ŠTEVILKA
i.fro ni, 2&JUNIJ ?o?o
CENA 1.80 EUR
STRAN 10
(Ne)žt vijen jska priporočila neugodnaza posel?
Podjetniki v primežu novih protokolov
Gornjegrajski župan Anton Speh; »Zastavili smo si smele načrte«
NAROČILA KURILNEGA OLJA
STRAN 13
STRAN 21
tel. 02 845 0126, 03 752 07 03
Doc. dr. Jurij Rakun s študenti izpopolnjuje robote za kmetijstvo
Monika Hrastnik in Miran Vauh po požaru hvaležna za vsako pomoč
M)ia MARKET1HG d.Ofl iirnft;-
BENCINSKI
SERVIS
STRANICE
Oglasi

JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE PROGRAMOV ŠPORTA V OBČINI MOZIRJE 2020
Obveščamo vas, da je s petkom, 19. 6. 2020, na spletnem portalu občine Mozirje objavljen Javni razpis za sofinanciranje programov športa v letu 2020.
Razpisna dokumentacija, ki jo je potrebno izpolniti in oddati, je dostopna na spletnem portalu občine Mozirje na naslovu https://mo-zirje.si/categorv/javni-razpisi/ oziroma jo lahko dvignete v tajništvu Občine Mozirje.
Rok za oddajo vlog je najpozneje do ponedeljka, 6. 7 2020, do 12. ure v tajništvo Občine Mozirje.
Vse ostale informacije: Janez Janko, telefon 03 839 33 12, e-naslov janez.janko@mozirje.si.
Savinjske novice št. 26, 26. junij 2020
2
Iz vsebine:
Velenje
Delovno srečanje gospodarstvenikov, podjetnikov in obrtnikov SAŠA regije ..
Tretja stran
.........6
DEOS Center starejših Gornji Grad
Spremenili ukrepe glede preprečevanja širjenja okužbe covid-19.............................................7
NO Občine Gornji Grad
Preučili notranjo revizijo Zgornjesavinjskega zdravstvenega doma...................................................11
Dekanija Gornji Grad
Birme in prva sveta obhajila že potekajo, ponekod bodo slavja v jeseni...............................19
Krivolov v Okonini
Kršitelja bosta oglobljena s 1.000 in 1.500 evri.....................................................22
Podvolovljek
20 ovac in jagnjet žrtve volka..............................22
Novi koronavirus še eno tveganje, s katerim bo treba živeti
V teh dneh se je število okužb z novim koronavi-rusom v Sloveniji znova malce povečalo in pristojni že razmišljajo o tem, da bi ponovno uvedli nekatere zaščitne ukrepe, ki so bili medtem sproščeni. Izvajalci zlasti storitvenih dejavnosti se pri tem držijo za glavo, saj jim razne omejitve dražijo poslovanje in povzročajo vrsto drugih težav pri poslovanju.
Kolegi pri časniku Finance so z namenom, da se ustavi (ponovna) histerija v zvezi s koronavirusom, analizirali nekaj statističnih podatkov in ugotovili, da v Sloveniji v nobeni starostni skupini do 45 let nimamo umrlih zaradi covid-19. V starostni skupini 45-54 let je smrtnost 0,8-odstotna, v starostni skupini 55-64 let pa je 0,9-odstotna. Smrtnost je večja pri starejših od 65 let. Pri tem velja opozoriti, da so navedeni odstotki izračunani glede na število potrjenih okužb, število dejansko okuženih pa je precej večje, zato je dejanska smrtnost virusa precej nižja.
Če umrle primerjamo glede na število prebivalcev v posamezni starostni skupini, so deleži še manjši. Delež umrlih glede na vse prebivalce v starostni skupini 45-54 let je 0,001 odstotka in je enak za oba spola. Delež umrlih moških glede na vse moške v starostni skupini 55-64 let je 0,01 odstotka, delež umrlih žensk med vsemi ženkami te starostne skupine pa 0,004 odstotka.
Po drugi strani pa: kolikšna je verjetnost, da imate v enem letu doma požar? 0,15 odstotka, če živite v stanovanju, in 0,3 odstotka, če živite v hiši. Kolikšna je verjetnost, da vam vlomijo: 0,4 od-
stotka v stanovanju, 0,7 odstotka v hiši. Kolikšna je verjetnost, da povzročite nesrečo z osebnim vozilom in naredite škodo tretjemu, ko vozite avto: 2,5 odstotka. Kolikšna je verjetnost, da se poškodujete pri smučanju: 0,2 odstotka. Kolikšna je verjetnost, da vam ukradejo kolo: 1,5 odstotka.
Kolikšna je verjetnost, da vas zadene možganska kap? 0,2 odstotka, če pa ste starejši od 65 let, verjetnost presega en odstotek. Možganska kap je usodna za tretjino zbolelih, tretjina je po kapi popolnoma odvisna od tuje pomoči in le ena tretjina jih lahko živi samostojno. Kaj pa rak? Verjetnost, da zbolite in v petih letih umrete zaradi raka, je 0,2 odstotka, pri starejših pa se ta verjetnost hitro povečuje. Lani je v Sloveniji na novo zbolelo za rakom skoraj 16 tisoč ljudi.
Bistvo tega sporočila je, da je naše življenje povezano s številnimi tveganji, ki so bistveno večja od korone, pa jih ljudje sprejemamo in z njimi živimo. Uporabljamo razumno previdnost in razpoložljivo zaščito. To ne pomeni, da previdnost zaradi korone ni potrebna, konec pa mora biti paranoje, razpihovanja lažne nevarnosti in posledično pretiranih omejevalnih ukrepov, kajti če gospodarstvu ne bomo omogočili, da znova zadiha, ni respirator-ja, ki bi mu lahko pomagal.
Glavni in odgovorni urednik mag. Franci Kotnik
ISSN 0351-8140, leto LII, št. 26, 26. junij 2020. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o., Šmihelska cesta 2, 3330 Mozirje. Glavni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Naslov uredništva: Savinjske novice, Šmihelska cesta 2, 3330 Mozirje. Telefon: 03/83-90-790, 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@sa-vinjske.com. Internet: http://savinjske.com. Cena za izvod: 1.80 EUR, za naročnike: 1.62 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov.
Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Benjamin Ka-njir, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Darinka Presečnik, Barbara Rozoničnik, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Primož Vajdl. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik.
Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje.
Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com	Savinjsne novice šš 26,26. junij 2000 3
Tema tedna, Anketa
(NE)ŽIVLIENJSKA PRIPOROČILA NEUGODNA ZA POSEL
Podjetniki po času epidemije v primežu novih
protokolov
V minulem tednu smo znova bolj skrbno spremljali število okužb z novim koronavirusom, ki očitno še ne bo nehal krojiti naš vsakdanjik in bo še naprej pomembno vplival na delo ter zaslužek podjetnikov. Številni predpisani higienski ukrepi NacioLe dva potnika
se lahko prepeljeta z 1+8 kombijem zaradi omejitve v razdalji med potniki.
nalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) so namenjeni zmanjšanju možnosti prenosa okužbe z virusom in so postali pogoj za nadaljevanje dela v gospodarstvu. Ker jih na NIJZ pogosto (včasih tudi večkrat dnevno) dopolnjujejo, jim je v številnih življenjskih si-
tuacijah težko slediti in jih povsem dosledno upoštevati. Na Obr-tno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS) so zato mnenja, da so sedaj, ko je širjenje bolezni covid-19 precej uspešno omejeno, ti ukrepi potrebni prilagoditve aktualnim razmeram.
TEŽKE POGOJE DELA PODJETNIKOV JE TREBA OMILITI
Po razglasitvi epidemije so se pogoji za delo obrtnikov in podjetnikov močno spremeniti oziroma otežili. Higienska priporočila za izvajanje dejavnosti so vsaki dejavnosti oblikovala nove protokole za delo in, kot kaže, jih bo kljub preklicu epidemije potrebno še dolgo upoštevati.
Na OZS so s strani svojih članov seznanjeni s številnimi težavami, s katerimi se le-ti pri opravljanju dejavnosti srečujejo zaradi omejujočih in neživljenjskih
priporočil ter ukrepov.
Dejstvo je, da smo lahko epidemijo uspešno zamejili le s striktnimi ukrepi, poudarjajo na OZS, vendar sedaj, ko je potrebno delovati predvsem preventivno, določeni ukrepi zavirajo gospodarstvo in potrošnike odvračajo od potrošnje. Kot so zapisali na svoji spletni strani, so priporočila in ukrepi »živ organizem, ki se mora v realnem času prilagajati in gibati po tanki črti, ki ločuje uspešno in učinkovito preprečevanje širjenja okužbe na eni strani in čim bolj svobodno delovanje gospodarstva brez omejitev.«
STROKA POZIVA K HITRI
PRILAGODITVI PRIPOROČIL
Strokovne sekcije OZS so zato na podlagi izkušenj iz dela obrtnikov in podjetnikov pripravile predloge za prilagoditve sedanjih priporočil in jih posredovale NIJZ s pozivom za nujne prilagoditve. V nekaterih dejavnostih namreč pravila, ki so bila sprejeta v času premagovanja epidemije, po mnenju podjetnikov hromijo izvajanje dejavnosti in so v sedanjih razmerah neživljenjska. V prvi vrsti zato predlagajo, naj priporočila postanejo zgolj priporočila in ne več obveza, kot velja sedaj. Posamezne
Strokovne sekcije Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije so na podlagi izkušenj iz dela obrtnikov in podjetnikov pripravile predloge za prilagoditve sedanjih priporočil in jih posredovale Nacionalnemu inštitutu za javno zdravje s pozivom za nujne prilagoditve.
i>
Naša anketa
So ukrepi zaradi epidemije neživljenjski?
Vesna Elsner, Zavodice
Kakšni so ukrepi v posameznih dejavnostih, se nisem niti seznanjala, ker do sedaj nisem rabila nobenih storitev. Verjamem pa, da so ukrepi dobrodošli, predvsem tam, kjer imajo izvajalci storitev neposreden stik s stranko. Tudi sama delam veliko z ljudmi in najtežje je držati osebno distan-co in posredovati informacije o osebnih podatkih, ki naj bi bili tajni. Če si od stranke oddaljen meter in pol, moraš namreč biti malo glasnejši. Tudi pri izvedbi izobraževanj imamo maske tako predavatelji kot udeleženci, vse dokler se ti ne posedejo na svoj prostor.
Tanja Purnat, Šmartno ob Dreti
2e v času epidemije so se mi nekateri ukrepi zdeli pretirani, zdaj pa sploh. Večina jih je nesmiselnih in se jih ljudje tudi ne držijo, na primer razdalja med gosti v gostilni. Vsekakor takšni neživljenjski ukrepi škodijo podjetnikom v najbolj izpostavljenih dejavnostih. Ukrepov absolutno ne podpiram in upam, da bodo podjetniki na tem področju dosegli, da se obveze spremenijo v priporočila. Potem se lahko vsak posameznik zase odloča, kaj je zanj najbolje, saj menda živimo v demokratični državi.
Dejan Ikovic, Solčava
Glede na to, da je prvič prišlo do takšne situacije, menim, da nimamo veliko izbire in moramo upoštevati direktive države. Seveda prihaja pri nekaterih dejavnostih do izpada dohodka, a v izrednih razmerah se temu žal ne moremo izogniti.
Tomaž Podbregar, Homec
Kar so naredili, se mi zdi sicer smiselno, no, v nekaterih primerih pa so malo pretiravali. Sam izkušenj z različnimi ukrepi nimam. Izredno redko se namreč podam v gostilno, tudi frizerja nisem obiskal. Verjetno pa so zaradi teh ukrepov nekateri obrtniki imeli velik izpad dohodka.
Matjaž Rihter, Tirosek
V tem času sem bil pri frizerju in sem opazil, da so se vsi držali navodil in spoštovali vse ukrepe. Sedaj je lahko biti pameten, a nihče ni vedel, kaj nas čaka. Lahko rečem le, da so ukrepi zame rahlo moteči, a so nujno zlo, ki je pomagalo, da se nam ni zgodila Španija ali Italija. Seveda so vsi ukrepi prinesli veliko škode gospodarstvu.
Pripravila in fotografirala Marija Sukalo
4
Savinjske novice št. 26, 26. junij 2020
Tema tedna, Aktualno
i
sekcije so pripravile tudi podroben predlog novih priporočil v svoji dejavnosti.
FRIZERJI, GOSTINCI, PREVOZNIKI IN OSTALI PREDLAGAJO SPREMEMBE
Frizerji in kozmetiki tako med drugim predlagajo, da se odpravi obvezna uporaba vizirja ali zaščitnih očal za vse dejavnosti za nego telesa in se znova dovoli opravljanje vseh trenutno odsve-tovanih storitev (prirezovanje brade, oblikovanje obrvi ...).
gajo, da to velja le za oblačila, ki se oblečejo preko glave.
Težave imajo tudi podjetniki v cestno potniškem prometu. Zaradi omejitve v razdalji med potniki težko izvajajo prevoze z vozili do 1+8 kombi, saj se z takim vozilom lahko prepeljeta le dva potnika.
Kar precej pripomb ima tudi stroka v turistično-gostinski dejavnosti. Najbolj neizvedljivo je po njihovem mnenju zagotavljanje ukrepa, da morajo stranke ves čas zagotavljati razdajo 1,5 m, če niso
Frizerka Tamara Kadliček: »Kaj drugega, kot da se na nove pogoje navadimo, nam ne preostane.« (Foto: Grega Ermenc)
V trgovski dejavnosti menijo, da člani istega gospodinjstva. Opo-
je v trgovinah z oblačili in tekstilom obvezna uporaba mask pretiran ukrep, saj je potrebno razdaljo možno vzdrževati. Glede razkuževanja pomerjenih oblačil predla-
OBČINSKI SVET LJUBNO
zarjajo tudi, da je v praksi neizvedljiv tudi ukrep, ki zahteva odstranitev vseh samopostrežnih načinov ponudbe.
Tatiana Golob
Podaljšali rok za ustanovitev sveta zavoda
Konec lanskega leta je ljubenski občinski svet sprejel Odlok o ustanovitvi Javnega zavoda za šport, turizem, kulturo in mladino Ljubno. V tem odloku je bil določen rok za konstituiranje sveta zavoda do konca letošnjega leta. Na junijski seji so svetniki na predlog župana Franja Naraločnika ta rok podaljšali.
Prvotni odlok je bil objavljen 24. decembra 2019 in v 30. členu pravi, da se v roku 12 mesecev po objavi konstituira svet zavoda, kar pomeni do konca leta 2020. S tokratno spremembo odloka je rok podaljšan do 30. junija 2021, torej za pol leta.
Namen ustanovitve zavoda je doseganje kakovostne in celovite športne, turistične in kulturne ponudbe ter spodbujanje in promocija razvoja športa, turizma, kulture in mladinske dejavnosti v občini. Kot je pojasnil župan Naraloč-nik, se glede na trenutno situacijo in epidemijo novega koronavirusa predlaga podaljšanje roka, kar bo omogočilo tudi optimalne rešitve pri ustanovitvi zavoda in pri konstituiranju sveta zavoda. Občinski svet je predlog sprejemal po skrajšanem postopku in ga potrdil.
Marija Lebar
Sabina B. Ambrož, predsednica sekcije gostincev in živilcev pri Območni obrtno-podje-tniški zbornici Mozirje in najemnica gostilne s pizzerijo Pri peku:
»Gostinci priporočila NIJZ, vsaj v naši gostilni, strogo upoštevamo. Realno gledano je bilo začetna priporočila skoraj nemogoče povsem upoštevati, ne da bi jih pri tem nehote kršili. Zal smo bili pri tem deležni premajhnega posluha stroke. Prav tako smo bili gostinci, ko smo bili najbolj na udaru in smo utrpeli največjo škodo, premalo slišani na vseh področjih, ne zgolj na področju NIJZ priporočil. Vsem nam je jasno, da je vsem željam nemogoče ugoditi, vendarle, preslišane so bile tudi najbolj pomembne, tehtne pripombe.
Glede nošenja mask moram izpostaviti to, da je z masko na obrazu nemogoče intenzivno streči večjemu številu gostov, ki imajo omejen čas za malico, ne da se ti vrti in ti postane slabo.
Seveda nas je vse prizadela tudi določba o razdalji med gosti, ki dejansko ves dan sedijo skupaj, delajo v isti pisarni in so se pripeljali v istem avtu, za mizo pa niso smeli sedeti skupaj. Nimajo vsi gostinci možnosti ureditve takšne razdalje in ob tem obdržati enako kapaciteto gostov.
Tudi nasprotujoča navodila glede nošenja mask gostov nam niso olajšala dela. Mnogi še danes postavijo vprašanje na vratih - smem sploh vstopiti? Prilagoditve so seveda potegnile za sabo določene stroške. Nekatere jedi smo morali v celoti odstraniti iz jedilnika. Ta ukrep seveda najbolj čutijo obrati, ki nudijo samopostrežni način ponujanja hrane.
Upad prometa beležimo vsi. Redki beležijo povišanje, tu imam v mislih predvsem gostilne, specializirane za dostavo hrane. Kolegi, ki ponujajo zgolj dostavo hrane, pravijo, da beležijo višji promet. Vendar v večini ti obrati delujejo v mestih, kjer je večja gostota prebivalstva.
Vesela sem, da so nam naši stalni gosti ostali zvesti kljub neugodni situaciji. Samo pohvalim lahko njihovo doslednost pri upoštevanju pravil. Mi težav z njimi, kot so nekateri gostinci izpostavljali po socialnih omrežjih, nismo imeli.
Izpostaviti moram tudi svojo hvaležnost Območni obrtno-podjetniški zbornici Mozirje in OZS, predvsem predsedniku gostincev Blažu Cvaru, da so nas sprotno obveščali o vseh novih ukrepih. V to je vloženega veliko truda, delali smo za vse gostince, ne le za člane obrtne zbornice.«
VLADA DOLOČILA SPISEK PRIORITETNIH INVESTICIJ
Pet milijonov evrov za 3. razvojno os
Na osnovi tretjega protikoron-skega zakona je vlada prejšnji teden določila seznam investicij, ki naj bi pospešile izhod iz krize po epidemiji. Na seznamu je 187 pomembnih investicij v okvirni skupni vrednosti 77 milijarde evrov. Kot je omenil okoljski minister mag. Andrej Vizjak, gre predvsem za projekte, ki imajo večinoma že zagotovljene vire financiranja in so »na čakanju« zlasti zaradi nekaterih administrativnih ovir.
Omenjene investicije so z različnih področij vse od prometne infrastrukture do okolja, energetike, razvoja podeželja ... Tako je več kot pet milijonov evrov namenjenih za izgradnjo odseka 3. razvojne osi sever, od priključka Velenje do priključka Slovenj Gradec. V savinjski statistični regiji so med drugim na spisku še dva projekta poplavne varnosti, dejavnost predelave lesa in prenova Splošne bolnišnice Celje.
Marija Lebar
Savinjske novice št. 26, 26. junij 2020
5
Aktualno
DELOVNO SREČANJE GOSPODARSTVENIKOV, PODJETNIKOV IN OBRTNIKOV SAŠA REGIJE
pl	•	V«	«V • •	l*ll*	•	•
Soglasni za čimprejšnjo izgradnjo tretje razvojne osi
Predstavniki lokalnih skupnosti, gospodarstva in obrti SAŠA regije so se v četrtek, 18. junija, sešli v velenjskem Podjetniškem centru Standard na delovnem srečanju, ki sta ga pripravila Mestna občina Velenje (MOV) in Sa-vinjsko-šaleška gospodarska zbornica (SŠGZ). Ocenili so stanje po epidemiji covid-19 in izzive za prihodnost. Seznanili so se z razmerami v gospodarstvu v lokalnem okolju in se zavzeli za čimprejšnji pričetek gradnje tretje razvojne osi.
PRIPRAVLJAJO OBMOČNI RAZVOJNI PROGRAM
Podžupan MOV Peter Dermol je predstavnike gospodarstva pozval, naj razmislijo o investicijskih projektih, ki bi jih lahko povezali v razvojni program regije za obdobje prihodnje finančne perspektive.
Direktorica območne razvojne agencije mag.
Udeleženci srečanja gospodarstvenikov, podjetnikov in obrtnikov regije so razpravljali o nujnih ukrepih po korona krizi.
Biljana Škarja je predstavila potek priprave razvojnega programa SAŠA regije (2021-2027) in aktivnosti na področju prestrukturiranja premogovnih regij.
Župan občine Ljubno Franjo Naraločnik (levo) je spregovoril o pomenu sodelovanja občin.
NOVI KORONAVIRUS SE ŠE NOČE POSLOVITI
Dnevna nihanja odkritih novih primerov okužb
V	nedeljo, 21. junija, so opravili 271 testiranj na okužbo z novim koronavirusom. En test je bil pozitiven. Skupaj je bilo na ta dan v Sloveniji 1.521 potrjenih okužb. V bolnišnici je bilo šest bolnikov s covidom-19, eden je bil na intenzivni negi.
V	torek, 23. junija, je bil nov potrjen primer v Zgornji Savinjski dolini, in sicer na Ljubnem ob Savinji. Skupno je bilo na tem območju dvanajst potrjenih okužb. V Sloveniji je s covid-19 umrlo 109 oseb, zadnja 1. junija.
PREKO DEVET MILIJONOV OKUŽENIH V SVETU
V	svetu je že več kot devet milijonov potr-
jenih okužb s covid-19, umrlo je več kot 480 tisoč ljudi. V Braziliji je že več kot milijon okuženih, v Združenih državah Amerike 2,4 milijona. V Evropi so največ okužb potrdili v Rusiji - več kot pol milijona, umrlo je več kot 8.000 ljudi. Na drugem mestu v Evropi je Združeno kraljestvo z dobrih 300.000 primerov okužbe in okoli 42.500 smrtmi, sledita Španija z okoli 290.000 okužbami in 28.300 smrtnimi žrtvami ter Italija z okoli 238.000 potrjenimi primeri okužbe z novim ko-ronavirusom ter 34.500 umrlimi.
Štefka Sem
GIBANJE TRGA DELA
Aktualno stanje na zavodu za zaposlovanje, gibanje trga dela, proste kadre glede na nedavna odpuščanja in njihovo strokovno strukturo je prikazala direktorica velenjske enote zavoda mag. Nataša Detečnik. Dejala je, da so letos največji priliv novo prijavljenih brezposelnih predstavljale osebe, zaposlene za določen čas
Za 25 odstotkov
se je povečala brezposelnost v regiji od decembra 2019 do sedaj.
in predvsem starostna skupina nad 50 let. Najpogostejši razlog za porast nezaposlenosti je bil vpliv epidemije.
ČETRTI PAKET UKREPOV VLADE V PRIPRAVI
Direktor SŠGZ mag. Franci Kotnik je predstavil razmere v gospodarstvu v regiji ter opozoril na pomen prihajajočega četrtega paketa ukrepov vlade po epidemiji. Prisotne je pozval, naj pravočasno vplivajo na odgovorne, izkoristijo možnosti za sanacijo stanja in s tem vplivajo na izboljšanje stanja v gospodarstvu. V regiji kar okrog 60 odstotkov delovnih mest predstavlja predelovalna industrija, vsa odpuščanja v tej regiji pa močno vplivajo na stanje v družbi.
TUDI MANJŠA PODJETJA NAJ PREVZAMEJO POBUDO
Predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije Branko Meh je poudaril, da je čas, »da pozornost in spodbudo prejmejo tudi manjša podjetja. Verjamem, da lahko skupaj in povezani premagamo to krizo.«
O pomenu sodelovanja občin pri nudenju različnih možnosti in pomoči podjetnikom ter poenostavljanju postopkov za nove investicije sta spregovorila župan občine Ljubno Franjo Naraločnik in Drago Koren, direktor šoštanjske občinske uprave.
Tekst in foto: Jože Miklavc
6
Savinjske novice št. 26, 26. junij 2020
Iz občin, Organizacije
OBČINA LUCE
Na mestu bivše čistilne naprave načrtovan
zunanji fitnes
V teh dneh je Občina Luče zaključila z urejanjem okolice nove centralne komunalne čistilne naprave. V skladu z gradbenim dovoljenjem in obstoječo dokumentacijo ter zahtevami upravljavca so
okoli naprave namestili ograjo in zatravili okolico.
POSKRBELI ZA PRIMEREN VIDEZ
Tako je na območju poskrbljeno za varnost same naprave kot tudi za morebitne sprehajalce, pred-
Odstranjevanje stare čistilne naprave in izravnava terena
OBČINA RECICA OB SAVINJI
Borovce ob cesti na pokopališče bodo nadomestili
V rečiški občini so ob cesti na pokopališče do nedavnega stali mogočni borovci. Zaradi vrašča-nja korenin v cestišče in zaradi bolezni je bilo potrebno drevesa zaradi varnosti in v izogib povzročanju škode odstraniti. Trenutno po-
Z namestitvijo lesene fasade na objekt je poskrbljeno tudi za primeren videz, saj je naprava tik ob cesti pri vhodu v Luče.
vsem najmlajše. Ti bi bili v ča- terena. Prostor na Hočevarjevi
su praznjenja bazenov sicer lahko ogroženi. Z namestitvijo lesene fasade na objekt je poskrbljeno tudi za primeren videz, saj je naprava tik ob cesti pri vhodu v Luče.
PREDVIDENE POVRŠINE ZA REKREACIJO
Hkrati poteka odstranjevanje stare čistilne naprave in izravnava
vi je v občinskih prostorskih aktih namenjen rekreaciji, že sedaj pa tam občasno postavljajo prireditveni šotor, ko potekajo različne prireditve. Na mestu, kjer je stala stara čistilna naprava, so predvidene površine za rekreacijo in postavitev fitnesa na prostem.
Tekst in foto: Marija Lebar
teka urejanje prostora, na občini pa bodo poskrbeli za zasaditev novih borovcev. Ti bodo nekoliko bolj odmaknjeni od cestišča in bodo zasajeni na sredini zelenice med cesto in parkiriščem.
Tekst in foto: Barbara Rozoničnik
DEOS CENTER STAREJŠIH GORNJI GRAD
Spremenili ukrepe glede preprečevanja širjenja okužbe covid-19
Zaradi vraščanja korenin v cestišče in zaradi bolezni je bilo potrebno drevesa odstraniti.
Uprava DEOS Centra starejših Gornji Grad je 22. junija zaradi spremenjene epidemiološke situacije v Sloveniji spremenila ukrepe uvedene z namenom preprečevanja širjenja okužbe covid-19.
OMEJILI OBISKE V centru so omejili obiske na 30 minut med 10. in 17. uro in na le eno zdravo osebo. Obisk je potrebno najaviti na recepciji centra. Receptor ob obisku zbere potrebne podatke za namen preprečevanja širjenja okužb ter identifikacije kontaktov ob eventualnem prenosu okužbe. DOLŽNOSTI OBISKOVALCEV Obiskovalci izpolnijo izjavo, s ka-
tero zagotovijo, da so zdravi, da v zadnjih 14 dnevih niso bili v stiku z okuženo osebo in da soglašajo z obdelavo osebnih podatkov. Uporaba zaščitnih mask je obvezna. Na vhodu je obvezno razkuževanje rok in dezinfekcija obutve. Priporočajo vzdrževanje primerne razdalje.
REDNA OBVESTILA NA SPLETU Obiski stanovalcev, ki so samostojni, lahko potekajo zunaj doma. Pri tem priporočajo upoštevanje pravil za preprečevanje širjenja okužb. Na spletni strani centra redno objavljajo informacije glede nadaljnjih ukrepov.
Nastasja Kotnik
Savinjske novice št. 26, 26. junij 2020
7
Iz občin
SLAVNOSTNA SEJA OB PRAZNIKU OBČINE RECICA OB SAVINJI
Zlati grb občine Kulturno-umetniškemu društvu Utrip
V prostorih osnovne šole je v sredo, 17. junija, ob prazniku občine Rečica ob Savinji potekala slavnostna seja s podelitvijo priznanj za leto 2020. Županja Ana Rebernik je podelila zlati grb in županjina priznanja posameznikom in društvom za dolgoletno uspešno delovanje, mladim pa za odličen učni uspeh.
ČUT ZA SOLJUDI ENA GLAVNIH VREDNOT
Nedavno so na Rečici ob Savinji obeležili peto obletnico delovanja Centra za družine Med-gen hiša, ki ponuja pestre vsebine in je eden od pokazateljev, da je v občini čut za soljudi postavljen visoko na lestvici vrednot. Na slavnostni seji ob 14. občinskem prazniku je Rebernikova v nagovoru spomnila na dosežke preteklega leta in poudarila, da imajo v občini še veliko načrtov in idej, prijavljenih je več projektov, obeta se tudi več novih investicij.
Županja Ana Rebernik: »Ponosna sem, da živite in delate v našem kraju. Moja največja želja je dati občankam in občanom čim več razlogov, da imajo radi svojo občino in svoj kraj.«
»Zavedam se, da je urejena infrastruktura izjemnega pomena za zadovoljstvo občanov, ampak ceniti velja tudi drobne radosti, ki jih prinaša življenje. Iskren stisk roke, klepet s prijateljem, spoznavanje novih ljudi ter pridobivanje novih znanj so drobni kamenčki, ki sestavljajo mozaik življenja. Ponosna sem, da je v naši občini veliko teh drobnih kamenčkov, ki nas delajo boljše in bolj zadovoljne,« je še povedala Rebernikova.
ZA PREPOZNAVNOST OBČINE IN V SKRBI ZA SOČLOVEKA
Po njenih besedah je dolžnost vodstva občine, da po svojih najboljših močeh ustvarja pogoje za uspešno delo in življenje občanov ter razvoj in napredek kraja. To ne bi bilo možno brez tvornega sodelovanje občinskega sveta ter učinkovitosti in strokovnosti občinske uprave, za kar je na slovesnosti izrekla iskreno zahvalo.
Občinski nagrajenci so po županjinih besedah prispevali k prepoznavnosti občine in dokazali, da znamo tudi v težkih časih stopiti skupaj: »Ponosna sem, da živite in delate v našem kraju. Moja največja želja je dati občankam in občanom čim več razlogov, da imajo radi svojo občino in svoj kraj.«
Za glasbeno popestritev slavnostnega dogodka so poskrbeli učenci in mentorji Glasbene šole Nazarje, z vezno besedo pa sta zbrane med posameznimi točkami popeljala Polonca Kolenc Ozimic in Viktor Mikek.
Tekst in foto: Barbara Rozoničnik
Iz rok županje Ane Rebernik (druga z leve) so občinska priznanja za leto 2020 prejeli posamezniki in predstavniki društev, ki so v kraju s svojim delovanjem pustili viden pečat.
Prejemniki priznanj Občine Rečica ob Savinji
ZLATI GRB OBČINE
je prejelo Kulturno-umetniško društvo Utrip za dolgoletno aktivno in ustvarjalno delovanje na kulturnem področju rečiške občine, v Zgornji Savinjski dolini in širše po Sloveniji. 16-letno delovanje društva bo v spominih mnogih odzvanjalo še dolgo. Na Utripovih prireditvah so obiskovalci lahko spoznali številne znane Slovence, pesnike, pisatelje, glasbene in likovne umetnike, gledališke igralce in režiserje. Tudi znani Rečičani, ki so zasloveli kot strokovnjaki ali znanstveniki v svetu, so se radi vračali v domači kraj in na priljubljenih čitalniških večerih izpovedovali svoje življenjske zgodbe. Bili so vzor in spodbuda številnim mladim, da je z voljo in trudom možno doseči tudi širši družbeni ugled.
Mnogi mladi člani Utripa so danes ugledni ustvarjalci na glasbenem, likovnem ali gledališkem področju. Neprecenljiva so bila tudi njihova strokovna druženja ob spoznavanju mojstrovin Jožeta Plečnika, Maksa Fabianija in drugih znanih Slovencev.
Ob približno 250 dogodkih se je poleg omenjenih zvrstilo še lepo število likovnih in drugih razstav, koncertov in glasbenih prireditev, ok-
roglih miz, literarnih večerov in druženj s prijatelji Berta Savodnika, pa tudi raznih predavanj in strokovnih izobraževanj do dveh lastnih gledaliških predstav.
ŽUPANJINO PRIZNANJE so prejeli: Krajevni odbor Rdečega križa Rečica ob Savinji za prostovoljno in nesebično pomoč posameznikom ter prispevek prostovoljcev k boljši kakovosti življenja v občini, Župnijska Karitas sv. Kancijana Rečica ob Savinji za uresničevanje človekoljubnega poslanstva in učinkovito delo v dobrobit ljudi, Marko Marovt za prostovoljne ure in aktivno pomoč pri izvedbi humanitarne akcije za reševanje stanovanjskega problema ter Čebelarska družina Rečica ob Savinji ob 50-letnici aktivnega in vestnega dela ter skrbi za ohranitev čebel in znanja s področja čebelarstva.
ŽUPANJINO PRIZNANJE MLADIM
so prejeli učenci Osnovne šole Rečica ob Savinji za odlične učne dosežke v času osnovnošolskega izobraževanja: Aneja Bitenc, Anže Breznik, Zara Govek, Kaja Jerovčnik, Hajdi Sevčnikar in Veronika Starič.
8
Savinjske novice št. 26, 26. junij 2020
Gospodarstvo
VSESLOVENSKI TEDEN RESTAVRACIJ
Za hotel Planinka pomembno in tradicionalno in ustvarjalno
Od 12. do 21. junija je po Sloveniji potekala letošnja gastronomska akcija Teden restavracij. Ta je bila sicer prvotno načrtovana v marcu, a so jo zaradi epidemije prestavili. Sodelovalo je preko sto najboljših slovenskih restavracij, med njimi hotel Planinka z Ljubnega ob Savinji.
PREVERJANJE VISOKIH STANDARDOV Planinka je sodelovala že četrto leto. Priprave na izvedbo so se začele že lani oktobra, ko sta restavracijo obiskala Violeta in Uroš Mencinger iz podjetja Vivi ter preverila, če stanje še ustreza visokim zahtevam, ki jih morajo izpolnjevati tisti, ki sodelujejo v akciji.
Po besedah solastnice in vodje hotela Helene Bizjak Žerovnik so
se tudi tokrat v njihovi kuhinji potrudili in za goste pripravili dva različna menija. »Pri sestavi menijev in pri delu v času Tedna restavracij smo morali upoštevati naslednje poudarke: lokalno in ustvarjalno; ne le dobro, tudi lepo; prijazno do narave; pozdrav iz kuhinje; vinska spremljava ter tradicija in sodobnost.«
IZVIRNOST IN USTVARJALNOST Restavracije so razvrščene po številu srčkov. Med tistimi z dvema srčkoma - teh je bilo 42 - je bila tudi Planinka. Čeprav srčki niso tekmovanje, so vseeno znak za nadgrajevanje! Zanj organizatorji pri ocenje-
Chef Luka Peternel mora v restavraciji Planinka za dva srčka res ustvarjati! (Foto: Dean Dubokovič)
Helena Bizjak Žerovnik (desno): »Akcija se mi zdi pomembna tako z vidika preverjanja visoke ravni naše kuhinje kot tudi, da nas na ta račun obišče še več gostov.« (Foto: Tomo Jeseničnik)
vanju zahtevajo izvirnost, ustvarjalnost, vrhunskost. Zato mora chef Luka Peternel v restavraciji Planinka za dva srčka res ustvarjati!
Vsako leto Teden restavracij poudari en element pri sestavi menija, ki je pomemben za vrhunsko doživetje kulinarike v gostinstvu, hkrati pa ne pozabi na vse dosedanje. S tem Teden restavracij dviguje kakovostno raven v najboljših slovenskih restavracijah in gostilnah.
VEZ MED TRADICIJO IN SODOBNOSTJO Poudarek za leto 2020 je povezovanje tradicije in sodobnosti. Bizjak Zerovnikova je pojasnila: »S tem izpostavljamo dva pomembna elementa, ki ju povezujemo ravno zato, da poudarimo - oba sta enako po-
membna! Vrhunska kakovost mora črpati iz bogate tradicije, hkrati pa ne sme obstati v preteklosti, temveč mora tradicijo nadgrajevati.«
V tem času so imeli kar precej rezervacij in številne obiske gostov iz vse Slovenije. »Akcija se mi zdi pomembna tako z vidika preverjanja visoke ravni naše kuhinje kot tudi, da nas na ta račun obišče še več gostov.« Po prisilnem odmoru zaradi epidemije je bil to odličen začetek za njihovo restavracijo.
Dva srčka ima tudi Hiša Raduha iz Luč, ki v tokratni akciji ni sodelovala. Kot je povedala Martina Breznik, so se sodelovanju odpovedali zaradi vpetosti v začetek poletne sezone.
Marija Lebar
NABAVA ZAŠČITNIH SREDSTEV PONOVNO V DOMENI BOLNIŠNIC IN ZDRAVSTVENIH USTANOV
V Zaščiti Lukač in podjetju Martise po starih tirnicah
V	času epidemije je bil za nabavo zaščitnih sredstev pristojen zavod za blagovne rezerve. Sedaj se nabava vrača v ustaljene tirnice, kar pomeni, da so zanjo zopet odgovorne bolnišnice in zdravstvene institucije.
V	času krize so opremo zagotavljala tudi nekatera slovenska podjetja. Njihove opreme je bilo le za približno pet odstotkov, ostalo je bilo kupljeno v tujini. V Združenju proizvajalcev in distributerjev medicinskih pripomočkov pa so prepričani, da bi se lahko izdelovanja zaščitnih mask lotilo več slovenskih podjetjih.
POMEMBNA SAMOOSKRBA
Po mnenju združenja bi tako naredili korake v delno samooskrbo, ki bo pomembna za našo državo v morebitnem novem valu okužbe. V času pomankanja zaščitnih mask so se med številnimi slovenskimi izdelovalci proizvodnje le-teh lotili tudi v naši dolini.
V ZAŠČITI LUKAČ TEČE PROIZVODNJA ZAŠČITNIH SREDSTEV V Zaščiti Lukač v Ljubiji so v času pandemije šivali maske za enkratno uporabo. Pri njih je sedaj po besedah predstavnice podjetja Milene Lukač delo steklo po usta-
ljenih tirnicah. V podjetju s skoraj četrt stoletja staro tradicijo proizvajajo zaščitna sredstva. Izdelujejo tudi oblačila iz jeansa ter konfekcijo za šport in prosti čas. Njihova novost pa je izdelava vezenin na tekstilne izdelke. MAROLTOVI DELO USMERJATA V PRIMARNO DEJAVNOST
V podjetju Martise v Mozirju so zaščitne maske izdelovali iz pralnih materialov za večkratno uporabo in so bile namenjene potrošnikom. Te bodo po zagotovilu Urške in Martine Marolt izdelovali naprej, če bo povpraševanje.
»Imamo tudi tkanino s certifika-
tom za neprepustnost bakterij, tako da smo na morebitno ponovno potrebo mask dobro pripravljeni,« sta povedali Maroltovi, ki delo ponovno usmerjata v svojo primarno dejavnost. Oblikovalki, mati in hči, se namreč ukvarjata z izdelovanjem modnih oblačil po meri za moške in ženske ter z oblikovanjem in izdelovanjem uniform za različna podjetja. V svojo ponudbo želita vključiti športna oblačila, tudi z motivi Zgornje Savinjske doline, saj so šport in naravne lepote naše doline močno zaznamovali naša življenja.
Marija Šukalo
Savinjske novice št. 26, 26. junij 2020
9
Intervju
ANTON ŠPEH, ŽUPAN OBČINE GORNJI GRAD
»Zastavili smo si smele načrte«
Župan Anton Špeh: »Naša želja je, da postane občina Gornji Grad prepoznavna turistična destinacija.« (Foto: ŠS)
Občina Gornji Grad praznuje svoj praznik 30. junija, na dan, ko je kralj Aleksander I. Karadžordževic leta 1928 kraju podelil mestne pravice. Konec junija so se tako vedno odvijale prireditve ob občinskem prazniku, tudi svečana podelitev občinskih priznanj. Letos so se zaradi novega koronavirusa odločili, da prireditev ne bo. Priznanja bodo podelili prihodnje leto.
-	Letos bo občinski praznik okrnjen zaradi epidemije novega koronavirusa. Zakaj ste se odločili za odpoved proslave in podelitve občinskih priznanj?
Zaradi navodil Nacionalnega inštituta za javno zdravje nismo videli možnosti, da bi pripravili pravo slovesnost s podelitvijo občinskih priznanj, kajti to je za prejemnike poseben dogodek. Da bo spomin na ta dogodek ostal lep, smo podelitev prestavili v prihodnje leto v upanju, da se bo situacija, kar se tiče virusa, umirila, in da se bomo spet vrnili v normalno življenje.
-	Letošnje leto je zaznamovala bolezen co-vid-19. Kaj vse se je v občini dogajalo v tem času?
Okuženih v naši občini ni bilo. Kdorkoli je kaj potreboval, smo s pomočjo občinske uprave reševali sprotno. Velik problem je bila prenova trgovine ravno v tistem času. Se je pa pokazalo, da ima življenje na podeželju svoje prednosti in da medsosedska pomoč še živi. Občani so dali pobudo za šivanje zaščitnih mask, ki jih je dobila vsaka družina, in vsi, ki so bili pri tem udeleženi, bodo dobili posebno priznanje župana.
-	V kratkem obdobju, odkar ste župan, se je v občini kar precej spremenilo. Katere vse investicije ste izvedli?
Zastavili smo si smele načrte. Poteka prestavitev lokacije občine. Postali smo lastniki stavbe Petelinjek, smo v postopku pridobitve novih prostorov za našo Komunalo na nekdanji lokaciji podjetja Smreka. Izvaja se drugi del prenove ceste v Florjan. Smo tik pred podpisom pogodbe za nakup Zadružnega doma s pripadajočo okolico v Bočni. Kupili smo kombi za šolske prevoze, na ta način bomo kar nekaj privarčevali.
Pod okriljem občine je začel delati tudi režijski obrat. Naročili smo izdelavo občinskega podrobnega prostorskega načrta za območje naselja Prekštan, kjer bo možna individualna gradnja. S tem projektom bo na našem območju, na treh različnih lokacijah, omogočena gradnja približno štiridesetih stanovanjskih hiš, kar je zelo pozitivno za občino. Ob tem že razmišljamo, da bi določili prispevek plačila komunalnega prispevka na minimum in na ta način pripomogli k odločitvi in rešitvi stanovanjskega problema mladih družin na območju naše občine.
Prioriteta je tudi izgradnja pločnika skozi Novo Štifto. Podrla se bo stara Slugova hiša in uredil nov dovoz v Šmiklavž. Kar se tiče občine, smo uredili vse za obvoznico. Imamo vsa soglasja. Projekt, načrtovan že 40 let, je sedaj najbližje izvedbi.
-	V občini nimate večje industrije in zato vse več stavite na turizem, je tako?
Turistična patrulja je obisk pri nas ocenila zelo pozitivno. Naša želja je, da postane občina Gornji Grad prepoznavna turistična destinacija. Imamo naravne danosti z veliko kulturno zgodovinskimi spomeniki. Med temi kraljuje katedrala, okrog katere lahko pripravimo odlično turistično zgodbo. Pripravljamo projekt Zelena rezidenca, kjer bosta posebno vlogo dobila Štekl in park pred katedralo. V Steklu bomo uredili prestižno dvorano, namenjeno različnim dejavnostim.
-	Že dlje časa se išče lokacija za nov gasilski dom.
Naša prizadevanja za pridobitev parcele za gradnjo so konstantna. Trenutno vidim možnost gradnje ali nakupa obstoječe nepremičnine na treh lokacijah. Pogovori z lastniki potekajo in upam, da bo v proračun za leto 2021 umeščen tudi nakup in rešitev tega že tudi dolgoletnega problema naših gasilcev.
-	Kakšni so odzivi na selitev občinske uprave v Petelinjek in zakaj takšna odločitev?
V	centru Gornjega Grada ni skoraj nobenih nastanitev, naši trenutni prostori pa omogočajo ureditev sob za turiste, da jih zadržimo pri nas vsaj nekoliko časa. Sedaj pričakujemo, da bo nekdo odkupil dve tretjini stavbe, ki se ravno zdaj prodaja, in če bo novi lastnik šel v isto smer, turizem, bi bil lahko projekt zelo uspešen.
Prostori v Petelinjeku so ravno dovolj veliki za naše potrebe, nekoliko lažji dostop bo tudi za naše uporabnike.
-	Poznamo vas kot zagovornika koncesij v zdravstvu, v zdravstvenem domu v Gornjem Gradu pa imate tudi prostor za več ambulant in lahko takoj sprejmete pediatra ali splošnega zdravnika.
V	našem zdravstvenem domu smo uredili še eno ambulanto, v kateri že dela specializant-ka. Zaprosili smo za koncesijo za ortodonta, a
»Pripravljamo projekt Zelena rezidenca, kjer bosta posebno vlogo dobila Štekl in park pred katedralo. V Steklu bomo uredili prestižno dvorano, namenjeno različnim dejavnostim.«
je nismo dobili. Bi pa radi v naš zdravstveni dom pripeljali še pediatra in ortodonta, saj še imamo prostora za dve ambulanti in se bomo prilagodili potrebam zdravniku, ki se bo odločil za delo v naši občini.
-	Le pet odstotkov občanov ima zdravnika v nazarskem zdravstvenem domu, vaš ustanovitveni delež pa je več kot 16-odsto-ten. Kakšne rešitve pričakujete na tem področju?
To je vprašanje, ki se ga bo treba lotiti. Večina naših občanov ima osebnega zdravnika v Gornjem Gradu, kjer sami skrbimo za zdravstveni dom in s svojimi koncesionarji nimamo težav, prav nasprotno. Ljudem je treba sporočiti, da tudi koncesionarji delajo pod okriljem javnega zavoda in da se je ta organiziranost tudi v tem času korone pokazala kot zelo dobra.
Tudi v zdravstvu bo moralo priti do korenitih sprememb in mislim, da občani ne bodo prizadeti zaradi tega, ampak bodo po mojem dobili boljšo in bolj organizirano oskrbo.
Pogovarjala se je Štefka Sem
10
Savinjske novice št. 26, 26. junij 2020
Iz občini, Voščila
NADZORNI ODBOR OBČINE GORNJI GRAD PREUČIL NOTRANJO REVIZIJO ZGORNJESAVINJSKEGA ZDRAVSTVENEGA DOMA
Vodstvo zdravstvenega doma, svet zavoda in občine bi morali
ukrepati prej
Prvi nadzorni odbor, ki je preučil notranjo revizijo Javnega zavoda Zgornjesavinjski zdravstveni dom Nazarje in podal svoje mnenje, je bil Nadzorni odbor Občine Gornji Grad. Predsednica odbora Irena Vodušek je svetnikom in županu Antonu Špehu podala ugotovitve, na osnovi katerih je občina poravnala svoj delež za pokrivanje kredita.
UKREPI BI MORALI BITI SPREJETI PREJ Voduškova je povedala, da se je odbor seznanil z revizijskim poročilom in na osnovi tega sprejel nekaj mnenj. Člani odbora so se strinjali z ugotovitvijo revizije, da zdravstveni dom že devet let izkazuje primanjkljaj in da glede tega niso bili pravočasno sprejeti nobeni ukrepi, ne na nivoju vodstva zdravstvenega
Ugotovitve občinskega nadzornega odbora je predstavila njegova predsednica Irena Vodušek.
doma, sveta zavoda ali s strani ustanoviteljic.
Voduškova je dodala, da je bila pri revizijskem poročilu ocena tve-
ganja pri večjem številu ugotovitev zapisana kot visoka, zato je odbor mnenja, da bi bilo vredno razmisliti o nadaljnjih postopkih. O teh lahko odločata svet zavoda in ustanoviteljice.
OBČINE DOLŽNE POKRITI IZGUBO
Občine ustanoviteljice imajo po sprejetju sklepa o sanacijskem načrtu zdravstvenega doma obveznost poravnati akumulirano izgubo oziroma sanirati likvidnost zavoda, je odločil odbor. Delež Občine Gornji Grad je 65.616 evrov. To je obveznost iz pogodbe, je povedala Voduškova. Poravnava izgube ne sodi v ekonomično porabo javnih sredstev občine, nad čimer bdi nadzorni odbor, zato od vodstva občine pričakujejo takojšnje ukrepanje, da se neekonomična poraba sredstev ne bo nadaljevala v prihodnje.
OBČINA PORAVNALA OBVEZNOST
»V nadzornem odboru se zavedamo neugodne zdravstvene politike in situacije, od vodstva občine kljub temu pričakujemo takojšnje ukrepanje v danih možnostih, ki so na razpolago. Z vodstvom občine ne mislimo le župana in direktorja občinske uprave, ampak tudi svetnike, ki odločate in sprejemate odločitve,« je poročilo zaključila Voduškova.
Izrazila je zadovoljstvo nad besedami v. d direktorice zdravstvenega doma Božene Herzog, da so v domu še možnosti za izboljšave. Zupan Špeh je dodal, da bo občina svojo obveznost do zavoda poravnala takoj. Svetniki so razmišljali o tem, da bi bilo dobro dati revizijo v presojo računskemu sodišču.
Tekst in foto: Štefka Sem
Savinjske novice št. 26, 26. junij 2020
11
Gospodarstvo, Iz občin
RAZVOJNA AGENCIJA SAVINJSKO-SALESKE REGIJE
Razmere je potrebno spreobrniti v nove priložnosti
Korona kriza je pred nas postavila številne izzive, ki so se jih pogumno lotili tudi na Razvojni agenciji SAŠA, kjer bodo dane razmere, kot je povedala direktorica Biljana Škarja, poskušali spreobrniti v nove priložnosti. Področje delovanja agencije zajema spodbujanje regionalnega razvoja, podjetništva in turizma. Škarja je dodala, da smo se v času epidemije še bolj zavedeli pomena povezovanja in potrebe po sodelovanju lokalnih skupnosti in drugih akterjev v regiji. Za dvig kakovosti bivanja prebivalstva pa je vsekakor potrebno močno lokalno gospodarstvo ter skupno načrtovanje in oblikovanje regionalnega razvoja.
SPOT - SLOVENSKE POSLOVNE TOČKE Posamezne panoge gospodarstva, še zlasti turizem, je korona kriza močno prizadela. Pri spodbujanju podjetništva agencija kot eden od partnerjev v savinjski statistični regiji izvaja projekt SPOT - Slovenske poslovne točke. Cilj projekta je podpora malim in srednje velikim podjetjem v obliki svetovanja, pospeševanja razvoja in izvajanja usposabljanj. V času korona krize so se tudi na agenciji hitro prilagodili
Agencija bo v okviru kampanje Slovenske turistične organizacije Moja Slovenija izbrala ambasadorje, ki bodo vabili predvsem slovenske goste na našo destinacijo.
Direktorica Biljana Škarja je dejala, da poletna sezona turističnim ponudnikom postavlja izziv, kako prepričati domačega gosta.
in izvajali izobraževanja preko spleta. SPOT svetovalna točka je delovala na daljavo, pod posebnimi pogoji tudi v živo.
UPAD POSLOVNIH SUBJEKTOV OB ZAČETKU EPIDEMIJE
Upad poslovnih subjektov na območju SAŠA regije je bilo zaznati takoj po razglasitvi epidemije, saj še ni bilo znano, kdaj in kako bo država pomagala. Ko so se pričeli oblikovali paketi dr-
žavne pomoči, se je trend umiril, je dejala Škarja. V času epidemije je svojo dejavnost registriralo tudi nekaj novih podjetij.
TURISTIČNI PONUDNIKI DOBRO PRIPRAVLJENI NA PONOVNO ODPRTJE Za razvoj turizma na agenciji potekata dva projekta, Vodilna destinacija Zgornja Savinjska dolina s poudarkom na digitalizaciji dediščine, in Promocija vodilne destinacije. Škarja je povedala, da so turistični ponudniki čas epidemije dobro izkoristili in se pripravili na ponovno odprtje kapacitet. Osredotočeni so predvsem na poletje, ki tudi sicer predstavlja višek sezone. Skupaj s ponudniki so pripravili predlog ukrepov za spodbujanje turizma in jih posredovali na pristojno ministrstvo.
KAKO PREPRIČATI DOMAČEGA GOSTA Po besedah Škarje so v času korona krize na agenciji promocijske aktivnosti prilagodili, več so uporabljali družabna omrežja in ohranjali stik s ciljnimi gosti z različnimi vsebinami. Agencija je bila že prej zelo aktivna na družabnih omrežjih in spletni strani, v okviru projekta za vodilno destinacijo pa bo del aktivnosti namenjen tudi digitalnemu marketingu. Kot je povedala direktorica, bo letošnja turistična sezona priložnost, da bolje spoznamo lepote Slovenije, za ponudnike pa priložnost, da prepričajo domače goste, da se bodo radi vračali.
Barbara Rozoničnik, foto: Štefka Sem
POSLOVANJE PUP SAUBERMACHERJA V LANSKEM LETU V OBČINI NAZARJE
Kmalu novost - zabojniki za folijo od silažnih bal
V	nazarski občini gospodarsko javno službo zbiranja in odvoza komunalnih odpadkov izvaja podjetje PUP Saubermacher. Direktor podjetja Janez Herodež je na 11. redni seji občinskega sveta podal poročilo o poslovanju v lanskem letu in opozoril na izsledke sortir-nih analiz ter možnosti za izboljšave pri ločevanju odpadkov.
POTREBNO ŠE BOLJ NATANČNO LOČEVANJE ODPADKOV
V	družbi apelirajo na čim bolj natančno ločevanje odpadkov, saj to pripomore k manjšemu deležu mešanih komunalnih odpadkov, ki ga narekujejo zakonodaja in okoljski cilji. Kot je dejal Herodež, se v vrečah za plastično in kovinsko embalažo pojavlja dokaj visok odstotek delno onesnažene in nepravilno sortirane embalaže.
ZABOJNIKI ZA FOLIJO OD SILAŽNIH BAL
Dodatna težava je odlaganje folij v rumene vreče za embalažo, zlasti folije od silažnih bal, ki tja ne sodijo. Folija od silažnih bal spada med odpadke iz dejavnosti, v izogib nepravilnemu ločevanju bi v občinah Zgornje Savinjske doline, kjer PUP Saubermacher opravlja zbiranje in prevoz komunalnih odpadkov, v ta namen namestili zabojnike. Družba bo izvajala odvoz v okviru obvezne gospodarske javne službe. Glede lokacij za postavitev zabojnikov se bodo dogovarjali po posameznih občinah.
PORAST BIOLOŠKIH ODPADKOV V preteklem letu je v občini Nazarje znatno narasla količina bioloških odpadkov. Pri PUP Sauber-
Direktor Janez Herodež je predstavil opažanja na področju zbiranja in odvoza komunalnih odpadov.
macher opažajo, da gospodinjstva, ki so se zavezala za uporabo lastnega kompostnika in nima-
jo rjavega zabojnika, biološke odpadke nepravilno odlagajo v črne zabojnike.
SKRBNO RAVNANJE Z ODPADKI ODRAZ NAPREDNE DRUŽBE
Odpadki so poslovna priložnost, skrbno in gospodarno ravnanje z njimi pa odraz napredne in odgovorne družbe. V družbi PUP Saubermacher apelirajo na čim bolj dosledno ločevanje, izdaja brošure, internetna stran, ozavešča-nje, odvoz ločenih frakcij in ostalih odpadkov iz prireditev, so dejavnosti, ki prispevajo k okoljsko ozaveščeni družbi. Ob tem je pomemben in vzpodbuden podatek, da zberejo več kot 50 odstotkov odpadkov, ki so primerni za predelavo.
Barbara Rozoničnik, foto: Sebastjan Žvipelj
12
Savinjske novice št. 26, 26. junij 2020
Gospodarstvo, Šolstvo
FAKULTETA ZA KMETIJSTVO IN BIOSISTEMSKE VEDE UNIVERZE V MARIBORU
Doc. dr. Jurij Rakun s študenti izpopolnjuje robote za kmetijstvo
Mentor doc. dr. Jurij Rakun (stoji prvi z leve) s skupino študentov, ki razvijajo robota.
Na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede mariborske univerze ekipe študentov že več kot desetletje razvijajo avtonomnega poljskega robota. Eden od njihovih mentorjev je tudi Na-zarčan doc. dr. Jurij Rakun. Na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko je ha-bilitiran kot docent za predmetno področje računalništva in deluje kot raziskovalec ter visokošolski predavatelj na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede ter na Fakulteti za naravoslovje in matematiko.
Robot prepozna plevel in ga uniči.
»Naš namen je, da pritegnemo študente različnih študijskih smeri k reševanju izzivov sodobnega kmetijstva. Z interdisciplinarnim pristopom tako združujemo študente kmetijstva, mehatronike, računalništva, elektrotehnike in drugih sorodnih smeri z namenom, da teoretična znanja, ki jih dobijo na matičnih fakultetah, nadgradijo s praktičnimi znanji drugih smeri tako, da rešujejo probleme iz kmetijstva,« je pove-
ŠOLSKI CENTER VELENJE
Ponekod več,
Za prihodnje šolsko leto so na Šolskem centru Velenje v 26 srednješolskih programih razpisali 632 prostih mest in še 140 mest v petih poklic-no-tehniških programih, je poročal Naš čas. Zaradi omejitvenih ukrepov ob razglašeni epidemiji je bil rok za prijave podaljšan do 11. maja 2020. Stanje prijav je bilo na straneh ministrstva za izobraževanje, znanost in šport objavljeno 20. maja.
Na centru so v roku prejeli 382 prijav na vse srednješolske programe in 54 v nadaljevalne poklicno-tehniške programe. Ponekod je število prijav prekašalo razpoložljiva mesta, v drugih programih pa je ostalo nekaj mest še prostih. Tako je bilo prijav na gimnazijo več, kot je
dal Rakun, ki s študenti razvija poljskega robota z namenom, da bi izboljšal hitrost, učinkovitost in kakovost kmetijskih opravil.
Cilj projekta je izdelati popolnoma avtonomen robot, ki se po polju premika samostojno, ne da bi ob tem poškodoval rastline, obenem pa odkriva plevel. Tega ali odstrani ali poškropi, odvisno od naloge.
»V letošnjem letu ta sistem še nadgrajujemo tako, da robot nanaša različne kemične pripravke glede na to, ali gre za ozko- ali širokolistni plevel. Mešanico kemikalij pa pripravi v trenutku, ko jih dejansko potrebuje in v ravno pravih količinah, torej brez ostankov in brez dodatnega obremenjevanja okolja.«
prijav, kot je
prostih mest. Prav tako je manj mest, kot je bilo zanimanja za program mehatronik, nekaj neza-polnjenih mest je ostalo za programa računalništvo in elektrotehnika. V primerjavi z lanskim letom je bilo manj zanimanja tudi za šolo za strojništvo, geotehniko in okolje. Na šoli za storitvene dejavnosti bodo glede na vloge izvajali vse programe, v večini od teh pa so še ostala prosta mesta.
Vpis v srednje šole bo potekal v elektronski obliki, in sicer od 1. do 6. julija, na šolah z omejitvijo vpisa, kjer bodo izvedli tudi drugi krog, bodo vpis zaključili 16. julija.
Marija Lebar
Na katedri za biosistemsko inženirstvo izdelujejo tudi večje robote. Eden izmed njih je projekt EIP AGRI - spremljanje sprememb na rastlinah s pomočjo brezpilotnega letalnika. V okviru projekta so izdelali svojo multispektralno kamero, ki bo še v tej sezoni uporabljena za periodični zajem posnetkov obdelovalnih površin, z namenom zaznave spremembe, ki se pojavijo na rastlinah zaradi stresa, še preden bodo te vidne s prostim očesom.
Doc. dr. Jurij Rakun je prejemnik številnih mednarodnih in domačih priznanj, ki se nanašajo na delo s študentsko skupino, ki se ukvarja z razvojem avtonomnih robotov v kmetijstvu.
Uporaba teh kamer v kmetijstvu narašča, a prispevek raziskovalcev ni samo v zaznavi, temveč tudi v pristopu, saj so iz prosto dostopnih komponent izdelali svojo kamero, ki ima desetkrat nižjo ceno od podobnih na trgu. To bodo vgradili v brezpilotni letalnik, ki so ga sestavili sami.
Rakun ima na področju računalniškega vida, obdelave signalov in robotike v kmetijstvu objavljenih več kot 120 bibliografskih enot, deluje kot recenzent mednarodnih znanstvenih revij in domačih gospodarskih projektov. Kot vodilni partner ali član je sodeloval na več kot dvajsetih različnih mednarodnih in domačih projektih. Je prejemnik številnih mednarodnih in domačih priznanj, ki se nanašajo na delo s študentsko skupino, ki se ukvarja z razvojem avtonomnih robotov v kmetijstvu.
Marija Šukalo, foto: arhiv fakultete
ponekod manj možnih vpisov
Savinjske novice št. 26, 26. junij 2020
13
Nasveti, Oglasi
BOJANA POLIČNIK, DIPL. FIZIOTERAPEVTKA, DOTIK HARMONIJ
Obravnava in nega brazgotin z ročno MSTR tehniko
- Kaj so brazgotine, kako vplivajo na naše telo in kako na naša življenja?
Brazgotine so trajen spomin na koži, za katerim se lahko skriva veliko težav, ki jih običajno sami ne povezujemo z brazgotinami. Skoraj vsak izmed nas ima na koži brazgotino, ki jo je tekom življenja pridobil na takšen ali drugačen način. Naj bo to poškodba (izvin, nateg, zlom), kirurški poseg (menjava kolka, odstranitev slepiča, strganje mišice, odstranitev znamenja), opeklina, presaditev kože, brazgotina po carskem rezu, zamrznjena rama itd.
Bojana Poličnik, dipl. fizioterapevtka
(foto: osebni arhiv)
Brazgotina nastane po končanem procesu celjenja poškodovanega (prekinjenega) tkiva. Brazgotinasto tkivo, ki ob tem nastane, je drugačno od kože. Je bolj občutljivo, trše, brez kožnega barvila, vlakna kolagena pa so naključno naložena, zato brazgotina nima lepe strukture. Posamezne plasti v podkožju v normalnih okoliščinah med sabo drsijo, v primeru brazgotine pa se le-te zlepijo, kar posledično vpliva na
Vsi, ki vas zanima odpravljanje brazgotin, pišite na e-mail: dotik.harmonij@gmail. com ali pokličite na telefon: 070/537-084 (Bojana). Poleg obravnave in nege brazgotin vam v Dotiku harmonij v Velenju nudijo še protibolečinski in športni tretma ter protibolečinsko podporo z kineziološkimi trakovi.
Njihov salon najdete v starem Velenju, Stari trg 2, v stavbi poleg Vile Biance.
zmanjšan pretok krvi, limfe, zmanjšan ali blokiran pretok energije in moteno prevodnost živčevja.
Posledice tega občutimo kot bolečine v določenem predelu, ki ni nujno v predelu brazgotine. Na primer brazgotina na trebuhu lahko vpliva na bolečine v križu ali na bolečine med menstruacijo. Zaradi brazgotine se lahko zmanjša tudi gibljivost sklepa, ker okolna zlepljena tkiva ne drsijo. Predel je zaradi pritiska brazgotine na živčevje in žile lahko manj občutljiv ali preobčutljiv, mravljinčast, otrpel, pekoč, srbeč. Zaradi motenega pretoka limfe ali medcelične tekočine se lahko pojavi oteklina. Tudi moč mišic je lahko zmanjšana.
- Verjetno imajo brazgotine na telesu vpliv tudi na psihološko stanje človeka. Kakšne so vaše izkušnje glede tega?
Brazgotine imajo poleg prej naštetih fizioloških tudi psihološke vplive. Ker je brazgotina na ali v telesu nastala zaradi določene travme, kjer so vključena tudi čustva, nosi vsaka brazgotina tudi svojo zgodbo dogodka, ki je zapisan v celičnem spominu. Naše telo je zelo pametno. Zapomni si vsako izkušnjo posebej, dobre in slabe. Zaradi slednjih lahko imamo duševne teža-
Brazgotino obravnavam popolnoma naravno, z ročno MSTR tehniko, ki jo je razvil Alastair McLoughlin in je zelo učinkovita. Pristop je nežen in neboleč. Tehniko izvajam s prsti, kjer z večsmernimi hitrimi gibi sproščam napeta, ne-
Zaradi motenega pretoka limfe ali medcelične tekočine se lahko pojavi oteklina. (Foto: Shutterstock)
usmerjena kolagenska vlakna v brazgotini, ki onemogočajo normalen pretok krvi in limfe v področju brazgotine. Učinki so vidni že takoj po prvi obravnavi. Tkivo postane bolj elastično in mehko. Poveča se prekrvavitev in pretok limfe. Izboljša se občutek za dotik, zmanjša se simptomatika. Zaradi boljšega pretoka energije v telesu je boljše tudi splošno počutje.
Zaradi brazgotine se lahko zmanjša tudi gibljivost sklepa, ker okolna zlepljena tkiva ne
drsijo. (Foto: Shutterstock)
ve, težke spomine in čustva. Pojavi se lahko nizka samopodoba, motnje libida, motnje spanja, depresija, jeza, strah, tudi občutek, da predel telesa, ki nosi brazgotino ni več naš in ga ne maramo.
-	Kako lahko »zdravimo« vplive brazgotin na naše telo?
Po novem lahko z obravnavo brazgotine vse prej omenjene težave trajno odpravimo. Brazgotina sicer ne izgine, se pa preoblikuje in postane manj opazna, kar pa je najpomembneje, ne povzroča več prej omenjenih težav.
-	Kakšne tehnike uporabljate za obravnavanje brazgotin?
-	Kdaj je primeren čas za izvajanje terapije?
Brazgotino se sme začeti obravnavati osem tednov po zaključenem celjenju. Obravnava je uspešna tudi pri zelo starih brazgotinah, tudi tistih iz otroštva.
-	Kako pogosto in kolikokrat je potrebno terapijo ponoviti?
Število obravnav je odvisno od obsega in globine brazgotine ter odziva telesa. Brazgotine se ne da izbrisati, lahko pa vam pomagam, da postane manj opazna, bolj mehka in gladka. Kar pa je najpomembneje, da vam ne povzroča težav, ki vam zmanjšujejo kakovost življenja.
14
Savinjske novice št. 26, 26. junij 2020
Ljudje in dogodki
ROKODELCI IN MOJSTRI V ZGORNJI SAVINJSKI DOLINI
Tokrat vam predstavljamo Darjo Dobnik Štruclj s Prihove, ki je tako rekoč rasla z barvicami in čopiči. Njena starša sta namreč gluhonema in oba slikarja. Darji sta pravljice in zgodbe namesto z besedami pripovedovala s slikami, kot bi ji risala stripe, in prav nič čudnega ni, da je tudi sama zelo ustvarjalna. Ima starejšega brata, ki je prav tako slikar.
Darja Dobnik Štruclj z darilom Brinečevega kmečkega mlina ob kapelici, za katero je poslikala stekla.
UČILA SE JE OD STARŠEV
V otroštvu je sedela očetu na kolenih in mu pomagala slikati ali risati, še preden je spregovorila. Ker je živela z gluhonemima staršema, je najprej obvladala znakovni jezik. Nič čudnega, da se je odločila, da bo tudi tolmačka. Trenutno je pripravnica, čakajo jo še zaključni izpiti za tolmača znakovnega jezika. Govoriti je začela šele, ko je šla v varstvo h gospe, ki jo je naučila prvih besed. Zaradi vpliva radija in televizije govori manj narečno.
NAJLJUBŠE JI JE STEKLO
Darja se v ustvarjanju popolnoma izgubi, čas ji mineva, kot bi trenil. Slika na platno, papir, steklo, les z različnimi pripomočki ... Zelo rada ustvarja na steklu in z veseljem je poslika-
Darja Dobnik Štruclj ustvarja, odkar ve zase
Za svojega sina Staša je narisala žirafo z metrom za merjenje višine rasti.
la stekla na kapelici na Prihovi. Za darila rada polepša kozarce, steklenice in druge steklene predmete z raznimi motivi. Iz raznih materialov ustvarja podobe, tudi v naravni velikosti, ki jih nato poslika.
USTVARJA ZA SLAVLJENCE Na Prihovi je navada, da namesto znakov z okroglimi številkami slavljencu postavijo kakšno veliko rožo. Pred časom je slavljenki izdelala Sneguljčico in sedem palčkov v »naravni« velikosti. Tudi doma ne manjka njenih kreacij. Sinu Stašu je narisala žirafo, ki ji je dodala meter, da spremlja njegovo rast. Tudi risati ga uči. Starejši sin Enej je tudi šel po njenih stopinjah. Rad riše s svinčnikom in slika na platno.
ČAS ZA DRUŽINO Darja zase pravi, da je zelo tehnični tip. Po osnovni šoli je pridobila izobrazbo za tekstilnega konfekcionarja, delala je v Elkroju. Nato je med drugim delala tudi v gostinstvu, kjer je spoznala svojega moža Matjaža. Kasneje se je zaposlila v velenjskem Gorenju in ob delu pridobila izobrazbo za strojnega tehnika. Ker je službo v Gorenju izgubila, ima, dokler ne začne delati drugje, več časa zase in za družino.
OKOLICA NAVDIH ZA SLIKANJE
Darja je odraščala v Podgori pri Šmartnem ob Paki. Na Prihovi se sedaj počuti kot doma. Čudovita narava in okolica ji dajeta veliko motivov za slikanje in ustvarjanje. Nič čudnega, da sta ustvarjalna tudi 20-letni sin Enej in 9-letni Staš. Družina je zanjo varen pristan in tudi nenehna inspiracija za nastanek novih stvaritev, najsi bodo za domače, za sokrajane ob njihovih praznikih ali kot darila za prijatelje.
Štefka Sem, foto: osebni arhiv
Tudi izrezan in poslikan palček je njeno delo.
Kot otrok je živela v svetu barv in od tod tudi njena ustvarjalna žilica. Slike so delo njenega očeta.
Savinjske novice št. 26, 26. junij 2020
15
Organizacije, Iz občin, KUltura
PODARILI »VNUKINJE« STARE TRTE Z LENTA
Žlahtna trta odslej še v dveh zgornjesavinjskih občinah
V četrtek, 12. junija, sta v vinogradniškem vrtu v Mozirskem gaju mozirski župan, gospodar znamenite trte modre kavčine, potomke najstarejše trte na svetu z Lenta v Mariboru, Ivan Su-hoveršnik in skrbnik le-te ter trški viničar Mihael Fajfar pripravila kratko srečanje s predajo sajencev, trsov mozirske potomke prvim trem lastnikom »vnukinje« trte potomke, ki je bila v Mozirju posajena pred 15 leti. To posebno trto so si želeli imeti v posesti član Društva vinogradnikov Šmartno ob Paki iz Lepe Njive Marjan Pod-rižnik in župana občine Nazarje Matej Pečov-nik in občine Luče Ciril Rosc.
TRTA POTOMKE V LEPO NJIVO, NAZARJE IN LUČE
Ob slovesni predaji cepljenih sadik je Podriž-nika in župana nagovoril domači župan Suho-veršnik s povzetkom pomena trte in vinogradniškega vrta v parku cvetja. Vitez vina (hospes) Evropskega reda vitezov vina Fajfar je dodal strokovni del o vzgoji in nadzorovanem razširjanju potomstva slavne, precej več kot 400 let stare mariborske trte.
Med drugim je dejal, da je »ob prijateljstvu, ki ga ljudje, vinogradniki in pridelovalci avtohtonega vina ustvarjajo med seboj, pomembna tu-
Prejemniki listin o poreklu trtne sadike, ki bodo rastle na domu Podrižnikovih v Lepi Njivi, v atriju nazarskega gradu Vrbovec in pri športni dvorani v Lučah.
di zgodovina nekdaj razširjene trte v krajih Zgornje Savinjske doline. To je ponovno priložnost, da se posvečamo vinu kot kulinarični dobrini in ob tem kulturi pitja«.
TRTA Z LENTA SE LAHKO ŠIRI LE OB STROKOVNI PRESOJI
Trte je za posaditev v sodelovanju s priznanim trsničarjem ustrezno pripravil vinogradnik Fajfar, lastnik trte v Mozirskem gaju pa je izdal
ustrezno listino o namenu donacije in o trti. Trte »vnukinje« bodo posajene in rastle na domu Podrižnikovih v Lepi Njivi, v atriju gradu Vrbovec (v bližini upravnih prostorov Občine Nazarje) ter pri športni dvorani v Lučah.
Vsi prejemniki so izrazili veselje in hvaležnost za podarjene »žlahtne« trte z zavezo, da bodo skrbeli za njihovo rast, rodnost ter poreklo.
Tekst in foto: Jože Miklavc
RAZSTAVI BLANKE BOŽIČ MOJA POT IN ČLANOV DRUŠTVA GAL EXSPRESIONIZEM
Epidemiji navkljub ohranili ustvarjalni in delovni elan
Kulturno društvo likovnih ustvarjalcev Zgornje Savinjske doline Gal je v petek, 12. junija, na Rečici ob Savinji pripravilo odprtje dveh razstav likovnih del - Expresionizem in Moja pot. Prva je plod dela članov društva, avtorica druge pa je Blanka Božič. Dela članov so na ogled v Centru za družine Medgen Borza, akvareli Božičeve pa v društvenih prostorih.
EXPRESIONIZEM Člani društva Gal so kljub epidemiji novega koronavirusa ohranili ustvarjalni in delovni elan. Tako so nastala dela, ki so jih ustvarjalci iskali v abstraktnem izražanju. Z različnimi pogledi in motivi se je predstavilo devet avtorjev. Na njihovih platnih je bilo opaziti igro barv, senc in globine. Linije in figuralika so jim bile drugotnega pomena. Likovniki so imeli zato več svobode in so na platna lahko iztisnil vse svoje občutke, kar je bilo opaziti v razstavljenih delih.
MOJA POT
Likovno kritiko akvarelistke je pripravil akademski slikar Stojan Kneževič. Izpostavil je, da je večina Blankinih slik narisana po spominu, kar kaže močno sposobnost koncentracije. Na
njenih akvarelih prevladujejo krajine in njeni izseki. Stalnica akvarelov je voda v vseh oblikah.
»Zaradi avtoričine fascinacije nad svetlobo so barvni kontrasti v njenih slikah drugotnega pomena, vendar v svojih bolj barvitih delih zelo uspešno združi svetlobo in čiste barve, načeloma pa posega po bolj zemeljskih odtenkih, ki
puščajo slikarski svetlobi prosto pot.«
Obe razstavi je odprla županja Ana Rebernik, ki se je zahvalila avtorjem za njihovo ustvarjalnost. Slednjo je bilo začutiti tudi pri harmonikarju Primožu Zviru, ki je dogodek obogatil z glasbenimi vložki.
Tekst in foto: Marija Šukalo
Blanka Božič (četrta z leve) je pripravila svojo razstavo akvarelov Moja pot in z ostalimi ustvarjalci predstavila dela tudi v ekspresionizmu.
16
Savinjske novice št. 26, 26. junij 2020
Organizacije, Čestitke
DAN ODPRTIH VRAT MEDGEN BORZE NA RECICI OB SAVINJI
Izobraževanja, varstvo otrok in kvalitetno preživljanje prostega časa
Medgen borza na Rečici ob Savinji je v sredo, 10. junija, zaokrožila pet let delovanja. Ob tej priložnosti so pripravili dan odprtih vrat. O delovanju medgeneracijskega centra sta spregovorili županja Ana Re-bernik in Urška Selišnik, ki preko Društva prijateljev mladine v teh prostorih zadnja tri leta izvaja vsebine Centra za družine Med-gen hiša.
PRISTNO DRUŽENJE VSEH GENERACIJ Rebernikova je pohvalila delo centra in poudarila, da ga obiskujejo tako domačini iz rečiške občine kot drugi udeleženci iz naše doline. V njem se odvijajo tudi prireditve društev v občini. Prepričana je, da prav omenjena ustanova poskrbi za pristno druženje vseh generacij.
Selišnikova je povedala, da v življenju Medgen borze obstaja več mejnikov. Pred petimi leti je bilo v juniju uradno odprtje, a je center z aktivnostmi pričel že marca. Eden od mejnikov je bil čas, ko se je izteklo sofinanciranje iz evrop-
O delu Centra za družine Medgen hiša sta spregovorili županja Ana Rebernik (desno) in vodja centra Urška Selišnik.
skih sredstev in je občina prevze- »Glede na želje in upanje ljudi ver-
la pokrivanje stroškov dela za zaposlenega in drugih obveznosti, ki so nastali pri delovanju centra. Zadnji mejnik pa je maj pred tremi leti, ko so uspeli s prijavo na razpis ministrstva za delo.
SREDSTVA MINISTRSTVA ZAGOTOVLJENA DO KONCA LETA Tako sedaj izvajajo vsebine Centra za družine, sredstva ministrstva pa so zagotovljena do konca leta.
jamemo, da bomo uspešni s prijavo na razpis tudi prihodnje leto,« je med drugim povedala Selišniko-va in izpostavila, da so bile vsebine centra določene ob prijavi. Tako se izvajajo izobraževane delavnice za starše in družine ter mladostnike, varstvo otrok ob urah pravljic, sobotnih druženjih in počitniških ustvarjalnicah.
Ena od dejavnosti je tudi druže-
nje za kvalitetno preživljanje prostega časa. Medgen borza tako organizira svetovanja, izobraževanja, delavnice. Osrednji del dejavnosti centra je neformalno druženje občanov v dopoldanskem času. Tedaj k njim prihajajo ljudje po različne informacije, uporabljajo računalnik in raziskujejo splet.
MEDGEN HIŠA POSTAJA INFORMACIJSKO SREDIŠČE Po mnenju Selišnikove tako postajajo informacijsko središče. Center je zelo obiskan, statistični podatki za lansko leto kažejo, da se je različnih aktivnosti udeležilo več kot štiri tisoč obiskovalcev iz občine in širše, v letošnjem letu pa so kljub epidemiji do konca maja zabeležili skoraj 1.600 obiskovalcev.
Tudi ob dnevu odprtih vrat je bilo moč poklepetati ob prigrizkih in kavi ter si ogledati razstavo fotografij rečiškega planinskega društva in poskusiti »rečičke umlete« »masterchefovca« Miha Robnika.
Tekst in foto: Marija Šukalo
RAZSTAVA FOTOGRAFIJ PLANINSKEGA DRUŠTVA REČICA OB SAVINJI
Ujeti utrinki z gora v
Planinsko društvo Rečica ob Savinji je v torek, 9. junija, v Centru za družine Medgen hiša na ogled postavilo fotografsko razstavo Pomlad in gore. O razpisu in avtorjih sta spregovorila predsednik društva Janez Janže in članica komisije za izbiro del Irena Jakuš.
V času epidemije novega koro-
navirusa jim ni uspelo izvajati različnih pohodov in izletov v gore, ki so jih imeli v programu. Na vrhove so se zato podali virtualno preko fotografij iz preteklih let. Te so objavljali na svoji facebook strani, obiskovalci pa so jim namenjali svoje glasove preko všečkov. Največ glasov je prejela fotografi-
ja Ptice na Raduhi Teje Ermenc, drugo mesto je zasedel Žan Ko-lar s fotografijo Pomlad prihaja na Lepenatko. Tretje in četrto mesto z enakim številom glasov si delita Kontrasti na Kamniškem sedlu Se-ada Curaka in Čemšeniška planina Veronike Strmšek.
Ti avtorji so prejeli nagrade, zahvale za sodelovanje pa tudi drugi fotografi, ki so v svoj objektiv ujeli trenutke v gorah. Razstavo, ki bo na ogled do konca junija, je odprla županja Ana Re-bernik.
Tekst in foto: Marija Šukalo
različnih letnih časih
Zmagovalka natečaja Teja Ermenc s predsednikom društva Janezom Janžetom in županjo Ano Rebernik.
Savinjske novice št. 26, 26. junij 2020
17
Iz občin, Šolstvo
OBČINA MOZIRJE
Župan Suhoveršnik sprejel najboljša devetošolca
Kot je že v navadi, je ob koncu osnovnega šolanja župan občine Mozirje Ivan Suhoveršnik povabil k sebi devetošolce, ki so dosegali odlične rezultate na področju šolanja skozi vseh devet let osnovne šole.
V generaciji, ki je v teh dnevih zaključila de-vetletko v OS Mozirje, je tokrat to uspelo le dvema učencema, Ajdi Novak in Gašperju Rep-šetu.
ŽUPANOVA POHVALA
Učenca sta 15. junija spremljala ravnateljica Andreja Hramec in razrednik Jure Žagar. Zupan, vesel ob lepih dosežkih učencev, se jima je zahvalil za trud, ki sta ga vložila v učenje in doseganje lepih rezultatov. Hramčeva je opisala generacijo, katere del sta. Povedala je, da je v njej bistveno več fantov kot deklet.
V MOZIRJU DOBIJO UČENCI DOBRE PODLAGE ZA NAPREJ
Mozirska osnovna šola je znana po tem, da iz nje po koncu devetletke izhaja manjše število odličnjakov. Ravnateljica to dejstvo pripisuje doslednemu spoštovanju in izpolnjevanju
kriterijev učiteljev. Da iz te šole učenci odhajajo dobro oboroženi z znanjem, se kaže na rezultatih, ki jih dosegajo v nadaljnjem izobraževalnem procesu v srednjih šolah. Znano je, da mo-zirski osnovnošolci tja pridejo z dobrimi učnimi podlagami.
NAJ SE VRNETA Z NOVIMI SPOZNANJI
Žagar je odličnjakoma položil na srce, da naj sedaj odideta v svet in pridno nabirata znanje, potem pa se s temi novimi spoznanji vrneta v domači kraj in v prihodnosti pomagata pri njegovem razvoju.
Tekst in foto: Benjamin Kanjir
Z desne: župan Ivan Suhoveršnik, ravnateljica Andreja Hramec, Ajda Novak, Gašper Repše in
razrednik Jure Žagar
OBČINA LJUBNO
Ponosni na
dobro izobraževalno delo šole in uspehe učencev
Najboljši učenci tokratne generacije v družbi s učiteljico Ksenijo Poličnik (druga z leve), ravnateljem mag. Samom Kramarjem (desno) in Franjem Naraločnikom (levo)
Ob koncu šolskega leta je župan občine Ljubno Franjo Naraločnik na krajši slovesnosti sprejel letošnjo generacijo najboljših učencev, ki zaključujejo osnovno šolanje in se podajajo na nadaljnjo pot izobraževanja in izbiro poklica. Devet učencev sta na obisku na občini spremljala ravnatelj Osnovne šole Ljubno ob Savinji mag. Samo Kramer in učiteljica Ksenija Poličnik.
OSTANITE VPETI V SVOJE OKOLJE V pozdravnem nagovoru je župan izrazil veselje in ponos, ki ga čuti sam kot tudi ostali prebivalci ob uspehih, ki jih dosegajo učenci domače osnovne šole. Zahvalil se je za vabilo na minulo valeto in pohvalil izvedeni program. Izrazil je upanje, da bodo mladi tudi potem, ko bodo na šolanju v drugih krajih, na različnih področjih še naprej delovali v okolju domače občine. »Na občini smo vedno pripravljeni prisluhniti morebitnim pobudam ali problemom, s katerimi se boste srečevali in kjer bi vam po možnosti lahko ponudili podporo ali pomoč,« je med drugim dejal.
Z ROKO V ROKI DO USPEHOV Tako Poličnikova, ki je tokrat spremljala učence namesto odsotne razredničarke, kot ravna-
telj Kramer sta pohvalila mlade, ki so se izkazali na mnogih, še zlasti pa na športnem področju. Ravnatelj je še izpostavil dobro sodelovanje med šolo in občino, ki je pogoj, da mladi ne uhajajo drugam. Občina je pokazala razumevanje tudi ob udeležbi učencev na mednarodnih igrah mladih v preteklem letu, je spomnil Kramer.
Župan je vsakemu od prisotnih devetošolcev predal darilo, med drugim tudi slovensko zastavo in priporočil, naj jo s ponosom izobesijo ob slovesnih priložnostih. Naročil je tudi pozdrave za ostale učence, ki zapuščajo domačo šolo in jih na sprejemu ni bilo.
Tekst in foto: Marija Lebar
18
Savinjske novice št. 26, 26. junij 2020
Ljudje in dogodki, Organizacije, Oglasi
DEKANIJA GORNJI GRAD
Birme in prva sveta obhajila že potekajo, ponekod bodo slavja v jeseni
Maj in junij sta v katoliških družinah pomembna meseca. Tretješolci gredo k prvemu svetemu obhajilu, učenci zadnjih razredov pa k birmi. Zaradi karantene ob izbruhu epidemije covid-19 pa so predvidena slavja v pomladanskem roku odpadla. Ta se sedaj ponekod že nadomeščajo, drugje bodo potekala v jeseni.
ZAKRAMENT SVETE BIRME LAHKO PODELI ŽUPNIK Medtem ko je za obhajanje prvega svetega obhajila župnija že do sedaj termin izbrala sama, je letos po koncu karantene Škofija Celje tudi odločitev glede datuma birme prepustila župnikom. Se ena novost je, da lahko po potrditvi škofijskega upravitelja zakrament svete birme podeli župnik, ne zgolj škof ali njegov name-
stnik, kot je bilo tako do sedaj. V tem obdobju so v nekaterih zgornjesavinjskih župnijah birme in prva sveta obhajila že izvedli, nekateri župniki pa so se odločili podelitev zakramenta prestaviti na jesen.
CELJSKA ŠKOFIJA ŽE DVE LETI BREZ ŠKOFA ORDINARIJA Julija bo minilo dve leti, od kar je izpraznjen škofijski sedež v Celju, kar pomeni, da je škofija brez škofa ordinarija. Tega glede na predloge Vatikanske kongregacije za škofe izbere in javno imenuje papež. »V župnijah zato tudi redno molimo na čast Svetemu Duhu za novega škofa, ki ga škofija res potrebuje,« je povedal Sandi Koren, župnik v Mozirju in dekan dekanije Gornji Grad.
Barbara Rozoničnik
SPLETNO TEKMOVANJE MLADIH ČEBELARJEV
Tekmovali tudi predstavniki Čebelarske
zveze SAŠA
Letos bi moralo potekati 43. tekmovanje mladih čebelarjev iz vse Slovenije. Prireditev bi naj bila v Zagorju ob Savi, a je bila odpovedana zaradi novega koronavirusa. Da bi tekmovanje vsaj nekako nadomestili, so se na Čebelarski zvezi Slovenije odločili organizirati spletno tekmovanje.
V vseh treh starostnih skupinah so se pomerili tudi tekmovalci iz tukajšnje Čebelarske zve-
ze Zgornjesavinjsko-šaleškega območja, in sicer iz Velenja, Smartnega ob Paki in Mozirja. Od zgornjesavinjskih krožkarjev sta se tekmovanja udeležila učenca Osnovne šole Mozirje, katerih mentor je dr. Blaž Podrižnik. Kaja Cajner je dosegla 15 točk, Urban Repše pa 23 točk. Oba sta se pomerila v nižji stopnji.
Marija Lebar
Junija
Pred 50 leti
ZAČELA SO SE DELA PRI IZGRADNJI NOVE TOVARNE IVERNIH PLOŠČ
V začetku meseca maja so zabrneli stroji, ki so naznanili pričetek prvih del pri izgradnji nove tovarne ivernih plošč v Nazarjah. To bo za celotno območje mozirske občine velika pridobitev. Izvajalec vseh gradbenih del je Gradbeno podjetje INGRAD iz Celja. Nova tovarna bo dograjena v prvem polletju leta 1971 in bo v drugi polovici tega leta že pričela poskusno obratovati. Letna kapaciteta nove tovarne bo 45.000 m3 plošč. To kapaciteto bo tovarna dosegla leta 1973. Vrednost enoletne proizvodnje tovarne bo znašala 37.432.500 din, kar znese več kot polovico sedanje vrednosti proizvodnje podjetja GLIN.
Pred 40 leti
TURISTIČNA ZVEZA GORNJE SAVINJSKE DOLINE - DA ALI NE
Na zadnji seji upravnega odbora te zveze so razpravljali o stanju, ki otežkoča delovanje turistične zveze v naši dolini. Predvsem so to vprašanja vezana na sredstva. Takšno stanje se vleče že nekaj let nazaj. Že pred leti so postavili vprašanje potrebe zveze. Letos je bilo ob priliki razprave o Golteh povedano, da je takšna zveza potrebna, saj gre za povezovanje turističnih društev in za skupne akcije na tržišču turistične ponudbe. Znano je, da prav na tem bolehamo. Namreč, še vedno se pojavljajo posamezni kraji kot ponudniki. To pa seveda ne ustreza. Saj je dolina kot celota le majhen del naše slovenske turistične ponudbe. Tako sile slabijo, kar ima za posledico slabe uspehe v tujskem prometu. Takšna neenotnost je lahko usodna.
Pred 30 leti
ISKRE V SOLČAVI NI VEČ
Solze, žalost, nestrinjanje je bilo videti na licih delavk iz solčavske Iskre, ko so sprejemale novico, da bodo po prvomajskih praznikih obrat v Solčavi zaprli in da se bodo morale voziti na Ljubno. Po trinajstih letih je tako Solčava ostala brez obrata, ki je v te kraje prinesel novo življenje, razvoj in občutek perspektivnosti. Nestrinjanje z odločitvijo podjetja je bilo čutiti tudi med ostalimi prebivalci Solčave, saj so več ali manj prepričani, da so dnevi šteti tudi podružnični šoli, vrtcu in internatu, ki domujejo v isti stavbi.
Pripravila Tatiana Golob
Savinjske novice št. 26, 26. junij 2020
19
Šport
30. DRŽAVNO PRVENSTVO V CESTNEM KOLESARSTVU
Finkšt za Rogličem zaostal dobre štiri minute in pol
To nedeljo je bilo državno prvenstvo v cestnem kolesarstvu, ki so se ga udeležili vsi slovenski kolesarji, ki kaj štejejo. Med 60 kolesarji je bil na štartni listi tudi član ekipe Ljubljana Gusto Santic, Mozir-jan Tilen Finkšt, ki je preizkušnjo končal kot 20.
NASTOPILI NAJBOLJŠI SLOVENSKI CESTNI KOLESARJI V Cerkljah so se zbrali vsi najboljši slovenski cestni kolesarji. Dirka je potekala na progi v dolžini 146 kilometrov, s krogi med Cerk-ljami na Gorenjskem in Komendo, v dolžini slabih 20 kilometrov. Češnja na vrhu torte, ki jo je prišlo poizkusit ogromno število navijačev, je bil ciljni vzpon, dolg okoli osem kilometrov, na Ambrož pod Krvavcem. Obiskovalci tekme so imeli kaj videti, saj je bila dirka ves čas napeta in neodločena do samega ciljnega sprinta.
Tilen Finkšt je skozi cilj v Ambrožu pod Krvavcem pripeljal kot dvajseti. (Foto: Prijavim.se)
SLABI POGOJI ZA DIRKO
Pogoji za dirko so bili zelo slabi. Tik pred začetkom je tekmovalce dodobra namočila nevihta, polovica proge je bila ves čas mokra, druga pa suha. Tilnu Finkštu proga ni bila pisana najbolj na kožo, saj je povedal, da je bilo zanj pre-
več klancev. Spolzka in ozka cesta je od kolesarjev terjala ves čas maksimalno koncentracijo, drugače bi hitro prišlo do padcev. »Ampak dirkanje s kolesarji najvišjega ranga na svetu, z odličnim vzdušjem ob cesti in na kolesu je vse to omililo,« je dejal.
KONČNI VZPON PRINESEL ZMAGOVALCA
Skupino ubežnikov je glavnina ves čas dirke nadzorovala z zaostankom okoli dveh minut. Na začetku vzpona sta se ubežni skupini pridružila Tadej Pogačar, trenutno 10. na svetovni lestvici, in prvi na tej lestvici Primož Roglič. Slednji je tik pod vrhom pospešil do te mere, da mu Pogačar ni mogel več slediti in je v cilju zaostajal 10 sekund. Državni prvak je tako prvič v svoji karieri postal Roglič. Drugi je bil Pogačar, na tretje mesto je priko-lesaril Tadej Mohorič. Tilen Finkšt je pripeljal skozi cilj z zaostankom 4,33 minut in dosegel 20 mesto.
Že to nedeljo se bodo kolesarji zopet srečali, tokrat v boju za naslov državnega prvaka v kronome-tru. Pomerili se bodo na progi med Gorjami do Pokljuke.
Benjamin Kanjir
BREZKONTAKTNA RAZLICICA AMERIŠKEGA NOGOMETA - FLAG FOOTBALL
Na Ljubnem ob Savinji pripravili prvi prijateljski turnir sezone
Na športnem igrišču Foršt na Ljubnem je klub Ljubljana Frogs organiziral prvi prijateljski turnir v flag footballu, brezkontaktni različici ameriškega nogometa. Turnirja so se udeležile štiri ekipe, poleg ljubljanskega kluba še Ajdovščina Gladiators, Kranjski Jazbeci in Underground Raptors. Kranjski Jazbeci so premagali vse tri ekipe, Ljubljana Frogs so zabeležili dve zmagi in en poraz, Ajdovščina eno zmago ter dva poraza, mladi in malce manj izkušeni Underground Raptorsi pa tri poraze.
TURNIR ZANIMIV TUDI ZA DOMAČINE
Tekmovalci so bili nad prizoriščem navdušeni. Turnir je obiskalo okoli 50 gledalcev iz Ajdovščine, Domžal, Kočevja, Kranja, Ljubljane, Žalca in drugod ter nekaj domačinov. Kot je zapisal domačin Paul Orešnik: »Lepo je priti na igrišče Foršt in videti tudi druge zvrsti nogometa, športa in upam, da se še kdaj srečamo. To si želim oseb-
no in kakor predsednik komisije za šport v naši občini. Temu lahko dodam novico, da se nam bo uresničila želja po sodobnejšem športnem objektu na Ljubnem. Občina že nekaj časa pripravlja projekt novega športnega parka, ki je v zak-
ljučni fazi. Vrednost projekta znaša 650.000 eur in bo financirana s strani Fundacije za šport in Nogometne zveze Slovenije. Že letos je za samo rekonstrukcijo projekta rezervirano 50.000 eur. Nov športni park bo nudil večje površine za
Prijateljski turnir v brezkontaktni različici ameriškega nogometa je potekal na športnem igrišču Foršt. (Foto: Filip Brinjovec)
športne aktivnosti, parkirišče, otroška igrišča, tribune in tudi možnost za razvoj različnih športov za vse generacije. Upamo, da se boste »Žabe« k nam vračale vsako leto.« »USPEŠ LAHKO TUDI V ŠPORTU, KI SE IGRA V VEČJIH MESTIH« Kapetan obrambe pri ekipi Ljubljana Frogs Žiga Strgar igrišče Foršt pozna do potankosti, saj je tam naredil svoje prve športne korake. »Kot otrok sem vedno mislil, da zaradi odročnosti kraja, kjer smo živeli, ne bomo nikoli uspeli v športu. Ljubno ob Savinji mi je dalo veliko, tukaj sem hodil v osnovno šolo in ob lepem vremenu igral nogomet s prijatelji. Vsem mladim, ki živijo tukaj, želim pokazati, da se je potrebno vedno vrniti domov in pokazati, da lahko uspeš tudi v športu, ki se igra v večjih mestih. To sem dokazal sam kot igralec flag footballa pri Ljubljana Frogs, to smo dokazali s tem turnirjem in še se bomo vrnili,« je povedal Strgar.
Nastasja Kotnik
20
Savinjske novice št. 26, 26. junij 2020
Šport, Kronika
TIMI ZAJC, NAJ ŠPORTNIK OBČINE ŽALEC
20-letnik si je naslov prislužil z odlično sezono
V četrtek, 18. junija, je župan občine Žalec Janko Kos sprejel najuspešnejša športnika in športnico v občini v letu 2019. Naj športnik občine lanskega leta je postal Ti-mi Zajc. Naziv si je prislužil z odličnimi rezultati v zadnji sezoni, med katerimi izstopata zmaga na tekmi svetovnega pokala v poletih in doseženo 2. mesto na posamični tekmi svetovnega pokala v Sapporu. V pretekli sezoni je bil najuspešnejši slovenski smučarski skakalec z osvojenim skupnim 9. mestom v seštevku svetovnega pokala.
DRŽAVNI PRVAK V VSEH KATEGORIJAH Timija Zajca imajo za svojega tudi na Ljubnem, kjer je od leta 2015 član Smučarsko skakalnega kluba Ljubno ob Savinji BTC. Letos aprila je bil star 20 let. Je edini slovenski skakalec, ki je v vseh kategori-
Timiju Zajcu (levo) je čestital žalski župan Janko Kos.
(Foto: Tone Tavčer) jah od cicibana do člana osvojil na- Sapporu, kjer je osvojil drugo mes-
slov državnega prvaka tako pozimi kot poleti. V svetovnem pokalu je prvič kot 17-letnik nastopil v Wisli novembra 2017. V drugi sezoni nastopanja v svetovnem pokalu je že na prvi tekmi dosegel peto mesto, januarja lani pa prve stopničke v
to. Prvo zmago v svetovnem pokalu je osvojil mesec kasneje na le-talnici v Oberstdorfu.
USPEŠEN DIJAK IN GLASBENIK Timi je doma v Hramšah, smučarske skoke pa je začel trenirati v
Smučarskem društvu Vizore pri štirih letih in pol. Prvi letnik srednje šole je opravil na trgovski šoli Celje. Nato se je preselil v internat v Kranj, kjer je zaključil triletno šolanje za trgovca, kasneje pa še dveletno izobraževanje za ekonomskega tehnika. Timi je končal nižjo glasbeno šolo. Igra bariton in je samouk na diatonični harmoniki. Pri igranju se rad pridruži očetu Boštjanu, ki igra v narodnozabavnem ansamblu Slovenski zvoki. NAJUSPEŠNEJŠA ŠPORTNICA
ŽALCA JUDOISTKA Priznanje za najuspešnejšo športnico je prejela judoistka Anamari Klementina Velenšek, ki je v letu 2019 osvojila 3. mesto na veliki nagradi v Tel Avivu in Zagrebu ter 3. mesto na Grand Slamu v Ba-kuju.
Štefka Sem
POŽAR UNIČIL HIŠO VAUHOVIH IZ VELENJA
Monika Hrastnik in Miran Vauh hvaležna za vsako pomoč
Za gorsko kolesarko Moniko Hrastnik z Lepe Njive in njenega fanta, štirikratnega državnega prvaka v spustu, Mirana Vauha je trenutno poleg treningov prva skrb prenova stanovanja, saj je Vauho-vo hišo v Velenju pred kratkim zelo poškodoval požar. Za požar je bila kriva električna napeljava.
Monika je v šestih letih, kar tekmuje, osvojila naslov evropske prvakinje in je trikratna državna prvakinja v spustu. Njen najboljši rezultat na tekmah za svetovni pokal je tretje mesto, skupno je bila v svetovnem pokalu najboljša peta. Je članica ekipe Team Dorval AM.
UNIČUJOČ OGENJ
Ogenj se je v hiši Vauhovih, kjer imata stanovanje tudi Monika in Miri, iz srednjega nadstropja prenesel na streho in poleg strehe uničil še zgornje nadstropje, je povedala Monika. »Uničene je pol strehe, eno stanovanje od štirih je ostalo celo, eno stanovanje je pogorelo do konca, dva sta zelo uni-
Monika Hrastnik in njen fant Miran Vauh na pogorišču (foto: mtb.si)
čena. V najinem stanovanju sta uničeni dve sobi in hodnik. Česar ni pogoltnil ogenj, je uničila voda ali dim.« K sreči so rešili številne trofeje, ki jih je Monika zbrala na tekmovanjih.
PRIJATELJI ZBIRAJO POMOČ
V kletnem prostoru hiše je av-tomehanična delavnica, v kateri si trije bratje služijo kruh. Zaradi požara in gašenja je poškodovan več-
ji del hiše s streho vred. Miranov oče je lažje poškodovan.
Prenova se bo začela s streho in nato z električno napeljavo, ki jo je treba ponovno napeljati. Sledila bo notranja obnova prostorov. Na pomoč se je takoj odzvalo veliko ljudi. »Najini prijatelji so uredili zbiranje donacij preko Rdečega križa na transakcijski račun ali prek SMS, sredstva zbirajo tudi preko airfundinga (storitev množičnega financiranja)«. Številni prijatelji so na dražbo dali predmete, izkupiček pa bo namenjen Vauhovim. »Že sedaj se zahvaljujeva vsem, ki so se tako hitro odzvali in nam na kakršen koli način pomagajo, da bomo dom čim prej obnovili.«
Štefka Sem
Poljuben znesek lahko nakažete na transakcijski račun Rdečega križa Velenje pri NLB d.d. Velenje: SI56 0242 6001 1969 849, obvezno z navedbo »Pomoč - Vauh« in sklicem 00 245039. Prispevate lahko tudi z SMS sporočilom. SMS s ključno besedo VA-UH5 pošljite na številko 1919 in prispevali boste 5 evrov za družino Vauh. Prispevajo lahko uporabniki mobilnih storitev Telekoma Slovenije in A1.
Savinjske novice št. 26, 26. junij 2020
21
Kronika
KRIVOLOV V OKONINI
Kršitelja bosta oglobljena s 1.000 in 1.500 evri
2. junija okrog 18. ure so lju-benski ribiški čuvaji prejeli več sočasnih obvestil občanov o krivo-lovcih, ki naj bi se nahajali nad jezom v Grušovljah. Na kraj je poleg dežurne nemudoma odšla še dvojica ribiških čuvajev. Ti so pri pregledu obvodnega pasu pod brvjo v Okonini izsledili tri osebe, od katerih sta dve izvajali krivolov, tretja pa je bila zgolj opazovalec.
ZGORNJESAVINJČANA UPLENILA OSEM POTOČNIH POSTRVI IN
ŠARENK Po opravljenem postopku in legitimaciji je bilo ugotovljeno, da gre za Zgornjesavinjčana, ki sta brez ribolovne dovolilnice, na ne-
legalen način, s prepovedano vabo protipravno uplenila osem potočnih postrvi in šarenk, od katerih so kar bile štiri precej pod najmanjšo dovoljeno mero, dolžine okrog 20 centimetrov. Zaradi navedenih prekrškov in ujetih rib je ribiško čuvajska služba predala postopek ribiškemu inšpektorju, ki je v tovrstnih primerih pristojen za vodenje prekrškovnega postopka. Kršiteljema sledi globa v višini 1.000 in 1.500 evrov.
18 PRIMEROV KRIVOLOVA V času od začetka epidemije covid-19 so zaradi suma, da bo prihajalo do pogostejših primerov krivolova, ljubenski ribiči do-
Nahrbtnik s protipravno uplenjenimi ribami, ki jih je krivolovec med divjim begom odvrgel iz vozila na cestišče.
datno okrepili čuvajsko službo in neupoštevanju znakov prijeli šele
Pribor in protipravno uplenjene ribe krivolovca iz Okonine
obhode. Za lažji pregled obvodnega pasu so kupili tudi termo kamero. Sum se je izkazal za utemeljenega, saj so v tem času odkrili in sankcionirali kar 18 primerov krivolova, kar je toliko kot sicer v petih letih. NAJHUJŠI KRŠITELJ NAREDIL
CELO VRSTO PREKRŠKOV Najmanjše kazni se vrtijo okrog tisoč evrov, najvišjo pa bo zagotovo prejel kršitelj, ki je v začetku aprila po neuspešni legitimaciji pri begu z vozilom oplazil ribiškega čuvaja in so ga policisti po neuspešnem poskusu ustavljanja in
po kar 25 kilometrih lova v okolici Šoštanja. Poleg globe zaradi krivo-lova in uplenjenih rib so mu napisali še kazni zaradi cestno prometnih prekrškov in kršenja omejitve gibanja v času karantene, zaradi neupoštevanja pozivov ribiškega čuvaja in izogibanja legitimacije ter s tem preprečitve dejanja uradne osebe osebi grozi še kazenska ovadba za to dejanje, ki ga policija preganja po uradni dolžnosti in se kaznuje z od tri mesece do dveh let zaporne kazni.
Štefka Sem, fotoarhiv ribiških čuvajev
POKOL OVAC NAD PODVOLOVLJEKOM
Konec preteklega tedna je volk ali trop volkov, lahko tudi trop volka in potepuških psov na območju Poljšaka in pod Križevnikom nad Podvolovljekom pokončal 20 ovc in jagnjet. Zaposleni na nazarski območni enoti Zavoda za gozdove Slovenije so opravila ogled prizorišča pokola in izvedli popis ostankov pokola.
SOBIVANJE VOLKA IN DROBNICE PRAKTIČNO NI MOGOČE
Lastniki ovac so upravičeni do odškodnine, vendar odškodnina nadomesti le materialno škodo, strah in stres pri ovcah pa ostaja. Nekateri lastniki drobnice za-
20 ovac in jagnjet žrtve volka
to že razmišljajo o opustitvi visokogorske planinske paše, saj so-bivanje volka in drobnice v teh razmerah praktično ni mogoče. Vodja območne enote dr. Darij Krajčič je povedal, da ograje-vanje pašnikov, kot ga poznamo drugje, zaradi razgibanosti terena ne pride v poštev.
Štefka Sem, foto: Blaž Presečnik
Pokol se je zgodil na območju Poljšaka in pod Križevnikom nad Podvolovljekom.
22
Savinjske novice št. 26, 26. junij 2020
IZ POLICIJSKE BELEŽNICE
• HELIKOPTERSKI PREVOZ OBOLELE OSEBE
Luče: 19. junija ob 14.25 je posadka s helikopterjem Slovenske vojske z dežurno ekipo helikopterske nujne medicinske pomoči Brnik na krovu poletela v Luče, od koder so prepeljali obolelo osebo v UKC Ljubljana. Gasilci PGD Luče so zavarovali kraj pristanka helikopterja in nudili pomoč reševalcem nujne medicinske pomoči Velenje pri prenosu obolele osebe do helikopterja.
POOSTRENA NADZORA CESTNEGA PROMETA
Minuli konec tedna so policisti na območju Policijske uprave Celje izvedli večja poostrena nadzora cestnega prometa. Tako v petkovem nadzoru, ki je potekal med 12. in 22. uro, kot v sobotnem, ki je potekal med 18. in 6. uro zjutraj, je bil poudarek na psihofizičnem stanju voznikov, v petek so pozornost namenili še voznikom enoslednih vozil.
V	obeh nadzorih so ustavili 769 voznikov. 41 jih je vozilo pod vplivom alkohola, dva pod vplivom prepovedanih drog. Zaradi vožnje pod vplivom alkohola so dva voznika pridržali do streznitve.
V	petek so kontrolirali 46 voznikov motornih koles in kolesarjev. Od trinajstih, pri katerih so opravili preizkus alkoholi-ziranosti, je eden vozil pod vplivom alkohola. Poleg tega so zaznali še dvanajst prekrškov motoristov in kolesarjev.
Posebej izstopajoč primer je bil voznik osebnega vozila, za katerega so v petek popoldne dobili več klicev voznikov, saj jih je z nevarno vožnjo ogrožal med vožnjo po avtocesti v smeri proti Celju. V bližini izvoza z avtoceste za Trojane je povzročil prometno nesrečo z materialno škodo. Voznika, državljana Srbije, so ustavili v bližini izvoza Lopata. Preizkus alkoholizira-nosti je pokazal, da je imel 2,74 promila alkohola v krvi.
44-letnega voznika, ki je z izjemno nevarno in neodgovorno vožnjo ogrožal mnoge udeležence cestnega prometa, so pridržali do streznitve. Zaradi suma storitve kaznivega dejanja nevarne vožnje so ga kazensko ovadili, za ostale cestno prometne prekrške so mu izrekli globo.
Naročniki Savinjskih novic imajo 15% POPUST pri objavah zahval in čestitk.
Kronika, Zahvale, Oglasi
i
J
Kako boli in duša trpi, ko usihajo življenjske moči, to veš ti in tisti, ki ob tebi smo bili.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame in babice
Rozalije JARNOVIČ
18. 8. 1934 - 9. 6. 2020
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste jo spremljali k zadnjemu počitku. Zahvaljujemo se za izrečena sožalja, za darovane sv. maše, sveče in cvetje.
Iskrena hvala monsinjorju Jožetu Vratanarju, hvala osebju doma starejših občanov Gornji Grad, pogrebni službi Morana, sorodnikom ter sosedom.
Vsem, ki ste kakor koli pomagali, hvala.
Žalujoči Sin Marjan in hčerka Simona z družinama
if \ 'M jB*. -A,
Srce je omagalo, dih je zastal, a spomin na njo, bo večno ostal.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, babice, prababice
Marije ERMENC
21. 8. 1925 - 8. 6. 2020
se zahvaljujemo za izrečena sožalja, darovane svete maše, sveče in cvetje. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti in prispevali, da bo njeno slovo nam ostalo v nepozabnem spominu.
Posebna zahvala dr. Blažičevi in patronažnima sestrama Alenki in Poloni za vso skrb in pomoč v času bolezni.
Vsi njeni
Savinjske novice št. 26, 26. junij 2020
23
Pogrebna služba - cvetličarna
>fi MORANA
Tel: 03 7000 640
GSM: 041 536 ¿06 ^ sj	GSM: 041 672 115
amtirt.moranj.si E-mail: info(Simarai>a.ji
AI«Kas"der Stebluviiifc s ^ . Hanilje Hu, 331 i BraatoVte
Za razvedrilo
APLIKACIJA Z NAVEZO
Na srečanju gospodarstva v Velenju je poslovno šarmiral tudi eden direktorjev podjetja BSH Hišni aparati Nazarje Matija Petrin. Ob srečanju s prvo damo mednarodno uspešnega podjetja za brizganje plastike vrhunskega razreda MPT Niko Meh, ki sodeluje tudi z največjimi proizvajalci bele tehnike in hišnih aparatov, je takoj pokazal najnovejšo aplikacijo za komunikacijo in razvoj kadrov, kar je pri MPT prav v tem času top tema, kot nadgradnja kakovosti sistemov. Prav tu pa je vedno in večno zainteresiran tudi Petrin, ki dobro ve, da so lahko pri BSH najboljši v Evropi le z najboljšimi kadri.
RAZPRAVA O MINI DOPUSTU NA MINI DNEVU ZA SAVINJO
Predstavnici Osrednje Knjižnice Mozirje Tatiana Golob (desno) in Maša Juvan sta ob modrem papirju, ki je na mini Dnevu za Savinjo na Rečici predstavljal reko in življenje v njej, sanjali o ribah in daljnih morskih krajih.
Maša: »Tatiana, kam letos zaradi virusa ne bova šli na morje?«
Tatiana: »Tule naju vabijo v Blate. Si že bila tam?«
Maša: »Ali nudijo kake zdravilne kopeli?«
Tatiana: »To ravno ne, imajo pa zdravilne koncerte za dušo. Včasih so to klape žab, včasih pa tudi kake dalmatinske.«
MŠ
ZASLUŽEN ODDIH NA TVEGANIH POHODIH Novak Šukalo, osebni šofer naše sodelavke Marije: »Mi, mladi upokojenci, imamo bolj malo časa za oddih, zato si ga moramo privoščiti, ko si ga lahko. 2ene nas hitro vprežejo v kako delo. Tudi v korona časih se glede tega ni nič spremenilo.«
Natakar Domen Lokan v gostilni Pr' lampi v Lučah: »Tole z novim koronavirusom se pa zdaj že pošteno vleče. Ali se ne bo nič postaral?« Novak: »Vse je še v zraku. Na žalost še vedno tudi virusi.«
24
Savinjske novice št. 26, 26. junij 2020
Križanka, Informacije
KROSjJft
■ 'ACIH-J: noeuEhJE LESA
Ci; itHjinKi. iTEIKE
MLADINSKA KNJIGA MESECA V KNJIŽNICI MOZIRJE
Simona Semenič: Skrivno društvo KRVZ
Mladinski roman o prijateljstvu med vrstniki in medgeneracijskem sodelovanju je mladinski prvenec pisateljice Simone Semenič, za katerega je v začetku leta prejela Modro ptico, nagrado Mladinske knjige za najboljši mladinski roman.
Nenavaden, a privlačen slog pisanja in napeta zgodba uspešno nagovarjata prednajstnike. V zgodbi dvojčka Kaj in Iza ter njuna najboljša prijatelja Črt in Vid skupaj odkrivajo skrivnosti skrivnega zemljevida. Ta jih popelje v čarobni svet zmajev in rastline, ki je ključ za zmajsko dolgoživost in njihovo preživetje. Avtorica skozi zgodbo mladim bralcem spretno predsta-
vi Ljubljano in njeno zgodovino, hkrati pa jih prepriča, da je tudi v našem svetu marsikaj nemogočega mogoče.
Stovjrček: KAVLA - rumena toleists; PISTOIA - Mesfcj v TtBfcan . flADAM Ahtr - Kretski «ralj vgržki mitokjci' :
Rešitev prejšnje križanke (vodoravno]:
SKOBEC, COE. POVEZANOST. ESEN, RAMifvJ, CISTA. BARA. tf, AL A IN, MERVLSTREEP, OSNE GAC1L, OLTAR ISKRA, IDA, SIROMAK, VIRK. C T ASESOR, ZABAUETA. MESTNAMSA. ODIN AKKA, LEDAR, ROKA
KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 27. številki SN
Ime in priimek: Naslov:_
Vsebina oglasa (do 10 besed):

Savinjske novice št. 26, 26. junij 2020
25
Napovednik, Informacije, Mali oglasi, Oglasi
Napovednik dogodkov	
Petek, 26. junij	ob 20.30. Lovski dom Rečica ob Savinji Prireditev Sen kresne noči
Sobota, 27 junij	ob 9.00. Bohačev toplar v Nazarjah Koncert vokalne skupine Sončnice
Nedelja, 28. junij	ob 15.00. Športno igrišče na Rečici ob Savinji Igre med naselji
Ponedeljek, 29. junij	ob 9.30. Medgen borza Rečica ob Savinji Skok v počitnice
Torek,	ob 9.30. Medgen borza Rečica ob Savinji Skok v počitnice
30. junij	ob 10.00. Medgen borza Rečica ob Savinji Dopoldanska čajanka
Sreda, 1. julij	ob 9.30. Medgen borza Rečica ob Savinji Skok v počitnice
Četrtek, 2. julij	ob 9.30. Medgen borza Rečica ob Savinji Skok v počitnice
	ob 18.30. Medgen borza Rečica ob Savinji Predavanje Recept za uspešno sodelovanje s komerkoli
BI RADI ŽE MED ŠOLANJEM SPOZNALI SVOJE DELO, SODELAVCE IN HKRATI IMELI STALNI VIR PRIHODKOV MED IZOBRAŽEVANJEM?
PRIDRUŽITE SE IMAM PREK SPREJEMA KADROVSKE ŠTIPENDIJE ZA POKLIC
BOLNIČAR - NEGOVALEC M/Ž IN ZDRAVSTVENI TEHNIK M/Ž.
*DGOS
■JSTVMTHd PillOAmn
Pišite nam na : kadri@deos.si telefon : 080 2737 DEOS, d,o,o,H Center starejših Gornji Grad
◊ KMETJE, GOZDARJI
Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376.
GP Brlec d.o.o., Prihova 95, 3331 Nazarje.
ŽIVALI - PRODAM
Mesnate prašiče od 100 do 130 kg, z možnostjo dostave, prodam; gsm 041/561-893.
Prašiče, najboljše mesnate pasme za dopitanje na večjo težo, Fišar; gsm 041/619-372.
Prodam 8 mesecev brejo telico si-mentalko, pašno; gsm 041/216-648. Prodam telico sivko pred telitvijo, dobrega porekla; gsm 041/239-017.
Prodam cisterno za olje 2.000 l, novo; gsm 031/807-096.
VOZILA - PRODAM
ŽIVALI - KUPIM
Kupim kravo, telico za zakol, dopi-tanje in teličke, bikce nad 100 kg; gsm 031/533-745.
Kupim krave ali telice za zakol, prodamo prašiče nad 100 kg; gsm 031/832-520.
DRUGO- PRODAM
Prodam metrska cepljena drva, bukev, gaber, drv je dobro klaftro; gsm 031/229-154.
Prodam lita platišča 16 col, 5x112, et45, z gumami ter lita platišča 17 col, 5x112, et43, oboje original; gsm 040/684-238.
Prodam balirko za okrogle bale, hribovski model in kosilnico bcs, 127 greben; gsm 041/372-040.
Prodam skuter kymco 49 cm, letnik 1999; gsm 041/962-546. Prodam traktor new holland TL 100, l. 2006, klima, prednji nakla-dač, 6.700 ur, power shuttle, 18.590 eur; gsm 051/707-097. Prodam opel astro 1.4, letnik 2000, 107.000 km prevoženih, lepo ohranjena; gsm 070/870-321. Prodam ford fiesto, starejši letnik, 80.000 km prevoženih, lepo ohranjena, vlečna kljuka + zimske gume; gsm 070/446-168. Prodam citroen C4 cactus, 1. lastnica, 66.000 km prevoženih, l. 2016; gsm 070/707-038. Prodam mercedes vito 122, avto-matik, 5 sedežev, tovorno vozilo, l. 5/2014, 190.000 km, servisiran; gsm 040/684-238.
VOZILA - KUPIM
Kupim starejše japonsko vozilo, lahko slabše ohranjeno; gsm 041/672-768.
Kupim traktor 30-80 KS, dobro plačilo; gsm 030/419-790.
14. MARATON ALPE SCOTT
Maraton odpovedali
Iz piar službe Maratona Alpe Scott so sporočili, da so zaradi dodatnih zahtev pri prehodu meje, ki jim organizatorji ne morejo ugoditi in so posledica spremenjenih razmer glede novega koronavirusa v regiji, primo-rani tradicionalni kolesarski maraton odpovedati. Vsem že prijavljenim kolesarjem bodo povrnili startnino.
Maraton okoli Kamniško-Savinj-skih Alp bi potekal v nedeljo, 5. ju-
lija. Tekmovalci bi krenili in se vrnili v Kamnik ter se spopadli s prelazi Jezerski vrh, Pavličevo sedlo in Črnivec. Med zmagovalce maratona se je kot prvi leta 2007 vpisal Andrej Marovt Helešic z Ljubnega ob Savinji. Trasa pelje skozi enajst občin. Največja udeležba na maratonu je bila leta 2011, ko se je s starta pognalo 705 kolesarjev.
ŠS
26
Savinjske novice št. 26, 26. junij 2020
Oglasi
EXTRA
PO LETNA AKCIJA!
Barvni strešniki
POLAK € I v 7 barvah
6,60 i/m*
Sivi
strešniki 5,60 t/m2
PROIZVODNJA STRESNI KOV Z NAJSODOBNEJŠO ŠVEDSKO TEHNOLOGIJO ZT
AKCIJSKE CENE!
Betonski izdelki
¿idaki, betonske cevi. dimniki, skarpnlki, izdelki po naročilu
Transportni beton
0 03 5885065 © C07 337 / 041 776 3ñQ © betonski izdei.ki pola k. H: sicL.ntä
www.poLoik-stresniki.si
Savinjske novice št. 26, 26. junij 2020
27
C I ITI G meseca
Zgornje Savinjske doline
Tednik Savinjski* itnvl« n ld.dfu ■ ■ num liuena-meír'Cii Zgmnjs Svinjske dol me, Ob tujini akciji' Iwsle i i^r-. I vsemi itnuiiJ inéscra ira¡aitibraJktblii^:LiiÍ®éty Zjjíti . '.Savinjski dohn« 2C>20.
Kandidati /■ i lint mtsei'ü jutiij.i ^tlíit id t^i Liuviutlnujii vd'stíníiii redu priimkov):
Andreja Ca%7c|
iz Ljubila )r vyi(f¡ i i-r.i.iin kluba ni thi-kiKaritas Spi pni h1i |> 11 in" ■ ■ I. ......i : l>| so hii ii.'.ilic- ■ K.ii it,i\
í-111: ji- šr:. ■! k; L-: ¡(f i: i: Hj Uy Jhf ti pj¡¡je t<f] jil« M (I liMi: i¡VV ■ I ;j¿I |!H'if HH'tn k' |!1»Í iin-'k üa LtJriL-ili,'
otroke In mladim*. V tjjlhuvcfn programu pouku* d« brjlrtl spodbud SlomiittJVo h rain > ¡Jriíniirjí a -.)ii lisie lil r>J.«hí):.i.
"VI .11: i i .i Petrin
ici.'ík-n uJ -.1 in-klorjcv (tuilitUn Hiü I tiri I ¡ijhirjll Nazarje, Lnl¡¿dUOren /.<i M-Jiní Efló pddrotji! UmeAjinu lodietjc Je v sklopu obeléis ;im| I 50 ktn^Li dritibe iiofliriSJC ^ornJesavlnJsi»niu adravsivnitriiu domu Naza^e SOiLsoíevrwia haki :<■.-■'■ aparatov 11 medicino déla 1:1 Mmiiílvimi pa|u I " risa-: tvnw i iiiivn oimíko IgriMif.
Pu itr, | Kri i Kili UD
vi Nazar i je ■ 1.1 L-n otl rll-iiLui^v št .nLf ■ ilu mi Fakuirett z,n kmetijstvo in hiasistemske vede mariborski univerze, kjerrj!Vi;j¡uívtoiumiamií poljíkojfi robo lil t ¿íintiiont, da bi i/builh.iL hJirosi. UÍInfcínvitast !i: k.i knvnst kmetijskih npmvii Js
11:. 'JI 111 ni!-. M i-. j' 111!- i -II ■! 111, nt : I n 1.....111 :r 11 h |irtiJ|JnJ,
!:i Si- n : n >-"Liri« ■ Sln.J. 1 I :ni7.'iii;j....., fcj -,r
ilbnijj z niitTiifjii nvlonuin mil; obotdv i1 kmetijstvu
FraafsfcGanhidTIrSeh ^ ^^
I Gntr.ii'^.L G.'.id.i j<: osvojil h;l«v r:.ij tportnika invJiil.i
Mestne clrfine Veltnjeia leto 2019. Cbn Ssreiskejp • ^H illUÍtVJ Siniv. Lim i-.i swtwfiem |>IWlStVU v	jd
■ivslr.il!.ki m "iyi I ni^m ivsvnjS-3, jmrato z '/rnčnn piiskn ^
stoje in si tnko z¡(gDtnvil n¡istü| .¡.i 16. pufctiiili aB	■ : *
parMIropuliVJli ijrnh, ki ínula leu. ¿üil v u
T Leni Zafe
j« Cjan SSk Ljubno ob Ssh'mjl El'C, ki |l- ptrsial n:n ípos-nsikDh int i ,1 . v 20 ¡.5 MaífwsLI» pnsluíUi 0(t||fnhnJ ezultatl vjadnli sezmi: lil: . I. .Í1-: mi
ir.1- r.ii.i míi.iim i-.i i. S;iMi SP vsi.............poletih in
doseženo Z. ■>= i-:.-:■ ■ n.i posamični ri-kiri M1 v S,i|qnni Vrpi ¡tokl m-.'hi- i i- lii niifuspiíSrEjii simvenski smufarsU sknkaJeci wojeplm »kupnim 0. mestum seSii'i- k« Bfl-

finolrirt spodnjo j^as ■ i rn in |o Mfi inrka, 30. junija fj¿íl)iL<j Ii.j Sjvinjskß.iJiüiicL ,imihélska ees Lis '¿,3330 Mo/irjii. '■■ÍL-d uüíbistiü prispelimi glasovnicami Iwmo izžrei^ali dobitnika pipaktiíné nagrade,
Zea jme meseca junija 2020 glasujem zs
Moje ime ¡n priimek;
Moj nastov;
Te i./GSM:
05 -i d: r-aoi J.J).
ŽAGANJE, S KOPU A NJE IH PRODAJA LESA
Spodnji t™ 39, 3342 Gs.rnjl Graa
T9l.: (03) 584 -21 '3! -fldh.: l/-il I-2J0, Jd>.s: (03) 5S-1 35 55, frjnt.ogrjtii^sHil .--Kit
fiait Jn.-iinskc (»djLtjt je !)llo Lii^intfiiijfTO (c(a iM3 Tjkr^-.ru	j..
twL=i ri7\11 p'iviA]^ ! a.
\y riidnjiii Irt h p-=i se ]e iisiii eeiamrH^.t
preusmerila v rzdelav« lepljenega lei-3.
Kvaliteten smrekov in macesnov les Iz
slim.DShrh gozdov prL-di-tilmO v lupljtne crentRnte, hi s« upnr^bljAjo pri izdeiavi akenr vr^t in ostrešij.
i-i^r,
Srer<oitensí-, ip,

äi'.iüumittraiJ
UkvärjBinb sei eirtv'o
vrtne tii^i? m oí La le i/dti k-
lesaifi 7ri-'lavovrtnihh-it
kot so vrtne garniture,
in oslalih izdelkov íó
nadstreski ill paviljoni
okölico vašega doma
zdekijemo po nafotiiu.
Kontakti ra te nos lahko preko telefona 041 354 567 in emaila bra n k o,s tensa k® <jmarL.com