Tone Pavček___________________.________________________________774
Tone Pavček OTOK LJUBEZNI
i
Pravijo mu otok ljubezni. Najlepši pod božjim soncem. Zapisan v najbolj zvezdnih trenutkih v sanje vseh potohodcev.
In romajo, sužnji in gospodarji potov, v Betlehem, v Meko za podobami na oltarjih, v svoje prekleto in v svoje sveto.
Mamijo jih neužite lepote, žene jih gon živali, da bi postali delec svetlobe v božji vertikali.
2
Videl sem majhno, zeleno kopno. Med dvema rokavoma vode. In ko sem videl, sem vedel: Otok tako prostosti kot nesvobode.
K obali želi in se je brani, nezadovoljen v produ in protju. Sam, v prostovoljni ukani in s sabo v večnem nasprotju.
775
OTOK LJUBEZNI
Mimo mirno reka odteka, drsijo časa minute bežne, a on v zemljo in k nebu sega, večno loveč ravnotežje.
Vase zamišljeno kopno. Zamejeno s prstjo in s plimo. Kot zagrajeno okno v komaj sluteno pokrajino.
Sredi božjega stvarstva samo s svojo podtalno strugo, kot hudi dar darovano ljudem na veselje in muko,
da hodimo, večni zdomci, k svoji sanjani naselitvi, ali pred njim kot brodolomci vpijemo po odrešitvi.
Stal sem na pustem lazu. opustil misel popotno, ko je hušknilo po obrazu tako milostno in dobrotno
kot bi me roka blage vile, vestalke, žene vabila čez vse prepade med besede še ne rojene.
na otok. In šel sem s korakom ljubečih, teptajoč strah in dvome, na slavnost, zadnjo pred mrakom, na glas Sibile, na ples Salome.
Tone Pavček
776
5
Rekli so mi: Ne hodi k otoku, a sem vedel: nimam izbire. Tako plavaš, sam, proti toku iz zgolj ljubezni in trdne vere,
da je bog sam položil vame to strast, ki življenje obnavlja. Tako se vrelec podzemni zgane in plane in dre in poplavlja,
ali z oblinami nežno obliva otoku čelo in prsi in ude -in mene nosi v ustje zaliva do začarane ljube.
6
Pravijo, da je nekoč na otok med plitvinami vode, kot bi šla mesečina čez potok, prišla kopalka mrzle lepote.
Mesec ji je zavzeto božal telo, blesteče in hotno, in skrilo je njeno rožo medse drevje, nič več samotno,
ko so jo poželele skrivne ustne angelov in satirov in je raj omamno divje Evi večni Adam odstiral.
7
Vse je kot prvikrat: polzastrto, poltiho sprejemanje in dopovedovanje, živo kot rojstvo, kakor splav mrtvo in zmeraj znova čarno pričakovanje.
777
OTOK LJUBEZNI
kdaj bo kot davna knežnja prišla na otok brez oblačila in ji bo mesečina brezbrežna sramežljivo telo ogrnila.
In roke iztegnil bo romar sestradan po lepoti z avreolo nebeško in ljubil, kot Evo prvikrat Adam, tako čisto, tako grešno, tako človeško.
8
Njen glas je prihajal s kora z orglami, z videnjem raja in duša je vedela: Mora za tem glasom do samega kraja.
Do koreninja strasti in čustev, do vroče drhtavice kože, do lic, čela, oči in usten, do čudotvorne rože.
Razpre se cvet na srčni strani.
Srce na prestol seda.
Na otok v rajski osami
nebo - oko neskončnosti - gleda.
Odtlej je otok naseljen s poljubi in z zublji v telesu, v ris čarovnije uklenjen kot svet o kresu.
Črni angel na orgle igra, podrast diši kot kadilo, romar pade na tla za obhajilo...
In znova roke mile - nemile usode sem vabijo žrtve in spreminjajo mrtve v žive in žive v mrtve.
Tone Pavček____________________________________________________778
1(1
Otok ljubezni, jecljajev in krikov, zmeraj hvaljen in zmeraj preklinjan. Zvest sli svojih ubogih lastnikov, a najbolj tistim mrtvim tišinam.
ko po ljubezni kot ob povodnji, ko ga vse živo zapušča, straži spomin o lepi blodnji in noče ostajati pušča,
a otok ljubezni; prezbiterij za posvečence in posvečeno, kjer traja večni misterij med možem in ženo.