Posmino pklCuno v ootovInL Leto LXXm št. 7* rila 1940 Cena Din SLOVENS Izhaja. vsak dan popoldne vrst A Din 2, do 100 vrst & Din 2.50, od 1O0 do SOO vrst a Dtn 3, ~ *W doslej ne- V Franciji Pariz, 3. aprila AA obširno v parlamentu. Ves francoski tisk ze angleškega prsHwsdnHr« vlade ni, kaVsr naglasa jo vsi komentarji, nobena grožnja nevtralnim državam, temveč opozorilo, da je poostritev blokade odločno dejstvo, kateremu se bo morala Nemčija ukloniti. Chamberlain je posebno naglasil, da se bo vojna razvila sedaj na gospodarskem polju, na katerem imajo zavezniki orožje, ki aa Nemci nimajo To orožje se imenuje »nakup«, Francija in Anglija lahko nabavljata drugod surovine ker imata zdravo valuto, Nemčija se nahaja v mnogo slabšem položaju glede na blok »sterling -frank - dolar«. Na drugi strani je Chamberlain pojasnil nevtralnim državam, da zavezniki ne bodo trpeli, da bi bili ogo jo-fanj zaradi velikih nakupov nevtralcev, kajti zavezniki niso prepričani, da nevtralne države ne bodo izvažale v Nemč jo proizvode kupljene v zavezniških državah. Ker ne želi o niči ti gospodarskega življenja nevtralnih držav, je Chamberlain sklenil izvesti racionalizacijo dobav surovin tem državam. Včeraj je angleški premier napovedal v sporazumu s Francijo in v z\e-zi s sklepi vrhovnega zveznega vojnega sveta gospodarsko vojno. Glavni urednik »Petit Parisiena- nravi, da pomeni Chamberlainova izjava pom.roben preokret v vojevanju. S poudarkom, ki ne dovoljuje nobenega dvoma glede odločnosti zaveznikov, je preds-dnik angleške vlade napovedal Nemčiji gospoder>ko vojno z vsem orožjem, ki se v taki vojni lahko uporabi. To vojno bodo zavezniki vodili z vedno večjo ostrostjo. Chamberlainov govor ni nič mani kategoričen kakor govor, ki ga ie imel Churchill Ta šo-vor je tem Domembnejši. ker veže vlado angleškega imperija. Nemci ia ne bo mogla dobiti materiala, ki ie noobhodn., 00-treben ri vojevanje in nieno agresivna politiko Blokada postaja vedno rtro>ja in resnejša. Ničesar ne bo opuščeno, da s » ta c:lj zaveznikov ne bi dosegel, je deial Chamberlain »Ordre-r p a vi. da sta doslej 00 ?toj a; i dve vrsti nevtralnosti, ena. ki je bila ugodna za Nemčijo in druga, ki se ie orilazodila mednarodnemu oravu ter ie tako veljala samo za zaveznike. Zavezniki ne borio trpeli več dveh meril enih in istih držav. Diplomatski urednik »Petit Journal « naglasa, da je Chamberlain definira' sredstva, s katerimi nameravajo zavezniki poostriti blokado, ne da bi s tem delali krivico narodom, ki se ne udeležujejo vojne Predvsem bo sklenjena Vista trgovskih sporazumev. s katerimi bo strogo omejen obseg izvoza držav, s katerim* se sporazumi sklepajo, in sicer zvoza v N mč j d. Curiški dopisnik »Journala- orav; da Nemci ne bodo ostali neaktivni napram poostritvi blokade in pomorsk: vojni, toda jasno ie. da so nemške možnosti ome i ene. Tud: Zedinjene države n?glasa:o o priliki ,kom^j^ Rovor. ki ga le imel I Chamberlainovega govor*a enakost pogle-Cframneriam včeraj v parlamentu. Efcspo- 1 dov s Francijo m Anglijo. >Jour< naglasa vedno tesnejše sodelovanje med Francijo in Anglijo. Pri tem navaja besede predsednika angleške vlade, da bo angleško francosko sodelovanje razširjeno na vsa področja, ki so važna za skupne interese in za varnost obeh narodov. V Skandinaviji London, 3. aprila, s. (Reuter) V skandinavskih državah današnji listi obširno komentirajo Chamberlainov govor. Po večini ga listi pozdravljajo. V Oslu piše Mor sen-bladed«. da bo imel govor pomirljiv učinek na nevtralce Kar je Norvežanom v govoru posebno všeč, je dejstvo, da Chamberlain ni napadel skandinavskih držav kakor so to storili nekateri drugi zavezniški politiki. Švedski listi so z govorom mani zadovoljni, vendar pa v svojih komentarjih izražajo vsaj zadovoljstvo, da Chamberlain v govoru ni direktno omenil vprašanja uvoza železne rude iz Švedske v Nemč jo. »Stockholm Tidningen« naglasa, da je Chamberlain namignil, da bodo zavezniki izvajali pritisk na nevtralce s tem. da jim ne bodo prodajali svojih kolonialnih proizvodov, če nevtralci ne bodo omejili svojega trgovinskega prometa z Nemčijo. Na drugi strani Da pravi list. da ni v govoru nobenega znaka, ki bi kazal, da namerava Anglija podvzeti drastične ukrepe proti Norveški zaradi prevoza švedske žele/ne rude v Nemčijo. Tudi ni videti v govoru nobene grožnje proti pravicam nevtralnih držav. V Italiji Rim, 3. aprila, s. (Havas) V ftalilanskih političnih krogih je napravila največji vtis Chamberlainova izjava, ki fiovori o zožitvi blokade Nemčije in akciji z vsemi sredstvi na gospodarskem rodročju. V Italiji smatrajo, da se s to Chamberlainovo izjavo začenja nova faza. morda celo odločilna, v razvoju mednarodnega položaja. Splošno tudi menijo, da bo zožitev blokade zelo prizadela trgovino nevtralnih držav in ustvarila kočljiv položaj. Italijanski krogi ostro kritizirajo zavezniške ukrepe, ki hočejo omejiti nevtralno trgovino z Nemčijo na tako zvano normalno količino. V Ameriki New York, 3. aprila, s. (Havas) Ameriški listi beležijo iz Chamberlainove^a govora zlasti napovedi o zožitvi blokade Nemčije, vendar pa ne kažejo nobenega presenečenja nad zavezniškimi ukrepi v tej smeri. Poudarjajo, da kažejo ti ukrepi voljo zaveznikov, da čim prej uničijo narodno socialistično Nemčijo. Ameriško javno mnenje je po Wellesovi vrnitvi iz Evrope in po oficielnih izjavah, ki so bile ob tej priliki podane, prišlo do prepričania, da mir v sedanji evropski vojn: ne bo tako kmalu mogoč. Javno mnenje v Zedinjenih državah gotovo simpatizira z zavezniki, obenem pa si tudi želi čimprejšnjega miru. Zato pa si tudi želi. da bi Anglija in Francija nastopili v vojni čim bolj energično, ter jo čim prej zaključili. Obenem pa izražajo v Zedinjenih državah željo, da novi zavezniški blokadni ukrepi ne bi prizadeli ameriške zunanje trgovine. V tem pogledu je važno, da angleško-francoska komisija za nakup vojneaa materiala v Zedinienih državah pravkar pripravlja nove nakupe, ki bodo trgovske zveze Anglije in Francije z Zedinjenimi državami poglobili. Končno ni v Zedinjenih državah ostalo neopaženo. da skuša Anglija voditi vojno s tem, da samo regulira trgovinske odnošaje med nevtralnimi državami in Nemčijo, med tem ko Nemčija brezobzirno potaplja nevtralne ladje. Nemški odgovori na Chamberlainove grožnje Nemčija bo reagirala v vsakem primera in sicer z največjo energijo Berila, 3. aprila. AA. (DNB). Nemški tisk prinaša samo kratke komentarje k včerajšnjemu Chamberlain ovemu govoru. Nemški listi trdijo, da sloni Chamberlainov govor na dvojni morali. Glavni smisel njegovega govora je sporočilo, da bo Anglija vršila oborožen pritisk na nevtralne države. >Deutsche Allgemeine Zeitung« naglasa, da vsebina Chamberlainovega govora ni nova. Nemčija lahko sedaj samo izjavi, da bo izvajanje sklepov zavezniš. vojnega sveta povzročilo reakcijo Nemčije v vsakem primeru in sicer z največjo energijo. Pritisk, ki ga nameravata zapadni demokraciji izvrševati na kontinentalne države, pomeni samo nov poizkus, da bi se vojna razširila tudi na druge države. Tak poizkus bi pomenil z gospodarskega stališča pravo norost. Sam Chamberlain je izjavil, da Anglija v nobenem primeru ne more kupiti vsega presežka proizvodnje evropskih držav. Nemčija k temu samo lahko doda, da vršijo te države intenzivno trgovinsko izmenjavo z Nemčijo in da se bo to stanje nadaljevalo. »Berliner Borsen Zeitung« naglasa, da je Chamberlain med surovinami, katerih izvoz v Nemčijo je treba preprečiti, predvsem omenil mast ter na ta način ponovno potrdil, da je namen pomorske blokade povzročiti v Nemčiji lakoto. Ta motivacija žc sama po sebi dokazuje, da nima nameravana akcija zapadnih velesil proti nev-tralcem nobene pravne podlage. »Volkischer Beohachter« pravi, da vse te grožnje zapadnih velesil dokazujejo samo politično in vojaško slabost zapadnih demokracij. Vprašati se je treba, proti komu prav za prav Anglija vodi vojno. Vojna proti nevtralcem ni neposredna vojna proti Nemčiji, sklepi vrhovnega vojnega sveta z dne 28. marca pa so naperjeni izključno proti nevtralcem. Ce bi se Cham-berlainu posrečilo izvršiti svoje načrte, potem bi prenehala vsa trgovina nevtralcev z drugo največjo industrijsko silo na svetu ter bi bilo s tem paralizirano vse gospodarsko življenje evropskih držav. Gospodarsko življenje Evrope je nemogoče brez izmenjave dobrin med posameznimi drugimi državami in Nemčijo kot največjo industrijsko državo. »Berlin er Lokalanzeiger« piše: Nove grožnje, ki jih vsebuje Chamberlainov govor so najvažnejše, kar je Chamberlain včeraj povedal. Važno je pa tudi to, da Chamberlain ni povedal nobene besede o načinu, kako vodi Anglija vojno in kako jo vodi njena zaveznica Francija, ki jo je Anglija potegnila v sedanjo avanturo. Nemške priprave pri Vladivostokn London. 3. aprila, j. (Reuter). Diplomatski urednik lista »Torkshire Evening News« poroča, da je Nemčija izvedla priprave izredno velike obsežnosti v svrho organiziranja prevozov preko Sovjetske unije v Nemčijo. Ti prevoat ki naj služijo Nemčiji za oskrbo svoje industrije s surovinami, bodo morali napraviti go pot preko vsega ozemlja Sovjetske unije. Urednik angleškega lista pripominja, da hoče Nemčija urediti sovjetsko luko na Daljnem Vladivostoku za tisto točko, v kateri se bo stekalo vse tihotapsko blago, namenjeno v Nemčijo, ne da bi se moralo izpostavljati nadzorstvu pomorske kontrole v Atlantiku in Tihem oceanu, ter ne da bi se bilo bati, da bi postalo žrtev zavezniške blokade. 2e pred več ko tremi mesci je prispela v Vladivostok posebna nemška komisija, ki ji je bila poverjena organizacija te prevozne poti v Nemčijo. V koliko so nemške priprave doslej uspele, še ni znano. Tokio, 3. aprila, br. (Štefani). Listi so davi objavili vest, da so se na pomorskih progah proti Vladivostoku pojavile sovjetske vojne ladje. Vest je vzbudila v japonskih krogih precejšnjo pozornost. Kmalu pa se je tolmačila v tem smislu, da imajo sovjetske vojne ladje v prvi vrsti nalog, ščititi sovjetske trgovinske ladje pred angleškim vojnim brodovjem, ki je v zadnjem času pričelo ustavljati sovjetske ladje in jih odvajati na pregled v Hongkong ali francosko Indokina. Manevri ameriške mornarice na Pacifiku San Diego, 3. aprila. AA. (Reuter) Manevri ameriške mornarice so se začeli opolnoči. Trajali bodo 7 tednov. Udeležuje se jih 130 vojnih ladij. Nasprotni brodovji, eno iz Kalifornije, drugo na s Havajskih otokov, se bosta srečali nekje na Tihem Oceanu v teku prihodnjega tedna. Operacije so razdeljene na tri glavne faze. Mornariški rnlnister Edison bo spremljal manevre z admiralske ladje »Pensilvanija*. nekaj časa pa bo prebil tudi na drugih vojnih ladjah, da bi se prepričal o delovanju posameznih enot. Iz notranje politike KONFERENCA SOCIALISTIČNIH ZAUPNIKOV V LJUBLJANI Snočl so se zbrali v salonu kolodvorske restavracije zaupniki socialističnega gibanja v Ljubljani. Udeležba je bila precej lepa, zbralo se je okrog 70 zaupnikov. Konferenci je predsedoval Jurij Stanko. Na dnevnem redu je hO predvsem referat o političnem položaju v državi. Poročal je dr. živko Topalović. Basen tega je še poročal bivši tajnik Delavske zbornice Filip Uratnik o obnovitvi socialistične stranke v državi. Končno je bilo sklenjeno, da bodo kmalu sklicali konference po posameznih mestnih okrajih ter začeli delati na terenu. Iz državne službe Uspokojeni so strojevodja, Anton Soukup, Kari KoradUja, Đogumlr Nfumaa, prometnik Julij Jelen in vlakorodja Anton Majcen, wl Osi iHiiMiHi lili ti Liji v Ljubija- t ftran 9 »SLOVENSKI NAROO jo izvršile danske oblasti, je dobil danski poslanik v Londonu nalog, da zaradi potopitve ladje vloži protest pri c*ai g-leški vladi. London, 3. aprila. AA. (Reuter). Izdano je bilo uradno poročilo o potopitvi nemške tovorne ladje >Hugo Stinnes«. Poročilo pravi, da je angleška podmornica srečala nemško ladjo izven teritorialnih voda ter ji zapovedala, naj se ustavi. Toda nemška ladja se ni ustavila in ko Je posadka videla, da se ladja ne more umakniti, jo je sama J potopila. Angleška podmornica je oddala nato na prazno ladjo še torpedni strel. Letalski napadi na angleške konvoje London, 3. aprila, s. (Reuter). Nemška letala so včeraj na Severnem morju napadla več angleških konvojev. Skupno je bilo odvrženih približno 10 bomb, ne da bi bila povzročena kakršnakoli škoda. Protiletalsko topništvo je letala pregnalo. London, 3. aprila, j. (Reuter) Včeraj so v zgodnjih jutranjih urah čuLi nad nekaterimi kraj; jugovzhodne angleške obale letalo, ki ie moralo leteti, sodeč po ropotu motorjev, v izredno velik: vJSini. Na obeh obalah ob Rokavskem prelivu so pričeli iskati letalo, ki je bilo bržkone nemško, z žaromet:, katerih svetlobni stožci so se odražali na temnem nebu v tolikšni jakosti, da so z angleške obale lahko opazovali svetlobo francoskih žarometov, s francoske obale oa svetlobne pramene angleških projektorjev. Letalske izgube zaveznikov Pariz, 3. aprila, br. Letalsko ministrstvo je včeraj demantiralo navedbe nemškega službenega poročila z dne 31. marca, po katerih naj bi bilo v dosedanji vojni sestreljenih 357 zavezniških ln ne preko 90 nemških letal. V komunikeju pravi letalsko ministrstvo, da štejejo Nemci pri tem le svoje letalske izgube nad zavezniškim ozemljem, d očim. navajajo med zavezniškimi izgubami tudi letala, ki so iz kakršnihkoli in morda tudi iz taktičnih ali tehničnih razlogov opustila nadaljnjo borbo z nemškimi letali. V resnici zavezniške letalske izgube od p riče tka. vojne do omenjenega dne ne znašajo zdaleka niti polovice navednih nemških Številk. Ameriška pomoč zaveznikom W;vshington? 3. aprila, br. Ameriška vlada je 175 ameriškim tovarnam letal in letalskih delov izdala dovoljenje, da smejo dobavljati zaveznikom tudi svoje najnovejše tipe letal in letalskih delov. Dobave zaveznikom smejo Izpolniti celo pred dobavami za ameriško vojsko. »New York Herald< ugotavlja ra podlagi komunikeja, o tem, da Zedinjene države v resnici na vse mogoče načine podpirajo zaveznike. Amerika ostaja sicer nevtralna, toda s takimi ukrepi podaja jasne dokaze, da zanjo nevtralnost še ne pomeni ravnodušnosti. Zavezniki imajo sedaj najboljša in najhitrejša letala in tudi najboljše pilote. Kmalv bodo Imeli tudi največ letaL švedska bo branila z orožjem svoje pravice Stockholm, 3. aprila. AA. (Reuter). švedski vojni minister je imel včeraj v Upsali govor, v katerem je dejal, da bo švedska mobilizirala vse svoje sile, ki so ji na razpolago, če bi bila napadena, će bi kdo ogražal švedsko samostojnost, bodo Švedi prijeli za orožje in jo branili. Naša usoda v sedanjem spopadu, ko so se velesile spoprijele na borbo za življenje in smrt, je negotova. Vsak trenutek nam lahko zapreti resna nevarnost tako, da moramo biti vedno pripravljeni, švedska je sicer mala drŽava, toda njena moč zadostuje, da se upre, če bi bila zapletena v spopad. Će bi se vse severne države združile v skupno obrambno zvezo. bJ bil njihov položaj zavarovan. Mi moramo vsekakor braniti neodvisnost in nevtralno politiko ki mora sloneti na spoštovanju švedrklh legalnih pravic. Z vojujočtmi se strankami mora švedska postopati nepristransko. Belgijski poslaniki pozvani v Bruselj Bruselj, 3. aprila. AA. (DNB). V teku tedna bo imela belgijska vlada posvetovanja s svojimi veleposlaniki in poslaniki v tujini. Belgijski veleposlanik v Rimu grof de Kesov je že prispel v Bruselj, kjer ga bosta sprejela kralj Leopold in zunanji minister Spaak. Za jutri se pričakuje prihod belgijskih diplomatičnih predstavnikov v Berlinu. Parizu, Londonu, Haagu in Vatikanu. Po sporočilu zunanjega ministrstva bodo vsi ti razgovori informativnega zna- čaja. Ameriške simpatije za zaveznike New York, 3. apr s. (Reuter). Po glaso-vaniu ameriškega instituta za javno mnenje ;e sedaj v Ameriki 84Co prebivalstva naklonjenega zavezniški zmagi v vojni. Samo \% glasovalcev simpatizira z Nemčijo Na Dram Drejšniim fflasovaniem se v tem oofftedu ooaža precejšnja sprememba v korist *avr?-;kov Eksplozija v angleški tvornici streliva London. 3. aprila, a. (Reuter). Snott je nastala v neki municijski tovarni na škotskem eksplozija. Tri osebe so bile ubite, štiri pa ranjene. Eksplozija se je Čula 10 milj daleč. Bila je tako močna, da so popokale Sipe na trgovinah, ki so oddaljene 2 km od tovarne. Ko so po 18. delavci prihajali na nočno delo skozi glavni vhod, so se stresla tla pod njimi in veliki kosi kovin so začeli padati vsepovsod. Eksplozija se je pripetila v oddelku, v katerem je delalo 12 Celcvcev. Kakor je povedal neki delavec, ki je delal v bližini, je nastal r. jprej požar in nato šele eksplozija. Ko so prišli reševalci na kraj eksplozije, so takoj začeli razkopavati ruševine in reševati ljudi, ki so bili nezavestni in ožgani. Doslej so našli eno truplo. Reševalci so delali vso noč, da bi Izkopali trupla ostalih delavcev. Japonska zunanja politika Tokio. 3. aprila, br. (Štefani) Ministrski predsednik ie v parlamentu izjavil, da bo Japonska ne glede na nadaljnji razvoj vojne v Evropi vztrajala pra svoji dosedanji nevtralnoetni politiki Kar Se tiče priznanja nove kitajske vlade v Nankingu, je dejal, da bo morala japonska vlada postocati tako, da se bo izognila nadaljnjemu povečanju napetosti v svojih odnosa Jih z ZedinJe-n:mi državami. Glede na odnosa i e s Sovjetsko unijo ie dejal, da v zadnjem času ni nastopil noben nov moment, zaradi katerega bi se še nadalje poslabšali Irski terorizem Dublln, 3. aprila, br. (Štefani). Včeraj so trije člani irske teroristične organizacije vdrli v neko poslopje, v katerem je večja dvorana in ki ga je zasegla vojaška oblast. Vojaštvo bi moralo prevzeti po-| -lopje še jutri, irski teroristi pa so vdrli j v dvorano v poslopju, jo polih z bencinom n zažgali. Požar je bil sicer v nekaj urah •mejen a poslopje bo zaenkrat neuporah-' no. Zopet je tekla kri Gornja Radgona, 1. aprila Na prijaznem griču Kapeli nad vasjo Radenci je bilo na belo nedeljo žegnanje, in se je tam radi toplega in soinčnega spomladanskega dne zbralo to leto izredno mnogo pobožnih kristjanov od blizu in daleč, slasti pa mladine, ki si ob takih prilikah deli navadno piaanke, sklepa razna znanja za bodoče ion it ve. fantovske družbe pa navadno obračunavajo stara sovraštva. To leto sicer takih fantovskih obračunavanj ni bilo, pač pa je komaj I81etni France Potočnik iz Hrašenc hotel samega sebe preizkusiti in ovekovečiti kot bodočega nevarnega junaka noža V družbi svojcev je odšel na žegnanje, oboroežen z velikim žepnim nožem, za katerega domači niso vedeli. Okrog pol 11 dopoldne se je oddaljil od svojcev, s katerimi je bil v gostilni Janeza L likovnjaka pod bregom ter krenil z nekim dekletom navkreber proti cerkvi. Na križpotju pr Soli je zagledal večjo fantovsko družbo in ko je prišel v njihovo bKžmo, je nenadoma skočil med fante z odprtim nožem ter brez vsakega prerekanje zamahnil proti Francu Vambergerju iz 2rnovc in nato še proti Žinkoviču Janezu 'Z Janževega vrha, cnbergcrju je prizadejal zevajočo ran.; v zapestju desne roka, kjer mu je prere-zal vse žifle, da je pričel močno krvaveti. 2inkovič Janez pa je se pravočasno od-skočil pred napadalcem, ki ga je le malo zadel ob desno nogo, mu razparal hlače in mu prizadejali manjšo ranic0\ Močno krvavečega Vambergcrj« je odpeljal neki kolesar na svojem kolesu v Radenci, kjer mu je banovinski zdravnik dr. Sedla ček nudil prvo pomoč ter ga takoj odpremil v bolnico, kjer je radi izgubljene krvi baje v ponedeljek umrl. Mladega junaka noža so hoteli fantje linčati, kar pa so preprečili orožniki ter ga močno vklenjenega odgnali s seboj. Potočnik svoj zločin priznava, češ »kar sem naredil, sem naredi!!« Izročen je bil sodišču v Gornji Radgoni, kjer ga čaka zaslužena kazen. Velik dovoz krompirja na trg Krompir se je nekolike trocenSl, a v primeri z lanskimi cenami je Se vedno drag Ljubljana, 3. aprila. živilski trg je ob tržnih dneh čedalje bolje založen s krompirjem in z jabolki. Jabolk kmetje pozimi niso mogli razprodati zaradi mraza (ker je bil prevoz tvegan, saj bi sadje zmrznilo že med vožnjo), krompirja pa marsikdo jeseni ni hotel prodati, ker je pričakoval, da ga bo lahko tem drale prodal spomladi. Jeseni smo trdili, da imajo kmetje, čeprav je bila lanska letina za krompir res slaba, vendar še precej krompirja za prodajo. Nekateri so se zaradi tega razburjali, češ da budimo razpoloženje med meščani proti kmetom. V resnici pa privofičlmo kmetom, da prodajo svoje pridelke po primerni ceni, a kljub temu moramo razlikovati kmeta od kmeta: nekateri bogatejši kmetje tudi skušajo Spekulirati, ko se jim ponudi prilika, a zaradi tega so prizadeti tudi revnejši kmetje. Ker se je krompir tako silno podražil, so zdaj prizadeti najbolj kmetje sami, ki morajo kupovati seme. Letos mora kupovati semenski krompir marsikateri kmet, ki ga je prejšnja leta celo prodajal. Jeseni smo napovedovali, da so bo krompir spomladi najbrž pocenil, ko ga bodo kmetje dostavili na trg v večjih količinah. Zdaj se je krompir v resnici začel podcenjevati. Sicer je §e precej drag" v primeri z lanskimi cenami. Noben tržni dan jeseni ni bilo naprodaj toliko krompirja kakor danes. Do 9. je bilo na Sv. Petra nasipu 5e nad 60 voz krompirja, a so ga še vedno dovažali iz oddaljenejših krajev. V prvih tržnih urah so kmetje ponujali krompir po 2.50 din kiloerram najdražje, a ker je bilo kuncev sorazmerno malo. so ga kmalu nudili povprečno po 2.25 din. Nekaj ga je bilo prodanega že po 2 din kilogram, precej pa tudi po 2.20 din. Od zadnjega tržnega dne se je krompir pocenil približno za 50 par pri kilogTamu. To velja za navadni boli krompir. Kifeljčar je seveda precej dražji, zlasti še. ker ga je malo naprodaj; danes so ga prodajali po 3.50 din kilogram. Zdaj dolenjski krompir ni nič cenejši od gorenjskega, kakor je bil jeseni. Dolenjski krompir je namreč po mnenju nekaterih za seme boljši od gorenjskega ln kmetje prec?j povprašujejo po njem. Danes so po krompirju povpraševali precej tudi meščani, ne le kmetje. Nekateri pa se še vedno niso odločili za nakup, ker pričakujejo, da se bo krompir še pocenil. Težko je ie napovedati, koliko se bo še pocenil, ker je mnogo odvisno od vremena; če bo ob tržnih dneh lepo vreme, bo dovoz še nekaj časa dober, ker se je Izkazalo, da je Še v resni i mnogo krompirja, če bo pa dovoz slab, bodo cene precej visoke. Po novem Izkazu tržnega urada o cenah življenjskih potrebščin v Ljubljani v zadnjih 14 dneh ni bilo velikih sprememb, če izvzamemo podražitev mesa in slanine. Obeta se nam zopet podražitev kave. Trgovci so že zaprosili za dovolienje na banski upravi, da smejo podražiti kavo. Podražitev upravičujejo s podražitvijo uvoznih stroškov. Čeprav je še ob jutrib nenavadno hladno dan za dnem ln vselei močna slana, je vendar na trem že prpceH dom n če zeleniave. Trnovčanke so tudi že začele prodajati nrvo berlvko. ki le no 2 din merica. Precej je tudi špinače. zeleneera radlča ln moto-vilca. Malo se ie no^enPa uvožena zelenjava, tako da prodajalo solato zdaj že od 10 din za kilogram navzgor. Umor v Klecah pojasnjen Kako je bil Anton Hribernik umorjen in oropan Ljubljana, 3. aprila Ko 90 21. marca izkopali v zaoipaici za peso na. Kregaxjevi njivi v Klecah neznanega umorjenca, je stala, varnostna oblast pred zagonetko. Mrliča ni nihče poznal, ugotovljeno pa je bilo. cia je iežal v zamrznjeni zemlji najmanj že dva meseca. Pri koanisijskeoi ogledu se je ugotovilo tudi, da je bil umorjenjec invalid in da mu je manjkala levica pod komolcem. Na tej podlagi so pričeli orožniki z Jezice preiskavo. Povpraševali so po sosednih kra-jiih, de morda kje pogredak> opisu odgovarjajočega moškega, pa povsod so dobili negativen odgovor. Na policiji pa so se kasneje spornjjili, de so imeli opravka nekoč z arerirancem, ki mu je manjkala levica in M je bil znan v tihotapskih krogih. Uganka se je tedaj hitro razvozjlala in že Čez đvn Otii je bilo ugotovljeno, da je bil urnorj^fte v Klečah 25Ietni bivši ključavničarski pomočnik Anton Hribernik lz Horjula, ki pa je zadnji čas stanoval nekje v Rožni dolini. Pri obdukciji se je izkazalo se, da Hribernik ni bil ustreljen, marveč, da ga je morilec pobil najbrž s kladivom. Po identifikaciji umorjen ca in drugih ugotovitvah so pričele varnostne oblasti mrzlično iskati morilca. Uvedena je bila temeljita preiskava, ki pa je bila spočetka zelo jtežkočena. ker se ni vedelo, s kom se je Hribernik družil, posebno zadnji čas. Po daljših poizvedbah so končno dognali, da je imel Hribernik stike z ne- kim S., M je bil :>rez deta ln se je rad družil s tihotapci sahariaa. Sledila pa je Se druga zanimiva ugotovitev. Hribernik je imel stalne stike s tihotapci, sam pa ni hodil čez mejo, temveč je poiskal vtiho-tapljeno bla#o na lažji način. Znano je. da so tihotapci zelo previdni. Shajajo se vedno na samotnih krajih 111 iiajraje ponoči. Tudi Hribernik je prihajal z njimi v stik samo na samotnih krajih, kjer je prejemal od njih največkrat vtihotapi j eni saharin in jim potem pobegnil, ne ia bi za blago odštel denar Shajanje na samotnih krajih pa je postalo usodno tudi njemu. S., ki je vedel, da ima H ribe mik vedno pri sebi precej denarja, je sklenil umoriti ga. Poiskal je še dva tovariša s CrnuČ, ki sta bila prav tako kakor on, lakomna denarja. Sklenili so izvabiti H ribe mika v zasedo tn ga oropati. Sredi januarja je S. povabil Hribernika na Jezico, čee da ima zanj imeniten tihotapski posel. Domenjeni so bili. da se snidejo ponoči na črnuškem m o tu. Najbrž so se tam res sešh in so šele nato krenili proti Klecam, kjer so Hribernika pobili in ga oropali. Vzeli so mu menda nekaj nad 5000 din, nato pa mrtvega pokopali v Kregarjevo zasipnico. Morilca sta bila dva mehanika s Črnuč, ki ju je policija že prijela, S. pa je bil na preža nekie v bližini. Po zločinu je S. odšel domov, že naslednje jutro pa je prišel v stanovanje morilcev, ki sta še spala in jima ukradel ves H ribe m i kov denar. Linhartova »Micka« in Smoletov »Varh« Dvoje prvih slavenskih komedij je žela z izvrstno uprizoritvijo popoln uspeh Ljubljana, 8. aprila Linhart in Smole, dva prav izjemno simpatična moža iz začetne dobe našega posvetnega leposlovja, prvi iz Zoisove, drugi is Prešernove družbe, nam poženeta vselej val ljubezni in spoštovanja v srce in glavo, kadar koli pade med nas njuno ime. Linhart prvi nas zgodovinar in ustvari-telj prvih dveh naših odrskih iger, kritičen dub in zlat človek. Smole živa sončna ve-drost in toplota, kavalirski veseljak, ki ga je nesrečna ljubezen pahnila v najbolj črn obup. nesrečnik, ki je begal po Evropi in kakor Prešeren »brez miru okrog div* jal«. Oba je se mlada pokosila smrt, veči- no njunih literarnih načrtov je zagrnil — grob. A kar sta storila jima ohrani nad vse časten spomin v zgodovini slovenskega slovsva O večno nepozabnih zaslugah Antona Linharta za našo zgodovinsko vedo in za slovensko dramo smo že obširno govorili ob jubileju 1501etnice prve slovenske komedije »županove Micke«. O Smoletu je treba danes povedati, da se je a Prešernovo pomočjo lotil izdajanja slovenskih knjig v gajici in da je res izdal Vodnikove »Pesmi«, le brez »Ilirije oživljene«, ker mu jo je prepovedala cenzura, in Linhartovega »Matička« kar v dveh izdajali, v bohoričicl in gajici. In nato je izdal Še lastni prevod aar.lckove komemje »Varh«. Hotel je še izdati svoj prevod Allinghamove igre »No-renje »reče« in Malavai.cev prevod Kotze-buejeve igre nemške »Siiske«. Imel je že dovoljenje cenzure, a smrt ga je prehitela. Umrl je za kapjo 30, novembra 1840, jedva 40 let star. Dasi je bil trgovec in posestnik, je kakor V. Vodnik ijubil in pravilno cenil pomen narodnih pesmi, ki jih ne zbiral, jih nekaj objavil v »CbeUcl« s Prešernovo redakcijo, nekaj jih je uporabil Stanko Vraz, nekaj jih je izšlo šele v Streklje-vem zborniku, mnogo pa se jih j0 po njegovi smrti pogubilo. Izpodbujal je na delo Mat. Oopa in Prešerna, in njuno toplo prijateljstvo ima večen spomenik v tako §j, roko znani posmrtnici: V spomin Andreja Smoleta; Crna te zemlje pokriva odeja... Neskončno prikupnemu Smoletu sta ohranila najlepši spomin tudi Janez Trdina in dr. Ivan Tavčar Ln gotovo še kdo. Prav je bilo torej, da smo naposled dobili na oder v družbi ljubke ^županove Micke« še Smoletovega »Varha«, svoboden in na slovenska tla piesajen prevod angleške komedije Davida Garricka. Medtein ko nastopajo v Micki pošteni slo\*enski kmetje v nasprotju s pokvarjeno gospodo, ki jo zadene zasluženo osramočen je, nastopajo v »Varhu« le osebe meščanskega stanu; a tudi v tej igri se čuti ost proti gosposki Špekulativnosti, proti kvarnim vplivom tuj-stva in smešnosti spakovanja v tuji govorici. Režiserja dr. K r e t in prof. o. Sest sta se zavzela za obe igri s posebno skrbnostjo ter sta uprizorila rokokojsko *Mic-ko-o: ln biedermeierskega »Varhav glede kostumov m dekoracij v čim vernejši obliki; poseben mik pa sta jima dala s tem, da sta ohranila govorico po originalu. Naložila sta s tem igralcem prav težko nalogo, saj je to jezik svoje dobe, poln nemcizmov, še neokretne stilizacije in zastarele frazeologije, a tudi z obilico krepkih in Bočnih domačih izrazov. Trud se je lepo obnesel, tn priznavam, da sem imel pri tej govorici prijetno domačnosten užitek. »županovo Micko« so zopet igrali odlično in so kreacije Cesarja (župan, oče kmet), Danilove (Micka), Sarlčeve (mlada vdova — režiserka vse spletke) in Preset-nika (Anže, pristen gorenjski fant); pa imenitni Glažek, ki ga igra izvrstno Sever, in žlahtni podlec Tulpenhcim z Drenovcem ter slednjič njegov koristolovski pajdaš Monkof s Kraljem. Igrica je prav ugajala. Smoletov »Varh« nam Je prinesel novo pikantno literarno in igralsko poslastico. Preprosta je, a polna finega humorja, rahle satire na moško ničemernost, pa tudi zanimiva s psihološke strani. Dvoje nežno-čutnih oseb, bogatega varuha ali jeroba Srče t a Id njegove varovanke Malike. stoji v nasprotju z robustnimi, dovolj originalnimi osebami; stricu Ropotcu se presenet-^ivo zaskomina po Maliki, domišljavi Ro- potec stričnik odleti s svojo vsiljivostjo, a hišna, poštama Nežlka spletkari dobrodušno in doseže, da je uspeh edino pravilen, varuh vzame Maliko, ki se ljubita samo odkriti se drug drugemu dolgo nimata poguma. Res obstoji poseben čar t^h dveh, v bistvu naivnih iger v barvi dobe in značaju oseb svojega očeta za nas posebej pa v muzikalnosti ljube stare nam govorice. Pravi angleSkl in zdaj kranjski gentle-man je Drenovec kot rahločutni, elegantni SrČe, varuh, zdrav, prikupno komičen tip je ustvaril Lipah a stricem, zelo zabaven in pristen stričnik francoskih manir je Sever, izredno ljubka in fino diskretna v svojem nastopanju sončna Malika Ančke Le-varjeve, pa naposled prav dobr.. in topla Nežlka Rakarjeve. Igrica v dveh de jar, jih je po svoji lepi uprizoritvi, skrbni igri. zanimivi govorici, pa tudi po svoji vsebini zelo zarimala in žela popoln uspeh. Fr. G. (§£q( e\ntca KOLEDAR Danes: Sreda, 3. aprila: Rihard DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Maria Antolnetta Kino Sloga: Vesela Škota Kino Union: Tarzan in njegov sin DEURNE LEKARNE Danes: Mr. Sušnik, Marijin trg 5, Ku-ralt, Gosposvetska cesta 4, Bohinec ded., Rimska cesta 31. Nase gledališče DRAMA Začetek ob 20. uri Sreda, 3. aprila: Severna lisica. Red A Četrtek, 4. aprila: Asm odej. Red B (in Poletni abonma) Petek, 5. aprila: Zaorto. Sobota, 6. aprila. Županov* Micka, Varh. Izven. OPERA Začetek ob 20. uri Sreda, 3. aprila: Adriana Lecouvreur. Red Sreda Četrtek, 4. aprila: Pigarova svatba. Red Četrtek Petek, 5. aprila: Zaprto. Sobota, 6, aprila: Figa rova svatba Red A. Prihodnji teden bo debuth-ala na našem odru mlada, nadarjena pevka Sonja Ivan-čičeva, ki si je za to priliko izbrala visoko zahtevno naslovno partijo Donizettijc-ve »Lucije I^mmermoorske« Simpatična pevka je našemu občinstvu znana žc s svojih uspelih koncertnih ki radijskih nastopov, zato bo njen odrski debut nedvomno zbudil široko zanimanje. Sodelovali bodo 5c: Gostič, Anžlovar. Lupša. Mtirčec, Ra-kovec in Barbičeva. Režija bo Frelihova, dir:Gre5r'* mladost«. V tem filmu bo nastopal tn . naš filmski igralec Svetislav Petroviči — Za «pom©nlk kralju Tomislavu v Zagrebu poircbujeio Se 1,000.000 din, ker m bilo treba temeljito preurediti trg-, kjer nameravajo spomenik postaviti. Spomenik ie izdelan, a zdaj je nastalo vprašanje od kod dobiti približno Se en milijon din za preureditev Tr^ra kralja Tomislava. Za,-greb?,ki listi se upravičeno vprašujejo dali nima Zagreb nujne js'h stroškov. — Iz »Službenega U*ta«. -»Službeni list kr. banske uprave d-avske banovine« 6t. 27. z dne 3. t. m. objavlja prora-I-un izdatkov in dohodkov za leto 1940-41. — Dunav porušil na^ip pri Novem Sa«u. Ker je dosec/el Dunav pri Novem Sadu včeraj z,tutraj največjo viSino kar so jih sploh kdaj zabeležili namreč 684 cm ali 25 cm nad ono iz leta 1926, ko 90 bile okrog- Novega Sada ve'ike polave. je voda šalite, del Novega Sada in sicer tako zvano Amiicevo naselje. Včeraj pred polnočio so naenkrat zazvonili zvonovi in zatulile sirene. S tem je oilo prebivalstvu sporočeno, ua je Dunav porušil nasip. Voda je paddrla tako hitro, da niso pomagali nobeni ukrepi. V poplavljenem naselju žive večinoma siromašni vaSčanl. Nad 2.000 lju-ii je ostalo brez strehe. Voda je porušila že včeraj dopoldne nad 20 hiš in gro-tovo se h bo še mnogo podrlo, ker so zgrajeno Lz slabega materiala. Iz mnogih ulic so so morali izseliti vsi ljudje. Voda je že včeraj dosegla železniško progo Novi Sad- Sombor. Civilnemu preb vaLstvu je moralo pr hiteti na pomoč vojaštvo. V PetrovgTadu je voda porušila že 41 his, pod vodo je pa deloma nad 200 his. Tudi Zemun je deloma Se poplavljen. Iz Eanata prihajajo poročila, da ljudje Se ne pomnijo, da bi bila Dunav in Tamiš tako narasla kakor Bđaj. — Maksimiranje mozem zaklal tovariša, v Derventi je v ponedeljek nek učenec 4. razreda, star 12 let, z nožem zaklal svojega tovariša učenca 2. razreda. Do uboja je prldlo med pretepom. — Straftna *mrt dveh zaljubljencev. V neposredni bližini kolodvora v VinkOVClh se je odigjala včeraj pretresljiva ljubavna tragedija. 22letni privatni nameščenec Mato Veber in 251etna gospodinjska pomočnica Frančiška Kšan sta skupaj skočila pod brzovlak. ki je vozil iz Beograda proti Zagrebu. V.ak je oba strahovito raz-mesaril. Pri samomorilcih so našli 5 poslovilnih pisem, v katerih pravita, da gresta v smrt zaradi nesrečne ljubezni. Iz onega Vebrovega pisma je pa razvidno, da si je končal življenje zaradi neozdravljJve bolezni, ki je bila ovira, da se ni mogel poročiti s svojo izvoljenko. Za .aniomar sta se odločila tri dni prej. Dekle se je pred samomorom Se izpovedalo in dalo za mašo za svoje pokojne starše. Iz Lfubljane —lj Poledica na Kongresnem trga. Po koledarju je že 14 dni pomlad, a ob Ju-fitib je še prava zima. Davi so mestni delavci spravili tlak na Kongresnem trgu, Še preden je izšlo solnce. Niso pričakovali. da bo zjutraj še tako mrzlo. V nekaj minutah se je trg lzpremenll v Izvrstno drsališče, VCn-ar niso mogli ljudem privoščiti drsanja, zato so delavci stražili dohode na trg,' da si ljudje niso polomili udov. Pozneje so delavci spirali led, ker je bilo sonce Se preslabo, da bi ga stalilo. —lj Pianist Ivan Noć, Id spada med najizrazitejše izvajajoče n&Že Umetnike. DO sodeloval kot solist na jubilejnem koncertu Orkestralnega druStva Glasbene Matice v ponedeljek, dne 8. t. m. v veliki unionski dvorani. Izvajal bo drugi klaviiski kon- cert, ki ga je nap sal siavni ruski skladatelj Rahmaninov. Delo je napisano za klavir s spremljevanjem velikega simfoni-čnega orkestra, kar bo oskrbel pomnoženi orkester Orkestralnega društva pod Vodstvom skladatelja Lucijana Manja SKer- janca. Orkester sam pa bo iv. •a.jal Se Fau-rejevo Ouverturo po operi Pnenelopa, fiker- jancevo najnovejšo suito za godalni orkester in Saint-Saensovo n. stmron jo. Koncert bo v veliki unionski dvorr.nl v ponedeljek dne 8. aprila ob 20. uri. Pred- prodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Ma* tiče. u — Društvo prijateljev pravne fakultete je imelo 29. p. m. v prostorih apelacijskega sodišča občni zbor. Soglasno je bil izvoljen stari odbor s predsednikom apelacijskega sodišča dr. Golio Vladimirjem kot predsednikom in s spremembo, da so bili izvoljeni nanovo v odbor g. finančni ravnatelj Mozetič Josip, g. univerzitetni profesor dr. Stanko Lapajne in g. odvetnik Ferdo Ma-jaron. Članov je imelo društvo v preteklem letu 311. Za izdajanje »Zbornika zranstvenih razprav«, ki ga izdaja profesorski zbor pravne fakultete, je zbralo društvo na članarini 9.330 din. dočim so znašali stroški za Zbornik 25.967 din in bo ostanek plačala pravna fakulteta iz svojega fonda. Izdajanje Zbornika znanstvenih razprav je velikega pomena Profesorski zbor ima priliko, da v njem obravnava vsrko leto aktualna pravna vprašanja. Članki imajo kratek resume v kakem svetovnem jeziku. S tem si utre Zbornik pot v širni svet. Izdajanje Zbornika pa *ma tudi praktičen po/nen. Fakulteta dobiva za Zbornik v zamenjavo znanstvene knjige in časopise. Tudi v bodočem letu bo društvo nadaljevalo svojo nalogo, da čim bolj podpre pravno fakulteto. Gotovo se bodo naši pravniki, ki delujejo v praktičnih poklicih, kakor doslej, tudi v bodoče zavedali svoje dolžnosti in odgovornosti nasproti našemu najvišjemu kulturnemu zavodu. —lj Opozarjamo na koncert pevskega društva »Krakovo Trnovo«, ki bo v petek 5. t. m. ob 20. uri v veliki FilharmoniČni dvorani. Na sporedu so samospevi, ki jib bosta pela solista Roman ln Tone Petrov-čič ter moški zbori, ki jih bo pel društveni pevski zbor pod vodstvom zborovodje Jožeta Hanca. Kot spremljevalec na klavirju bo sodeloval Drago Simon ti. Vstopnice so na razpolago v knjigarni Glasbene Matice. —lj V društvu »Soča« bo predaval v soboto 6. t. m. v dvorani »Pri levu« ob pol 21. priljubljeni predavatelj mestni zdravnik g. dr. M is Franta »O neupoštevanih zdravilnih močeh, dosegljivih vsakomur«. Govoril bo o dobri volji, vagoji volje k zdravju, o življenjskem opt-mizmu, samo-fcaupanju, samozavesti in veri vase in v vse dobro. Ker je to predavanje v resnici za vs« potrebno in podučno, pričakujemo velikega obiska. Sočani in prijatelji pri-d t« polnoštevilno, ker je ta družabni predavateljski večer predzadnji v tej sezoni, vstop vsem prost! 179—n Obiščite gentJakoMane kl bodo po-*E!*nJ soboto 0. t. m. že dvaindvajsetič Bedeli Nu4ićevo veseloigro »Ujea«, v loi*rn° ■ fj m* Pa devctic zabavno vese-s*Jl !ir8kpetiem ^ godbo »Pekovska«. Igri cem v rl0 Popravljeni ln nudita gledal-zabave K te*kih časih dve uri smeha in ve PODOlnA«!° bile vae dosedan^ predata- skrbite Iravo^^V!10^- 81 ^ prel * avoč*aao. Vstopnice dobite od j Nad 12.000 Ljubljančanov je V 4 dneh \idelo senzacionalni film o najnovejših p u s t o 1 o'v š č i n a h kralja džungle Ne odlašajte i ogledom, da ne zamudite! Samo te dane« In jutri. Predstave ob ld.. 19., 21. uri. KINO UNION, tel. 22-21 Tarzan in njegov sin j danes dalje v društvenih prostorih v Mestnem domu. Začetek obakrat ob 20.15. Cenjeno občinstvo opozarjamo, da Je sobotna predstava »Uieža« nepreklicno poslednja. L«e na željo številnih stalnih obiskovalcev, ki še niso imeli prilike ogledati si to igro se je uprava odra odločila še aa to predstavo. a— »V<#eia Škota« v Wnu Slogi je nedvomno najboljša burka sezone! Ameriška kralja smeha Stan Laurel in Ol ver ttardy uživata v Ljubljani veliko popularnost, kar so dokazali njihovi filmi »Fra Diavolo«. »Stanllo in OUo v Alpah« in »Bistre glave«. Ljudje se radi smejejo, zlaat: danes, v teh težkih časih je smeh in zabava vsakomur vsak.anja potreba. Sedaj se bodo ljudje od srca pošteno nasmejali pri fidnu »Vesela dkota«, kjer nastopata StanliO ln Olio kot »hrabra« vojščaka škotskega bataljona v Indiji in uganjata v tej mistični deželi svoje burke in pustolovščine. Do solz se smejejo ljudje njihovemu početju, tako burno se krohoče publika v kinu, da ta burja ugluši ves govor in spremljajočo godbo. Film je treba vsakomur priporočiti, kajti najbolj zakrknjen resnež 6« bo glasno smejal in izvrstno zabaval. (—) a— Poslovne knjižice. Vsi oni. ki so prosili do 30. marca 1940 pri mestnem poglavarstvu v Ljubljani za nove, oziroma za mmenjavo starih delavskih (poselskih) knjižic, naj &e javijo zaradi prevzema novih knjižic v mestnem domovinskem uradu. Mestni trg štev. 2/n.. soba štev. 50. me J uradnimi urami od 9. do 13. in sicer: v četrtek, 4. aprila, oni, katerih rodbinska imena začenjajo s črkami A—J; v petek oni, s črkami K—S in v soboto s Črkami 3 do konca. —lj Proslava dneva podmladka Rdečega Križa bo letos v Ljubljani v nedeljo, 14. ajprila. Vršila se bo v frančiškanski dvorani od 10.30 do 12. Zanimivi program akademije bodo izvajali podmla-karji srednjih, meščanskih in ljudskih Sol. Cisti dobiček prired tve je namenjen letošnji poiitniški koloniji siromaišnih ljubljanskih učencev. —lj Racija. Policija je včeraj priredila v mestu ln pa na periferiji obsežnejše racijo. Policijski organi so aretirali več mladih brezposelnežev, ki so že znani delo-mrzneži. Pri zasliševanju so ugotovili, da so se mnogi izmed njih pečali samo s tat- NajkrasnejSi zgodovinski film o tragediji zadnje francoske vladarice KINO MATICA — Tel. 21-24 MAEIA ANT0INETTA NORMA SHEARER TYRONE POVVER Ob 16., 19. In 21. uri. STAN LAUREL ln OLIVER IIARDV popularna kralja smeha v najboljši šlager- ^5&g&*& VESELA ŠKOTA Stanlio in Olio kot hrabra vojaka v srcu nemirne in mistične Indije! Dve uri burne in vesele zabave! Kot dodatek za ljubitelje jahalnega sporta: VISOKA SOLA ZA KONJE! — Rezervirajte si vstopnice! Danes ob 16., 19. in 21. uri. vinami in vlomi. Dalje je policija aretirala tudi več sumljivih žensk, ki so se pečale po večini s tajno prostitucijo. Po zdravniški preiskavi so bile Stirl aretirane oddane na dermatološki oddelek splošne bolnice. —i j V Stritarjevi ulici *t. 6 v l-juhijarii pT\ frančiškanskem mostu se sedaj nahaja optik in urar FR. P. ZAJEC, torej ne več na Starem trgu. — Samo kvalitetna optika. 3. 1. —lj Dve žrtvi pretepa. V Vodmatu sta se stepla čevapčičar Osman šefanovič in njegov rojak Hasanbegovič. Med pretepom je Hasanbegovič pograbil steklenico in z njo treščil fiefanovića po glavi. — V D. M. v Polju pa je nekdo udaril med prepirom z žilovko po glavi 35-letnega delavca Vinka Škerjanca. u— »Kolo Jugoslovenaklh »eafer« v Ljubljani ponovno opozarja vse. ki se nameravajo V nedeljo "7. t. m. udeežiti obiska na visoiiko gomilo, naj se javijo pismeno ali ustmeno vsaj do 5 ap:ila v društveni p sami Cesta 29. oktobra, ker se na poznejše prijave ne bo mogoče ozirati. u— Predavanje unlv. prof. dr. spektor-skega. Versko dobrodelno skzbstvo ljubljanske pravoslavne občine bo imelo v četrtek 4. t. m. ob 18. uri v Zvezdi svoi redn mcaečni sestanek Pri tej priliki bo predaval g. unlv. prof. dr. Evgon Spektorski o predmetu »Sveta alijanca in car Aleksander.« Vsi člani skrbstva so vljudno vabljeni, da se sestanka na vsak naćin udeleže U— Skupina bn)evniko\ LJubljana—Sv. Peter vabi svoje članstvo, da se udeleži obenegra zbora, ki bo danes v sredo ob 20. uri zvečer v gost lniftkih prostorih pri Zu- j pančifiu na JegllCevi cesti 15 (—) I? Slavenskih goric — Dela im) vinogradih. Zaoiiji cas je postalo po slovenjegoriškin vinogradih živahno. Vimčarji končujejo rez. Ponekod so te dni že pr čeli s prvo pomladansko kop-jo. ki je letos zaradi dolgo ležečega snega zelo ugodna. — Živahne **upč.!je z nepremičninami. 2e delj časa se razvijajo po raznih krajih Slovenskih goric ž'vahne kupčije z nepre-mičnnajni. Večinoma menjajo lastništva mali posestniki Mnogo je tudi takih ki kupujejo pra?Tie parcele, kjer s< grade n>-ve domove Tako se ponekod drobe večja kmetska posestva in nastajnjo manjša z novimi domovi in družnami. Ta pojav je v marsičem dober, ker prihaja več zemlje v skrbnejso obdelavo. Iz *.?tl — Pevski zbor Ljubitnn«koirn tvom nam ho v nedeljo 7. t. m. ob 16. url v dvorani Sokolskeea doma zapel niz Prelovčevih pesmi. Zanimanje za koncert je veMko. zato opoznrlnmo, da si vrstopnlce nabavite že v nredr»r^dnH. CELJSKO OLEDAl !A< K Petek. 5 marca ob 20 : GejAa GdgtOVa* nje marino jtega glgdaltSĆa_ Borzna oorociJa Curili. 3. aprila. Bcograr 10. Pariz, 9.025 London 15 93. Nevv Vork 44o ST5. Bruselj 76.20 Milan 22 525. Amsterdam 236.75. Beri n 178.70. Storkholm 106.25. Oslo 101 30 Kodanj 86.125, Sofija 5.fi0. Bukarešta 3.40. MALI OGLAS! Seseda 50 par, davek posebej Preklici izjave oeseda din 1.- davek posebej. Za pismene odgovore glede malih ogiaeov ]e treba priložit) Popustov za male oglase ne priznamo. znamko. RAzno tieseUci ">o pttj it*»t:« puMoej Najnuiaj*.) eneseli a.— din. CONTINENTAL >a ugodne mesečne ooroke Ivan Legat Ljubljana. PreSernova %4 Maribor, Vetrinjska 30 Oglašuj male oglase v Slovenski Narod ker so na jceoeHit najboljša w najcenejša joiačiu 81 nabavite pri P R K S ft £ B Sv Petra cesta 14 50 PAR CMLA.NJE ažuriranje, vezenje zaves, perila, monogramov, gumbnlc. -Velika zaloga perja po 7.— din »Julijam*«, Gosposvetska c. 12 n Frančiškanska ui 3 4. L. TRGO\ INO z meSanim blagom oddam poštenemu — po dogovoru tudi obrtno pooblastilo — brezplačno v najem za daljšo dobo. Za informacije priložite znamko Klamsček, Poljčane. 983 KOŠTJE Vfc.C?AtV?ff JUGOGBAHKA NASIPA POSEST Najmanjši znesek s,- Din ieseda 50 par davek posebej VILO V BREŽICAH Stlrisobno, visoKopritiiCno, s pralnico, drvarnico, svinjskima hlevoma ln 1000 k v. m prvovrstne zemlje prodam *akoi zelo ugodno za 9&000 din Po: nudbe na naslov: VaS iVntoniia Brežice. 982 PRODAM leseda 50 par lavek posphei Najman;si vnesen 8.— din OREHOVA JEUKCA sortiran cvetlični med m medico dobite najceaeje v MEDAKNI Ljubljana. Židovska ul 6 1S'L ENONAU81 KOPNO STANOVANJSKO prodam. Vprašati Valand, Ma ribor, Jerovskova ul 72 23. M STADOVATUA Beseda 50 par davek poseoej Najmanjši znesek 6.— din. ISĆEMO STANOVANJA HiSni posestniki, prijavite stanovanja v brezplačno posredovanje. Rabimo za prihodnji mesec čez 85 1—5 sobnih stanovanj. »Realiteta«, Prešernova ul 54/1. Telefon 44-20. Prijavite takoj! 993 S LUZBE seseda -50 par davek pose hej Najmanjši znesek s.— din. FANT '<1 Ima veselje za krojaško obrt, *e mesto vajenca z oskrbo v hiši Naslov v upravi lista. 992 Inserirafte V SLOV. NARODU1 ZAKAJ UPORABLJAM novi i Puder Toka Ion v^"KNEG!NJA jALJATRUBECKAJA j^^Ta puder se dobiva v tako i mnogih modernih, priljubi je-i nih nijansah. Finejši in lažji le. kakor ki Najboljši v«mL 'k p« radijskem svetu ie ,NAS VAL" sporedi evropsKir posta i na vseh valovih rtroKov^ član Ki roman novela novice s raflijsktu^a in televizijskega sveta nimsk, pregled nagradni natečaj. smeAnica. ishaja mtkh peteb ta je tudi lep* Ilustrirani tFKAVA Ljuttljans Sknnffljevn vsaka druga vrsta pudra, jih poznam. Uživam v njegovem edinstve-nem. pravem cvetnem vonju Ugotavljam, da se obdrži na L. licu ves dan Nobena druga vrsta pudra nima te skrivnosti »kremske pene«. I ^.Ohrani mi polt svežo in lepo r in to celo v vetru in dežju. Prepričana sem. da za nobeno rečeno ne bi mogla kupiti bolnega pudra. ^^^^%+$+^^^$%$%X/$%%^+/+$++%$+$//X 48234823482353233153234823022300010232234823482353234889904853234823532353234823532348234823482353235353 Slron 4 »SLOVENSKI NAROD«, »reda, s. aprila itrebščine pocenile. Vse to iz-kušajo zdaj konzumenti pri nas na lastni koži. Da je draginja zlo, priznavajo tudi producenti: producent v takšnih časih težje kalkulira in sklepa kupčije za daljšo dobo. Tudi sam mora plačevati dražje surovine; če sklene kupci jo z odjemalci, ko še ni blago gotovo, se lahko ušteje. T Od a draginja zanj nikakor ni takšen problem kakor za konsirmenta. Ko se podraže surovine, producent podraži svoje izdelke, ne da bi se zanimal, ali bo to konzumentom prav ali ne Oe podraži blago tovarnar, ga podraži tudi veletrgovec. a tudi trgovec detajlist ni vajen živeti od izgube, zato začne prodajati tudi on. Pri konzumentu se pa vse ustavi. Konzument nima nikogar na kogar bi preloži] breme draginje; sam ga mora prevzeti. Kdo naj krije njemu primanjkljaj? Rekli boste, saj bo vendar zahteval zvišanje plače in zopet bo prizadet producent, ker se bo podražila produkcija ter bo treba dmigič podražiti izdelke. Res. blago bo zaradi tega Se dražje, toda, kdo ga bo moral dražjega kupovati? Ah ne konzument? Najboij zanimivo je pa vprašanje, ali konzumentu vselej zvišajo za toliko odstotkov prejemke, kolikor se je blago podražilo. Uradnik nedvomno ne prejme že prvi mesec, ko je nastopila draginja, višje plače, prav tako ne upokojenec višje pokojnine. Saj menda veste, kako dolgo čakajo. Zvišanje prejemkov ni avtomatično prilagojevanje naraščanju draginje. Morda bi organizacije v tem pogledu kaj dosegle, a morale bi nastopati enotno. Kakor rečeno, največ bi pa zalegle le močne gospodarske ustanove konzumentov. Njihovi ustanovitvi bi seveda marsd-kdo nasprotoval. Nekateri bi se sklicevali na to, da so davkoplačevalci ter da so oblasti zato dolžne ščititi njihove interese. Nasprotniki raznih zadrug so, predvsem nabavijalnih, češ. zadruge poslujejo z velikanskimi dobički neobdavčene. Ne misli-mo. da bi ot^« nizi rani konzumenti morali ustanavljati prav zadruge, kakršne že poslujejo pri nas. Toda zdi se, da v razmerah, kakršnih pač dandanes živimo, ni drugega izhoda, kakor da imajo tudi konzumenti močnejšo gospodarsko zaslombo; če bi imeli ljudske rezerve ali zbirališča živil in drugib najpotrebnejših življenjskih potrebščin. bi prehodni čas, dokler se cene ne ustalijo, prestali mnogo lažje kakor ga prestajr.jo zdaj. Nekatere organizacije konzumentov imajo tako zvane nabavi jalne zadruge- ki nedvomno mnogo pomagajo svojemu članstvu. Te zadruge imajo mnogo hudih načelnih nasprotni- kov. <5e bi bile gospodarsko še močnejše in bi prodajale blago še ceneje, bi imele seveda se hujše nasprotnike. Konzumenti podobne ustanove zagovarjajo, ker pač branijo svoje interese. Vsak stan ima pravico do stanovske borbe. Organizirani konzumenti bi pomenili veliko moč. ki bi se je marsikdo bal. Toda zdaj se konzumentov nihče ne boji m ga ni treba skrbeti, da si bodo znali pomagati. Draginja bo sicer marsikoga izučila, da bo začel razmišljati, kdo ima cd nje koristi in kako bi jo edino lahko učinkovito zavrli, vendar se zdi, da sila, ki »kola lomi«, še vedno ni dovolj velika, da bi združila konzumente v močni organizaciji. Nerazumljive naivnosti v zagovorih obtožencev Spretno izpeljane sleparije z dobavnicami ljubljanskega mestnega poglavarstva Ljubljana. 3. aprila Priznanje je na sodišču velika olajšilna okolnost, prav za prav največja olajšilna okolnost. Zato predsjednik senata vedno pove obtožencu, preden se začne obtoženec zagovarjati, da bo kazen manjša, če bo vse lepo priznal. Pripomni pa predsednik takoj nato, da daje zakon obtožencu pravico, da se zagovarja, kak ar ve in zna. Priznanje pa je tudi težka stvar Malo je ljudi, ki priznajo kar prostovoljno svoje grehe in še potlej je odprto vprašanje, ali so priznali rz slabosti ali iz kreposti m notranje moči. To je seveda vprašanje za psihologe in pedagoge, za sodnike zadostuje .da obtoženec prizna .sodniki se prav za prav ne zanimajo za vprašanje, zakaj je obtoženec priznal. Človeška duša pa je tudi čudna zver. Predvsem je strašno maščevalna. Zgodi se. da človek prizna svoj greh, a ne zgodi se to brez slabih posledic. Pretkana človeška duša se hoče oškodovati za ponižanje — in priznanje je skoraj vedno nekakšno ponižanje — in zaradi tega dela nove grehe, največkrat neumne nesmiselne grehe, zaradi katerih imenujemo ljudi, ki take grehe delajo, omejene naivneže. Sami imajo gotovo nekaj od takega početja, nekakšno zadoščenje dado sami sebi, za druge, celo pa še za sodišče je tako početje kratkomalo neumno. Josip Prebil, ki se je včeraj zagovarjal pred malim kazenskim senatom, je priznal, da je ponaredil naročilnice mestnega poglavarstva in da je na ta način prevari! tvrdki Schneider in Verovšek in tvrdko B.dovec. Priznal je v splošnem, bi lahko rekli, v teku zagovora pa se je hotel oškodovati za priznanje in se je izmišljeval vse mogoče glede denarja ki ga je sam dobiL in glede denarja, ki ga je dobil njegov pajdaš Alojz Gradišek. Čeprav bi bi- I lo najbolj enostavno, da bi vse podtrobno-sti povedal lepo po resnici, ko je že v glavnem vse priznal, vendar se je izmikal in se je delal lepšega. Ko je šlo za to. ali je bil že kdaj prej kaznovan, je na primer tudi gladko utajil svoje predkazni. ko bi vendarle moral vedeti, da ima sodišče vedno na razpolago ne samo sodne spise o kaznih, temveč tudi poročilo policije in poročilo občine o kaznih. Nerazumljiva je takale naivnost človeka, ki je v grl a vnem priznal svoj greh, pa še vedno išče neka pota, po katerih bi se prikazal sodni ji čistejši in poštenejši. Prebil je po poklicu mizar. Nekoč se je seznanil s ključavničarjem Oradiškara. ki ga zdaj orožniki in policija vneto iščejo po vsej deželi s tiralico. Gradišek je bil od maja 1937. do decembra 1. 193S v službi pri mestnem poglavarstvu v Ljubljani. Dodeljen je bil gospodarskemu uradu. Zaupali so mu dobavnice, s katerimi je hodil po razno blago v ljubljanska podjetja Pa se je izkazalo, da ni pošten in izgubil je službo pri magistratu. Preden se je poslovil . je izmaknil štiri dobavnice mestnega poglavarstva. Sam Gradišek trdi, da so mu gospodje v uradu toliko zaupali, da je kar sam iztrgal dobavnice, ki so bile že opremljene z žigom mestnega poglavarstvo, iz bloka ter jih je dal podpisati odgovornemu uradniku in je nato šel po blago za mestno občino. Nekoč si je Gradi šek prilastil štiri take nabavnice z žigom in s temi dobavnicani je izpeljal pretkano prevaro. Pomagal mu je PrebiL Nekega dne se je Prebil oglasil pri tvrdki Verovšek z dobavnico, katero je sam podpisal in tvrd-ka mu je izročila 141 kg angleškega čina, vrednega 8900 din. Cin sta Prebil in Gradišek prodala nekemu drugemu ljubljanskemu podjetniku. Drugič je prišel Prebil z drugo dobavnico k Verovšku, a cin se je med tem podražil in tvrdka je Prebilu naročila, naj vpraša v gospodarskem uradu, ali bo mesto kupilo cin po višji ceni Prebila seveda ni bilo več nazaj. Pač pa je poskusil srečo pri tvrdki Bidovec, kjer je res dobil 35 kg cina. vrednega 2441 din. Ta cin sta sleparja prodala nekemu livarju v Šiški Bilo pa je vse to na srečo in nesrečo proti koncu meseca predlanskim. Tvrdka Verovšek je zahtevala od pristojnega urada na magistratu pravo naročilnico in tako je bila sleparija odkrita. Naivno se je Prebil zagovarjal tudi še V podrobnostih. Ko ga je predsednik vprašal zakaj je izvršil sleparijo s službeno čepico, je obtoženec odgovoril, da je bila zima in da ga je zeblo v glavo, pa je sprejel službeno magistratno čepico, katero mu je dal Gradišek, Gradišek pa je čepico ukradel na magistratu, saj tedaj ni bil več v službi pri mestu. Senat pod predsedstvom s. o. s. Julija Fellaherja je spoznal Prebila za krivega in mu prisodil leto dni strogega zapora in 360 din globe. Ruska drama o letu 1812 V soboto teden je bila v moskovskem Vahtanglovem gledališču premiera Solov-ieve drame »Maršal Kutuzov«. Delo obravnava zgodovinsko leto 1812. Glavna junaka sta Napoleon in vrhovni Dovelinik ruske vojske maršal Kutuzov. Drama se pričenja z Napoleonovim pohodom v Rusijo. DOpisuie njesove najvažnejše faze in se zaključi z Natx>leonovim prehodom čez Berezno ter s smrtjo starega Kutuzova kot vojaka in človeka. Kutuzov ni nikoli spravljal v nevarnost živi i en j a svojih vojakov, da bi sd priboril slavo. To ie storil samo. če so nujno zahtevali interesi njegove domovine. Po številu mnogo močnejša francoska vojska ni doživela v Rusiji poraza zaradi ostre ruske zime. temveč zaradi upora ruskega nareda. Drama Maršal Kutuzov« ie zelo učinkovita in režiser Chlookov. ki io je urrrizoril. ie dosegel z njo velik uspeh. Planet Merkur Najmanjši in solncu najbližji planet je za opazovanje zelo nehvaležen. Ce se vidi s prostim očesom, je zelo nizko nad obzorjem in fizikalno opazovanje se ne posreči. Ce ga iščemo podnevi, ko je visoko nad obzorjem, dovoljuje močno valoveči zrak le neznatno povečanje. Pri tem je njegov dozdevni premer zelo majhen in ni torej čuda, da je bilo mogoče le redko opazovati na Merkurju kaj pomembnega po čemer bi se dala določiti rotacijska doba. Schiaparelli je po svojih opazovanjih sodil, da se zasuče Merkur okrog svoje osi v istem času kakor okrog solnca, torej približno v 88 dneh. Njegova os naj bi bila pa navpična in ne nagnjena kakor os naše zemlje. To bi pomenilo, da je ena stran Merkurja Obrnjena vedno proti solncu, druga pa od njega. Na eni strani naj bi bilo vedno svetlo in zelo vroče, na drugi pa večna tema in mraz. Zvezd os lovci domnevajo, da Merkur nima goste atmosfere. Po fizikalnih zakonih moramo domnevati, da Merkur sploh nima atmosfere, kajti njegova privlačna sila je le nekoliko večja od privlačne sile naše lune. a luna nima atmosfere. Ko so pa merili toploto se je izkazalo, da toplotna razlika med svetlim in temnim delom ni tako velika kakor bi Človek pri- čakoval, če bi bila ena stran Merkurja vedno obrnjena proti solncu, druga pa od njega. Potem takem bi morala biti rotacijska doba krajša morda samo nekaj dni. Pri tem ne smemo pozabiti, da je merjenje toplote prav tako težko kakor opazovanja. Niti zdaj ne moremo točno reči, kako dolg je na Merkurju dan in kako dolga noč. ZOBOBOL — Zob te bob? — Ce bi bil to moj zob. bi si ga bil dal izdreti. Jaz tudi. Ce bi bil to tvoj zob. MODERNA ZENA — Vaš mož se je torej včeraj obesil v sobi? Ali ste prerezali vrv. ko ste ga našli obešenega? — Ne, on je še dihal. Italija in Savojski dom Italijanske rodbine vidijo v kraljevski rodbini živ simbol kontinuitete narodnega življenja Italijanski kralj Viktor Emanuel in. Vsa Italija je zrla ob koncu februarja z ljubeznijo v neapoljsko kraljevsko palačo, kjer je bila rojena princesa Marija Ga-brieia. Poroka princa Umberta s princeso Mario Jose v Rimu leta 1931 je bila sijajna manifestacija vdanosti vsega italijanskega naroda kraljevski rodbini. Navdušenje italijanskega ljudstva ob poroki v kraljevski rodbini je spominjalo na podobne manifestacije v srednjem veku. V krasnem parku vile Borghese so defilirah pred prestolonaslednikom in njegovo soprogo zastopniki vseh italijanskih krajev v pestrih narodnih nošah. Princu in princesi so prinašali od doma skromna darila, delo svojih spretnih rok, ali darove zemlje. Italijanska kraljevska rodbina služi vsem italijanskim rodbinam za vzor, za simbol kontinuitete narodnega življenja. Tudi kralji so samo ljudje. Zdaj ko se je omajalo in padlo že tolike prestolov, predstavlja savojski dom najlepši vzor resnično narodne dinastije, nerazdružno zvezane s predstavo zedinjene in velike Italije. Ustanovitelj dinastije savojskega doma je bil Umberto I., ki je umrl 1. 1047 ari 1048. Vsi potomci tega vladarja, ki je njihova dežela obsegala v bistvu sedanjo francosko Savojo, so se zadovoljevali do 1416 s skromnim naslovom grofa — conte di Savoia. Iz tega pa ni sledilo, da bi bili to malopomembni vladarji. Amadeus V., >Zelem groi^, kakor so ga imenovali (1343 do 1383), ki je uvedel pri-mogenituro in njegov sin Amadeus VII. — a Rdeči grof« — sta igrala v razburkani Evropi 14 stoletja zelo važno vlogo. Kljubovala sta vsem viharjem in ohranila svojo deželo nedotaknjeno, neodvisno. Bila sta spretna posrednika med papežem ter francoskim kraljem in cesarjem. S svojo potrpežljivostjo Sta znala celo razširiti dediščino svojih očetov. Z nastopom Amadea vin. se je pomen Savojskega doma še povečal tako da mu je podelU cesar Sigmund leta 1416 vojvodski naslov. Ta čudovita postava savojskega vladarja je znana zlasti po tem, da je Amadeus zamenjal vladarski škrlat za meniško kuto in da ga je baselski koncil j L 1439 poklical na papeški prestol. Iz Amadea VEH. je postal tako papež Feliks V. Pozneje je izšlo iz savojske vladarske rod D ine vedno več slavnih mož. Emanuela Filiberta, zmagovalca nad Samt Quintinom, prijatelja Karla V. in obnovitelja savojske države je bila malone strla kruta usoda. Njegov sin Karel Emanuel I. spada med najbolj prosvetljene duhove in najspretnej-še diplomate konca 16. in začetka 17. stoletja. Kraljevski naslov je nosil prvi iz rodu Viktor Amadeus II., ki je priključil Sardi-nio Piemontu. Drugi vladar, ki je končal svoje življenje z gloriolo svetnika kot skromen menih Jezusove bratovščine. Je bil Karel Emanuel II. Karel Albert II.. prvi kralj iz savojsko-carignanske linije, poražen v vojni z Avstrijo pri Novajrri je otistopil V korist svojega sina Viktorja Emanuela II. in doprinesel s tem dokaz, kako globoko pojmuje potrebe časa in žrtve za veliko stvar. Viktor Emanuel II. oče domovine je kralj s katerim se pričenja nova doba v italijanski zgodovini. On je zedinil državo in uresničil tako sanje največjih Italijanov. S tem je doseglo vrhunec prizadevanje tisočih članov dinastije, ki so posvetili vso pozornost ozemlju južno od Alp zlasti Piemontu, do-čim stopa ozemlje za Alpami v ozadje. Vladarji Savojskega doma so si pridobili sčasoma čisto italijanski narodni značaj, in znali so predstavljati v očeh svojih podlož-nikov vse vrline italijanske rase. Nekega dne, ko je bil kraj Viktor Emanuel II. v Piemontu. je izrazil neki minister iz njegovega spremstva občudovanje nad ljubeznijo ljudstva tistega kraja do vladarja. Kralj se je pa dobrodušno nasmehnil in odgovoril: Kaj hočete, saj smo že tako dolgo v tem kraju. Za kmetijski pouk ali proti njemu Važno zborovanje obmejnega učiteljstva v Mariboru Maribor, 2. aprila Naše obmejno učiteljstvo, ki je organizirano v sreskem učiteljskem društvu za Maribor levi breg, bo imelo v soboto 6. t. m. s pričetkom ob pol 10. uri dop. važno zborovanje v krčevinski šoli. Pred zborovanjem bodo imeli svoje sestanke društveni odbor, nadalje odsek za obmejno šolstvo, odsek učiteljic ter učiteljski pokret. Na dnevnem redu sobotnega zborovanja je tudi anketni razgovor o perečem strokovnem problemu: ^Za ali proti kmetijskemu pouku kot posebnem predmetu ljudske šole.« Anketo bo ob sodelovanju ostalega članstva vodil agilni društveni predsednik g. Mirko Vauda iz Sv. Marjete ob Pesnici in sicer po točkah, ki so bile objavljene obmejnemu učiteljstvu s posebno okrožnico. To vprašanje je tako važno, da se javno obravnava po Listih, glasilih ter v raznih ustanovah, ki so za to kolikor toliko poklicane. Edino pravilno in umestno pa je, da spregovori v tej zadevi svojo besedo ravno naše učiteljstvo, ki je ob meji postavljeno pred posebne vzgojne naloge in ki hoče spraviti to vprašanje v sklad z načeli sočasne življenjske šole. Iz tega razloga je treba pozdraviti po-budno obravnavanje tega problema, pa tudi način razpravljanja potom ankete, ki bo prineslo nedvomno lepe konkretne rezultate. Dve nesreči Litija, 3. aprila Iz včerajšnjega ^Slovenskega Naroda so zvedeli naši čitatelji o hudi nesreči, ki je doletela zasavskega železniškega delavca Jožeta Zavrla s Kresniških poljan. Ob istem času, ko smo čitali poročilo o nesreči železničarja Zavrla, pa se je razširila po Litiji vest še o dveh nesrečah. Matozov France, sin posestnika s Frtice, se je namenil na neko lesno industrijo. Hotel si je kar sam izdelati javorjevo desko za rezanje mesa. Pognal je mizarski stroj, pa se mu je pripetila težka nesreča. Električni skobelnik je vsekal In udarec je spodnesel javorjevo dekso. Franceljnu pa je potegnilo levo roko in stroj mu je odrezal prste. Nesrečni France je kriknil od bolečine in zaklical na pomoč. Ostali, ki so bih v bližini, so čuli obupne khce. Francetu, ki je ob prste, so nudili prvo pomoč, nato pa so ga spremili domov Z večernim vlakom so ga poslali v ljubljansko bolnico. Tretja nesreča se je pripetila na Cerai-jevi stavbi poleg litijskega mostu. Tam je začel zdaj trgovec g. Cerar dvigati hišo. Pri gradnji je bil zaposlen Anžur Ivan i/ Gradca. V prvih popoldanskih urah je nosil s svojim tovarišem malto. Nekemu zidarju, zaposlenemu vrh stavbe, pa je ušla iz rok težka opeka in je priletela Anžur-jevemu na glavo. Fant je dobil na glavi opasno rano in se je onesvestil. Takoj so poklicali zdravnika ki je dal prenesti ponesrečenca v svojo ordinacijo. Nudil mu je prvo pomoč, nato pa so ga odnesli domov. Krinka [ 56 ljubezni E«nii — Ne toliko. Mar ni zadostovalo izsekati v pragozdu pasove, na katerih bi se pridobival kavčuk vedno šele po petnajstih letih? Narava, pa naj bo že kakršnakoli, bi se mogla podrediti temu sistemu. To je pomenilo ustvariti si neprecenljiv in neizčrpen vir naravnega bogastva. — Pasja noga! — je vzkliknil Gairlance, ves navdušen. — Ne čudim se, da je postal ta mož milijonar. Toda kdo je sprožil misel in kdo je dal pobudo za te prve začetke. Fantom, o katerem ste me malone prepričali, se je porodil v glavi prvega, ali drugega ... ? — Drugega. In za to imam pisane, nepobitne dokaze. To je eden izmed treh temeljev mojega postopka. — Govorite! — Dovolite mi najprej pojasniti prvo okolnost, ki me je privedla na sled. — Naj bo, toda jaz potrebujem zdaj dokaze. Kar se tiče tega drugega, vem dovolj. Bolivijec je za hip obmolknil, kakor da hoče jasneje obuditi svoje spomine. Potem je pa znova povzel besedo: — Bila je ženska, Indijanka, ki je vzbudila v meni prvi sum. Pred dvema letoma me je poslal Valcor nazaj v Ameriko, da bi nadziral upravo njegove plantaže, ki ji ni zaupal in da bi mu poročal, kako stvar stoji. Dolgo sem se že mudil v Evropi in priznam, da mi je bolj dišalo brezdelje in brezskrbno živjenje, kakor pa trdo delo. Valcor je plemenit. Ni mi tega zameril. Razen tega mi je pa hotel poplačati neki dolg, potolažiti jezo, ki sem jo gojil do njega, in ki ga je vznemirjala. To je tudi dalo povod vsemu. čujte, kako je prišlo do te jeze. Bil sem mladenič vroče krvi, ko sem na vest o prizadevanju francoskega markiza na polju civilizacije prodrl v samo središče Selve, da bi mu ponudil svojo pomoč. V eni izmed indijanskih naselbin, skozi katere me je vodila pot, sem našel oboževanja vredno dekle, ki me je en sam njen pogled zadel kakor strela iz jasnega in ki je vzbudilo v meni edino globoko strast mojega življenja. Bila je mlada Indijanka iz plemena Chiauitos. To so prijazni in mirni divjaki, čijih veselje je prišlo že v pregovor, in tudi zelo gostoljubni so. Pozvali so svoja dekleta, naj zaplešejo pred menoj. Ena izmed plesalk. Vamahire, je bila tako lepa in drazestna, da bi se bilo ob pogledu na njo zvrtelo v glavi še tako civiliziranim in blaziranim moškim kjerkoli na svetu. Mislite si bronast kip rdečega odtenka, blestečih, gladkih lic, oči črne kakor noč, pogledov žgočih kakor razbeljeno oglje. Kupil sem njenim staršem malo sladkorja, glavnik in svileno ruto z resami. Vamahire mi je sledila veselo s svojimi nekoliko debelimi ustnami, toda tako sladkimi in z večnim nasmehom svojega plemena. Ljubezen do tega dekleta me je prešinila v dno duše. Bil sem kakor začaran. Samo misliti na njo, kadar sem bil odsoten, je pomenilo toliko, kakor če vidi bolnik, ko ga trese strašna mrzlica, pred seboj vodno gladino. Hrepenenje po nji m? je neprestano razjedalo. In to Vamahire, ki sem jo ljubil tako strastno, mi je odpeljal markiz de Valcor izpred nosa. On je bil lep, on je bil gospodar. Dala mu je prednost pred menoj, kar je pač naravno in razumljivo. Todi pri teh tako vihravih bitjih, kakor so Indijanke, ne izvira nestanovitnost iz njihove lastne pobude. V moji odstotnosti je markiz natvezil Vamahiri, da je kupil od mene svoje pravice do nje. Nikoli nisem bil tako blizu umora, kakor takrat. Toda bil sem prepričan, da bi umrl v najstrašnejših mukah, če bi si privoščil naslado osvete, Valcor je bil v očeh Indijancev, ki jih je znal očarati, pravi bog na zemlji Ta fanatična bitja bi si bila gotovo izmislila počasno in strašnih muk polno kazen, da bi me kaznovala za njegovo smrt. Ustrašil sem se. Pritajena jeza mi je ostala na dnu duše in nikoli ni ugasnila. Še danes se ne morem spomniti, ne da bi zaškripal z zobmi, kaj sem čutil, če sem si mislil Vamahiro v objemu tega Človeka. In v duhu sem jo videl v njegovem objemu vsako uro. Od trenutka, ko je odvedel dekleta v območje lepših hišic sredi nasadov in zastraženih po indijanskih bojevnikih, ko jo je odvedel tja, kjer je imel svoj se raj, sem neprestano mislil samo na svojo ljubosumnost. Čeprav mi je bila ta ljubosumnost najhujša muka, se mi je dekle vendar smililo, ko sem nekega dne slučajno zvedel, da Vamahire ni več pod streho Francoza v bližini moža, ki so ga nazivali domačini veliki poglavar ali »Nebeško oko«, glede na njegove intenzivno modre oči, vzbujajoče pozornost tem bolj, ker imajo Indijanci črne oči. Vamahire je bila izginila. Ali jo je bil Valcor ubil? Ali jo je bil poslal v globino Selve, v ono daljno naselbino, od koder sem jo bil privedel ?... Tega nisem mogel zvedeti. Najverjetneje se mi je zdelo, da se je je naveličal in jo odstranil zlepa, ker ni hotel, da bi se vrnila k meni. Jaz bi jo bil gotovo zopet sprejel. Ne bil bi se oziral na svoj ponos. V meni je še vedno kipela strast, hrepenenje po nji je bilo še močnejše. Trpel sem bolj ob misli, da je mrtva, nego da pripada drugemu. Toda čas je najboljši zdravnik, on izleči vse rane. Muke ljubezni so se sčasoma polegle. Nisem pa niti za hip nehal sovražiti Valcora in hrepeneti po priložnosti, da bi mu mogel storiti toliko zla, kakor ga je bil storil on meni. Urejuje Josip Zupančič // Za „Narodno tiskamo* Fran Jeran II Za upravo in inseratni del lista Oton Christof // Vsi v Ljubljani ■ 9tov. 76 »SLOVENSKI NAROD«, _^_8. aprtbi 1W0. Stran 3 Načelna vprašanja mariborskega vodovoda Kdo nosi odgovornost za vodovod? — VpraSanje starih vodnjakov Maribor, 2. aprila Pri pregledu 40 ozir. od prve zamisli J sdaj že 60 let stare zgodovine mariborskega vodovoda se je ugotovilo, kako se je v občinarjih in celo med mestnimi očeti samimi pojavil odpor proti napravi vodarne na Teznem še celo potem, ko je bila zadeva dokončno že rešena in odobrena tudi od strani pristojnih oblasti. In to se je zgodilo, čeprav se je celotno vpraša-nje tega vodovoda vleklo skozi 20 let za.- j čensi od prve zamisli, 18 let pa. odkar se i je pričelo z zanesljivimi poizkusi z Iskanjem vode na Pohor,iu Da ne bi rm š sedanji mestni svet đoŽhto] ličnega zvonenja po toči. bi bilo zelo rri^ročljivo, ce bi še v večji mer: kakor b, to storili njegovi predniki, dal tudi najširšemu občinstvu ne le v mestu nego tudi v celi okolici, prilike, da se o tem za vse in naa v«*«- -ažnem vprašanju poljudno pouči. Nato sele pozove na sodelovanje s primermmi nasveti do gotovega roka, po katerem bi Se smatrali vsi ugovori in pomisleki kot brezpredmetni. Sedanji mestni svet naj se dobro zaveda, da gre tu za vprašanje kot glavno življenjsko potrebo za dobo naj-mani poi stoletja naprej torej za obstoj nad 100.000 ludi. Ne gre več le za malo mesto na levem bregu Drave, marveč tudi za celo iz več občin obstoječo okolico, ki se Že leta in leta bavi z m ali jo preskrbe ali naprave vodovoda. skoro ie bolj važno kakor je vprašanje preskrbe dobre in zadostne vode, je pred-pogOjno vprašanje— stroškov za vse. karkoli se bo že napravilo. Mogoče, da smo dobrodošli z opozoritvi-jo ki smo jo izsledili pri pregledu zgodovine tega vodovoda. Tedanji občinski svet se je za napravo vodarne na Teznem odločil največ na osnovi strokovnega odobrenja prof. dr. Forch-heimerja v Gradcu, ki je izjavil, da zadostuje kot osnova potreba 100 1 vode na dan in osebo, in sicer za največ 42.000 prebivalstva. Pri tem izrecno pripominja, da je ta račun preje preširoko in predaleč ko prenisko in prekratko predviden. , To mnenje je zastopala tudi dunajska tvrdka Rum pel & VValdek. ki ji je bilo poverjeno preizkusno delo in tudi naprave •o'^rn^ ;n cevovoda. Ta tvrdka je Sla fle dalje glede odgovornosti za posledice tega vodovoda izjavila Je namreč da prevzame poleg 31etne garanc je za brezhibno delo tudi nacaljnjo obveznost, da na s\«Je »troske zgradi se" en vodnjak ožir. vodarno, fle bi 3e izkazalo; dft je1 prvotno napravljena vodarna na Te«riem premajhna, odnosno za prtrner' da še lam pokaže pomanjkanje votle. Gre torej za vpr^esanje: ali je ta Obveznost danes pravno g* veljavna? Ce ni, Ttdo nosi odgovornost ztf H jO T Za vsak slučaj nujne potrebe za danes še eno vprašanje: Kako je z nekdanliml mestnimi vodivlaki ? Korrko jm Se obstoja ? Ali so popolnoma zasuti? Občutno nazadovanje tujskega prometa Prizadeti so v prvi vrsti naši gostilničarji — Reorganizacija gosS-lničarslce nadaljevalne Sole Maribor, 2\ aprila. Danes popoldne so se v velikem številu zbrali marioorski gostilničarji k rednemu obcaemu z:Mariborski teden«, zbornični svetnik g. 6erec. ki je imel obširen referat o delovanju Zbornice za TOI v proevit gostinstva. In g L Zor-zut ki je spregovoril v imenu mestnega turističnega urada. Spregovorila sta naposled še častni predsednik g. J. Valjak in mestni svetnik g. Senira. nakar je predsednik g. Klesič zaključil lepo uspelo zbo-rovanie mariborskih gostilniČP* jev in ka-varnarjev. Mariborske in okoliške novice — P^breške novice. Pobreški občani imamo se.aj le še malo upanja, da bo v doglednem času zgrajen prepotrebni most, ki naj bi Bpajal naše Pobrežje z Meljem. O tem na^ pic-pricuje sestava novega proračuna, k; Izkazuje 823.000 dinarjev, ki vsebuje sicer postavke za gradnjo zaklonišč v znesku 57.500 din, nadalje za socialno skrbstvo in podporo brezposelnim 60 tisoč din, za šolstvo in podporo društvom 267.000 din itd., ki pa žal ne predvideva nobene postavke za gradnio omenjenega mostu. Svojčas smo čuli izgovore, češ, da nima mariborski mestni proračun nobene postavke za novi meljski most, četudi je tudi Maribor prizadet na tem vprašanju. To jc sicer lepo in resnično, prvi smo pa vendarle Pobrežam, ki bi morali skrbeti za to. da se vsako leto vnašajo v občinski proračun primerne postavke. Letos so žal nastopile okolišč.ne, ki tega ne dopuščajo. S tem pa je za daljšo dobo splaval po Dravi koristen načrt, ki so ga nekateri ^ . \ ■ - Prikazovali že kot dejstvo in stvarnost, v zadnjih letih pa je bila marsikatera že napovedana stvarnost pobreških občanov razbita in razbl njena, tako da nas tudi najnovejše razočaranje ni moglo preveč presenetiti. Pobrežani pa hočemo še nadalje spremljati razvoj naše pobreške občinske pomike ter ji posvečati čim živahnejšo pažnjo. Ko bi le ne prišlo razočaranje tudi v čem drugem. ... — Nov grob. V Unci kneza Koclja je preminila gospa Milka Zimič, vdova po davčnem uradniku, žalujočim naše globoko sožalje! * , — TujLki promet v Mariboru v Stal„em upadanju. V smislu statistike tukajšnjega predstojn štva mestne policije je obiskalo naše mesto v preteklem mesecui 1^1 turistov, ki so imeli 2598 nočnin. Med njrmi državljanov (1900 (502». 28 Italijanov Bolgar (4). 3 An-1 Grk (2). 4 (30). 6 švi- «rJev-7l4£'A Sved^TsTrV Poljaka (8)^1 Turk ter 5 državljanov iz ^rugui • Lani je naše mesto v istem razdobju oo-iškalo 2412 turistov. je bilo največ naših nočnin), 247 Nemcev (59). 16 Čehov (40), 1 gleži (7), 2 Francoza (4), Holandci (9). 12 Madžarov — Zveza akademsko izobraženih žen, sekcija Maribor, ima svoj redni sestanek vsak prvi četrtek v mesecu v Aljažev, sobi pri Orlu s pričetkom ob 20. Vabljene vse akademičarke, članice ln nečlanice, 3a se sestankov polnoštevilno udeležuje. — Srebrno poroko praznuje v krogu dragih svojcev ugledni mariborski resta-vrater g. Alojz Majcen. Skozi 25 let je živel s svojo ljubeznivo življenjsko družico plemenito gospo Amalijo v vzornem zakonskem sožitju. V tem času sta vzgled-na zakonca ustvarila temelje prijetnemu domačemu ognjišču. Obenem slavi slavlje-nec, ki je znan kot zelo podjeten in narodno zaveden mož tudi 201etnico samostojnosti v svoji stroki, v kateri je pravi mojster. G. Alojzij Majcen je bil 6 let na Bledu. 8 let na Pragerskem, pred 6 leti pa je prišel v Maribor, k,jer je prevzel kolodvorsko restavracijo Vrlima in uglednima slavljencema izražamo ob jubileju vzgled-nega sožitja najtoplejše čestitke. — Z ° pet na uvedba nočnega brzo vlaka Iz Maribora! Potnik Maribor nam sporoča, da bo železniška uprava s 15. aprilom zopet uvedla v promet nočni brzo v lak, ki odhaja ob 2.48 proti Ljubljani in Zagrebu. Ravno tako bo zopet vzpostavi jen nočni brzovlak v obratni smeri, ki je prihajal iz Zagrebe in Ljubljane ob 3.20 v Maribor. Ker so potniki nočni brzovlak v obeh smereh zadnje čase hudo pogrešali, bodo vest o zopetni vzpostavitvi gotovo z veseljem »prejeli. -7 Šahovske novice. Znani mariborski šahist g. Mišura je odigral v nedeljo si-muitanko proti 18 najboljšim mežiškim sanistom. p0 triurni borbi je dobil 14 parali* ^gubil remiziral pa tri. Skupni re-hTi S 111 P°l = 2 in pol. Partijo je doba Hrte8"* remixirali P* 80 Peovec Golob dflm«8?*^8 V beli dvorani Soriškega iim^tmi^ .ob!eSa okoli 40 del obeh mladih vSiko^nir? ******* Pri obiskovalcih odtotelSSSK ^trihove plastike so v Marib^ru^oVo^- razstavi še S J1**** "» ™ pokazal z nove^rmnl iL F£L£ C 3* * mu ga je stava. Razstava predstavlja kulturni dogodek prvega reda in bo trajala samo do 14. t. m. ..... - —' ■ predavanje za rez. oficirje bo jutn ob 20. uri v dvorani Ljudske univerze Predaval bo v okVrrti tufc. pododbora re2. of c; art. Tnajor Antonije Desnica 0 temi »izkustvo iz sedanjega časa« - predavate- ljevo ime jamči, da Uo predavanje z ozl-rom na sedanje stanje dogodkov v sve'tu zanimiv©. Vstop le ± ofte. ■ legitimacijo. — Ukinitev ukrepov" proll parkljevki. Ker se ni pojavil od 26. n. 1040 noben nov primer sl'navke in parkljevke v mestu Mariboru, se z danačnjim dnem- ukinejo odredbe razglasa z dne 27. n. 1940 XII. št. 3576-1-127-vet, razen točke 9, da se morajo živali v mestni klavnici takoj sproti poklati. — Prijava p»ov. Glede na odobreni proračun za leto 1940-41 Se mora v smislu razglasa mfišt. poglavarstva in člena 53 zakona o odvračanju in zatiranju živalsk h kužnih bolezni z dne 14. 6. 1928 »Službene Novine« z dne 26. 6. 1928 št. 144-XLV.. in pravilnika kraljevske banske uprave dravske banovine v Ljubljani z dne 16 9. 1936 HI No 2334-3 v času od 1. do 30 aprila 1940 pri mestni finančnl upravi prijaviti vsakega nad 3 mesece starega psa in sicer pismeno na predpisani tiskovini, ki se dobi pri mestni finančni upravi proti odškodnin 25 par. Obenem s prijavo mora lastnik nabaviti pasja znamko proti odškodnini din 2.50 in plačati pasji davek ki znaša din 150. za pse čuvaje, ki so stalno na verigi alf Id se nahajajo v ograjenem, prostoru, pa din 10. Po 1. maju bo konjač pse brez veljavne znamke polovu in po 4$ urah, ako se taksa ne plača, pokončal. Kdor svojega psa ne prijavi ali ga nepravilno prijavi, se kaznuje v denarju do čin 900 ali z zaporom do 30 dni. -r- Nove ter izbrisane obrtne prijave. Seznam izaanib in črtanih obrtnih pravic v mesecu marcu 1940: Izdanih:. Drofenik Martin, čevljar. Tržaška c. 1, Goleč Franjo", trgovina 3 glasbili, njih sestavriimi deli in potrebščinami na drobno pod imenom: Me nel .& Herold, tov. zaloga, naslednik JTraujo Goleč, Gosposka ul 20, Jaš Maks. trgovina z mešanim blagom na dro_b.no«. ITlijca o10_. oktobra. 5, Mestna obči-., na mariborska (Mestna "podjetja Maribor, avtobusni promet), redno prevažanje oseb z motornimi vozili na progi Maribor—št Janž—Ptuj. Crtanih: Peterlič Maks. mi- zar,. Trubarjeva ul. 5. DokSa Julij, mizar Mesarska ul. 5. Razboršek Ciril. mizar. Dravska ul. 4, VVudler Alojz, ključavničar,^ Meljska c. 55a, Tfaumovič Temelko orientalska slaščičarna. Zrinjskega tr^ d. Bortcelj Otilija. bran jari ja. Koroška C. 48. Eylert Ernešt. ključavničar. Kacijanarjeva ul. 9, Peternoir Alekseo. trg z mefimim Ma^om; Gosposka ul. 18. Skupek OsKar mala trgroVina s sadjem in zelenlavo. Glavni trg fstojnica). Lovec Amalija nadalie-vanje čevljarskega obrta po pok možu o* rilu, Glavni trg 4, Sapla Vladimir, resta vračija. Gralskl trg 4. Tvrčka Meinl & Hero^d. zaloga tov. glasbil d z o. z., trg z glasbili in nfh deli Gosposka ul 20 Karbentz Marija gostilna. Frankopanova c. 30, Kilhar PaVer. -trg z manufakturnim in modnim blagom. Aleks o 9 — Maf'bOrHkft vreme Včerai ie znašala najvišja temperatura 12.1. davi -3.2 C Vremenska napoved pravi, da bo spremenljivo oblačno in malo vetrovno vreme — V Studencih sp n^Sli na vrtu KiaJja Matjaža trga 25 truplo 8 mesečnega deteta. Domnevajo, da je bilo dete nnjprej umorjeno in nato pokopano, zaradi tega je za danes popoldne Ovirejena obdukcija trupla. — Razne vesti. tz veže v Stolni ulici 1 je izginilo delavki Filomeni Jarčičevi iz Bresteinice 1200 din vredno Rolo znamke »Brandenburg« z evid. štev 2- 13696. — V Krekovi ulici so doslej se neznani zlikovci vdrli y barako, kjer stanu ie dela- veg Franc Rogan, ter mu odnesli obleka in druge predmete v skupni vrednosti okoli 1000 din. — Pri Sv. Lenartu V Slovenskih goricah je mlajši moški navalil na 241etnega hlapca Tomaža Fekonjo iz Hoč ter ga s sesaiko za kolo udaril s tako silo po glavi, da je Fekonja pa-el na tla. Na tleh sta- se zat&m napadalec in Fekonja še nekaj časa ruvala in je v teku bitke Fekonja napadalcu odgr zuil prst. - Napadalec je pobegnil. Fekonjo pa so odpre mili v mariborsko bolnico — Na Vodnikovem trgu je spreten že par izmaknil zasebnici Terez ji Pavletičevi denarnico, v kateri je bilo okoli 120 din gotovine. — Preko meje gredo še zmerom vlaki z raznimi ž. vili in dnrgimi konzumni predmeti. Cez mejo, pa prihajajo tovorni vlaki z nemškim premogom, ki je namenjen v Italijo. Na vrhu so množine premoga pobeljene, da bi ga kdo.ob postanku na raznih kiajib ne odnesel. — „Z razjmrajiiro trebuhom obležal na cesti pii Vrhovijah pri Slovenski Bistrici 261etni delavec Kristjan Mrak iz. Sv Antona na Pohorju, ki so ga napadli doslej še neznani napadalci, ko je sel s 441etn m Francem Ur le po m proti svojemu domu. Tudi Franc TJrlep je bil od napadalcev hudo poškodovan in ima poškodbe na glavi, hi«btu in rokah. Oba poškodovanca so mariborski reševalci odpremili v sp.ošno bolnico. Za nnpadalc; poizvedujejo orožniki. — Obmejne novice. Dne 5. maja bo v obmejni Svečim vinska razstava tamošnje poilružn ce Vinarskega društva. Razstavljena bodo predvsem vina iz Svečine. Zgornje Kungote Sv Križa in Sv Jurija. Z razstavo bo združena tudi vinska poskus- nja. Mar?te»rs&o gledališče Sreda, 3. aprila. Zaprto. Četrtek i. aprila, ob 20-ljubezni«. Premiera. »Trideset sekund Premiera veseloigre »Trideset sekund ljubezni« bo v četrtek. 4. t. m Tiče so za 150 000 lir odkup lenega poljuba. Nosilca dejanja sta Rasbergerjeva kot Grazia S3i-riamjeva. Crnobori kot Piero Guarandi. Glavni soloigralc pa so. Veroonik kot Gra-zijim mož. Gor nšek kot Verdonikov oče (general) Košič kot advokat Glavno presenečenje za občinstvo je prav na koncu te tudi v inscenaciji nosrečene veseloigre. Odmor po drugem deianju CELJSKO GLEDALIŠČE Petek, 5. marca, ob 20.: Gejša. Gostova-' nje maribo skega gledališča MALI OGLAS? Beseda 50 par, davek posebej Preklici, izjave beseda din 1.— davek posebej. £a pismene odgovore glede malin oglasov je treba priložit znamko. — Popustov za male oglase ne priznamo. RAzno Beseda -~>o pat ven puMoej Najmanjši znesek s.— din CONTINENTAL oa ugodne mesečne obroke. Ivan Legat Ljuhljana, Prešernove 44 Maribor, Vetrtnjaka 30 Oglaša} male oglase v Slovenski Narod ker so n a i c e n e i š i ! LA VSAKO e KILI K O najboljša m najcenejša oblačila si oaoavite pri P R E S K E K Sv. Petra cesta 14. 60 PAR £MTLAN4C ažuriranje, vezenje zaves, perila, monogramov, gumbnic. — Velika zaloga perja po 7.— din •JuliJana«, Gosposvetska c. 12 n Frančiškanska ul 3 4. L. TRGOV INO z mešanim blagom oddam poštenemu — po dogovoru tudi obrtno pooblastilo — brezplačno v najem za daljšo dobo. Za informacije priložite znamko. Klanjsček. Poljčane. 083 KLIŠEJE iUGOGKAtlKA POSIST Najmanjši znese h a,— Din Seseda 00 par davek posebej VILO V BREŽICAH štinsobno. visokopi ulično, s pralnico, drvarnico, svinjskima hlevoma in 1000 kv. m prvovrstne zemlje prodam takoj zelo ugodno za 95 000 din Ponudbe na naslov: Vaš Antonija. Brežice. 982 PRODAM beseda 50 par davek posebei NaimamS' zneseh 8.— din OREHOVA JEDRCA sortiran cvetlični med m medico dobite najceneje v MEDARNl Ljubljana, Židovska ul. 6 18/L EN ON ADSTROPN O STANOVANJSKO HIŠO prodam. Vprašati Valand, Ma ribor, Jerovskova ul 72 23 M STAnOVAMA Beseda 50 par. da ve K pose Dej Najmanjši znesek 8.— din. IŠČEMO STANOVANJA Hišni posestniki, prijavite sta-aovanja v brezplačno posredovanje. Rabimo za prihodnji mesec čez 85 1—5 sobnih stanovanj. »Realiteta«, Prešernova ul. 54/1. Telefon 44-20. Prijavite takoj! 993 StdZBE Seseda 90 par davek posebej Najmanjši znesek s.— din FANT , temveč za praktično zaščito življenjskih interesov konzum en tov. S spomenicami in zborovanji bi te organizacije keo ve česa ne dosegle. Konzumenti bi potrebovali ptedvsem gospodarske organizacije ustanove ki bi j h ščitile pred posledicami naraščajoče draginje in Ki bi celo nekoliko regulirale cene. Ob takšnih ■spremembah, kakršne so nnstople jesen:, so konzumenti najbolj prizadeti zato. ker draginja vselej na rase prej kakor konzumentu prUagode prejemke Dokler čaka na zvišanje prejemkov, mora vseeno živeti in prehranjevati družino, mora pa tudi prav tako opravljati vestno m skrbno službo. Morda mu potem res zvišajo prejemke, a draginja še vedno narašča To se pravi, da kupna moč prebivalstva čedalje bolj slabi. Konzum ie čedalje manjši, kar pa prizadeva predvsem konzumenta. Včasih se gospodarsko življenje razvija tako. da je konzum na domač'h tržišč'h čedalje manjši, a da zaradi tega vseeno ne pride do zastoja v produkciji, ker je izvoz še vedno velik. Prav tSste vrste b'ago. ki ga imenujemo s skupnim 'menom življenjske potrebščine, gre dandanes zek> "k>bro v denar na zunanjih tržišč'h. Manjši konzum v državi torej ne more vpil vatli, da bi se življenjske potrebščine pocenile. Vse to iz-kušajo zdaj konzumenti pri nas na lastni koži. Da je draginja zlo. priznavajo tudi producenti: producent v takšnih časih t^*žje kalkulira in sklepa kupčije za daljšo dobo. Tudi sam mora plačevati dražje surovine; če sklene kupčijo z odjemalci, ko še ni blago gotovo, se lahko usteje. Toda diaginja zanj nikakor ni takšen problem kakor za konsumenta. Ko se podi raže surovine, producent podraži svoje izdelke, ne da bi se zanimal, ali bo to konzumentom prav ali ne ce podraži blago tovarnar, ga podraži tudi veletrgovec. a tudi trgovec detajlist ni vajen živeti od ^zgube, zato začne- prodajati tudi on. Pri Konzumentu se pa vse ustavi. Konzument nima nikogar, na kogar bi preložil breme draginje; sam ga mora prevzeti. Kdo naj krije njemu primanjkljaj? Rekli boste, saj bo vendar zahteval zvišanje plače in zopet bo prizadet prodrucent. ker se bo podražila produkcija ter bo treba drugič podražiti iz:elke. Res. blago bo zaradi tega še dražje, toda, kdo ga bo moral dražjega kupovati? Ali ne konzument? Najbolj zanimivo je pa vprašanje, ali konzumentu vselej zvišajo za toliko odstotkov prejemke, kolikor se je blago podražilo. Uradnik nedvomno ne prejme že prvi mesec, ko je nastopila dragrmja višje plače, prav tako ne upoKojenec višje pokojnine, saj menda veste, kako dolg-o čakajo. Zvišanje prejemkov ni avtomatično prilagojevanje naraščanju draginje. Morda bi organizacije v tem pogledu kaj dosegle, a morale bi nastopati enotno Kakor rečeno, največ bi pa zalegle le močne gospodarske ustanove konzu-men-tov. Njihovi ustanovitvi bi seveda marsikdo nasprotoval. Nekateri bi se sklicevali na to, da so davkoplačevalci ter da so oblasti zato dolžne ščititi njihove interese. Nasprotniki ramih zadrug so, predvsem nabavi jalnih, češ. zadruge poslujejo z velikanskimi dobički neobdavčene. Ne mislimo, da bi organizirani konzumenti morali ustanavljati prav zadruge, kakršne že poslujejo pri nas Toda zdi se, da v razmerah, kakršnih pač dandanes živimo, ni drugega izhoda, kakor da imajo tudi konzumenti močnejšo gospodarsko zaslombo; če bi imeli ljudske rezerve ali zbirališča živil in drugih najpotrebnejših življenjskih potrebščin, bi prehodni čas, dokler se cene ne ustalijo, prestali mnogo lažje kakor ga prestaje.jo zdaj. Nekatere organizacije konzum en tov imajo tako zvane nabavi jalne zadruge- ki nedvomno mnogo pomagajo svojemu članstvu. Te zadruge imajo mnogo midih načelnih nasprotnikov, če bi bile gospodarsko še močnejše in bi prodajale blago še ceneje, bi imele seveda še hujše nasprotnike. Konzumenti podobne ustanove zagovarjajo, ker pač branijo svoje interese. Vsak stan ima pravico do stanovske borbe. Organizirani konzumenti bi pomenili veliko moč, ki bi se je marsikdo bal. Toda zdaj se konzumentov nihče ne boji m ga ni treba skrbeti, da si bodo znali pomagati. Draginja bo sicer marsikoga izučila, da bo začel razmišljati, kdo ima odi nje koristi in kako bi jo edino lahko učinkovito zavrli, vendar se zdi, da sila, ki »kola lomi«, še vedno ni dovolj velika, da bi združila konzumente v močni organizaciji. Nerazumljive naivnosti v zagovorih obtožencev Spretno izpeljane sleparije z dobavnicami ljubljanskega mestnega poglavarstva Ljubljani. 3. aprila Priznanje je na sodišču velika olajšilna okolnost, prav za prav na j v ič j a oinjšilna okolnost. Zato predse.iriik senata vedno pove obtožencu, preden se začn»? obtoženec zagovarjati, da bo kazen manjša, če bo vse lepo priznal. Pripomni pa predsednik takoj nato. da daje zakon obtožencu pravico, da se zagovarja, kakor ve in zna. Priznanje pa je tudi težka sit v ar. Malo je ljudi, ki priznajo kaj- prostovoljno svoje grehe in se potlej je odprto vprašanje, ali so priznali iz slabosti ali iz kreposti in notranje moči. To je seveda vprašanje za psihologe in pedagoge, za sodnike zadostuje ,da obtoženec prizna .sodniki se prav za prav no zanimajo za vprašanje, zakaj je obtoženec priznal. Človeška duša pa je tudi čudna zver. Predvsem jo srtračmo maščevalna Zerodi se. da človek prizna svoj greh, a ne zg«v di se to brez slabn posledic. Pretkana človeška duša se hoče oškodovati za ponižanje — in priznanje je skoraj večino nekakšno ponižanje — in zaradi tega dela nove grehe, največkrat neumne nesmiselne grehe, zaradi katerih imenujemo ljudi, ki take grehe delajo, omejene naivneže. Sami imajo gotovo nekaj od takega početja, nekakšno zadoščenje dado sami sebi, za druge, celo pa še za sodišče- je tako početje kratkomalo neumno. Josip Prebil, ki se je včeraj zagovarjal pred malim kazenskim senatom, je priznal, da je ponaredil naročilnice mestnega poglavarstva in da je na ta način prevalil tvrdki Schneider in Verovšek in tvrdko Bdovec. Priznal je v splošnem, bi 1abko rekli, v teku zagovora pa se je hotel oškodovati za priznanje in se je izmišljeval vse mogoče glede denarja, ki ga je sam dobil, in glede denarja, ki ga je dobil njegov pajdaš Alojz Gradišek. Čeprav bi bilo najbolj enostavno, da bi vse podn-ebno-sti povedal lepo po resnici, ko je že v glavnem vse priznal, vendar se je izmikal in se je delal lepšega. Ko je šlo za to. ali je bil že kdaj prej kaznovan, je na primer tudi gladko utajil svoje pred kazni, ko bi vendarle moral vedeti, da ima sodišče vedno na razpolago ne samo sodne spise o kaznih, temveč tudi poročilo policije in poročilo občine o kaznih. Nerazumljiva je takale naivnost človeka, ki je v glavnem priznal svoj greh. pa še vedno išče neka pota, po katerih bi se prikazal sodni ji čistejši in poštene jši. Prebil je po poklicu mizar. Nekoč se je seznanil s ključavničarjem Gradiškom, ki ga zdaj orožniki in policija vneto iščejo po vsej deželi s tiralico. Gradišek je bil od maja 1937 do decembra 1. 1938 v službi pri mestnem poglavarstvu v Ljubljani. Dodeljen je bil gospodarskemu uradu. Zaupali so mu dobavnice, s katerimi je hodil po razno blago v ljubljanska podjetja. Pa se je izkazalo, da ni pošten in izgubil je službo pri magistratu. Preden se je poslovil, je izmnkrdl štiri dobavnice mestnega poglavarstva. Sam Gradišek trdi. da so mu gospodje v uradu toliko zaupali, da je kar sam iztrgal dobavnice, ki so bile že opremljene z žigom mestnega poglavarstvo, iz bloka ter jih je dal podpisati odgovornemu uradniku in je nato šel po blago za mestno občino. Nekoč si je Gradi šek prilastil štiri take nabavnice z žigom in s temi dobavnicam je izpeljal pretkano prevaro. Pomagal mu je Prebil. Nekega dne se je Prebil oglasil pri tvrdki Verovšek z dobavnico, katero je sam podpisal in tvrd-ka mu je izročila 141 kg angleškega cina, vrednega 8900 din. Cm sta Prebil in Gradišek prodala nekemu drugemu ljubljanskemu podjetniku. Drugič je prišel Prebil z diiigo dobavnico k Verovšku, a ein se je med tem podražil in tvrdka je Prebilu naročila, naj vpraša v gospodarskem uradu, ali bo mesto kupilo ein po višji ceni. Prebila seveda ni bilo več nazaj. Pač pa je poskusil srečo pri tvrdki Bidovec. kjer je res dobil 35 kg cina. vrednega 2441 din. Ta cin sta sleparja prodala nekemu livarju v Šiški Bilo pa je vse to na srečo in nesrečo proti koncu meseca predlanskim Tvrdka Verovšek je zahtevala od pristojnega urada na magistratu pravo naročilnico m tako je bila sleparija odkrita. Naivno se je Prebil zagovarjal tudi še v podrobnostih. Ko ga je predsednik vprašal, zakaj je izvršil sleparijo s službeno čepico, je obtoženec odgovoril, da je bila zima in da ga je zeblo v glavo, pa je sprejel službeno magistratno čepico, katero mu je dal Gradišek. Gradišek pa je čepico ukradel na magistratu, saj tedaj m bil več v službi pri mestu. Senat pod predsedstvom s. o. s. Julija Fellaherja je spoznal Prebila za krivega in mu prisodil leto dni strogega zapora in 360 din globe. Ruska drama o letu 1812 V soboto teden je bila v moskovskem Vahtanglovem gledališču premiera Solov-ieve drame Maršal Kutuzov«. Delo obravnava zgodovinsko leto 1812. Glavna junaka sta Napoleon in vrhovni novel inik ruske vojske maršal Kutu zov. Drama se pričenja z Napoleonovim Dohodom v Rusijo, nopisuie njegove najvažneiše faze in se za'.-cljuči z Narx>leonovim oreh odom čez Berezioo ter s smrtjo starega Kutuzova kot vojaka in človeka. Kutuzov ni nikoli spravljal v nevarnost živi i eni a svoiih vojakov, da bi si priboril slavo. To ie storil samo. če so nuino zahtevali interesi nie-gove domovine. Po številu rrmoffo močnejša francoska vojska ni doživela v Rusiji poraza zaradi ostre ruske zime. temveč zaradi upora ruskega naroda. Drama »Maršal Kutuzov* ie zelo učinkovita in režiser Chlookov. ki io ie umrizoril. ie dosegel z njo velik uspeh. Planet Merkur Najmanjša in solncu najbližji planet je za opazovanje zelo nehvaležen. Će se vidi s prostim očesom, je zelo nizko nad obzorjem in fizikalno opazovanje se ne posreči. Ce ga iščemo podnevi, ko je visoko nad obzorjem, dovoljuje močno valoveči zrak le neznatno povečanje. Pri tem je njegov dozdevni premer zelo majhen in ni torej čuda. da je bilo mogoče le redko opazovati na Merkurju kaj pomembnega, po čemer bi se dala določiti rotacijska doba. Schiaparelli je po svojih opazovanjih sodil, da se zasuče Merkur okrog svoje osi v istem času kakor okrog solnca. torej približno v 88 dneh. Njegova os naj bi bila pa navpična in ne nagnjena kakor os nase zemlje. To bi pomenilo, da je ena stran Merkurja obrnjena vedno proti solncu, druga pa od njega. Na eni strani naj bi bilo vedno svetlo in zelo vroče, na drugi pa večna tema in mraz. Zvezdoslovci domnevajo, da Merkur nima goste atmosfere. Po fizikalnih zakonih moramo domnevati, da Merkur sploh nima atmosfere, kajti njegova privlačna sila je le nekoliko večja od privlačne sile naše lune. a luna nima atmosfere. Ko so pa merili toploto se je izkazalo, da toplotna razlika med svetlim in temnim delom ni tako velika kakor bi Človek pri- i^Kovai, ce bi o.la ena stran Merkurja vedno obrnjena proti solncu, druga pa od njega. Potem takem bi morala biti rotacijska doba krajša morda samo nekaj dni. Pri tem ne smemo pozabiti, da je merjenje toplote prav tako težko kakor opazovanja. Niti zdaj ne moremo točno reči, kako dolg je na Merkurju dan in kako dolga noč. ZOBOBOL — Zob te boli? — če bi bil to moj zob. bi si ga bil dal izdreti. — Jaz tudi, če bi bil to tvoj zob. MODERNA ŽENA — Vaš mož se je torej včeraj obesil v sobi? Ali ste prerezali vrv, ko ste ga našli obešenega? — Ne, on je še dihal. Italija in Savojski dom Italijanske rodbine vidijo v simbol kontinuitete Italijanski kralj Viktor Emanuel 111. Vsa Italija je zrla ob koncu februarja z ljubeznijo v neapoljsko kraljevsko palačo, kjer je bila rojena princesa Marija Ga-briela. Poroka princa Umberta s princeso Mario Jose v Rimu leta 1931 je bila sijajna manifestacija vdanosti vsega italijanskega naroda kraljevski rodbini. Navdušenje italijanskega ljudstva ob poroki v kraljevski rodbini je spominjalo na podobne manifestacije v srednjem veku. V krasnem parku vile Borghese so defilirali pred prestolonaslednikom in njegovo soprogo zastopniki vseh italijanskih krajev v pestrih narodnih nošah. Princu in princesi so prinašali od doma skromna darila, delo svojih spretnih rok, ali darove zemlje. Italijanska kraljevska rodbina služi vsem italijanskim rodbinam za vzor, za simbol kontinuitete narodnega življenja. Tudi kralji so samo ljudje. Zdaj ko se je omajalo in padlo že toliko prestolov, predstavlja savojski dom najlepš* vzor resnično narodne dinastije, nerazdružno zvezane s predstavo zedinjene in velike Italije. Ustanovitelj dinastije savojskega doma je bil Umberto I., ki je umrl 1. 1047 ali 1048. Vsi potomci tega vladarja, ki je njihova dežela obsegala v bistvu sedanjo francosko Savojo. so se zadovoljevali do 1416 s skromnim naslovom grofa — conte di Savoia. Iz tega pa ni sledilo, da bi bili to malopomembni vladarji. i rodbini živ življenja Amadeus V., »Zelem grof*., kakor so ga imenovali (1343 do 1383), ki je uvedel pri-mogenituro in njegov sin Amadeus Vil. — s Rdeči grof« — sta igrala v razburkani Evropi 14 stoletja zelo važno vlogo. Kljubovala sta vsem viharjem in ohranila svojo deželo nedotaknjeno, neodvisno. Bila sta spretna posrednika med papežem ter francoskim kraljem in cesarjem. S svojo potrpežljivostjo sta znala celo razširiti dediščino svojih očetov. Z nastopom Amadea Vm. se je pomen Savojskega doma še povečal tako da mu je podelil cesar Sigmund leta 1416 vojvodski naslov. Ta čudovita postava savojskega vladarja je znana zlasti po tem, da je Amadeus zamenjal vladarski škrlat za meniško kuto in da ga je baselski koncilj L 1439 poklical na papeški prestol. Iz Amadea V111. je postal tako papež Feliks V. Pozneje je izšlo iz savojske vladarske rodoine vedno več slavnih mož. Emanuela Filiberta, zmagovalca nad Saint Quintinom, prijatelja Karla V. in obnovitelja savojske države je bila malone strla kruta usoda. Njegov sin Karel Emanuel I. spada med najbolj prosvetljene duhove in najspretnej-še diplomate konca 16. in začetka 17. stoletja. Kraljevski naslov je nosil prvi iz rodu Viktor Amadeus II., ki je priključil Sardi-nio Piemontu. Drugi vladar, ki je končal svoje življenje z gloriolo svetnika kot skromen menih Jezusove bratovščine, je bil Karel Emanuel II. Karel Albert II., prvi kralj iz savojsko-carignanske linije, poražen v vojni z Avstrijo pri Novarri je odstopil v korist svojega sina Viktorja Emanuela H. in doprinesel s tem dokaz, kako globoko pojmuje potrebe časa in žrtve za veliko stvar. Viktor Emanuel II. oče domovine je kralj s katerim se pričenja nova doba v italijanski zgodovini. On je zedinil državo in uresničil tako sanje največjih Italijanov. S tem je doseglo vrhunec prizadevanje tisočih članov dinastije, ki so posvetili vso pozornost ozemlju južno od Alp zlasti Piemontu, do-čim stopa ozemlje za Alpami v ozadje. Vladarji Savojskega doma so si pridobili .sčasoma Čisto italijanski narodni značaj, in znali so predstavljati v očeh svojih podlož-nikov vse vrline italijanske rase. Nekega dne, ko je bil kraj Viktor Emanuel II. v Piemontu, je izrazil neki minister iz njegovega spremstva občudovanje nad ljubeznijo ljudstva tistega kraja do vladarja. Kralj se je pa dobrodušno nasmehnil in odgovoril: Kaj hočete, saj smo že tako dolgo v tem kraju. Za kmetijski pouk ali proti njemu Valno zborovanje obmejnega učiteljstva v Mariboru Maribor, 2. aprila Naše obmejno učiteljstvo, ki je organizirano v sreskem učiteljskem društvu za Maribor levi breg, bo imelo v soboto 6. t. m. s pričetkom ob pol 10. uri dop. važno zborovanje v krčevinski šoli. Pred zborovanjem bodo imeli svoje sestanke društveni odbor, nadalje odsek za obmejno šolstvo, odsek učiteljic ter učiteljski pokret. Na dnevnem redu sobotnega zborovanja je tudi anketni razgovor o perečem strokovnem problemu: »Za ali proti kmetijskemu pouku kot posebnem predmetu ljudske šole.'- Anketo bo ob sodelovanju ostalega članstva vodil agilni društveni predsednik g. Mirko Vauda iz Sv. Marjete ob Pesnici in sicer po točkah, ki so bUe objavljene obmejnemu učiteljstvu s posebno okrožnico. To vprašanje je tako važno, da se javno obravnava po listih, glasilih ter v raznih ustanovah, ki so za to kolikor toliko poklicane. Edino pravilno in umestno pa je, da spregovori v tej zadevi svojo besedo ravno naše učiteljstvo, ki je ob meji postavljeno pred posebne vzgojne naloge in ki hoče spraviti to vprašanjo v sklad z načeli sočasne življenjske šole. Iz tega razloga je treba pozdraviti po-budno obravnavanje tega problema, pa tudi način razpravljanja potom ankete, ki bo prineslo nedvomno lepe konkretne rezultate. Dve nesreči Litija, 3. aprila Iz včerajšnjega ^Slovenskega Naroda* so zvedeli naši čitatelji o hudi nesreči, ki je doletela zasavskega železniškega delavca Jožeta Zavrla s Kresniških poljan. Ob istem času. ko smo čitali poročilo o nesreči železničarja Zavrla, pa se je razširila po Litiji vest še o dveh nesrečah. Matozov France, sin posestnika s Frtice, se je namenil na neko lesno industrijo. Hotel si je kar sam izdelati javorjevo desko za rezanje mesa. Pognal je mizarski stroj, pa se mu je pripetila težka nesreča. Električni skobelnik je vsekal in udarec je spodnesel javorjevo dekso. Franceljnu pa je potegnilo levo roko in stroj mu je odrezal prste. Nesrečni France je kriknil od bolečine in zaklical na pomoč. Ostali, ki so bili v bližini, so čuli obupne klice. Francetu, ki je ob prste, so nudili prvo pomoč, nato pa so ga spremili domov. Z večernim vlakom so ga poslali v ljubljansko bolnico. Tretja nesreča se je pripetila na Cerar-jevi stavbi poleg litijskega mostu. Tam je začel zdaj trgovec g. Cerar dvigati hišo. Pri gradnji je bil zaposlen Anžur Ivan iz Gradca. V prvih popoldanskih urah je nosil s svojim tovarišem malto. Nekemu zidarju, zaposlenemu vrh stavbe, pa je ušla iz rok težka opeka in je priletela Anžur-jevemu na glavo. Fant je dobil na glavi opasno rano in se je onesvestil. Takoj so poklicali zdravnika, ki je dal prenesti ponesrečenca v svojo ordinacijo. Nudil mu je prvo pomoč, nato pa so ga odnesli domov. Dante) "Lesnem- Krinka liu 56 Bvmti — Ne toliko. Mar ni zadostovalo izsekati v pragozdu pasove, na katerih bi se pridobival kavčuk vedno šele po petnajstih letih? Narava, pa naj bo že kakršnakoli, bi se mogla podrediti temu sistemu. To je pomenilo ustvariti si neprecenljiv in neizčrpen vir naravnega bogastva. — Pasja noga! — je vzkliknil Gairlance, ves navdušen. — Ne čudim se, da je postal ta mož milijonar. Toda kdo je sprožil misel in kdo je dal pobudo za te prve začetke. Fantom, o katerem ste me malone prepričali, se je porodil v glavi prvega, ali drugega ...? _ Drugega- In za to imam pisane, nepobitne dokaze. To je eden izmed treh temeljev mojega postopka. — Govorite! — E>ovolite mi najprej pojasniti prvo okolnost, ki je privedbi na sled. — Naj bo, toda jaz potrebujem zdaj dokaze. Kar se tiče tega drugega, vem dovolj. Boli vi j ec je za hip obmolknil, kakor da hoče jasneje obuditi svoje spomine. Potem je pa znova povzel besedo: — Bila je ženska, Indijanka, ki je vzbudila v meni prvi sum. Pred dvema letoma me je poslal Valcor nazaj v Ameriko, da bi nadziral upravo njegove plantaže, ki ji ni zaupal in da bi mu poročal, kako stvar stoji. Dolgo sem se že mudil v Evropi in priznam, da mi je bolj dišalo brezdelje in brezskrbno živjenje, kakor pa trdo delo. Valcor je plemenit. Ni mi tega zameril. Razen tega mi je pa hotel poplačati neki dolg, potolažiti jezo, ki sem jo gojil do njega, in ki ga je vznemirjala. To je tudi dalo povod vsemu. Čujte, kako je prišlo do te jeze. Bil sem mladenič vroče krvi, ko sem na vest o prizadevanju francoskega markiza na polju civilizacije prodrl v samo središče Selve, da bi mu ponudil svojo pomoč. V eni izmed indijanskih naselbin, skozi katere me je vodila pot, sem našel oboževanja vredno dekle, ki me je en sam njen pogled zadel kakor strela iz jasnega in ki je vzbudilo v meni edino globoko strast mojega življenja. Bila je mlada Indijanka iz plemena Chiauitos. To so prijazni in mirni divjaki, čijih veselje je prišlo že v pregovor, in tudi zelo gostoljubni so. Pozvali so svoja dekleta, naj zaplešejo pred menoj. Ena izmed plesalk, Vamahire, je bila tako lepa in dražestna, da bi se bilo ob pogledu na njo zvrtelo v glavi še tako civiliziranim in blaziranim moškim kjerkoli na svetu. Mislite si bronast kip rdečega odtenka, blestečih, gladkih lic, oči črne kakor noč, pogledov žgočih kakor razbeljeno oglje. Kupil sem njenim staršem malo sladkorja, glavnik in svileno ruto z resami. Vamahire mi je sledila veselo s svojimi nekoliko debelimi ustnami, toda tako sladkimi in z večnim nasmehom svojega plemena. Ljubezen do tega dekleta me je prešinila v dno duše. Bil sem kakor začaran. Samo misliti na njo, kadar sem bil odsoten, je pomenilo toliko, kakor če vidi bolnik, ko ga trese strašna mrzlica, pred seboj vodno gladino. Hrepenenje po nji me je neprestano razjedalo. In to Vamahire, ki sem jo ljubil tako strastno, mi je odpeljal markiz de Valcor izpred nosa. On je bil lep, on je bil gospodar. Dala mu je prednost pred menoj, kar je pač naravno in razumljivo. Todi pri teh tako vihravih bitjih, kakor so Indijanke, ne izvira nestanovitnost iz njihove lastne pobude. V moji odstotnosti je markiz natvezdl Vamahiri, da je kupil od mene svoje pravice do nje. Nikoli nisem bil tako blizu umora, kakor takrat. Toda bil sem prepričan, da bi umrl v najstrašnejših mukah, če bi si privoščil naslado osvete. Valcor je bil v očeh Indijancev, ki jih je znal očarati, pravi bog na zemlji. Ta fanatična bitja bi si bila gotovo izmislila počasno in strašnih muk polno kazen, da bi me kaznovala za njegovo smrt. Ustrašil sem se. Pritajena jeza mi je ostala na dnu duše in nikoli ni ugasnila. Še danes se ne morem spomniti, ne da bi zaškripal z zobmi, kaj sem čutil, če sem si mislil Vamahiro v objemu tega človeka. In v duhu sem jo videl v njegovem objemu vsako uro. Od trenutka, ko je odvedel dekleta v območje lepših hišic sredi nasadov in zastraženih po indijanskih bojevnikih, ko jo je odvedel tja, kjer je imel svoj sera j, sem neprestano mislil samo na svojo ljubosumnost. čeprav mi je bila ta ljubosumnost najhujša muka, se mi je dekle vendar smililo, ko sem nekega dne slučajno zvedel, da Vamahire ni več pod streho Francoza v bližini moža, ki so ga nazivali domačini veliki poglavar ali »Nebeško oko«, glede na njegove intenzivno modre oči, vzbujajoče pozornost tem bolj, ker imajo Indijanci črne oči. Vamahire je bila izginila. Ali jo je bil Valcor ubil? Ali jo je bil poslal v globino Selve, v ono daljno naselbino, od koder sem jo bil privedel?... Tega nisem mogel zvedeti. Najverjetneje se mi je zdelo, da se je je naveličal in jo odstranil zlepa, ker ni hotel, da bi se vrnila k meni. Jaz bi jo bil gotovo zopet sprejel. Ne bil bi se oziral na svoj ponos. V meni je še vedno kipela strast, hrepenenje po nji je bilo še močnejše. Trpel sem bolj ob misli, da je mrtva, nego da pripada drugemu. Toda čas je najboljši zdravnik, on izleči vse rane. Muke ljubezni so se sčasoma polegle. Nisem pa niti za hip nehal sovražiti Valcora in hrepeneti po priložnosti, da bi mu mogel storiti toliko zla, kakor ga je bil storil on meni. Urejuj* Josip Zupančič II Za „Narodno tiskarno" Fran Jtran // Za upravo in inseratri de« lista Oton Christof II Vsi v Ljubljani