinji vrh (Gradac) — Lokvica, Suhor (D. Subor) — Metlika (Metlika) — Petrova vas, Talči vrh, Planina (Talči vrh) — Radovica (Radovica) — Sinji vrh (Sinji vrh) — Vinica (Vi-niča).
PoL okraj Kamnik: Bistričica, Gozd, Stranje, Žup. ujive (Stahovica) — Brezovica, Dob, Krtina, vir (Dob) — Blagovica, Češnjice, Krašnja (Blagovica) — Dol, Dolsko, Vel. vat> (Dolsko) — Domžale, Depjla, vas. Dragomelj, Ihan (Domžale) — Drtija, Moravče, Peče (Moravče) — Hrusevka, Šmartno, Zgor. Tuhinj (Šmartno) — Kamnik, Podgorje (Kamnik) — Kaplja vas, Komenda, Križ, Mlaka, Moste, Suha-dole, Tunjice (Komenda) — Klanec, Lahovlče, Na« soviče. Zalog (Zalog) — Loke, Paloviče, Podhruškj. (Loke) — Loka. .Mengeš, Rašica, Trzin (Mengeš)
—	Lukovica (Lukovica) — Mekinje, Nevlje (Mekinje) — Molnik (Motnik) — Radomlje, Homec, Jarše, Rova, Šroarca, Volčji potok (Radomlje) — Špitalič (Špitallč) — Trojane (Trojane) — Vodico (Vodice).
Politični okraj Kočevje: Banja Loka (Banla. loka) — Borovec, Briga (Borovec) — Črni potok, Livold (Livold) — Dane, Ribnica (Ribnica) — Dolenja vas (Dolenja vas) — Druga, Trava (Draga) —• Fara (Fara) — Gora, Sodražica (Sodražica) — Gotenica, Koče, Koč. Reka, Novi lazi (Koč; Reka) — Jurjevice, Sušje (Jurjevica) — Kočevje, Selc, Stara ccrkcv (Kočevje) — Knežja lipa, Koprivnik, Nemška loka, Spodnji log (Knežja lipa) — Kompolje, Podgora, Videm (Videm) — Loški potok (Hrib) — Lužarjl (Karlovica) — Mala gora. Stari log (Stari log) — Mozolj (Skril) — Osilnica (Osilnica) — Polom, Struge (Pri cerkvi) — Sv. Gregor, Velike Poljane (Sv. Gregor) — Rob (Rob) — Turjak (Turjak) — Vel. Lašče (Vel. Lašče).
PoJ. okr. Kranj: Cerklje (Cerklje] — Hrastjo Smlednik (Trboje) — Javorje, Poljane (Poljane) —. Kovpr (Kovor) — Kranj (Kranj) — Križe (Križe) — Mavčiče (Mavčiče) ' — Naklo (Nak'o) —' Oslica (Oblica) — . Preddvor, Velesovo, Jezersko (Preddvor) — Jezersko (Jezersko} — Predoslje (Prc-doslje) — Selce (Češnjica)— Selcc (Sclcc) — Sora, Škofja Loka (Škofja Loka) — Sorica, Železniki (Železniki) — Stara Loka. (Stara Loka) — Sv. Ana, Sv. Katarina, Tržič (Tržič) — Sv.. Jošt (Zg. Bes-nica) — Stražišče (Stražišče) — Šenčur, V0ž'i° (Šenčur) — Trata (Trata) — Zminec (Zminec) — Žiri (21ri).
Politični okraj Krško: BošUuj (Boštanj) —1 Bučka (Bučka) — Cerklje (Cerklje) — Cerklje (Vel. Podlog) — Čatež (Čatež) — Kostanjevica (Kostanjevica) — Krško (Krško I), Krško (Krško II) — Mokronog (Mokronog) — Radeče (Radeče) — Raka (Raka) — Studenec (Studenec) — Sv. Kriz pri Ko. stanjevici (Sv. Križ pri Kost.) — Sv. Križ pri Svjb-njem (Sv. Križ pri Svibnjem) — Št. Janž (st. Janž)
—	Št. Jernej (St. Jernej I) — Št, Jernej (Št. Jernej II) —Št. Rupert (Št. Rupert) — Škocijan (Škocijanj
—	Šmarjeta (Šmarjeta) — Trebelno (Trebelno) Tržišče (Tržišče) — Vel. Dolina (Vel. Dolina).
Politični okraj Litija: Aržiše, Kolovrat (Izlake)
—	Bukovica, Temenica (Temenica) — Češniicc, Dob, Podboršt, Radohova vas (žel. postaja St. Vid)
—	Dedni dol, Kriška va.s Leskovec, Polica, Višnja gora (Višnja gora) — Dole (Dole) — Draga, Gorenja vas, Iiudo, VoL Pece (Mleščevo) — Gradišče (Gradišče) — Hotič (Hotič) — Konj (Konj) — Kotredež (Kotredež) — Kresnice (Kresnice) — Krka, Muljava (Polje) — Litija (Litija) — Lučc, Žalina (Žalina) — Moravče (Moravče) — PoUnik (Polžnik) — Pra-preče, Stekanja vas, Vel, Gaber, Zagorica (Vel, Ga«
lia, so bila dokončno potrjena dne 1. marca 1822 in so njih načela šc danes v veljavi. Najnižji znesek, ki se jc sprejemal v obrestovanje, določil se je na 25 krajcarjev in najvišji na 100 goldinarjev konv. vrcrln. Pozneje pa se je sprejemala vsaka vsota. Obrestna mera za vloge je bila prvotno 4 Denar, ki se je vložil, vporabljal sc je v smislu pravil v prvi vrsti za posojila na posestva, deloma pa za posojila na vrednostne papirje in na menice ter končno tudi za nakup pupilarno varnih papirjev. Glavna skrb ravnateljstva jo bila, da je moglo redno zadostovati vsaki zahtevi po izplačilu vlog.
Vložno stanje se jc dvigalo zelo počasi. Do 31. decembra 1820. vložilo je 151 strank 3801 gold., koncem leta 1821. so znašale vloge 12.184 konv. dcn., leta 1825. 127.179 fl, leta 1842. prekoračil se je šele prvi milijon, leta 1857. pa drugi milijon. Šele od leta 1859. dalje opažati jc hitrejši razvoj. Leta 1875. naraslo je stanje vlog na 10,710.048 fl, leta 1886. na 20,691.464 fl in leta 1894. na 30,889.814 fl. Najvišje stanje doseglo se je leta 1905. z zneskom 69,690.161 kron. Danes je hranilnih vlog nad 66 milijonov kron.
Več nego 60 let bila je Kranjska hranilnica edina hranilnica v deželi. Selo leta 1882. ustanovila po ic Kočev-
ska hranilnica in lete 1887. Mestna hranilnica ljubljanska, potem pa so sledile še druge hranilnice po deželi.
Zunanjepolitični dogodki in vojno so vedno neugodno vplivali. Tako so mnogo vlog dvignili vlagatelji v letih 1831., 1848., 1849., 1859 in 1866. Največji jo bil naval na hranilnico v letih 190S do 1909.
Lota 1838. jc postala sobica v Gal-letovi hiši pretesna, zato jc sklenil občni zbor, kupiti in prezidati za uradne svrhe Grošljevo hišo na Poljanski ccsti (danes sc nahaja tam finančno ravnateljstvo).
Leta 1833. jc hranilnica razširila svoj delokrog z ustanovitvijo zastavljalnice, ki je obstojala do leta 1909. Lota 1873. se je osnovalo pod okriljem Kranjske hranilnice kreditno društvo, ki še dandanes uspešno deluje v prid ! trgovcem in obrtnikom. Leta 1889. bila jc ustanovljena starostna hranilnica, I ki ima namen poslom in tovarniškim 1 delavcem, stanujočim v ljubljanskem okolišu nuditi posebne ugodnosti pri obrestovanju. Udeleženci starostne hranilnice dosežejo namreč za svoje vlogo do 9 % obresti. Prispevki, ki jih je hranilnica dovolila udeležencem starostne hranilnice, znašajo doslej 257.000 K. Da podkrepi varčnost zlasti med mladino, uvedla je liranilnica, let«. 1907. do-
mače hranilnike, ki so se hitro priljubili. Leta 1911. pa so se uvedle nagrade za dolgoslužeče posle, ki so hranilnični vlagatelji.	<
Leta 1839. jc dosegel rezervni zaklad vsoto 38.721 goldinarjev, to je bil dvajseti del (5 %) takratnega vložnega stanja v znesku 769.439 gld.
Po pravilih je bila tedaj hranilnica upravičena, del čistega dobička uporabljati za dobrodelna darila. Tc pravicc posluževala šc je v vedno rastoči mori in je do sedaj izdala v tc svrho 8,761.000 kron.
V začetku so bila sevoda darila zelo skromna, tako sc jc izdalo za nje v letu 1839. samo 300 gld., do konca 50. leta društvenega obstanka, to jc leta 1870. samo 112.000 gld. Mestni reveži, hiralci, revni učenci, razne kulturne napravo (šole, cerkve, gasilna društva itd.) in gospodarski nameni so sc upoštevali pri razdeljevanju daril iz letnih dobičkov. Izmed večjih daril imenujejo naj se prispevki za zgradbo otroške bolnico, deželne bolnice, muzejskega poslopja, deželnega (sedaj opernega) gledališča, poštnega poslopja, gledališča v Gradišču tkjer jo sedaj dramsko gledališče), Marijani-šča, Lichtenturnovcga zavoda, poslopja filharmonične družbe, moško in žensko bolnico v Novem. mestu, mestno artile-
rijske vojašnice ljubljanske, za orgije v stolni cerkvi, za okrašenjc raznih cerkva ,za stavbo zdraviliščnega doma na Bledu itd. Največjo vsoto je Kranjska hranilnica porabila za ustanovitev zavetišča za neozdravljive, ki so je leta 1909. otvorilo v lastni stavbi na Stari poti. Za to ustanovo se jo podaril v večletnih obrokih znesek 1,500.000 kron. V zavetišču jc nastanjenih in preskrbljenih 50 neozdravljivih bolnikov. Od leta 1888. dalje je hranilnica s cenejšimi posojili in s prispevki k ustanovnim stroškom pospeševala ustanovitve zadrug, ki so hitro vzcvctelo po vsej deželi.
Istega lota ustanovilo so je po nasvetu hranilničnega vodstva društvo za zgradbo delavskih hiš, kateremu ju hranilnica z izdatnimi podporami omogočila zgradbo 10 prijaznih hiš, kjer biva v zdravih stanovanjih 81 strank. Leta 1893. započela jc hranilnica veliko akcijo za obnovitev vinogradov v Krškem okraju, ki jih je opu-stošila trtna uš. Hranilnica jc dala vinogradnikom na razpolago sadiko iu jim je plačevala nagrade. Do leta 1899., ko se je ta akcija zaključila, bilo jo s pomočjo Kranjske hranilnice več nego 800 vinogradov obnovljenih. Za sadike in za nagrado je porabilo hranilnica približno 30.000 kron.
fc<;r) — St. Laiubert (Št. Lambert) — St. Vid (Št. Vid) — Šmartno (Šmartno) — Trebuljevo (Trebe-ljyvo) — Vače, Kandrše (Vače) — Zagorje (Zagorje f) — Za(j(irjc (Zagorja Ii).
Politični okraj ljubljansko okolica: Borovnica (Borovnica) — E-ezovica, Dobrova, Log (Brezovica) — Čeruuče, Jef.ica, Podgorica (Ježica) — Črni vrh, Polh. gradeč (Polh. gradeč) — D. M. v Polju (D. M. v P.) — Dobrunjc (Sestro) — Dobrunje (Sp. Hru-Sica) — Grosuplje, Slivnica (Grosuplje) — Horjul, Št. Jošt (Horjul) — ISkn loka, Iška vas, Studenec, Vrbljene (Studcnec) — Lipljeue, Št. Jurij (Št. Jurij)
—	Medvode (Medvode) — Moste (Moste) — Mostu (Selo) — Pijava gorica, Zcliinljc (Želimlje) — Pvc-sorje (Prescrje) — Račina (Kopanj) — Rudnik (Rudnik) — Št. Vid (Št. Vid) — Šmarje (Šmarje) — Šmartno (Šmartno) — Vič (Glince) — Vič (Vič) — Vrhnika, del Rovt (Vrhnika I) — Vrhnika, del Rovt (Vrhnika 11) — Zgor. Šiška (Zgor. Šiška).
Politični okraj Novo mesto: Dobrnič, Scla pri Suinp. (Dobrnič) — Ainbrus, Zagradcc (Zagra-dec) — Bela cerkev (Bela ccrkcv) — Brusnico (Brusnice) — Črmošnjicc (Črraošnjice) — Dvor, Ajdovcc (Dvor) — Gor. polje, Poljane, Toplice (Toplice) — Mirna (Mirna) — Mirna peč (Mirna peč) — Novo mesto (Novo mesto) — Ovchovica (Orehovica) — Prečina (Predina) — Smuka (Smuka)
—	Šempeter (Šempeter) — Šmihel-Stopičs (Šniihcl)
—	Šraihcl-Stopičc (Siopičc) — Šraihel-Stopiče (Valta vas) — Trebnje (Trebnje) — Velika loka (Velika toka) — Žužemberk (Žužemberk lj — Žužemberk (Žužemberk II).
Politični okraj Radovljica: Begunje, Leše (Be-jjunie) — Bled (Bled) — Boh. Bistrica (Boh. Bistr.)
—	Breraica (Brernica) — Dovje (Dovje) — Gorje (Gorje) — Jesenice (Jesenice) — Jesenice (Sava) _ Kamna goAa, Kropa, Lancovo (Kanina gorica)
—	Koroška Bela (Koroška Bela) - - Kranjska gora (Kranjska gora) — Lesce, Predlrg, Radovljica (Lesce) — Mošnje, Ljubno (Mošnje) — Ovsiše (Ov-siše) — Rateče (Rateče) — Ribno (Ribno) — Srednja vas (Srednja vas).
V proslavo svojega 75 letnega ob* slanka je sklenila hranilnica leta 1895. porabiti vsoto 600.000 kron za 3 °/o posojila manjšim kranjskim mestom in trgom v svrho olajšave zgradbe vodovodov in bolnic. Da pomaga hišnim posestnikom, katerih hiše je poškodoval potres, je hranilnično društvo leta 1895. sklenilo, dajati potresna posojila čez dovoljeno mejo pupilarne varnosti in naložiti za primer izgub iz teh posojil posebni rezervni zaklad. Hranilnica je dalje ustvarila več dijaških ustanov za rcalce, obrtne učence in tehnike ter ustanovo za onemoglo vdove in otroke bivših trgovcev in obrtnikov.
Vsled zaupanja, ki si ga jc pridobila Kranjska hranilnica tekom svojega obstoja, pa ji jo izročilo več dobrotnikov premoženje, da ga upravlja in dohodke porablja v dobrodelne svrho.
Kranjska hranilnica je mnogo pripomogla, da se jc olepšalo ljubljansko mesto. V proslavo svoje 50 letnice je sklenilo hranilnično društvo zgraditi poslopje za nastanitev realke, ki je še danes ena najlepših stavb v Ljubljani. Leta 1380. sc jc dozidala uradna palača. v novootvorjeni Knafljevi ulici. S to stavbo je dala Kranjska hranilnica i:> podbudo, da se je notem v bližini njene l>alu('c v;«vjl uov del mci-tu, ki k Liub-
in bo prevzel odgovornost za sprejete sklepe. Konferenca bo rešila vsa diplomatska vprašanja med Italijo in Jutfoslavij".
LDU Dunaj, 3. nov. '(ČTU) »N eue fr. Presse« poroča iz Rima: »H Rcsto del Car-lino« piše, da večina parlamenta in prebivalstva odobrava trdovratuost vlade, ki zahteia pogajanja, da bi prišlo do kakega zaključka. »Tribuna« meni, da bo treba premagati še veliko težkoč. Italijanska dclegacija mora vsekakor vstrsjati glede Goriške in Istre, glede Dalmacije pa bo sklenila dogovor, ki bo jamčil za varstvo italijanskih manjšin in priznaval por>olno neodvisnost Zadra. Reka bo svobodna država, otoki Čres, Lošinj iu Vis t>a s" morajo odstopiti Italiji. Iz dejstva, da se pritegnil vojni minister, sc ne sme s»lepiti na lo, da bi bila Italija vojaško nepopust« ljiva, temveč naj se s tem zajamči samo to, da se bodo italijanski interesi pravilno branili in vojaško zavarovali. Italijansko javno mnenje pričakuje podajanja popolnoma mirno in že naprej odklanja vesti, da bj se Italija čemu odrekala, kar bi ■■•e moglo označiti kot žalitev narodnostnega čuvstvovanja in kot izdajstvo na zmagi.
Mernika gronia pp©!? Iu®. niku Treiber|y8
LDU Velikovec, 2 novembra. Poprejšnji velikovški župan Pinteritsch je izdal oklic v obliki okrožnice na vse prebivalstvo cerkvene občine Št. Rupert. V tej okrožnici poživlja vse župljane, naj se izrečejo za izgon župnika Treiberja in šolskih sester z motivacijo, da so te osebe najbolj podpirale slovenski živelj v velikovški okolici. Nekateri odstavki iz te okrožnice se glase nastopno: »Dieses Schriftstuck geht in der ganzen Kirchen-gemcinde St. Rupert herum, um die Unter-sehriften der Pfarrkinder zu sammeln, die emport sind, den groBen Hctzer des SHS Staates noch in ihrer Mitte zu haben und die darauf bestehen, daB er entfernt wird. Wiirdc der Fiirstbischof diesem Verlangen nicht enlsprechen, dami vviirde man sich eben aul eigene Faust rachen. Mit dem Ffarrer miissen auch die Schwestern mit ihrer Trutzschule verseh-vvinden.« (Ta spis kroži po vsej št. ruperski cerkveni občini, da zbira podpise župljanov, ki so ogorčeni, še imeti v svoji sredi velikega hujskača države SHS in ki zahtevajo, da se odstrani. Ako bi knezoškof ter zahtevi ne ugodil, bi sc pač maščevali na svojo pest. Z župnikom naj izginejo tudi sestre s svojo izzivalno šolo.) To jc izvleček iz te okrožnic.^ Okrožnico jc prenašal sluga Kuhljen. Nabral jc žc veliko podpisov, ker se ljudje podpisujejo, ne da bi prečitali okrožnico.
¥oliftve v Ameriki.
LDU New York, 3. novembra. (Wolff) Ko je bilo Hardingu naznanjeno, da je izvoljen za predsednika, je stopil na balkon svojega stanovanja in je imel globoko ganjen nastopni govor: Skupno z vami sem delal in som si vedno prizadeval delovati napram vam popolnoma pošteno. Ako' me je usoda odločila za predsednika, želim napram vsem narodom, postopati lojalno.
LDU Eoston, 3. novembra. (Reuter.) Po poročilih iz 22 držav glede izida volitev je senatorju Hardingu •'agotovljenih 275 glasov. Ker znaša število delegatov 536, je za izvolitev potrebnih 268 glasov. Harding je odklonil, podati izjavo, dokler ni znan ves izid. Prijatelji Hardingovi so povedali, da ga do 4. marca re bo v Wa-shington, ker hoče proučevali sestavo svojega kabineta. Cox je rekel, da pričakuje poraz.
ljani v kras. S stavbo svojih hiš in gledališča v Gradišču omogočila je, da se je prej zelo ozka ulica brez stroškov za občino razširila in da se je tudi ta. zanemarjeni del mesta olepšal. Tudi ob Šent iakobskem mostu je na lastne stroške podrla staro hišo pred vrtom, ki spada k njeni Viranlovi hiši in je ogradila ta vrt z lično ograjo. S prispevkom, ki ga je dala hranilnica za zgradbo novega župnišča pri Sv. Jakobu, je končno tudi omogočila razširjenje Rožno ulice na njenem najbolj ozkem mestu. Največjo zaslugo za gospodarstvo prejšnje dežele Kranjske pa si je pridobila Kranjska hranilnica, ko je s svojimi sredstvi financirala zgradbo Dolenjskih železnic. Razun vsote 400.000 kron, ki jo je porabila za nakup osnovnih delnic Dolenjskih železnic, je prevzela pod pogoji, zelo ugodnimi za novo železniško podjetje, vse prioritetne obveznice, ki jih je izdala delniška družba Dolenjskih železnic, v nominalnem znesku 12 milijonov kron.
Ta dejanja jasno govore iu Kranjski hranilnici se mora priznati, da si je stekla za povzdigo naše dežele zelo veliko zaslug, Četudi se je njen sijaj vsled političnih borb v zadnjih desetletni) nekoliko zato.mniL
Vprašanje naše vojne odškodnine.
l.DU Belgrad, 2. novembra. (ZNU) V predsedništvu ministrskega sveta se je vršila ministrska konferenca, na kateri se jc razpravljalo o stanju vojne odškodnine na podlagi poročila, ki ga jo predložil naš delegat v reparacijski komisiji v Parizu, JBoškovič. Vprašanje vojne odškodnine se nahaja v istem stanju kakor pred nekoliko meseci, ko zavezniki zahtevali od naše vlade, naj žrtvuje 1 % vojne odškodnine. Naša vlada jc takrat pristala na to zahtevo, vendar pa je zahtevala kompenzacijo na drugi strani. Od tega časa se to vprašanje ni pomaknilo niti za korak naprej. — Na seji se je razpravljalo tudi o sklicanju parlamenta, vendar so vsi ministri izrazili svoj dvom o možnosti sklicanja, ker so se vsi poslanci razšli na agitacijo.
D*. ^'esnHI Vanlzstasu.
LDU Belgrad, 2. novembra. (Uradno) Predsednik ministrskega sveta dr. Milenko Vesnič jo poslal g. Venizelosu povodom smrti grškega kralja brzojavko nastopne vsebine: »Jaz vem, dragi predsednik in prijatelj, kolika je vaša bol radi izgube mladega in ljubljenega kralja, ki je obetal vašemu narodu .dolgo, plodno in srečno vladanje. Ilitim, da izrazim svoje živo sočutje vaši veliki žalosti, kakor tudi toplo željo za srečo vaše dežele, prijateljske in zavezniške naši kraljevini. — Podpis: Dr. Vesnič.« — Gosp. predsednik ministrskega sveta je sprejel nastopni odgovor: »Atene, 30. oktobra. — Tople besede, s katerimi ste, dragi prijatelj in predsednik, izrazili svoje iskreno sočutje v naši boli radi krute izgube našega ljubljenega vladarja, so me globoko ganile. Jaz se najiskreneje zahvaljujem ter sporočam ob tej priliki naše želje za nupredek vaše plemenite dežele, našega prijatelja in zaveznika. — Venizelos.«
¥ps,saščinie grškega pre-stols.
LDU Belgrad, 2. novembra. (ZNU) »Politika« poroča iz Soluna: Iz Aten poročajo, du je grški poslanik v Bernu, Kepegis obvestil svojo vlado, da ne more izvršiti misije, ki mu je bila poverjena. Grška vlada ga jc namreč poslala v Švico, da sporoči princu Pavlu pogoje, pod katerimi bi imel prevzeti grško krono. Kepegis jo sporočil, da te misije ni mogel izvršiti, ker ne more najti princa Pavla. Radi tega se v političnih krogih resno razpravlja o možnosti, da bi princ Pavel odklonil krono. Pravijo namreč, da je bivši kralj Konstantin vplival na svojega sina, naj od-ido iz Luzerna, da bi ga grški poslanik ne mogel najti. Bivši kralj Konstantin hoče očividno doseči s tem manevrom, da prisili grško vlado, da stopi ž njim v pogajanja v svrho zopetnega priznanja njegovih pravic na grški prestol, ki so se mu dosedaj odrekale. Dasi je znano, da je stališče grške vlade natančno določeno, sc vendar z negotovostjo presoja položaj, ki bi nastal v primeru, da princ Pavel odkloni poziv na prestol. Najverjetnejše se zdi, da bi grška vlada v leni primeru prej izvedla volitve v novi parlament, kateremu bi potem predložila v definitivno rešitev vprašanje grškega prestola. Za ta primer se pričakuje, da bo glticksburška dinastija, ki ji je pripadal pokojni kralj Aleksander, za vedno izključena od grškega prestola.
LDU Belgrad, 2. novembra. (ZNU) Iz Aten poročajo: Volitve, ki so bile določene za 7. t. m., so odložene za teden dni ter sc bodo vršilo 11. t. m.
LDU Belgrad, 2. novembra. (ZNU) Iz Aten poročajo: V soboto je kraljica vdova priredila intimen obed na čast regentu prestolonasledniku Aleksandru ter kneginji Jeleni. V soboto zvečer je grška vlada priredila svečan diner na čast visokemu gostu iz Belgrada ter njegovemu spremstvu.
Politična E0wice.
-r Primere, ki ne drže. Belgrajska Politika« navaja proti centralizmu zgodovino prvih let osvobojene Srbije pod Karadjor-djern. Tudi tedaj da se je vodil boj za notranjo ureditev države na istih temeljih kakor danes: za centralizem in federalizem. Karadjordje je bil za centralizem, in sicer, kakor trdi »Politika«, edino-le iz ozirov na državno dobrobit, a vojvode so bili za federalizem — iz osebnega vlado-hlepja. Boj, ki je trajal od leta i806 do leta 1811, se je končal tako, da je zmagal centralizem, čeprav v nekoliko omiljeni obliki. Toda ta ureditev državne večine ni zadovoljevala in vojvode so sc z vsemi si-1 lamii upirali proti izvršitvi tega centrali-
stičnega načrta. »S to uredbo in nekoliko tudi zaradi nje je Srbija 1. 1813. propadla, lo je sodba zgodovine. Ni dvoma, da se zgodovina ponavlja — notranji položaj Jugoslavije leta 1920 je presenetljivo podoben onemu začetkom 19. stoletja — da ne bi se ponovila do kraja?...« Tako »Politika«. Kaj dokazuje ta primer proti avto-nomističnim težnjam slovenskega in hrvatskega plemena? Pač ničesar, marveč nasprotno govori zanje, Predvsem jc značilno, da celo mali prvotni srbski kneževini, kjer so bili zbrani sami najčistejši Srbi, ki so z lastno krvjo odkupili svobodo domovine, niso marali za centralizem, marveč so se ga iz vseh sil branili. Tem prvim fe-deralistom pač ne bo mogel nihče očitati izdajalskih, protinarodnih ali protidržavnih teženj. Drugič jc pa država tedaj (L 1810) propadla kljub temu, da je bil zmagal centralizem. Člankar v »Politiki« bi sicer rad rekel, da je vsaj deloma propadla zato, ker ni zmagal popolni centralizem, to je pač lc za lase privlečena trditev. Tretjič je primera male, narodno kulturno in gospodarsko popolnoma enoine srbske kneževine z današnjo Jugoslavijo popolnoma neprimerna. »Od Petra Dobrnjca in Milenka Stojkoviča do Laginje in Korošca« —— ka-kor »Polilika« naslavlja svoj članek je pač tolik korak, da je treba za njega izhodišče in cilj že posebnih mer. Najbolj usodno pa je, da sedanji centralisti z vprašanjem centralistične ali federalistične ureditve države mešajo in vežejo vprašanje o obstoju in edinstvu države same. To je isto, kakor če bi kdo nalašč nastavljal roko pod kladivo, ki kuje zanj plug in meč. Predstavljali federalizem sam na sebi — mi smo celo za avtonomizem! — kot za državo pogubno, nesrečno obliko, je napačno. V najbolje urejenih modernih državah se federalizem časih izborno obnaša. Sploh dežele centralizma teže danes za decentralizacijo — kako da bi bilo to načelo ravno v Jugoslaviji zločin proti državi? Stvar je objektivno tako: Čisto plemenski federalizem je škodljiv za Jugoslavijo vsled tega, ker bi spričo posebnih razmer v srbsko-hrvatskem delu države vedel do majorizacijc, nasilja in nadvlade enega plemena nad drugim, primerna d e-centralizacija zlasti iz gospodarskih, eeografskih ter tudi kulturnozgodovinskih vidikov potom avtonomije pokrajin pa more edinstvo le utrditi in polagoma privesti k najtesnejšemu narodnemu in kulturnemu spoju.
Dnevne novice.
—	Stoletnica Kranjske hranilnice. —•
Kranjska hranilnica obhaja danes stoletnico svojega obstanka. Pomen tega dogodka opisujemo na drugem mestu, Vsled splošnih in svetovnih razmer sklenilo je hranilnično ravnateljstvo, da nc priredi o priliki stoletnice nobene slavnosti, pač pa bc hranilnica pozneje, ko se vrnejo na gospodarskem polju normalni odnošaji, skrbela za to, da rc proslavi stoletnica s Kranjski hranilnici primernim činom.
—	Poročil se je včeraj v Radovljici g. inž. Hinko Rejic z Bleda z gdč. Valentino Tepinovo, učiteljico v Žireh. Čestitamo!
—	Jugoslovanska obrtna zveza naznanja vsem obrtnikom somišljenikom SLS in prijateljem obrtništva, da se bo vršil v nedeljo, dne 7. t. m. točno ob 10. uri dopoldne v dvorani ljubljanskega Rokodelskega doma, Komenskega ul., obrtni shod. Dnevni red: Volitve v konstituanto in obrtniki. Vsak obrtnik, kateremu čas dopušča, bi se moral omenjenega sheda udeležiti z ozirom na njegovo važnost glede prihodnjih državnozborskih volitev. Obrtniki, vsi kot en mož na shod, da se naše vrste po-žive, da se zedinimo glede smernic, v katerih bomo vodili volilni boj. Upamo, da se bo našemu vabilu obrtništvo odzvalo polnomočno in da bomo tem potom jasnj pokazali, kako krepka je še zavest krščansko mislečega obrtnika. — Jugoslovanska obrtna zveza.
—	Huda zima nas čaka letos; tako napovedujejo kmetje, ki se v vremenu bo'jc spoznajo nego učeni vremenski prerodi. Pravijo, da bo letošnja zima tako huda, kakor jo malokdo pomni.
—	Draginjske doklade železničarjem. LDU Belgrad, 2. nov. (ZNU) Z včerajšnjim dnem so popolnoma ureiene draginjske doklade osebju vseh prometnih ustanov. Po tej ureditvi bodo draginjske doklade omenjenega osebja za 25 odstotkov večje od draginjskih doklad ostalih državnih nastavljencev. V ministrstvu 7^ promet se j>c-daj izvršuje naredba glede :Uve dnevnic za čas potovanja.
—	Ljudsko štetje. Dne 1. januara 1970 sc bo izvršil po vsej Jugoslaviji popis prebivalcev, hiš in živine. Ministrstvo za socialno politiko je v to svrho izvršilo vse potrebne priprave.
—	Iz Radomlja: Podružnica sv. Marjete, občina Radomlje, je dobila tri lepo bronaste zvonove, katere jc med vojsko oropala avs.iijska vlada. Vliti so bili v ljubljanski zvonarni. Mostrsko iz.1?lnni zvonovi imajo prav lepe glasove. K lemu so požrtvovalno prispevali vsi občani brez
l razlik« od nairoanjšega do vclikecia. Izic-
Odhod naših delegatov v Italijo.
LDU Belgrad, 2. novembra. (ZNU) »Tribuna* poroča, da je kraljevska vlada dobila poziv iz Rima, po katerem sc bodo pogajanja za rešitev jadranskega vprašanja pričela čez nekaj dni. Naši delegati, ministri dr, Vesnič, dr. Trumbič in Kosta Stojanovič odpotujejo 4. ali 5. t. m. Ž njimi odpotuje kot vojaški ekspert polkovnik Kalafatovič ter pomožno osobje.
Belgrad, 3. nov. Danes dopoldne sc imeli ministri dr. Vesnič, dr. Korošec, dr. Trumbič in dr. Kukovec ožjo sejo, na kateri so razpravljali o vprašanju pogajanj z Italijo. Naša delegacija je pripravljena za odhod, vendar pa hoče počakati še na povratek regenta v Belgrad, ter bo potem v petek odpotovala k pogajanjem z Italijo, ki se bodo vršila v Rapollu.
LDU Beigrad, 2. novembra. (ZNU) Vlada je včeraj brzojavno pozvala finančnega ministra Kosto Stojanoviča, naj se čimprej vrne iz Bitolja.
LDU Belgrad, 2. novembra. (ZNU) Včeraj jc došel v Belgrad delegat kraljevske vlade v Splitu, Ljuba Milic. Njegov prihod se spravlja v zvezo s pogajanji med Italijo in našo kraljevino. Posetiljc ministra za zunanje stvari dr. Trumbiča.
LDU Zagreb, 3. novembra. (ZNU) — »Novosti« poročajo iz Belgrada: Tukajšnji politični krogi z velikim interesom pričakujejo novih pogajanj z Italijo, -v endar pa z veliko manjšim optimizmom, kakor pri prejšnjih vesteh o pogajanjih. Naši delegati bodo šli do skrajne možnosti popuščanja.
LDU Zagreb, 3. novembra. (ZNU) — »Narodno Djelo« poroča iz Belgrada, da bo naša delegacija pri direktnih pogajanjih z Italijo neomajno vstrajala na programu, ki je bil že poprej sklenjen. Zahtevala bo za Istro priznanje takozvanc Wilsonovc črte in da Reka na noben način ne sme pripasti pod italijansko suve-reniteto, za Albanijo pa meje od l. 1913, in rešitev skadrskega vprašanja,
LDU Dnnaj, 3. nov. (ČTU) »Neue Fr. Presse«: poroča: Konferenca italijanskih in jugoslovanskih delegatov se bo začela koncem tega tedna v Rapallu. Giolitti sc bo udeležil samo drugega dela konference
mo dela edtn premožnejših občanov, ki pa, upamo, Ha se bo ludi odzval. Imamo torej le 'e zv ovo in radi poslušamo njih harmonično z v o. :nje, ki se razlega daleč čez pli naokoli. Pred kratkim časom nam jc v d . smrt iz naše srede gosp, župnika A. Lo- iina. Bil jc nam priljubljen dragi pokojnik, <a** potrjuje njegovo 12 letno službovanje H~domljah. Želimo zopet zmožnega stalnega namestr ka. Dana je lena pri-likar lepo upnišče z zemljiščem in obenem ie v vasi tudi dvorazredna ljudska šola. Sedaj vodi pri nas dušno pastirstvo požrtvovalno in vzorno č. oče frančiškan i - Kamnika,
Celjsko olepševalno društvo priredi dne 13. novetv.rra t. 1. v veliki dvorani hotela Union in njenih stranskih prostorih .velil -'idsko ve sli^o v prid društvenim napra* am, Za to prireditev vlada v vseh slojih našega ibčinstva izredno zanimanj®. Društveni odMr, pomnožen z našimi vrlimi, priznano požrtvovalnimi narodnimi damami neumorno deluje, pripravlja in se trudi, da zajamči veselici sijajen uspeh.
—	Razbcj iištvo v Južni Srbiji, »Politiki« poročajr iz Skoplja, da se je od Albanije sem, po Kosovu in Novem Pazaru zopet silno razoaslo razbojniško gibanje Arnavtov in Turkov. Organizirale so se močno, dc. zob oborožene razbojniške tolpe, pred katerimi trepeta prebivalstvo po vaseh in seliščih. V okolici Novega Pazara si nihče ne upa iz vasi in je prenehal malone ves promet. Orožniki imajo silno težko službo in so mnogokrat nasproti roparjem bre;. moči. Oblast je poslala na pomoč vojaštvo in sedaj govore strojne puške in celo topovi. Baje pripravljajo Albanci nov napad na našo mejo.
—	Sadra razstava se je minol e dni kršila v Skoplju. Sadja je bilo obilo in izredno lepega. Med drugim je Ahmed Hal-rrrirovič iz Ohrida poslal kutino, ki je tehtala iy4 kg.
—	Nesreča na črnuškem mostu, Lucija Zaje, 22 letna hči Janeza Zajca iz Tr-fcina št, 138 se »2 peljala z materjo iz Ljub-Ijar domov. Na črnuškem mostu je nena-don a od nekod priletel izstrelek, kateri ie ranil Lucijo Zajčevo v levo oko. Ne inati in tudi Lucija nista opa:i!i nikogar, ki bi Lu streljal. Le mati je začula mal pok kot Od »' "mjs dna«.
•— 'aprtje. Prof:- r Klebs v Chica.l, stav ' razisk ry»ioC jv, •. rtjju zdravilstva potr	\i x 'zk■:■•vi izbirne učinke
»Fr. s Jf^h .'c z najboljšim vspe-hom.
: kor*/evez. K' ' or je \z današ-w<<! n. i. . 3, pričela je tvrdka po 6 j o tih prenehanja zop-i i hi soboto prodajati n. drobno 't mam ' .ktunio b;. -o. Mar-
Res.u
V-ujatov yi ;.ko ;. sukno in etru; sikom.; ,e i.3 . raka šc v dobrem spominu, kako dol: - ceni s-s je tam kupcalo! Zao s«, * -tr.a clvoritev te trgovine po-zd.avlja, i.er le na ta način pridemo do znižanja n.
z Njen apel na primorsko učiteljevo. O . ;ni komisarijat v Kopru je razpiral .-• jdeča definitivna mesta slovenskih in bratskih učiteljev: 1. Mesto nadučif/lM II. kategorije: Boljunc, Boršt, Kortc pri Izoli, Dekani, Prccllo-kc, Marezige, Osp, Ricmanje, Sv. Anten, f-;v. tnje Škofije, Truska, LanišČc, jVih, 2. 3'esto vo.iitr• j* ITI. kategorije: .Čer, u '.ie, Ku; h H) ;ner, Movraž, Bošt.e pri Marezigah, Rakitovič, Trn j- n, Podgorje, Prešnica, Hrastovljc, Sv. Barbara pri Mil j? h, Sovinjak, Dane, Sv. D -aat, Črnic 'Ir.-teuik, Brgudac, Grim; da. 3. A>sto učitelja II. kategorije: Dolina, .Bi-ZC'. L Mesto učiteljice III. ka-etgorijc: Boršt, Dekani, Krvavi potok, L- laret,. Predloka-Rižan, Osp, Spodnje. Škofje, T u:'.vc, Pomjan, Lupoglava, La' :šče, Slum, Brest, Vrh. 5. Mesto pod' čiteija: Dekani, Lazarct, Marezlge, S>>''.nje škofije, LanišČe, Roč. 6. Mesto podu2itol,u".c: Dolina, Buzet. — Ker se naše šol". jiAorijo lo tedaj, ako bodo na 1-azpoJogo učne mo?i, apelirajo primorski s'iv. in hrv. liiti na učiteljstvo, da jo u leleži natečaja in naj nc zaničuje tudi manjših manj vabljivih krajev, »Iver imamo zagotovilo od merodajne oblasti, da se bouo v široki meri upo-t. ;\ale tudi prošnje tistih učiteljev, ki •nomentr.no prebivajo izven premirne črte, gre naš poseben apel tudi onim učit- Ijom in učiteljicam, ki so pristojni \ :a. t deuo ozemlje in ki so jc iz bodisi kakega razloga zapustili, da vei '.ožijo svoje nrošnje ter se povrnejo.« ^iok za pvuš/ijo je do 15. novembra t. 1. Učitelji in učiteijicc. Narod kliče po šolali in ut iteljih!
z Puij p d italijansko vlado prav žalostno izgl da in je podoben bolj pokopališču. Ljudje sc selijo. Znani razkošni hotel »Riviera«, ki je vreden več kot pol milijona lir. jc neki istrski kmet kupil /.n 00 tisoč,
— Orel D' Annunzia. D Annunzno >e imel orla, ki so mu ga podarili re. ki Italijani. >Regent« je dal za orla v svoji palači zgraditi kletko in umelno uuolino» kar je
stalo 35.000 lir. Zdaj je ta orel na veliko žalost reških Italijanov poginil. Hrvatski listi pripominjajo, da reški Lahi zdaj nameravajo v to kletko premestiti D' An-nunziia.
p Na Spomenico, katero ic o prekmurskih zadevah Kmetska Zveza predložila vladi, jc ista odgovorila, kar jc prekmursko ljudstvo z veseljem vzelo ua znanje. Dosedaj so marsikatere vloge romale lc v koš.
p Pošta v Prekmurju slabo funkcionira. želeti bi bilo, da, si g. direktor pošte in brzojava za Slovenijo osebno čimp :je ogleda nebroj ned^statkev glede pošte v Prekmurju.
p Županski tečaji, katere je po vladni odredbi uvedel v Prekmurju civilni komisar za Prekmurje or so se vršili v treh krajih Prekmurja po tri dni, so se dokončali z lepim uspehom. Tečaje je obiskovalo 155 županov in nekateri aspiranti za občinske tajnike. Vsi udeleženci tečajev kakor tudi civilni komisar za Prekmurje so Pili z istimi zelo zadovoljni ter upamo, da bo uspeh teli tečajev blagodejen za sploš-nost kakor tudi za upravo te nove pokrajine. Kakor zrniraj je bilo tudi tukaj nekaj nezadovoljnih in to so bih cclo nekateri gg. uradniki. Drugim, kateri bi radi videli, da bi prekmursko ljudstvo ostalo še '.u-dalje v egiptovski temi, ker vedo, da sc v kalnem ložje ribari, niti ne zamorimo toliko. Gospoda, raje delati, pa ne večno kritizirati!
p Tobaka v Prekmurju še vedno ni, kljub temu, d'; jc dckgacija ministrstva financ in tobačna tovarna v Ljubljani obljubila, da hf-če v najkrajšem času odposlali po več meseci'., vendar enkrat zopet tobak v Prekmurje. O.,trlo je le pri obljubah, katerih imajo gospodje, kadar se oglasi kaka deputacija pri njih, zmiraj polna usta. Ljudstvo je nezadovoljno radi tega postopanja. Ali naj bo Prekmurje deveta dežela? Deželno vlado in gg. poslance prosimo, da posredujejo, da se čimpreje odpošlje tobak za Prekmurje.
d »Danica^, »Zarja«, SO in ŽO. Odbore navedenih organizacij prosim, da sc polnoštevilno udeleže seje skupno z osrednjim odborom SDZ, ki sc vrši v petek — 5. t. m. — ločno cb 14. uri v lokalu SDZ. Pripravite predloge za proslavo našega praznika! _ Predsednik SDZ.
d Poverjenik© SS nunjo prosim, da se udeleže petkove seje ob 14. uri v lokalu SDZ. — Predsednik SDZ.
novice.
lj Starešina i sestanek sc vrši v petek 5. t. m, ob 8. <-.ri .'večer v srebrni dvorani ' hotel ; Union. Predava dr. Fr Kržan: Vtisi z mednarodnega katoliškega telovadnega končrčsa v Metzu in Orlovstvo. Nato sledi di ku-.iia. — Dr. B., predsednik.
lj Drišivo »Gosposvetski Zvon« v ibi vse člane in vse tiste, ki se zanimajo za društvo, k r ednemu občnemu zboru* ki se vrši danes ob 8. uri zvečer na magistratu v mestni dvorani, Koroški begunci pridite tud: ker je zelo važno za vas. Dnevni red: 1. Poročilo tajnika, 2 poročilo blagajnika, 3. volitev novega od.bora, 4. slučajnosti. — Odbor.
lj Laški konzulat. Italijanska vlada je določila nekega tajnika be Igraj-skega svojega poslaništva, da do imenovanja konzula v Ljubljani prevzame vodstvo poslov ter izdajanje vizumov za potovanje v Italijo.
lj Angleški tečaji! I. del, za začetnike, 3krat na teden po 1 in pol ure. — II. del, višja stopnja po dogovoru. — Pristop in dogovor petek, 5. novembra, ob poi 6. uri za I. del, h šestih za II. del. Kraj: Moško učiteljišče, I. nadstropje, soba 25; Resljeva cesla. — Iv, Mulaček,
lj Poizkušen samoumor. Vinko Zajko, zidarski pomočnik iz vasi Placeri pri Ptuju se je na Selški ulici ustrelil v levo stran pri , krogla mu je predrla prsi in je prišla na nrbtu vun. Zajka so precej prepeljali v» bolnišnico, kjer je povedal g. revirnemu nadzorniku Habetu: -Ustrelil sem sc, da izvedeni samoumor, ker mc jc pustila Ivanka P. in me ni hotela poročiti. Delal sem papirnici v Vevčah, ko sem bil doma, sem se spri z dekletom.« Želel je še govorili z nekim svojim prijateljem in jc gospoda Habeta. naprosil, naj o tem, kar se je zgodilo, obvesti njegovega očeta. Zaj-kova poškodba je smrtnonevarna.
lj Avtomobilska nesreča. Na Tržaški ccsti je podrl avtomobil skladiščnika Marcela Tomažiča rta tla in ga je poškodoval,
OrSovski vsslnik,
Orliški krožek »Ljubljana< (Frančiškanski okraj) v četrtek, t. j. 4. t. m. ninia skusnje za igro. Telovadba kakor običajno v pet.;k ob 6. uri.
Dijaški vesitftik.
d Naš prazniki V zmislu sklepa mari-Lorskega sestanka praznuje katoliško di-jaštvo Jugoslavije dne 8. decembra Svoj praznik — dijaški dan, Je to prvič v zgodovini našega pokreta, da praznuje aijašt-vo svoj praznik. V Ljubljani se bo praznoval ta dan s cerkvcn. in zunanjimi slovesnostmi ter prireditvami. Dovoljujem si ra ta dan žc danes opozoriti vsa naša društva in vso katoliško javnost, da opust° event. orireditve. .— Predsednik SDZ;
MINISTRSKA SEJA.
_ LDU Belgrad, 3. nov. (ZNU) Na seji ministrskega sveta so sklepaii o volitvah za konstituanto in o razpisu ministrstva za notranje stvari vsem političnim oblastvom, 'da morajo I iti volitve popolnoma svobodne in brez vsakega vplivanja s strani političnih oblasti. Nato so sklepali o vabilu Italije na direktna pogajanja za rešitev jadranskega vprašanja,
NAVODILA ZA VOLITVE.
Bei^rad, 3. nov. Minister za notranje stvari bo izdal navodila za volitve kot interpretacijo k volivnemu zakonu. Po teh na- ;d''ih sodi'"a niso upravičena razsojati, ali imajo kvalificirani kandidati potrebno kvalifikacijo. O tem bo odločal ve-rifikacijski odbor konstituante.
AVTONOMIJ\ ZA VOJVODINO.
Subotica, 3. nov. Bunjevska-šokačka stranka je izdala volivni proglas, v katerem zahteva za Vojvodino avtonomijo, kakor jo zahtevata Hrvatska in Slovenija zase. Nadalje se naglasa v proglasu enakopravnost plemen in veroizpovedanj, pravična izvedba agrarne reforme, ureditev šolskega vprašanja zakonitim potem, enaka razdelitev plačevanja davkov, boj proti korupciji itd.
UČITELJI MESTO KATEHETOV.
Belgrad, 3. novembra. V Subotici je bilo na učiteljskem zborovanju naročeno učiteljem, da morajo kljub dosedanjim predpisom učiti otroke samo cirilico ter da je tudi njihova dolžnost, poučevati jih tudi v verouku, kar jc bilo doslej duhovnikom prepovedano. Ker bod učitelji seveda učili verouk vsak po svojem razumevanju, si je lahko predstavljati, kakšna zmešnjava bo nastala v lem pogledu. Med bunjevci viada zaradi tega velika razburjenost.
AGRARNA REFORMA IN VOLITVE.
Belgrad, 3. nov. Iz vseh delov novih pokrajin prihajajo vesti, da bi vlada morala odrediti, da sc od 20. oktobra pa do volitev ne bi smela razdeljevati na podlagi agrarne reforme nobena zemlja, ker razni demokratski agrarni poverjeniki zlorabljajo to razdeljevanje v strankarske namene. Danes se jc ministrski svet bavil s tem vprašanjem ter je bilo sklenjeno, da sc prepove v omenjenem času, vsako razdeljevanje zemlje. V nasprotnem slučaju bodo krivci kaznovani,
REGENTA ZAJEL VIHAR.
LDU Zagreb, 3. nov. (ZNU) »Narodna Politika« poroča iz Belgrada: Kakor javljajo iz Soluna, je regenta Aleksandra zajel na potu iz Aten v Solun na morju velik vihar in jc moiala torpedovka pristati pri nekem otoku, tako da se bo regent vrnil v Belgrad šele jutri.
OBSTRELJEVANI ITALIJANSKI PARNIK,
LDU Dunaj, 3. nov. (ČTU) — »Neue Freie Presse« poroča iz Kima: »Tribuna« poroča, da so italijanski parnik »Issoria«, ki je plul iz Trsta v Bakar, L-rbi obstreljevali pred vhodom v bakarsko pristanišče in da je parnik moral bežati na Eeko.
AVSTRIJA NOČE UKINITI SEKVESTROV.
LDU Belgrad, 3. ncv. (ZNU) Nese poslaništvo na Dunaju je obvestilo ministrstvo za zunanje stvari, da avstrijska vlada noče ukiniti sekvestrov nad imetjem naših podanikov, češ da naša vlada tudi ni ukinila sekvestra nad imetjem avstrijskih podanikov. Razume se, da jc ta akt avstrijske vlade kršenja mirovne pogodbe; medtem ko sekvester nad imetjem avstrijskih podanikov služi kot garancija za izpolnitev saintgermainske pogodbe, sluti sekvester nad imetjem naših podanikov v Avstriji samo kot garancija, da bodo nuši podaniki plačali avstrijskim tvrdkam svoje dolgove, Uasiravno so dolgovi naših podanikov minimalni, vendar zahtevajo Avstrijci, da ukine naša država sekvester nad imetjem avstrijskih podanikov. Do-znava sc, da bo naše pravosodno ministrstvo zahtevalo od ministrstva za zunanje stvari, da izda o tem svoje mnenje,
ZAROTA PK0TI RUSKI VLADI.
LDU Kodanj, 3. novembra. (VVolff) Kakor sc poroča listu »Berlingske Ti-dende« iz Kovna, prinašajo moskovski listi uradno naznanilo, da je sovjetska vlada prišla na sled velikim pripravam za protirevolucijsko teroristično akcijo zouer. anv.ifttsko vlado, Poročilo
slove, da je sovjetska \lada odločena z vsemi silami sovjetski red braniti in pozivlje vse komuniste, naj stoje na straži. V Moskvi se vrše mnogobrojne aretacije. Vsi člani generalnega in mornariškega štaba so aretirani. V Oren-burgu so internirali 3000 carskih oficirjev. Ker se je v Smolensku uprlo vež polkov, so bile rdeče čete, ki so došle " Smolenska, razorožene.
BOJI NA RUSKEM.
LDU Pariz, 3. novembra. (Havas.) Listi poročajo iz Kodanja: Poljski general Balakowicz je s svojimi prostovoljskimi četami zasedel Minsk in baje ogroža Smo-lensk, kjer je izbruhnila vstaja proti bolj-ševikom. Balakowicz namerava korakati proti Moskvi.
LDU Berlin, 3. novembra. (DKU) Obmejna obramba na vzhodnem Pruskem proti Litvanski je ojačena z državno-brambnimi četami,
ZVEZNA USTAVA ZA AVSTRIJO.
LDU Dunaj, 2. nov. (ČTU) Nova zvezna ustava za Nemško Avstrijo stopi v veljavo 10. t. m. Istega dne se bo sestal tudi novi avstrijski državni svet. Danes je bila v poslopju državnega tajništva seja zastopnikov posameznih dežel. Kakor poroča »Neue Freie Presse«, ta seja ni imela političnega značaja, temveč samo strokovna. Zato niso bile povabljene politične osebnost, temveč samo strokovni referenti posameznih deželnih svetov,
SAMOUPRAVA IRSKE.
LDU London, 2. nov, (Reuter.) Gornja zbornica je s 44 glasovi proti 13 glasovom odklonila predlog lorda Loreburna, da se dovoli Irski popolna samouprava, s pridržkom, da vojne, mornariške in zunanje posle nadzoruje angleški parlament.
ŽELEZNIGARS&I SVETI NA ČEŠKOSLOVAŠKEM.
LDU Praga, 3. novembra. (DKU) Kakor poroča »Rude Pravo«, je bilo izvoljenih v železničarske svete 364 kandidatov češkoslovaške uni^e, 87 nemške železničarske zveze in 292 čeških narodnih socialcev. Tedaj 451 socialnih demokratov in 292 narodnih socialcev,
BORZA.
LDU Zagreb, 3. novembra. (ZNU) Devize: Berlin 188—189.50, Italija 530—532, London 500--0, Pariz 9oO-925, Praga 163.50—164.50, Dunaj 32.50—32.75. — Valute. dolarji 140.50—143, car-ki rublji !00 —108, francoski franki 899—0, napolcon-dor: 500—502, nemške marke 186—190, rumunski. leji 222—0, italijanske lire 525— 0, angleški funti 470—0.
LDU Cerib, 3. novembra, Devizef Berlin 7.95, Holandija 194.75, New York 638.50, London 22.01, Pariz 40.15, Milan 23,27Bruselj 42.60, Kodanj 86.50, Stockholm 123,86, Kristijanija 88.25, Buenos Ai-res 227.50, Praga 7, Varšava 1.60, Budimpešta 12,30, Dunaj 1,90, avstrijske žigosane krone i.50.
LDU Dunaj, 3. novembra. (ČTU) De-vize: Amsterdam 12.500, Berlin 604.50, Curih 6900, Kristijanija 5850, Kodanj 5900, Stockholm 8150. — Valute: Nemške marke 599.50, rumunski leji 700, bolgarski levi 500, švicarski franki 6875, francoski franki 2725, italijanske lire 1550, angleški funti 1475, ameriški dolarji 425, c?rski rublji 310. V prostem prometu: Zagreb 297—317, Budimpešta, plačila v nakazilih poštne hranilnice 87—97, plačila v žigosanih kronah 87—97, mažarske žigosane krone 88— 102, Praga 498—518, Varšava in Krakov v poljskih markah 113—133, češkoslovaške krone 5000aki 496-^516, manjši bankovci 496—516, novi dinarji 1220—1270.
Pravkar sc uradno razglaša, kaj morajo narediti oni, ki imajo dobiti iz Amerik zapuščine, zavarovalnine, sploh imovino, ki jo je izza vojske pridržala ameriška vlada v znanem uradu Oskrbništvo tujega imetja (Alien Property Custodian). Ker je pri nas mnogo ljudi prizadetih pri tem in ljudje objavljenega uradnega oznanila povečini ne bodo popolnoma razumeli, bodi s tem še enkrat povedano tako, da bo vsakdo lahko razumel.
Iz doličnega uradnega ameriškega razglašenja je pred vsem razvidno, da bo treba hočeš nočeš šedaljčasapoča-kali, da bo stvar toliko v tir prišla, da lo mogoče vložiti potrebne prijave in da se bo slednjič vendar enkrat izplačal tolikanj pričakovani denar. Ameriška viada namreč zahteva od vseh držav, ki pridejo pri tem v poštev, mej temi tudi od Jugoslavije, da naša osrednja vlada podpiše takozvano reciprocitetno pogodbo. Ker so se tozadevna diplomatska pogajanja pričela že pred štirimi meseci, je upati, da ne bo treba še štiri mesece čakati, da se ta ameriška zahteva navsezadnje enkrat reši,
Šele potem, ko sc to zgodi, sc bo mogoče priglasiti za zapuščine, in to s posebnimi listinami« In ameriška vlada zahteva sledeče:
Stev. 353.
v.SLOVEttEO, dne 4. novembra 1920.
Strm 5.
Pred vsem zahteva, da naša osrednja vlada izda posebne obrazce oziroma tiskovine za listino, s katero bo vsakdo, ki ima pravico do zapuščin itd. iz Amerike, dokazal potom domače oblasti — katere bo treba tudi še določiti! — d a j c j u g o -slovanski državljan. Ta določba velja samo za naše državljane jugoslovanske narodnosti, ne velja pa za prebivalce tuje (pri nas nemške) narodnosti. Ti imajo po St. Germainski mirovni pogodbi pravico, da se tekom dveh let izrečejo za državljanstvo kake druge, sedaj še neprijateljske države (n. pr. Nemške Avstrije), v katerem slučaju bi se morali tekom nadaljnjih 12 mesecev izseliti v državo, ki so si jo izbrali. Taki dosedanji prebivalci Jugoslavije šc nimajo pravico zahtevati povrnitve svojega imetja od Oskrbništva tujezemskega imetja. — Torej izpričevalo jugoslovanskega državljanstva je potrebna listina.
Druga taka listina jc prijava za tirja-tev, in za to prijavo bo zopet treba posebne tiskovine, katero bo moral vsakdo i z -polniti, jo zaprisečiinjo poleg tega vložiti v duplikatu. V tej prijavi bo moral vsak upravičenec natančno navešti, kaj hoče imeti oziroma dobiti.
Tretja listina je prošnja za izplačilo denarja. V tej prošnji se navede, aH naj se denar izplača naravnost upravičencu ali pa kaki drugi osebi, društvu ali organizaciji, ali tudi, da more kdo drugi postopati v tej zadevi v njegovem imenu. Kdor hoče komu drugemu izročiti celo zadevo, mora izdati posebno pooblastilo za to za ono osebo, društvo itd., kateremu se izplača denar zanj, oziroma kateri lahko postopa v tej reči v njegovem imenu, V tem pogledu je važno, da ameriška vlada želi,danajscvsc te tirjatve rešijo potom naših konzularnih oblasti. Ko bo stvar docela zrela, bo potemtakem treba izdati polnomočje ali pooblastilo za dotični naš konzulat. Iz tega je tudi očito, da ameriška vlada ž e 1 i, da dobi vsakdo zapuščinski denar s kolikor mogoče majhnimi stroški, ki bi bili zelo veliki, čc bi si hotel kdo izbrati za posredovalca agenta ali agen-turo. Kdor bi tako ravnal, namreč s pomočjo agentov, bi pri majhnih zapuščinah, ki jih jc dosti, n. pr. za 100 ali 150 dolarjev, navsezadnje ne dobil dosti več kakor nič! Posebno važno pa bo, da se doseže, da se dotični denar ne bo pošiljal iz Amerike v naših kronah ali dinarjih, ampak v amerifikih dolarjih. — Tako pooblastilo bi bila torej četrta listina.
Vse omenjene listine bo treba naslovit! na Oskrbstvo tujezemskega imetja v Washingtonu, D, C,, ter jih poslati ali naravnost na ta urad, ali pa potom Tujejezičnega informacijskega urada v Newyorku. O vsem tem sc natančnejše objavi, ko bo naša vlada ugodila zahtevi ameriške vlade ter podpisala zgoraj omenjeno reciproci-tetno pogodbo.
Vse te listine bodo pisane v domačem jeziku, ker noben naš urad ne izdaja listin v tujem jeziku; tako jim bo moral biti pridan angleški prevod, ki bo moral biti potrjen in overovljen, tako glede vsebine kakor prevoda, od najbližjega ameriškega konzulata. In potem šele, ko bodo vse te listine tako gotove, kakor zahteva Amerika, potem šefe se bodo mogle poslali kakor omenjeno v predstoječem odstavku. In da bo z ozirom na povedano
preteklo šc nekaj mescccv, in da bo treba šc čakali in čakati, naj si je komu ljubo ali nc, in zakaj čakati, bo zdaj vsakomur
jasno.---
Pri tej priliki moramo še na nekaj opozoriti prizadete, oziroma jih prav nujno svoriti v njihovem lastnem interesu. Iz zgoraj navedenega jc zdaj pač vsakomur jasno, kako cela stvar stoji in kako bo treba vsakomur ravnali, kadar pride čis. Prigodilo pa sc jc, da so ljudje tukaj v Sloveniji dobili iz Amerike dopise v angleškem jeziku glede teb zapuščin. In ti dopisi so prišli od agentov, ki se prizadetim strankam ponujajo, da bodo oni postopali zanje v zadevi zapuščinskega denarja, to sc pravi, da bodo oni vložili potrebne listine zanje in zanje dvignili denar, ki ga bodo potem, ko si bodo odračunali mastne stroške za lo uslugo, poslali stranki semkaj v Slovenijo. Hkratu že kar prilagajo za to potrebno pooblastilo, češ, da naj ga stranka samo podpiše.
Dasi je, mislimo, res pač odveč izgubljati vsako besedico o takih agentovskih dopisih — in to velja tudi, če bi bili pisani v našem jeziku! — moramo vseeno svariti ljudi, naj ne sedajo prav nobenemu agentu na limanicc. Vsakomur je pač jasno kot beli dan, da ni mogoče dati prav nobenega pooblastila popolnoma tujemu človeku v daljnji deželi, ki ne vemo o njem drugega kakor njegovo ime. Pomisliti jo treba žc samo to, da ni po poštenem potu prišel do tega, da jc izvedel iz državnega urada za tam ležeči denar, in stranko, ki ga ima dobiti. Če pomislimo, kako hoče ameriška vlada celo reč izpeljati, je čisto gotovo, da vlada ni poverila agenta s tem, ampak da jc agent koga iz urada podkupil, da je izvedel podatke. Stranka, ki bi dala pooblastilo takemu agentu, bi mu morala plačati oziroma povrniti stroške, delo, in pa podkupnino, s pomočjo katere je dobil podatke iz državnega urada. Ni treba šc poudarjati, da jc potemtakem posredovanje takega agenta silno draga reč, pa nezanesljiva, in bo še več veljala, kakor pot, ki jo želi in priporoča ameriška vlada. Ti-le agentje računajo namreč še z neko drugo resnico. Recimo, da zaračuna stranki za svojo uslugo 50 dolarjev, kar bi
bilo najmanj zanj. Gotovo pa bi si zdaj, ko je tudi v Ameriki draginja, zaračunali šc več. Vpraša pa se; Kdo sc bo pa potem
J
tožaril z njim od tukaj? Vsakdo bo pač rajši pustil celo reč pri miru, pa škripal z zobmi, ker se je dal opehariti od preraču-njajočega agenta. Koliko bi navsezadnje prejela stranka, ki ima dobiti zaouščino 250 dolarjev ali 100, kakoršnih je tudi mnogo, si lahko vsakdo sam na prste izračuna!
In zaradi tega je nujno treba, da "se vsakdo, ld ima. dobiti zapuščinski itd. denar iz Amerike, ravna natančno po zgoraj omenjenem, ki jc v polnem soglasju z .uradnimi ameriškimi zahtevami in navodili, in pa po tem, kar sc bo ob svojem času še razglasilo v tej zadevi.
Sodišče in policiia.
s Poizkušeni vlom v Toplicah pri Zagorju. Ponoči na 29, m. m. ob pol t. je slišal trgovec in posestnik Rihard Mihelčič v Toplicah pri Zagorju št. 34 sumljiv ropot pred njegovo prodajalno. Okolu 1. jc slišal še močnejši ropot in to takrat, ko je storilec odtrgal latvo od zunanjih vrat prodajalne. Gospod Mihelčič je vstal ia pogledal skozi okno in videl, da gre neki mož
srednje postave proti Toplicam. Čez pol ure sc je vlomilec vrnil in zopet poizkušal vlomiti, Mihelčič ga je pa zopet slišal in ko je pogledal skozi okno, so bila vrata že na polovico odprta. Mihelčič jc nato skozi ok no dvakrat ustrelil in šel vrata prodajalne zapreti. Na cesti jc videl stati kakih 40 korakov daleč nekega moža, ki jc skočil čtz cesto in se skril za brzojavni drog. Mihelčič jc šel k njemu in ga vprašal, kaj dela. Neznanec je molčal, na ponovno vprašanje je šele odgovoril, da dela pri rudniku in je odšel, Mihelčič pa za njim in ga blizu rudniške centrale v Toplicah došel in zahteval v navzočnosti več delavcev, naj pove, kako sc piše. Neznanec mu jc pokazal nato rodbinski list, nakar je g. Mihelčič odšel domov. Neznanec jc neki A. K,, ki jc bil že pri vojakih zaradi tatvine na 18 mesecev kaznovan in jc doma iz Zg. Hriba pri Moravčah, Izučen krojač, okolu 40—45 let star.
s Zločin izpuščene kaznjenke. Jera Martinjak je prišla nekega dne med 7. in 8. uro zjutraj v stanovanje Barbare Ogri-sove na Javorniku št. 31 in jc prekladala obleko visečo v kuhinji iz enega kraja v drugega in jc ukradla Ogrisovi žensko površno jopo vredno 500 kron in izginila z njo. Martinjakova je bila pred dvema mesecema izpuščena iz ženske kaznilnice v Begunjah.
s Tatvina v baraki. V baraki št. II.
premikalncga kolodvora v Zalogu je bila ukradena Mariji Juvančičevi črna ženska suknja vredna 1000 kron. Tatova: dva sta bila, sta ukradla suknjo skozi okno Ju-vančičeve, ki je bila med izvršeno tatvino v sosednji sobi, jc slišala šum in je šla gledat, kaj jc.Videla je dva moška, ki sla nekaj nesla in jc kričala za njima, nakar sto zbežala.
s Okradcni hlapec. Veleposestnik Adolf Gale iz Zg. Šiške št. 1 je naznanil orožniški postaji v Štepanji vasi, da jc bilo njegovemu hlapcu Josipu Žumru iz zaklenjenega kovčka ukradeno 280 kron denarja in nova ameriška srajca, vredna 430 IC, Med razpravo pri sodišču dne 21. oktobra 1920 je zapazil Žumer, da nosi ukradeno srajco Viktor Šircelj iz Javorja doma, stanujoč v Zeleni jami št. 147. Šircelj mu je rekel, da jc kupil srajco za 45 kron od nekega delavca, ki je pa poizvedujoč emu ii t. naredniku Bizjaku odločno izjavil, da c srajci čisto nič ne vc. Gospod Bizjak ;e nato izsledil Širclja in ga aretiral. Šircelj jc priznal gospodu Bizjaku, da je res ukradel Žumru denar in srajco in da je kupil z'a ukradeni denar čevlje. Širclja so orožniki izročili sodišču.
s Obsojena tatova. France Hrvalič z Brezovice in Jožef Sesek iz Bukovce sta ukradla Štefanu Koviču iz Dola iz zaklenjene hiše dne 21. majnika letos raznega blaga, vrednega 2026 kron, dne 12. majnika Mariji Marn v Zf*. Senici 800 kron vrednega perila. Jožef Scšek je dalje ukradel Alojziju Letnarju U šip vrednih 220 kron; Franc Hrovatič jc pa poncvcril Simonu Japlju dva bakrena kotla, katera mu je izvabil pod pretvezo, da mu jih bo popravil. Deželno sodišče v Ljubljani je obsodilo lirovatiča na 9, Scška pa ua 4 mesece težke ječe.
s Ukradeni trami. Ivani Čarmanovi, posestnici v Veliki čolnarski ulici št. 11, sta bila ukradena dva štirivoglata 4 metre dolga in dva plošnata tudi 4 metre dolga trama, vredni skupaj 200 kron.
s Ukradeni nahrbtnik, Miha Drakslcr iz Gorenje vasi je nagovoril Janeza Moč-
leko. Deželno sodišče v Ljubljani jc prisodilo vsakemu po 2 meseca težke ječe, poostrene s trdim ležiščem na 14 dni. nika iz Jarš, naj ukrade Cilki Boh iz Podgorja nahrbtnik z obleko. Močnik je ubogal Drakslcr ja in mu izročil ukradeno ob-s Pretep v tovarniški restavraciji v Vevčah. V tovarniški restavraciji v Vevčah je ob pol 21. začel zabavljati Ivan Erbežnik čez Jakoba Bitenca; Rudolf Arko je pa zbadal Frbežnika, kar je. toga tako ujezilo, da jc zagrabil namizno solnico in jo vrgel v Arkota. Bitcnc je nato odšel iz gostilne, sledili so mu Ivan Erbežnik, Franc Tome in Rudolf Gostinčar. Gostinčar in Tome sta vzela Bitencu revolver, Erbežnik ga je pa udaril z nekim trdim predmetom po desnem očesu in ga poškodoval.
s Okradeni delavec. Mescu Matiji, stolarju v Gameljnih, so bili ukradeni 450 kron vredni čevlji iz rjavega usnja in 380 kron. Policija je izsledila tatu in ga izročila sodišču.
s Nevaren lat prijet. Na Marijinem trgu je aretiral nadstražnik Jenko Franca Wolfa iz Kočevske dežele, ker je ustavljal ljudi in beračil. Ko je zaslišaval g. rc-virni nadzornik Ljubič Wolfa in mu povedal, da je osumljen več tatvin, izvedenih v koHzcrvni tovarni na Vrhniki, je Wol£ priznal, da je na Vrhniki kradel in da jc meseca junija letos vlomil v neki gostilni v Florjanski ulici v kovček in odnesel več denarja in drugih reči. Wolfa, ki je bil žc 26 krat predkaznovan, so izročili deželnemu sodišču v Ljubljani,
s Okradena gospa. Soprogi pekovskega mojstra v Rožni dolini Mariji Bele je bilo ukradenega več perila in obleke v vrednosti 650 kron,
s Izsledena tatova kolesa. Detektiva Anton Pavlič in Franc Močan sta aretirala Vincenca Hrovata iz Moravč, kateri je priznal, da jc s pomočjo Franca Luznarja iz Trsta ukradel iz železniškega voza s tira pri Kolinski tovarni kolo in 6 zaves za okna, Hrovat in Luznar sta bila izročena sodišču.
Zemljevid kraljevine SHS v velikosti 45 X 50 cm v merilu 1 :250.000 v več barvah je izdalo Društvo slovenskih profesorjev v Ljubljani in je izšel v zalogi Jugoslovanske kniigarnc v Ljubljani. Cena mu jc 8 K 40 vin/
Zemljevid slovenskih dežela in Istre jc izšel istotako v zalogi Jugoslovanske knjigarne v Ljubljani. Cena jc ista 8 K 40 vin. za izvod. Tudi izvršitev in oblika jc ista, kakor pri zemljevidu Kraljevine SHS. Merilo 1 : 750.000.
Oba zemljevida je zelo skrbno in na« tančno narisal inženir V. Novak, društvo slovenskih profesorjev pa je poleg geogra-fičnih ozirov skrbelo tudi za pristno narodno nomenklaturo.
Oba zemljevida sta forej prvo domače delo na tem polju in si jih bo omislil vsaki ki jc spoznal njihovo originalnost.
Meteoroioglčsao poročilo.
Ljubljana SOS m n. m. všš.
Ca 9 opaiso-\a.nta,
Urno- I Torino- jfailiruui . _ motor motor d.teionoa' 1,ew>» v min i t C v C I
vot ruv
2. 11. 21 h
|
73'J-
-j
01 ! 1-2
<3.'U, 7 h
709-1
05
Q-0
obl.
L'it A VI ti C
v racu
3./11. 11 h
obi. ;
738-4 | 2-1 i 0-7 1	I
I i I I
Žalostni naznanjamo, da je preminul naš pre-srčno ljubljeni sin, oz. brat in nečak, gospod
Tonček Morlč
po kratki in mučni bolezni boguvdano v starosti 24. let.
Jesenice, dtie 24. oktobra 1920. Ignacij in Marija Morič
starisi.
Nacek in Francelj Rozika in Ivanka
brata.	sestri.
Zahvala.
Za vse izraze sočutja ob smrti našega preljubega sina oz. brata in nečaka, gospoda
Tončka Moriča
kakor tudi za časteče spremstvo ranjcega na njegovem zadnjem potu izrekamo najsrcncjšo zahvalo.
Jesenice, dne 2. novembra 1920.
Rodbina Morič.

iželK iz^iiiiiien.
Na vseli svetnikov dan ic bil v jutrairem vlaku na proai Ljunljana — Trbiž pozabljen svilen, damrki dežnik. PoStcni najditelj noj ga proti dobri na~ giadi izroči v upravništvu časopisa.
Dražila prem Cnn V^rS
6, dvoriSoc, obleka, zlatnina, namizna sre-brnina, lui icg (lat. nem. biblija, stari tiski, novejše slovstvo) lovska dvocevka itd.
Ornria ep dobro ohranjen, in takoj vpo-riUUU ju rabljiv akumulator s 25 sveč, žarnico in Eisemaun-ov magnet. Poizve se v Sp. Siski, Gosposvetska cesta 9t, v prodajalni.	1475
ElMliio Knjižnica.
delni plaSC za damo ali gospoda, zlati uhani se proda. Naslov pove uprava lista pod it. 1490.
Posirežtiflia ^ a.i^nTiS
St. 3, I. naastr. vrata St. 4.	4479
DO? Fnrlimfl* 5 5 ra cevmi skoraj nova, ril ,rUI lUlili pripravna za vsiku stanovanje, ali pisarno sc ceno proda. Vprašati pri hišnici. Pražakovu ulica 10.
Vof* norilfl ^enskc moške ln obleke sc lil llblllUt proda po prav nizki ceni, Židovska steza St. 1 III. nad. 4487
i/litna se dobro oliranjeu se proda. Več MU V11 sc polive Stožlce St. 27. 4488
Prodasta
se St. 223.
dve Kozi
c- no v Spodnji Šiški Železniška ulica
4489
JlfT-nra s primerno Šolsko uaobruzbo Utllilll sprejme takoj A. SuSuik, 2e-lezniua, Ljubljana. Zaloška c. 21. 4486
JMfiVi š5 al8ilD-V0Z
■ vo .SLOVENCA"
sc odda. Ponudbe nod„MB ' nn npin-4571
Lovska lisca
'f R11C i m G oren jI k e in? ^	"^oStno
nuabe pod »November 1920 poStna
režete Sošianf.	430c
obar z
Več kolporterjev za ruzprodajo »Slovenca« in »Večernega lista« po Ljubljani za dobra mesta se sprejme. Vpraša se pri kolportužnem oddelku, Poljanski nasip št. 2, levo.
0jljšamu
/
v Ljubljani
izdeluje vse vrste I«BišeS<ev po slikah, perorisih, risbah, rokopisih in fotografijah za eno in večbarvni tisk. :—: Klišeje dobavlja za vsak tisk od preproste do najfinejše vrste.
Raster za časopise, revije in repro-produkcije umetniških slik, eno- ali večbarvnih.
ECiNO poUjetle ie vrsie v Sloveniji!
Za dvakiaiuo obiavo v tednu se računa A kron.)
ELEKTROTEHNIKA »Svetla«, Mestni trg 25. Verbajs A., Linhartova ulica 4,
FOTOGRAFSKI ATELIJE: Grabietz Pranju, Miklošičeva c. 6,
JAVNA SKLADIŠČA »Balkan«, 1. Ljublj. javno sklad,, Dunajska c 33. (Tej. 366.)
KLEPARJI
Korn T., Poljanska cesta S. Remžgar & Smer kol, Flor. ul. 13.
KNJIGARNE Jugoslov. knjigarna, Pred škofijo.
Priporočalo se sledile domače tvrdke:
KNJIGOVEZNICE
Knjigoveznica K. T, D., Kopitu r-jeva ulica št. b,
KONFEKCIJSKE TRGOVINE
01 up Josip, Pod Tratieo. Sax Ivan, Stari trg 8.
LEKARNE »Pri Mariji Pomagaj«, Rcslj. c. L
MANUFAKTURNE TRGOVINE Scfcuster Anton, Stritarjeva ul. 7,
MODNI SALONI Golil Marija. Židovska ul. 8 in ?. Hribn? Roti, Rimska ccsta št, 6,
MODNE TRGOVINE
Kunovur lvvn, Stari trg IU. Ma>jdič Pavel, Aleksandrova cesta-
PARFUMERIJE IN KOSMETIKA »Uranns«, Mestni trg U.
TRGOVINE S PAPIRJEM »Uranus«, Mestni trg U.
RESTAVRACIJE »Perlcs<x, Prešernova ulica.
Prodafo se!
železni deli m vodno kolo kompletno in sicer: 1 vreteno. 1 zamaSnjak (Sclnvimci-rad), 2 ;>obni kolesi, predlc^je, IciiSCe in jcrnienica. Prebližna te<ia 3000 krj. Pojasnila naje: Stebl in TujeC. strojno in elektrotehnično podjetje v Ljubljani Hes-Ijeva cesta št. H.	t\'m
Izvleček iz voznega reda.
SOBNO SLIKARSTVO Čuran Martin, Mestni trg 12.
STAVBENA PODJETJA Černe Andrej, Sv. Petra cesta 23. Trco Viljem, arhitekt, mestni stavbenik, Gosposvetska cesta 10,
ŠPEDICIJSKA PODJETJA
»Balkan«, Dunaj. c. 33. flel. 366.) (Jher F- & A.. Šelenburgova ulica 4. (Tel. 117.)
TRGOV. Z URAMI IN ZLATNINO Cerne Lud„ NVollova ulica 3. Pokiž Ivan, Stari trg št. 20,
(Za dvakratno obiavo v tedna st računu G kron.)
IRGOV, Z DE2N. IN SOLNCN. Mikuš L., Mestni trg 15.
TRGOVINE Z ŽELEZNINO IN CEMENTOM.
Erjavec & Turk pri »zlati lopati«
Valvazoriev trg št. 7. Siišnik Alojzij, Zaloška cesta 21. Zalta & Žilič, Gosposvetska cesta 10. (Mar. Ter, cesta.)
ZALOGA POHIŠTVA. F, Fajdiga sin, Sv. Petra cesta 1?,
Odliod iz LJubljane:
proti Jaseuk-am ........
c Kamniku........
e >"ov»mumoHtu — K< čo\ ;a „ Zidauomu moMu ....
r Ijbcjatiu .........
c ^ rhiiiki
Prihod v Ljubljano:
•tnsomu .........
KamnCtii.........
No-, o)>ttuicst»- • Kočevju . ZidaiiBKa R-.osta .....
i.ogfttci...........
Vrhniko.........
Dobelo tiskano številko pomenijo brzovluk.
----			--	■		
			t T 50			!
	It —		lS'io			1
7-40	1-.-.V2	16':«				
4IS		10'11	11-30	11-15	17*35	ao-ai '
0-53	IJ-30	n-.';a	17'4V	17-59		
		18-20				
T-10						
o-ao	T* 15	IC'12	K 51			
0-0$	i:i ^	I0'n»				1
0-37	7-tS	10-15	14-51	17-37	:i'B2	0'->3 |
	VSO	I.V.M	4-44	18-33		
	10-M	IV4!1			I i	
po visokih cenah. — F. Kamer, Hotel VVilson soba 12. Ljubljana, Sv. Potrti c.
Kupujem
po najvišjih cenah hlode, rezan in tesan jelov kakor trd les. ter drva za kurivo. Ponudbe z navedno ccn franko vagon Ljubljana. Prodajam na debelo in na drobno.
Fran Šuštar lesna trgovina Ljubljana Dolenjska cesta 12. •
Izšla je
Družinska Pratika
za leto 1921
z bogato, jako zanimivo vsebino in mnogimi lepimi slikami.
sw Cena izvedu 5 kron,
po poŠt!! 5« vin. vet.
Zuhtevujto jo po vseh trgovinah in zadrugah. — Na debelo se naroča pri založništvu Družinske Pratike v Ljubljani.
Razprodajalci znaten popust.
Mu&Bjana — Maribor
Q Dunajska cesta 20 . Podr. JurtiCava ul. 3 priporoča pnevmatiko, avto-kolesa ter vsake vrste gumijevih predmetov, izolirane žice za električno napeljavo, golo, bakreno žico, elektrotehnični materija! po najnižjih cenah, TeSeven si. 47«?.
Vabilo
na subskribclto delnic
Minske tovarne kavinih primesi, trg. del. podjetje v Pragi.
pogoji.
1.	Subskribcijska doba začne 26. oktobra in konča 13. novembra 1920.
2.	Na eno delnico lit. A po Kč. 400 — nom. ali na 2 delnici iit.B po Kč.200'—nom pripade ena nova delnica na Kč. 200— nom. se glaseča,— Delničarji ki se udeleže
tmetičnem redu.
3.	Subskribcijska cena za dosedanje delničarje jc Kč. 620— iu jc v ccleni zussku plačljiva takoj pri subskribciji.
4.	Nove delnice imajo delež na dobičku z dnem 1. julija 1920. začenši.
5.	Glede delnic ki bi na podlagi prednostne pravice nc bile subskribirane, ii pridržuje upravni svet dodatni sklep.
0. Izkupiček dosežen med nominalno ceno (ažijo) pripade rezevnemu fondu. 7. Subskribcijska mesta so; Živnostenska banka v Pragi,— Češka banka v Pragi in vse podružnice teli dveh zavodov,— Obchodni uvčrni ustav v Pragi, Marianska 32 in pri blagajnah naših zavodov, v Ljubljani pri blagajni Kolinske tovarne, Praga, 20. oktobra 1920.
Koiinska tovarna kavinih primesi
trg. del. podjetje v Pragi.
Emil Placek 1. v.
predsednik upravnega sveta.
Koiinska tovarna kavinih primesi trg. del, podjetje v Pragi.
1010 .">a Vb!fc,cl .skI?Pa oMnosa zbora r. dne 18. oktobra 1920 so je določita divkleada za upravno leto rr nnn .'^ fielnice Lu- A 8tcv- 1 do 3.000 Kč. 100'- Lit. li. štev. 5,000 do 33.C00, Kč. 60 - in štev. 35.000 do
ljani in vsih nažih rovoffi*"*0 Iir0,i prodložitvi dotiCne6a ^upoua pri blagajni Koliuske tovarne v Ljub-Praga, -0, oktobra 1920.
Etnll Piacek L r.
predsednik upravnega sveta
prodaja
7	osebnih aiiMov In 2 tovorna
lih 1
in sicer:
2 limuzeni tipa Talbo»-Darracq, V. 20. 16 HP., modro
pobarvani, šest sedežni, aamopogon in električne svetilke C. A. V. — Nikljasta oprema, prevlečena pnevmatika. — Popolni z ognjegasno pripravo, orodjem, nadomestnim kolesom, pnevmatiko, cevmi itd. — V popolnem stanju za vožnjo. — Kakor novi.
2	odprta izlelna (touring) vozova tipa Talbot-Darracq, V. 20. — 16 HP., 5 sedežev. —■ Samopogon, električne svetilke C. A. V. — Nikljasta oprema, modro barvana. — Popolna z ognjegasno pripravo, nadomestnim kolesom, orodjem, pnevmatiko, cevmi itd.
—	V popolnem stanju.
8	motornih koles znamke Trinmph. HP. — Po-polne z orodjem, nadomestno pnevmatiko, zaklopkami itd. — V dobrem stanju.
Nadomestna pnevmatika, cevke itd. za tip Talbot-Darracq V. 20. — 10 II. P. in nadomestna pnevmatika. cevi itd. za vozove znamke Fiat, Model 2, 15 do 20 HP. in za tovorne vozove znamko Fiat, 15 Ter., 25 HP. skupaj z nadomestnimi deli itd. za vse tri oglašene tipe.
3	odprti izletui (touring) vozovi znamke Fiat, model 2, 15—20 HP., barvani 1 zeleno, 1 sivo in 1 belo.
—	V popolnem stanju za vožnjo, kompletni s Fiat-ovo električno razsvetljavo, nadomestnim kolesom, pnevmatiko, cevmi, ognjegasno pripravo, orodjem, obrano proti vetru, streho itd.
2 tovorna vozova znamke Fiat, model 15 Ter,, 35 HP,
—	Popolna s streho, nadomestnim kolesom, ognjegasno pripravo, generatorjem, svetilkami, orodjem itd. — V popolnem stanju.
Avtomobili iu motorna kolesa so vsakomur ua vpogled dae 4., 5. In 6. novembra. Sprejemanje ofertov sc zaključi dne 8. novembra. Ponudbe morajo biti napravljeno samo v štcrlingih ali francoskih frankih.
Zopet pričnemo
vsako sredo in soboto
prodajati po
|f bres konkurenčnih cenah
U& R
trpežno češko volneno
in drugo manufakturno blago. Po pošti razpošiljamo vsaki dan. Zahtevajte cenik!
M tkanin JEIB" Brata Miš
v LjuiSiil Meiirpa ulica 5 v L oAtropiii naspii glavns pošte.
Od<jov«im urednik MUm-i Mo^er«; v Uubjinni.
------_____ j '.»r* » w tfmrsKmsr.zrmtt-mTaraa*
Juttoslovanaku liskarrip v IJubliruii