Političen list za slovenski narod.
Po i»o5ti prcjeman veljil: Za celo leto predplafa 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta
4 gld., za en inesee 1 gld. 40 kr. V administraciji prejemali vcljil: Za celo leto 13 gl., za pol leta G gl. 50 kr., za 6etvt leta 3 gl. 30 kr., za en mesec 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gl. 20 kr. vež
na leto. — Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedieija Poljanska cesta št. 32.
Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna pctit-vrsta: 8 kr., So so tiska enkrat: 12 kr., čo se tiska dvakrat; 15 kr., i-o so tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rolioplsi se ne vračajo, ncfrankovana pisma so ne sprejemajo. Vrcdništvo je na Poljanski cesti h. št. 32. Izliaja vsak dan, izvzemsi nedelje in praznike, ob '/jfi. uri popohidne.

V Ljubljani, v soboto 5. janiivarija 1884.
Letnik XII.
^azaj, naprej?
(Dalje.)
V srednjem veku klanjali so se v imenu dežele vladarjem le stanovi, t. j. plemstvo in višja duhovščina, kajti le ti so imeli kaj veljave v deželi, a sedaj so se vklanjali vladarju v imenu dežele izvoljeni vseh treh stanov, ker zastopniki ljudstva se volijo tudi iz selskih in mestnih občin. Od Vrhnike do Ljubljane so se navadno vozili po vodi cel dan, sedaj pa je svitli vladar obiskal v enem dnevu Idrijo, Postojno in bil zopet ob istem dnevu v Ljubljani. Kolika razlika zopet v teh odnošajih, kolika razlika v življenji narodov med nekdaj in sedaj! Da pa zopet prestopimo na politično polje, vprašajmo se, kako je bilo to mogoče, da se je smel Slovenec pokazati pred obličje svitlega vladarja?
Potrebe časa so osnovale države, vsaka država ima pred sabo kak gotov cilj in prizadeva si to doseči, v to svrho išče pripravnih sredstev. Kakšna je bila namera Avstrije v preteklosti, je znano iz zgodovine, ali Avstrija ni več tista, kakoršna je bila še ob začetku tega stoletja. Kar se je dolgo časa pripravljalo, zvršilo se je 1. 18G6, in bilo dognano 1. 1870. Avstrija je zgubila prevago. na Nemškem in Laškem in stopila v prijateljske odnošaje k tem deželam. Vsa vnanja politika se je pa spremenila I. 1878, to pa vpliva tudi na notranjo politiko. Avstrija išče težišča sama v sebi, opira se na svoje narode, prizadeva si pravična biti različnim narodom, ki v nji prebivajo. Naša država pa je skozi in skozi pravna država, povsod varno in previdno ravna, premembe se ne vrše kar na vrat na nos, a vrše se vendar le, čas le hiti naprej in s časom napredovati morajo tisti, ki imajo državno krmilo v rokah. To spoznajo vsi, kteri hočejo resnico govoriti, tudi zunaj v Nemčiji to glasno pripovedujejo. Tako je pisala te dni „Kdln. Ztg." o preobratu av-.strijske politike, ter pravi med drugim: Avstrijska državna misel zahteva sedaj avstro-slovansko politiko na Balkanu. Svetovni položaj sili Avstrijo, da jemlje v svoji zunanji politiki v poštev ruzdeljenje Slovanov, kakor ga podaje zgodovina v vzhodno pravo-
slavno in zahodno katoliško polovico. Nalog avstrijskega Nemštva je tedaj v tem, da išče posredovanja med avstro-slovansko politiko in neovrgljivini zahte-vanjem za ohranjenje nemškega posestva. Mogočna Turčija je bila Nemcem in Madjarom najmočnejša bramba v mnogojezični Avstriji, prijaznost do Turčije je bila v tistem položaji najboljša politika. Danes je obema računiti z drugačnimi razmerami. Avstrija mora biti na balkanskem poluotoku le kladivo ali nakovalo. Nemški Avstrijanci bi tedaj prav storili, da bi izbrisali iz svojega programa mrzenje, ktero imajo zoper avstrijsko postopanje na Balkanskem poluotoku. Obličje Avstrije mora se sedaj po postavi najmanjšega upora ozirati na vzhod. Nemška inteligenca mora se ravnati po tem novem položaji, ki se je pričel v minolem desetletji .... marsi-ktere predsodke popustiti .... da zanaprej izvršuje svojo nalogo . . . nositi nemško kulturo na vzhod (?)".
Ako pravcati Nemci spoznajo potrebo, da morajo Nemci v Avstriji opustiti marsiktere predsodke in se razpoložiti po spremenjenih okoliščinah, ako je sam Bismark avstrijskim Nemcem očital, da so za deset let vselej l^za idejo prekasni, je vendar očitno, da je taka politika umestna in najboljša za sedanjo dobo. Vidimo pa tudi, da se je sedanja modra in previdna vlada poprijela to politike, in noče, da bi v Avstriji narod zatiral narod. Vsem morajo biti jednake pravice, ker nosijo jednaka bremena. Presvitli vladar objema vse narode z jednako skrbjo in ljubeznijo, in to se je prikazalo vse omenjene zgodovinske dneve meseca julija preteklega leta.
V vsakdanjem življenji vsak le toliko velja, kolikor more plačati, to je sicer zelo samopridno načelo, a je vendar le tako. Eavnajmo se pa raje po drugem pregovoru, ki pravi: „Pomagaj si sam in Bog ti bode pomagal". Po tem pregovoru so se Slovenci dosihmal ravnali in zato so napredovali, in to tudi veljil za prihodnost. Giskra je nekdaj rekel Slovencem: Ako hočete imeti narodne šole, osnujte si jih! Vsak ve, da se tako odgovarja temu, komur se nič dobrega ne privošči, a Slovenci zarad tacih odgovorov iz ust državnika niso obupali, marveč
pridno, marljivo in vztrajno delali na literarnem in političnem polji; svetovne okoliščine, kakor smo ravno prej razpravljali, so jim bile ugodne kolikor toliko, in tako je prišlo, da so vsaj na Kranjskem prišli do nekake politične in javne veljave, kakor se je to kazalo lanskega leta. Iz tega vsakdo lahko vidi, da trud in prizadevanje rodoljubov ni povsem zgubljeno, posamezni sicer ne vidi vselej vspeha in ne doseže tega, kar si je prizadeval, a njegovo prizadevanje vendar le javnosti koristi.
(Konee prih.)
O Matici Slovenski.
Družba sv. Mohorja pa Slovenska Matica ste dve veliki književni vstauovi, kteri zanimate pač vsakega slovenskega domoljuba, in je prva za slovensko ljudstvo sploh, druga pa za razum-ništvo njegovo velike velike pomembe.
Pred nekterimi leti so se bili jeli nektori zaletavati v družbo sv. Mohorja, v njegov od-bar, češ, naj se drugače vstanovi, da bodo družba narodu slovenskemu donašala več koristi. Odbor se je po svojih pravilih oglasil čvrsto, hrup je pojenjal, in družba deluje spet mirno in vspešno. Nekaj let pa vže se dviga hrup zoper Matico našo ter nočo utihniti. V poslednjem občnem zboru mislilo se je, da se prevstroji društvo in tako potolaži hrup, a — ni se doseglo. Odložila se je ta prememba, in v tekočem mesecu ima se dovršiti v izrednem občnem zboru. Da se ta stvar dožene na korist društva pa na čast in prospoh narodu, to je občna želja, ktera se razodeva v raznih nasvetih. Več oči več vidi. Naj se taki nasveti priobčujejo, dokler ni prepozno; tako ravnanje se grajati ne moro. Komur je prospoh slovenskega naroda sploh mar, temu mora biti tudi prospeli družbe sv. Mohora in Slovenske Matice v čislih. In to je brez dvombe vsakemu pravemu radoljubu. In v temu oziru se nam prav dozdeva, da se je oglasil „Kres" (I. IV) ter povedal iskreno nektere svojo misli. Naj se presojajo, popravljajo in pomnožujejo v občinstvu slovcnsken) sploh, da more potem občni zlior in po njem odbor
LISTEK.
Pri čevljarji v vasi.
„Vasovak'CV sem ti pripeljal, Pavle, vasovalcev, če ti bo prav?" Tako ogovoril je, stopivši v hišo, Prezarček Krulčevega Pavleta, ki jo pri nas šival.
„Prav, prav! — odgovori mu Pavle. Saj veš, da človek se naveliča sedeti pri teh čevljih, posebno če mora dan v noč potezati.i'-
„Rad verjamem, rad — pravi Prozarček. — To sem že sam skušal pri svojih sevnieali. Prav zato .sem bil danes povabil te-le ljudi na večer k meni, da bi mi krajšali čas, da bi mogol zdelati Brinovcu sevnico, ki sem mu jo obljubil prine,sti pred pšenično setvijo. Pa je že tako, da se človeku rado kaj naredi, kedar hoče kaj pohiteti. Jločno sem bil že zdelal, samo locaj sem mi.slil še nekaj porezati, pa no vem, kako sem plenta delal — no-žič mi je izpodletol, pa se zasadil v palec do kosti. Moral sem vso pustiti, kaj pak sem hotel, ker nisem mogel nobene stvari prijeti z levo roko. .
„Kaj ne, — prestriže mu Pavle besedo — potlej si pa k meni prišel, ko nisi mogel več delati? Lep prijatelj si!"
„E, precej se pa vendar ne bosta sprla!" — mori čevljarja Tokec.
„Tako so lahko prepirava do sodnega dne — zavrne ga brž Pavle — pa ne bo nikjer nič jeze. Kaj ne, Prezarček, da ne?"
„Knj to vprašaš? — odgovori mu ta. Saj veš, da sva prijatelja."
„Vidiš, ti si človek, da malo tacih pod soln-cem — hvali ga čevljar. Zato ti l)om pa zdravilo povedal, da se bo raiui precej zacelila. Jutri pojdi za Lolikarjevo mejo, pa natrgaj rajnie. armana pa jezička, ki belo cvete. Tem zeliščem iztrebi rebra in debelejše niti, kar je dolirega, pa stolci z lesom na lesu. Potlej prideni košček starega sala, za dober ocvirček vrednosti, in spet tolci vso skupej, dokler se salo kaj razloči. To zelenkasto mazilo devaj na bolečino, pa stavim, da mora biti palec v treli dneh zdrav. Oni dan so je bil Krznarjov fant precej močno v nogo v.sekal, nasvetoval sem mu to zdravilo, pa jo bilo kmalu dobro. Le poskusi še ti, boš videl, da se ne boš kesal."
„Bom pa — pritrdi Prezarček — saj to no stane veliko. Tiste trave je, kolikor jo kedo hoče, tam za Lohkarjevim prelazom, sala se pa tudi dobi pri hiši še za kak zmazek. Si bom pa enkrat čevlje menj namazal, pa se bo pogrešilo. Ce bo pomagalo, ti bom pa splel za plačilo peharček, boš hotel, da boš imel klince v njem, saj vidim, da ti ga je treba.
„Je že prav" — pravi mu Pavle. Ko to izgovori, dene na koleno železno ploščo, položi nanjo podplat in ga tako nateplje, da bi se kmalu ogenj delal. Vasovalci ga kar molče gledajo, nekteri si pa še celo ušesa tišče, da ne bi oglušili. Ko jenja razbijati, si vsi oddahnejo, Kresetov -lanez ga pa, da bi ga kdo drugi s čim ne prehitel, brž vjiraša: Kje si pa zdaj šival, da to tako dolgo ni na spregled ? Sem dejal, da bi prišel meni ene čevlje naredit, z lecmi."
„Bom že prišel — odgovori Pavle — drugi teden. Zdaj nisem mogel. Spravili so mo ))ili tji^ v Brezovce, pa me niso izpustili iz vasi, dokler jim nisem zakrpal zadnjega podplata. Komal sem s šivanjem od hiše do hiše kakor prosjak z malho, pa so tisto staro starino vkup nosili, da sem bil že sam
društveni pravo ukreniti. V ta namen posname naj dotiene stvari tudi „Slovenec''.
V drobnostih svojih našteva ^Kres" najprej razpravo v Letopisu slovenske Matico za 1. 1882/83, potem knjige, ki so so dale družnikora za ti dve leti, in vmes pravi: O vrednosti posameznih tu navedenih spisov bodemo menda pozneje poročali. Ali sploh pa moramo reči, da srao lahko zadovoljni z letošnjim Letopisom. Odbor je storil velik korak naprej, in zdaj jo upati, da spravi voz Matice Slovenske v pravi tir, ali treba še bode opreznosti in čilega delovanja. Pričakovati je, da ne bodo več delalo tiskarne Matici homatij in zamude, in da bodemo odslej naprej redno dobivali svoje knjige. Za letos pa naj vzame odbor našo hvalo na znanje!
Sledeče besede pa pošiljamo vsem prijateljem naše Matice v preudarek. Da je odbor odločil, še dalje izdajati knjigo pod imenom „Letopis Matice Slovenske", to celo odobrujemo. Ali Letopis naj do-naša le večje razprave znanstvene; kajti za kratke spise je prostora dovolj v „Zvonu" in „Kresu". V letošnjera Letopisu je več kratkih sestavkov, ki bi se gotovo bolje prilegali omenjenima časopisoma, nego Matičinemu Letopisu. Dalje se naj gleda na to, da bodo sestavki večino udov zanimali. Po Letopisu in drugih prej izdanih Matičnih knjigah sodeč, mora pač človek misliti, da so Slovenci prava „gens filo-logica". Marsikaj sodi pač samo za veliki slovenski rečnik, ki se baš sedaj izdeluje! Podajajte ljudem več berila, ki vsakega obče omikanega Slovenca zanima, in tedaj ste lahko prepričani, da bode število udov brez olicijalnega agitovanja hitro naraščalo. Tukaj je tudi odgovor na vprašanje, zakaj se udje pri Matici ne množijo. Toliko je vsaj mene skušnja izučila.
Piše se, da „naši časopisi glede Matice ne izpolnjujejo svoje domovinske dolžnosti. Nihče ne uvažajo slabega novčnega stanja Matičinega, vsakega je samo zabavljanje in ujedanje nd-njo!"
To beroš v „Ljub. Zvonu" IIL p. 810. — Kolikor nam znano, podpirajo vsi odlični naši časopisi Matico. Osobito pa smo mi v znanstvenem oziru Matici neposrednje več koristili, nego oni listi, ki le poročila o odborovih sejah prinašajo. Slabo novčno stanje pri Jlatici pa smo tudi vedno uvaževali. Matica je za 1. 1880 izdala knjig s 731 str. v 8®, za L 1881 s 773 str. v 8», za 1. 1882 s 656 str. v 8» in za 1. 1883. Spomenik s 240 str. v 4«. A nikdo od nas ni oponašal Matici, da tako malo berila svojim udom podaje, pač pa so ji to očitavali za 1. 1880 nekteri gospodje v Ljubljani, rekoč: „Saj vendar nMatica" menda ni nobeden nVolksverein", ki izdaje kakšno „5-Kreuzer-Bibliothek!" (Glej „Lj. Zvon" L p. 253.) A baš isti hočejo dandanes, naj se letnina poviša na tri gold., ne da bi nam zato primerno več berila obljubili. Mi moramo zatorej očito izreči, da smo proti temu, da se poviša letnina, ako nas Matica z obilnejšim berilom primerno ne odškoduje. Ali zato, da se gmotno stanje pri Matici zboljša, vemo druga pota.
Pri zavodu, ki ima tako majhno število udov (od 1357—1517), mora se štediti in zopet štediti. Preveliki so pri njem administrativni stroški. Te je potreba najprej znižati. Knjigovodstvo je, kakor znamo iz zanesljivega vira, „prekomplicirano"; ono
se najbolj po prostem uredi. Potem pa pride vprašanje, ali IFatica res potrebuje posebno nameščenega tajnika. Še družba sv. Mohora ga nima, in vendar šteje 28.000 udov! — Dalje se naj štedi pri tisku. Letos obsega poročilo in imenik Matičnih udov celih šest pOl. Na treh polah je tiskano poročilo, in na treh imenik. Poročilo je preobširno. Ono se naj omeji na najvažnejše podatke. Saj ga tako že prej v „Novieah", v „Slovencu", v „Slov. Narodu" v „Ljub. Zvonu" čitamo, in petokrat potem v Letopisu. Za nas ude ni potreba, da vemo, kako se je omahovalo, predno je dozorel konečni sklep! Bibliografija, poročilo in imenik naj so tesno, z majhnimi črkami tiskajo! — Tretjič naj se štedi pri nagradah pisateljskih. Mi ne najdemo pri Matici nobenega pisatelja, ki bi živel le ob svojem pisateljevanji. Naši slovenski pisatelji so že mnogo darovali za svoj narod in še bodo, ako le vedo, da jih narod zato čisla. Ali zastonj jim tudi ni treba delati. Pri sedanjem stanu naše Matice je nagrada oJ 25 do 35 gold. za polo na vsak način prevelika. Berite, kar piše Helfert „Die Cecho-Slaven" p. 316: „Erst um die Mitte der vierziger Jahre, wo die Zufliisse der Matica so sehr im Steigen waren, fanden weitere Er-hohungen der Honorare filr die Museums-Zeitschrift statt, nilmlich 10 fl., dann 12 fl., endlich 1848 20 fl. fiir den Bogen Original - Arbeit." In naši pisatelji tudi niso razvajeni. Odmeri se jim naj nagrada po razmerji Matičinih udov, kakor je sploh navada po drugod. Dober pisatelj bode tudi tedaj dobro pisal, slab pa ne boljše, ako mu tudi zlate gradove obetaš! Naš narod je ubožen narod; zatorej pa tudi ne more pisateljem svojim tako dobro plačevati, kakor večji, bogati narodi. Eodoljuben pisatelj gleda bolj na to, koliko koristi, nego pa, koliko zasluži s svojim peresom!
Da se število odbornikov zniža, to iz srca odobrujemo. Še manje bi naj bilo njih število, kakor 20. A to le delavni in veljavni, nekteri v gospodarstvu, večina v raznih znanstvenih strokah merodajni možje! Ti pa naj bodo objektivni, stoječ nad vsemi strankami. — Mnogo bi se še dalo reči, ali to naj zadostuje. Z najboljšim prepričanjem smo povedali svoje mnenje, a mislimo, da le Matici v prospeh in korist! S.
Politični pregled.
v Ljubljani, 5. januvarija.
Xotrauje dežele.
Driavni zhor se ho vasipustil, tako je bilo čitati konec leta 1883 po nekterih sedanji desnici državnega zbora neprijaznih časnikih, ie toga ni noben list povedati vedel, — kedaj! Trditev ta zdi se nam ravno taka, kakor če komu pravimo, umrl boš! Istina, vsakdo mora tja nazaj, od kodar je prišel — namreč v zemljo in ravno taka se bode zgodila z državnim zborom. Voljen je za 6 let in ko taista poteko, bode tudi njegovega življenja konec in razpisane bodo nove volitve in pričel se bode zopet nov boj na političnem polji, ki bode pokazal, koliko je v.saka stranka v teku šestih let ali napredovala ali pa zaostajala — pešala. Do zdaj ga ni niti najmanjšega vzroka za razpust državnega zbora in razpis novih volitev, kakor če bi se poslušala v smrtnih težavah pojemajoča — levica njegova. Ta levica, ki je enako zanikernemu gospodarju prišla ob vse zaupanje, še sedaj ne more pozabiti krasnih
dni pri egipčanskih loncih, toraj še v poslednji uri vse žile napenja, da bi ji zopet prišli vajeti v roke. Poskušala jo že vso mogočo načine, kako bi za-mogla spodnesti Taatfejev stol, a ta stoji vkljub vsem naporom trdnejši, kakor kedaj.
Poljaki so povsem s preteklim letom zadovoljni, kar so tičo pridobitve na političnem polji. Ko bi tudi mi Slovenci zamogli tako odkritosrčno izpoved napraviti! Edino preglavico dela jim decentralizacija železnic, kor jim je vlada k nastavi mi-nisterijalnega upravnega odbora za državno železnico nekoliko račun zmedla. Vendar pa nikakor niso še obupali, temveč vso svoje zaupanje stavijo v poljski kljub, in izvestno od njega pričakujejo, da bodo storil, kar je ravno potrebno storiti.
O odškodovanji občin in dežela glede jio-dr^avljonja %elextiic izdelal se bo poseben načrt, po kterem se bodo potem tistim občinskim in deželnim blagajnicam, ki so do sedaj vživale priklade od dotičnih železnic, odškodnina enkrat za vselej izplačala.
O potovanji našega cesarja v Kini Ao-naša „Ciermanija" jako verjetne vesti. Ona pravi, da jo la.ški poslanec na Dunaji, grof Eobilant, grofu Kalnokjju med štirimi očmi izrazil željo kralja Hum-berta, da bi so mu jako dobro zdelo, ako bi ga cesar Franc Josip v Eimu obiskati hotel, da mu je pa grof Kaluoky željo naravnost odbil. Kljubu temu je pa Mancini nedavno zopet avstrijskega poslanca grofa Ludolfa jel obdelovati, naj bi on svoj vpliv pri vladi porabil, ter jo pregovoril. Grof Ludolf pa je odgovoril, da je za trdno prepričan o brezvspeš-nosti tacega početja, kajti tudi če bi minister-stvo popotovanjeodobrilo in priporočilo, cesar sam ne bo nikdar v to privolil. V Plo-renci ali pa v Napolji morda bi ga hotel obiskati, v Eimu pa nikdar.
Hrvaški iistavni odbor sklenil je pregledati akte, ki so se pisali med deželno vlado, finančnim vodjo Davidom in osrednjo vlado v zadevi madjarskih ponesrečenih grbov in je k temu pregledovanju povabil bana, ministra Bedekoviča in bivšega bana Pejačeviča. Poslednja dva sta povabljena, da bodeta marsikako reč pojasnila, ki je sedaj še v megli .skrita.
Hrvatje si mnogo prizadevajo, da bi si svoje stanje po mogočnosti zboljšali in prometu kolikor se dii pot pogladili. Tako so zagrebački mestjani vložili prošnjo za napravo prekopa iz Bugnice v Zagreb, ktero je deželni odbor že vladi predložil s prošnjo, naj bi se za to postavila enketna komisija, ktera naj bi dotični načrt pregledala in skrbela, da se izvrši. Topolovčani prosili so, naj se jim prekoplje Sava pri Preljosnici-Suvaju; tudi to prošnjo podpiral je deželni odbor najtopleje oddajajoč jo vladi.
F H%e(jedinu postavili bodo na onem mestu, kjer je v minolcm letu cesar med ljudstvom stal, spominski steber in državna železnica podarila je mestu Szegedinu doprsno kipo cesarja in cesarice, kterima se bode v mestu primeren prostor odkazal.
Vuanje države.
Ob priliki ča Vitanja k novemu letu omenil je laSki kralj Hiimhert poslaniku grofu Ludolfu, da ima veliko sočutje do avstrijske cesarske rodo-vine, do Avstro - Ogerske sploh in do avstro - oger-skega poslanca. Euskega poslanika barona d'Uesktllla vprašal je, kako se počuti njegov gospod — car vsled poslednje nezgode, ki so mu je na lovu pri-godila. (Padel je bil namreč s konja). Poslanec je na to domu brzojavil in došel je zahvalen odgovor kralju.
Pogodba, pod ktero se je Italija sprejela v avstro-nemško zvezo, je ta, da se Italija v slučaji vojske med Nemčijo in J^rancosko ne potrebuje ravno proti Francozom bojevati. Kar se pa Avstrije tiče, mora jo pa Italija vedno spoštovati. (Pa menda ne tako, kakor leta 1859 in 1866?) Iz vsega je
nad-se nejevoljen. — No, zdaj me ne bodo dobili kmalu v pest, da sem .se jih le odki'ižal. Zaslužka tako ni nič pri starini."
,.Si se pa vsaj dosti novic nabral tam — pravi mu Adamov Matija — ker si tako dolgo v Brezov-cih šival."
„Vraga sem se nabral, kosmatega! — odgovori nejevoljno Pavle. Saj se celo leto ne zgodi nič novega v tistem kotlu. Ljudje se nič ne spremene, drugo je pa zmeraj vse pri .starem. Od drugod pa tudi ne izvedo Brezovci nikakoršnih novic, ker hodijo samo ob nedeljah iz svojega dola, pa še tačas le do farne cerkve, potlej pa precej spet nazaj, še predno maša mine. — Samo to je bilo novo, da so svetemu Andreju nekaj stanovanje popravljali. Mislili so .se mu posebno prikupiti, zato so sklenili v občnem zboru za Brdavsevim kozolcem, da ne bodo le cerkve znotraj in zunaj prebelili, ampak ukrenili so celo svetemu Andreju v altarji narediti novo opravo. Ne ve.š, kako so zborovali V Jaz sem skozi okno vse videl in slišal. Da se mora cerkev popraviti in patronu obleka napraviti, v tem .so se vsi strinjali. Samo v tem se niso mogli zediniti, kako bi svetega Andreja prenovili. Nekteri so dejali: „Kupimo novega svetnika". Drugi
pa so jim nasprotovali, češ: to bi preveč stalo, pa novi svetnik bi nas morda potlej ne usliševal tako rad, kakor zdaj, ko sam skuša, kaj se pravi človeku zapuščenemu biti. Tretji, ki so bili zmerneji, so svetovali: „Dajmo svetnika prezlatiti. To ne more toliko veljati, pa bomo imeli vsaj še starega pri-prošnika". Ta nasvet bil je Brezovcem bolj všeč. Mislili so ga že sprejeti, kar vstane stari Krovec in pravi: „Možje! imejte pamet! Kdo pa zna izmed nas zlatiti? Tujcev najemati pa veste, da ne kaže, ko že toliko časa sami vse oskrbujemo. Pa kaj bi rekel sveti Andrej? Lejte, bi dejal, tako so slabi, da mi še obleke sami ne morejo napraviti — ali hočem za take Boga prositi? Te sramote si ne smemo na glavo nakopati."
„Prav praviš — zagrome vaščanje. Sramote ne v pošteno vas! Bog živi Krovca in sveti Andrej!"
Ko poneha hrum, oglasi se cerkveni ključar, šepasti Žigec, in govori: „Sosedje! Dobovci so napravili v svoji cerkvi nov altar svetemu ]'etru. Poprejšnji svetnik je še jako lep, samo glavo ima čez sredo počeno. Prosimo, naj nam ga dado. Odrezali mu bomo glavo, dali Andrejevo, pa bo naš patron nov. Ker sta brata, vem da no liosta huda drug na
druzega. Tako svetnika lahko sami preoblečemo, pa je vseh sitnosti konec."
„Dobro, dobro! — Tako storimo! Žigec jo je pogodil. Vreden je, da hrani do smrti cerkvene ključe" — kličejo vsi zbrani možje, — in tako se res zgodi. Hipoma pooblaste ti-i može, da gredo prosit Dobov-skega svetnika. Dobovci, ki so dobre duše kakor ne vem kaj, jih radi uslišijo. Brezovci zavijo sveto blago lepo v slamo, zadenejo na voz pa odrinijo ž njim proti domu. Ne vem dobro, kako so vozili, samo toliko sem slišal, da so celo pot peli svetniku v čast, pa ugibali, kakovih milosti jim bo za to sprosil pri Hogu; kedaj so bili ^a domov prišli, dobro vem. Pri Brdavsu sem tačas šival. Staremu čevlju delal sem novo dno in se jezil, ker usnje ni hotelo šiva držati — kar je nekdo zavpil tam zunaj: „Ga že peljejo, zdaj zdaj bodo pred cerkvijo". Dasi nisem bil nič kaj prave volje, sem le stop:l na prag, od koder se je videlo v cerkev, gledat, kaj imajo — in še zdaj se ne kosam, da sem .šel. Nejevolja me je pustila pri tisti priči, in smejati sem se začel kakor se nisem že lep čas. Pa saj kaj bi se ne? Proti cerkvi peljali so tisti trije izvoljeni možje samotež voziček. Na njem je bilo videti za dva otepa
azvidno, da jo bilo Bismarku le na tem ležeže, da je Italijo Francozom odtnjil, da za slučaj vojske ne bodo francoska zaveznica, temveč, in to po želji narodne laške večine — neutralna.
Ako je mir po lEvropl od tega odvisen, kaj kronane glave na novega leta dan govore in kako sprejemajo čestitajoče poslanike in druge državne dostojanstvenike, potem se lahko reče, da bode leto 1884 jako mirno leto za Evropo. Nikjer ni bilo videti tudi najmanjše politične meglice, temveč pa je po vseh prestolih zadovoljnost vladala in želja po miru se izraževala.
JtusIH nihilisti izdali so političen manifest o povodu smrti Sudejkina, v kterem primerjajo lepo in mirno življenje, kterega je imel car letošnjo jesen v danskem gradu Predensborg z žalostnim in strahu-polnim životarenjem, na ktero je sedaj, ko se je domu povrnil s svojo družino vred, v Gačini navezan. Tudi tukaj bi car lahko tako brezskrbno živel, kakor v IVedensborgu, druzega mu nič ne manjka, kakor le danske razmere naj v Eusiji vpelje in to bi bila — ustava!
Vojna moč, ki jo bodo Francozi do konca tega meseca v Tonkingu na noge spravili, znašala bo nekako 375 častnikov in 15.000 mož, kterim bo general Millot zapovedoval. Kakor smo enkrat že omenili, imel je general Gourbet na razpolaganje 8845. Pri obleganji Sontaja padlo jih je blizo 845 in jih toraj le še 8000 ostane. 25. m. m. odrinilo jih je iz Algirja (Afrike) 52 častnikov in 2452 mož v Tonking; za temi podalo se bode 10. t. m. zopet 52 častnikov in 2452 mož, nekaj topništva, vozar-stva in postrežnikov.
Izvirni dopisi.
z Dobrne, 3. jan. {Zborovanja. Zima.) Sad-jerejsko društvo južno-štajarsko je dno 20. dec. zborovalo pri sv. Juriji blizo Celja. Ker še „Slovenee" o tem ni priobčil ničesar, naj nenavzoči dopisnik naznani to, kar je pač zvedel. Kakor je po „Sud-steierische Post" bilo napovedano, je potovalni učitelj kranjski, gosp. Kramar, prišel k zborovanju, kjer je razlagal o vrbji in pletarstvu. Voditelj sadje-in vinorejski šoli tik Maribora, gosp. Kolman, govoril je o sadjereji s posebnim ozirom na presbje-vanje dreves. Učitelj g. Grah je pa razkladal nauk o hmeljarstvu, ktero se je po naših krajih začelo širiti nepričakovano nagloma. Savinjska dolina se mora imenovati zibeljka ti stroki gospodarstva na slovenskem delu Btajara. Ker baje zavoljo prekratkega časa ni bilo mogoče zborovanja naznaniti tudi po „SIov. Gospodarji", so je istega vdeležilo primerno malo ljudi, kakor se je dopisniku poročalo, bilo je le blizo 50 poslušalcev.
Tudi naš kraj je z gospodarstvenim predavanjem sklenil staro leto. Dne 30. decembra smo se namreč zbrali k skupščini, ki jo je priredil tukajšnji oddelek kmetijske družbe štajarske. Načelnik, veleč. gosp. duhovni svetovalec in župnik Gajšek, je razlagal o važnosti gozdov, kteri se pa od dne do dne izgubljajo izpred naših oči. Še včeraj je počil glas, da je lastnik novogradski vse svoje gozde prodal nekemu lesarju v Celji. Da li bodo hribe po-vsema obrili ali ne, to dopisniku ni bilo povedano. Pri zborovanji so poslušalci priobčevali svoje skušnje glede zasajanja gozdnega drevja. Zanimivo je bilo slišati, kako so se istoletni sadeži tukaj obnesli dobro, a na drugem kraji je bilo delo in trud brez vspeha; tukaj se posekan gozd pomladuje sam ob
sebi, tam zopet ne itd. Novonastavljenim gozdarjem-nadzornikom, kterih eden je tudi v Celji svojo službo nastopil, je toraj pač polje odprto za praktične študije v njihovi stroki.
Privatna poročila iz Gornjega Štajara — ime-nito Ljubno in Kindberg — javljajo o množini snega, ki so ga tam dobili. Nek Eibničan, ki je včeraj in danes bival pri nas, pravi, da je tudi v srcu Pohorja snega čez koleno. V naši okolici ga je pa le toliko, da po ravnicah in v senci samo zemljo zakriva, ob osojnih krajih mu je odklenkalo. Po celjski cesti jo sanjak od nas le do Nove cerkve. Zadnja dva jutra smo mraza imeli 8® E. Tako nizko živo srebro še ni padlo v tekoči zimi.
Iz Štajarskega, 4. jan. Iz slovenskega Šta-jarja poročajo se čudne reči, ki nikakor niso „ve-terni mlini", temveč za naš narodni položaj žalostne dogodbe, pri kterih bi se moralo z jednakimi postopati, kakor se jih naši nasprotniki sami poslužujejo. Mi mislimo, da nemški „šulferajn", ki se po štajar.ski zemlji od dne do dne širi in strašnemu polipu jednak grabežljive svoje roko po slovenskih šolah raztega. Ko so nasprotniki oziroma apostoli nemškega „šulferajna" sprevideli, da z samo besedo ne opravijo ravno dosti, pošlatali so našega kmeta za tisto stran, kjer je najbolj občutljiv in to je njegova materijalna stran in niso se motili, kajti za desetico (krajcarjev) gmotne vrednosti znebi se naš kmetič brez pomisleka in nič ga ne bo vest pekla, mnogo duševnega dobička. Na to njegovo slabost oprli so se pa „šulferajnovi" apostoli. Jeli so sklicavati manjše zbore po gostilnicah, kjer so hoteli postaviti svojo „ortsgruppe", najeli dva ali tri škripače (navžarje), plačali vina, kar ga je miza držala, obljubili šolskim otrokom, kteri bi nemško šolo obiskovali, lepih nemških knjig, obleke, čevljev in celo denarjev so tu pa tam dajali kmetom. Lahko-vestnim učiteljem in občinskim tajnikom obljubovali so pa lepe remuneracije, le da so kmete nagovarjali, naj se izrečejo za poduk in vpeljavo nemškega jezika v narodno šolo. Časno in večno zveličanje obljubovali so jim ti ljudje, zraven pa pridno čez „farje" in sedanjo Slovanom prijazno vlado zabavljali, češ, da so oni sreči štajarskega kmeta sovražni itd. Nasledek je očividen. Kmet verjame, ker je kratkoviden in ker se mu gmoten dobiček, če tudi le desetih krajcarjev, na prvi pogled zablišči; velike izgube, ki bo pa njegove potomce po vpeljavi njemu in njihovem nerazumljivi nemščine na dušnem razvoji zadela, kakor so od nje hudo zadeti naši bratje po južnem Koroškem, kjer so o najpotrebniših resnicah sv. vere toliko malo podučeni, skoraj bi rekel, kakor Malajec na avstralskih otokih. Naj se mi izraz ne zameri! Vem, kaj pravim, ker so me posebne prilike učile. To vse zato, ker kmet, podučevan v tujem jeziku, nauka ne ume. Kmet bo, po teh sleparjih zapeljan, jel sovražiti svoje duhovne učenike, jel bo sovi-ažiti gosposko, naročuje se že sedaj na časnike, ki ga v tem sleparstvu še le prav potrdijo in konec tega bo, da si boste v teku par desetletij, kar se tiče duševnega razvoja, južna Štajarska in južna Koroška lahko in po pravici, kakor na eni stopinji zaostali — roke podajali. Dixi.
Dostavekvredništva: Bratje, čitatelji naši! Vaša dolžnostjo temu nasproti de-
prosene slame, in ž nje kazala se je lesena človeška glava. Ljudje pa so vreli iz hiš, kakor bi bil sodni "dan. Letali so vse križem in upili, da bi človek videč jih kmalu dejal, da so obsedeni. Eno krdelo pri-podilo se jih je do voza. Obsuli so ga od vseh strani in zamaknjeno gledali v tisti obraz. Kar se zakadi Votkov Vidač v tisto slamo in jo jame razkopavati, da bi videl, kaj je v sredi. Pomagajo mu še drugi — in svetnik se pokaže v svoji zastareli lepoti. Žigec ga pograbi in šopa ž njim proti cerkvi. Svetnik so pri vsaki stopinji Žigčevi zaziblje, kolikorkrat stopi na levo nogo, ki jo bila krajša od desne, ljudje pa mislijo, da se jim sv. Peter priklanja, ker ga bodo dejali spet v božjo hišo. V cerkev prišedši položi ključar, to je bil Žigec, breme na altar svetega Elija in globoko vzdihne: „No, hvala Bogu! Zdaj je pa glavna skrb od glave. Sveti Andrej ima že opravo, še preobleči ga je treba. Kje je Hrvatov .fakob, da to izvrši? On ima za to dobro pripravo, ki loparje dela in vevnice".
.Jakob pride in prinese saboj žago, ki ni imela toliko ojstrega, kakor kaka gladka robida bodečega. Ključar mu veli storiti, kar so bili možje sklenili. Eočno nastavi rezilo svetemu Petru na vrat in mu
odpili glavo. Tako stori tudi se svetim Andrejem. Potlej pa vzame Andrejevo glavo in jo pritrdi na život njegovega brata. — Zdaj prikipi Žigcu veselje do vrhunca. To srčno veselje pokaže tudi drugim rekoč: Veselite se, zdaj imamo, česar nam je bilo že tako zelo potreba. Čast in hvala bodi zato Bogu in svetemu Andreju, ki naj ostane vedno naš stari pomočnik v sili". Ljudje pa mu na glas odgovore: „Amen na vse večne čase!" Potom denejo prenovljenega patrona svojega nazaj v „tron" in občudujejo tam njegovo lepoto. V tem pa se začuje pri vratih pobožen glas stare Antančeve Lenko: „0 kako grozno je zdaj lep! To jo kaj prav, da so mu za-menili križ s ključem. Poprej so človeku zmeraj križi in težavo na misel hodili, zdaj pa tega ne bo več. Največ vredno je pa to, da je dobil sveti Andrej ključ od nebeških vrat! — Zdaj se kar nič več ne bojim, da bi gori ne prišla". Drugi so ženici z glavami kimajo pritrjevali, — nazadnje pa so zapeli vsi zbrani zahvalno pesem in ko so končali, šel jo vsak sebi z velikim zaupanjem v svojega prenovljenega zaščitnika."
(Daljo pi-ih.)
lati! Širite prave slovenske liste o pridobivanjem naročnikov, in s posojevanjem lista mladenčem in gospodarjem, ki so mnogokrat preubožni, da bi so naročiti zamogli; čitajo ga pa jako poželjivo. Poročajte posamezne, večinoma krivične in nepostavne primerljojo (neavstrijske pa vselej in povsod). Mnogokrat cesarske gosposke tudi dobromisleče od takega krtovega delovanja ne vedajo. Kako tudi, ki so mnogokrat daleč od takega delokroga, postavljene za 10 in več župnij in šol z 10—20 tisoč prebivalci! Zlasti pa k temu treh reči potrebujemo (po znani prislovici o potrebnih rečeh za vojsko): 1. da narodnjaki pišejo, 2. da pišejo in 3. da pišejo mnogo in gostokrat, gutta cavat lapidom. Ees, da prvo požre mnogo denarja, drugo prizadeva mnogo truda, a kaj se hoče? Mar li naj roki v žep vtaknemo in javkamo? Gotovo ne, ampak veča nevarnost naj prouzbuja vstrajniše delo. Mnogo zopernost in nasprotnost jo slovensko ljudstvo s svojo duhovščino že zmagalo, pa tudi pruski „šul-ferajn" nas ne bodo pozobal, če lo potrebnega, nasprotnega dela ne bomo opustili.
DomaČe novice.
(Premilostni JcnesošJcof) so bili danes slovesno previdoni. Preč. g. prošt so v sprevodu bogoslovcev, mestne duhovščine, gospodov kanonikov nesli presv. Popotnico spremljani od velike množice ljudstva. Očitne molitve so za nevarno bolnega višoga pastirja zaukazne po vsej škofiji.
(Bošičnica v otročji holnišnici,) napovedana na jutri nedeljo, je odpovedana, ker so med tem prinesli va-njo nekaj za davico bolnih otrok.
{Slovenslco gledališče.) Prihodnja slovenska predstava je v nedeljo v 6. dan januvarija (sv. treh Kraljev dan). Predstavljala so bode: „Marijana". Slika iz ljudskega življenja v 5 dejanjih. Francoski spisala Dennerj in Malliau, poslovenil Davorin Hostnik.
{Občni zbor „Solcola") v telovadnici ljubljanske realke bil je včeraj zvečer dobro obiskovan. Sošlo se je 70 Sokolovcev. Starosta, g. Valontinčič je nagovoril zbrano društvo, povdarjal njegov delokrog, osobito glede telovadbe in zadovoljno smo čuli, da je „Sokolu" ravno poslednji čas nad 20 novih in to jako odličnih udov pristopilo! Tako jo prav! Tajnik, g. Legat, razvijal je društveno življenje v teku minulega lota po vrsti dogodkov in z živo v srce segajoče besedo se konečno obrnil na zbrane mladenče in dorastle može, naj na to gledajo, da so društvo „Sokol" kolikor mogoče razširi. Škoda, da se je ta delaven odbornik za eno leto odpovedal vsemu daljšemu poslovanju, ker ga bolezen k temu koraku sili. Društveni blagajnik, gosp. Geba, je razkladal stan premoženja. Eačun je pokazal, da ima društvo 9 gld. 60 kr. na dobrem, ko imajo večinoma vsa druga društva letos in to več ali manj dolga vslod 600-letnice. Voljeni so bili zopet: Za starosto g. Valontinčič; podstarosto g. Nolli; tajnik g. Legat, ker se je pa odpovedal, prevzame g. P a ter nos ter tajništvo; blagajnik ostane g. Geba. Za odbornike so izvoljeni gg.: A r m i č, Kuhar, il u 1 a č e k, Magolič in Počnik. Tajnik g. Legat predlaga, da „Sokol" tudi letos naroči 10 iztisov „Mira" ter jih devet prepusti vredništvu „Mirovemu" na razpolaganj« za koroško kmete, kar se enoglasno odobri. Dalje je občni zbor dovolil svoto denarja iz društveno blagajnice do 60 gold. za najem sobo, v kteri naj so bode shranjevalo teiovadbino orodje in pa priredovale odborovo seje. Konečno se je volil še pomnoženi odbor za „Sokolovo" maskerado, sledilo so še zahval-nico in zbor se jo razšel ob pel jednajsti uri domu.
{Obešenega) našli so danes dopoludno pod »Turnem" na drevo še mladega krojača, v žepu je imel še uro, prstane in mošnjiček z nekaj goldinarji. Kaj da ga jo prignalo do samomora, sc še ne vč, naj-brže se mu je zmešala pamet.
(Po nesreči vstrelil) jo predvčerajšnjem vojak tukajšnje posadke svojega tovariša. Pomeril je namreč v šali na-nj, misleč, da puška ni nabita, ter .sprožil; pa bila je nabita, počilo je in vojak se jo mrtev zgrudil. — Z orožjem ne igrati, saj priprosto ljudstvo pravi, da se še prazna puška sproži.
{V mestnem zboru Ijiibljanslcem) je intorpeliral dr. Drč gospoda župana, če niii jo znano, da je zadnji mesec preteklega leta po znižanih conah zvozilo sc veliko vžitninskeniu davkn ])odvrženoga blaga, vina. ši)inta in riža, v mesto in to na škodo mc.stu, ki jo od novega lota nnproj samo prov>:elo pobiranj«
nžituinskega daca. Zupan g. Grasselli odgovoril jo, da so je zarad tega obrnil do lina^nega vodstva, ki pa pravi, da ne more v tej zadevi storiti ničesar, dokler ne izve imen oseb, ki so kaj taeega po znižanem daeu spravilo eez mitnice v mesto. Toraj so bo ta zadeva morala proiskavati. — A' zadnji seji je bil potrjen proračun mestni za I. 1884. Potrebščine je 146.205 gld. T^Va kr., zaloge in dohodkov pa 141.911 gld. 18 kr., toraj primanjkljeja 4354 gl. 54Va kr., ki pa je pokrit z gotovino, ktere je v bla-gajnici so 843Ž gld. 88V3 kr. Toraj nove mestne doklade ne bo. — Druge reči razprave so bile osebne zadeve.
Razne reči.
— Evropska vseučelišča. Dr. Hugon Brachelli izdal je knjigo z naslovom „Države v Evrope", v kteri ima te-le podatke o evropskih univerzah. Avstrija ima 10 univerz z 979 učiteljskimi močmi in 15.573 dijaki. Nemška 22 univerz z 2011 učitelji in 25.442 dijaki. Angleška ima 8 univerz in 7 tako zvanih kolegij, na kterih uči 509 učiteljev in jih obiskuje 18.170 dijakov. Kakor znano ni na Francoskem državnih univerz, nego same fakultete in sicer je 13 pravniških, 11 zdravniških, 15 zdravniških pripravnih šol, 30 fakultet des seienses et Jettres. Učiteljev je vseh skupaj 1184 in 15.526 dijakov. Eazun tega je na Francoskem 5 katoliških fakultet. Italija ima 17 državnih in 4 svobodne univerze s 1655 učitelji in 11.728 dijaki^ Ruska 8 univerz s 709 docenti in 10.305 dijaki. Švedska in Norveška 4 univerze z 233 učitelji in 3425 dijaki. Nizozemska 5 univerz s 192 učitelji in 1685 dijaki, Belgija 4 univerze z 253 učitelji in 4072 dijaki, Švica 6 univerz s 875 docenti in 2031 dijaki, Španj-ska 10 univerz s 475 docenti in 13.722 dijaki, Eumunska 2 univerzi s 87 docenti in 693 dijaki. Portugalska, Grška, Srbska in Turčija ima vsako po eno univerzo.
— Kedaj ljudje žanjejo. „Na zemlji ne bode prenehala ne setev ne žetev", tako beremo v sv. pismu in to se tudi do pičice spolnuje. Ako ima sever zimo, ima jug poletje, in modri stvarnik ne potrebuje dvojih solne, da se vse to zvršujo na površji zemlje. Poglejmo to nekoliko po posameznih deželah sveta, koder ljudje stanujejo in polje obdelujejo. Meseca januarija je žetev v Avstraliji, na novi Selandiji, po večem delu Hilenskega in po ne-kterih krajih argentinske republike; meseca fe-bruarija se začne v vzhodnji Indiji in od tod se pomika proti severju v bližnje kraje, kjer se konča meseca marcija; Mejiko, Perzija, Sirija in Egipt žanjejo meseca aprila; severna mala Azija, Kitaj, Japonsko, Tejas, Tunis, Aigier in Maroko meseca maja; Kalifornija, Španjsko, Portugalsko, Italijansko, Grško, Sicilija in južno Francosko meseca junija; ostalo Francosko, Avstro-Ogersko, južna Rusija, večidel ze-dinjenih držav meseca julija; Nemško, Belgija, Nizozemsko, Dansko, Newyork meseca avgusta; Škocija, Švedsko in Norveško^, po večem Kanada in Rusko meseca septembra; Čuhonsko in severna Rusija meseca oktobra. Ostaneta le november in december, ob kterih mesecih se žito ne žanje, a drugi pridelki se itak dobivajo po dotičnih krajih.
Telegrami „Slovencii".
Zagreb, 4. deo. V dožolnam z))orii })ri-čela se jo danes razprava o indemnitetni j)OStavi. Več govornikov opozicijo jo Imdo prijemalo vlado ter očitalo banu, da zasto])a koristi ogerske, ne pa deželne. Tiiškan je bil zavoljo liiidih napadov večine po predsedniku jiokaran.
London, 4. dec. Eazmero med Angleško in Egiptom so nekoliko napete. Osorno in odločno pismo egipčanske vlade angleški vladi zahteva končeni odlok o sudanski zadevi. Co Angleška odreče svojo pomoč, jo egipčansko vlado ti-dna volja, vzhodni Sudan ])repiistiti Tui-čiji in trilmt sultanu primoj-no znižati. Po tem ostala armada 15.000 mož je tudi brez zased ne vojno flosti močna za bi'ambo moj in vzdržavanje vai-nosti.
Tuj C i.
3. in 4. januvarija.
Pri Mallči: Broseliek, e. k. podpolkovnik, i/, Gradca. — E, Oeiis, kupce, i/. Prage. — .Jakop Spira, kiipee, /, Diinaja.
Pri Slona: Griinwald. kupec, z Dunaja, — .Tosip .JakliS, župnik, iz Rtareloke. — Prano Sohegula, c. k. nadporocmik, iz Trpta. — Kudolf PichI, c. k. kadpt, iz Gorice. — Hždolf Raineder. posestnik, iz Zagreba. — Počekaj, Sirotiii in Jiutig-nani. iz Istre.
Pri Tavčarji: Jano/, Gogala. e. k. notar, iz I/jubljane. — .Janez jd. Sonibnš, ravnatelj, iz Ljudoniera.
Javna zahvala.
Veleeenjeni gospod profesor Le ve o, kot vrednik „Ljub]jan-skega Zvona'' je blagovolil ..Tiskarskemu društvu" za novo leto yUl. podariti v porabo za društvene namene. Za ta velikodušni dar izrekam tem potom javno in najtoplejšo zahvalo. V Ljubljani. 4. jannvarja 1884.
V ime dmštva tiskarjev: L. Ureskvar.
Ouiiajska borza.
4. januvarija.
kr.
Papirna renta po 100 gld.....79 gl. 25
Sreberna „ „ „ „ . . . .	80 „ 10
4% avstr. zlata renta, davka prosta . .	99 „ 75
Papirna renta, davka prosta . . .	93 „ 85
Ogerska zlata renta 6% . . . .	120 „ 80
„ „ 4% . . . .	88 „ 80
„ papirna renta 5% . . .	86 ., 35
Kreditne akcije . . . .160 gld.	296 „ 40
Akcije anglo-avstr. banke . , 120 gld.	110 „ —
,. avstr.-ogerske banke . . .	844 „ —
„ Liinderbanke.....111 „ 40
., avst.-oger. Lloyda v Trstu . .	623 „ —
„ državne železnice ....	322 „ 75
„ Tramway-druitva velj. 170 gl. . .	219 „ 75
4% državne srečke iz 1. 1854 . 250 gl.	122 „ —
4^^ „ ,. .. „ 1860 . 500 „	135 „ 20
Državne srečke iz 1. 1864 . . 100 „	168 „ —
„ „ „ 1864 . . 50 „	167 „ -
Kreditne srečke . . . . 100 „	169 „ 50
Ljubljanske srečke . . . , 5iO „	23 „ —
Rudolfove srečke . . . . 10 „	19 „ 75
5% štajerske zemljišč, odvez, obligac. . .	104 „ —
Prior. oblig. Elizabetine zap. železnice . .	104 „ 30
,. „ Ferdinandove sev. „ . .	104 „ 75
London.......121 „ —
Srebro.......— „ —
Ces. cekini.......5 „ 72
Francoski napoleond......9 „ 59Vi
Nemške marke......59 „ 35
T
0 sv. Jurji v Ljubljani cela hiša ali pa le pritličje. Posebno za kakošnega branjevca pripravno, ker so vojaki blizo. Več se zve v „ka-toliški tiskarni".	(3)
„Die Tribune"
je edini veči konservativni list na Dunaji, ki je na vse strani neodvisen ter izhaja po dvakrat na dan.
se bojuje za enakopravnost vseh narodov, je zoper zatiranje posestnikov in delavcev po kapitalizmu ter zagovarja koristi delujočih stanov.
Po novem letu izhaja v zjutranjem listu izviren, zanimiv roman iz dunajskega ljudskega življenja „E i n Irrlicht", od A. E h r 1 i C h a; v večernem listu pa: „D i e Miindel des Freiherrn", od H. Falkner-ja.
f/JOribiitie" je najcenejši veči list v Beču. Naročba z enkratnim dnevnim pošiljanjem veljil:
za en mesec . . 3 gld., „ četrt leta . . (> „	(2)|
„ pol leta . . 13 „ „ celo leto , . 34 „ za dvakratno pošiljanje na dan, je 40 kr. na mesec več odrajtovati.
Naroča se lahko na navadnih krajih, n. pr. na po.šti itd.; na Dunaji I., Sehn-lerstrasse 14.
Iiisoi-a,ti »e »pi-cjciiiajo in i-a<;miijo i>o iiizlci coni. "^B
Priznano nepokvarjene, izvrstne
foliiai ifiii
izdelujeta	(16)
P. K. Seemaiiii v I^jiibljaiii.
Podpisani naznanja, da je svojo
notarsko pisarno
odprl v Kotnikovi hiši na križanskem trgu hiš. št. 7, nasproti križanski cerkvi.
Ivan Oogala,
C. kr. notar.
Žitua ceua.
Pšenica banaška 1 hklt. 9 gl. 40 kr., — domača 8 gl. 40 kr. — Ež 5 gl. 60 kr. — Ječmen 4 gl. 60 kr. — Ajda 5 gl. 75 kr. — Proso 5 gl. 60 kr. — Turšica 7 gld. 45 kr. — Oves 2 gl. 95 kr.
Brez to varstveno zuamkc, postavno zavarovane. ima so to zdravilo po dr. Maliču smatrati kot ponarejeno.
Ciel uw Iriaije,
po dr. Maliču,
je odločno najboljše zdravilo zoper ^jro-tiii ter revmatizem, trganje po udih, loleiine v križi ter živcih, oteklino, otrpnele ude in kite itd., malo časa če se rabi. pa mine popolnem trganje, kar dokazuje obilno zahval. Zahteva naj se samo „cvettc zoper trganje po
Varstvena znamka	« traven stoječivi zua-
Va>stvcna znamka.	^ gtgjjj gg ^^
Gospodu J. pL Trukoczj ju, lekarju v Ljubljani.
Moja mati so na protiuslti I)oIezni na nogi siluo trpeli in razna domača zdravila brezvspešno rabili. Ko je pa bolezen čedalje hujša prihajala in vže več dni niso mogli stopiti na nogo, spomnim se na VaS dr. Maližev protinski cvet za 50 kr. ter si ga nemudoma naročim. In ros, imel je čudovit vspeli, da so se po kratki rabi tega zdravila oprostili miičuili bolečin. S popolnim prepričanjem priznavam toraj dr. Maličev protinski cvet kot izvrstno zdravilo in ga vsakemu bolniku v jednaki bolezni priporočani. Vaši blagorodnosti pa izrekam iiajprisrenišo zalivalo, zvsem spoštovanjem iidani
Franc Jug, posestnik v Smarji p. Celji.
1 siroB
izborp zoper kašelj, hripavost. vratobol, prsne in pljučne bolečine; 1 stekl. 56 kr. Koristnejši nego vsi v trgovini se nahajajoči soki in siropi.
PomuliljeTo (Dorsch)
najboljše vrste, izborno zoper bramore, pljučnico, kožne izpustke in bezgavne otekline. 1 stekl. 60 kr.
Saliciliia nstiia voda,
aromatična, vpliva oživljajoče, zapreči pokončanje
zob in odpravi slab duh iz ust. 1 steklenica 50 kr.
Eričistilne krogljice,
C. U.
ne smele bi se v nijednem gospodinjstvu pogrešati in so se vže tisočkrat sijajno osvedočile pri zabasanji človeškega telesa, glavobolu, otrpnjenih udih, skaženem želodcu, jetrnih in obistnih boleznih, v škatljali a 21 kr.; jeden zavoj s 6 škatljanii 1 gl. 5 kr. Kazpošiljava se le jeden zavoj.
iD^" izvrstna homeopatična zdravila se pri nas zmirom frišne dobivajo.
ITaročila iz dežele izvrši ce takoj V lekarni pri ^Kamorogn"' Jiil. pl. Triik6czy-ja na mestnem trgu v Ljubljani.
Gospodu Gabrijelu Piccoli,
lekarju
Veliko let ozdravljanj razno bolezni, edino le z Vašo „Francovo esenco" in to z najboljšim vspehom. Prosim viis še za 12 steklenic.
Trst, meseca septembra 188:1
Dr. Pardo. praktičen zdravnik. Vaša „l<'rati.rova esen-ea" oprostila me jo izvrstno
--i----in poi)olnonia liiule nad dve
leti trajajoče bolezni. Izrekam Vam kakor izumniku tega zdravila svojo najtoplejšo zahvalo.
Kakovac na Hrvaškem blizo Karlovca.
Ivan Pufič.
Podpisani potrdim, da je „Francova esenca" g. Gabrijela Plocoli moje župnijiine od marsikake bolezni temeljito ozdravila in so je ljudje z najboljšim vspehom poslužujejo.
Fianona v Istriji meseca oktobra 1882.
Anton V1 a s s i C h . župnik - kanonik.
Prosim Vas zopet za 24 steklenic vaše „Francove esence", ki je za bolezni v želodcu bolje od vsakega druzega zdravila. Tudi naš tovarniški zdravnik jo priporoča.
A. Augesthaler, (10)	monter v tovarni za stroje g. Korosi
v Gradci.
„Francova esenca" je pomagala že tisočerim ljudem, kakor jo razvidno iz zahvalnih pisem, ki jih izdelovalec doliiva. Ta esenca ozdravi bolezni v želodcu in trebuhu, krč, božjast, trebušno in prehajalno mrzlico, zabasanje, hemerojide, zlatenico itd., ki so vse nevarne, ako se o i)ravem času ne ozdravijo. Steklenica velja 10 kr.