Vtnrak, Mrtak Insnlot« uhaja in Tdlji t Mariboru brai pošiljanj* m ,lom let« ■ fl. - k. ;l pol Iet» . . 4 m — h M NtM lata . )! ,, ID ,, /» fa« lato 10 (I. — k. pol i'i.i A H — ,, ti četrt I (ta K ,, M ,, VredniStro in npravniitvo j« ni stolnem trpfu t Dom-pliti) hirt. it. ITff. Ol nnnlln: Za navadno dfoator Trato plačuje K kr., t» -•■ i nt i - ti t- i krat, I kr. će ■ liska kr a « kr. ta ta tiaka Škrat, aeie pianienke *e plaća- jajo pu prostora. Z* aaak tlaak ja plaćat-knlak (»tempelj) ia 90 k. Cokopiai a« na traćtjo, lopiii naj sa Maaoaoijno franknjajo. St. 120. V Mariboru 12. oktobra 1869. Tect»j II. Telegrami „Slov. Narodu." V Gradcu 11. oktobra. Poslanec Žuža je bral interpelacijo zarad zedinjene Slovenije. Pri debati o direktnih volitvah sta govorila Herman in dr. Vošnjak. Hermanu se je proti koncu govora odvzela beseda. Med Nemci vidna popnrjenost. Jutri specijalna debata in glasovanje. V Ptuj i 11. oktobra. Ptujski in narodnjaki ptujske okolice so slovenskim poslancem v Gradcu naznanili, da sc vseskozi skladjajo ž njih interpelacijo, kakor tudi z drugim političnim in narodnim javnim postopanjem narodnih zagovornikov v dež. zboru stirskem. Živeli naši neustrašljivi poslanci! m kakor je nova volitev kazala, ne zastonj. Uto tako se bo godilo poslancem, kader bo treba zopet knndidatirati. Kdor si želi takih pridevkov, naj molči v zboru o zedinjenji! Kdor misli, da resnica nima i.obene moči več, naj postimo politično zrel in molči! Proti vsemu temu menimo, dano bodo vedeli v Ljubljani ravno mnogo vgovnrjati. Zato pa so nam naraalali na deželno hišo kranjsko neko drugo pošast, ki naj bi nas ukrotila in pomirila: „Ce odločno postopamo, pa nam razpusto deželni zbor in potem bodo vso po nemškutarsko organizirali." Tega straha mislimo, da bomo prepodili brez križa in žegnane vode. Ce tudi nismo tako zreli, kakor so drugi, pa imamo vendar zdrave oči. In s temi vidimo, o čemur hon»f pa obširneje prihodnjič govorili, da gre s sedanjo vlado, s cislnjtanizmoin »ploh proti koncu. Herbst — Giskra se bota morebiti še nekoliko časa lovila, a to je vendar jasno, da v sedanjih razmerah ne monta segati po sredstvih, kakor je razpuščanj* dež. zbora kranjskega, kajti »ak korak bi svetu razkril novo rano njunega vladanja, pokazal na deželo, kttri poleg DlOOgO drugih nista mogla zadovoliti. Iiazpuščenjo bi torej edino njima škodovalo in mislimo, da hi smeli v Ljubljani brez skrbi tirjati Čim-bornso na mesto Golovca in vluda bi jih vendar pustila v miru zborovati. JPa ko bi si Giskra tudi kaj tacega knkor je razpust zmisil, zdi se nam boljo iin častneje. da stori dež. zbor svojo dolžnost, kajti to bo res čudna prikazen, če bo nekega lepega dno samo še kranjski zbor p odpiral hira« »Zmernost je znamenje politično zrelosti!" ta izrek smo že mnOgO-Joče ministorst vo , od kterega bo za kulisami dobival kako malenčno krat slišali iz ust naših politikarjev, kader smo jih sili'i ali prosili, naj izvrta obljubo ali kak oseben kompliinenteek , kar bo vso v praktičnem življenji samo to, kar so sami obetali svojemu narodu. „Zinoriiost je znamenje pO- jmelo samo en vspeh, — da so po ljubljansko izrazimo: facit bo nič! litičue zrelosti," poročilo so nam je tudi zdaj iz Ljubljane, ko smo začeli t)a se slovenskim poslancem na Kranjskim tudi pri novih volitvah ni bati za bolj kakor kedaj tirjati, da store iiaši poslanci svojo dolžnost ter enkrat ko- večino, to poslanci sami dobro vedo in so tu tudi konstatirali, ko so se oui nečno resno in brez mehkužnih ovinkov v parlamentu posežejo po zedinjeni mesec posvetovali o svojem programu. Vedo tudi, da je to edina pot, ka se Sloveniji. Kakor mi to poslansko prislovnieo poznamo iz večletnih skušenj, jgnebe' Kluna, ki seje menda prisušil na svojo klop. Na kar pa morebiti pomenja to, kar jo pomenjal Schmerlingov: „wir konnen vvarten." Bchmer- ,niso še mislili, je to-le : Slov. poslanci bodo na novo izvoljeni. Nobeden Slo-lingu se je njegov izrek slabo obnesel, tako tla je postal njegovim nasled- .venec ne bo protoval, vsi pa in tako tudi mi po vsej moči pomagali, da se nikom vsaj v besedi in v njih smislu — politično strašilo. Če je kje sva-[volijo. Z novo vol it vi j o so popolnoma rehabilitirani vsi, kte-rilo: „ni treba vseh jedil pokušati" premisleka vredno, gotovo ga je vrednotim vesf. in občinstvo kaj očita. Vemo, da smo jim s tem svetovali glede tega propaloga državoznanskega izreka. V slovenski prestavi pa se korak, kterega bodo labko kasneje obračali tudi proti nam. Nič ne de, nam glasi še mnogo nesrečneji. Pisatelj teh vrst vsaj jo vsikdar, kader gaje slišni, je za stvar, za narod, ?.a slogo, ktero bomo še živo potrebovali, in ktero moral misliti na lesniko, ki jo tudi še tako zrela le jako trpek in skominnst U0I110 tudi dosegli, ako se jej no bomo nalašč izogibali. Prevdarite in potem Slovensko vprašanje. m pridelek, kterega je treba še mediti in prešati, predno da malo — kislega jesiha. Ta sodba jo morebiti jako individualna in zagovorniki čakanja nam bodo morebiti s kratka odrekli vsako politično pamet, kar se sicer ne bo zgodilo prvokrat in prvemu in je jako dober kup. Vendar se ne udarno tako hitro. Ko bi bila zmernost t. j.v našem vprašanji čakanje, omecovanje, prekladanje od eno rame na drugo tudi res znamenje emiuentne politično zrelosti, moramo vendar očitno izreči, da bi bili te opombe najmanje pričakovali glede zedinjene Slovenije, in najmanje pričakovali iz Ljubljane, iz deželnega zbora kranjskega, kjer sc poslanci no morejo skrivati za ljudstvo, ki bi svoje zago- pojdite v zbor in storite svojo dolžnost! Iz deželnih zborov. i>«/« ini zbor kranjski. (Enajsta seja 8. okt.) Prebere so zapisnik. Kakor žo zadnjič začela se je pri tej točki zopet jako nepotrebna debata. Že poslušati branje dveh protokolov je jako suhoparno, še bolj pa dolgočasna debata, vomike v nevarnosti na cedilu pustilo. Mi sicer ne1 bomo silili kranjskih ktero Tedno pravooira,neniškutiirska stranka. Ne dosti, da se piše zapisnik tudi poslancev, da bi stopili na naše stališče, oni pa nam zopet ne morejo braniti, j nemški, oui hote zoper besede § 12. opravilnega reda tudi slovenske predlogo v da bi si sveta ne ogledavali in potem tudi popisavali s svojega. In pogled z našega stališča ni nikakor pomirljiv, nikakor ne vabi k nedelavnosti in čakanji - k kranjski politični zrelosti. Mi vidimo, kako so po Koroškem, Goriškem in Štirskem širi germanizacija, mi vidimo, kako hitro se prestavlja ne lo mejnik, ampak kako škodljivo se nam sredi v deželo stavijo naselišča, iz kterih radialno raste germanizacija, demoralizacija in korupcija. Mi vidimo, kako so pogublja slovenski živelj, kako manjša in manjša postaja naša domovina. Mi vidimo, kako najboljše prizadevanje, vse požrtovanje in delovanje po nekranjskih slovenskih deželah često ostaja brez vspeba, ali vsaj brez nameravanega vspeha, ker vedno in vedno narodni boritelji pogrešajo izdatne, moralično vsaj, podpore iz sredine, iz Kranjske. Olepševanje bi bilo v tej zadevi samomor. Kakor je veselo vzbujanje slovenske zavednostih ob mejah: fakturo ostaja, da germanizacija s železnimi rokami bolj in boljokleplje slovensko domovino, da sicer mnogo rešimo, da pa mnogo vendar ostaja v tujih rokah. In kar jo zgubljeno, zgubljeno je za vselej: 7, gub a se nikjer no nadomesti. Kakor je vesela delavnost ob mejah, vendar je nenaravno, da morajo mejaši pritiskati na središče. Ne vemo, koliko tega hote videti poslanci v Ljubljani. P.i ko bi tudi vsega tega niti trohice ne jfideli in ne vedeli, potem tudi bi še ne imeli opominjanja k molčanji O zedinjenji. Kader se pred volitvami pišejo programi, kader se kandidati osebno priporočajo volilcem, takrat je zedinjenje velika točka programa in govorov , takrat se Slovenija sama ob sebi unuje; »a taborih jo videti, kakor da bi govorniki že imeli dekret v žepu, na kterelU ju sankcionirana Slovenija. Posamezno poslance smo čuli obetati, prisegati. — čo treba postrežemo z imeni, — da mora priti zediujena Slovenija v parlamentarno obravnavanje, in da V to stavijo vso svojo čast, vso svojo mor; dii nB bodo poznali nobeno oviro, nobenih osobnosti, da hote, če treba sami sta(i za zedinjenje, ali pa častno pasti! In zdaj ? ?--Mi bomo še za Z(laj molčali, ali prosimo, naj sc le eno pomisli: ko je odstopila narodna ve*'na iz sienjskega zbora ljubljanskega, kazali so nemškutarji, da narodna vc«ina ZA upeljavo slov. jezika v svoj urad ni ničesar storila, da se v zboru slišalo niUdai- slovenski govoriti, da so odborniki s a m o p r e d v o 1 i t-v !l "i i obetali, potem pa vso pozabili. S sleparji jih je pital „Tagblatt" nemško prestavljati, Tudi vladni zastopnik Courad je zahteval to, zoper kar so se oglasili mnogi oho-klici med poslanci in med poslušalci. Dr. hleivveis je naznanil tri predlogi: 1. Učni jezik na ljudskih šolah naj bo slovenski, ravno tnko tudi v pripravniški šoli. Za Nemce narede naj se nemške paralelke. 2. Uradni jezik s Slovenci naj bo vseskozi slovenski. 3. Na slovenskih srednjih šolah naj bo učni jezik slovenski. Za Nemce naj se napravijo nemške paralelke. Zarad pravniške akademijo v Ljubljani naj stori zbor potrebne korake, ali pa zaustauovo juridično-ftlozofične fakultete. Prva točka dnevnega reda, ki jo zarad svojo obzirnosti bila edina obravnavana, jo bilo sporočilo šolskega odbora o vladnem prelogu postave zarad šolskega muizorništva. Ta postava bila jo že lani sklenena , pa ni dubila najvišega potrjenja , ker je bila nekoliko drugače sklenena nego jo zahtevala vlada. Pozneje se jo vpeljala po ministerskem ukazu od vlade oktroirana postava, zoper ktero se jo v većih deželah protestovalo. V generalni debati prime prvi za besedo g. župnik Tavčar: Ta postava j«; važna in predlog, kakor ga je stavila vlada, za nas ni posebno ugoden. Že naši državni poslanci so uložili protest zoper to, da se nam je usilila postava po vladnemu načrtu. Ta postava jo pedagogičnemu namenu nasprotna, kteri so ne hode mogel dosegati po enakem potu, in postava bode imela mnogo pomanjkljivosti. Tudi osobna svoboda je v tej postavi uničena, stariši ne bi imeli skoraj nobene pravice do tega, kako so odgajajo njihovi otroci. Vsak, posebno pa revni, bo moral hoditi v ravno obstoječo šolo, in se bo moral učiti to, kar so bo ravno za dobro spoznalo, po vetru , ki bode tačas pihal. Na versko prepričanje postava ne jemlje ozira. Nekonfesionalnih šol pri nas ni treba. V Ameriki tam n. p. so bile potrebne, pri nas so ne kaže taka potreba. O protestautih ali judih pri nas še skoraj govoriti ni. Duh nove postave je ta izučiti ljudi, ki ne bodo imeli nobenega ozira na vero, nobenega prepričanja o tej zadevi. Vendar smo se zedinili tudi o tej postavi. Ker je že hiša postavljena, moramo si jo vsaj vravnati za stanovanje, kolikor tn«m je mogoče. Će ne, se nam bo zopet kaj okroiralo zoper ustavo in kljubu našim protestom. Ta šolski provisorium je desetkrat slabši, nego je bilo poprej. Sicer pa duhovščina ni imela nikdir tistega vsemogočnega vpljiva na šole , kakor se je trdilo. Tudi ne bo škoda tako velika, da bi se ne dala pretrpeti , če se šole ustroje po vladnih zahtevah. Langer omenja, daše šolo v Novomeškem okraji (kjerjo on nadzornik) v najboljem redu. Dr. Tomon; Brezvorska šola ne velja nič, vsi narodi so mislili tako. Da vlada lani po dež. zboru sklenene postave ni predložila v potrjenje, to jo obžalovanja vredno. Z ukazom ministerstva posilila so nam jo šolska postava. Mi smo protestirali zoper to prelomaujo ustave. Deželni zbor naj varuje svoje področje v postavodajstvu. Kromer govori za vladni predlog, od kterega pričakuje zboljšanje šol, ker se bo učitelj pečal samo s šolo. Vpljiv duhovščino naj se kaže pri krščanskem nauku. Duhovščina naj bi vlado podpirala, no pa proti njej delala. Svetec razjasni nektore od Kromerja napačno umljene reči. Nova postava je iliberalna, ker vpeljuje šolsko silo. Sedanja postava pa je bila po ukazu, zoper ustavo vpeljana, zato jo duhovščina zoper njo. Deželni zbori več dežel so protestirali zoper njo. Dežman očita desni, da bi ona šolo rada obdržala pod klerikalnim vpljivom. Kromer in Svetec govorita o svojih mnenjih. Dr. Costa: Načelo „fajmoštra" Tavčarja, zoper kterega je posebno govoril Dežmnn, jo načelo narodnih poslancev, načelo velike večine slovenskega naroda. Naši principi in Vaši na levi so različni, zato se ne moremo zediniti v svojih mislih. Kaltenegger govori za vladni načrt. Dr. Toman zagovarja duhovščino in njene zasluge za šole in povdarja potrebo verskih šol. V specialni debati vnela so je pri nekterih paragrafih huda debata, konečno je bil sprejet načrt kakor ga je nasvetoval šolski odsek, z malimi spremembami. Več o tem načrtu prihodnjič. Gotovo je toliko, da se je nadejati, da vlada zdaj postavo potrdi, ter da bode pri okrajnih iu pri deželnem nadzorništvu večina nadzornikov narodna, kar bi bilo sicer dvomljivo* Deželni zbor štajerski (Trinajsta seja, 8. oktobra.) Med predlogi se je poslancem izročilo sporočilo ustavnega odbora o neposrednih volitvah in dež. odbora o zidanji noriŠča. Dr. Vošnjak in tovariši naznanjajo, kakor so nam je bilo že tele-grafično poročilo, interpelacijo zarad z e d i n j e u j a Slovencev. Dr. Jos. Kaiserteld odgovarja v imenu dež. odbora na znano Herinanovo interpelacijo zarad realne šole ptujske — in ponavlja kar smo na enaka vprašanja vezanega in še bolj nevezanega čuli iz ust vladnih zastopnikov. Slov. jezik, pravi K., v Ptuji ni učni jezik (zakaj pa ni?); nemški učni jezik seje v Ptuji vpeljal, ker je vpeljan tudi na državnih gimnazijah v Mariboru in Celji. (Ena krivica po tem takem mora roditi drugo) Torej ni bilo treba tirjati, da bi direktor in profesorji znali slovenski. Za učiteljsko službo so se oglasili samo 3 ponudniki in med temi se je dež. odboru celjski prof. Fichtna zdel najsposobnejši. Mesto direktorja so je oddalo potem konkursa, dva profesorja pak sta so zarad nujnosti s kratka naprosila in potem imenovala. Druzomu beneGcijatu na vseobčni bolnišnici so dovoli 160 gld. letne remuneracije iz dež. zaklada. Dr. Monc Kaiserield poroča v imenu dež. odbora o v rojenji Dravi no (lanski predlog dr. Vošnjakov.) Iz tega sporočila smo izvedeli, kako samovlastno na Slovenskem postopa dež. odbor. Dež. zbor mu je bil naročil, naj pozveda ali in kje naj bi so na deželne stroške vravnala Dravina. Odbor pa je okrajnemu zastopništvu v Slov. Bistrici rekel, da se Dravina na deželne štroško ne more popravljati. Pri takih okoliščinah so se srenje in okraj, odbor izrekli proti popravljanji na lastne stroške. Na tej podlagi je dež. odbor svetoval, dani treba nič storiti za Dravino in nasvet je obveljal, dasiravno se je dr. Vošnjak krepko ustavljal tacemu preziranju slov. potreb. — Srenji sv. Trojica se privoli , da sme pobirati 105 prc. in srenji dolenje Ročice. da sme pobirati 91 prc. priklado k direktnemu davku. Konrad poroča o spremembi postave zarad cestne policije. Dež. odbor se pooblasti, da sme k bolnišnici prikupiti tako imenovani „Apte^irtlishaus" v Gradcu za 41000 fl. Dr. Sclofter so voli za dež. odbornika. Prihodnja seja v pondelek. Deželni zbor gorlikl. (Tretja, soja 6. o k t. o 5. uri zvečer.) Ni poslaucev Čeme-ta. Do Pretis-a, Deperis-a, Gorjup-a, in knjezo-nadškofa, ki so menda ne bo udeležil nobene seje. Vladni zastopnik podaja popravljen načrt postavo o realkah in vladen predlog postave glede porabe voda in priporoča, naj se zadnja prav hitro obravnuje. Obe se izročite odseku za vladne predloge. Dr. Tonkli in tovariši stavijo to-lo interpelacijo: Na podlagi razlogov sprejetih v stenografično sporočilo deželnega zbora v 9. 6eji 2. sesije 1. oktobra 1868 so stavili podpisani na visoko vlado sledeča vprašanja: 1. Kaj je visoka vlada storila, ali misli storiti, da 6e na Goriškem enakopravnost jezikov v ljudskih in srednjih šolah in v uradnijah uresničil' 2. Misli-li vlada tiste uradnike v slovenskem delu goriške dežele, ki slovenski no znajo, odstaviti, tistim pa, kteri slovenski samo govore', pa ne pišejo, čas . odločiti, da se tudi slovenski pisati navadijo, da bodo mogli svojim uradnim , dolžnostim tudi v slovenskem jeziku zadostovati ? 3. Ali misli visoka vlada sploh, kedar službe podeluje, so9ebno pa pri c. k. apelacijski sodniji v Trstu držati se načela, da samo takim osebam službo podeli, ktere so tudi slovenščine ustmeuo zmožne. 4. Misli-li visoka vlada poduk v srednjih šolah tako vravnavati, da se bodo slovenski učenci na spodnji gimnaziji in spodnji realki po slovenski podučevali? Akoravno ni bila vis. vlada na ta vprašanaja nikakega odgovora dala, so so nadjali podpisani, — da se bodo ona temveč djansko po njih smislu ravnala, ker so bila vsa vprašanja vtrjena v postavah. Ali žalibog, to se ni zgodilo, ker ostale so vse v rečeni interpelaciji navedene napako, in ne ena se ni še odstranila. Ostal jo namreč v srednjih šolah nemški kot izključljivi učni jezik; ostal je pri c. k. okrožni sodniji r Gorici in c. k. okrajni sodniji v Kanalu isti preiskavni sodnik v kazenskih zadevah, ki ne ume slovenskega jezika ne v govoru ne v pismu, in tudi pri c. k. nadsodniji v Trstu je ostalo vse pri starem, tako, da med njenimi svetovalci ne sedi eden, ki bi umel popolnoma slovenski jezik v govoru in pismu. Kar se uradnega jezika tič«, je pri vseh c, k. sodnijah še vedno uradni jezik le nemški ali laški; vsi obravnavni zapisuiki v civilnih in kazenskih zadevah so pišejo le v nemškem ali laškem jeziku; vse razsodbe v civilnih in kazenskih rečeh z razlogi vred so izdajajo le v nemškem ali laškem jeziku, z eno besedo vsi uradni spisi se sestavljajo še dendenes le v nemškem ali laškem jeziku pri vseh c. k. okrajnih sodnijah na Slovensko-Goriškem in pri c. k. okrožni sodniji v Gorici. Ravno to velja tudi za vso c. k. davkarske urade, kteri se celo branijo v slovenskem jeziku pisane pobotnice sprejemati. Tudi pri podeljevanji novih služeb se ni visoka vlada čisto nič ozirala na omenjeno interpelacijo, ker je še po njej imenovala na priliko na Goriški gimnaziji take učitelje, ki deželnih jezikov čisto nič ne poznajo, in ker je v najnovejšem času podelila pri c. k. okrožni sodniji v Gorici službo namestnika c. k. državnega pravdnika takemu uradniku, ki slovenskega jezika čisto nič ne pozna, in to se je zgodilo, akoravno je za isto službo prosilo več uradnikov, ki so obeh deželnih jezikov, to jo slovenskega in laškega v govoru in pismu popolnoma zmožni in čeravno imamo toliko učiteljev deželnih jezikov popolnoma zmožnih, ki so prisiljeni v druži h deželah služeb iskati. Glede pa da ima slovenski narod že vsled djanskega bitja od narave vtrjeno pravico tirjati, da ga nikdo v razvitju njegovega narodnega življenja ne zadržuje; glede, da ima pravico tirjati od vlade, da so mu narodnost in narodni jezik ohrani in goji; — gledo, da Slovenci plačujejo enake davke v denarji in v krvi, kakor drugi narodi , in da imajo tedaj tudi pravico vdele-zevati se ravno tako vseh koristi po vtrjenem načelu — „enake teže, enake pravice;" — gledtS, da je bila ravnopravnost slovenskega jezika že opetovano izrečena in priznana od presvitlega cesarja, ktererou je sloveuski narod vedno vdan; glede da tudi § 19 ustanovnih postav 21. dec. 1867, I. zagotovlja vsem narodom, in dosledno tudi slovenskemu, enakopravnost njih jezika v šolah, v uradnih in v javnem življenji; glede da ni mogoče, da bi slovenski narod uspešno, duševno in materijalno napredoval in se na višo stopnjo omike in blagostanja povzdignil, dokler ga vežejo jeklene verige tujega jezika v uradih in šolah; glede, da ima visoka vlada prvo dolžnost, postave sploh in člen 19. ustanovnih pravic 21. decembra 1867 posebno natanjko spolnovati; glede, da visoka vlada s tem , da ne izpolnil jo postav o narodni enakopravnosti, narode le draži, in goji med njimi nezadovoljnost, in nezaupnost v njeno svobodoljubnost; glede, da slovenski narod z ozirom na neomahljivo vdanost in zvestobo do Njegovega veličanstva presvitlega cesarja in njihovo najviše dinastije, sme zahtevati od visoke vlade, da natanko izpolnuje postave o narodni enakopravnosti, — glede na vse to, predlagajo podpisani po predsed-sedništvu visokega deželnega zbora visoki c. k. vladi sledeča vprašanja: „1. Kaj je visoka vlada storila, ali misli storiti, da se na Goriškem enakopravnost jezikov v ljudskih in srednjih šolah in v uradnijah vresniči? „2. Misli-li vlada tiste uradnike v slovenskem delu goriške dežele, ki slovenski ne znajo, odstaviti, tistim pa, kteri slovenski samo govore, pa ne pišejo, čas odločiti , da so tudi slovenski pisati navadijo, da bodo mogli svojim uradnim dolžnostim tudi v slovenskem jeziku zadostovati? „3. Ali misli visoka vlada sploh, kedar službe podeluje, sosebno pa pri c. k. apelacijski sodniji v Trstu držati se načela, da samo takim osebam službo podeli, ktere so tudi slovenščino ustmeno in pismeno zmožne? „4. Misli visoka vlada poduk v srednjih šolah tako vravnati, da so bodo sloveuski učenci na gimnaziji in realki po slovensko podučevali? „f>. Misli visoka vlada storiti začetek djanske izpeljave enakopravnosti jezikov na Goriškem s tem, da pri c. k. okrožni sodniji v Gorici izpraznjono mesto predsednika podeli taki osebi , ki je tudi slovenskega jezika v govoru in p;smu popolnoma zmožna?" Dr. Tonkli. — Andr. Marušič. — Dr. Žigon. — Dr. Abram. — Karol Polaj. — Izidor Pagliaruzzi. (Opazujem, da Črne ni podpisan, ker ga ni bilo.) Dalje interpeluje dr. Tonkli vlad. zastopnika: 1. Zakaj se ni še do zdaj razravnal klanec pri^Dolgi Njivi in tudi no popravil kak drugi kos Koroške ceste , dasiravno je bilo v ta namen sprejetih 20.000 gld. v državni proračun že za 1.18G8? — 2. Ali, in v kak drugi namen se je potrosil poudarjeni znesek? — 3. Je-li vis. vladi mar, izpolniti obljube, ktere obsega razpis ministerstva notranjih opravil 11. junija 1868, št. 8281, ter poskrbeti, da so poprej ko mogoče, popravi državna cesta, ki drži na Koroško. Interpelaciji so podpisani tudi dr. Žigou, Rosmann in Pagliaruzzi. Deželni glavar naznanja 13 peticij večidel lokalnoga pomena; n0* ^ za denarno podporo za skladovno ceste in za vvrstenje občinskih cest m skladovne. Važna v narodnem smislu je peticija Biljanskega in Medans županstva, da se osnuje za Brda lastna sodnija in da se ločijo slovenske občine v Brdab od Gradiškega ter pridružijo Goriškemu politiškerau okraju. Ta zahteva sc opira nn sklep Biljanskega tabora. Baron Ritter izročuje prošnjo Goriško trgovsko zbornice, da se vvrsti cesta, ki drži od državne ceste do ladjostaje Rozega, med skladovne. Dr. Pajer nasvetujo v imenu dež. odbora, da se dostrani § 32 postave o nadzorništvu šol; naj so povrnejo okrajnim nadzornikom stroški za vožnjo. — Nasvet obvelja. Daljo sporočuje dr. Pajer v odborovem imenu o volitvi udov deželne komisije za preuravnavo zemljiščnega davka; — ta zadeva se jo izročila odseku vladnih predlogov. Zadnjič se preberejo in potrdijo preudarki za 1. 1870 provincialnega, deželnega in zemljiščno-odveznega zaloga in pa računski sklepi za 1. 1868 zaloga bar. Codelli-evih in VVerdenberg ovih štipendij, gospinskega in deželno-občinskega zaloga. Prihodnja soja bo v saboto, 9. t. m. ob 10. uri zjutraj. Dopisi. _ Zl Iijubljane, 7. okt. [Izv. dop.] Čuditi se je, kako je mogla od 30. avgusta do zdaj skrita ostati dogodba, ktera se je vršila v Kameniku, — dogodba, ktera glasno priča besno surovost tistih iznevernikov, ki odpadši od svojega slovenskega naroda divjajo na vse, kar ne trobi v nemškutarski rog. Tudi mi smo te dni prvič zvedeli o surovosti, ktero so tako pozno žarelo razglašati naše novine. Ne dvojimo nikakor, da je Dežmanu bila vsa dogodba £e davno znana, ter se no čudimo, ka je on ni razbobnal po „Tag-blattu", kteri samo preži na vsak najmanjši slovenski pazder, a nikdar neče za| aziti najdebelejšega bruna v nemškutarskih očeh; ali kako je to, da po druzem poti ni prišla v javnost? Res je razžaljenec zaradi otrok svojih napadnikov njih razbojno silo blagodušno odpustil; veudar Kamenik od ljubljanskega mesta ni mnogo daljo nego ižanska vas. Gosp. Andrej Mulej, računski uradnik pri c. kr. deželni vladi, živel jo zaradi oslabljenega zdravja nekoliko časa v Kameniku na odpustu-Zvečer 30. dan avgusta je bil v Hostnikovi gostilnici, po domače „pri Krištofu," kjer je tudi čitalnica. V njegovi družbi sta bila samo dva na/ovi — gospoda: Toma Šraj, voditelj ljubljanske realke, nekdaj rodoljub, a zdaj srdit iznevernik, čegnr žena je tako postrežno ovadila trgovskega pomočnika g. Koblerja, da je ta zdaj zaradi nje v sodnjem preiskovanji, — terMate j Prhavoc, kancelist kameniškega okrajnega sodišča, Mule je v znanec že do 18 let; enemu njegovih otrok je Mulej celo kum (boter). Ker Mulej zaradi zdravja ni vina pil, k čemur sta ga nagovarjala Šraj in Prhavec, reče naposled gospodinja Ho s t ni ca: Jaz vem, kako tega gospoda nagnem, da, ker se misli jutri vruiti v Ljubljano, bode vsaj nocoj za odhodnico vino pil," ter naredi napitnico Slovencem, Slovenkam in Nemcem. Mulej odgovori: „tako zdravico rad pijem, samo n e m š k u ta r j e in n e I" Naglo ga zavrne Šraj : „tebi je hoditi za Dežmanom; jaz nikdar ne pojdem za dr. Bleiv/eisom in za dr. Kostol" Mulej reče: »zaDežmanom jaz nikoli ne, posebno kar jo v Celji tako mrzko (schuftig) govoril I" Šraj zavpije : „precej oporeci, kar si dejal; Dežuian ni „schuft!" Mulej: „jaz nisem rekel, da je „schuft," nego samo , da je v Celji njegov govor bil mrzek (schuftig)." Na to Šraj zopet zakriči: „iz sobe, „schufta" (Muleja)!" V tem hipu ga Prhavec zagrabi za vrat. Gospodinja vsa preplašena začne miriti rekoč: „tukaj se no bodo pretepalo I Dr. Kosta in Bleiweis sta poštena moža, in g. Mulej nikomur ni rekel „schuft", kar jaz dobro vem, kajti slišala sem vse." Njiju razkačenost se ni dala potolažiti. Phala sta ga sem ter tje, Prhavec mu je celo suknjo potegnil črez glavo, da no bi videl, kdo ga huje udriha. Potem visokoizobražoni in veleučeni gospod Toma Šraj, c. kr. vodja ljubljanske realke ter goreči prijatelj Dežuianov, kteremu se ima celo zahvaliti za svojo zdanjo službo, kakor svet govori, nogo izpodbijo Muleju, da je padel na tla, kjer sta ga oba tolkla s palico in s stolom, ter Prhavec ga tudi tako davil za vratom, da Mulej ni mogel niti že govoriti niti slin požirati, ko je zopet ves omamljen vstal. Morda bi se bilo račuuskerau uradniku še kaj hujega pripetilo, da ni gospodinja poslala po žandarje, kterih so baš v najnevarnejšem hipu prišli trije, namreč vodnik z dvema možema. Prhavec je mahoma zakričal: poberite s seboj tega „schufta", lopova (lumpa), kajti Dežraana jo preklinjal! (Res grozno bogokletjo 1) Gospodinja, ktera je z drugimi domačimi ženskimi vred na tanko videla, kako in zakaj so je godilo vse to, pričala je zopet, da Mulej ni zakrivil ničesa. Potem je nehalo nasilje. Eden izmed žaudarjev je Muleja posvaril: „pojdito z nami I Prhavec je nevaren človek; celo žandarjem jo že orožje vzel." A Prhavec mogočno zagrmi: „žandarji morajo iti sami ter nikogar ne smejo spremljati!" Na to so šli vsak na svoj dom. Torej samo šandarska pomoč je c. kr. uradnika otela iz surovih pesti dvoma človekoma, ktera sta oba tudi c. kr. uradnika in štela bi se rada celo med kulturonosce, kakoršne časti jima ne kratimo, samo da ju vrstimo h kulturonoscem one vrste, v kterej so tisti ljubljanski neraškutarji, kteri zre-devši, kaj se jo godilo v Kameniku, baje da so rekli: „Mulej jo dobil krepek nauk!" — Tedaj kader cilindrači pesti sukajo ter udrihajo s palicami in stolmi, zadrgujejo vrat in davijo po nedolžnem brezorožnega človeka, to je samo nauk; a kader nekoliko kmetov po vasi nese zastavo brez sovraštva, brez boja, to je strašno, preiskovanja in Preiskovalnega zapora vredno hudodelstvo I Nego čemu daljo govoriti! Saj Slovan je vsega tega že vajen. Koli sta bila naša junaka pogumna in silovita zvečer, vendar sta drugi dan trepetala, kakor šiba na vodi. Privzela sta si na pomoč gosp. JakobaZ a bukovca, računskega oficijala pri deželni vladi, m gosp. JožofaPfeiferja, okrajnega tajnika v Kameniku. Moledovala in pro-8'la »ta, celo po kolenih ter vsa objokana, s povzdignenima rokama se pla- zila za Mulejem, kteri je grozil, da njiju hoče tožiti. Cvilila sta, da bi se vsmilil vsaj njiju nedolžnih otročičev, ako ne odpusti njima. Trajalo je to zdihovanje po poludne od polu dveh do polu pete ure, predno je Mulej rekel: „Prhavec jo že znan, kakšen je; a vi, g. Šraj I no zdito se mi nikakor podobni realčnemn voditelju, nego poprej kacemu hlapcu (hausknecht.) Vendar ne bodem tožil zaradi vaju otrok." — A govorica pripoveduje, da to kesanje nikakor ni bilo odkritosrčno, kajti Šraj je potem baje v Ljubljani bil hitro pri Dežmanu, kterega čujemo da je nagovarjal, naj bi Muleja tožil. Realčni voditelj je v Kameniku pri Hostnikovih, z otroki in ženo vred gostoljubno sprejet, živel mnogo tednov, ker jo baje iz te hiše učenca v realki imel pod seboj; a naposled je gostoljubje tako surovo zapečatil z barbarskim činom, kakoršnega se niso janjški kmetje nikoli ukrivičili. Neraškutarji vedno kriče, da je mladina po naših učilnicah surova. Ljubljanski mestni očetje so o tem celo ministrom tožili v znani promemariji, in sam vladni zastopnik Hočevar je v magistratni seji kimaje pritrkaval njihovemu ob-dolževanju. Mi smo vedno branili mladino, ker vemo , kje ima to sovraštvo do nje svoje korenine, ter zdaj na ravnost vprašamo : recimo, da so te tožbe resnične, a morejo li mlada srca blažiti izglcdio, kakoršni se svetijo z osobe samega voditelja? Kdo more s trnja smokove brati ali grozdje z osata? Neizkušeno, vročo mladino res tožite, a tega ne premislite, da vi dozoreli možje, kteri to delate, nisto samo nič boljši , nego celo surovejši od nje I Kdaj so kteri slovenski dijaki nemškutarskega tovariša tako tepli iu davili, da je bilo treba žandarske pomoči ? Kteri učenec utegne zdaj še spoštovati svojega voditelja Šraja, ki se bode menda vendar bal, svojo surovost zagovarjati s pijanostjo I To je gol faktum ; izpeljavati iz ojega doslednosti, prepuščamo drugim. Iz Planine, 7. okt. [Izv. dop.] Očitalo se je, kakor sem sam čul, v krogu zvedenih politikarjev nam Slovencem, ka imamo prav slabo politiko, da očitno v časnikih grajamo uradnike zarad nepravičnega vedenja glede slovenskega ljudstva tirjatev, kakor je zadnjič o g. Ogrincu bilo omenjeno in sicer zato, ker s tacimi naznanili vladi ravno priporočujemo take gospode, ktere ona namesto da bi jih odstranila, še le prav trdno na visoki stol posadi. To je žalibog istina, da vlada prav malo ali skoraj nič ne skrbi za nas Slovence, ki ravno tako plačujemo davke i. dr. kakor drugi, ki se dobro počutijo, sedeči v vladnem naročji; tudi je res, da ravno s tacim početjem vstrezamo vladi in priporočujemo ljudi jej jako ustregljive, a le tej vladi, — kajti za dežjem zmiraj solnce sije. — Priporočil bom zopet gospoda, ki jo slovenščini tudi tako milostljiv kakor naš g. glavar in to dokazal s sledečim: Podal so je namreč od tuknj mlad, iskren rodoljub s svojo še mladoletno zaročenko zaiskat privoljenja k ženiti pred c. k. sodnijo na Vrhniki. Prideta k okrajnemu sodniku g. Mulley-u in ne vem, je li ta gospod že na obrazu bral ženinu, da je narodnjak, ali ima g. sodnik sploh to blago in hvalevredno navado, rekel jo odišlema: „Zdaj boste šli pismo napravit; pa le tistih slovenskih brklarij mi ne nosite." To so g. Mulley-a lastne besede, sodnika, ki ž>vi med Slovenci na zemlji slovenski, ki vsaki dan lomi dobro mu dišeči slovenski kruhek, kupljen s žuli slovenskega kmeta. Tako tedaj se vpeljuje slov. jezik v uradove, ko se ljudem že naprej ukazuje, naj ne nosijo slov. „brklnrij," in tako se spoštuje § 19. osnov, post., na ktero je tudi g. Mulley prisegel. Kuj neki bi vlada porekla, če bi g. Mullev Nemcu rekel, naj ne nosi nemških „brklarij" v pisarno? Še tistega dne bi ga prestavila ali pa odstranila; tako pa mož ko-rujžuo sedi na stolu sodniškem in se dobro počuti, svest si, da jo vladi jako ustregel. Mi mu pa rečemo: Co gospodine, no znate in nisto zmožni slov. jezika, če težko vidite slovenske brklarije, poplite, pojdite iz naše dežele drugam, kjer vam bodo le melodije nemških siren donele na ub6; hvaležnega srca bomo vam in vsacerau voščili srečno pot in za vami vrata dobro priprli. Politični razgled. Cesar bo baje potoval k odpiranji sueškega kanala. Pohod pruske g n prestolnega princa bo imel bržkone vspeh, da bode nehalo sovražno pisanje berolinskih časnikov proti Avstriji, in da se dunajčani zopet do tal uklanjajo pruskemu poročniku VVertherju, kteremu so bili do zdaj jako pro-tovui in čegar odhoda niso mogli dočakati. Na Dunaj i se bije jako zanimiv boj. Beuetova stara „Prosse" dokazuje cislajtanizmu njegovo puhlost in naravnost trdi, da je sedanja sistema in njeni nositelji nemogoča „N. f. Pr." sicer miuistre cislajtanizma brani, a vidi se, da bodo decembristi nupovedali konkurs, če se jim morebiti ne bo njih pošlo od drugod zapečatilo. Giskra, Herbst & comp, so žo nekoliko tednov zreli — naj padejo. Linški skof, kteremu jo sedanji vladni liberalizem zmanjšal letne dohodke, hoče proti temu znižanju protestirati in nepostavnost te naredbe dokazati. Po deželnih zborih se še vedno pripravljajo za debate o direktnih volitvah. Iz celovškega zbora se poroča čudna novica, da jo zbor sklenil, ka se v viši realki verozakoo no bo več preduašal, Tirolski zbor je posebnemu odboru izročil nasvet poslanca Dietlna : Naj se voli poseben odbor, ki ima z ozirom na adreso 1. marca 1867 pregledati, kako stoje deželne pravice proti postavam, ki so od časa adreso sem zagledale beli dan, in nasvetovati, kako bi se branila in ohranila samostojnost tirolske dežele. V P r a g i je zopet dr. Klavdi voljen za župana, dunajčani pa trdo, da ne bo dobil najvišega potrjenja. Praško „Politiko" so 9. t. m. konfiscirali, tako da ni en list prišel med svet. Na Češkem so zopet razpustili dva okrajna zastopništva, ker sta si volila predsednike, ki vladi niso bili po volji. V Dalmacijo teče v nekterih krajih krP'JNovaki sc hranijo iti v vojake. „Wien. Ztg." jr oklieala za kotni-ki nkr.ij itjemno fttan t. I/. P. e r o 1 i n n se br/ojavlin : Med predi fi izročenimi dež. zboru se nahaja postava, ki bi imela dovoliti, da si sme vlada 19 milionov izposoditi. Primankljaj znaša ">.400.000 tolarjev . nekiri pa domnevajo celo vseh 18 miljonov. Italija pamnožujo ivoj« loterijske kolektore, o pomnoienji Sol ni slišati. — Na Spanj sk c m seje vnel prtosj živ dejanski opor proti sedanji vladi. Vlada je s pomočjo kortesov ob moč dela ustavne pravice. V Franciji se pripravlja hud boj proti vlad', ki ne moro neza-dovoljnožcv nikakor potolažiti. Odpor postavljenega zbora bo iako zanimljiv in pričakovati jo resnobnih dogodivščin. Radikalni časniki ostreje in ostreje pišejo in tudi poslanci pri vsaki pr ljudstvom. širijo nezadovoljnost med Kaziip stvari. „Danica" jo v Ljub-kterega jo vredil g * (Slo m še ko ve drobtinco). Kakor piše ljani na svitlo prišel 20. tečaj Slomšekovih ,Drobtinic" Fr. Kosar, dekan v Kozjem Prvi oddelek prinaša spisov iz Slomšekovo zapuščine in sestavek sedanjega lavautinskega škofa: »Krščanski zakon po nauku sv. cerkve." Drugi oddelek donosa životopise ranjcega prosta Pikeljna, prefekta El. Rcbiča, fužinarja Luka Levičnika. V tretjem oddelku jo uvršten spis: Zlata maša sv. Očeta Pija IX. Koncčno je dodano „zlntih resnic v v srebrni podobi", „ogledalo za šolo" in „slovenska grlica Z napovi." Knjigi je cena 1 gld. 20 kr. Dobivala se bode baje pri vseh knjigotrgovoih. * (Novost, iz sadjcrc je). Iz Slov. Bistrice piše neki W. včasi neslano vremensko čenče v „Mrbg. Ztg." V dokaz, da v Slov. Bistrici še cvete visoka politika. Nedavno je pisal, da jo v gorenji Bistrici mož „beim ub-pfliickcn von kaslanien" pal z drevesa. Prav mu jo, zakaj pa na kostanj pleza, da bi ježasto sadjo obiral, mesto ga bi ga klatil, kakor to delajo drugi pametni ljudje. Ženi jal nega dopisnika in učenega vrednika „Mrbg. Ztg.u, ki na mariborski gimnaziji uči botaniko, mineralogijo in dcrvininnizeiri, bi lepo prosili, da inim ta „ftbpflttoken" natančneje razložita, ka Bvel ZV0, kako se kostanj z drevja spravlja. Morebiti se od njih še tisti kaj nnučl, ki je i črešnje padel, — če bo mogel čakati. — Bralci »Mbrg, Ztg." bi bili g faktičnomu vredniku gotovo tudi hvaležni, ko bi jim on to žalostno „obiranje kostanjevo" popisal v listku Potem bi vsaj enkrat dobili nekaj originalnog! v tem predelku, v ktcicni leto za leto poid povesti iz neimenovane nemške „Garteiilaubc," tako da se je stavce listka v „Mrbg. Ztg." že odvadil brati rokopis. Će si bo g. vrednik vzel nekoliko časa. kar jo pri nje govih množili opravilih kot profesor, ljudski govornik, tajnik, „Forlschritta,,. prorok „Merkurja", dopisnik „Tgp." ete., morebiti se ta „komedija" bolje ohrani v mariborskem spominu, kakor njegove dramatične poskušajo, kteri morajo vedno že pri porodu nesrečno smrt storiti na blanjah mariborskog; gledišča. Za naslov te sudjerejsko komedije mu prijateljsko nasvetujemo „Rikh je pal s kostanja," ali po nemški: barst nit aufikstigen, eto. * (Dr. Klim) se je iz Dunaja vrnil in hodi zopet sest na klopi deželnega zbora kranjskega. Kar se tiče nezaupnic, ki se mu vsestransko v roko stiskujejo, velja o tem čudnem rhintsterskem uradniku graničarjeva pesem: BNc sliši nič, ne vidi nič, ko bil bi mrtva -tvar." O kaj bi pač dal g. dr. Klun, ko bi tudi njegovi foliloi bili glnbi in slepi za — njegova dela! * (Načrt) shodom in veselicam v čitalnici mariborski do konca ota 1809. 31. vinotoka beseda in ples, 21. listopada beseda in ples, 5. grudna bosega in tombula, 19. grudna občni zbor, volitve, tombola, 81. grudna veselica. Streljanje z pušico je ob četrtkih, pevanje oh torkih in sobotah. * (Slovenska solidarnost). Beremo, da jo deželni odbor kranjski sklenil, ka no pritrdi neposrednim volitvam za državni zbor. Odbor se pri tem opira na oktobersko diplomo in na solidarnost Slovencev s Cehi, Poljnki in T i r 01 j C i, ki nikdar ne bodo potrdili nepo-srednjih volitev. Upajmo, da sc ta vest potrdi in da bode deželni odbor to solidarnost dosledno izvrševal, in kazal povsod ludi v. dejanji. * (Iz Notranjskega) se nam poroča, da so novo imenovani šolski ogledje jako nesrečno izbrani in da nekteri niso sposobni za svoje pošlo. To nas ni dirnulo, saj vemo, kdo jo te oglede imenoval. Žalostnejo pa je, kar se nam poročno neki učiteljski konfevenciji, ki je bila 27. sept. pod vodstvom okrajnega glavarja v Postojni. Naš dopisnik trdi, da so je pri tej priliki jako neinškovalo. Na čast. učiteljskemu stanu hočemo misliti, da je naš dopisnik prečrno gledal, vendar pa pristavljamo do učiteljev željo, naj bi ne pozabili, da so Slovenci in odgojitelji slovenske mladeži, * (Z K viške ga na Goriškem) se nam piše: Ne moreni si kaj, da ne bi pri god ka nnše Brenje omenjal, ki ni nikakor nezanimiv, Na nedeljo. 19. septembra, bila j-' oznanjena nova maša, ktero je pel novomašnik Ferdinand Tomažić, uaš rojak. Da bi slovesnost tega dne bila sijujnoja, prosil je novomašnik nekega v glasbi izurjenega učitelja iz goriške okolice, da bi blagovolil domače pevce podučevati v petji, kar je ta gospod rad prevzel i/ gole ljubezni do lepega cerkvenega petja. Že so so bili naši pevci naučili za tak praznik primernih pesmi, žo so so ga vaščani in okoličani radovali, že je nabivanjo in streljanje briskim gričem oznanjevalo veselje : — ko so pevci 8 svojim glasovodjem na čelu k našemu gospodu župniku podajo s prošnjo, da bi jim dovolil, glavno poskušajo v cerkvi imeti. Kaj menite, da je častivredni gospod odgovoril? — Itokc si na prsa položi, sc prikloni ter pravi: „Veseli me, da vain je volja v povikšanje bodoče slovesnosti pripomoči, a moram vam reči, da se pobožneje moli in mašo peva, ako petje duhovnika ne moti. Tudi naš stari orglavee no bodo dopuščal, tla bi tujec pri novi mnši orglal, — in da vnm golo resnico povem: Jaz so b o 1 \ bojim njega, nego on mene. Ko mu na to izgovarjanje naš gla'ovodja odvrne, da ima le on v svoji župi oblast, pri cerkvenih obredih ravnati, kakor mu ljubo, ne pa orglavee. mož resolutno in zares logično odgovori ; Ne d u h o v u i k j e z ara d petja, ampak potjo zarad duhovnika. Ta logika nam je vse ugovore odstrigla, zapustili smo g. župnika in si mislili vsak svojo." Iz Ljubljane, II. oktobra. Po dokončanem vredovanji nam je prišla vest: Dr. Bleiweia je stavil denes 11. t. m. V deželnem zboru nujni predlog-: Slavni deželni zbor naj po § 19. dež. reda preudnrja o koristi m o vpljivu razglašenih splošnih zakonov in naredeb od 21. decembra 1807 pocenil glede naše dežele in našega naroda in naj v ta namen voli odsek 5 poslancev, kteri imajo o tem slavnem zboru potrebne nasvete in predloge staviti. (To je po dežel, redu prepisani pot, da se resolucija o zedinjeni Sloveniji na mizo zbora postavi. Voljeni so v ta odsek : Dr. Hleivveia, dr. Toman, Svetec dr. Razlag in dr. Zarnik. •^r^mwmnnmrTmitmBrminnrwrmwmtm^'r%nrnr-nitmi- ,T-t^h'r-'?Momrtr-imTn,itTrirn-rjT--i-TfiTir i U&> a&t?s92fa I trgoveo v Oelji II priporoča iz zvoje dobro založene specarijske štacune? iT prav po nizki ceni in pri pošteni postrežbi, §j) posebno : Kuba, Cejlon, Laguavra, Rio kale; rit'in. in melis cilkcr; boljši Genuezer in Seccer oliveiioljc; Petroleum; nove sladke pugl manđelne ; nove sultan rosiiie; Smirnercivcbc; nove fi<*e in rožice ; laške lešnike, švicarski sir; npolo svcć"c; pravi Jamajhaniiii; punc; Raster, IHenešer, Pikolit vino; vinski cvet; itd. fH*!?' Založuje z premogom (Steiukohle) in apnom. ■J07" Preskrbuje zavarovanje zoper ogenj pri prvi ogrski / zavarovalni družbi. IL Tudi vzame fanta 14—15 le( starega, Ki slo- | vensko in iicm&lui /.na , koj /.a učenca. Platnina, blago za obleko, suknina. jopici, plašči so bodo kratko časa v prodajalniol: gosposke ulice št. 113 v izvenredni prodaji oddajali in se bo vso blago, na drobno in debelo, mnogo ceneje, kakor se V f a b r i k a h dobiva, prodajalo. Gena. 1 trobela 30 vatlov polplatnine.......5 gld. in več. 1 30 „ creas-a........7 ., „ „ 1 ., 38 ., trdega platna......11 „ „ 1 m 50 „ holandskega.......18 „ „ „ (5 platnenih robcev ..............90 kr. Chiffon, Toilleforte, Naturel vatel po........15 mnogo na izbor, zlasti ga dame, prav po ceni. Miznl p nt i i n pi'tioi. [$35"* lilag,] za Obleke "TJ^E najveći izbor po 10, 12, 14, 18 kr. do najbolje baze. 2Hf" Suknina za suknje, hlače, kožuhe, double, velour po ču" dovito nizki ceni. Jopiči in plašči po razni ceni, velika zaloga. MT Več 1000 vatlov zavrnikov (kosov platna) "Tjftt po 5, 6, 8 in 10 vatlov vkup se prodaja po čudovito nizki ceni. Pismena naročila za gotov denar ali proti poštnemu povzetji bomo kar najbolje izvršili. Na to izvanredno prodajo J\ T. občinstvo posebno pozorno činimopristavlja/c, da smo porok za- vsaka blago, ki se pri nas kupi. Prodajalnica dunajskega blaga Scbneider & Beteiheim. Prodaja so samo in edino lo v gosposkih ulicah št. 113, nasproti Pichsovi • kavarni v 31 ar i )> oru. lzdatslj in vrednik Anion ToinAić. Lastniki: Dr. Jote Vomijiik in riruM- Tiskar laluard Janžle.