Celje - skladišče D-Per 214/1981 1119811177,20 ra COBISS © GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI EMO CELJE LETO XXXI. - ŠT. 1^19 - 15. OKTOBER 1981 VOLITVE V ZK PRESOJA LASTNEGA DELA VOLILNE KONFERENCE BODO OD 25. 10. DO 25. 11. 1981 _ V tern času se izteka dve- volilne konference, ki bodo na volilne konference. O-letni mandat sekretariatov in sklicane med 25. oktobrom snovne organizacije in sveti sekretarjev osnovnih organi- in 25. novembrom letos. Pri- ZK morajo namreč skrbno iz-zacij ZK in svetov ZK v prave bodo potekale v treh brati novo vodstvo, od kate-krajevnih skupnostih. Zato smereh, in sicer bodo to so- rega je še kako pomembna se morajo komunisti še se- časno kadrovske, vsebinske učinkovitost začrtanih akcij, daj skrbno pripravljati na in organizacijske priprave pretehtati vsebinsko narav- nanost konferenc, ki morajo biti kritičen presek preteklega dela in konkreten program bodočih nalog, dogovoriti pa se morajo tudi o samem poteku in izvedbi konferenc. Posebej je pomembno poudariti, da bodo volilne konference potekale v mesecih pred 9. kongresom ZKS, kar poglablja odgovornost komunistov za to, da začrtajo kakovostno vsebinsko usmeritev konference. Obenem pa bodo komunisti le z odgovornimi pripravami na volilne konference, z dobrimi, kadrovskimi rešitvami in jasnimi stališči do problemov svojega okolja zagotovili še hitrejše uresničevanje samostojnosti in učinkovitosti osnovnih organizacij in svetov ter večjo politično aktivnost vseh članov. Zato je treba volilne konference in priprave nanje izkoristiti za kritično presojo idejnopolitične in akcijske naravnanosti ter učinkovitosti vsake osnovne organizacije. Osrednje vprašanje, na katerega bi morali komunisti dati odgo- vore, v pripravah na konference je, v kolikšni meri je posamezna osnovna organizacija usposobljena za politično ocenjevanje in obvladovanje razmer v svojem okolju, za politično mobilizacijo delovnih ljudi in občanov in za delovanje komunistov pri utrjevanju samoupravnih odnosov ter uresničevanju politike gospodarske stabilizacije. O pripravah na volilne konference bodo v naslednjih dneh Obširno spregovorili na seminarjih za sekretarje osnovnih organizacij in svetov ZK, iki ¡bodo stekli v vseh občinah. Posebej pa velja še poudariti, da se morajo na volilne konference pripraviti tudi tiste osnovne organizacije, Iki (so bile ustanovljene šele v lanskem letu in njihovemu vodstvu še ni potekel dveletni mandat. Zaradi poenotenja volitev morajo takšne osnovne organizacije v dogovorjenem roku ponovno izvoliti nova vodstva ali pa na volilnih konferencah obnoviti mandat sedanjim vodstvom. Več prispevkov m sodelovanja v prihodnje Vsi člani našega kolektiva si verjetno želimo, da bi bilo naše interno glasilo Emajlirec Čim bolj zanimivo, čim bolj pestro. To pa lahko, uresničimo le, če bomo pri pisanju na teh straneh sodelovali vsi oziroma v čim večjem številu in ne vedno isti, o-ziroma ozek krog sodelavcev. Možnosti za pisanje je veliko. Že v prejšnji številki smo vas seznanili, da smo v predprostoru sekretariata organov samoupravljanja namestili, poštni nabiralnik z napisom EMAJLIREC — PRISPEVKI. Namenjen je sporočilom u-redniku časopisa. V nabiralnik oddajte tudi morebitne želje, mišljenja o spremembah in dopolnitvah, predloge o drugačni vsebinski zasnovi in podobno. Ponovno vas vabimo k sodelovanju, da s svojimi prispevki popestrite glasilo. Gotovo se tudi v vaši delovni sredini dogaja marsikaj, kar bi bilo lahko zanimivo tudi za ostale člane kolektiva. Če bi radi zastavili kakšno vprašanje -r- o-pogumite se, glasilo je javna tribuna. Ustrezne službe bomo zaprosili za odgovor in vam ga posredovali. Zato, da bo Emajlirec resnično list vseh nas — pišite. Ni pomembna slovnica, niti pisava. Bolj pomembna je odkrita in poštena beseda, tudi kritična, vendar pa pri tem ne smemo nikdar pozabiti na to, da v vsaki sredini doživljamo slabe in dobre strani, čeprav velja trditev, da je slednjih mnogo več, le da jih ne poudarjamo in raje o-pazimo prve. Vsebina glasila ni samo stvar urednika in u-redniškega odbora, ampak je dolžnost vseh nas, da jo s skupnimi močmi oblikujemo, zato želimo, da bi naše glasilo imelo čim več dopisnikov po vseh delovnih sredinah, kakor tudi med upokojenimi delavci. Uredništvo Hl Referendum uspel Odločitev je padla Delavci vseh temeljnih organizacij DO EMO so se 30. 9. 1981 odločili na referendumu o sprejetju: 1. Samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za reševanje stanovanjskih potreb delavcev v DO EMO Celje, 2. Pravilnika o reševanju stanovanjskih _ vprašanj delavcev temeljne organizacije združenega delaj * 3. Temeljev plana za srednjeročno obdobje 1981— 1985 in se odločili z večino glasov vseh zaposlenih v posameznih temeljnih organizacijah »ZA« sprejem vseh treh aktov, ki so bili predmet referenduma. Delo na glasovalnih mestih je potekalo normalno, udeležba na referendumu pa v nekaterih volilnih enotah ni bila najboljša. Zlasti gre za tiste sodelavce, ki so pri svojem delu res močno zavzeti in jih je treba posebej pozivati, -nekaj pa je tudi takšnih, ki kljub večkratnemu opozorilu na koncu vseeno pozabijo na dolžnost. Prav gotovo pa se je treba zamisliti tudi v delovnih sredinah, kjer je bila udeležba na referendumu sicer visoka, odločitev »ZA« sprejem pa relativno slaba. Sprejemali smo namreč akte, ki so bili dobro pripravljeni in pravočasno poslani temeljnim organizacijam za javno razpravo in brez dvoma bi se lahko zaposleni temeljiteje seznanili z-vsebino, če bi jih pravočasno dobili tudi v roke. Skratka, navkljub različnim objektivnim razlogom, ki so res lahko zavirali intenzivnost razprave je treba priznati, da osnovne organizacije sindikata, druge družbenopolitične organizacije, samoupravni organi in odgovorni delavci niso opravili nalog tako, kot bi morali. Delavski sveti, ki so zasedali 1. in 2. oktobra 1981, so že sprejeli ustrezne sklepe, tako so temeljne plan- ske usmeritve za obdobje 1981—1985 dobile tudi formalno pravno veljavo, kar je podlaga za nadaljnja opravila v procesih planiranja. Samoupravna akta iz stanovanjskega področja pa bosta z uporabo vnesla vsekakor določeno svežino pri razreševanju stanovanjskih vprašanj delavcev EMO. Rezultate referenduma objavljamo v spodnji tabeli. PODATKI O IZIDU REFERENDUMA NA DAN 30. 9. 1981 TOZD Skupaj zaposlenih Udeležba na glasovanju % Glasovalo »ZA« po 1, točki % Glasovalo »ZA.« po 2, točki Vo- Glasovalo »ZA« po 3. točki % r. POSODA 1.547. ' 1.161 75 890 57,5 892 57,5 871 56,3 TRITE 55 40 72,7 38 69,1 38 69,1 38 69,1 "KOTLI 194 ' 152 78 120 62 122 63 117 60 RADIATORJI 155 129 83,2 107 69 110 70,9 109 70,3 ODPRESKI 96 86 89,6 65 67,7 61 63,5 65 67,7 TMOKONTEJNER 217 179 82,4 111 51,1; 111 514 130 59,9 ORODJARNA 133 117 87,9 90 67,6 91 68,4 89 66,9 VZDRŽEVANJE 221 183 82,8 116 52,5 117 52,9 128 57,9 ERC 30 28 93,3 24 80 24 80 25 83,3 DSSS 448 322 72 269 60 266 59 271 60 SKUPAJ 3.096 2.397 77,4 1.830 59,1 1.832 59,1 1.843 59,5 EXñafitee 12. oktober - dan inovatorjev Jugoslavije V dneh herojskega odpora fašizmu, 12. oktobra 1941. leta, je vrhovni komandant narodno osvobodilne vojske in partizanskih odredov Jugoslavije tov. TITO izdal ukaz vsem partizanskim odredom širom Jugoslavije: »Partizanske delavnice orožja je potrebno maksimalno razviti. Ne bojte se idej in predlogov, kateri so polni idealizma in so podobni fantaziji polstrokovnjakov. Tem ljudem — samoiniciatorjem, omogočite da realizirajo svoje ideje in pokažejo kaj znajo. Prepričan sem, da bodo mnogi delavci-partizani izdelali nova orožja, ali pa bodo uspeli popraviti staro in pokvarjeno,« Izumitelji, in avtorji tehničnih izboljšav so vzeli 12. oktober za svoj praznik — Dan inovatorjev Jugoslavije. Ob drugem praznovanju »Dneva inovatorjev«, poziva društvo izumiteljev in avtorjev tehničnih izboljšav »DIATI« EMO vse delavce: Z INOVACIJAMI DO STABILIZACIJE! Preveriti investicijske dejavnosti Vse naložbe, ki so v teku pa tudi morebitne nove, bodo v skladu z novimi predpisi, ponovno preverjene. Za gospodarstvo občine je v tem trenutku najpomembnejše zagotoviti normalno izgradnjo objektov v Cinkarni (žvep- lena kislina), v Železarni Štore (jeklovlek) in v Li-beli (fitnomehanika in e-lektronika). Na področju negospodarstva pa bo težišče pri nadaljevanju modernizacije regionalne bol- msmce. Velik 'pomen, ki ga imajo inventivne iniciative delavcev, je potrebno razvijati in motivirati na vsakem koraku. Dan inovatorjev—- 12. oktober povezuje izvirne ideje iz naše revolucije, zato je potrgbno, doseči še večje delovne uspehe, kot izraz privrženosti skupni borbi za napredek socialistične samouprave Jugoslavije, po poti kakršni je hodil učitelj in velikan naše dobe — TITO. S posebnimi priznanji poleg -finančne nagrade je potrebno stimulirati vse, ki bodo pomagali pri družbenih naporih za gospodarsko stabilizacijo. Zato ne stojmo ob strani, ampak naj bo vsak delavec tudi inovator, razmišlja naj, kaj bi bilo mogoče izboljšati, kako prihraniti čimveč-energije in materiala, kako odpraviti ozka grla, skratka poceniti proizvodnjo. ^ 'čj|'., Naj nam ne bo pred očmi le materialna plat inventivnega predloga, ampak tudi osebno zadovoljstvo lastnega prispevka k boljšemu jutri! Adolf Žvižej ZADNJE VESTI Naše črne pike ZADEVA: objava disciplinskih ukrepov izrečenih v septembru 1981 Kovačič Cvetko — prenehanje delovnega razmerja, Ejup Sanad — prenehanje delovnega razmerja, Hodič -Mehmed — prenehanje delovnega razmerja, Ločnikar Martin — prenehanje del. razmerja, odloženo za 6 mesecev, Koritnik Drago — prenehanje del. razmerja, odloženo za 6 mesecev, Bibič Anton — prenehanje del. razmerja, odloženo za 6 mesecev, Tomelj Branko — prenehanje del, razmerja, odloženo za 12 mesecev, Rebevšek Franc — prenehanje del. razmerja, odloženo za 12 mesecev, Bekič Milan —' prenehanje del. razmerja, odloženo za 6 mesecev, Salihbašič Alija — prenehanje del. razmerja, odloženo za 4 mesece, Šučur Milivoj — prenehanje del. razmerja, odloženo za 3 mesece, Hernaus Olga — javni opomin, Pogelšek Peter — javni opomin, Sivka Ivan — javni opomin, Borenovič Mirko — javni opomin,. (Logic Milosavka — opomin, Petrovič Krsta — opomin, Kanjir Zlata — opomin. \ nase sodelavci m sodelavke, RAZMISLITE, PREDLAGAJTE! KAKO PRIHRANITI ENERGIJO? KAKO PRIHRANITI PRI MATERIALU? KAKO NADOMESTITI UVOŽENE SUROVINE Z DOMAČIMI? Vsak smiseln predlog bomo nagradiliz 200 dinarji in praktično nagrado. Pismene ali ustne predloge sprejema tov. Zvi-žej, int. 494, do 31. oktobra 1981. Vsi pred* logi bodo obravnavani po določilih pravilnika o inovaciiah- . Upravni odbor DIATI EMO v y t.t 'čti-Ji t*o$f \ Qo&umo i/cvmcttjcMo ? m#$mm n jomsiA vtj* > ostva* SAmrnjit, mmsmo POVELJU SRATIMUtNJA RAONIH ORGANIZACIJA »£MO« CTUf I Ml »MčTALAC» - GORNJI MILA NOVA C mAWMU£tU£M IZRAŽA VAMO VOUU NAŠIH RA ONIH LJUDI ZA SVfSTRANO PO vstimme ti svim obucjma socijaustičkog. samoupravno!) i ORušrvt NO-POUTtCKOG DELOVANJA m NAČfUMA BRA TSTVA IJCOmSTVA NAŠIH NARODA t mmoNOsn isrovanog u na roonooslobooila čkoj borbi u po sura maj IZGRADNJI ZAJTDNIČKE DOMOVINE. SA MOUPPA VNE SOCUAUSTIČKE JOGOSLA VIJ! OVA POVELJA RA O SIMBOL BRA TIMUR N.)A PREDSTAVLJA AKT TRAJNE ISVESTRA m šara orne naših ra onih organizacija i *«>**wisV* :mr aotfmts. u C«4fo SMO \ It ■etalac 4 <~*y >'/* tPnrtfaMrrit ttvOstf*#g Gostje iz DO Metalac pred obratom družbene prehrane Ogledali so si proizvodnjo V TOZD posoda Gostje delovne organizacije vrnili obisk Znova se je potrdilo prijateljstvo in bratsko sodelovanje med kolektivoma EMO in METALAC iz Gornjega Mi-lanovca v SR Srbiji. Na pobudo OOZS TOZD FRITE in POSODA smo delavci iz omenjenih TO v mesecu maju obiskali DO METALAC iz Gornjega Mi-lanovca, s katero nas vežejo poslovne vezi na področju emajlov in emajliranja. Iz tega obiska smo odnesli enkratne vtise, nepozabni so nam ostali zaradi njihove gostoljubnosti in prijateljstva. Že tedaj smo se dogovorili, da se za izkazano gostoljubnost oddolžimo in jih povabimo v Celje, kar so delavci iz Metalca z veseljem sprejeli. Odzvali so se vabilu, prišli v Celje ter bili v času od 25. do 26. 9. naši gostje. Po svečanem sprejemu je gostom spregovoril pomočnik glavnega direktorja tov. Grdina in jim predstavil EMO. Nato smo jim predstavili proizvodnjo naših TOZD POSODA in FRITE. Po končanem ogledu smo goste nastanili v Glavni direktor je podaril hotelu Evropa, popoldne pa gostom v spomin na obisk nadaljevali s programom Pri nas darilo naše„DO — stvaritev Jožeta Horvata-Ja-kija na emajlu. Avtor je delo izdelal brezplačno Zelo so se zanimali za posamezne faze dela POBRATENI DELAVSKI SVET NASE DELOVNE ORGANIZACIJE SPREJEL POBUDO DELOVNE ORGANIZACIJE METALAC IZ GORNJEGA MILANOVCA O POBRATENJU KOLEKTIVOV Delavski svet delovne organizacije EMO Celje je na tretji izredni seji, ki je bila v četrtek, dne 24. 9. 1981 ob 13.30 v dvorani delavskega sveta, sprejel pobudo delovne organizacije METALAC iz Gornjega Milanovca o pobratenju z delovno organizacijo EMO Celje. S tem sklepom se obvezujemo, da bomo svoje sodelovanje utrjevali in poglabljali na načelih bratstva, enotnosti in enakopravnosti narodov in narodnosti, da bomo ohranjali svetle tradicije narodnoosvobodilne borbe in naše revolucije ter sodelovali na vseh področjih gospodarskega, družbenega in kulturnega življenja, za nadaljnji vsestranski razvoj obeh delovnih 'organizacij. njihovega obiska pri nas. Tako smo ob 15. urf obiskali Muzej revolucije in »Stari pisker«, nato pa še pokrjinski muzej z lapi-darijem. Gostje so se na ta način seznanili tudi s kulturno in zgodovinsko preteklostjo našega mesta in okolice. Po večerji prvega dne smo se z gosti še dolgo v noč pogovarjali o poslovnih uspehih Ema, kot tudi o socialnem položaju delavca pri nas. Naslednji dan pa nas je sončno jutro pozdravilo vedre in razpoložene na nogometnem igrišču na Skalni kleti. Tu smo uprizorili povratno nogometno tekmo EMO — METALAC, ki je prineslo mnogo zabave prisotnemu občinstvu. Sicer pa za rezultat nismo skrbeli, saj je bilo naše vodilo, sodelovati na športnem področju, ne pa za vsako ceno zmagati. Po tekmi smo se osvežili s pivom in oro, nato pa odšli na Stari grad, kjer je naš sodelavec tov. Ludvik Cokan gostom izčrpno predstavil zgodovino celjskih grofov, razvoj gradu ter mesta Celja pod njim. Po kosilu smo se nato odpeljali v Šempeter, ki je znan po rimskih izkopaninah, v zadnjem času pa tudi po sloviti kapniški jami Pekel. Gostje so si jamo z veseljem ogledali, nakar smo se vrnili v Celje, SwUíflihAC' kjer so nam v amaterskem gledališču ZARJA v Trnovljah priredili kulturni program. Posebej za naše goste so uprizorili recital Titove zadnje poti z naslovom »Marmorna plošča«, ki je napravil na vse prisotne globok vtis. Ganjeni smo se odpravili v hotel, kjer smo skupaj z gosti pripravili svečano večerjo. Večerje so se udeležili vsi Gostje-iz Milanovca s predsednikom sindikata Draganom Panovičem na čelu. Iz naše D,0 so bili prisotni nekateri delavci, ki so bili udeleženci izleta v Metalcu, sindikalni delavci in predstavniki DO tov. Gazvoda, Grdina, Mi-lač, Gorjup in drugi. Na posebno povabilo pa se je Udeležil svečanosti tudi predsednik občinskega sveta ZSS tov. Franci Vrbnjak. Svečanost je otvoril tov. Gorjup s pozdravnim govorom, nakar je predstav- nik DO Metalac prevzel besedo in dejal, dp nam na osnovi dolgoletnega sodelovanja podeljuje“ njihova DO plaketo z likom maršala TITA. Plaketo iz rok Dragana Pantoviča je spre-jev direktor naše DO tov. Gazvoda, ki se je zahvalil za priznanje in prisotnim spregovoril nekaj besed o nadaljevanju uspešnega sodelovanja med kolektivoma. V nadaljevanju svečanosti je predsednik DS METALAC povedal, da je njihov kolektiv sprejel sklep, da se pobrati z našo DO. V ta namen sta predsednika DS obeh DO podpisala in izmenjala »povelju«, kot simbol pobratenja, ki predstavlja tudi akt, trajnega in vsestranskega sodelovanja obeh delovnih organizacij. Po tem osrednjem delu so sledile zdravice, večerja in ples vse tja dp zgodnjega jutra, ko smo se poslovili trdno odločeni, da bo naše sodelovanje v prihodnje še plodnejše. Ogled v proizvodnji v TOZD Frite V Pred Starim gradom je nekaj besed o zgodovini Celja spregovoril Ludvik Cokan Za domače je potrebno nabaviti razglednice in se jim oglasiti, da so srečno prispeli med prijatelje Podpisovanje listine o pobratenju kolektivov Z zanimanjem so si ogledali nanašanje emajla na posodo V programu je bil tudi ogled pokrajinskega muzeja Ogledali so si jamo Pekel e Obisk gostov iz Gornjega Milanovca Nogometno srečanje je bilo.na Skalni kleti Ob bogatem ogledu smo skupaj tudi posedli Pozdrav prijateljem pred tekmo Plamensko rezanje v TOZD odpreskov in avtokoles v dneh od 16. 9. do 20. 9. 1981 sva s tovarišem Vilijem Podjavorškom obiskala 10. mednarodno varilsko razstavo v Essnu. To je največja razstava dosežkov varilne tehnike na svetu. Priredi jo vsake 4 leta nemška zveza društev za varilno tehniko. Razstava je namenjena izključno samo področju varilne tehnike, razvoju njene tehnologije in panogam, ki so neposredno povezane z varilno tehniko; kot so preiskava zvarnih spojev, zaščita pri varjenju ter varilni pripomočki (vpenjala, vpenjalne naprave, stroji za pripravo Na 60.000 m2 pokrite površine razstavlja prek 400 proizvajalcev varilne opreme iz 20 držav (tudi ISKRA in VARSTROJ) svoje naj -novejše dosežke na področju varilne tehnike in tehnologije, katero obišče prek 120.000 obiskovalcev — strokovnjakov in varilcev iz vsega sveta. Letošnja razstava je bila v znaku avtomatizacije varilnih postopkov (ker varilcev povsod manjka) prevladovali so roboti! Vsi večji proizvajalci varilnih strojev (med njimi veliko Japoncev) so razstavljali robote, ki delajo skoraj nemogoče in so izpopolnjeni do najmanjših podrobnosti. Opremljeni so s senzorji za tipanje zvarne poti, varijo v vseh legah z natančnostjo vodenja varilne pištole do 0,2 mm! Cena takega kompletnega varilskega robota je ca. 180.000 DM. Takšen robot se programira prek računalnika s spominom, ali pa z magnetnim trakopi, na katerega se posnamejo gibi, ki jih opravi varilec s tem da prime robota za va- robov itd.). rilno roko in prvi kos zvari ročno. Robot si gibe in operacije. zapomni, ali jih prenese na magnetni trak ter jih nato ponavlja. Z zamenjavo magnetnih trakov se menja tudi program dela robota, oziroma lahko vari drugi izdelek. Programiranje robota je tako enostavno, da niti ni potrebno koristiti robota samo za velike serije, temveč je rentabilen tudi za manjše serije. Z roboti varijo v glavnem pod zaščito plina (COž ali mešanica) in uporovno točkovno za avtomobilske karoserije. Opaziti je, da je varjenje v zaščitnem plinu močno izpodrinilo klasično varjenje z oplaščenimi elektrodami, predvsem zaradi izboljšanja karakteristike varilnih usmernikov ki so opremljeni s programom za impulzivno varjenje in s krmiljenim programom varilnega toka. Na področju izdelave rezilnih orodij je tudi precej razvitih elektrod za trdo navarjenje rezil, vendar so njihove lastnosti precej podobne našim jeseniškim. Žal se tega načina izdelave novih orodij pri nas ne poslužujemo preveč, čeprav bi lahko privarčevali letno marsikatero tono dragega orodnega’ jekla. Na področju uporovnega varjenja je bilo več strojev, ki varijo uporovno z istosmernim varilnim tokom, s čimer se doseže boljša kvaliteta zvarnih spojev in predvsem manjše tokovne izgube. Spremljevalna industrija nudi konstruktorju nešteto možnosti za izdelavo vpenjalnih naprav, hidravličnih pnevmatskih in ročnih ter raznih gonil in vodil za avtomatizacijo varilnih postopkov, žal pa lahko te razmeroma cenene standardne izdelke gledamo le z velikimi željami. Na sejmu je bilo opaziti neverjetno veliko Japoncev, opremljenih s fotoaparati in diktafoni, tako da lahko pričakujemo., v naslednjih letih invazijo kvalitetne in cenene varilske, opreme, kjer bo blestel napis »Ma-de in Japan». Alojz Drofenik Ogled mednarodne varilske razstave v Essnu Nov računalnik -spodbuda in obveza za naše nadaljnje dosledno in zahtevno delo DO EMO Celje je bila ena prvih delovnih organizacij v Celju kot tudi v širšem prostoru, ki je že pred 13 leti prešla na avtomatsko obdelavo podatkov s pomočjo takrat sodobnega računalniškega sistema IBM 360/25. Nabavljeni računalnik je povsem ustrezal takratnim potrebam in obsegu podatkov, ki jih je bilo nujno obdelati ob upoštevanju tehničnih možnosti računalnika in organizacijskih sposobnosti DO EMO. Danes pa je Stanje povsem drugačno, saj računalnik s svojo zastarelostjo, iz-trošenostjo in načinom obdelav, ki jih omogoča, postaja ne le ovira za tekoče normalno poslovanje, ampak tudi eden ključnih zaviralnih faktorjev nadaljnjega razvoja naše DO. Na kratko podajamo nekaj osnovnih razlogov za takšno stanje: 1. Fizična iztrošenost obstoječe opreme — glede na specifiko o-preme je 13 let star računalnik že prava arhivska vrednost, saj je zgornja meja racionalne uporabe pri nas med 7 in 9 let, na zahodu pa le 5 let . — računalnik je' v preteklih letih obratoval tudi po 409 sistemskih ur na mesec, kar je še povečalo njegovo iztrošenost — veliko pomanjkanje rezervnih delov, ki jih do-bima le še od starih že odpisanih tovrstnih računalnikov — nesorazmerno naraščajoči stroški vzdrževanja, ki je otežkočeno ali celo onemogočeno zaradi pomanjkanja strokovnjakov, specializiranih za tovrstne računalnike, saj je naš računalnik praktično zadnji v širšem prostoru ^ — zaradi opisanih težav »Intertrade« ne zagotavlja več vršitve vseh svojih obveznosti na področju rezervnih delov in vzdrževanja. 2. Vedno pogostejši in daljši zastoji v obratovanju računalnika — računalnik trenutno o-bratuje 300 sistemskih ur na mesec — od 1. 11. 1980 do 20. 7. 1981 računalnik ni o-bratoval celih 475 ur, pri čemer v ta čas niso vštete tiste okvare, ko je centralni procesor lahko obratoval, vendar z zmanjšano konfiguracijo zaradi okvar perifernih enot — praktično pomeni to en mesec in pol izpada v obdobj# devetih mesecev — od 13. 7. 1981 do 18. 7. je računalnik praktično stal polnih 6 dni, pri čemer okvare niso uspeli hitro odpraviti niti strokovnjaki iz Nemčije 3. Organizacijska in kadrovska nezmožnost, da brez računalnika obdelamo in pripravimo večino podatkov za spremljanje poslovanja — velik del operativnega spremljarf a poslovanja smo v teh letih prenesli na računalnik — organizacijsko in kadrovsko »ne znamo« in ne zmoremo v kratkem času rali biti obravnavani celovito in pravočasno — zato so informacije o teh poslovnih dogodkih prostorsko in časovno ločene od uporabnika, največkrat pa tudi nepravo- lave podatkov oz. obdelave t. i. stvarnem času. To pa pomeni direktno komuniciranje z računalnikom prek t. i. terminalov, obenem pa točne, primerno obdelane, predvsem pa pravočasne informacije o tekočem poslovanju. Kaj takega pa je mogoče seveda le s pomočjo nove sodobnejše strojne opreme. Zato so v okviru strokovnih služb v DSSS in TOZD ERC že celo leto 1980 kot tudi v letošnjem letu potekale aktivnosti, kako pridobiti novo potrebno računalniško opremo, ki bo primerna tako po kvaliteti, ceni, delovnem roku in ostalih pogojih kot tudi glede na možnost deviznega financiranja ali sploh na možnost uvoza. Glede na omejene finančne možnosti naše DO, pomanjkanje deviz ih ostalih administrativnih predpisov je bilo t<5 silno težko delo. Konec letošnje pomladi pa se je ponudila zelo u-godna priložnost za nabavo nove računalniške opreme speljati poslovanja brez ra- časne, zastarele in do neke čunalnika mere celo neuporabne — izpod večjih področij kot so obračun OD, materialni obračun, fakturiranje, matični podatki itd. lahko v celoti opravi celotno poslovanje naše DO — okvara računalnika med 13. 7. in 18. 7. je resno ogrožala izplačilo OD, še bolj pa pripravo podatkov za periodični obračun, ki so prav zato zopet tako pozno dostavljeni samoupravnim organom. * ■ \ 4. Zastarelost obstoječih obdelav in preživel sistem paketnih obdelav — obseg in kvaliteta naših obstoječih obdelav sta dobra, vendar so obdelave stare 6—10 let in tako organizacijsko preživele glede na hitro spreminjajoče se pogoje poslovanja — paketni način obdelav pomeni zaporedno in časovno ločeno obdelavo podatkov o posameznih poslovnih dogodkih, ki bi mo- — s tega stališča je pred petnajstimi leti plaktično edini možni in _ napredni način obdelav postal zastarel in življenjsko neuporaben. Zaradi vseh zgoraj opisanih problemov smo se v naši DO že v letu 1978 strokovno lotili problematike in tako je bil v aprilu 1979. leta predstavljen koncept informacijskega sistema DO EMO, v katerem so podane usmeritve pa tudi konkretne naloge na področju poslovne informatike. Koncept je bil predstavljen praktično vsem vodjem strokovnih služb v TOZD in DSSS, kot tudi že mnogim drugim ter je bil soglasno sprejet in potrjen. Koncept uvaja v svetu pa tudi pri nas že novo in prepotrebno usme-* ritev poslovne informatike na izgradnjo računalniško podprtega integriranega informacijskega sistema s pomočjo interaktivne obde- ameriške firme Honeywell s posredovanjem El Niš pod naslednjimi pogoji: — v celoti dinarski nakup (brez deviz) — 50 % investicijske vrednosti po podpisu pogodbe — 50 % zneska kreditira dobavitelj na 3 leta z 12% obrestmi — dobavni rok 1 leto (za razliko od tujih dobav do 4 leta) To so izredno ugodni pogoji, ki jih je dobavitelj zagarantiral naši DO, vendar so' se za druge kupce medtem že spremenili, saj se v bodoče zahteva devizno sovlaganje in 30 % višje cene. Zaradi identičnih problemov na področju poslovne informatike, kot tudi zaradi racionalnejšega investiranja ter združevanja dela je k sodelovanju pristopila tudi DO Cinkarna Celje. Tako bosta dve veliki celjski delovni organizaciji združili svoja sredstva, predvsem pa znanje in izkušnje pri izdelavi programskih paketov za posamezna področja poslovanja. Odnosi z DO Cinkarna bodo regulirani s posebnim samoupravnim sporazumom o dolgoročnem sodelovanju na Rod-ročju računalništva in pp-slovne informatike. Obe delovni organizaciji bosta sodelovali tudi z drugimi lastniki enake oziroma podobne računalniške opreme, kot je na primer LTH Škofja Loka. Takšna rešitev je najboljša in najenkonomičnej-ša zaradi tega, ker: — bo računalniška oprema nabavljena od domačega dobavitelja za dinarje in torej ne bodo potrebne predragocene devize, — so zadovoljivo zagotovljeni rezervni deli, vzdrževanje in šolanje, — podobna računalniška oprema je že montirana v Jugoslaviji in SloVeniji, — je dobavni rok (1 leto) neprimerno krajši od vseh tujih pa tudi od drugih domačih dobaviteljev, — gre za združevanje dela in sredstev z drugo veliko DO in so tako podani vsi pogoji za uspešno vključitev računalnika v poslovni proces. Delavski sveti TOZD in DSSS pa tudi centralni delavski svet so že konec julija oz. v začetku avgusta potrdili nameravano investicijo, saj se vsi dobro zavedamo, kaj pomeni dober računalnik za obvladovanje poslovanja. Samo pomisliti je treba, kakšne posledice lahko nastanejo, če naš zastareli računalnik odpove ravno v času izplačila OD pa se žfe vidi upravičenost! in nujnost zamenjave dotrajane opreme. Zato se je tudi strokovni kolegij direktorjev strinjal s tem nakupom, prav tako pa je investicija uvrščena v predlog temeljev srednjeročnega plana TOZD (DSSS) 'za obdobje 1981— 1985. Tako je torej pogodba z dobaviteljem podpisana in če bo šlo vse. po predvidevanjih, bo nov računalnik instaliran v naši DO še pred koncem prihodnjega leta; Lahko bi sicer bil že prej, vendar so nastale določene težave pri plačilu zaradi zakonskih omejitev pri nabavi neproizvodne o-preme, vendar pa zakon vseeno dopušča nabavo takšne opreme, ki je obenem nujno potrebna za tekoče normalno poslovanje. In naš računalnik takšna oprema prav gotovo je. O tem, kakšno obsežno in zahtevno delo nas čaka v tem letu do dobave računalnika, da ga bomo sploh lahko pričeli uporabljati, kako se bomo lotili tega dela, kako se bomo šolali in izpopolnjevali, pa tudi o tem, kaj nam lahko nudi tak računalnik, kakšne so njegove značilnosti, kje vse ■ ga bomo uporabljali pa nekaj več v eni od prihodnjih številk našega glasila. R. Š. Kako smo gospodarili v I. polletju Polletni rezultati gospodarjenja v občini Celje niso v celoti izpolnili pričakovanja. Visoka inflacija, težave v preskrbi z reprodukcijskim materialom, zastoji proizvodnje zaradi različnih okvar ter še drugi problemi, s katerimi se ta čas spopada gospodarstvo, so povzročile, da je bila gospodarska rast v prvem polletju relativno nizka. Celotni prihodek je višji za 38% v primerjavi s 1. polletjem lanskega leta, dohodek pa je porasel le z indeksom 130, kar je daleč za stopnjo inflacije, pa tudi porabljena sredstva so z indeksom porasta 140 precej nad rastjo dohodka. Tudi neplačana realizacija, ki jo je bilo ob polletju za okoli 950 milijonov din, ne spreminja dejstev, da gospodarstvo ni doseglo nikakršne realne rasti dohodka v primerjavi z lanskim polletjem. Bolj razveseljujoče je to, da v industriji ni bilo več-, jih izgub, saj so brez izgub zaključile vse večje delovne organizacije v občini, kot npr. Emo, Cinkarna in Železarna Štore. V industriji se je izguba pojavila le v Topni — TOZD lahka konfekcija v višini 2,736.000 din in v Celjski mesni industriji v višini 26,421.000 din. Kot nosilci izgube so se tokrat pokazale temeljne organizacije s področja gostinstva in turizma — Hotel Evropa, Zdravilišče Dobrna, Hotel Celeia, Gostinstvo in turizem v Merxu ter Izletnikova turistična agencija. Nekaj te izgube, gre na račun nižjega prometa v gostinstvu nasploh, del pa na račun visokih a-. nuitet s katerimi so obremenjeni novi objekti, zgrajeni v bližnji preteklosti. Vseh izgub je, bilo v gospodarstvu občine za 45,9 milijoha din, v negospodarstvu pa 12,5 milijona din (brez Zdravilišča Dobrna), kjer večinski delež nosijo temeljne organizacije združenega dela s področja zdravstva. Izvoz tudi v polletju še vedno zaostaja za lanskimi dosežki. Za 43 ¡milijonov dudarjev, računajoč po uradnem tečaju, je še vedno za 10 % nižji kot v lanskem polletju, izvozni plin za ¡letos pa je izpolnjen le z 38 %. Uvoz je dosegel vrednost 53 milijonov dolarjev, tako da je uvoz pokrit z izvozom 81-odstotno. Še slabše je tako imenovana regionalna struktura izvoza, saj smo v razvite industrijske dežele izvozili 42 %, v socialistične dežele 53 % in v dežele v razvoju 5 %, medtem ko smo uvozili iz razvitih industrijskih dežel 67 %, iz socialističnih 15 % in iz dežel v razvoju za 18 %. Vač kot lani ob polletju so izvozile delovne organizacije Emo, Žična, Aero, Toipar in Zlatama. Vse kaže, ¡da izvozni plani letos ¡ne ¡bodo v celoti izpolnjeni in ¡da se bo potrebno precej potruditi, da bodo doseženi lanski rezultati. Zaradi pomanjkanja ¡deviznih sredstev pa bodo posledice v slabši o-skrbljenosti ¡s surovinami iz uvoza, pa ¡tudi s tistimi domačimi, kjer je .potrebna devizna udeležba, kar ni potrebno posebej poudarjati. Upajmo, da bodo novi ukrepi za spodbujanje izvoza spodbudili tudi tiste izvoznike ,ki si zaenkrat zaradi dobrih prodajnih možnosti doma nočejo zmanjšati dohodka z izvozom, istočasiio pa tarnajo, da nimajo deviz za redno preskrbo proizvodnje. Spoznanje, da je izvoz v sedanjem položaju edina realna pot iz nakopičenih ¡težav, pač še ni prodrla do vseh. Fizični obseg proizvodnje je bil v prvih šestili mesecih za 1,8 % višji kot lani v enakem obdobju. O-koli 0,7 °/o ¡izpada proizvodnje gre na račun okvare elektroobločne peči v Železarni Štore. Ker proiz- vodnja ¡v vseh delovnih organizacijah tudi do konca leta ne bo delala s polno paro, verjetno resolucij ski cilj o 3,5 % višji proizvodnji ne -bo dosežen. . V tem trenutku je torej najbolj potrebno zagotoviti ¡nemoteno proizvodnjo nosilnih programov v vsaki delovni organizaciji, storiti pa tudi vse, da bodo izpolnjeni letni načrti. Slovenski kovinarji so tekmovali Najboljši slovenski kovinarji so se 17., 18. in 19. septembra zbrali v Mariboru na 5 proizvodno delovnem tekmovanju. Celjsko kovinsko industrijo je zastopalo 16 tekmovalcev različnih -poklicev. Iz naše DO so na republiškem tekmovanju tekmovali trije tovariši, in sicer: 1. MUTEC Ivan iz TOZD Posoda v TIG varjenju, 2. BELINA Ivan iz TOZD Emokontej-ner v CO2 tehniki varjenja, 3. GOLOB Mirko iz TOZD Radiatorji v plamenskam varjenju. Omenjeni tovariši so na internem tekmovanju v DO EMO dosegli najboljše rezultate, zato. so bili s strani občinske -komisije predlagani za tekmovanje na Republiškem tekmovanju. Naši tekmovalci so dosegli na tekmovanju solidne rezultate in jim zato lahko izrekamo vse priznanje. V Mariboru je tekmovalo vsega 264 tekmovalcev v vseh kovinskih poklicih. Tekmovalci so bili predstavniki celotne slovenske kovinske industrije. Slavnostni govornik ob otvoritvi tekmovanja je bil predsednik izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije tov. Janez Zemljarič. Med drugim je poudaril, da tovrstno srečanje povezujejo in zbližujejo kovinarje, njihovo poslanstvo pa je tudi v spodbujanju kvalitetnejšega dela, prizadevanj za večjo produktivnost, večji dohodek ter za poglabljanje socialističnih samoupravnih odnosov. Ko je govoril o sedanjih zaostrenih družbeno-go-spodarskih razmerah je opozoril, da bodo ob doslednem javnem m samoupravnem u-rejanju zadev v posameznih kolektivih, občinah in celotni družbi, hkrati tudi najučinkovitejše stopili na prste vsem, ki otežujejo, ovirajo ali kako -drugače motijo-potek bitke za stabilizacijo na temeljih socialističnega samoupravljanja. Ob tekmovanjih kovinarjev je bil v Mariboru tudi pogovor s predstavniki tekmovanj v regijah in občinah o razvoju tekmovanj kovinarjev Slovenije. Opozorili so na vprašanja, ali kaže v prihodnje na republiških tekmovanjih širiti število tekmovalcev v manj poklicih, ali pa omejiti število tekmovalcev ter v tekmovanje vključiti še več poklicev. Enotino mnenje je, da mora biti glavni cilj proizvodno delovnih tekmovanj kovinarjev poleg čim večje množičnosti tudi ustrezna kakovost v njihovi pripravi in izvedbi, ter da je treba omogočiti -slehernemu delavcu v vsaki delovni organizaciji, da na teh iekm-ovanjih sode-,1-uje. Na posvetu je hil sprejet tudi sklep, ,s, katerim naj bi do konca leta po teh kriterijih pripravili samoupravne sporazume za organizacijo in pripravo prihodnjih tekmovanj. V času tekmovanja je v Mariboru bila organizirana razstava inovacij in likovnih del ter literarni nastop delavcev — kovinarjev Slovenije. Čas bliskovito drvi, zato bo potrebno že takoj v začetku prihodnjega leta intenzivno v priprave za interno tekmovanje v naši delovni organizaciji. V tem letu smo bili z udeležbo le delno zadovoljni, doseči pa moramo v prihodnje, da bo še več tekmovalcev sodelovalo v izbirnih tekmovanjih in da se tudi v prihodnje naši delavci še v večjem številu udeležujejo tekmovanj na višjih nivojih. S. A. Obiskovalcem »hiše cvetja« Beograd Še nekaj dni nas loči do odhoda našega vlaka na ogled »Hiše cvetja« v Beogradu. Število prijavljenih članov našega kolektiva je ca. 500. S številom prijavljenih smo lahko zadovoljni, to je še en dokaz več, da lahko s pravilno organizacijo organiziramo to masovno potovanje. Po predhodnih informacijah bomo odpotovali 16. 10. 1981 med 20.30 in, 21.30 iz železniške postaje Celje. Zaradi boljše ■ organizacije potovanja je TTG Celje poskrbel, da dobi vsak udeleženec o-gleda poseben kupon, na katerem bo označena številka vagona, v "katerem bo posameznik potoval in tudi številka avtobusa, v katerem bo prostor za potovanje po Beogradu. Kupon je tudi posebej označen za obroke, ki jih bo dobil vsak posameznik na potovanju — zajtrk — večerja. Kupon boste prejeli od predsednikov OOZS TOZD 2 dni pred potovanjem. Ob prevzemu kartonov boste dobili tudi informacijo o času odhoda vlaka. Posebno velja opozoriti, da je potrebno dobljeni karton čuvati, da ne bi bilo ob odhodu in povratku nepotrebnih nevšečnosti. Mnogo je vprašanj s strani članov kolektiva glede višine plačila potovanja za otroke §yoj-cev. Povedati je treba, da nismo predvidevali, da bodo starši vzeli na potovanje tudi otroke izpod 10 let, kajti za njih bi bilo tako potovanje prenaporno (dve noči na vlaku). Otrokom nad 10 let pripadajo e-naki obroki in prostor kot odraslim, zato tudi cena ni nižja od cene za odrasle. Glede odstopa od potovanja bo s strani organizatorja urejeno tako, da se bodo vplačana sredstva vrnila le v izjemnih primerih. 10 dni pred potovanjem pa si organizator, To je TTG, praviloma ne dovoli spremembe števila potnikov. Zato je potrebno, da se teh pogojev tudi dosledno držimo. Slavko Adamič Telekomunikacijski center Golovec-pomembna pridobitev za Celje V petek 11. septembra so delavci Podjetja za PTT promet Celje slavili pomemben jubilej 20-letnico obstoja. To je obdobje nenehne rasti in ponosa, obdobje premagovanja najrazličnejših težav in problemov z zavestjo, da hočejo naprej, po poti, ki so si jo sami začrtali, jo vsi skupaj sprejeli in jo tudi uresničujejo. Svoj jubilej so obeležili s pomembno delovno zmago. Predsednik republiškega komiteja za promet in zveze je v petek slovesno izročil namenu telekomunikacijski center Golovec. Avtomatska elektronska centrala Iskra Metaconta 10 CN, ki je našla svoje mesto na Golovcu, je prva centrala te vrste v Jugoslaviji in predstavlja temelj za nadaljnji razvoj telefonije regiji. Z njo ibo Celje prid< bilo 6.000 novih naročniških priključkov, nova, posebna vrsta signalizacije pa bo o-mogočila hitro vzpostavljanje medkrajevnih zvez, zlasti še med Celjem in Ljubljano ter drugimi velikimi jugoslovanskimi centralami, obeta Iskra. Vse to lahko kmalu pričakujemo. Prve vode so na novo centralo priključili že 21. avgusta in do- TEi-EKOMUNIKACIJSKI CENTER GOLOVEC — NAS PONOS slej so že odpravili pomanjkljivosti, ki so se pojavile. Septembra pa nameravajo centralo povezati še z vsemi drugimi centralami in vozlišči. Takrat ¡bo nova centrala v celoti prevzela tudi delo stare. Ko bodo odpra-ili morebitne pomanjkljivosti, bodo takoj začeli priključevati naročniške telefone. V razvoju gospodarskih in družbenih dejavnosti ima PTT promet kot nujna infrastruktura dejavnost zelo velik pomen. Brez sodobnih in kvalitetnih PTT zvez namreč nobena družba ne more normalno delovati. PTT omrežje je s svojimi zmogljivosti v preteklosti daleč zastajalo, saj ni zadovoljevalo osnovnih potreb družbe, zato ni slučajno, da so bile zahteve po hitrejšem razvoju PTT dejavnosti vedno glasnejše, zlasti v združenem delu in v krajevnih skupnostih na območju vseh občin celjske regije. V izgradnjo novega telekomunikacijskega centra na Golovcu je bilo vloženo veliko naporov, bilo je potrebno mnogo odrekanj, vendar dosežen je 'bil željen cilj, zgrajen je pomemben objekt širšega družbenega interesa in zagotovljeni so pogoji za nadaljnji razvoj telefonije na celjskem območju. G. V. Obvestilo oddelka varstva pri delu Delo službe varstva pri delu je organizirano tako, da zagotavlja preventivne ukrepe in sprotno analiziranje vseh pojavov, ki škodljivo vplivajo na varnost delavcev in njihovo zdravje. Zato pomeni varnost pri delu zagotovitev 'takšnega stanja, ki ne ogroža ljudi pri delu in ki zagotavlja varnost pred poškodbami in poklicnimi obolenji. Zavedamo se, da lahko le zdrav in za delo sposoben delavec uspešno opravlja delo na svojem delovnem mestu ter lepši jutrišnji dan. V primeru delovne nezgode oziroma poškodbe je potrebno takoj ukrepati v smislu določil PRAVILNIKA O VARSTVU PRI DELU in sicer: 1 1. Vsako poškodbo, ki zahteva izostanek ž dela, je potrebno TAKOJ prijaviti neposrednemu vodnji ter OBVEZNO zahtevati prvo pomoč v obratni ambulanti podjetja. Najmanjši vbod, urez, opeklino itd., so lahko pozneje vzrok infekcije in izostanka z dela in če poškodba ni takoj prijavljena, se naknadno v nobenem primeru ne bo priznala za poškodbo na delu. 2. Vsako poškodbo, ki zahteva izostanek z dela (bolniški stalež), se mora OBVEZNO TAKOJ ali NAJMANJ V ROKU 8 UR PO POŠKODBI prijaviti SLUŽBI VARSTVA PRI DELU, težje poškodbe kolektivne in smrtne primere pa TAKOJ! Poškodbo, ki se pripeti na delu v popoldanskem ali v nočnem času, je potrebno OBVEZNO prijaviti SLUŽBI VARSTVA PRI DELU naslednji dan. Poškodba, prijavljena po izteku določenega roka, se fte bo v nobenem primeru priznala za poškodbo na delu. 3. Poškodbo, ki se pripeti na poti z dela ali na delo, je potrebno prijaviti TAKOJ ali NAJKASNEJE V ROKU 8 UR PO POŠKODBI s tem, da se predloži SLUŽBI VAR-TSVA PRI DELU ustrezna IZJAVA OČIVIDCA poškodbe, v primeru PROMETNE NEZGODE pa ZAPISNIK POSTAJE MILICE. Brez navedenih dokumentov, se poškodba ne bo priznala za delovno nezgodo oziroma poškodbo na delu. V interesu poškodovancev je, da dosledno upoštevajo ter se ravnajo po navodilih O PRIJAVLJANJU POŠKODB, ker v nasprotnem primeru izgubijo pravico do uveljavitve pravic in naslova delovne nezgode oziroma poškodbe na delu. V kolikor poškodovanec iz zdravstvenih razlogov poškodbe ne more v določenem roku osebno prijaviti, mora za to opravilo zadolžiti oziroma pooblastiti drugo osebo. S temi navodili se seznani vse člane ¡delovne skupnosti z objavo v glasilu podjetja EMAJLIREC, z objavo na oglasnih deskah podjetja in z osebno izročitvijo tega obvestila vsem na novo zaposlenim delavcem. Šorn Milan Remont lužilnega stroja Ruthner Razen TOZD posoda, pa morda še kdo ve kaj pomeni gornji naslov. Zato bi ¡rad povedal, da je opravljeno veliko delo, z predčasno, glede na planirano, opravlienim delom. Lužilni stroj Ruthner je kompletno predelan in to na sistem plastike. Rekonstrukcija je bila izvršena na kadeh, koritih ter sistemu dovodov in odvodov kisline, lužine ipd. Obdobje v katerem se je opravljalo to delo je bilo po domače povedano »zaguljeno«. Vročina, kislina, celodnevno delo. Nič kaj prijetnega. Toda fantje vzdrževalci so prenesli vse te napore, zavedajoč se, da usposabljamo TOZD Posodo, kjer je vsak izpad v tej gospodarski situaciji lahko usoden. <. O. J. Posnetki z remonta lužilnega stroja »Ruthner« Naši nagrajenci za leto Vsak začetek je težak, negotov. Takšen občutek ima človek tudi takrat, ko se prvič sreča z našo delovno organizacijo, takrat ko se prvič zaposli. Postane enakopravni član našega kolektiva z vsem dobrim in Slabim. Tu najde svoje nove delovne tovariše, seznani se z deli in nalogami, kijih bo opravljal morda še mnogo let, skratka postane del kolektiva, del naše delovne organizacije, ki je njegov drugi dom, saj v njej preživi velik del svojega življenja. Nekateri ostanejo zvesti svoji delovni organizaciji, svojim sodelavcem, oziroma vsem, kal- jih obdaja. Človek se postara, ustvari si svojo družino, otroci odraščajo in mnogi se zaposlijo tam, kjer so delali njihovi starši. Čas teče, minevajo leta, medtem pa pride tudi dan, ko mnogi obhajajo jubilej. Deset, dvajset, trideset in več let nepretrganega dela v našem kolektivu — to so delavci in delavke, ki drže delovno organizacijo pri življenju. Brez njihovega aktivnega dela ni utripa tovarne. Oni so del nje in ona je del njih. Vse je tako življenjsko povezano, da ni življenja brez ljudi, brez pridnih rok, ki dan za dnem ustvarjajo za boljši in srečnejši jutri. Danes objavljamo v glasilu seznam vseh naših nagrajencev za leto 1981. Če je kdo pomotoma izpadel ali gre za kakršno koli nejasnost, naj to javi kadrovski evidenci — soba 16 do 25. oktobra 1981. TOZD i FRITE 10 let / Vračun Karl 6. 9. 1940 20 let Jošt Jože 30. 12. 1935 25 let Režabek Aana- 2. 2. 1933 30 let Čoklic Mira 21. 2. 1937, Jeftič Miloš 11, 9. 1925, Založnik Slavko 6. 5. 1937 TOZD POSODA 10 let Borovšek Antonija 22. 10. 1954, Berglez Nada 28. 11. 1953, Bobnič Dánijela 13. 2. 1954, Cene Marija 1. 11. 1951, Čuden Zdravko 14, 11. 1951, Čeh Polona 17. 1. 1943, Drama Drago 29. 1. 1951, Gasi Vida 22. 1. 1951, Glušič Angela 30. 4. 1950, Hriberšek Jelislava 22. 9. 1953, Ivec Jožefa 6. 1. 1939, Jeseničnik Alojz 21. 5. 1952, Jošt Ana 21, 7. 1952, Jelen Darinka 10. 11. 1950, Kuzman Pavla 12. 1. 1955, Klezin Martin 8.’ 10. 1954, Kores Vekoslava 1. 4. 1948, Kračun Ivanka 1,7. 1. 1955, Koražija Marta 17. 8. 1946, Kračun Marija 13. 1.' 1952, Kralj Štefanija 16. 12. 1953, Koštomaj Jože 19. 3. 1953, Lipar Izeta 7. 12. 1954, Lfc-šek 'Justina 18. 9. 1950, Muršič Marjan 27. 6. 1951, Pristovšek Ivan 27. 7. 1944, Polšak Danijela 31. 8. 1947, Polak Anton 30. 3. 1954, Polak Zofija 9. 9. 1954, Prašnikar Jelka 9. 2. 1951, Pavšar Marija 30. 1. 1955, Pavič Ivan 17. 4. 1951, Rec-ko Darinka 14. 6. 1955, Špan Silva 17. 11. 1953, Ša-fran Marta 10. 1. 1934, Tomažič Franc 1. 8. 1951, Tr-nevšek Jože 3. 3. 1955, Ulaga Ivan 22. 1. 1954, Vajn-cerl Mira 17. 5. 1955, Vra-čevič Nadežda 23. 9. 1939, Zupanc Ana 5. 7. 1955, Zu-panek Marija 13. 2. 1956, Zupanc Štefanija 6. 12. 1948. 20 let Arčan Marija 31. 8. 1932, Bajec Gabrijela 18.10.1932, Belak Ivan 8. 3. 1944, Belina Ana 17. 5. 1935, Borovnik Marta 7. 3. 1941, Co-cej Terezija 23. 9. 1934, Čujež Rok 4. 8. 1918, Čakš Marija 2. 7. 1935, Černič Jožefa 13'. 11. 1922, Debelak Erna 29. 6. 1942, Drob-nak Olga 11. 7. 1938, Fri-dau Karl 29. 9. 1937, Iršič Anton 27. 5. 1937, Jošt Adolf 27. 3. 1942, Jazbin-šek Martina 17. 11. 1931, Jug Justina 27. 1. 1939, Jelovšek Edvard 1. 11. 1943, Juršič Erika 6. 11. .1943, Kovač Antonija 7. 4. 1928, Kojek Marija 21. 3. 1935, Kregar Anton 16. 9. 1944, Kores Jože 8. 9. 1942, Krebl ' Frančiška 25. 2. 1938, Klo-potan Marija 11. II. 1932, Korošec Anton 4. 1. 1943, Koštomaj Roza 24. 8. 1942, Kovačič Dragica. 20. 10. 1942, Lipovšek Ivan 5. 8. 1939, Lipovšek Alojzija 6. 4. 1940, Lapan Ivan 23. 3. 1941, Leben Justina 9. 3. 1943, Mohorko Vinko 15. 7. 1927, Mutec Ivan 4. 8. 1944, Martinko Rozalija 1. 12. 1941, Mlinar Angela 15. 4. 1943, Mraz Rudolf 2. 1. 1941, Mesarič Jožefa 19. 3. 1932, Mravlje Hedvika 22. 8. 1943, -Napret Silva 7. 6. 1945, Novak Vilko 9. 2. 1944, Novak Frančiška 1. 5. 1934, Otvar Anton 25. 9. 1935, Oberski Franc 17. 3. 1940, Pungaršek Marija 29. 7. 1933, Petek Vekoslava 26. 3. 1935, Pušnik Karel 12. 8. 1944, Podgoršek Irena 19. 7. 1939, Polutnik Marija 24. 6. 1936, Razboršek Veronika 16. 5. 1937, Razgoršek Nada 23. 1. 1944, Rebek Ljudmil^ 29. 8. 1931, Radakovič Danica 17. 7. 1936, Regula Viljemina 25. 6. 1939, Rajniš Monika 2. 4. 1941, Selčan Erna 8. 4. 1945, Sojč Ana 6. 7. 1945, Srebot Ljudmila 4. 8. 1934, Samec Marjeta 27. 6. 1939, Suholežnik Erna 29. 8. 1942, Štimulak Marija 2. 9. 1936, Šket Avgust 24. 8. 1935, Tratenšek Julijana 8. 4. 1945, Tivadar Marija 9. 2. 1930, Trček Feliks 14. 5. 1934, Vodušek Draga 19. 9. 1945, Velerišek Štefanija 14. 12. 1942, Videc Terezija 24. 8. 1945, Vodeb Vera 8. 8. 1934, Zagmajster Stanko 27. 4. 1933, Zebec Frančiška-Justina 30. 4. 1945, Zurman Milena 2. 6. 1945, Zvižej Leopoldina 15. II. 1931, Žnidar Helena 1. 4. 1943, Žnider .Terezija 28. 9. 1939, Zaberl Genovefa 9. 12. 1932, Žerjav Jože 4. 3. 1938, Stropnik Ivan 3. 7. 1944, 25 let Bajc Vlado 9. 1. 1936, Babič Jožefa 1. 4. 1939, Be-zovšek Franc 10. 10. 1922, Božič Mira 7. 8. 1938, Gaj-zer Ana 14. 3. 1940, Gračner Martina 7. 1. .1932, Hriberšek Olga 6. 5. 1934, Ivankovič Terezija 22. 9. 1938, Jelen Angela 17. 5. 1934, Jandrič Marinka 10. 5. 1941, Jerankb Martin 10. 10. 1926, Karner Aleksander 18. 10. 1934, Koprivc Mihael 1. 8. 1932, Kroflič Matija 17. 2. 1927, Kristan Jožefa 8. 3. 1937, Košec Marija 28. 6. 1938, Kušer Terezija 19. 9. 1931, Kmecl Marija 1. 12 1938, Kmetič Milan 17. 6. 1934, Koštomaj Marija 6. 4. 1927, Krajnc Marija 20. 6. 1930, l^tolan Marija 6. 8, 1927, Mikola Helena 14. 2. 1939, Novačan Jožefa 6. 10. 1939, O-korn Helena 16. 4. 1921, O-grajšek Jože 22. 2. 1937, Pajk Alojz- 7. 2. 1923, Podgoršek _ Alojz 30. 8. 1935, Pevec Ana 3. 7. 1931, Rogoz Ivana 25. 6. 1938, Ro-šer Ivan 11. 12. 1933, Sivka Danica-17. 7. 1931 — izstop, Stropnik Ivica 7. 6. 1939, Škoflek Franc 17. 11. 1933, •španzelj Ivanka 12. 5. 1929, Točaj Alojz 9. 6. 1931, Vin-der Terezija 24. 8. 1933, Veber Gabrijela 5. 3. 1934, Zore Rudolf 16. 7. 1935 30 let Cokan Ljudmila 20. 7. 1933, Dvoršak Stane 22. 8. 1928^ Gričar Marija 20. 1. 1937, Gmajner Fanika 11. 9. 1936, Goleč Jožica 16. 1. 1933, Hrovatič Ana 12. 7. 1935, Korošec Vinko 29. 6. 1932, Korošec Anica 2. 4. .1931, Lihteneger Marija 3. 12. 1927, Lipovski Vlado 14. 12. 1928, Močnik Jakob 1. 7. 1927, Matijašič Ivica 17. 8. 1932, Pavšnar Viktor 3. 8. 1936, Rejc Marinka 10. 3. 1937, Ramšak Jožica 14. 4. 1935, Tevč Terezija 22. 2. 1926, Topolšek Justina 1. 4. 1934, Vodeb Vera 22. 1. 1932, Vrhovšek Jožefa 5. 2. 1927, Vanovšek Viktor 20. 10. 1923, Žgajner Martin 11. 10. 1932, Zavšek Ivan 5. 12. 1934, Goričan Pavel 6. 1. 1933, Rečnik Alojzija 2. 5. 1934 35—4« let Bincl Marija 15. 3. 1930, Dobrajc Ivanka 19. 4. 1932, Jagodič Zlatka 28. 5. 1931, Planinc Marija 19. 1. 1932, Robnik Terezija 12. 10. 1926, Vengust Stanko 16. 8. 1921 20 let Dimeč Jožica 6. 2. 1946 TOZD ODPRESKI 10 let Fistrič Franc 2. 1. 1935, Gumzek Ivan 23. 8. 1951, Podgoršek Franc 4. 11.1943, Žnider Vlado 12. 7. 1949 20 let Bizjak Friderik 7. 6. 1944, Fidler Anton 13. 1. 1942, Govedič Anton 6. 1. 1925, Kričaj Jakob 9. 7. 1938, Ratej Rihard 1. 4. 1940, Videnšek Jože 9. 2. 1933, Železnik Olga 19. 12. 1942 25 let Stojan Štefanija 22. 12. 1933 TOZD ORODJARNA 10 let Jeki Aleksander 12. 11. 1950. Topličanec Stjeparvl8. 8. 1932 20 let Lipovšek Anton 1. 1. 1937, Toman Ivan 20. 7. 1941 25 let Mavrič Branko 29. 9. 1938 30 let Kač Marija 3. 12V 1925, Lončarevič Zvone 1. 5. 1933, Razgoršek Alojzija- 20. 6. 1928, Zagozda Edvard 17. 9. 1935 TOZD — VZDRŽEVANJE-ENERGETIKA 10 let Gregl Zdenko 13. 7. 1955, Juras Franjo 4. 10. 1935, Piavec Danimir 6. 4. 1946, Rovšnik Stanko 10. 8. 1950 20 let Beltram Marjan 27. 1. 1941, Belej Frrdek 31. 7. 1943, Gaber Mirko 12. 1. 1939, Knez Maks 20. 9. 1924, Korošec Silvester 2. 1. 1940, Petan Marjan 2. 5. 1939, Skerbiš Franc 24. 10, 1939, Skarlovnik Franc 12. 9. 1935, Štefančič Avguštin 2. 8. 1930 25 let Golavšek Andrej 6. 10. 1938 30 let Blatnik Ivan 14. 8. 1934, Korošak Zvone .7. 6. 1935, Kač Anton 20. 1. 1932, Sta-rovasnik Štefan 21. 10. 1923 TOZD RADIATORJI 10 let Lipar Martin 8. 12. 1951, Lipovšek Stanislav 4, 11. 1951, Moškotelec Ivan 28. 11. 1950, Polutnik Frančišek 29. 4. 1955, Perkovič Drago 22. 9. 1949, Utranker Ivan 30. 1. 1948, Zupanc Albin 19. 2. 1949 20 let Apat Mihael 8. 7. 1941, Belak Ervin 8. 5. -1943, Gorjup Ladislav 29. 3. 1933, Krajnc Franc 15. 3. 1939, Zalokar Mirko 5. 11. 1936, Zorinič Josip 15. 6. 1938 25 let Kotnik Ciril 17. 3. 1933, Kojc Blaž 25. 1. 1935 30 let Škrubej Franc 24. 7. 1934 TOZD KOTLI 10 let Del-Negro Boris 27. 8. 1935, Golež Slavko 30. 5. 1949, Jaušovec Roman 25. 4. 1953, Jošt Bernard 1. 5. 1954, Kajzba Jože 8. 6. 1949, Kopinšek Stanislav -31. 10. 1944, Kristan Milan 28. 4. 1949, Posinek Peter 21. 3. 1941, Perkovič Jože 20. 1. 1951, Savatič Radivoje 27. 6. 1942, Tamše Tomislav 22. 8. 1954, Urbašek Vinko 20. 1. 1921, Voga Dušan 10. 12. 1950 20 let Čater Terezija 11. 10. 1917, |£ubenšek Karolina 22. 9. 1944, Korošec Hedvika 25. 10. 1942, Lah Štefan 23. H. 1945, Majcen Marjan 26. 7. 1938, Pevec Ivan 15. 7. 1929, Pepel Ivan 6. 11. 1939,. Suholežnik Greta 17. 4. 1940, Tominc Erna 26. 9. 1942, Točaj Antonija 1. 1. 1931 25 let Januš Vlado 21. 6. 1931, Korošec Janez 28. 1. 1929, Korošec Viljem 30. 4. 1938, Krajnc Franc 1. 9. 1927,-Korošec Mirko 26. 12. 1936 TOZD — KONTEJNER 10 let Hren Alojz 8. 3. 1949, Rošar Franc 29. 7. 1952, Vodišek Jože 12. 11. 1951 20 let Gluvič Vlado 12. 2. 1938, Komplet Viktor 13. 7. 1943, Korpnik Jože 28. 2. 1940, Kovačič Avgust 12. 8. 1944, Pavlič Frančiška 29. 9. 1946 1981 25 let Kosaber Alojz 7. 7. 1933, Metličar Martin 31. 8. 1939 DSSS 10 let Juteršek Justika 12. 6. 1052, Jerovšek Milena 29. 10. 1952, Jaušovec Silva 4. 12. 1952, Polovšek Olga 10. 6. 1944, Potočnik Vincenc 7. 7. 1953, Žalig Branko 30. 3. 1953 20 let Brežnik Ivan 9. 6. 1945, Centrih Hermina 11. 5. 1944, Čerenak Bernarda 9. 2. 1946, Gavec Anton 7. 6. 1935, Ivanjko Stjepan 15. 10. 1942, Kelhar Marija 18. 12. 1941, Kolar Justina 18. 3. 1935, Kramar Silva 19. 11. 1940, Kožuh Stanislava 31. 10. 1946, Kvartič Rudolf 17. 4. 1944, Lugarič Franjo 20. 1. 1940, Mavhar Janez 1. 5. 1929, Orličnik Justina 12. 10. 1929, Pod- hraški Jože 14. 3. 1937, Polutnik Ciril 3. 7. 1931, Ravnjak Danijela 23. 6. 1937, Stropnik Ivana 30. 8. 1945, Štante Pavla 3. 4. 1945, Sorn Milan 20. 7. 1939, Škornik Stanislav 1. 10. 1935 25 let Cestnik Franc 31. 10. 1931, Gogič Anica 10. 1. 1928, Jesenek Ana 2. 4. 1939, Križan Marija 17. 10. 1936, Kumer Magdalena 26. I. 1941, Tkavc Sonja 16. II. 1936, Vedlin Frančiška 24. 2. 1927 30 let Ahtik Marija 16. 1. 1928, Podergajs Doroteja 31. 3. 1935, Renčelj Frančiška 3. 9. 1932, Svet Viijem 24. 1. 1931, Todorovič Miroslav 30. 11. 1919 35—40 let Kokalj Inge 13. 6. 1930, Perko Karl 11. 8. 1917. Dopisujte v naše glasilo Zeleni vlak tudi iz Titovega Velenja Obveščamo vas, da z novim voznim redom oziroma točno s 5. 10. 1981 prične na relaciji Titovega Velenja— Ljubljana voziti poslovni vlak — zeleni vlak. Vlak predstavlja ■ sodobno urejena motorna garnitura serije 711 z 92 sedeži za potnike in. salonom za 5 oseb. Vlak je prvenstveno namenjen poslovnim ljudem, ki vsakodnevno ali pogosto potujejo v Ljubljano — središče gospodarskega, političnega in kulturnega življenja v Sloveniji, kjer se vršijo najrazličnejša posvetovanja, sestanki in drugi pomembni dogodki. Zaradi tega bo po- slovni vlak — zeleni vlak vozil od ponedeljka do petka, ko je poslovno dogajanje najaktivnejše. Tako zeleni vlak ne bo vozil na svoji redni progi ob sobotah, nedeljah in praznikih, Uvedbo zelenega vlaka na relaciji Velenje (Titovo Velenje)—Ljubljana je narekovala poleg 'iskanja najugodnejših možnosti prevoza v zaostreni gospodarski situaciji v prvi vrsti odrezanost oziroma slaba povezanost Koroškega in Savinjsko-ša-leškega področja od republiškega središča. Predvsem pa je bil pri uvedbi poslovnega vlaka pomemben go- spodarnostmi vidik te vrste prevoza, saj nas na to opozarjajo tako nekatere zakonske omejitve, kot tudi zahteve po varčevanju z energijo, ki postaja iz>re‘dno pomemben činitelj, zahteva pa devizna sredstva', katerih odliv poskušamo čimbolj zavreti. Poleg tega makroekonomskega vidika, je" pomemben tudi mikroekomom-ski. Za primerjavo navedimo nekaj primerjav, računanih za relacijo Velenje (Titovo Velenje)—-Ljubljana, primerjali pa bomo zeleni Vlak, kilometrino in stroške osebnega avtomobila (poraba bencina — 9 litrov/100 km, amortizacija): Enosmerna vožnja Povratna vožnja 1 Karnet 10 voženj Letna vozovnica Zeleni vlak 156 257 1.248 55.000 Kilometrina 447 894 4.472 . 220.065 Osebni avto 261. 522 2.610 128.412 Gornje primerjave dovolj zgovorno kažejo na ekonomsko prednost, ‘ki jo stroškovno nudi zeleni vlak, brez u-poštevanja ostalih prednosti zelenega vlaka (udobnost, možnost priprave na poslovne sestanke in podobno). Zeleni vlak ima dva oddelka in sicer ločeno oddelek za kadilce in oddelek za nekadilce ter manjši prostor z mizo in pet stoli — tako imenovani salon, v katerem je možen sestanek ali manjše posvetovanje. Vendar pa je tudi v vsakem oddelku možno sedeže obrniti tako, da gledajo drug proti drugemu, ta'ko da je razne dogovore možno opraviti tudi izven salona. Zeleni vlak ima vgrajeno tudi klimatsko napravo in ozvočenje preko katerega se predvaja prijetna glasba ali tudi razna obvestila namenjena potnikom zelenega vlaka. V ceni vozovnice je vračunana tudi konzumacija, ki zajema hladni prigrizek in topel ali hladni napitek, pač glede na željo potnika zelenega vlaka. Na vlaku pa bo na razpolago tudi dnevno časopisje (Delo, Večer in ostali časopisi). Vozni red zelenega vlaka je prirejen tako, da bodo potniki prispeli iz Titovega Velenja do Ljubljane v dveh urah, imel pa bo naslednji vozni red in postanke: Velenje 6.30 17.10 Šmartno ob Paki 6^45 16.54 Žalec 6.59 16.39 Celje 7.11 16.30 Ljubljana 8.30- 15.10 Vozovnice za zeleni vlak, ki zagotavljajo sedež na zelenem vlaku, lahko dobite v Titovo Velenje Šmartno ob Paki Žalec Celje Velenje—Celje Letna vozovnica velja za neomejeno število potovanj, veljavnost pa je leto dni od dneva izdaje. Hkrati~z nakupom te vozovnice je kupcu zagotovljen in rezerviran sedež v obe smeri potovanja v času veljavnosti vozovnice. Karnet vozovnica je vozovnica za 10 voženj v eno ali drugo smer, sestavljena potnik pred odhodom vlaka tudi dvigne. Če bodo vozovnice naročene pravočasno pa jih boste lahko prejeli tudi po pošti, kar dodatno olajšuje nakup vozovnic za' jeleni vlak.' ~ Vse naštete značilnosti zelenega vlaka nam in vam omogočajo poleg sodobnega prevoza in prihranka časa tudi sodelovanje v borbi , za varčevanje energije in ohranjanje čistejšega zraka in okolja. Zatorej vas vabimo, da se sami prepričate o prednostih potovanja z zelenim vlakom in vam hkrati želimo prijetno potovanje. Poslovpa skupnost za turizem Celje Železniško . gospodarstvo Ljubljana TTG — Turistični poslovalnici v Celju, To velja za enkrat za letne karte in kar-net vozovnice, med tem ko bo TTG Turistična, poslovalnica Celje poskusila zagotoviti prodajo enosmernih in povratnih kart tudi na vseh ostalih vstopnih postajah Titovo Velenje—Šmartno ob Paki—Žalec), v kolikor pa to ne bo možno bo karte prodajala'stevardesa na vlaku samem. Cene za posamezne vrste vozovnic posameznih postaj za Ljubljano so: smerna Povratna Karnet Letna 156 275 1.248 55.000 156 275 1.248 55.000 131 231 1.048 46.200 131 231 1.048 -46.200 - 54 95 432 19.000 pa je iz 10 listov na katerih je vpisan datum izdaje. Karnet. vozovnica mora hiti izkoriščena v dveh mesecih od datuma izdaje. Potnik je dolžan najmanj dan pred odhodom vlaka rezervirati sedež na TTG — Turistična poslovalnica Celje. Vozovnice (enosmerne in -povratne) je možno naročiti tudi telefonsko 'pri čemer jih Vlak bratstva na poti v Srbijo V nedeljo je z Jesenic ter pol ure kasneje še iz Maribora krenil na pot vlak bratstva in enotnosti. Obe kompoziciji tokrat vlečeta lokomotivi modrega vlaka. Letošnji vlak brat-; stva in enotnosti je namreč vezan kar na dve obletnici: pred 40 leti je nemški okupator, da bi raznarodil slovenske pokrajine, izselil v Srbijo veliko slovenskih družin, ki pa so, čeprav v hudih vojnih časih, našle pri srbskih gostiteljih prijazen sprejem in izredno gostoljubje. Pred 20 leti pa je na pobudo dnevnika Večer krenil na pot prvi od doslej štirinajstih vlakov bratstva in enotnosti, osemkrat je vlak peljal iz Slovenije v Srbijo, šestkrat iz Srbije v Slovenijo. Vlak ohranja žive vezi med ^ nekdanjimi izgnanci in njihovimi gostitelji, vsakič pa je med potniki tudi vse več mladih Slovencev in Srbov, ki tako ohranjajo vezi med starši in med narodoma. To vez pa poglabljajo tudi posamezne pobratene občine — 34 v Sloveniji in 40 v Srbiji, pa vrsta krajevnih skupnosti, delovnih organizacij, ki sodelovanje poglabljajo in širijo tudi na družbenem, političnem in gospodarskem področju. Vlak bratstva je tako le zunanji odraz globoke enotnosti med obema narodoma, ki sta se v teh dvajsetih letih povezala z mnogimi zmeraj živimi vezmi. ŽG &nva¡ftieo Aktivnost občinske konference ZSMS Celje na področju mladinskega prostovoljnega dela Mladinsko prostovoljno delo ima v Celju že bogato tradicijo, ' saj smo v preteklih letih dosegli zelo kvalitetne rezultate (več Trakov akcij, uspele lokalne MDA, v letu 1977 kar 2 naj višji plaketi K ZSMJ »Veljko Vlahovič« itd.). Na začetku preteklega obdobja je pričela z aktivnostmi stalna brigada »Slavko Šlander«, ki pa razen zelo aktivnih posameznih brigadirjev ni imela dobrega vodstvenega kadra, ki bi pomagal tudi pri delu Občinskega centra za MDA. Prav neučinkovit vodstveni kader Centra za MDA nam je že v samem začetku preprečil, da bi vse aktivnosti pričeli kvalitetno, saj smo že po nekaj mesecih morali zamenjati vodjo centra, ki je bil poleg tega še neaktiven član Predsedstva OK ZSMS Celje, Kljub vsemu smo z združenimi močmi v mesecu februarju pričeli z evidentiranjem brigadirjev po OO ZSMS. Že takrat smo jih opozorili na odgovoren pristop, saj so bili v priloženih navodilih opisani tudi vsi . potrebni pogoji za brigadirje (sklep samoupravnih organov TOZD,, upravičenost počitniške in proizvodne prakse pri u-čencih itd.). Enaka navodila s številskim razrezom po posamejnih OO ZSMS smo poslali kupaj z Občinskim sindikalnim svetom tudi vsem predsednikom OOS. V prvi fazi evidentiranja je bilo prijavljenih okoli 250 mladincev, kar bi bilo dovolj, če ne bi bilo običajnega osipa (potrebe so bile za'2 zvezni in 2 republiški MDA — 180 ter 2 pobrateni MDB — 20). Zato smo z akcijo evidentiranja tudi nadaljevali. V mesecu marcu smo i-meli 3-dnevni seminar za referente za MDA po OO ZSMS, ki se ga je udeležilo 35 mladincev, kjer smo poleg spoznavanja z načeli in organizacijo mladinskega prostovoljnega dela v SRS in Celju sestavili tudi akcijski program, V počastitev dneva brigadirjev smo priredili enodnevno lokalno MDA v KS Trnovlje skupaj z briga-dirji-veterani, formirali letošnje MDB ter pripravili bogat kulturni program s tovariškim večerom (160 u-deležencev). Ob tej priložnosti smo odprli stalno strokovno razstavo o zgodovini mladinskega prostovoljnega dela pri nas, s posebnim poudarkom na prispevku brigadirjev iz Celja in širše okolice. To kvalitetno razstavo smo z večtedenskim prostovolj -nim delom pripravili sami s strokovno pomočjo kustosa muzeja NOB, kjer smo tudi shranili vse originalne eksponate. Ta razstava. je kasneje potovala po več OO ZSMS. Konec meseca aprila smo z večdnevno lokalno MDA na Gričku pripomogli, da je lahko bilo prvomajsko srečanje delavcev kvalitetno organizirano na tej tradicionalni izletniški točki. S Rodobnimi akcijami na Gričku smo nadaljevali še konec junija, ko smo pomagali pri ureditvi šport-no-rekreacijskega centra (večdnevne akcije s skupno 180 udeležencev). V tem času se je delo z brigadirji vse bolj prenašalo na predsednika, sekretarja in nekaj ostalih članov predsedstva, saj tudi novi vodja Centra za MDA kmalu ni več zadovoljivo opravljal svojih dolžnosti, zato smo pooblastili enega izmed komandantov MDB, ki pa je zaradi težav v svoji OZD (Emo) prav tako kmalu o-pustil svoje delo. Zaradi teh subjektivnih problemov Center za MDA v bistvu sploh ni zaživel kot bi moral in je njegovo delo moralo prevzeti Predsedstvo OK ZSMS. V mesecu maju je celotno število evidentiranih brigadirjev naraslo na 320, vendar so bile občutne razlike med posameznimi brigadami. Tako je bilo za junijsko (Posočje — 120) in julijsko (Istra — 135) izmeno prijavljenih večina brigadirjev, medtem ko je bilo za avgustovsko izmeno skupaj prijavljenih za dve akciji (Sisak, Goričko) le 35 brigadirjev. Za pobrateni brigadi je bilo prijavljenih večje število brigadirjev (28). Takoj smo pričeli s preusmerjanjem brigadirjev, vendar pa jih večina ni želela spremeniti niti časovnega termina niti akcije, ki bi se je radi udeležili. Zaradi takšnih težav smo o tej problematiki razpravljali na dveh sejah P OK ZSMS, kjer smo si razdelili OO ZSMS predvsem iz OZD, ki so evidentirale zelo malo briga.dirjev ali nič. Prav tako je o teh problemih razpravljala politična koordinacija v Celju, tovariši iz sindikata pa so osebno intervenirali v tistih OZD, ki niso prijavile niti enega brigadirja, kljub temu da bi glede na število zaposlenih in strukturo proizvodnje to lahko storile (npr.: Cinkarna, Zlatarna, Aurea, Emo, Gradis, Obnova ter več manjših OZD). Rezultat teh aktivnosti je bil majhen. Tudi na obvezni zdravniški pregled je prišlo manj brigadirjev, zato smo s telegrami dvakrat znova pozvali brigadirje na ponovljene zdravniške preglede. V tem času je odšla na zvezno MDA Posočje pre-koštevilna MDB Cvetka Jerin (52), ki je bila med najboljšimi brigadami. Sledila ji je prav tako preko-številna MDB Slavko Šlander (44) na republiško MDA Istra, ki je bila tudi med najboljšimi in osvojila visoko priznanje Trak akcije. Zaradi takšnih kadrovskih problemov smo obvestili republiški center za MDA in vodstvo zvezne MDA v Sisku, kjer bi morala sodelovati naša naslednja brigada. Kljub temu da smo se angažirali o-sebno in s pomočjo OK ZKS nam ni uspelo zbrati zadovoljivega števila brigadirjev (60), ki bi sodelovali na tej zvezni MDA. Poizkusili smo se tudi dogovoriti z brigadirji iz OK ZSMS Velenje, ki niso odšli na zvezno MDA Vlasi-na ter z manjšim številom brigadirja iz Siska. Prvi so se potem udeležili svoje 14-dnevne lokalne akcije na Golteh, mladi iz Siska pa so morali izpopolniti brigade iz svoje regije. Ker tako nismo uspeli zagotoviti ffopolne brigade za zvezno akcijo v Sisku, smo se v dogovoru z RK ZSMS in vodstvom MDA Goričko odločili, da že teden dni prej pošljemo vse razpoložljive brigadirje (28) na Goričko, kjer so imeli v tem času prav tako velike probleme s številom brigadirjev. Pred pričetkom zadnje izmene te akcije smo poslali še 14 brigadirjev, tako da je bila tudi ta MDB prekoštevilna in je za svoje dobro delo prejela Trak akcije. Prav tako smo poslali še 13 brigadirjev v dve pobrateni brigadi. V celoti kot je bil razrez oziroma še več smo poslali tudi štiri brigadirje na mednarodne delovne akcije. Končni rezultat bi • torej lahko bil odličen, saj smo prejeli dva Trakova akcij, več kot 40 udarniških značk in prav toliko priznanj, vse tri MDB so bile prekoštevilne, predčasno smo poslali brigadirje na Goričko zaradi slabe udeležbe drugih v predhodni izmeni, dodatno smo' poslali brigadirje na akcije v druge države itd. Kljub vsemu temu pa o-staja negativno dejstvo, da zaradi premajhnega števila brigadirjev nismo poslali MDB na zvezno akcijo Sisak, kar zamegljuje ostale velike uspehe celjskih brigadirjev. _ Če strnemo vse objektivne in subjektivne probleme, napake ter neprevide-ne težave, ki so pogojili neudeležbo naše MDB n a zvezni MDA, pptem lahko na kratko zapišetno naslednje: 1. kadrovski problemi v Centru za MDA pri OK ZSMS Celje in ceste menjave vodstva; 2. nedoslednost OO ZSMS pri evidentiranju brigadirjev (brez ustreznih sklepov samoupravnih organov in trdnih dogovorov z mladinci); 3. izrazito slabo eviden- tiranje v nekaterih večjih OO ZSMS v OZD in šolah, ki niso dovolj ali sploh nič evidentirale —• glej prilogo: razrez evi- dentiranih in udeleženih brigadirjev po šolah! 4. zaradi pomanjkanja kvalitetnih vodstvenih kadrov prepozno dokončno formiranje dveh MDB; 5. neodgovornost in ne- resnost posameznih brigadirjev ter njihovih vodstev v OZD, ki so kljub sklepom samoupravnih organov v zadnjem trenutku o-nemogočili udeležbo — razlog je bil pomanjkanje delovne sile v proizvodnji! (primer: Zlatarna, Emo, Merx itd.); 6. več .opravičenih primerov zaradi zdravstvenih razlogov; 7. zelo slabo opravljeno ali celo neresno delo pri e-videntiranju mladincev na srednjih šolah v Celju, saj je bilo premalo evidentiranih, po drugi strani pa jih je tudi veliko od evidentiranih kasneje odstopilo (npr.: ŠCBP, EŠC, TŠC, Gimnazija, PŠC, ZŠC); 8. neaktivnost aktivov štipendistov (ki v večini primerov sploh niso formirani v OZD, odtod tudi majhna udeležba študentov (edini pozitivni primer je Železarna ŠtcJre, ki je poleg svojega števila brigadirjev poslala še dva štipendista!); Poleg vseh teh okoliščin pa moramo vsekakor upoštevati še naslednje zunanje dejavnike, ki sicer vplivajo na rezultate slovenskega mladinskega prostovoljnega dela: 1. izredno dinamičen in ekstenziven razvoj MDA v SR Sloveniji po letu 1974 (v Celju smo šele leta 1976 prvič organizirali samostojno MDB, v letošnjem letu pa že 4 brigade, poleg 2 pobratenih in ene lokalne) je v prvem obdobju zahteval tudi dosti večjo pozornost pri razvijanju materialne osnove brigadirskega dela (nova urejena naselja, bližnja delovišča, kvalitetna brigadirska oblačila in o-butev itd.), kar pa ne moremo trditi za zdajšnje pripomb brigadirjev na materialni standard na -slovenskih. MDA; 2. prenatrpanost, s programi interesnih dejavnosti (včasih nekvalitetnimi) v popoldanskem času, saj si dosti brigadirjev predstavlja in želi ta čas bolj individualno izkoristiti; 3. pomanjkanje ustrezno usposobljenih in izkušenih vodstvenih kadrov, tako na akcijah, kot za vodstva MDB; 4. kljub očitnemu napredku v informiranju širše javnosti o rezultatih in uspehih brigadirjev pa zaostaja poglobljena in celovita agitacija in propaganda predvsem v osnovnih organizacijah (vzrok je treba iskati predvsem v ustreznih aktivnostih Centra za obveščanje in propagando pri OK ZSMS); 5. neustrezna pripravljenost tehničnih pogojev dela na deloviščih (oddaljenost delovišč in prevozi, slaba koordinacija dela med investitorji in izvajalci, težko primerljive delovne norme med posameznimi deli na isti akciji, itd.); 6. splošna družbenoekonomska in politična situacija, ki zaradi zaostrenih družbenoekonomskih in socialnih razmer odvrača predvsem srednješolsko mladino iz družin nižjih dohodkovnih kategorij od sodelovanja na MDA ter jih prisiljuje iskati ustrezne priložnostne zaposlitve, ki bi jim izboljšale njihov gmotni položaj. S tem v zvezi je tudi še marsikje razširjeno nepoznavanje in nerazumevanje poslovodnih struktur v OZD, šolah in še posebej štipenditorjev za priznavanje udeležbe na MDA kot obvezne počitniške ali proizvodne prakse v OZD. Dvojno vrednotenje udeležbe mladih delavcev in učencev (mladi delavci za čas udeležbe na MDA prejemajo ustrezno denarno nadomestilo) na akcijah pa bomo (Nadaljevanje na 15. str.) t VI. Tradicionalno srečanje štajerskih potapljačev V soboto, 19. septembra, je 32 potapljačev s Štajerske preverilo svoje sposobnosti v podvodnem ribolovu v Nerezinu na otoku Lošinju. Tekmovalci enega kluba in treh društev so se na najbolj množičnem tovrstnem slovenskem tekmovanju borili za najboljšo ekipno in posamično uvrstitev na VI. štajerskem prvenstvu in že drugič tudi za Strupehov memorial — poimenovanem po tragično .preminulem tovarišu in potapljaču Jožetu Strupehu. Iz celjskega kluba podvodnih dejavnosti LT EMO se je za odličja in naslov najboljšega podvodnega ribo-lovca na Štajerskem v letu 1981 borilo 14 tekmovalcev. Društvo podvodnih dejavnosti Trbovlje je na prvenstvo področja. Stari barba je še tik pred izplutjem zmajeval z glavo in v začetku ni bil voljan peljati čez razburkano odprto morje med Lošinjem in Unijami. Šele ko mu je organizacijski odbor pred-očil, da smo dovolj drago plačali barko (167 %, podražitev od leta 1980) in da mora biti v tej ceni tudi nekaj »Ijuljanja« je končno le pristal, da zapelje tekmovalce na otok Unije in sicer v njegov jugozahodni predel, kjer se je pričakovalo vsaj malo zatišja. Kljub Vsem težavam je celotna ekipa tudi letos pokazala izredno borbenost, saj skoraj ni bilo tekmovalca, ki bi ,se vrnil na barkačo brez ribe, čeprav vse niso potegnile kazalca na tehtmi- iNagraae tekmovanja, Jvrsnama vaza — »trupenov memorial, male ribice — priznanje za dolgoletno sodelovanje pobratenega kluba Škarpina iz Nerezin, ter zlata, srebrna in bronasta riba — nagradi za Štajersko prvenstvo ter plakete tega prvenstva poslalo 8 tekmovalcev, DPD Maribor 5 in lansko leto na novo ustanovljeni DPD Velenje 5 tekmovalcev.. Izred-' no močan jugo tudi letos ni prav posebno razveselil udeležencev, tako da je bil organizacijski odbor v posebno težavnem položaju, ko se .je odločal za izbiro lovnega ci čez kritično črtico,, ki je prinašala točke za uvrstitev. Skupaj so nalovili več kot 40 kg rib, od tega več kot 32 kg veljavnih. Ekipna uvrstitev je bila naslednja: 1. mesto KPD LT EMO Celje 14.740 točk, 2. mesto DPD Maribor 9.660 točk, 3, mesto DPD Trbovlje 5,360 točk i 4. mesto DPD Velenje bre točk. Posamezni tekmovalci s pri tekmovanju za Štajersk pokal dosegli naslednje šte vilo točk: 1. KLEPEC Drago KPD L' EMO Celje 5.700 točk, 1 HERNAVS Janez DPD Ti bovlje 5.360 točk in 3. GRE GORČIC Emil KPD LT EMC Celje 4.7.50 točk. Izredno tesna je bila boi ba za Strupehov pokal, ka; ti med veljavnim ulovom j bilo precej kar lepih in te? kih trofej, pokal pa prines samo ena, najtežja riba. Le tos si je ta pokal pridobi član DPD Trbovlje •— Hei navs Janez s 3.530 gramo težkim ugorjem in samo z nekaj dekagramov premaga Zupanc Toneta iz KPD L' EMO Celje, ki je ulov ugorja s 3.430 grami teže Tekmovanje, ali še bolje re čeno srečanje, se je končal zvečer istega dine, po uradni podelitvi nagrad, pokala in medalj — na svečani ribji »fešti«, kjer se v prijateljskem vzdušju srečajo in spoznavajo med seboj stari im na novo zainteresirani ljubitelji podvodnih športov. Osnovni namen tega srečanja namreč ni samo tekmovanje, ampak sta v ospredju dve hotenji, srečanje čim večjega števila za potaplj anj e usposoblj enih prebivalcev štajerske im kar je za kontinentalne potapljače še zlasti pomembno, da se jim pred pričetkom zime omogoči intenzivni trening v ustreznem okolju in pogojih, ;za katere so kontinentalni potapljači med zimo prikrajšani. Z zbiranjem kondicije skozi vse leto se krepi tudi obrambna moč našega splošnega ljudskega oidpora, kar daje srečanju še poseben pomen. Valentin David Najboljši potapljači — Anton Krebs, Emil Gregorič, Drago Klepec in Janez Kernaus REZULTATI KLUBSKEGA PRVENSTVA EMO V PODVODNEM RIBOLOVU ZA LETO 1981 NEREZINE — OTOK LOŠINJ 19. 9. 1981 Tek. št. Ime in priimek Število kom. . , Teža gramov Poseb. ribe ugor Število točk Mesto i. Klekac Drago 8 3.700 5.700 1 2. Gregorčič Emil 5 2.450 1.050 4.750 2 3. Krebs Anton 7 2.540 • 4.290 3 4. Zupanc Anton • 1 695 3.430 3.445 4 5. Vidovič Marjan 6 1.850 — 3.350 5 6. Veber Marjan 4 2.320 — 3.320 6 7. Magajna Vladimir 4 1.240 2.240 7 8. Speč Emil — — 2.060 2.060 8 9.- Mirnik Bogdan 3 850 — 1.600 9 10. Šef Davorin 2 960 — 1.460 10 11. Koprivc Štefan 1 1.190 — 1.440 11 12. Kolšek Milan 1 290 — 540 12 13. Planinc Branko — — — —■ ■ 14. Krajnc Adi — ■ — — — — Rezultati prvenstva Štajerske v podvodnem ribolovu za leto 1981, Nerezine — Unije 19. 9. 1981 1. KLEPEC Drago — KPD LT EMO Celje 5.700 točk, 2. HERNAUS Janez — DPD Trbovlje 5.360 točk, 3. GREGORČIČ' Emil — 4.750 točk in 4. KREBS Anton — 4.290 točk, ioba iz KPD LT EMO Celje, 5. ŠNUDOSL Milan — DPD Maribor 4.060 točk, 6. ZUPANC Anton — 3.445, 7. VIDOVIČ Marjan — 3.350, 8. VEBES Marjan — 3.320 točk, vsi trije iz KPD LT EMO Celje, 9. KRULE Jože — 3.050 in 10. FURMAN Andrej — 2.550 točk, oba DPD Maribor, 11. 'MAGAJNA Vladimir — 2.240, 12. ŠPEC Emil — 2.060, 13. MIRNIK Bogdan — 1.600, 14. ŠEF Davorin — 1.460 in 15. KOPRIVC Štefan — 1.440 točk, vseh pet iz KPD LT EMO Celje, 16. JELENKOVIČ Mira — DPD Maribor 960 točk, 17. KOLŠEK Milan — 540 točk, 18. PLANINC Branko, 19. KRAJNC Adi — vsi trije KPD LT EMO Celje, ter 20. TURK Milan, 21. DOLENC Franc, 22. PERKO Ljubo, 23. HERNAVS Milan, 24., HA-VEK Fric, 25. POVŠE Dušan, 26. ŠKRBEC Borut, vsi DPD Trbovlje, iz DPD Velenje pa 27. ŠAFARIČ Drago, 28. BORUTA Marko, 29. HERMAN Jernej, 30. EBERLICH Marko, 31. VUČINA Nebojva in 32. BRAČKO Edi iz DPD Maribor. Uspeh naših gasilcev 19. septembra 1981 se je odvijalo v Šentjurju pri Celju regijsko tekmovanje gasilskih društev in enot civilne zaščite. Na tekmovanju so se zbrala vsa najboljša gasilska društva in enote civilne zaščite. Kljub močni konkurenci pa so se predstavniki naše delovne organizacije odlično Osvojili so namreč kar dve prvi in dve drugi mesti. Prvo mesto sta osvojili ekipa veteranov ter ekipa moških v B kategoriji, dve drugi mesti pa ekipa moških in ekipa žensk v civilni zaščiti. Lep uspeh naših prizadevnih članov industrijskega gasilskega društva in članov civilne zaščite. . Čestitamo! Pokali gasilskega tekmovanja, katere je sprejela naša ekipa 0 športni rekreaciji kot stvariteljski pavzi Spoznanje, da človek ne more nenehno delati, da mora v ritmičnih presledkih tildi izpreči, je že 'prastaro. Hipokrat, oče^ znanstvene medicine je učil, da mora biti v vsem mera, tako pri delu, kot tudi pri počitku. Isto misel beremo tudi v starih spisih o indijski jogi. »Joga ni za Tistega, ki preveč dela, preveč spi ali preveč je.« Stari Rimljani so poznali »otium« — prošti čas, v -katerem se je človek posvetil tisti dejavnosti,. do katere je čutil posebno ve-- selje. Umski delavec mora kdaj pa -kdaj popustiti napeto uzdo svojega duha, prav to pa se dogaja med igrivim delom im zabavnim govorjenjem. Ni slučajno, da najdejo celo državniki in znanstveniki čas za lov, planinstvo, tenis, golf ali podobno. Tudi ni slučajno, da se u-kvarjajo nekateri v prostem času z glasbo ali na primer Ordinacijski čas obratne ambulante MO Celje Popoldan : od 14. do 16. ure od 14. do. 16. ure Dopoldan: Ponedeljek od 7. do 13. ure Torek od 7. do 13. ure Sreda od 7. do 13. ure od 14. do 16. ure Četrtek od 7. do 13. ure od 14. do 16. ure Petek od 7. do 13. ure od 14. do 16. ure Prednost (-mirno predpisanega reda) imajo osebe, "ki so prišle iz "delovne' organizacije EMO s posebno DOVOLILNICO za IZDAJO PKOPUSTNICE katero izda ambulanta za prvo pomoč oziroma gasilska dežurna služba! ;:Pxvi pregled — sprejem zdravstvenih 'knjig od 7. do 8. ure in od 14. do 15. ure Kontrolni pregled . - - — sprejem knjig: od 8.. do 10. ure Injekcije: od 7. do 8. ure Prevezi: . od 8. do 9. ure Fizioterapija: od 7. do 13. ure Sprejem na delo (torek in četrtek) ob 10. uri iSi s tem a tsk-i pregled po predhodnem naročilu in z napotnico ob 7. uri -Uveljavljanje tsaleža brez čakanja za nego otroka in- za paciente EMO, če stalež urejujejo svojci od 7. do-dl. ure. Pisanje receptov brez čakanja — samo kronični .bolniki, ki so dogovorjeni z zdravnikom OA EMO. Torek od 11. do 12. ure in od 15. do 16. ure Sreda od 15. do 16. ure Četrtek od 11. do 12. ure in od 15. do 16. ure Čas malice: od 9.30 do 10. ure! slikanjem. Treba je izpreči, posebno- knnec Tedna, in se posvetiti tistim dejavnostim, ki človeka poživljajo in mu ohranjajo stvariteljske sile. Med- tem ko je bil šport v preteklosti le ena od možnih dejavnosti v prostem času, smo danes, v dobi motorizacije in osiromašenja' vsakdanje gibalne dejavnosti vse bo-lj prepričani, da bi bil konec tedna slabo izkoriščen brez izleta ali sezonskega športa. Še pred 'desetletji so pripisovali poseben pomen imenitnemu nedeljskemu kosilu, danes pa se raje pogovarjajo o tem, kam bomo šli, koliko bomo prehodili. Sodobni človek vse bolj čuti, da mu je rekreiranje resnično potrebno. Gre za spoznanja, ki jih tudi znanost potrjuje. Iz izsledkov eksperimentalnih raziskav M,- Sečenova in J. P. Pavlova. je razvidno, da pasivni počitek ni najboljše sredstvo proti utrujenosti možganskih celic. Ruski fiziologi-priporočajo duševnim delavcem telesne vaje po vsaki poldrugi uri dela. Značilna je izpoved škotskega pisatelja Archibalda Cronina: »Delam zelo nenavadno. Napišem po 406 besed, nato vstanem, odidem na"vrt, se sprehajam po vrtu dvajset minut, potem pa se spet vrnem in delam naprej. Ker sem zdravnik, vem, da je možganom potreben počitek in da je to " zelo pomembno.« Pri aktivnem počitku gre za spremembo okolja in dela, za aktivnost spočitih živčnih celic, pa tudi za boljše prekrvljenje celotnega tkiva. Nekateri se odločijo za sprehod, nekateri za gimnastične vaje. Najboljša rešitev pa bi bila v tem, da bi se odločili, posebno za ko- Kadrovske vesti OD 1. 9. 1981 DO 30. 9. 1981 Sprejeti na delo: SAVIČ Dragana, BOŽIČ Bogomir, ČRETNIK Ivan; GOTER Milan,' KUKOVIČ Martin, PEPELNIK Franc, ČUČEK Dragotin, PERC Alojz, MEMIŠEVIČ Jasim, DRAGANOVIČ Ifet, GROBIN Anton, KOPINŠEK Vinko vsi TOZD Posoda, ROZMAN Verica, PINTER Zdenko, KRAGOLNIK Bojan, JURŠE Robert vsi TOZD Kotli, OBREZA Roman, JOSIPOVIČ Ljubisav, RAZGOR Cvetko, KOSIČ Branislav, ŽNIDAR Boris vsi TOZD Kontejner, MERNIK Igor, RAVNJAK Dušan, VEŠLIGAJ Albert, KRAJNC Bojan, BINCL Darko, PONGRAC Anton, ŽLENDER Erik vsi TOZD Orodjarna, Š1BANC Drago, SKALA® Andrej, RAMŠAK Aleš, MAHNIČ Srečko, VERHOVŠEK Zlatko, LEŠEK Zlatko, PODHRAŠKI Silvo, ŠKORJANC Ivan vsi TOZD Vzdrževanje, CENTRIH Marija Skupne službe, ILIČ Pero, ZDOVC Tomislav, VUKOMANOVIČ Zoran vsi TOZD Frite, EINFALT Božidar TOZD Radiatorji. Iz DO so odšli: KRALJ Amalija, PETRONIJEVIČ Mitorad, LIPOVŠEK Ivan; KOJIČ Radovan, MEDVED Viljem, BORE-NOVIČ Mile, GRMOVŠEK Jože +- TOZD Posoda, ZALOKAR Milena, ŠTABUS Avguštin, HANŽIČ Aleksander — D3SS, MAKSIČ Savo, KOROŠEC Zvonko, FERENČAK Mladen, ŠUČUR Milivoj, ZAGVOZDA Cvetko, PEČEK Milan, ZEC Radovan — TOZD Kontejner, BELTRAM Marjan, PIAVEC Danimir, KROPEČ Marjan — TOZD Vzdrževanje, LUGARIČ Karl, APAT Iztok — TOZD Radiatorji, EJUP Senad — TOZD Frite. Upokojili so se: JAGODIČ Zlatko, TOZD Posoda, Popovičeva 51, Celje; VANOVŠEK Kristana, TOZD Posoda, Čopova 12, Celje; NOVAK Ivanka, TOZD Posoda, Spodnje Grušovlje 21, Šempeter; VREČKO Milan, TOZD Posoda, Kersnikova 4 a, Celje; ČUDEN Ivan, TOZD Posoda, Kovinarska 16, Celje; KONČAN Konrad, TOZD Frite, Mariborska 76, Celje; KOVAČIČ Stanko, TOZD Orodjarna, Mariborska 68, Celje; GROSEK Jože, TOZD Kotli, Brecljevo 44, Šmarje pri Jelšah; VENGUST Rudi, TOZD Vzdrževanje, Ljubečna 76, Škofja vas; KOKOL Stane, TOZD Vzdrževanje, Kidričeva 23, Celje. Poročili so se: GABERŠEK Zdenka BOBNIČ, DSSS; ŠKET Cecilija — ŠKORJAK, TOZD Posoda; AMIDŽIČ Rajna — JOVIČ, TOZD Posoda; ALEKSIČ Milonka — DI-. MITRIJEVIČ, TOZD Posoda. Premeščeni v mesecu septembru 1981 SIMIČ Branko iz TOZD posoda y TOZD Odpreske, PUŠELC Renata iz DSSS (Grikvenice) v TOZD Posodo, VODIŠEK Marija iz DSSS (Crikvenice) v TOZD posodo. nec tedna, za kaj takega, v prostem času so tudi ho-kar ima naravo igre oziro- dilni športi (lov, nabiranje ma športnega razvedrila. Ze- gozdnih sadežev, veliki lo primerna oblika aktivnosti golf). &MA$iKe4> SPOBOtlLA SODELAVCEM Ob odhodu v pokoj se prav lepo zahvaljujem za lepo daTilo, 'ki mi bo v trajen spomin, vsem sodelavcem obrata strojno ključavničarstvo ter tov. obratovodji za izrečene besede. Iskrena hvala za vso pozornost. Kolektivu EMO želim veliko delovnih uspehov. Stane Kokol (Nadaljevanje z 12. strani) prav tako morali analizirati in obravnavati s predpostavljeno zahtevo, da tudi učence in štipendiste njihove OZD enako nagradijo, kot če bi opravili pri njih obvezno prakso. 7. ne dovolj razširjeno mladinsko prostovoljno delo v temeljnih delovnih in življenjskih okoljih, kar se odraža v premajhnem organiziranju lokalnih akcij v OO ZSMS v TOZD, šolah in KS. Vzrok je tudi y neorganiziranosti klubov brigadirjev, ki bi te aktivnosti izvajali prek celega leta in na ta način afirmirali prostovoljno delo in vključevali veliko večje število mladih (dosedaj formirani in delujoči klubi brigadirjev v Železarni Štore in Kmetijskem šolskem centru ter nekaj manj aktivnih klubov na drugih šolah potrjujejo potrebo po njihovem delovanju). Vse te okoliščine bomo morali širše obravnavati v okviru javne razprave o nadaljnjem razvoju mladinskega prostovoljnega dela v SR Sloveniji, ki jo bomo morali pričeti najprej v OK ZSMS in nato voditi vse do republiškega in zveznega nivoja organiziranosti zveze socialistične mladine. Za Občinsko konferenco ZSMS Celje Darko Končan Časopis izhaja dvakrat mesečno kot glasilo delovne skupnosti EMO Celje in ga prejemajo vsi člani te delovne skupnosti brezplačno. Ureja ga uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik: Viki Klenovšek. Tehnična oprema: Jože Kuzma. Naslov uredništva Celje, Mariborska 86, telefon 23-921, interna 238. Po mnenju Republiškega sekretariata za prosveto in kulturo Ljubljana, je časopis oproščen plačevanja davka od prometa proizvodov (št. 421-1/72 z dne 22. 5. 1973). Tisk in klišeji AERO Celje. Naša dežurna kamera V kleparskem oddelku TOZD Posoda se je od svojih sodelavcev poslovila Zlatka Jagodič, ki je odšli v redno upokojitev. Sodelavci so se od svoje dolgoletne kolegice lepo poslovili. Križanka št. 9 NAVPIČNO: 1. KADU- NJA, 2. O, 3. VR, 4. EOL, 5. NKOJ, 6. TOKAJ, 7. IKA-ROS, 8. ROCELJ, 9. A, 10. TAJ, 11. ITALIJA, 16. RAJANJA, 18. IKA, 20. RESTAVRACIJA, 28. NELA, 30. DRAMATIČNO, 33. KAKTEJA, 34. OCENA, 36. BLAZI-RAN, 37. NAR, 38. NIPON, 40. OKARINA, 45. RK, 46) N, 47. BRAVO, 50. U, 52. N, 54. KRK, 56. R, 62. R, 64. B. KRIŽANKA št. p VODORAVNO: 1. priimek-« glavnega urednika Emajlir-ca, 9. stenska preproga — Slika iz preje, 10. sibirski ve-' letolk, 12. krogle za balinanje, 13. ¡povrtnina, 15. del .besede Dekan, 16. židovsko moško ime, 18, del obleke, 20. priimek prvega predsednika AVNOJ (Dr. Ivan), 22. oborožena tatvina, 24. svetlobni žarek v tehniki, 26. prislov, tudi kratica za teritorialno obrambo, 27. Anteus, 28, avtomobilska oznaka Kube, 29. tretja oseba ednine sedanjega časa od glagola »ne biti«, 30. redko moško ime, 33. kis, 35. trinajsta in petindvajseta črka, 36. re- • dek, poseben, 40. prebivalci otoka Itake, 41'. japonska samomorilska letala v II. svetovni vojni — božanski veter. NAVPIČNO: 1. prebivalec kovaškega kraja na gorenjskem, 2. začetnici imena in priimka vodje splošne službe, 3. kratica narodno osvobodilne borbe, 4. Brencelj, 5. planina nad Mostarjem, tudi nogometni klub, 6. surovi emajl, 7. notri — nemško, 8. priimek dveh referentov v nabavni službi, 11. arena, ring, 14. grob, neotesan, 17. priimek umrlega egiptovskega voditelja, 19. znoj, tudi steza, 21. tovljenje,- 23. vodoravni, ravni, 25. petnajsta črka, 27. vetrovka, 28. avtomobilska oznaka Cetinja, 31. nasprotje od nesreče, 32. izdelane iz klenega lesa, 34. športno gibanje za zdravje) 37. hoditi, korakati, 38. kazalni zaimek, 39. vpiši TAZ. Slavi Slavi V skladišču gotove ¡posode so se poslovili od poenterke Kristine Vanovšek, ki je pravtako odšla v redni pokoj. In naša kamera je oba dogodka zabeležila. REŠITEV KRIŽANKE št. 8 VODORAVNO: 1. KO- VENTIRATI, 12. A, 13. ROKOKO, 14. AT, 15. Dr., 17. LOKACIJA, 19, UAR, 21. JAREK, 22. L, 23. NJEN, 25. JOLA, 26. I, 27. JASEN, 29. SJ, 30. DJ, 31. ANT, 32. EK, 34. ORA, 35. JABLANICA, 38. NAVLAKA, 39. EMO, — I, 41. RA, 42. TR, 43. NAK, 44. PRAZNE, 47. BATA, 48. OKCI (zahod), ,49. JUR, 51. IR, 53. IRKA, 55. ARČI, 57. JAR, 58. SV, 60. NN, 61. BRANKA, 63. OBOA. ZAHVALA Ob tragični izgubi drage hčerke Darje Krajnc se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so jo pospremili na njeni prerani zadnji poti, še posebej pa sodelavkam in sodelavcem iz montaže, emaj tirnice in servisa za darovane vence in cvetje, kakor tudi OOZ sindikata za izkazano pomoč. Žalujoči .mama Jožica Babič oče Andrej Jevšinek sestra Simona ZAHVALA Ob boleči izgubi mojega dragega očeta Matevža Škofleka se iskreno zahvaljujem sodelavcem TOZD Posoda — montaža za venec in izrečeno sožalje ter za spremstvo na njegovi zadnji poti. Žalujoči sin Branko Škoflek ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame TEREZIJE KMECL se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem TOZD Orodjarna, ki so jo spremljali na njeni zadnji poti in darovali vence. Hvala tudi pevcem Svobode, ki so jo s pesmijo spremljali k zadnjemu počitku. Žalujoči sin Karli z družino ZAHVALA Ob bridki izgubi preljubega očeta Martina Rojca se najtopleje zahvaljujem svojim sodelavcem strojnega obrata za bodrilne osebe ter izkazano pozornost z vencem ter OOZS za denarno pomoč in izrečeno sožalje. Sin Tine Naš humor V statistiki športnih dosežkov delavcev EMA niso zajeti vsi tisti, ki eno ali pa tudi več ur pred koncem delovnega časa hitijo čez ovire domov. »Tovariš doktor, oči me »Ja kdaj pa?« »Kadar gledam cene«. »Mama«, zaupa tajnica v rosnih letih svoji materi, »otroka pričakujem«. »O, ti ljubi bog! Kdo pa je oče?« »Nekdo 'iz pisarne«. »Zaupaj mi njegovo ime«. »Tega sicer ne vem, prepričana pa sem, da ni Vlado, kajti njega na proslavi rojstnega dne ni bilo«. zelo bolijo!« »Tovariš natakar, poslušajte, kaj pa pomeni te triče-trt kavine usedline?« »Kaj pa jaz vem. Tukaj sem zaitč, da strežem in ne da prerokujem!« »Pravite mi, da ima laž kratke noge! Potem pravite, da sem s svojimi lažmi daleč prišel! Se vam ne zdi, da ti dve trditvi ne gresta ravno najbolj skupaj.« »Ne, ne, tega ne vzdržim več, vzdihne mati.« »Kaj pa je mami?« je radoveden petletni sinko.« »Na živce mi gre, ker tvoj toratec ves dan joka,« »Ja mami, ali ti v porodnišnica niso dali navodila za uporabo?« V ZDA je mnogo dovtipov o starih devicah, ki zvečer pogledajo pod posteljo, polne strahu ali upanja, da bodo tam našle moškega. Naslednji je verodostojen — staro dekle iz Philadelphije je sredi noči telefoniralo policiji: »Hitro pridite! V mojem stanovanju sta dva moška. Hotela bi, da vsaj enega vr-žete ven!« »Ker ni neizpodbitnega dokaza, da ste vino res Ukradli in ker doslej še niste bili kaznovani, ste oproščeni kazni ...«' »Ali lahko potem vino obdržim?« V CELJU NI MR no (SVOJE) MODERNE GALERIJE ,,, /MRHO PA LIKOVNI SALON - SLALOM ... SUM SE ZNAJDI MED VRATC V ... CIRKUS IN NAŠ OKUS IMAMO ZIDNE, TALNE IN ZOBNE 0BL06E V,mt>Emi GALERIJI SO RAZSTAVLJENE ŠTEVILNE NEDOKONČANE SURE , STARE PLASTIKE, V ZADNJEM ČASU PA CELO NAGROBNE PLOŠČE Z OPIČJIM OBLIČJEM .,. BEL GOLOB JE SIMBOL MIRU DVA GOLOBA -ZAŠČITNI ZNAK ZA TOALETNI PAPIR . POHABLJENI GOLOBI -(6A6EAJE) SO SIMBOL ZA OMEJENCE „, „ . - GOLNflSl GALA GALERIJA 19S1 Ometnik! Umetnik, slikar in graf/k je začel delati še z - ometom nfliSla jyjj rT?fffrnf fif iJWfi íílwffl in Sfrixicíajt 999, ne galeja,,. tfamiZ l,R, ISKRICI C^Lats.u.0 tzjZAw) Sin uglednega občana se jim njihovi starši niso do-je rad potepal z drugimi volili, da bi se igrali z me-dečki po cestah. Mati ga noj!« je oštevala. ------- »Ali ne moreš malo mi- V knjigarno pride mo-rovati? In navsezadnje, kje ški srednjih let in vpra-je zapisano, da se moraš ša: »Ali imate knjigo Mož igrati vedno s temi po- — gospodar v hiši?« kvarjeniml dečki. Zakaj si Prodajalka: »Tovariš» ne poiščeš. boljših?« fantastiko imamo v dru- »Saj sem jih hotel, pa gem nadstropju!« Šest vprašanj -šest odgovorov S tem denarjem ,ki ga dobimo sedemnajstega kot osebni dohodek vedno težko zdržimo mesec dni. Kaj naj storim? Na vaše konkretno vprašanje lahko damo načelen odgovor: manj jejte ali pa več delajte. Predvsem popoldne!. Ali lahko v sedanjih stabilizacijskih prizadevanjih tudi jaz sprejmem kakšen stabilizacijski sklep? Načelno da. Pred tem pa morate najti nekoga, ki bo vaš sklep tudi realiziral. Vsako jutro se zbudim s čudnim občutkom, da se je čez noč nekaj podražilo. Kaj naj storim? Takoj preberite časopis, da boste na tekočem. Večkrat sem slišal, da naši delegati spijo. Tudi jaz sem delegat, pa me zanima kako je s tem? Ne belite si glave. Obrnite se na drugo stran in spite dalje. Ali imajo delegati delovnih organizacij sploh kakšen vpliv na sprejem srednjeročnih planov SIS? Načelno da. Na koncu vedno glasujejo ZA! Večkrat slišim, da je potrebno poostriti osebno odgovornost. Kako to storiti? Tovariš delegat! Obnašajte se odgovorno. Poglejte samo, kakšna vprašanja postavljate!