rueuiios pirniro t |inum
Leto XIX., £t 273
Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva 5
—	Telefon St 3122. 8123, 8124, 31%. 3126.
Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen-burgova uL — TeL 3492 in 2492. Podružnioa Maribor: Grajski trg 7.
Telefon St. 2455. Podružnica Celje: Kocfloova uliea 2.
—	Telefon St 190.
Računi pri pošt. ček. zahodih: LJubljana St. 11.842, Praga Oslo 78.180. VVien St 105.241.
Ljubljana, četrtek 24. novembra 1938
Cena t Din
Izhaja vsak Ha« razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Din 25.—, Za inozemstvo Din 40.—_
Uredništvo:
Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123,3124 3125. 3126. Maribor, Grajski trg St. 7. telefon St. 2455, Celje, 8trossmayerjeva ulica štev. 1, _telefon St 65._
Rokopisi se n« vračajo
Židovski problem
Velik del sodobnega sveta se trdovratno brani načelne borbe. Osobito velja to za vodilne faktorje zapadne demokracije, ki «e vso zadnjo dobo krčevito oklepajo odklanjanja vsega, kar bi se mo^lo tolmačiti kcxt uvajanje načelnih vidikov v orientacijo zunanje politike. To delajo iz bojazni, da bi s tem poslabšali mednarodni položaj, povečali napetost med različno usmerjenimi državami ter otežili sodelovanje z njimi. Toda ta prizadevanja nikakor niso kronana z uspehi, marveč se zdi prav nasprotno. Na drugi strani pa je prav tako značilno, da načelni vidiki kljub vsemu silijo na dan in da se uveljavljajo v mednarodnih pogajanjih ter sporih v čim dalje večji meri.
Židovsko vprašanje* je eden od takih ali vsaj podobnih primerov. Čim dalje bolj se razrašča fatalni pomen sporov, ki se zbirajo okrog načelnega gledanja na židovski problem. Iz razmeroma malih sporov rastejo veliki konflikti, rastejo nasprotja preteče velikega obsega in se prevračajo v velike mednarodne napetosti. Iz dveh izvirov izhajajo te napetosti, iz Nemčije ter iz Palestine. Nekdaj sta bila to dva čisto ločena problema, a zdaj nastaja čim dalje več stikov med njima in afera se razvija v mednarodni konflikt prve vrste. Diplomatski odnošaji med dvema velikima velesilama. Nemčijo in Ameriko, so se napeli in zavzeli oblike, ki se le težko še imenujejo normalne. Arabski svet je za vse svoje dežele in za vse svoje rojake proglasil bojkot vsega, kar je židovsko, pridružil pa mu hkrati tudi afront zoper Ameriko.
Ko se je začel moderni cionizem. so bili zanj nedvomno povsem drugačni pogoji nego dandanes. Ali so bili boljši: ali slabši, je težko reči, prav gotovo pa so bili takrat za Žide na splošno boljši časi. Le po pokrajinah, kjer je bilo židovsko prebivalstvo preobilno zastopano, je vladala med Židi velika revščina, kakor vlada še dandanes. Zato se je tamkaj oglašala silna težnja po izseljevanju in zares se je javljalo leto za letom več židovskih izseljencev, zlasti iz predelov, ki so bili nekdaj pripadali Poljski. Velik del se je obrnil v srednjo Evropo in se naselil zlasti med Nemci in s tem silno povečal odpor zoper židovski element te serije, ki se je označeval z velikim odporom kot »Ostjuden«. Najbolje so zadeli oni novejši odseljenci, ki so se podali čez Ocean in stvorili močne židovske oddalke v ameriških vzhodnih mestih, osobito New Yorlcu. Toda nasilnih nastopov Evropa takrat drugod ni poznala kakor v Rusiji, odkoder so se »pogromi« proslavili in ostali kot termin mednarodne politične polemike še •danes po vsem svetu znani.
Moderna nemška akcija proti Zidom je od stare ruske različna in pred vsem brez primere bolj radikalna, sistematična in načelno izdelana. Nekdaj so trdili, da je nemogoče izvesti do zmagovitega konca in uspeha protižidov-sko akcijo, češ da je mednarodni židovski kapital tako močan in s časopisjem tako podprt, da bi borbe z njim in njegovim vplivom ne prenesla nobena država. Nemci hitlerjevske ere so pokazali, da si upajo lotiti se tudi takega podjetja. Njihova načelina in sistematična borba bi nemara niti ne sprožila tako silnega odklonilnega od-jrteva, ako je ne bi izvajali v tako ostrih oblikah. Povečano medsebojno nezaupanje, osobito pa užaljenost Amerike, je najvidnejša posledica tega nastopa.
Ze dolge tedne očitajo Nemci demokratičnim silam, posebno kolonialnim državam, da se zgražajo nad nemškimi protižidovskimi odredbami in zakoni, sami pa da ne žrtvujejo prav ničesar, da bi pomagali dejansko reševati židovsko vprašanje. Čeprav razpolagajo z ogromnimi, po večini slabo poseljenimi ozemlji, posebno s kolonijami, se ne lotijo praktično problema in ne naselijo židovskih beguncev na svojih teritorijih. Z mnogih strani se je naglašalo kot posebno karakteristično, kako malo pozitivnega rezultata so dale dosedanje begunske konference, ki so zasedale na pobudo samega Roo-sevelta, dasi je bil problem postavljen nad vse konkretno in preprosto in bi bilo kratko malo samo treba za izvedbo nekaj žrtvovati Šele sedaj se kaže sprememba in po raznih državah se razmotriva vprašanje, kje in kako naseliti židovske begunce, ki prihajajo in b^do še prihajali.
Kakor se vedno bolj kaže, protiži-dovski pokret z nemško akcijo še nd zaključen. Čedaffije bolj je videti, da se tudi druge države pripravljajo, da svoje dosedanje ukrepe v tej smeri ojači-jo in razširijo, dočim je mnogokje drugod težnja, da poskusijo vsaj neko število Zidov potisniti čez mejo. Podoba Je, da se bo ta proces še poostril, razširil in stopnjeval v raznih smereh. Zaikaj z rastočo nacionalizacijo vsega življenja, tudi gospodarskega, se po-
IMREDYJEVA VLADA V KRIZI
Zanimiva seja parlamenta, o katere izidu pa si vesti zelo nasprotujejo - Vlada v v ečini ali manjšini
Budimpešta, 23. nov. o. Razkol v stranki vladne večine, iz katere so včeraj izstopili vsi konservativni poslanci, je bil odločilnega pomena za nadaljnji razvoj notranjepolitičnih razmer na Madžarskem. Na današnji seji parlamenta so združeni opozi-cionalci v zaletu zrušili lmredyjev režim. Sodeč po ostrih izjavah posameznih govornikov se je regent Horthy že pred usodnim glasovanjem v poslanski zbornici odločil za spremembo vlade. Imredyeva vlada je v zadnjem času ubrala smer k avtoritativnemu sistemu. Imredy sam naj bi postal nekakšen vodja Madžarske. V tem je tudi vzrok njegovega današnjega padca, po katerem bo po nekaj mesecih vladanja bržkone zopet docela izločen iz madžarskega političnega življenja.
Današnja dopoldanska seja parlamenta je bila zelo burna. Predsedoval ji je član vladne stranke Kornis. Prvi opozicijski govornik je bil bivši notranji minister Sztra-niawszky, ki je v dolgem govoru kritiziral delo vlade. V svojem govoru ni podal ni-kakih jasnih izjav, nego je v njem nanizal celo vrsto aluzij, ki pa so bile vendar vsem razumljive. Imredy, bi moral, je dejal, voditi v interesu države povsem drugačno politiko, kakor jo vodi sedaj. Kdor hoče na Madžarskem vladati po ustavi se mora opirati na večino, v duhu ustave pa je potrebno, da se agrarna reforma takoj izvede.
Ob priključitvi severnih madžarskih krajev so bile podane značilne izjave. Iz
njih je bilo mogoče sklepati, da bo zavel na Madžarskem nov duh, min. predsednik pa je ostal le pri izjavah in pri ambiciji, da postane voditelj, kar pa mu ne pristoja.
Vodja malih kmetovalcev Eckhardt se je pridružil izjavam Sztraniawszkega Poudaril je, da je imel lmredy v rokah veliko srečko, ki so jo plačale prejšnje vlade, da je z njo zadel, si napravil veliko bogastvo, da pa je v hipu bankrotiral. Sedaj ne zasluži več zaupanja države. Ce mora Madžarska imeti svojega voditelja, tedaj je treba reči, da ga že ima, ker ga ji je bog dal. (Navdušeno vzklikanje regentu Hor-thyju.) Na Madžarskem se mora voditi politika v duhu Gobbelsovih idej, politika krščanstva, nacionalizma in socialnosti. Ko je Eckhardt ponovno poudaril, da vladi ne zaupa, je vlada zahtevala glasovanje o predlogu, da bi poslanska zbornica prešla na dnevni red in priznala mandate gomje-madžarskih poslancev, ki so bili izvoljeni še v okviru češkoslovaške republike.
Imredy je pri tem utemeljeval svojo politiko in poudaril, da namerava z zakonskimi uredbami urediti razmere v novih pokrajinah. Glede Karpatske Rusije je izjavil: Spričo spoznanja zunanjepolitičnega položaja ne moremo slediti nepremišljenim akcijam, za katerih uspeh ni nobenega jamstva. Nato je še pristavil, da namerava pripraviti tudi volilno reformo ln do kraja izvesti svoj delovni program.
Pariški sestanek
Predsednik angleške vlade Chamberlain In zunanji minister Hali£ax sta prispela včeraj v Pariz
Pariz, 23. nov. w. Mm. predsednik Chamberlain in zunanji minister Halifax sta ob 14.30 prispela v Calais. četrt ure pozneje sta z ekspresnim vlakom nadaljevala pot v Pariz. Kmalu potem, ko je vlak krenil lz Calaisa, je prišlo do malega Incidenta. Neka ženska je potegnila zasilno zavoro, češ da je po pomoti stopila v napačni vlak.
Ob 17-44 sta Chamberlain in Halifa* s svojim spremstvom prispela v Pariz. Na
kolodvoru so angleške goste sprejeli predsednik Daladier, zunanji minister Bonnet, angleški poslanik v Parizu Phipps, francoski poslanik v Londonu ter zastopnik predsednika republike. Na vsej poti e kolodvora do angleškega poslaništva, kjer bosta stanovala Chamberlain in Halifax za svojega bivanja v Parizu, je velika množica prirejala angleškima državnikoma prisrčne ovacije.
Pičel Daladierov uspeh
Finančni odbor parlamenta je le z dvema glasovoma večine odklonil predlog za nezaupnico vladi
Pariz, 23. nov. k. Splošno nerazpolože-nje, ki je nastalo v zadnjih dneh po vsej Franciji zaradi nove finančne in socialne politike sedanje vlade, je prišlo snoči prvič do vidnejšega izraza v seji zborničnega finančnega odbora, na kateri bi vlada kmalu ostala v manjšini. Kakor vse kaže, je treba pripisati Daladierovi intervenciji in njegovim zunanjepolitičnim argumentom, da vladi v tem odboru ni bila izražena nezaupnica.
Vlada je odboru predložila v razpravo in odobritev svoje zadnje davčne in socialne odredbe. Finančni minister Reynaud je podrobno obrazložil finančni položaj države in nevarnost, v kateri se je znašla francoska valuta. Med drugim je poudaril, da je bil po prvotnih ocenah že v pričetku tekoče poslovne dobe primanjkljaj proračunan skoraj na 9 milijard frankov. Z odredbami vlade bo mogoče doseči proračunsko ravnotežje, čeprav se je medtem primanjkljaj še povečal.
O Reynaudovem ekspozeju se je razvila izredno dolga debata, v kateri so predlagali socialisti, naj se ne odobri. Po intervenciji Daladiera, ki je med drugim poudaril, da bi moral v primeru nezaupnice vladi v odboru izposlovati odgoditev za danes napovedanega obiska angleških državnikov, ker bi jim po nezaupnici prav za prav ne bil enakopraven, je odbor z 20 glasovi proti 18 odklonil socialistični predlog. Pet članov odbora se je glasovanja vzdržalo. Takoj zatem so radikali predlagali sprejem vladnih odlokov, ki so bili odobreni s 25 glasovi proti 16. Glasovala nista dva člana odbora.
vsod odpora razkol med Židi in večinskimi narodi, med katerimi živi dia-spora.
Prav iz istih ali vsaj iz podobnih razlogov se tudi marsikatera država danes brani sprejeti židovske begunce, dasd bi nemara drugače ne bila za nje nerazpoJožena. Zato so na zapadu in v Ameriki prišli do edino pravilnega zaključka, da je treba Zide naseliti na kmetih in jim omogočiti novo domovino na enakih gospodarskih temeljih, kakor so si jo zgradili drugi narodi, ne pa samo na gojitvi meščanskih pdklli-cev. Kadar bo do kraja prodrlo spoznanje te nujnosti, se bo židovsko vprašanje vsaj do polovice približalo zadovoljivi rešitvi. Pri tem je stranskega pomena, katere dežele se odbe-rejo za naselitev.
Z istega vodika pa je sedaj tudi palestinski problem osvetljen na novo v židovsko korist. Potreba po obnovi židovske domovine v Palestini je dobila večji pomen, naravnost življenjsko nujnost. Toda vzporedno s tem se je po-
Ne glede na ta izid je napravil dramatični potek seje v politični javnosti senzacionalen vtis. O vladnih uredbah bo v decembru razpravljala poslanska zbornica, vprašanje pa je, ali se bo notranjepolitični položaj dotlej toliko spremenil, da bo Daladier lahko računal z zmago tudi v plenu-mu.
Splošna enodnevna
protestna stavka
Pariz, 23. nov. o. Kovinarsko delavstvo v Valenciennesu je proglasilo enodnevno stavko kot protest proti vladnim davčnim in socialnim ukrepom. Vest o stavki je izzvala veliko pozornost. Na prizadevanje komunistične stranke se tudi ostalo industrijsko delavstvo po vsej državi pripravlja za slično protestno stavko. Propaganda zanjo bo dosegla vrhunec v pričetku prihodnjega tedna. Kakor »e kaže, bo napovedana enodnevna splošna protestna stavka za prihodnji petek ali soboto. V stavkovni pokret bodo pritegnjene vse politične in strokovne organizacije socialistične in komunistične stranke v Franciji, bržkone pa bodo sodelovale tudi nekatere druge levičarske skupine, ki jih sedaj zastopata v vladi ministra de Monzie in Pommaret. Glede na to sodijo, da bosta ta dva ministra že ta ali pa najkasneje prihodnji teden podala ostavko. To bi pospešilo krizo francoske vlade, ki jo nekateri napovedujejo že za soboto. Kakor se kaže. se bo položaj razčistil bržkone še pred sestankom poslanske zbornice.
Pri glasovanju je vlada ostala v manjšini. Za vlado je bilo oddanih 94 glasov, proti njej 115 glasov, 50 poslancev ni bilo navzočih odnosno ni glasovalo.
Imredy se je nato takoj odpeljal k Horthyju in mu izročil ostavko vlade. Zanimivo je, da so se takoj po ostavki vlade sporazumeli Sztraniawszky, grof Bethlen ln vodja malih posestnikov Ty-bor Eckhardt, ki so bili zadnja leta sprti. Temu sporazumu pripisujejo politični krogi velik pomen.
Položaj je trenutno še nejasen. Vlada razpolaga v zbornici le s 103 mandati. Zato tudi iz čisto tehniških razlogov ni verjetno, da bo Imredy znova dobil mandat za sestavo kabineta, če pa Horthyju zlepa ne bo uspelo najti pravega mandatarja bo nedvomno razpustil parlament. Vlado z volilnim mandatom bo v tem primeru skoraj gotovo sestavil Sztraniaw-szky. Po mnenju nekaterih krogov bo prišlo do kompromisne rešitve in se bo sestavila koalicijska vlada, ki se bo opirala na dosedanjo vladno večino, na krščansko in maloposestniško stranko. Taka vlada bi vsekakor opustila desničarsko orientacijo.
V vsakem primeru pomeni današnji padec vlade, ki je bil po svoji zunanji obliki edinstven v parlamentarni zgodovini povojne Madžarske, zmago tradicionalističnih madžarskih teženj nad narodno-socialističnlmi.
Drugo štetje glasov izkazuje za vlado večino
Budimpešta, 23. nov. w. Uradna madžarska agencija poroča, da so po prvem glasovanju v poslanski zbornici naknadno ugotovili, da je bil prvotno objavljeni rezultat netočen.Pri drugem šteju glasov so ugotovili, da je glasovalo za vlado 115, proti vladi pa 94 poslancev.
Seja vlade in opozicije
Budimpešta, 23. novembra. Takoj po seji poslanske zbornice je ministrski predsednik Imredy sklical sejo ministrskega sveta. Po seji je odšel k regentu Horthyju, ter ostal pri njem nad tri ure. Razpravljala sta o novem položaju. Razširile so se vesti, da je Imredy podal ostavko. To pa se je izkazalo za neresnično. Po avdiencl predsednika vlade pri regentu Horthyju se je ponovno sestal ministrski svet, ki ob uri, ko to poročamo (21.30), še traja Na seji ministrskega sveta se bo odločilo, ali bo prišlo do ostavke vlade. Iz vladnih krogov zatrjujejo, da vlada ne bo podala ostavke, marveč da bo poslala parlament na počitnice in vladala dalje brez parlamenta na osnovi pooblastilnega zakona
Med tem ko zaseda ministrski svet, so se sestali v parlamentu na eni strani pristaši vlade, na drugi strani pa pristaši opozicije. Vseh 67 poslancev, ki so izstopili iz vladne stranke, se Je pridružilo opoziciji. Vodijo so pogajanja za osnovanje enotne opozicijske stranke pod vodstvom Tibora Eckhardta. V tej stranki bi se združili neodvisni mali kmetje, del krščanske gospodarske stranke in 67 poslancev vladne stranke, ki so prešli v opozicijo.
1 Francosko-nemška
izjava o nenapadanju
Podpisana bo še ta mesec ob Ribbentropovem obisku
v Parizu
večal arabski odpor, ki dobiva od zunaj iz znanih smeri čim dalje večjo pobudo, pa nemara tudi pomoč. Velika Britanija je opustila misel na razdelitev Palestine na dva dela. toda njena fiksna ideja, doseči med Zidi in Arabci sporazum na osnovi neposrednih razgovorov na bližnji konferenci v Londonu, težko da bi dovedla do uspeha. zakaj Arabci niso postali prav nič bolj popustljivi. Palestinski spor se tako razrašča v nevarne dimenzije, pred vsem s tem, da se je z arabske strani postavilo geslo bojkota zoper Zide po vseh deželah, kjer bivajo Arabci Ker je komaj mogoče dvomiti, da bodo besedam in sklepom sledila dejanja, se tako odpira verjetnost, da bo svet poleg nemških dobil še arabske židovske begunce. A arabski svet leži na obeh straneh Sueza... Tu so konflikti, ki jih tudi London ne bo mogel rešiti več samo s pogajanji, a kako naj jih reši, o tem si bodo morali državniki v Londonu beliti glave še dolgo in bolj uspešno nego dosedaj.
Pariz, 23. nov. o. V uradnih krogih potrjujejo, da bosta Francija ln Nemčija v kratkem podpisali skupno Izjavo, ki bo podobna deklaraciji, katero sta podpisala Hitler in Chamberlain v Monakovem. Francosko-nemška deklaracija bi vsebovala priznanje sedanjih mej, obvezno posvetovanje za primer spora ln končno izjavo o nemško-francoskem prijateljstvu. Nemški zunanji minister Ribbentrop bo ob koncu meseca prišel v Pariz, da podpiše to skupno izjavo.
Pravi namen deklaracije naj bi bil oživ-ljenje Chamberlainovega monakovskega eksperimenta. Chamberlain naj bi se ž njo prisilil, da bi sodeloval s totalitarnima državama, ki bi ga podprli v borbi proti opoziciji. Zato naj bi bila francosko-nemška deklaracija za angleški notranjepolitični razvoj večjega pomena kakor za francoski.
Medtem je novi francoski poslanik v Berlinu naletel povsod na velike simpatije. Splošno ga smatrajo kot zastopnika monakovske Francije, nobenega dvoma pa ni, da bodo vse te simpatije namah skopnele, čim bo le malo pokazal, da zastopa prav za prav močno Francijo, ki noče izgubiti nobenega mandata nad bivšimi nemškimi kolonijami.
»Epogue« presoja vso novo nemško politiko v odnosu do Francije s posebnega vidika. Nemci zahtevajo razpustitev komunistične stranke v Franciji, da bi potem njihova propaganda zavzela njeno mesto v vrstah francoskega delavstva. Tudi francoski nacionalisti zahtevajo izločitev ruskega vpliva iz francoske notranje politike, ne bodo pa dopustili, da bi ruski vpliv nadomestil nemški vpliv. Le močna, neodvisna vlada, ki bi bila sposobna osvoboditi Francijo vseh tujih agentov, bi bila kvalificirana za razpust komunistične stranke. Tudi »Populaire« razpravlja o teh skritih nemških name-
rah in pripisuje razpletu notranjih ln zunanjih političnih dogodkov v bližnjem času velik pomen.
Odmev v pariškem tisku
Pariz, 23. novembra h. Že jutranji listi kažejo, kako reagira francoska Javnost na pričakovano nemško-francosko deklaracijo. Pričakovanje te deklaracije Je zasenčilo celo obisk angleških državnikov. Popoldanski listi napovedujejo obisk nemškega zunanjega ministra Ribbentropa že za prihodnji ponedeljek. S tega vidika presojajo danes tudi francosko-angleške razgovore. »Intransigeant« podčrtava dejstvo, da se stališče Nemčije in Italije do Francije in Anglije bistveno razlikuje. Nemčija se približuje Franciji in odtu-juje Angliji, dočim kaže Italija vedno večje simpatije za Anglijo in ne razpoloženje do Francije. List smatra, da v tem primeru ne gre za premišljen in dogovorjen manever napram francosko-angleškemu bloku. Tak manever bi bil brez smisla, ker Francija ne bo ničesar storila brez pristanka Anglije, prav tako pa Anglija ne bo prevzela nobene iniciative brez pristanka Francije.
Ribbentrop pojde v Pariz prihodnji teden
Berlin, 23. nov. h. V merodajnih berlinskih krogih vesti o potovanju zunanjega ministra Ribbentropa v Pariz in o skorajšnji objavi skupne francosko-nemške izjave, ki bo nadomestila nenapadalni pakt, niti ne potrjujejo, niti ne zanikajo. V poučenih krogih pa se doznava, da bo Ribbentrop konec prihodnjega tedna po obisku v Rimu odpotoval v Pariz ter bo pri tej priliki podpisana in objavljena slična francosko-nemška izjava, kakor sta jo podpisala in objavila po monakov-k' konferenci Hitler in Chamberlain.
Obisk kralja Karola pri Hitlerju
Berlin, 23. nov. A A. Rumunski kralj Karol in prestolonaslednik Mihael bosta jutri obiskala kancelarja Adolfa Hitlerja v Berchtesgadenu.
Bukarešta, 23. nov. o. »Cuventul« poroča, da se gospodarska pogajanja med Rumunijo in Anglijo uspešno nadaljujejo. V kratkem bo odpotoval rumunski gospodarski minister Constantinescu v London, kjer bo podpisal pogodbo, po kateri bo angleška vlada jamčila rumunski za 25 milijonov funtov uvozniskih kreditov.
Italijansko-nemška kulturna konvencija
Rim, 23. nov. o. Danes sta zunanji minister Ciano in nemški poslanik Macken-sen podpisala nemško-italijansko kulturno konvencijo, ki ima 30 členov. V njej se navajajo ukrepi, ki jih bosta nemška in italijanska vlada odredili za kulturno zbližanje obeh narodov. V Nemčiji in Italiji se bodo ustanovili posebni znanstveni zavodi v ta namen. Na visokih šolah se bodo pomnožila italijanska lektorska mesta. V Berlinu se bo ustanovil poseben seminar za italijansko zgodovino, na srednjih šolah obeh držav se bosta nemščina odnosno italijanščina poučevali v onem obsegu kakor francoščina. Srednješolske učne knjige se bodo v obeh državah izpremenile v duhu novih fašističnih in narodnosocialističnih zgodovinskih resnic.
Odklonjena ostavka poljske vlade
Varšava 23. nov. h. Min. predsednik Skladkowsky je danes podal ostavko vlade z utemeljitvijo, da je s končanimi parlamentarnimi volitvami izvršila nalogo, ki ji je bila poverjena. Predsednik republike Mosciski ostavke ni sprejel in je naprosil Skladkovskega in vse člane vlade, naj še nadalje ostanejo na svojem mestu, ker uživajo njegovo popolno zaupanje in kakor so pokazale volitve tudi zaupanje naroda. To je po smrti maršala Pilsudskega vlada, ki ima za seboj najdaljšo dobo vladanja. V kratkem bo vlada Skladkovskega slavila triletnico.
Izločitev nadzorstva DN v Gdansku
Varšava, 23. nov. AA. Po poročilih lista »Kurier Codzienui« se bodo začela med Nemčijo in Poljsko pogajanja za izdelavo novega statuta svobodnega mesta Gdanska, po katerem bi bil izločen visoki komisar Društva narodov, ki ga sedaj smatrajo za odveč. Narodna socialistična stranka v Gdansku bi prevzela vso oblast, ki bi se združila v eni osebi. Na ta .način bi se Gdansk osvobodil podrejenosti Društvu narodov.
Papežev legat v Angliji
Rim, 23. nov. AA. Uradno poročajo, da j 2 bil msgr. Goti imenovan za apostol-j rkega delegata v Veliki Britaniji in za naslovnega nadškofa
Knez namestnik v Londonu
Delno spremenjen program zaradi smrti kraljice M and Trajno velika pozornost angleškega tiska
London, 23. nov. AA. Oblak Nj. Via. kneza namestnika Pavla in kneginje Olge v Londonu bo trajal približno 10 dni. Nj. Vis. kneginja Olga bo počakala na zaključek šolskega tromesečja, da bi se v Jugoslavijo vrnila s svojima sinovoma, ki bosta božične praznike preživela doma.
Dasi je angleška Javnost pod vtisom smrti norveške kraljice Maud, ki je bila teta angleškega kralja Jurija, je zanimanje za obisk kneza namestnika Pavla in kneginje Olge še vedno veliko tn spremlja angleški tisk z veliko pozornostjo gibanje visokih gostov angleškega kralja in kraljice. Listi objavljajo nadalje slike in prigodne članke o obisku kneza namestnika Pavla v Londonu.
Včeraj sta knez namestnik Pavle in kneginja Olga obiskala angleško kraljico mater Mary, danes pa sta prisostvovala
v kapeli na Malboroughu zadušnid. za norveško kraljico Maud, ki so ji prisostvovali tudi ostali člani angleške kraljevske rodbine.
Zaradi smrti norveške kraljice in žalovanja na dvoru, so pro<mam obiska kneza namestnika Pavla in kneginje Olge nekoliko spremenili. Med drugim sta bila odgodena svečana večerja in sprejem v Buckinghamski palači, ki bi morala biti nocoj na čast jugoslovenski-ma gostoma. Jutri bo kraljica Mary priredila na čast kneza namestnika Pavla in kneginje Olge intimen obed.
Mdiirodno jamstvo
za nove meje ČSR
Paialclna akcija nemške in češkoslovaške vlade — Pogodba med Prago in Berlinom o ureditvi državljanstva
Praga, 23. novembra, h. Ker je sedaj končnoveljavno določena državna meja Češkoslovaške tako napram Nemčiji kakor napram Madžarski ln Poljski je češkoslovaška vlada storila vse potrebne korake, da stopi v veljavo mednarodno Jamstvo novih državnih mej češkoslovaške republike v smislu monakovskega sporazuma, Že zaradi madžarsko—^poljske akcije zaradi Podkarpatske Rusije želi češkoslovaška vlada, da se vprašanje jamstva za državne meje čim prej uredi. Tega nazira-nja je tudi nemška vlada, ki je prav tako s svoje strani storila korake, da bi velesile čim prej podale skupno izjavo, s katero bi se obvezale, da jamčijo za nedotakljivost sedanjih meja češkoslovaške republike. Na ta način bo onemogočena vsaka nadaljnja akcija Madžarov in Poljakov proti dunajski razsodbi in s tem preprečena tudi vsaka nevarnost novih komplikacij v Srednji Evropi.
Listi se obširno bavijo s sporazumom, ki je bil sklenjen med Češkoslovaško in Nemčijo glede ureditve državljanstva in opcijske pravice v zvezi s spremembo državne meje med Češkoslovaško in Nemčijo. Po sporazumu, ki je bil sklenjen v Berlinu, izgube oni dosedanji češkoslovaški državljani, ki so na dan 10. oktobra 1938 stalno prebivali na ozemlju, ki je bilo priključeno Nemčiji, z istim dnem češkoslovaško državljanstvo pod naslednjimi pogoji:
1.	če so bili rojeni v teh krajih pred 1. januarjem 1910.
2.	če so izgubili nemško državljanstvo st 10. januarjem 1920.
To velja tudi za otroke in vnuke onih oseb, na katere se nanašajo določbe pod točko 1. in 2.
Na enak način je urejeno češkoslovaško državljanstvo onih Nemcev, ki žive izven češkoslovaškega državnega ozemlja. Osebe nenemške narodnosti, ki do 10. julija 1939, ko poteče opcijski rok, ne bodo pridobile nemškega državljanstva, morajo v roku nadaljnjih 3 mesecev zapustiti nem Sko ozemlje in je Češkoslovaška dolžna sprejeti te osebe. Prav tako lahko češkoslovaška odredi izgon onih pripadnikov nemške narodnosti ki do poteka opcijskega roka ne bodo pridobili češkoslovaškega državljanstva. Češkoslovaško državljanstvo pripada vsem osebam, ki so bile pred 1. januarjem 1910 naseljene na sedanjem češkoslovaškem ozemlju, ter njihovim potomcem. Osebe, ki so pridobile nemško državljanstvo s priključitvijo češkoslovaškega ozemlja Nemčiji, lahko op-tirajo za češkoslovaško državljanstvo do £9. marca 1939.
Prezidentske volitve
Praga, 23. nov. h. Zanimanje vseh političnih krogov Je sedaj osredotočeno na volitve novega prezidenta republike. Listi obširno pišejo o skupnem kandidatu obeh čeških in slovaške stranke dr. Emilu Hachi. Dr. Hacha je kandidaturo sprejel. Termin volitev še ni določen, računajo pa s tem, da bodo volitve na vsak način sredi prihodnjega tedna.
ČSR vrnjene občine
Praga, 23. nov. AA. (CTK) Nekatere občine, ki Jih je Nemčija zasedla zaradi nezadostne točnosti zemljepisnih kart, katere so bile priložene besedilu pogodbe o zasedbi, bodo prišle sedaj ponovno pod Češkoslovaško. Med temi občinami se nahaja tudi Polička.
Ukrepi slovaške vlade proti Židom
Bratislava, 23. nov. o. Slovaška vlada je sklenila stroge ukrepe proti Zidom, ker je dognala, da so finančno podprli madžarske teroriste, ki so v zadnjem času vpadali preko meje in napadali posamezne slovaške obmejne kraje. V smislu teh ukrepov bodo smeli v bodoči židovski zdravniki zdraviti le Zlde. Židovske lekarne bodo morali zapreti. Židovski odvetniki ne bodo smeli zastopati in braniti arijcev, sodniki pa bodo odpuščeni iz državne službe. Tudi notarji bodo morali opustiti izvajanje svojega poklica. Zidom bodo odvzeta vsa zemljišča.
Teroristični napadi na Podkarpatsko Rusijo
Praga, 23. nov. AA. (CTK) Minister Podkarpatske Rusije Revaj je odločno zanikal vse vesti tuje propagande. Izjavil Je, da straži j o mejo običajni vojaški oddelki, ki skušajo preprečiti delo teroristov, ki prihajajo od zunaj. Teroristi poskušajo rušiti mostove, železniške proge in telefonske zveze. Med teroristi ni niti en pripadnik Podkarpatske Rusije. Revaj je še izjavil, da to delo terorizma ne more roditi nobenega uspeha, ker so češkoslovaške čete kos svojim nalogam. Prehrana prebivalstva se razvija normalno, ker je že vzpostavljena cestna ; "a med Slovaško in Podkarpatsko Ru-Cestn v odličnem stanju.
Sporazum o narodnih manjšinah
Berlin, 23. novembra, h. Glede zaščite obojestranskih narodnih manjšin je bila objavljena naslednja skupna izjava nemške in češkoslovaške vlade:
Prežeti želje, da se položaj medsebojnih narodnih manjšin uredi v duhu sodelovanja, izjavljata nemška in češkoslovaška vlada: Obe vladi sta voljni, da se sproti sporazumevata o vseh vprašanjih, ki se nanašajo na svobodni razvoj in udejstvovanje obojestranskih narodnostnih skupin. V to svrho bo osnovan mešan odbor, ki bo izdajal načelne odločitve v vseh vprašanjih, nanašajočih se na obe narodnostni skupini, in ki bo s pogajanji urejeval vsa sporna vprašanja.
Odmev v berlinskih Ustih
Berlin, 23. novembra, h. Vsi berlinski listi z zadovoljstvom komentirajo sklenitev sporazuma o državljanstvu in o ureditvi manjšinskega problema med Nemčijo In Češkoslovaško ter poudarjajo, da je s tem ustvarjeno ugodno ozračje za čim večjo poglobitev medsebojnega sodelovanja. »Berliner Tageblatt« naglaša, da je s tem otvorjena pot k rešitvi vseh še nerešenih problemov. List naglaša, da je sedaj izključena vsaka možnost, da bi se v bodoče nemška narodna man i ši na na Češkoslovaškem preganjanja ali pa zapostavljala Pri vseh samoupravnih in javnih sredstvih bo nemški manjšini priznan odgovarjajoči delež. Z nemške strani pa daje že narodno socialistično načelo spoštovanja druge narodnosti samo po sebi dovoljno jamstvo za nepristransko stališče Nemčije.
Berlin je s kandidaturo dr. Hache zadovoljen
Berlin, 23. novembra, h. Berlinski tisk zelo simpatično pozdravlja kandidaturo dr. Hache bodočega prezidenta češkoslovaške republike. Listi navajajo, da je dr. Hacha ne samo odličen jurist nego tudi dober poznavalec nemškega jezika in nemškega naroda. Njegovo kandidaturo smatrajo berlinski krogi za naiboli posrečeno rešitev prezidentskega vprašanja češkoslovaške republike. »Berliner Tageblatt« in vsi drugi listi naglašajo, da ima dr. Hacha vse sposobnosti in odlike pravičnega in visoko izobraženega jurista ter da je naravnost poklican, za bodočega voditelja češkoslovaške republike. Listi objavljajo tudi obširne življenjepise in pripominjajo, da je dr. Hacha kot predsednik vrhovnega upravnega sodišča omilil marsikako odredbo policije in drugih oblasti proti sudet-skim Nemcem.
Bat'a ni zaprt
Berlin, 23. nov. w. Pred tremi dnevi so nemški listi objavili vest, da je bil znani češkoslovaški industrijec Jan Bat'a pri Litomeficah zaradi tihotapstva deviz aretiran. Listi so porqčali, da je skušal Bat'a iztihotapiti iz Nemčije 165.000 funtov. Danes je bilo izdano uradno poročilo, ki te vesti najodločneje demantira ter ugotavlja, da se mudi Jan Bat*a na poslovnem potovanju po Nizozemski. Do teh vesti je prišlo zaradi pomote v imenu in osebi.
Truplo kraljice Maud na poti v domovino
London, 23. nov. d. Danes so prepeljali truplo umrle norveške kraljice Maud iz palače Malborough na železniško postajo Viktorio. V pogrebnem sprevodu so bili norveški kralj Hakoon in prestolonaslednik Olaf, kralj Jurij in kraljica Elizabeta, grški kralj Jurij, vojvoda in vojvodinja GIou-cesterska, vojvoda in vojvodinja Kentska, knez namestnik Pavle in kneginja Olga ter drugi člani kraljevske rodbine. Na postaji so gardisti prenesli krsto v poseben vagon, nakar sta se kralj Hakoon in prestolonaslednik poslovila od kraljevskih sorodnikov. Posebni vlak je zapustil postajo ob 10. dopoldne. Krsto s truplom pokojne norveške kraljice so prepeljali v Portsmouth. kjer so jo prenesli na križarko »Roval«. Zaradi slabega vremena križarka ni mogla takoj odpluti iz pristanišča.
Beograd, 23. nov. AA. Zaradi smrti norveške kraljice Maud bo naš dvor žaloval sedem dni.
Zemeljski plaz
zasul 150 ljudi
New York, 23. nov. A A. Iz Bridgetow-na (Angleški Antili) poročajo, da se je na otoku Santa Lucia blizu Barbadosa utrgala zemlja in zasula 150 ljudi. Nesrečo je povzročilo neprestano deževje, ki je trajalo nad tri tedne brez prestanka. Reševanje je zelo otežkočeno, ker se morajo reševalci boriti z vodo in blatom.
Beležke
Državna kandidatna lista JRZ izročena sodišču
Iz Beograda poročajo, da je bila včeraj Izročena beograjskemu kasači j skemu sodišču državna kandidatna lista JRZ s nosilcem dr. Stojadinovičem. Delegacijo predlagateljev je vodil tajnik glavnega odbora JRZ senator Dušam Trifkovič, ki je obenem kandidat na Stojadinovičevi listi za mesto Beograd. Sodišče Je o sprejemu liste in vsega volilnega gradiva Izdalo po zakonu predpisano potrdilo. Za zastopnika liste v glavnen) volilnem odboru sta določena beograjski odvetnik Momčilo Jankovič in upokojeni gimnazijski direktor Dragoljub Zekavac.
Kandidature zemljorad-nikov in staroradikalov
Zemljoradnlška skupina Joče Jovano-viča, ki kandidira na listi dr. Mačka, Je v ponedeljek izročila osrednji volilni pisarni Bloka narodnega sporazuma svoje kandidature. Zemljoradniki kandidirajo samostojno v 150 srezlh, v 20 nadaljnjih srezlh pa so postavili skupne kandidature z ostalimi opozicijskimi skupinami.
Prav tako so predložili svoje sreske kandidature staroradikali Ace Stanoje-viča. Ti kandidirajo v 147 srezih samostojno, v približno 30 srezih pa skupno z drugimi opozicijskimi skupinami.
Se nekatere opozicijske kandidature v Sloveniji
Poleg skupnih opozicijskih kandidatur JNS in socialistične skupine je dr. Maček sprejel na listo še po eno opozicijsko kandidaturo za vsak srez dravske banovine. Tako kandidirajo med dr. pisatelj Miško Kranjc v dolnjelendavskem in murskoso-boškem srezu, trgovec Omerza iz Slovenske Bistrice v Konjicah, odvetnik dr. Kukovec in bančni ravnatelj Lubienskj v Mariboru levi breg. posestnik Laško v Ptuju, trgovec Peter Koren v Črnomlju, uradnik Del. zbor niče Marinček v Kamniku, posestnik Mesojedec v Krškem, posestnik Fran Špehar v Novem mestu, refeient Pokojninskega zavoda Hartman t Skofji Loki. direktor dr. Lončar v Litiji in Logatcu, posestnik Vi-dic v Brežicah, odvetnik dr. Mohorič v Kranju.
Zadnja seja Državnega volilnega odbora
Kakor poročajo iz Beograda, je imel včeraj Državni volilni odbor, katerega naloga je. pripraviti vse potrebno za skupščinske volitve, svojo zadnjo sejo.. Na seji je bilo imenovanih še nekaj novih predsednikov volilnih komisij namesto onih. ki imenovanja iz tega ali onega razloga niso hoteli ali niso mogli sprejetL
D jura Jankovič o hrvatskem vprašanju
Na nekem sestanku JRZ v Beogradu Je govoril znani voditelj JRZ, bivši minister Djura Jankovič. V svojem govoru se Je zavzemal za jugoslovenski unitarizem in med drugim dejal:
»Srbi smo veliki prijatelji Hrvatov in se zato zavzemamo za unltaristično Jugoslavijo, ker vemo, da morejo Hrvati postati v njej srečen in napreden del Ju-goslovenskega naroda. Da v reševanju tako zvanega hrvatskega vprašanja nismo prišli dalje, ni naša (JRZ) krivda. Mi smo pokazali dobro voljo, krivda pa je na drugi strani, kjer so hoteli diktirati, a mi ne moremo sprejeti diktata nobenega političnega človeka. V unitari-stični Jugoslaviji se mora naše medsebojno življenje urediti na način, kakor to določa program naše stranke, to je z najširšo lokalno samoupravo. Kdor se s tem ne zadovoljuje, ta se z nami sporazumeti ne more. Na federativni princip ureditve države pristaši JRZ nikjer ne morejo in nočejo pristati.«
Pomiri en je med Nemci v Jugoslaviji
Zagrebške »Novosti« poročajo: »Med Nemci v Jugoslaviji je bilo doslej več skupin in struj, med katerimi so nekatere bile v zelo ostrem nasprotstvu do drugih, zlasti pa proti znani nemški osrednji organizaciji Kulturbundu. Na seji glavnega odbora Kulturbunda, ki je bila v nedeljo v Novem Sadu, Je predsedujoči Johann Keks poročal o dosedanjem delu. Med drugim je podčrtal, da so ugodno zaključena pogajanja, ki jih je vodil senator Georg Grassl za združenje s skupino dr. Avenderja iz Pančeva. Dogovorjeno je bilo, da se bodo izključeni člani Avenderjeve skupine vrnili v Kulturbund, ravno tako pa tudi člani, ki so bili v vodstvu glavnega odbora In so izstopili zaradi napadov Avenderjeve skupine. Na seji je bilo dalje sporočeno, da so ugodno končana tudi pogajanja z nemško skupino iz Osijeka in Slavonije, ki je tudi hodila svoja pota.«
Ameriško oboroževanje v zraku
»New York Times« poročajo, da je ameriška vlada sklenila zgraditi v teku dveh let 12.000 letal. Od tega bo uvrščenih v su-hozemsko vojsko 9000 letal najmodernejšega tipa, ostalih 3000 pa v mornariško letalstvo. Z zgraditvijo teh letal bodo imele Zedinjene države poleg sovjetske Rusije najmočnejšo zračno vojsko na svetu. Vsa letala bodo prve linije, to je takoj pripravljena za akcijo.
Atigieški listi beležijo z velikim zadovoljstvom tudi vest, da je sovjetska Rusija sklenila pogodbo z ameriškimi ladjedelnicah za zgraditev treh velikih vojnih ladij s tonažo po 45.000 ton. Vse tri pomorske orjake bo Rusija uvrstila v sestav pacifiškega brodovja.
JRZ in Žid je
Sarajevski »Jugoslovenski list« objavlja dolgo poročilo o konferenci židovskih pristašev JRZ v Sarajevu. Glavni govornik je bil bivši minister dr. Branko Kaludjer-čič. V svojem obširnem govoru je dejal med drugim:
»V Jugoslaviji ni niti programsko-poli-tičnega, niti verskega antisemitizma. Zaradi tega bi voditelji Židov v Jugoslaviji hudo grešili, če bi zavedli Žide v tabor opozicije, namesto, da jih drže v taboru braniteljev narodnega 'in državnega edinstva. Nezmiselno je trditi, da se pripravlja v Jugoslaviji nekako antisemltsko gi- j
Veličasten pogreb
dr. Trumbiča v Splitu
Prvega jugoslovenskega zunanjega ministra je na njegovi zadnji poti spremila ogromna množica ljudstva
Split, 23. nov. o. Danes je bil v Splitu pokopan prvi naš zunanji minister dr. Ante Trumblč. Veličasten pogreb, ki se ga je udeležilo preko 50.000 ljudi iz Splita in vse Dalmacije, je dokazal, kako globoko Je pokojnega narodnega borca spoštoval ves narod.
Pogrebci so se s parnikl pripeljali z otokov in iz sosednjih obmorskih krajev, z vlaki, avtobusi in vozovi iz dalmatinskega Zagorja, tako da so se že v zgodnjih jutranjih urah zbrale v Splitu, ki je bil ves v črnim, nepregledne, pestre mase mestnega in podeželskega prebivalstva, ki so se zmerom bolj koncentrirale okrog Peristila. Pogreb se Je pričel ob 9. Ogromna povorka, ki se je počasi pomikala skozi gost špalir naroda, se je usmerila po glavnih ulicah proti cerkvi sv. Franje na obali. V sprevodu so nosili 200 vencev. Med posameznimi skupinami je bilo 17 godb iz raznih krajev dalmatinske Hrvatske. V sprevodu Je bilo tudi 55 praporov organizacij HSS ter zastave drugih
hrvatskih društev. Sodelovali so pevci vseh pevskih društev v Splitu in okolice.
V sprevodu, ki ga je vodil šibeniški škof dr. Mileta, je bilo zelo mnogo duhovščine, med njo tudi hvarski škof Sušič. Častno spremstvo ob krsti so sestavljali po dva odvetnika in sodnika, po šest splitskih težakov, pomorščakov, industrijskih delavcev, Zagorcev in Višanov. Za krsto so se takoj po članih pokojnikove rodbine uvrstili hrvatski poslanci pod vodstvom senatorja inž. Avgusta Košutiča, župani vseh dalmatinskih občin, predsedniki sre-skih organizacij HSS, zastopniki gospodarskih, nacionalnih, kulturnih, športnih in drugih organizacij ter korporacij. Poldrugo uro je korakal sprevod mimo množic v špalirju. Pred cerkvijo sv. Franje se je ustavil. Ko se Je množica zgrnila okrog cerkve, je imel Inž. Košutič lep, ganljiv govor. Krsto je nato sprejel gvar-dijan samostana. Nekaj minut pozneje so jo spustili v samostansko grobnico.
Židovska konferenca
V ospredje stopa vprašanje mednarodne konference, Id naj bi uredila židovski problem
Bruselj, 28. nov. AA. Havas. Med včerajšnjo debato v parlamentu o židovskem problemu so katoliški poslanec Deivar, liberalni poslanec Max in vodja socialistov Vandervelde vložili skupni predlog za zaupnico vladi z nalogo, da se naj vlada potrudi, da bi se sklicala mednarodna konferenca, ki naj uredi židovski problem.
Bukarešta, 23. nov. AA. Agencija Ra-dor poroča, da so rumunski strokovnjaki za bivanja kralja Karola v Londonu opozorili angleške merodajne kroge na potrebo, da se na osnovi mednarodnega sodelovanja najde hitra in odločna ureditev židovskega vprašanja. V rumunskih političnih krogih upajo, da bo sklicana mednarodna konferenca za rešitev celotnega židovskega vprašanja, kar bo največjega pomena za Rumunijo, kjer živi nad poldrug milijon Zidov.
V noči na torek je bil v Cernovicah podtaknjen ogenj v sinagogi, na tribunah židovskega nogometnega igrišča in v štirih židovskih trgovinah.
Varšava, 23. nov. AA. Havas. Iz dobro poučenega vira se je zvedelo, da bodo veljavnost niirnberških protižidovskih zakonov danes raztegnili tudi na ozemlje Gdanska.
London. 23. nov. AA. Lord Winterton je snoči govoril po radiu o angleški politiki v vprašanju beguncev. Izjavil je,
da bo Velika Britanija dovolila posebne olajšave za sprejem večjega števila židovskih in nearijskih otrok pod 17. letom starosti. Anglija je pripravljena sprejeti toliko otrok, kolikor jih bodo mogle sprejeti humanitarne in prostovoljske organizacije.
Havana, 23. nov. AA. Predsednik vlad«
Laredo Je izdal navodila kubanskim konzularnim zastopnikom, da odobre vizum evropskim Zidom v skladu z zakoni o naseljevanju. Kubanski zunanji minister Comba je izjavil, da bo vlada dovolila prihod na Kubo samo Zidom, ki so zdravi in imajo denarna sredstva, Id bi jih potem uporabili za gospodarski razvoj Kube.
Sestanek mednarodnega odbora za begunce
London, 23. nov. o. V Londonu se 1. do-cembra sestanejo zastopniki Anglije, Francije, Zedinjenih držav, Nizozemske, Brazilije in Argentine v mednarodnem odboru *a begunce. Na tej konferenci bodo pripravili gradivo za plenarni sestanek odbora, ▼ katerem je zastopanih 31 držav. Predsedstvo odbora bo ožjemu odboru predložilo podrobno poročilo o dosedanjih pogajanjih in pripravah za ureditev židovskega vprašanja.
Bombardiranje
Barcelone
Barcelona, 23. nov. AA. Ob 11. dopoldne je priletelo nad Barcelono 11 letal tipa »Savoia«, ki so metala bombe na Ramblas in stari del mesta. Žrtev je bilo izredno veliko. Doslej so našteli 20 mrtvih in nad 30 ranjenih, mnogo pa jih je še pod razvalinami.
Salamanca, 23. nov. AA. Uradno poročilo nacionalističnega vrhovnega poveljstva pravi, da so Francove čete nadaljevale napade na desnem bregu reke Segre in zaplenile velike količine vojnega materiala.
umik
Hongkong, 23. nov. o. Po informacijah agencije International News Service so Japonci svojo ofenzivo v smeri proti Čangši nenadno prekinili in se začeli umikati nazaj proti Hankovu. Tudi japonske vojne ladje so. nepričakovano odplule z jezera Tunkinga na Jangce in po njem navzdol. Ta japonski umik si poučeni krogi razlagajo s silnim pritiskom, ki so ga pričeli Kitajci izvajati na obeh straneh japonskega klina od Hankova proti zapadu. Kitajska ofenziva se je pričela povsem nepričakovano na področju severno od Hankova v smeri proti jugu in je Japoncem grozila nevarnost, da bodo odrezani od Hankova in ostalega zaledja.
Maršal Blucher
na Kitajskem
New York, 23. nov. o. Tukajšnji listi poročajo, da maršal Bliicher nikakor ni padel v nemilost pri vladi v Moskvi. V resnici je izginil s površja, a to le iz taktičnih razlogov. Maršal se mudi v Cungčinu. glavnem stanu maršala Can^cajška, kjer nastopa pod imenom generala Galena. S tem imenom se je tudi že prej večkrat pojavil na Kitajskem.
Izpopolnitev poljskega senata
Varšava, 23. nov. e. Predsednik republike je imenoval 32 senatorjev, ki tvorijo tretjino senatskih predstavnikov. Na ta način je sedaj tudi senat definitivno sestavljen. Sejm ima 280 poslancev, senat pa 96 senatorjev. V senatu je enako število zastopnikov manjšin kakor v prejšnjem.
banje samo zato, ker je Jugoslavija v dobrih in prijateljskih odnoSajih s tretjim rajhom. Dejstvo je, da ima Jugoslavija socialno strukturo, ki je vse prej, kakor prikladna za protižidovske pokrete. židovskega vprašanja v Jugoslaviji sploh ni, kar je ugotovil na nekem shodu že tudi minister dr. Korošec. Res pa je, da poskuša pokreniti v Jugoslaviji židovsko vprašanje opozicija. V Jugoslaviji se ni in se tudi ne bo pojavila potreba za uzakonitev kakih posebnih protižidovskih zakonov. Ako bi pri nas res uzakonili kak protižidovski zakon, bi s tem kršili ustavo in izvršili državni udar. Protižidovske zakone bi bila pri nas v stanju sprejeti in uzakoniti samo opozicija, nikdar pa JRZ.«
Slsvo nemškega poslanika v Washingtonu
Washington, 23. nov. AA. Nemški poslanik Dickhof, ki se Je včeraj poslovil od zunanjega ministra Hulla, bo odpotoval v Evropo v petek Ko je Dickhof odhajal ia zunanjega ministrstva, je bil zelo resen. Novinarjem je izjavil, da je obiskal Hulla samo zato, da bi se od njega poslovil, ni pe prinesel s seboj nobenega obvestila. Izjavil je. da ne ve, kdaj se bo vrnil v Washing-ton.
Chamberlainov pilot smrtno ponesrečil
London, 23. nov. d. E. Robinson, bivSI pilot predsednika angleške vlade Chamberlaina, se je v torek v bližini Bristola pri poizkusnem poletu z nekim dvomotor-nim letalom smrtno ponesrečil, življenje je izgubil tudi letalec, ki ga je spremljal na poletu. Robinson Je poletel s Chamberlainom v Godesberg in dvakrat v Monako vo. Nekaj dni, predno je odletel s Chamberlainom v Godesberg, Je absolviral progo London—Stockholm v rekordnem času 4.5 ur.
Vlak padel ▼ reko
Udine, 23. nov. AA Velik naliv je porušil most čez reko Torre, preko katero-ga pelje železniška proga Udine—Civida-le. Vlak, ki je vozil prav takrat preko mostu, je padel v vodo. Po dosedanjih podatkih so utonile tri osebe, 11 pa Jih j« bilo ranjenih.
Poplave na Koroškem
Celovec, 23. novembra. w. Na Koroškem so nastale hude poplave. Zaradi nalivov zadnjih dni so vsi potoki silno narasti i. Najhuje so ogrožene Borovi je, kjer je voda zalila šolo, orožniŠko vojašnico in mnoge druge hiše. Več gospodarskih poslopij je voda odplavila,
Schuschnigg bo izpuščen
London, 23. nov. o. »Daily Herald« poroča, da bo bivši avstrijski zvezni kancelar dr. Schuschnigg na Mussolinijevo posredovanje izpuščen iz internacije.
Iz državne službe
Beograd, 23. nov. p. V veterinarski službi so napredovali za svetnike v 4/2 dr. Josip žrebec v Murski Soboti, Franc Samec v Gornji Radgoni, Filip Pahor na Jesenicah ln Franjo Jemec na Rakeku. — V zdravstveni službi so imenovani sa višje zdravstvene pristave dr. Anča Tav-Čar-Konvalenko in dr. Milica Valentinčič-Petrovič pri higienskem zavodu v Ljubljani ter dr. Anton Slivnik v Radovljici, za višjega tehničnega pristava pa inženir Mirko Lindtner pri higienskem zavodu v LJubljani. — Premeščen je inž. Koloman Bertolan, doslej direktor državnega rudnika v Ugljeniku k rudarskemu poglavarstvu v Ljubljani.
Vremenska napoved
Zemunska: Postopoma se bo razvedrilo, le v južnih krajih države bo še oblačno in deževno.
Zagrebška: Polagoma bolj vedro, vetrovi s severozapada.
Dunajska: Oblačno, podnevi mirno, zv*> čer ali ponoči vdor zapadnega zraka s dfts ževjem.
Naši kraji ln ljudje
Litija, 23. novembra Padel j« krepak hrast, umrl je danes bivši dolgoletni starešina litijske gasilske žu-
Ee, 84-letni Fran Lajovic, glavar ene naj-olj poznanih slovenskih rodovin. Spominjali smo se tega krepkega moža večkrat v »Jutru«, še prav posebno ob njegovi 80-letnici. Rodil se je 3. novembra 1854. na Vačah, kjer je preživel mladost in se izučil za mizarja. Obrti se je posvetil do svojega odhoda k vojakom, ki jih je služil pri pionirski četi v Ptuju, skupaj z rajnkim bla-gopokojnim Francem Beličem, ki se ga kot
leeksarbirts« spominjajo Se vsi starejši Ljubljančani Razume se, da sta bila oba pri okupaciji v Bosni, kjer so ravno pionirske čete ostal« do 1880, da so napravile prepotrebne ceste ln druge vojaške stavbe.
Mladi Lajovic je bil že v tistih časih sile podjeten. V Bosni mu je bilo tako všeč, d« je kupil veliko posestvo in pozval k sebi ieno, ie tudi pokojno Marijo iz znane Grilčeve rodbine na Vačah. Nameraval se je trajno naseliti med brati na jugu Toda Šena, ki je tisti ča* že zibala sina Antona, današnjega našega slovečega skladatelja in pravnika, ni sledila njegovim nagibom. Ustrašili so jo doma, da jo bodo Turki živo »pekli, pa je moral Fran Lajovic lepo prodati posest v Bosni. Ves čas svojega bivanja v okupirani Bosni je pisal dnevnik in kot dober risar je skiciral vanj tudi razne mošeje in druge stavbne znamenitosti. Ta dnevnik je ohranjen še danes, pokojnik ga
G, Marij Šimenc
bo na novinarskem koncertu 1. decembra na Taboru zapel tri slovenske pesmi
G. Marij Šimenc, odlični slovenski operni pevec bo s svojim priznanim, prvovrstnim tenorjem pripomogel, da bo letošnji novinarski koncert na Taboru, dne 1. decembra dotegel dostojanstveno višino.
Med slovensko gledališko in koncertno publiko splošno priljubljeni tenorist je bil prvotno namenjen drugemu poklicu: študiral je za učitelja. Naključje je naneslo, da to raje prepeval tn v tržaških družabnih Krogih Je bil mladi pevec splošno iskan —
barttonistl Po vojni Je g. Šimenca odkril v Tntu Igralec ln režiser Milan Skrblnšek, vodja tamkajšnjih slovenskih predstav. G. Šimenc »e Je vpisal v konservatorij, ravnatelj Luccarini Je nadarjenega pevca brezplačno poučeval tn g. Šimenc je postal — tenorist.
Ko Je slovensko gledališče v Tistu pogorelo, Je režiser Hinko Nučič povabil g. Šimenca v Maribor. V obdravski prestolnici je g. Šimenc pel vse operetne partije, igral Je tudi v drami, dokler m prišel gostovat v Ljubljano in — ostal. Blesteči Ši-menčev tenor je namah osvojil ljubljansko občinstvo in nosilec prvih tenorskih opernih partij je od vloge do vloge napredoval do odlične, zavidljive višine.
Nepozabne so ostale Šimenčeve arije iz eele vrste oper tedanje dobe in ko je naš tenoilst na kraju sezone 1924. odšel za stalno v Zagreb, je ostala za njim globoka vrzel. Ponovno je priljubljeni pevec prihajal iz Zagreba, njegova gostovanja v naši operi so bila vselej svetel žarek v kroniki natega gledališča. Na velikem svojem koncertu mat ca 1934. v veliki dvorani Uniona se je g. Šimenc pred izbranim občinstvom ln polno dvorano izkazal s svojim tenorjem tudi kot izvrsten koncertni pevec.
Slovenski novinarji so že bili počaščeni Z naklonjenostjo odličnega pevca. Trdno ao overjeni, da bo kakor vselej doslej, kadar je stopil g. Šimenc pred ljubljansko občinstvo, tudi topot, s svojim blestečim tenorjem, globoko občutenim petjem in predvajanjem požel vsesplošno priznanje udeležencev slavnostne prireditve na Taboru.
je čuval kot svojo najznamenitejšo redkost. R odo vina bo Lahko brskala po njem in prebirala vtise, ki jih j« na mladega družinskega glavarja napravila okupacija.
Po vrnitvi od vojakov je Fran Lajovic dal slovo mizarski obrti in si poisikal službo pri zakupnikih daca. Kot dacar je služil po različnih krajih lepe Gorenjske in okrog svoje ožje domovine. Zelja po osamosvojitvi pa ga ni nikdar zapustila. V devetdesetih letih je postal najemnik znane Cirerjeve gostilne v Gradcu pri Litiji. Tu je bilo pravo torišče njegovega dela, odkar se je leta 1904. za stalno naselil v Litiji. Malo pred potresom je bil še lastnik znane ljubljanske gostilne pri »Dachsu« v Florjanski ulici. Ker mu je ljubljanska megla zrahljala zdravje, je moral Ljubljano še pred potresom zapustiti. Vrnil se je v rodne Vače, kjer je hitro zaslovela njegova gostilna in trgovina. Številna družina pa ni na Vačah našla zadostnega zaslužka, zato je leta 1900. vzel v najem restavracijo v Celjskem Narodnem domu, katero je vodil do 1904. Potem je živel stalno v Litiji Kjerkoli je bival, nikjer ni živel samo svojemu pridobivanju za vzdrževanje družine, temveč je povsod vneto deloval za »kupni blagor in povsod je krepko zastavil lopato za napredno misel. Za časa njegovega bivanj« na Vačah je slovelo pevsko društvo »Lipa«, kjer je bil kot izboren tenorist duša društva. O njegovi pridnosti pri gospodarskem delu priča še danes dre-
I vranica kmetijdte podružnice, z« katero je
napravil ograjo in napise in je cepil ▼ rimskem času v družbi takratnega nadučitelja
Franceta Rojine prva drevesca, ki ao jih potem okoličani in Vačani zasadili v svojih sadovnjakih. Nikoli ni bilo na Vačah tako lepega petja v cerkvi kakor takrat, ko je bila njegova družina hrbtenica cerkvenega zbora in njegov sin Maks organist. Pri Celjskem pevskem društvu je sodeloval polna štiri leta. Odkar se je pa stalno naselil v Litiji, je posvetil vse svoje moči razvoju gasilstva. Dolgo vrsto let je bil žup-ni starešina in je bil za zasluge nagrajen s gasilskim odlikovanjem. Se dolgo se bodo zasavski gasilci spominjali kremenitega vodje. Od leta 1910. dalje, odkar je on rodil gasilce litijskega okraja, »e je število čet skoraj potrojilo. Okrog 50 gasilskih čet menda šteje gasilska župa in skrbni starešina je vsako obiskal vsaj enkrat na leto.
Fran Lajovic je bil oblagodarjen s številno družino. Blaga gospa Marija mu je rodila 12 otrok, od katerih sta dva dečka umrla v zgodnji mladosti. Danes živi sedem sinov in tri hčerke, vsi so poročeni in vsak cel mož na svojem mestu. Ko je praznoval 80-letnico, je 25 vnukov in vnučic čestitalo svojemu dragemu staremu atu. Zdaj, ko bo dedek legel v grob. se bodo številne oči orosile. a spomin na vrlega kremenitega moža, bo živel dalje v rodovih njegovih svojcev in prijateljev.
Nagrobnik za brata je prislužil
Predudno bogastvo siromašnega fanta iz Hrv. Zagorja
Ljubljana, 23. novembra.
Davi ao policijski organi na glavnem kolodvoru postali pozorni na mladega, simpatičnega, preprosto oblečenega potnika, M je e precejšnjim tovorom skušal zlesti v voz zagrebškega vlaka, Cez pleča mu je visela vreča, do vrha naložena z kdo ve kakšnim blagom, v eni roki je imel veliko pleteno košaro, v drugi pa težek zavitek v vrečevini. Ko so si pobli-že ogledali moža, so dognali, da je njegova prtljaga v resnici s čudnih vetrov zne-sena na kup: imel je nekaj obleke in perila, nekaj zavitkov žebljev, nekaj klob-čičev vsakovrstnih žic, nekaj metrov gumijaste vodne cevi, kramp, zidarsko kladivo tn kelo, steklenico, garnituro kozarcev — sama pisana šara, ki bi vsa skupaj utegnila veljati nekaj kovačev. Pa razen te krame je imel v zavitku iz vre-čevine še »corpus delicti«, kakršnega policija najbrž še ni izlepa naletela pri kakšnem sumljivcu: velik kamen za nagrobni spomenik.
Ko so fanta na kriminalnem oddelku zaslišali, je prišla precej žalostna, a obenem za današnje čase značilna historija na dan. Fant je 25-letni Aleksander P. iz neke zagorske vasi onkraj Sotle, iz krajev, v katerih je največja siromaščina doma. Preveč je bilo lačnih kljunov pri hiši, in kakor je odmerjena usoda tolikim izmed mladih Zagorcev, je moral tudi Aleksander s trebuhom za kruhom. Bil je eden izmed onih redkih mladih ljudi današnjega časa, ki kljub vsemu niso obupali in se niso dali zavesti v lahkomiselnost in kriminal. Po malem je delal na raznih stavbah, nazadnje je bil nekaj me- :
secev zaposlen v Kranju. Zdajle, ko gre zidarska sezona h kraju, 6e Je odločil, da se čez zimo vrne domov. Daleč so najbrž še tisti srečni časi. ko bo mogoče mlademu delavcu že po nekaj poletnih mesecih težkega dela prinesti vsaj nekaj skromnih prihrankov da pomagajo družini v največji stiski. Denarja si Aleksander ni prihranil, zato pa je pridno zbiral vse, kar se mu je zdelo primerno, da bi moglo služiti pri hiši. Zbiral je žeblje, žico, cevi, skrbno je hranil vse, kar mu je prišlo pod roke. A največje veselje, ki ga je hotel napraviti domačim, je bil nagrobni spomenik. Nedavno mu je umrl brat, ld so ga njegovi skromno zagrebli na domačem pokopališču. Naložil si je kamen, ki mu ga je za nagrobnik pripravil eden njegovih delovnih tovarišev — zadnji čas je bil zaposlen pri urejanju nekega pokopališča — sam pa je hotel doma vklesati črke vanj in kar je še treba.
Zdaj so ga pridržali na policiji, da pojasnijo. od kod je zbral svoje čudno bogastvo. Ves tovor ki si ga je bil Aleksander naložil na pleča, gotovo ne tehta mnogo manj kakor 100 kg. Ko so ga pri zaslišanju vprašali, kako da si je upal s tolikšno prtljago na vlak, je fant, ki je pač vajen, da mu peze rasejo čez glavo, mirno odgovoril: Saj sme vendar vsakdo tudi na vlak nesti do 100 kg s seboj. A na vprašanje, ali ni kamen vendar malo pretežek, da bi ga bilo vredno tovoriti iz Ljubljane v Hrvatsko Zagorje, je odgovarjal: Saj nima več kakor kakšnih 50 kg. Na policija upajo, da bo kmalu pojasnjena vsa stvar in bo Aleksander lahko brez ovire nadaljeval pot v domačo vas.
Apostol mladinskega sodstva
Ob 70 letnici rojstva f Frana Milčinskega
LJubljana, 23. novembra VfieraJ J« bila v okviru kazenskega seminarja pod vodstvom univ. prof. g. dr. lur. et h. c. Metoda Dolenca proslava 70-letnice rojstva našega pokojnega znanega pisatelja in še odličnejšega jurista Frana Milčinskega. Proslava se je vršila v obliki predavanja, ki ga je pripravila sluša-teljica cand. lur. Slana S. Justa. Uvodoma Je spregovoril univ. prof. dr. Dolenc nekaj značilnih besed. Poudaril je, ; da Je baš sedaj, ko se bližamo 201etnici j svobodne države, potrebno, da se spomnimo mož, po katerih je naš mali narod prinesel svojo kulturno dediščino v svobodno državo. Široka javnost pozna Frana Milčinskega kot pisatelja, kar pa ni njegova glavna zasluga, kajti to je bilo njemu samo sredstvo, s katerim se je boril kot dober jurist na področju mladinskega sodstva. Apeliral je na vse prisotne
slušatelje, da nadaljujejo pokojnikovo delo in s tem postavijo Milčinskemu najlepši spomenik. Preden je podal besedo predavateljici, je iskreno pozdravil g. dr. Krejčija, kot zastopnika družine pokojnega Milčinskega.
Predavanje je bilo zelo skrbno sestavljeno. Posnemamo iz njega nekoliko misli. Fran Milčinski se je rodil 3. XII. 1867 v Ložu (Notranjska). Ljudsko in srednjo šolo je končal v Ljubljani, pravne nauke pa je študiral na Dunaju. Po končanih študijah je stopil v sodniško službo, kjer se je z vso silo oprijel mladinskega sodstva in je dosegel krasne, neminljive zasluge. Stare evropske zakonodaje na kazenskem področju niso razlikovale med mladimi in starimi delinkventi. Misel razlike se je rodila šele v Ameriki, kjer so 1889 v čikagu izdali prvi zakon o mladinskih sodiščih. Novost je prinesel v Ev-
Ali so pljučne bolezni ozdravljive'
To nad vse važno vpratanje zanima očitno vse, ki trpe na astmi, katarju pljučnih vrhov, zastarelem ka&lju, zasluzenostl, dolgotrajni hrlpavostl in hripi, a doslej Ae niso našli zdravila. Vsi taki bolniki dobe pil nas
POPOLNOMA BREZPLAČNO KNJIGO S SLIKAMI izpod peresa gosp. drja. med. Gutmanna. — Treba Je pisati samo karto (frankirano s 2 din) a točnim naslovom na: FUHLMANN A Ca., Berlin 614, MUggeistrasse Nr. 25-25». Odobreno *d »ta. toc. poL Moitetsko odi«!jen]« 8. br. 941« od IS. XIL 1M
ropo nemški učenjak dr. Freudenthal, ki je v svoji domovini zastavil vse sile za zmago te ideje, kar se mu je tudi posrečilo.
Kar Je bil Freudenthal za Nemca, Je bil Fran Milčinski za Slovence. Z blagim srcem in čutečo naravo je bil velik prijatelj mladine. Kot dober psiholog in pedagog je bil naravnost rojen za mladinskega sodnika, ki Je videl v mladem de-llnkventu bolnika, katerega Je treba ozdraviti ln ne s hudo kaznijo izobčiti lz človeške družbe. Videl Je, da se trdote starega kazenskega zakona pač ne morejo z uspehom uporabljati na mladih de-Hnkventih, ki so zašli na stranpota zaradi slabe vzgoje in zanemarjenosti. Izognil se Je določb in sodil po svoji vesti in srcu z edino željo, poboljšati mladega delin-kventa ln ga usposobiti za človeško družbo, ne pa mu s kaznijo dati pečat kaz-nenca za vse življenje. Zahteval je, da mora biti mladinski sodnik zdravnik za mlado dušo in popraviti to, kar so zakrivili njegovi starši oziroma okolica. Boril se je za ustanavljanje vzgojevališč in po-boljševališč, kamor naj bi se oddajali mladostni zablodniki. Najbolj pa je zagovarjal vzgojo v dobrih družinah, kajti
edino družinska vzgoja mora uvesti in usposobiti mladostnika za pošteno ln koristno delo. Z njegovim prizadevanjem sta bila ustanovljena vzgojni zavod na Rakovniku in državna poboljševalni ca. Pa ne samo v sodniški službi, temveč tudi izven nje je delal in skrbel za zapuščeno mladino. Tako je bil dolgo let tajnik >Društva za varstvo otrok in mladinsko skrbstvo« ter je zastavil vse sile s predavanji in peresom, da bl dosegel kar je on v praksi že davno izvajal. Popolno priznanje za svoje delo je dobil a tem, da so bile skoraj vse njegove zahteve uzakonjene v našem novem kazenskem za*-koniku, ki Je bil izdan 16. februarja 1929, čeprav sam ni sodeloval v zakonodajnem svetu.
Iz zgornjih Izvajanj smo razvldeli, ka-ko veliko je bilo delo Milčinskega na področju one grane našega sodstva, ki je eno najvažnejših. Ob zaključku predavanja je univ. prof. g. dr. Dolenc poudaril: Ce bi bil Milčinski sin velikega naroda, bi 2e imel bronast spomenik, katerega pri nas zaradi naših skromnih razmer nima. Velika je potreba, da se mladi juristi z vso vnemo oklenejo mladinskega sodstva, dela je dovolj!	—aj—.
Pri vasovanju obstreljen z lovsko puško
Buren nočni dogodek na Zdolah
Brežice. 20. novembra
Fantoma Antonu Rožmanu in Mirku Pajduhu z Dol pri Brežicah se je zahotelo vasovanja. Okoli druge ure zjutraj sta prišla oborožena z noži in samokresom pred hišo posestnika Blaža v Zdolah. Po starem vaškem običaju sta hotela priklicati dekleti Justino in Štefko, ki pa se nista odzvali. Z električno svetilko sta svetila v sobo. Ponovila sta trkanje. Ko pa le ni bilo odziva, sta pričela tolči po oknu, da se je zbudil gospodar.
2e sta razbila okno in s silo hotela udre-ti v izbo. Ta podvig pa je preprečil oče Blaž, ki ju Je vprašal, kdo sta in kaj hočeta. Rožman in Pajduh nista odgovorila. Rožman se je razsrdil in ukazal gospodarju, naj se vrne v hišo spat, sicer da mu ne bo dobro. Ko se pa gospodar ni umaknil, je pričel Rožman metati proti
\ njemu kamenje, dočim je Pajduh grozil
' s samokresom. Gospodar je uvidel resnost položaja in je odšel v hišo, snel s stene lovsko puško ter se vrnil pred hišo. S puško. naperjeno proti vasovalcema, ju Je pozval, da se odstranita, ker bo sicer streljal. Oba mladeniča pa se nista dala opla-šiti, marveč sta se počasi pomikala proti gospodarju, držeč v rokah eden samokres, drugi pa odprt žepni nož.
Gospodar je naperil proti vasovalcema puško ter sprožil. Po nesrečnem naključju je zadel Antona Rožmana v desno nogo. Po usodnem strelu se je takoj umaknil v hišo, v dobri veri, da se nI zgodilo nič hudega ter da bo zdaj imel mir. Rožman se je zgrudil ter klical na pomoč. Pajduh je priskočil k njemu in ko je ugotovil, da je močno ranjen, je poklical gospodarja. Oba sta nato obvezala Rožmanu nogo ter ga odpeljali v brežiško bolnišnico.
Poizvedbe o sleparijah Stanka Zupana
Oklic v uradnem glasilu policijske uprave
Ljubljana, 23. novembra.
Preiskava proti bivšemu trgovskemu potniku Stanetu Zupanu, ki so ga nedavno aretirali orožniki iz Višnje gore, zavzema iz dneva v dan širše dimenzije. Te dni je višnjegorska žandarmerijska postaja preko ^Policijskega dnevnika«, uradnega organa policijske uprave v Ljubljani, razposlala vsem žandarmerij skim postajam in policijskim ekspozituram v dravski, a obenem tudi savske banovine oklic, naj v čim večji meri poizvedo, ali ni aretirani Zupan morda poižkušal sreče pri raznih obrtnikih, posebno pa v planinskih kočah njihovih področij, o uspehu pa naj obveste orožniško pestajo v Višnji gori. Kakor smo že poročali, se Zupan nahaja v preiskovalnih zaporih višnjegor-skega okrajnega sodišča.
Zupan, ki je po rodu lz Kranja in 3® star 30 let, je bil aretiran, ko je poskušal od oskrbnika turistovskega doma na Polževem izvabiti nekaj denarja s tem, da se je izdajal za odposlanca Slovenskega planinskega društva, da izvršuje markacije po okolišu in zbira podatke za nekakšen »Vodič«, ki ga bo SPD izdalo v
Pil Ijndeh nasajenih k maščobi, se izkaže naravna »Franz-Josefova« grenči-ca kot zanesljivo in prijetno učinkujoče sredstvo za iztrebl jan je, ki se more tudi dolgo uporabljati brez posebne dijete. »Franz-Josefova« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in trgovinah z mineralnimi vodami.
Ogi res. S. br. 15. 485-JS
sporazumu z banovinskim tujsko-promet-nim odsekom. Ko so ga aretirali, so orožniki našli pri njem celo kopo naročilnic, potrdil, osnutkov za oglase itd., podpisa^ nlh od pripadnikov vseh mogočih stanov, a zlasti oskrbnikov planinskih koč, turi-stovskih domov in hotelirjev, ki so pri njem naročali oglase. Zupan je znal zmerom iz vsakega človeka iztisniti nekaj malega na račun, pri čemer se je zadovoljeval v stiski tudi z najskromnejšimi zneski. Naplačila, ki jih je kasiral, se gibljejo po večini takole od kovača do 300 din. Kolikor so višnjegorskl orožniki dognali doslej, je s svojimi sleparijami za>-služil gotovo nad 15.000 din, a mnogo primerov bo najbrž ostalo neprijavljenih. Zupan je sistematično sleparil že nekaj let, saj segajo nekatere doslej ugotovljene goljufije do tri leta nazaj.
Današnja mladina
»Zakaj pa jokaš, mali?«
»Dva dinarja sem izgubil!«
»Nikari ne jokaj! Tu jih imaš pet. Zdaj
mi pa povej, kaj si delal, da si jih izgubil?«
»Z bratom sem stavil za dva dinarja, da boste stopili na onile bananov olupek, pa ste se mu ognili.«
Predujem
Janezek je razbil kuhinjsko okno in jih je od mame dobil. Razen tega pa mu je še naročila, da mora svoj greh sam povedati očetu. Ko pride oče domov, se nadebudni sinko pritisne k njemu: »Očka, kuhinjsko okno sem razbil, dobil sem jih pa že.«
Kako je ljubljanska rezervna bolnica ob prevratu pomagala ustvarjati red
Po prizadevanju dr. Mavricija Rusa poveljnika ljubljanske rezervne bolnice št. 6, katera je bila aktivirana februarja 1918, so bili kljub običnim zaprekam dodeljeni tej bolnici v službovanje skoraj sami jugoslovanski vojaki (večinoma ljubljanski obrtniki), častniki in zdravniki (Slovenci, Cehi in en Nemec-Dunajčan). Bolnišnica je bila v dotedanji »belgijski« vojašnici. Z bojišč prihajajoči bolniki in ranjenci so prinašali s seboj orožje in munlcljo, ki se je kljub strogim predpisom, da se mora takoj oddati četam na bojišču, zbirala v bolnici, tako da je bilo jeseni leta 1918. precejšnje število orožja in municije na razpolago. Na ta način se je mesece in mesece pripravljala tiha organizacija častnikov in vojakov te bolnice za morebitne neželjene pripetljaje.
Takoj po prvem pojavu jugoslovanske svobode — shod 29. oktobra 1918 na Kongresnem trgu, katerega so se udeležili vsi službe prosti častniki, zdravniki in moštvo rezervne bolnice je bil sklical za naslednji dan v Narodno kavarno sestanek jugoslovanskih častnikov iz vse Ljubljane. Izvoljen je bil odbor šestih častnikov: nad-poročniki dr. Treo, Badiura, Potokar, poročniki dr. Rostohar, inž. Uhlif in praporščak dr. Mazek. (Med njimi sta bila iz bolnice nadporočnik Potokar in poročnik dr. Rostohar). Ta odbor je dobil nalogo, da stopi v zvezo z Narodnim svetom in mu stavi na razpolago vse slovenske častnike z razpoložljivim moštvom vred. Ko je odbor zvedel, da se bo 31. oktobra sestavila narodna vlada in ko je začelo štacijsko poveljstvo v Ljubljani preganjati častnike in moštvo zaradi udeležbe na manifestacijah dne 29. oktobra s po-
močjo vojaške policije, se je v rezervni bolnici pripravljal z mrzlično naglico oborožen odpor.
Dne 31. oktobra zjutraj se je ustavil del c. kr. pešpolka št. 53, namenjen v Zagreb, na ljubljanskem glavnem kolodvoru, častniki rezervne bolnice so ga naprosili, naj ostane vsaj 24 ur v Ljubljani v pomoč, ker je bilo le majhno število slovanskih častnikov in vojakov na razpolago. Posrečilo se je podčastnike in moštvo tega polka pregovoriti, da so pod vodstvom slovenskih častnikov z godbo odkorakali skozi mesto v staro cukrarno, kjer so oprostili veliko število Cehov, ki so bili tam zaprti, ker so se uprli, da bi šli na fronto, ter mnogo srbsk;h in ruskih ujetnikov. Vsi o nato skupno odkorakali v rezervno bolnico št. 6. kjer so jih s pripravljenim orožjem oborožili. Prišlo je sem tudi mnogo drugih v Ljubljani bivajočih Jugoslovanskih vojakov, ki so se pridružili formi-anim oddelkom. Tako je naraslo število oboroženega moštva že v teku dopoldneva na več sto mož. Ta oborožena sila je bila pripravljena v rezervni bolnici št. 6, ki se je na zahtevo moštva še isti dan prekrstila v Prvo jugoslovansko bolnico v Ljubljani. Tako je torej postala imenovana bolnica že prve dni ob prevratu zbirališče slovanskega moštva in središče prevratnega gibanja.
V Ljubljani se nahajajoči bataljon 19. madžarskega polka v popolni bojni opremi (čez 600 mož) je bilo treba razorožiti, kar se je izvršilo s pomočjo in posredovanjem častnikov in moštva Prve jugoslovanske bolnice na dvorišču te bolnice. Ra-zoroženo moštvo s častniki vred je bilo takoj prepeljano z vlakom do ogrske me-
je. In zopet Je pridobila bolnica veliko orožja, municije in bojne opreme. Ko je štacijski poveljnik izvedel za odločni nastop naših častnikov in moštva, je takoj zapustil svoje mesto, na katero je stopil častnik Prve jugoslovanske bolnice poročnik Bučar, mesto garnizijskega šef-zdrav-nika pa je prevzel dr. Mavricij Rus.
Takoj nato je naše moštvo zasedlo kolodvor, oba državna kolodvora, predkolo-dvora v Dravljah in Zalogu, vsa vojaška skladišča in straže, postajo na Rožniku, štacijsko poveljstvo, deželno vlado, policijsko ravnateljstvo, deželno blagajno, av-stroogrsko banko, Kranjsko hranilnico ter vse tovarne, ki so bile prej pod vojaškim nadzorstvom. Formirali so se tudi cestni kordoni na Viču, v šiškl in na Dolenjski cesti, ki so razoroževali vračajoče se čete soške armade, tovorne avtomobile in tren-ske kolone pa so dirigirali v Prvo jugoslovansko bolnico, kjer so nastala velika skladišča živil, usnja, tehničnih aparatov in drugega. Zlasti kordon na Tržaški cesti (nadporočnik Badiura) in pri tobačni tovarni je noč in dan opravljal najtežavnejše delo razoroževanja in rekvizicije trenskega in avtomobilskega materiala največjega dela vračajoče se soške armade.
Vse te straže ln oddelke je bilo treba oskrbovati in prehraniti, kar je z velikim trudom in naporom izvršila Prva jugoslovanska bolnica. Na prostranem dvorišču bolnice so noč ln dan kuhali za moštvo in ga oboroževali. Tam je bilo kakor v velikem vojaškem taboru. Seveda je mnogo vojakov potem, ko so jih nasitili in oborožili, pobegnilo, ker je zlasti prve dni novembra primanjkovalo slovenskih Častnikov.
Na ta naCin Je bila reSena in državi ohranjena velikanska množina živil, konj, avtomobilov in trenskega materiala, slovensko ozemlje pa je bilo obvarovano vsa-
kovrstnih nasilnosti s strani vračajoče ga se vojaštva s soške fronte. Slovansko moštvo soške armade — na dan po več tisoč mož — smo v Prvi Jugoslovanski bolnici prehranjevali, deloma formirali v legije, ki so podpirale razoroževalno delo, deloma pa odpuščali domov. Neslovansko moštvo pa smo takoj po skupinah odpravljali v domače kraje.
Častniki, zdravniki ln moštvo so bili prve prevratne dni noč in dan, vedno in po vsod prvi na mestu. Tako pri nočni železniški nesreči ogrskega vojaškega transporta na Brezovici pri Ljubljani, pri kateri je bilo več mrtvih in ranjenih; pri pobiranju in pri pokopu onih nesrečnih vojakov, ki so popadali med vožnjo s streh vagonov v Ljubljani in bližnji okolici. (Za reševanje gre posebna pohvala naredniku Jesihu).. Pri nadziranju vojaških skladišč ob vsaki uri, ponoči in podnevi, posebno v Zalogu in Dravljah, kjer je bilo nakopičeno milijonsko premoženje so častniki in vojaki Prve jugoslovanske bolnice nepretrgano vršili službo, ker je primanjkovalo namestnikov, na oddaljena mesta se pa nikdo ni hotel javiti prostovoljno v službo. Častniška menza bolnice je prve dni prehranjevala tudi vse v Ljubljano prihajajoče slovenske častnike in 524 srbskih častnikov, ki so se na potu iz ujetništva v domovino pod poveljstvom podpolkovnika Svabiča ustavili v Ljubljani. Ti so se v kratkem oborožili in organizirali srbske ujetnike, katerih se je bilo precejšnje število nabralo v Ljubljani. Prevzeli so stražno službo ln polagoma napravili red.
Posebno pohvalo za izvršitev tako ogromnega dela so zaslužili poleg poveljnika bolnice dr. Rusa izmed Častnikov Potokar, Stuhec, Bučar, dr. Rostohar in Pe-trovčnik, izmed podčastnikov Kos, Kobe, Jesih, Jug, Iglič, Polak, Gagel, Bizjak, Zalaznik in drugi, katerih imena pa so mi že ubegnila iz spomina,	F. R
Gospodarstvo
Naša zunanja trgovina v oktobru
Navzlic povečanju nasproti septembru je bil v oktobru naš izvoz za 95 milijonov
ali za 17% manjši nego lani
Medtem ko Je v septembru naš Izvoz zaradi nemško-češkoslovaškega spora (ki Je povzročil prometni zastoj zlasti v smeri preko Madžarske) šel precej navzdol, se je v oktobru zopet v večjem obsegu dvignil, in sicer na višino izvoza v avgustu Uvo: pa je bil v oktobru razmeroma Slab Zato smo imeli v preteklem mesecu za 89.5 milijona din aktivno trgovinsko bilanco, medtem ko je bila lani v oktobru naša trgovinska bilanca aktivna za 77.9 milijona din
Kakor je znano, Je bila naša trgovinska bilanca letos do Julija zelo pasivna. Sele ko je nastopila izvozna sezona se Je položaj izboljšal in tako smo imeli v avgustu, septembru ln oktobru izvozni presežek v skupnem znesku 172.8 milijona din, medtem ko smo v prvih sedmih mesecih zabeležili pasivni saldo v višini 378.7 milijona din Zaradi aktivnosti zadnjih treh mesecev je za celotno razdobje oel začetka leta do konca oktobra pasivnost naše zunanje trgovine nazadovala na 205.9 milijona din. Navzlic temu pa Je celotna slika naše zunanje trgovine letos mnogo slabša, kajti lani je bila naša zunanja trgovina v istem razdobju aktivna ta, 845 3 milijona din.
Naš Izvoz je znašal v oktobru 303324 ton (lani 403 277) v vrednosti 463.9 milijona din nasproti 558.7 milijona din v lanskem oktobru Navzlic povečanju nasproti prejšnjemu mesecu je bil še vedno ta 94.8 milijona din ali za 17°/» manjši nego lani v oktobru.
Vrednost uvoza je znašala v preteklem iresecu 374.4 milijona din t J za 108 5 milijona din ali za 22.5°/« manj nego lani Gibanje naše zunanje trgovine Je bilo v prvih desetih mesecih letošnjega leta naslednje (v milijonih din>:
Izvoz uvoz 356.7 394.3 422 8 3957 445 6 372.5 2827 461 9 397 1 453.9
Jan. 1938
febr.
m are
april
maj
Junij
JullJ
avg. sept okt
370 8 431.0 5097 4323 4899 411.9 403.2 407 1 368 6 374.4
saldo
—	14.1
—	36 7
—	86 9
—	36 6
—	44.3
—	39 4 —120.5 + 54 8 + 28 5 + 89.5
Gospodarske vesti
r= Zabrana uvoza novčanlc po tisoč in petsto dinarjev. Finančni minister Je Izdal tale odlok: V zvezi s členom pravilnika o ureditvi prometa z devizami ln valutami se prepoveduje uvažanje dinarskih novčanlc po tisoč ln petsto dinarjev v našo državo tako v pošiljkah kakor v potniškem ln obmejnem prometu. Vsak prekršek proti temu odloku se bo kaznoval po zakonu o kazenskih sankcijah.
= Ratifikacija trgovinske pogodbe med Jugoslavijo ln Švedsko. Včeraj je bila v zunanjem ministrstvu Izvršena izmenjava listin o ratifikaciji pogodbe glede trgovine ln plovbe med kraljevino Jugoslavijo in kraljevino švedsko Ta pogodba je bila podpisana v Stockholmu 14. maja lani Izmenjavo sta Izvršila v Imenu Jugoslavije dr. Milan Stojadinovlč. v Imenu švedske pa dr. Tiber, odpravnik poslov švedskega poslaništva v Beogradu.
•= Pogajanja o Južni železnic) končana.
Iz Berlina poročajo Te dni so se končala v Rimu pogajanja med zastopstvi nemške italijanske, Jugoslovenske in madžarske vlade glede ureditve vprašanj okoli donav-iiko-savske-jadranske železnice (južne železnice). ki je s priključitvijo Avstrije pri-fila pod nemško upravo.
•= Položaj na nemškem tržišču z Jajci.
Z Dunaja poročajo Dovoz svežih jajc na trg se je malo povečal Iz Jugoslavije in Bolgarske so javljene manjše količine za uvoz v Nemčijo Cene kanejo tendenco popuščanja. čemur je vzrok večja produkci;a jspričo milejšega vremena Pretežno pa pri-ha;ajo na tržišča konzervirana jajca, katerih kakovost je dobra. Poslovanje je zadovoljivo.
— Cene svinjam slabijo Kakor kažejo
po-o- !a s hrvatskih sejmov s svinjami, zlasti s sejmov v Križevcih so cene mes-n;m sv.njam popustile Vzrok je v tem, ker prihaja na sejme manj kupcev za tvor-nice Mesne svinje za tvornice se trgujejo med 7 in 7 25 din za kg žive teže Pitane svinje se plačajo nekoliko bolje. Tako so se trgovale na zadnjem križevskem sejmu po 8 din Najve<*ie pa je povpraševanie po prascih in mladih svinjah za reio Mlade svinje so dosegle cene 9 do 10 din za kg žive teže, medtem ko so se prasci plačevali po 40 do 130 din za rilec.
»» V zadružni register sta se vpisali nastopni zadrugi Nabavna ln prodajna zadruga pekovskih mojstrov v Ljubliani. z. z o j, ln Cevliarska produktivna zadruga Ratitovec v Studencih pri Železnikih z. z o j. — Izbrisale so se pašniške in g07dne zadruge v Ribniku. Koorivniku Dobu, Krki pri Stični Sušiu Raihenau. Dobre-polju. Ponikvah. Turjaku Mali Slivici Žužemberku. Stalcariih Goreniem kotu pri Sv GregoHu. v Cmem potoku Seču -Novi gori. St Janžu na Dolenjskem. Mačji vasi. Semiču. M'aksh Komami vasi Dolgi vasi, Ravnah pri Borovcu In Kočah dal'e Prva gozdna 7adrt>?a v Ajdovcu. Go7dna zadruga v Podlini Nakupovalna in prodai-na zadruga ra Kočevje in okolico In zadruga Sokolski dom v Kočevju.
=» Likvidacija. Tvrdka Tmnorex. družba z omejeno zavezo v Slovenski Bistrici le pre5'a v likvidaciio in poriva morebitne upnike, da laviio svoje teriatve Prav tako Je nreš'a v likvidacijo Po^oi^nica za občino Opiotnico. r z. z n. z ln poziva upnike na prijavo terjatev.
Bone
23. novembra.
Na ljubljanski borzi so se v privatnem kliringu iskali angleški funti po 238, v zagrebškem privatnem kliringu pa so se funti zaključevali po 238, med tem ko so se grški boni ponujali po 35 50 Nemški klirinški čeki so se trgovali v Ljubljani neizpremenjeno po 14.30, medtem ko so bili v Zagrebu po 14.31 in v Beogradu po 14.30.
Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda popustila Zaključkov ni bilo. V Beogradu pa se je trgovala po 465—466 50 (včeraj po 466—466.25). Zaključile so se v
jan. - okt. 1938	3993.2 4199.0 —205.9
jan.-okt. 1937	5110.6 4265.2 -»-845.3
jan.-okt 1936	3306.4 3286.6 + 19.8
jan.-okt 1935	3268.9 3006.5 +262.4
jan.-okt. 193-i	3042.4 2963.0 + 79.4
Pšenice smo v oktobru Izvozili 2978 vagonov (lani 2045) v vrednosti 56.5 milijona din (31.8). Znatno manjši pa Je bil letos izvoz koruze, ker smo lanske presežke že Izvozili: tako je znašal v oktobru izvoz koruze ie 155 vagonov (lani 4372) v vrednosti 2.0 milijona din (lani 42.9). Manjši Je bil tudi izvoz fižola, ki je znašal le 9.5 milijona din (lani 21.1). Izvoz svežega sadja pa se je povzpel v preteklem mcsecu za 1331 vagonov (141) v vrednosti 30.4 milijona din (lani 3.8). Prav tako je bil znaten izvoz suhih češpelj. ki se je dvigni! na 7.9 (6 6)
Nadalje smo v oktobru izvozili za 15.0 milijona din hmelja (lam za 15.5) za 20.5 milijona din tobaka (lani 0) in za 17.9 milijona din konoplje (lani 18.3).
Pri Izvozu živine opažamo povečanje lz voza konj na 6.5 milijona din (lani 3.2) medtem ko je Izvoz goveda nazadoval na 3053 glav (lani 7375) odnosno 8 2 milijona din (15.4) Izvoz svinj pa se Je zopet dvignil na 25271 glav (lani 21.044) odnosno na 38.4 milijona din (28.9). Hudo pa Je nazadoval Izvoz drobnice, namreč na 2.4 milijona din (lani 9.6). Svežega mesa smo v oktobru izvozili za 12.9 milijona din (lani 10.0) svinjske masti pa za 5.6 milijona din (11.2) Izvoz surovih kož se je precej povečal in je dosegel vrednost 11.4 milijona din (lani 8.3).
Izvoz lesa Je bil tudi v oktobru manjši neeo lani. Gradbenega lesa smo Izvozili 6533 vagonov (lanf 7529) v vrednosti 55.7 milijona din (lani 68.0) Nekoliko večji je bil Izvoz drv. ki je dosegel količino 680 vagonov (784) odnosno vrednost 1.8 milijona din (16) Ogl^a smo izvozili 196 vagonov (103) in lesnih Izdelkov za 2.9 milijona din (3.9). Končno smo Izvozili za 3.8 miiijona din pragov (16).
Bakra smo v oktobru Izvozili le za 8.9 milijona din (lani za 51.7). rud pa za 37.6 milijona din (lani za 54 9) Slab je bil končno tudi izvoz cementa ki je dosegel le vrednost 6.6 milijona din (lani 10.9).
Zagrebu 6% dalm. agrarne po 88 ln Trbovlje po 185.
DEVIZE
Ljubljana. Amsterdam 2400 66—2415.26 Berlin 1763.03 — 1776 91. Bruselj 745 69
-	750.76. Curih 996 45 — 1003 52. London 205.31 — 207-37. New York 4377.2p
-	4413.57 Pariz 114.77 — 11621. Praga 150 69 - 151 79 Trst 231.35 - 234.43.
Curih. Beograd 10, Pariz 11.53, London 20.60, New York 44175. Bruselj 74.80 Milan 23.28, Amsterdam 240 70, Berlin 177 S:ockholm 106-12 Oslo 103.50. K6ben-havn 91 9750, Praga 15 1250. Varšava 83 Budimpešta 87-50, Atene 395, Bukarešta 3.25.
EFEKTI
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 463 — 465 4°/o agrarne 58 50 — 60. 6°/« dalm. agrarne 87 - 88. 6% begluške 89 — 90, 7°/„ stabiliz. 95 — 97-50. 7<7r ln-vest. 97 50 — 98 50, 7"/« Seligman 99 den.. 70/0 Blair 90 50 - 91. 8'"„ Blair 94-96 delnice: PAB 220 — 225. Narodna banka 735u den.. Narodna šumska 20 bi.. Gu»-man 45 — 51. šečerana Osijek 75 — 100 Osiješka livarna 160 den . Isis 26 den. Trbovlje 180 — 185, Jadiranska 350 den Beograd. Vojna škoda 465 — 466 50 (465 — 466.50». 4% severne agrarne 58.21
-	59. 4°/n agrarne 60.75 bi., 6°/» dalm agrarne 87-75 - 88 (88 — 88.251, (flU be-gluške 88.75 — 89 (89 - 89.25). 7% ln-vest 99 den., 7«/„ Seligman 99-50 den., 7°7r Blair 90.50 — 91 (90 75). 8*/0 Blair 97.50 bi., Narodna banka 7400 den. (7450).
Blagovna tržišča
ŽITO
+ Chicago (23. t m.). Začetni tečaji: pšenica za dec 62.50 za maj 65.50 zi julij 65.50; koruza: za julij 51.50, za maj
50.50.
+ \Vlnnlpcg (23 t. m ) Začini tečaji, pšenica: za dec. 58 za maj 61 25.
+ Novosadska blagovna borza (23.t.m.) Tendenca neizpremnjna. Pšenica: sremska 147 — 149. slavonska 148 — 150 Rž: baška 144 - 146 -Ječmen: baški ln sremski. 64/65 kg. 148- 150: jari. 68 kg 180 185. Oves: baški sremski ln slavonski 144—146 TurSčloa: baška sušena, pariteta Indjija In Vršac 99 101 Moka: baška in banatska Og ln Ogg. 237.50 do 247 50: »2« 217 50 227 50: »5« 197 50— 207 50: 56« 177 50 — 187 50: »7« 147.50-157 50; »7 in pol« ln »8* 110--11250 Otrobi: baški 90—97. Fižol: baški 280— 285.
+ Budtmpeštnnska termlns^a borza
(23. t. m.) Tendenca čvrsta. Promet slab Rž; za m src 1586 — 15 88, za maj 16 04 — 16-06. Turščica: za maj 15.56 — 15.57.
ho ii k \7
+ Liverpool (22 t m.) Tendenca stalna Zaključni tečaji: za dec 4.84 (prejšnji dan 4.80), za febr 4.8G (4.82), za april 4.85 (4.81)
+ New York (22. t. m.) Tendenca stalna Zaključni tečaji: za dec 8 72 (8.68), za febr. 8.54 (8.53), za april 8.42 (8.40).
Sokol
Pred dvajsetimi leti
Iz »Slovenskega Naroda", 23. nov. 1918
Odkrita zarota proti svobodi
Zagreb, 22. nov. Danes se je posrečilo
pravočasno razkriti veliko zaroto raznih sumljivih in temnih elementov. Zarotniki so imeli namen strmoglaviti celotno Narodno veče, preprečiti naše popolno ujedi-njenje in vpostaviti diktaturo oficirsko-vojaškega sveta, ki bi naj našo domovino zopet provedla v nemški in madžarski jarem. V zaroto Je zapletenih več višjih in nižjih častnikov, ki so se bili zadnje čase izkazali kot vneti agitatorji za republiko. General Llpovščak, stotnik Valentekovič in več drugih je že pod ključem. Preiskava bo pokazala, v koliko so bili zarotniki v zvezi z madžarsko kamarilo in v koliko so delovali po njenih navodilih.
Izjava duševnih delavcev
... Nasilje, ki ga trpi naš rod od tujcev, kaže žalostno sliko samoslovenske onemoglosti Govori ne premaknejo naših meja niti za seženj, Izjave nam ne pridobe niti pedi naših tal, besedni protesti nam ne rešijo niti ene slovenske duše Do čina se ne moremo povzpeti kakor da v naši krvi ni one najsvetejše kapljice, ki jo vsak zaveden in zrel narod svojevoljno prelije za svojo svobodo Edini rod. ki ima danes na slovanskem jugu voljo in moč pnhcrlti našim zahtevam veljavo pred svetem e srbski rod Ako ne izvedemo bre? odloga najtesnejšega ujedinjenja s Srbi. preti Slovencem notranji razkol slovenski zemlji razkosanje ki ga sami ne bomo mogli za-bipniti Ali more narod sploh omahovati ko se mu ie »dlofiti ra san.oitojno nemoč il za skupno jak >-t? (Sledi 44 podpisov slovenskih duševnih delavcev.)
Dr. Jane* E Krek o njedlnjenjn
»Slovenec« )e priobčil dne 5 nov 1918 v svoji 254 številki uvodnik v katerem raz pravlja o pogledih dr Janeza E Kreka na ureditev naše države Pomembnejše lego ve misli ki »o sedaj veleaktualne poda-|amo v naslednlem
»Vsi hočemo biti en narod združeni v eni državi Mislim da bi bilo treba ustvariti močan centraln1 parlament Fo-kraline morajo b1t; urejene brez ozira na dosedanje ir*avne !n deželne meje na čisto zemliepisni In gospodarski obnovi Kakor stvari stoje sem zagovornik ločitve cerkve od države Dovolj so me »»il tegi napadali, toda aame je logika razveja in •
življenja, ki v resnici ne nasprotuje ka-toličanstvu. Hegemonijo bo imel sposobnejši! Ako bodo to Srbi, je tudi prav, da jo imajo. Politično uniformiranje bo čim-dalje bolj napredovalo, sredobežne težnje bodo Izginjale in tekom treh pokolenj bomo v resnici enoten narod. Zeklavzulirati, da mora biti nekaj ministrov Hrvatov in Slovencev, nima smisla Monarhija ali republika? To mi je precej vseeno. Vendar so tri načela tega troimenega naroda, ki ga morajo voditi v bodočnosti: en narod, en vladar, ena država in mnogo, mnogo svobode.«
Cndna resolucija
Vseslovenska Ljudska stranka Je na svojem shodu dne 21. t. m sprejela naslednjo resolucijo: 1. SLS navdušeno pozdravlja ustanovitev Jugoslovanske države, ki je vsa tri plemena jugoslovanskega naroda, ločena skozi stoletja, združila v eni samostojni in svobodni državi 2. SLS hoče po uspešni borbi za narodno samostnp-os" v najtesnejši zvezi z ostalimi demokratičnimi elementi našega troimenega naroda truditi se, da se ustvari krepk* na trdnih temeljih demokracije sloneča zgradba nove države 3 SLS Javlja da te za republiško obliko vladavine pondarlaloč. da vidi pred vsem v taki obliki vladavine jamstvo za demokratičen ustroj države.
Sušteršičanstvo
Mislili smo, da smo za vselej zmagali nad njim, ki Je proklet odšel od nas Ni
šlo toliko za osebo kolikor za sistem Zato je odšel živ, ker «mo mislili da le sistem mrtev Toda varali smo s-J Sprožilo se vprašanje rennh1'ka aH monarhija In kdo ga |e sprožil? Dr Sušteršič ie. ko je odhajal naoisal testament In v njem je priporočil Slovencem repub"ko Čemu za-
" "i 'e ve on — sluga Dunaja in Nemcev AH na1 oo<ftan<w- t-,„rs,-fPm Šičeveea testamenta? Ne ln tlcofk^t ne' Domovina v np\.>nmocti in pot regjtve 1e samo ena Vidimo 1o vsi. ki nismo fran-kovci Petnli* S"*torši? se pojavila p"' nas sedaj kot renubVkanpc Kdor noče da pademo na7a1. kW smo blM ta nsi hod? pot vel-kega iri®dinieniT Fpntihliknnsfvo je nast. nastaviipna od so"*-a*rvVov Jupo-slavile. Vnrašanla »™»nublika ali monarhija« sploh ne sme biti.
Krstna slava mariborskega polka
Lepa psroslava 20 let svobode Maribora
Maribor, 23. novembra
Letošnja tradicionalna slava 45. mariborskega pehotnega polka je potekla posebno slovesno ob 20 obletnici zgodovinskega junaškega čina ko Je narodni general Rudolf Maister s svojimi hrabrimi borci razorožil zloglasno zeleno gardo.
Dopoldne so se zbrali k slavju na okrašenem ln okusno prirejenem dvorišči, meljske vojašnice Kralja Aleksandra Ste vilni predstavniki mariborskega javnega ln društvenega življenja da počastijo s svojo navzočnostjo spomin na pomembno razorožitev, ki je oila »zvršena na današnji dan pred 20 leti ko je bila usoda Maribora dokončno odločena v našo korist Med drugim so bili navzoči mestni poveljnik general Cedo Stanojlovič, mestni župan dr. Juvan sreska načelnika dr šiška in Eiletz, bivši župan dr. Lipold kot predstavnik oblastnega odbora JS. šef policije dr. Trstenjak, stolni prošt dr Vra-ber. višji obmejni komisar S. Krajnovič predsedn.k okrožnega sodišča dr. Hudnik zbornični svetnik Finter, predsednik Združenja mariborskih trgovcev Miloš Oset brata Mohorko ln Mačus kot zastopnika sokolstva, šef davčne uprave S"ver pred-
3ednik mariboske sreske organizacije dobrovoljcev g. Grčar, predsedn.k Zveze Maistrovih borcev prof. dr. Dolar, predsednik UROIR J. Perhavec, ravnatelj Lo-os kot zastopnik Putnika.
Ko je prota S [voševič opravi) predpisane cerkvene obrede za pravoslavno ka-tnllniški kurat P. Zavadlai za rimo-kato-iško mam Hali/ Imanovič za muslimansko veroizpoved Je domačin ln polkovnl ooveljnlk polkovnik Marko Božovič spregovori) za nosno spominsko besedo. Poveličeval Je lunaško dejanje pred 20 leti ln proslavljal zasluge generala R. Ma stra. ki bodi vsem vojakom sveta) vzornik vojaške discipline. poguma ln rodoljubja Polkovnik Božovič se je spomni) tudi vseh ki so darovali svoje ž vi jen je za Jugoslavijo, spomnil se Je tvorca Jugoslavije bla-gopokojnega kralja Aleksandra I. Uedini-telja čigar spomin so počastili navzoči z vzklik! »Slava mu!« Svoj prisrčen nagovor je končal z vzklikom »živijo« na čast in slavo Nj. Vel. kralju Petru II. In pre-vzvišenemu Kraljevskemu domu.
Zaregljale so strojnice, godba Je zasvl-rala državno himno, polkovni oddelki so strumno ln s čvrstimi koraki defilirali
mimo generala Stanojloviča ln drugih od-ličnikov. DumačLn slave polkovn-k Božovič je povabil nato goste k zakuski. Popoldan je bilo v voj&žn.ških prostorih razigrano ln razgibano vojaško veselje. Ves dan Je vladalo v poIkovnJi vojašnicah praznično razpoloženje.
Dr. Božo Škerlj o izvenevropskih rasah
Ljubljana, 23. novembra
Naslov sinočnjega predavanja, ki ga je imel v okviru Prirodoslovnega društva dr. Božo Skerlj, je privabil številne poslušalce v predavalnico Mineraloškega inštituta. Predavatelj Je ilustriral svuje predavanje s številnimi diapozitivi, na katerih smo videli drobce in ostanke ra?.nih Izvenevropskih ras, ki vedno bolj in bolj izumirajo, najgrše in najlepše zastopnike človeštva na sosednjih kontinentih.
Med najgrše zastopnike človeškega rodu spadajo po mnenju raziskovalcev Av-stralke. Avstralci so od živečih čioveč-njakov še najbolj podobni neandertalcem. Z njimi se kosajo po grdoti prebivalci Nove Kaledonije. Tudi tu grse za star rasni drobec, ki je ostal na nizki, primitivni kulturni stopnji, še v kameni dobi. V pragozdovih Prednje Indije in Ceylona se skrivajo rasni ostanki, otroško primitivni, nerazviti Vedidi. Pri teh pl.-menih ni skoraj nobene spolne dimorfizacije, tako da nam je težko razlikovati obraz moškega od obraza ženske. V pragozdovih centralne Afrike žive primitivni pigmejci. Najzanimivejša skupina človečnjakov so pa gotovo koisanidi, dve na puščavo prilagojeni podrasi, grmičarji ln hotentotl. Tudi med pravimi črnci razlikujemo več ras V južni Afriki so najbolj razširjeni črnci iz rodu Bantu. Vzhodno od Nila žive črnci, ki so lepo rasli in s povprečno višino dveh metrov! Največ teh je v Južnem delu Abesinije
Prav tako je med rumencl več ras Poznamo palemongolide iz Jugovzhodne Azije, ki so najprimitivnejši rumenci Na severnih otokih Japonske najdemo rasni ostanek belcev, pleme Ainu. — Star ra>ni drobec so prebivalci Grenlandije, Aljaske in Labradorja, Eskimi. Spadajo še med rumence. Nekatere lastnosti pa jih približujejo belcem K rumencem spadajo tudi »Indijanci«, ki so raztreseni po vsej Ameriki Predstavljajo ameriški tip ru-menca Tudi tu pri nekaterih plemenih spolni dimorfizem ni dovolj razvit. Na Ognjeni zemlji najdemo poleg ostalih hladnejši klimi prilagojenih plemen tudi lepe. visokorasle in ponosne pripadnike plemena Ona. ki pa so zelo maloštevilni.
Na koncu svojega predavanja je predavatelj pokazal tudi nekaj slik nallep-ših ljudi — to so pripadniki poline^idov. Najlepša plemena prebivajo na Havajskem otočju. Tako najdemo v Velikem Pacifiku v razmeroma precejšnji soseščini najgrše ln najlepše pripadnike sedanjega človeštva.
Šahovski veleturnir na Holandskem
Keres vodi
Amsterdam, 23. novembra. V 11 kelu turnirja, ki je bilo v torek zvečer igrano v Rotterdamu, je Botvinnik v krasni partiji porazil Capablanco, dr Euwe pa kot črni Finea Slednji je zašel v posebej pripravljeno varianto dunajske obrambe damske-ga gambita. — Partiji dr Aliehin - Fiohr in Reshevsky - Keres sta bili prekinjeni. — Danes so bile končane vse tn prekinjene partije. Partija Reshevsky - Botvinnik iz 10. kola je končala po 60 potezi remis, radi večnega šaha Rcshevsky je remiziral tudi s Kerescm, dr. Aljehin, ki je v prekinjeni poziciji imel proti Flohru kmeta več, je to partijo dobil. Stanje po 11. kolu je: Keres 7. Botvinnik, Fine 6Vi, dr. Aljehin 6, Reshcvsky 5'/i, Capablanca 5, dr. Euvve V/t, Flohr 3.
		
t ;	-.—T • -	
f		
	i -i,1-' „~.	



it'
•Sv ris

i? B
J&M ... . r r
I
Sokol I. LJubljana Tabor sporoča, da bo občni zbor prihodnjo sredo 30. t. m. ob pol 18. v mali dvorani na Taboru. Včerajšnja beležka v »Ju: m« je po pomot.] navajala, da se bo zbor vršil že 23. t. m.
Sokolsko društvo Ljubljana-Siška opozarja sokolstvu naklonjeno narodno občinstvo na svojo telovadno akademijo, ki se bo vršila v četrtek, 1. decembra ob 20. v Sokolskem domfi v šiški. Društvo je zastavilo vse sile, da bo akademija dostojna proslava 201etnice osvobojenja ln zedinjenja. Podroben spored, pri katerem bo sodeloval tudi pevski zbor Narodne čitalnice v šiški, bomo oblavili v nedeljo.
Sokol Ljubljana Zg. Šiška. Preminil je brat Matija Burger, dolgoletni član našega Sokola, ki ga spremimo danes ob 16 uri izpred gasilskega doma na draveljsko pokopališče — Včeraj smo zasadili lopate pri gradnji našega doma. ki bo. ko bo dokončan, reprezentativna in smotrna stavba. Vso javnost prosimo, da nam pri naši koristni akciji pomaga Naj bodo svetal primer mnogi domači kmetovalci, ki so darovali les za ostrešje. Zdravo 1	«
NaS dragi oče, stric, ded in praded, gospod
ajovic Franc
je danes ob 4* pop., ▼ 85« letu starosti, za vedno zaprl
svoje dobre oči.
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v petek, dne 25« novembra, ob 3* uri popoldne lz h5£e žaSosti na litijsko pokopališče.
Ptfosiuno za tiho soial]e.
Litija, Ljubljana, Zagreb, dne 23« novembra 1938.
ANTON, MAKS, MARIJA, MILIVOJ, ANA, ALBIN, PAVLA, FRANC, LADISLAV, JANKO, sinovi in hčere, vse snahe in zeti, vsi vnnki in pravnukl
ter ostalo sorodstvo



uiftjailumltf.n«'! jim
PovodenJ i® itiliilla, škoda je ostala
Sava ]e narasla v eni ncči za 3.60 m
f	Litija, 23. novembra
Se pred dnevi J« bila reka Sava tako niz-kn, da je pod našim mostom karala »rebra« — namreč precejšnje sipine ... Malokdaj je v novembru tako skromna. V soboto so »e peščine pokrile, po ponedeij-skem dežju pa je začela naglo naraščati. Tekom noči »e je dvignila kar tri ln pol metra nad normalo. Davi ob 8. so je gnetli številni radovedneži pri litijski vodomer-ski postaji. Trak na aparatu kaže sunkovito dviganje razdivjane reke.
Razpenjeno vodovje, ki Je prestopilo strugo, prepiavilo njive in travnike in ponekod napravilo škodo tudi v hišah, prinaša s seboj mnogo lesa.
Nekemu našemu lesnemu trgovcu, ki je imel pripravljene sklade jamskega lesa za Trbovlje, ie voda dvignila hlode, jih potegnila v struyo ter jih odvalila s seboj Trgovec je precej oškodovan. Umazana voda pa je, sodeč po kokoših in prašičih, ki jih je prinesla s seboj z Gorenjskega, morala hudo razdirati m uničevati kmečko imovino.
Visoka Sava je p'estopila breg pri Krev-Ijici pod Hotičem. Cesta je bils zjutraj za lita. Prav tako med Litijo in Ponovičami kjer je znana državna konjarna in bano-vinsko veleposestvo. Ljudje, ki so morali po opravkih v Litijo, so uporabljali prehod
po železniškem tiru. Savsko valovje je zadnje leto precej trgalo breg blizu železniškega mostu pr i Poganjku. Progovni delavci so zdaj utrievali poškodovani breg. Pripravili so posipa in butaric, potrebnih pri obrambnih delih. Ves material so prevažali od železniškega mostu vzdolž brega z malo poljsko železnico. Davi pa je bilo ozemlje pod vodo in valovje je odneslo napravljeni material in butarce. Vodni tok je bil tako močan, da je mestoma dvignil pragove poljske železnice in ukrivil tirnice,
Po poročilih iz Hotiča je napravila poplava tamkaj precej sitnosti in škode. Skozi Hotič vodi glavna banovinska cesta iz Ljubljane do Litije. Zaradi preplavljene Save, ki se je raz tekla po poiiu in prekrila cesto, da je vožnja po njej nevarna, je bil promet ustavljen. Avtomobili, ki »o dospeli du Hotiča, niso mogli nadaljevati vožnje proti Litiji (>o dolini, temveč 50 morali zaviti pri Hotiču na strmo občinsko pot čez vas Konj. Ta zveza pa je še v suhem vremenu slaba, v deževiu pa je tako razmehčana, da so ostajala motorna vozila v blatu. Na pomoč so morali priti kmetje, ki so s konjsko m volovsko pnprego potegnili avtomobile v klanec, po ov*nku so šele prišli spet pri Gornjem Logu na bano-vinsko cesto. Danes se je Sava ob lepem vremenu vrnila v strugo.
Kako Je divjala Tržiška Bistrica
Tržič. 23. novembra
Zadnje deževje je spravilo lz mirnega !:n lagodnega toka tudi bistro Dilinščico. in lagodnega toka tudi bistro Dolinščico. tok Trž ške Bistrice. Na več krajih je prestopila bregove. Najstarejši prebivalci te romantične Doline, ki se globoko zajeda pod grebene Košute, ne pomnijo, da bi se ponižna vodica dvignila tako visoko iz svojih globokih tesni ln napravila tako ogromno škodo. Saj je odnesla veliko mostov, ogromno hlodov, na vagone rezanega lesa ln na mnogih krajih dobesedno raztrgala cesto, tako da je za precej časa onemogočen promet po cesti, ki veže Tržič z Zgornjo Dolino. Puterhofom in malim naseljem Medvodami.
Malokdaj se je jesen z vsem svojim čarom tako razbohotila v našem planinskem evetu kakor letos. Prelivanje barv v vseh mogočih odtenkih se je stopnjevalo iz dneva v dan. ftele pretekli teden so se je-le ob robovih Košufe ustavljati meglice in so napovedovale Izpremembo. Deževati je j?lo pri nas v nedebo zvečer. Padale so tud! v ponedeljek --'robne kaplje, ki pa jih je zemlja še sproti vsrkavnla. V noči od ponedeljka na torek pa je zapihal močan jug. Bistrica ki Izvira pod Košuto je s svojimi malimi pritoki v torek zjutraj že močno narasla. In to naraščanje se je stopnjevalo od minute do minute, naraščala le voda, naraščalo pa je tudi šumenje, ki je prihajajo iz globin soteske. Divji je bil zlasti pogled od Hudičevega mostu nad Do.žanovo sotesko p-oti severu, kjer ogromne kremenčeve plasti zastavljajo Bi?tric! pot. O romantični kaskadi. ki jo tod tvori DoHnščica ni bilo sluha. Proti nebu so se dvigali mogočni temno-rjavi stebri in se razbijali ob sivih nepremagljivih skladih in to ob strašnem tuljenju razbesnelega elementa.
Bistrica je je!a naraščati oko!! 11. ure dopoldne ln s seboj je tudi že je! a prinašati prve deske, hlode in mostnice. katere je odnašala z mostov, ki prečkajo Bi-
strico od Puterhofa do Medvod.. Z naraščanjem vode se je širila tudi na n>cj plavajoča veriga raznega lesa. Divji element je prinašal s seboj dele mostov, dele bajt in ogromne hlode ki so bili pripravljeni za rezanje. Vse žage ob gornjem toku Bistrice so bile mahoma ogrožene, več jezov je voda kmalu odnesla, žalosten pogled se je nudil takoj popoldne v Puterhofu, kjer stoji grad barona dr Borna. Mala dolinica pred gradom je bila mahoma pod vodo in je ogrožala vsa po3lopja Bornovega lesnega podjetja. Delavcem, ki so reševali les in druge vrednote, sta izginili pred očmi naenkrat dve ogromni šupi. kjer so bile shranjene velike množine divjega kostanja, s katerim krmijo pozimi jelene. Velika žaga, ki stoji v bližini teh šup, je ostala, včerajšnja domneva v »Jutru« ni resnična, — da je ni odneslo, velja zahvala močnemu betonskemu temelju.
Umetno jezero je hitro naraščalo In je-lo ogrožati tudi hišo. kjer prebivajo delavci. Med močnim nalivom so morali reveži prenašat' svoje borno imetje v druga ooslopja, ki leže višje v bregu. Tod so izginile izpred oči tudi velike količine že rezanega lesa, mnogo hlodov pa je izginilo v vodi tudi s poti v Medvode. Prevrnilo se je v strugo tudi mnogo telefonskih drogov, da je pretrgana tudi ta zveza s Tržičem. Dolina Ln tudi grad dr. Borna sta brez električne razsvetljave, ker sta izgin la pred elektrarnami oba jezova.
škoda, M jo je napravila ta nenadna povodenj. se danes še ne more točno ugotoviti. Poznavalci razmer pa cenijo, da gre v stotisoče samo g!ede na pavšalno ocenitev odnesenega lesa razrušenih 12 mostov in n^ mnogih kraiih v vel ko širino in do!ž!no odnesene ceste. Prizadeto je v največji meri lesno podjetje dr. Borna, obenem pa tudi nekateri posestniki in domači vozniki, ki so vozi'i les v Tržič. Prizadeti so pa tudi mnogi Žagarji in lesni delavci, že itak trdo zasluženi kruh, bo imel še tanjšo in tršo skorjo.
Posledice povodnjl m
Radovljica, 23. novembra
Za lepimi jesenskimi dnevi, ko je izjemoma v letošnji dobi dalj časa prevladoval sever, se je pretekle dni na Gorenjskem nenadoma pomeglilo. V višinah je bilo še jasno, a v dolinah je ležala megla. Kar je epet potegni! jug in spremenil nizke megle v visoke oblake, ki so se jim od juga pridružili še novi. V ponedeljek je začelo na Gorenjskem polagoma deževati, hujši nalivi pa so bili v planinah. Proti večeru je pričelo precej liti, a nihče ni slutil kakšne posledice bo imelo to deževje. V noči od ponedeljka na torek je neprestano deževalo in posledica je bila, da so potoki ln reke. zlasti še Sava, izredno hitro naraščali. V nekaj urah so se potoki razbesneil ln jim ni bilo več prostora v strugi.
V torek popoldne Je narasla Sava že pričela prinašati debele hlode in deske. Dvignila se je pri lancovškem mostu za cela" 2.5 m nad normalo, čeprav je tam Btruga zelo široka. Popoldne je vodovje odneslo most pri Ribnem. Poleg mostu, ld so ga valovi nosili, je po Bohinjki plavalo tudi mnogo hlodov ;n desk. prav tako so se valila izruvana drevesa po strugi.. V Soteski v Bohinju je zalilo spodnji del žage, kjer izdelujejo zaboje. Višek pa je dosegla povodenj v noči od torka na sredo. Danes je Sava sIcpt precej upadla, kljub temu pa je dopoldne priplaval po valovih še velik splav. Ko je priplul pod brv, so videli, da je to cel most. Pod brvjo je splav treščilo na skale, kjer je ostala mostna koza in nekaj de?k, večji del mostu pa je voda gnala naprel. Mest o katerem še ne vemo, odkod ga je Sava prinesla, je narasla voda včeraj najbrž pritisnila ob breg, kjer je obstal, danes pa ga je potegn la naprej.
Izredno je tudi narasla Kroparlca. Uso-depoln za Kropo bi kmalu postal beton-aki most v gornjem delu Krope, ki ima premajhno odprtino, da bi lahko požiral vso navlako, ki jo nanosijo hudourniki in vode z Jelovice. Pri vseh povodnjih, ki «o bile zadnja leta v Kropi, je bil povod nevarnosti vedno ta most. L,e s težavo je uspelo Kroparjem, da so pričvrstili betonski most in spet spravili vode v strugo.
Hudo je narasla tudi Lipnica, ki je bila to pot tako visoko kakor tega ne pomnijo niti najstarejši ljudje. V mnogih krajin je udarila čez strugo in poplavila polja in travnke. Voda je zalila tudi most, a prav takrat ko je bila nevarnost največja, je spet upadla. Ko bi še naraščala, bi se podrl tudi ta most. nakar bi se korito zajezilo in bi lahko nastala velika nesreča. Tudi hudourniki v Lipn ški dolini, ki so se razlili po potih in poljih, so napravili precej škode. Mnogo potov je porušenih. ]f<flkn je bilo po Dolini nad Jesenicami, še
ni znano. V primeri z Bohinjko, Dolinka
ni posebno narasla.
Povod, da so vode tako hitro naraščale, je najbrž ta. ker sedaj mnogo sekajo v golo, deloma pa tudi to, da je sedaj drevje brez listja in se voda hitru odleita in izliva v hudournike. Precej škode je voda napravila tudi glede rib. Prav seaaj že v mnogih potokih drste postrvi. Več dr-stišč je voda odnesia, deloma pa zasula. Pustila je tudi blato ki se vleže in zama-že ikram očesca. Danes, ko je že povzročena škoda, ki jo bodo posebno občutili tisti, katerim j2 voda odnesla mno^o lesa in je prestan strah posestnikov, je nebo spet čisto in prav pr.jazno sije sonce na lepo jesensko prirodo, kaker da se ni nič hudega zgodilo. Vrhovi gora so pobeljeni, sneg pa leži tudi v višje ležeč.h dolinah, kar daje Gorenjski poseben čar. V mnogih kraj.h, kjer sonce posebno toplo pri-greva. pa je kakor v začetku pomladi. Na prisojnih legah, kjer poleg domačih korč-kov cvete še nekaj drugega jesenskega cvetja, že poganjajo iz tal beli te-oh in zlate trobentice. Jesen podaja roko pomladi preko zime. Daj Bog, da ne bi bila užaljena maščevalna starka!
Celje, 23. novembra
Hudi nalivi v gornji Savinjski dolini so povzročili, da je začela v torek Savinja tudi v celjski kotlini naglo naraščati. V torek zvečer je segala voda že do bregov in se je pri izlivu Sušnice v Savinjo in pod drugim železniškim mostom razlila čez breg. Ker je dež ponehal, pa je začela voda, ki je nosila s seboj mnogo lesa, kmalu upadati in se je že do polnoči vrnila v strugo. Denes je bilo v celjski kotlini spet krasno soinčno vreme. Nevarnost poplav je zaenkrat minila.
Rešitev Is Save
V	zvezi s povodnijo, ld je z zadnjim nalivom zadela predvsem kraje ob Savi in njenih večjih dotokih, nam piše prijatelj lista'
V	torek zvečer se je večja družba Ljubljančanov vračala z avtomobili iz Domžal mimo Sv. Jakoba proti Ljubljani. Preden smo dosegli znani šentjakobski most čez Savo, smo opazili, da poti ne bomo moglj nadaljevati. Sava je bila udarila čez bregove, da je daleč naokrog preplavila polje in cesto. Ko smo s težavo izvlekli avto, ki je vozil na čelu in je že za gazil v vodo in opozorili ostale, da bo treba obrniti. smo začuli iz vode kakšnih 100 m daleč od ceste vpitje na pomoč.
Kakor se je pozneje izkazalo, so klici prihajali od nekega okoličana,- ki se je
bil malo pred nami pripeljal s kolesom, a
ko je zabredel v vodno strugo, ga je spod-nesla in odplavila a seboj. Mož je imel srečo, da se je ujel za veje drevesa kraj brega, na katerih Je obvisel med ž.vlje-njem in smrtjo. Kakor bi mu bili radi odhiteli na pomoč, je bila vsa naša dobra volja zaman. Bili smo pač brez sleherne priprave, ki bi nam bila omogočila borbo z grozečim elementom. Nič drugega nam
ni kazalo, kakor da smo pohiteli nazaj T Domžale ln obvestili orožnlško postajo o nesreči. Orožniki so nam obljubili, da se bodo na kolesih podvizali proti šentjakobskem mostu, a tudi sami niso Imeli najpotrebnejših priprav. Ker smo hoteli pomagati pri reševanju, so nam Izročili nekaj vrvi, ki pa so se Izkazale kot prekratke. S težavo smo nekje v bližnji vasi Iztaknill čoln, a katerim smo nazadnje moža, ki je menda kakšne tri ure dobesedno trepetal kakor šiba na vodi, prepeljali na suho. Najbrž smemo pograjati tudi, da ves čas našega prizadevanja nI bilo nobenega gasilca v bližino.
Savinja je dvignila ogromno lesa
Luče, 23. novembra Kdor Je v letošnji prekrasni Jeseni potoval skozi Luče in Solčavo v Logarsko dolino, je začuden opazil, da je od znanega naravnega čuda »Igle«, pa daleč gori do vhoda v Logarsko dolino pri Podbrež-niku skoraj vsa Savinjska struga pokrita z ogromno množino hlodov, pri nas jih imenujejo »platanice«. Lajik. ne pa poznavalec naših prilik, si je moral ob opazovanju teh množin nehote misliti, kako bo, če nastane običajni jesenski vremenski preokret, ko bo Savinja, kakor navadno, na hitro narasla in bodo vsi ti tisoči »platanic« dvignjeni in gnani po narasli strugi proti spodnji Savinjski dolini. Kar so opazovalci takrat slutili, se je danes -godilo.
Ko je nastal pred nekaj dnevi pričakovani vremenski preokret. smo si mi domačini mislili- Bližamo se koncu novembra, hladno je in zapadel bo sneg Toda vrezali smo se. Potegnili so južni vetrovi, temperatura se je dvignila in pričelo le deževati V ponedeljek pa so nastali nepričakovano hudi nalivi, ki so traiali vso noč. v torek pa je lilo ves dan kakor iz škafa Savinia in Lučnica sta začeli silno naraščati. Ze ponoči ie bil poškodovan Juvanov jez nad lr"ko vasio toliko da ie v strueo k električni centrali prišTo premalo vode in da 1e vas bila okrog 21 ?.e v popolni temi T.hid^tvn ce je takoj zavedelo, da Je vas v nevarnosti
Okrog 10 dopoldne v torek se Je zaslišalo iz soteske od ^ol^ave silno grmenje dvigniemh lednih c^adovnlc In v naikrai-?em času smo zaskrbi ieni vaščani mogli videti." kako bobneče drvi vsa množina
lesa po Savinji navzdol, udarjajoč ob mostove, ki škripa je le težko vzdrže ob raz-besneli masi lesa ca ogromni množini vode. Ure dolgo so drvele množine lesa nižje v dolino, kjer so zaskrbljeni ždeli »Poljanci«, opazujoč, kako gre v zgubo njih premoženje Ob 13. sta bila podrta oba logarska mosta nad vasjo Lučami ln s tem je bil ukinjen promet med Lučami ln Solčavo. Ker je bil v nevarnosti Juvanov jez je bila v nevarnosti tudi vas Luče. Le preokret vremena nas je moge! rešiti najhujše katastrofe. Vaščani so zaskrbljeni čakali, kaj se bo zgodilo z Juvanovim jezom in če bo novi nasip dovolj močan, da vzdrži razbesneli element. Naši možje pa so stali vztrajno na Savinjskem mostu pod vasjo, pazeč, da se naplavljene mase ne zagozdijo med oporniki in ga podrejo, s čimer bi biil prekinjen tudi promet proti Ljubnemu.
Želeti bi bilo. da bi odločujoči CIn«te!J! ob taki priliki videli, kaj je krotka Savinja, ako se razliuti, da udari po onih, kl Jo krotko ovirajo v njenem teku. Ni dvoma, da le vse nesreče In ogromne škode krivo dei^tvo. da se puščajo v lesenskem času takšne množine lesa v nlenl strugi Naj se enkrat za vselei v tem pogledu napravi red DoTnocf odloč>i<nčih ie. da ugotove vzroke, krivdo in k^vce. Ne gre, da «e kratko okriviio »PolianH«, češ: »VI ste imeli l®« v s+mg1.« Ker dvomimo, da bi ga oni raiši Imeli na varnem pri svoiih žagah, bi bilo pač umest-o. d* se ueotove vrrokl, znkai je les bil zabit tako daleč nad Lučami in zakal se ni pravočasno ukrenilo potrebno, da bi ta ogromna množina ne obležala v strugi.
Očeta je pobil s sekiro
Podivjanega sina so prignali v Celje
V malem zaselju blizu Planine pri Sevnici se je zgodi! te dni zločin, ki je pretresel vse prebivalstvo. V omenjenem zaselju je stanova' posestnik Rapec s svojo družino. Otroci so mu pridno pomagali pri de lu le sin France je b i izprijen in se je z leti razvil v nasilneža, ki se ga je vsakdo bal Pošteno delo mu ni dišalo Rad je po hajkoval in odnašal z doma očetove pri hranke. Oče ga je ponovno .»varil, toda za rran.
Te dni se je oče odpravljal na delo in Je
svojemu sinu zopet svetoval, naj se spametuje. Sina Franceta pa je to razkačilj. Skočil je po sekiro, navalil na očeta in ga udaril s topim delom sekire po glavi. Oče se ie takoj zgrudil in je na mestu izdihniL
Orožniki so zločinskega sina aretirali in /.ročili sreskemu sodišču v Sevnici, od ko-ier so ga prepeljali v zapore okrožnega sodišča v Celju.
HGllywc&d — izgubljeni puraMi
Da slavno mesto filmskih igralcev ni baš vedno zavidam ja vreden raj, se vidi iz naslednjih ugotovitev: Za s:ancvanje v spodobni vili se plača mesečno po 35 tisoč frankov. Služkinje imajo mesečno plačo po 2 tisoč frankov Ne morete pa jih prisiliti, da bi vam čistile čevlje in vsak teden hočejo imeti prost dan in prav tako vsako drugo nedeljo prosto. Ko sprejemaio njihove gospodarice goste, najamejo na gospodinjine streške eno ali dve pomočnici!
Tudi z ljubeznijo je v Hollywoodu kaj žalos no. Ljubezni tam sploh ni ali pa je manj lepa, kakor drugje. To >epo mesto ne pozna usmiljenja. Po njegovih krasno urejeeih ulicah se pogosU> sprehajajo ljudje, ki umirajo od gladu. Nekateri naplavijo kratek obračun z življenjem — strmoglavijo se z mosta bližnje reke, ali pa se ubijajo v avtomobilih ali v stanovanjih.
Brezobzirna borba za obstanek je tu še veliko bolj občutna, dasi skrita pod videzom razkošja in sreče.
Ali )e zakon med igralci lahko srečen ?
V Hcllywoodu je globoko zakoreninjen predsodek, da zakon med moškim ln žensko, ki se udejstvujeta v istem poklicu, ne more biti srečen. Melvyn Douglas pa, ki živi že pet let v najsrečnejšem zakonu s Helen Gahagam, pravi tole o svojem zakonu:
»Zdi se, da je najpogostejši kamen spo' ike v zakonu dveh igralcev poklicna ljubosumnost. Jaz pa mislim, da to velja le za one zakonce, izmed katerih je eden prevelik sebičnež, drugi pa žrtev manjvrednostnega kompleksa Sebičnost pa nikakor ni ne lepa lastnost'umetnikov, temveč tudi drugih smrtnikov.
Z ženo imava to srečo, da nama nikoli ne zmanjka skupnih interesov, bodisi v študiu ali na sceni. Prepričan sem, da je ena izmed velikih skrivnosti prečnega zakona prav ta skpci interes... S Heleno pa me veže še nekaj drugega — to je glasba. Ona je zelo nadarjena pevka in vsa vneta za glasbo. Jaz pa 9etm sin Edvarda Hesselberga, ruskega pianista ln tudi ves navdušen za glasbo... Predvsem pa je v zakonu igralca in Igralke potrebno veliko potrpežljivosti ln razumevanja, ki ga morata Imeti oba drug za drugega.«
Melvym tn Helena pa imata razen svojega poklica in ljubezni do glasbe še ne-kai skupnega: to je njun mali sinček Peter Douglas. Prepričan sem. končuje umetnik, »da je skupni poklic, ki sta se mu posvetila mož In žena, lahko glavni vzrok njune zakeoske sreče... Toda nemara boste pomislili, da delam reklamo zase. — Imate skoraj pravi«
Filmski drobiž
Končan je novi film Andrea Hugcna »Junaki na Marni«. V njem je ustvaril Remu nepozabno umetnino.
Znani M. Dessau je izdal glasbene par-titure krasnega fiima »Werter«. Melanholično. lepo ijubezen šarlote in Werterja spremljajo pesmi in motivi iz Schuberta, Hayci-ia in Mozarta,
S 23. novembrom se bo začel po vsej Franciji izvajati kratek film »Zgodovina radi um a«. Film je delo Metro-Go!dwyn-Mayera ln naj bo spomin na zgodovinsko odkritje radi uma. Predvajal se bo v času mednarodnega tedna proti raku.
Prihodnje leto namerava Francija organizirati medrarodno manifestacijo, ki bo nekaj podobnega kakor beneška Bien-nale. Prirejena bo v Cannesu.
V novem filmu »Tosca« bosta nastopila v glavnih vlogah Jan Kiepura in M. Eg-gerlh.
A™<rleškl »Chevaller« Jack Bulkanan se hoče pomeriti s svojim francoskim tekmecem in sicer je za to tekmo izdelal na svoje stroške film, ki se imenuje »Igra s smrtjo«.
Italijanska f Umska politika. Italija je ustanovila poseben urad, ki bo skrbel za uvoz in promet inozemskih filmov, tako da bo poslej imela država monopol na filmski promet. Zaradi tega so štiri velike ameriške filmske tvrdke zaprle svoje podružnice v Italiji. — S posebnim odlokom je bilo zabranjeno piedvaianje tako zvanih Mickey — mouse in Maturin filmov za mladino, ki so po mnenju italijansikega cenzorja škodljivi mladini — mnenje, ki ima marsikaj zase.
Paul Muni kol Beethoven. Paul Muni, čigar Pasteur 'n Zc^a sta naši resnejši kino-gledališki publiki v najboljšem spominu, je prevzel vlogo Beethovna za veliki bio-g-afski film, ki so ga pričeli pripravljati. Glasbeno vodstvo in opremo tega filma so poverili Toscamniju, vendar se ta znameniti italijanski dirigent še ni odločil, ali bo sprejel ponudbo.
Kaj dela Charlie Chaplin? Po neki izjavi študira nov film, ki se bo imenoval »Diktator« 'in v katerem prevzame glavno vlogo. Film se bo dogajal v neimenovani evropski državi Neki siromašen človek postane po naključju najbogatejši mož v državi — to je osnovna ideja f'lma. Chaplin je izjavil, da bo tudi tega moža igral s svojim običajnim polcilindrom, palico in po-švedranimi čevlji.
Ruski režiser Eisensteln, čigar film »Oklop na križarka Potemkin« je dosegel svetovni sloves, pripravlja sedaj po rokopisu pisatelja Pavlenka film, k; bo obravnaval odpor Rusov ob vpadu nemških vitezov na rusko ozemlje v trinajstem stoletju. Tudi ta film bo imel izrazito rusko nacionalno noto.	. . ,
Artin
1-2 Krnel omogočata lahko normalno iztrebljenje. 2 kom. din 1.50; 12 kom. din 8.—i
60 kom. din 27.—.
Keg. S. br. }1.888-58
Rojen Ljubljančan — rodil se Je 15. aprl-ia 1865, torej pred 73 leti — po svojem srcu pa je bil cel Sodražen. Cim se je namreč izšolal, je nastopil svoje prvo učiteljsko mesto v ribniški Sodražici in tam tudi ostaL Zgodilo se je to pod neposrednim vplivom njegovega sošolca, pisatelja Matije Mračeta, ki je bil sodraški rojak iz Za potoka.
Pokojni Je rad pripovedoval, kako mu Je Mrače v Ljubljani Se kot dijaku ob prilikah kazal tedanje vodilne gospodarje sodraške doline in kako se mu je rojevala misel ln želja, da bi kdaj delal ž njimi v tovarišiji. Ta želja se mu je Izpolnila In pripeljal se je 1. 1889. s pošto iz Ljubljane do žlebiških Rok, kjer ga je sprejel gostoljubno v svoj voz tedanji ribniški sodni adjunkt	i
Kot popoln neznanec Je tedaj stopil 24-letnl Mihajl VrbiČ med Sodražane, a se med nje kaj naglo in tako trdno urasel, da mu potem ni prišlo nikoli na misel, da bi se premaknil še kam drugam. Iz ugledne Fajdigove hiše si je izbral hčerko Pavlo za življenjsko družico, ki mu je dala sedmero otrok. Ti so danes vsak na svojem mestu Sodražici in rodbini v ponos. Ing. Pavlin je vodja premogovnika v Hrastniku, Olga, por. Vodopivec je voditeljica šole v Zaplani nad Vrhniko, Ela soproga Levstka, narednika pri vojnem okrožju v Ljubljani, Lade ln Janez sta ugledna gospodarska strokovnjaka pri bosanskih rudnikih v Ljubiji, oziroma Zenici, Vida Je zaščitna sestra v Beogradu, a najmlajša Tekla je učitelji a v Sodražici. Teh sedmero otrok je imelo očeta, ki do letos na svojem telesu ni občutil, kaj se pravi biti bolan, včeraj popoldne pa ga je po kratkem bolehanju od binkošti zatela v spioS-ni bolnici bleda smrt.
Pokojnik je bil grča brez primere, visoko trezen in gospodarsko preudaren mož, prav kakor da je bil rojen Ribničan. Svoje mnogostransko znanje pa je sipal radodarno in dobrotljivo ne samo v urah učiteljskega poklica, temveč vselej in povsod. Neštete so njegove zasluge. Ustanovil in vzorno je vodil tamkajšnjo posojilnico. Bil je umen sadjar in čebelar in bil s praktičnimi nasveti vedno na razpolago. Vsak starejši sodraški gospodar in gospodinja se ga bosta spominjala zlasti zaradi dragocenih navodil, ki sta jih prejela od njega v kmetijski nadaljevalni šoli.
Iz rok pokojnikove šole je izšla tudi dolga vrsta naših izobražencev. Naj se spomnimo samo enega, najslavnejšega, pokojnega univ. prof. Ivana Prijatelja. Ta je ob Vrbičevem prihodu v Sodražico ljudsko šolo ravno dovršil in bil na tem, da ostane doma in postane krošnjar. Vrbič pa se je v družbi tedanjega župnika podvizal do Kovparja na Vinice in je trdega očeta pregovoril, da je sicer šele po celem enem letu poslal brihtnega sina v Ljubljano na šolanje. Vremenska opazovalnica pokejnega Vrbiča je spadala med najvzornejše ne le v nekdanji Avstriji, temveč tudi v Jugoslaviji.
Več ko 40 let živeti v istem kraju In delati ob tako polnem zavedanju svojih dolžnosti do slovenskega naroda, to je pač stvar, ki si je ob današnjih globoko raz-rvanih časih ne moremo zamisliti, kaj še želeti. Možje Vrbičevega kova sicer ne' pričakujejo ne hvale, ne priznanja, vendar danes ob njegovem pogrebu se le spodobi, da se ga hvaležno spomnita sodraška dolina in daljna okolica kot svojega nedvomno največjega dobrotnika. Ko ga bo vzela v svoie naročje ljubljanska gruda, naj vedo Sodražani, da bo tu obležalo neiztroh-njeno sodraško srce.	Dr. Jože Rus.
Tragedija pri Sv. Duhu na Ostrem vrhu
Ljubljana, 23. novembra
Današnji »Slovenski Narod« je objavil na podlagi poročila iz Gradca, kamor Je poročal nemški dopisnik ob meji, vest o pretresljivi tragediji, ki se je pripetila v torek popoldne pri Sv. Duhu na Ostrem vrhu. Poročnik Pantelič, poveljnik obmejne čete v tem sektorju, se je namreč, kakor običajno, podal skupno z ženo in kap-larjem Dragoljubom Miličem na kratek izprehod proti meji. Vsi trije so se med seboj prijetno razgovarjali in nI bilo niti najmanjšega znaka, ki bi kazal na to, da je med njimi kakšno nerazpoloženje ali nesoglasje. Nenadoma pa je kaplar Dra-goljub Milič zaostal za poročnikom Pan« teličem in njegovo ženo. V hipu je zgrabil za puško ln od zadaj naperil proti poročniku ter sprožil. Poročniku Panteliču je šla krogla skozi tilnik in je Izstopila na prednji strani glave. Pantelič se je takoj zrušil na tla in je nekaj trenutkov zatem izdihnil. Njegova žena je vsa preplašena odrevenela od strahu in je zbežala. Kaplar Dragoljub M1116 pa je zatem zbežal proti meji, stekel na drugo stran, sprožil puSko in si končal življenje.
Dogodek je silno razburil prebivalstvo ob meji. Gospa je Izpovedala, da sploh na sluti, kakšen vzrok naj bi bil gnal kap-larja MUlča k temu, da je na ta način usmrtil svojega starešino. Prevladuje mnenje, da je kaplar Dragoljub Milič izvršil zločin in obračun s samim seboj v popolni duševni zmedenosti.
Domače vesti
•	Petdnevni dopust uradnikom članom Edruženja jugoslovensklh lnženjerjev ln arhitektov, udeležencem 19. letnega občnega zbora 27. t. m. v Splitu, Je dovoljen. Prav tako je odobren dopust za dan 25. XI. uradnikom, ki se bodo udeležili proslave 201etnice osvoboditve Vojvodine v Novem Sadu. Dopust se ne bo vštel v redni letni dopust.
•	Obnova Zrlnjskega gr«du y č®-kovcu. Združenje obrtnikov v čakovcu je pred tremi leti kupilo od banke »Slavije« grad Zrinjakih za 350.000 din. Takoj po sklenjeni kupčiji je združenje banki izplačalo 240.000 din, ostanek pa se Je obvezalo plačati v Obrokih. Zdaj Je plačan zadnji obrok in so taiko čakovsiki obrtniki postali lastniki zgodovinske stavbe. Grad je bdi zapuščen in zanemarjen ter so za popravila porabili doslej že okrog 200.000 din. Južni del stavbe je že popolnoma urejen ln bi se lahko vanj naselile razne ustanove. Strošiki za popravila severnega dela bodo znašali blizu 500.000 din. Združenje obrtnikov v Cakovcu namerava v kratkem prirediti veliko tombolo, da bi se zbralo nekaj denarja za najnujnejša popravila.
Volite, Volite!	Lutz-pečl,
tovarna Ljubljana ATI, tel. 32-52.
•	Obrtniški koledar za leto 1939 je izšel. Kakor razvidimo iz koledarjeve zunanje in notranje opreme, se je uprava koledarja potrudila, da bi bila letošnja izdaja čim popolnejša. Prvi pogled nanj pove, da je koledar letos mnogo obširnejši, kakor dosedanji. Vsebina koledarja je naravnost razkošna, tako temeljita in v duhu obrtniških teženj in zahtev prikrojena da bo koledarček služil vsem gospodarstvenikom kot nepogrešljiv beležnik v delavnici, na potovanju ln doma. Koledarček je tudi najnovejši praktični priročnik za mojstrske izpite. Izdalo ga je Obrtniško društvo v Ljubljani, kjer se tudi naroča, (pismeno na naslov uprava »Obrtniškega koledarja« v Ljubljani, Sv. Petra c. 4.) telefon 3-5-23, ali osebno v pisarni.
75 let Marije Hnthove
Radovljica, 23. novembra Upokojena učiteljica ga. Miška Hutho-rojena Razinger, ki se je po upokojitvi naselila stalno v Podkorenu, praznuje te dni v krogu svojih domačih 751etnico svojega rojstva in plodovitega dela. Ga Miška Je naša gorenjska korenina in Je zagledala luč sveta v Podkorenu, kjer je tudi preživela svoja mlada leta Učiteljišče je dovršila leta 1884. Prvo njeno kulturno delo se je pričelo med koroškimi Slovenci, med katerimi je ostala do leta 1887. Nato pa Je nastopila svoje službeno mesto v Radovljici^ kjer je službovala nad 40 let.
Z veliko požrtvovalnostjo j« vzgajala našo mladino ln je vzgojila narodu ugledne može, da danes lahko s ponosom zre na celo vrsto svojih učencev, izmed katerih zavzemajo mnogi prav odlična mesta. Povsod pa je slovela vestna vzorna vzgojiteljica kot prava skrbnica za obče narodno dobro. Delovala ni le v šoli, temveč Je sodelovala kjer koli je le mogla, ter je tudi izven šole storila vse za prosveito in vzgojo naroda. Veliko svojega prostega časa je žrtvovala v prid javnosti. Posebno pa se je z veliko vnemo lotila dela v radovljiških narodrih, prosvetnih in dobrodelnih društvih. Dobršen del svojega prostega časa in zmožnosti je žrtvovala Sokolu. Sokolsko gledališče v lla^-dovljici so znatno poživele lepe mladinske igTe, katere je dolgo let vodila ga Miška. Dolgo je bila tudi predsednica PRK in podpredsednica Kola jugoslovanskih sester. Pri vseh socialnih akcijah je bila vedno med prvimi. Za neumorno delo je bila odlikovana z redom sv. Save V. stopnje.
Bila Je tudi skrbna žena. kateri pa je nemila usoda iztrgala iz skupnega življenja ljubljenega soproga že po 9 letih skupnega življenja. Kljub udarcu ni klonila in vidi se, da je res vzorna mati in vzgojiteljica ki je v najtežjih časih vojne vihre in svetovne krize vzgojila svoja dva otroka, katera sta danes že oba pri kruhu. Kdo izmed stare garde se ne spominja vedno vesele in zelo družabne ge. Miške, ki je še vedno čila, delavna, polna zdravega humorja kakor nekdaj. Zdaj uživa ga. Miška zasluženi pokoj v rojstni vasi ter se seveda še vedno živahno zanima za vse dogodke in je stalna naročnica »Jutra«. Jubilantki želimo še dolgo vrsto let srečnega in mirnega življenja v prijaznem gorenj°kem kraju!
•	Ako se hočete lepo pripraviti za 1.
december, ko bomo v hvaležnem spominu mislili na postanek ln bodočnost naše države, čitajte dr. Prvislava Grisogona znamenito knjigo Ujedinjena Jugoslavija ki Jo dobite v knjigarni Tiskovne zadruge v LJubljani lepo vezano za 60 din.
*	Smrt velikega hercegovskega nacionalnega borca, v Patini d. v Hercegovini Je umrl Jovan Pop ara, ki je bil od drugega hercegovskega upom, pri katerem je junaško sodeloval, duša vseh nacionalno revolucionarnih, pokretov v Bosni in Hercegovini. Rodil se je leta 1863. Ko je avstrijska premoč zlomila odpor vstašev, se je umaknil v Črno goro, od koder pa se je kmalu vrnil ter se ves posvetil kulturnemu in nacionalnemu delu med svojim ljudstvom, ki Je trpelo pod avstrijskim nasiljem. V prvih dneh svetovne vojne so ga Avstrijci obsodili na smrt tn si je le. po srečnem naključju rešil glavo. Vsa »*ojna leta je trpel v ječah ln taboriščih za interniran ce. Jovan Popara, sin revnih kmečkih staršev, se Je sam izobrazil in velike so bile njegove zasluge pri zbiranju etnografskega in zgodovinskega materiala. Mnogo gradiva, ki ga je po svoji iniciativi in požrtvovalnosti zbral, sta obdelala slavna njegova prijatelja Jovan Cvijič in prof. dr. Dedijer.
*	Novi grobovi. V Vitanju je v torek v visoki starosti 74 let preminul trgovec g. Rudolf Starovašnik. Uglednega pokojnika bodo spremili danes ob 15.30 izpred hiše žalosti na domače pokopališče. — V Gorici je umrla ga Marija Komac. Pokopali so jo v torek. Pokojnim bodi ohranjen blag spomin, žalujočim preostalim naše iskreno sožalje!
*	Prvi zvezek Mlakarjevih Izbranih planinskih spisov je pravkar izdalo Slovensko planinsko društvo. Osrednje društvo v Ljubljani Knjiga je najpriklad-nejše darilo za Miklavža vsem onim ki ljubijo prijetno planinsko slovstvo Knjige so na razpolago v društveni pisarni SPD v Ljubljani na Aleksandrovi cesti in v knjigarnah Prednaročniki morajo dvigniti naročene knjige v društveni pisarni; sicer pa se jim bodo dostavile na dani naslov v prihodnjih dnevih.
#	Od 3. do 4. decembra izlet v Tr«t — Goric°. Prijave sprejema Okornova izlet-na pisarna. Ljubljana, hotel Slon.
•	Le do konca tega tedna je čas prijave za Putnikov izlet na Oplenac. Zahtevajte prospekte in informacije v vseh biljetar-nah Putnika.
•	Zdaj je čas, da si preuredite svoje knjigovodstvo po novem edino praktičnem in preglednem »SOFRA« sistemu. Zahtevajte ponudbe, Sofra, Maribor.
Iz Utibfhie
u— Aktualno predavanje našega pedagoga. V soboto ob 18. bo predaval v dvorani mineraloškega instituta na univerzi naš univ. prof. dr. Karel Ozvald o temi »Glavni viri neuspehov na srednjih šolah«. Vsi, ki se zanimajo za ta aktualni problem, vljudno vabljeni. Po predavanju bo redni letni občni zbor Pedagoškega društva, na kar se opozarjajo vsi članL
Nad 100
raznih družabnih iger
za mlado in staro — za dolge zimske večere, kakor primerna
Miklavževa darila
dobite pri:
Foto Touristu Lojze šmucu
Ljubljana, Aleksandrova 8 ali Prešernova 9 poleg glavne pošte.
u— Udruženje jugosiovenskih inženirjev ln arhitektov — sekcija Ljubljana priredi v soboto popoldne ogled cestno-gradbenih del na banovinski cesti Podvin -—Lesce. Odhod ob 13. uri popoldne z avtobusom iz Tavčarjeve ulice. Cena za osebo od 22.50 do 30 din (po številu udeležbe). Obvezne prijave do petka 25. t. m. do 14. ure na UJIA ali tel. 48—71 (g. inž. Bevc). K ekskurziji se vabijo člani in po njih vpeljani gostje.
u— Angleško društvo v Ljubljani opozarja svoje člane na današnje predavanje univ. prof. g. John A. Zvetine iz Chicaga o ustavi Združenih držav Amerike. Predavanje bo v zbornični dvorani univerze danes ob 18.
Smlnkanje nI več umetnost, ako si izberete med naravnimi Forvil-rougi pravo i barvo za Vaše lice. Dobi se v parfumeriji »NADA«, Frančiškanska ulica, Ljubljana.
u— Iz Legije koroških borcev. Krajevna organizacija legije koroških borcev v Ljubljani priredi v soboto ob 20. uri članski sestanek in sicer v restavracijskih prostorih pri »šestici«. Poziva vse svoje članstvo, da se sestanka udeleži v polnem številu in privede s seboj še neorganizirane tovariše. Sestanek je važen!
Pri zaprtju m motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec navadne Franc Jožefove erenčice
u— Ljubljanska drama bo uprizorila za 201etnlco obstoja Jugoslavije novo izvirno Igro »Dobrudža 1916«. Dejanje se vrši za časa svetovne vojne v Ljubljani, Rusiji in na dobruški fronti. Za to pri'iko potre- i buje uprava gledališča razne sive avstrijske uniforme (ne paradne) in prosi p. n. občinstvo, ki ima take garderobne predmete eventualno še v svoji posesti, da jih blagohotno odstopi ali posodi gledališču za to priliko. Prav tako prosimo tudi ju-goslovenske oficirske uniforme sive barve. Blagohotna obvestila prosimo direktno na Upravo Narodnega gledališča v Ljubljani, pismeno ali telefonično (štev. 4612).
»OVEN« terpentinovo milo sestoji lz najboljših surovin m je izdelek najstarejše domače tovarne mila Fock iz Kranja. Kupujte ta domači izdelek!
u— Popoldanska predstava dr. Kraigherjeve »Školjke« bo v Šentjakobskem gledališču v nedeljo ob 15.15. Igra je izvrstno naštudirana in je dosegla pri obeh I dosedanjih uprizoritvah, pri občinstvu in kritiki izredno lep uspeh. Pri predstavi sodelujejo prve moči odra. 29. t. m. ob 20.15 pa se uprizori »školjka« v korist društva Kneginje Zorke, pododbora v Ljubljani. To sta obenem poslednji upri-I zoritvi tega izvrstnega domačega dela. I
Monumentoini fflm — največje filmsko delo Hollywooda v zadnjem desetletju!
. ^	W v*	m m	4	W% 4 DANES PREMIERA ob 16., 19. ln 21.
Pustolovščine Marka Pola
Velenapeta filmska zgodba o avanturistu, ki je Sel po rvetu, prodrl v razkošno carstva Kublaj-Kana, obsojen na smrt osvajal lepotico za lepotico in odkrival tajnosti kitajskega cesarstva!	Izredno napeto! Nad 10.000 sodelujočih.
V glavni vlogi GARY COOPER in lepa SIGFRID G U RIE
nedavno odkrita norveška lepotica danes najlepša žena Amerike! ^P
Kino Union, tel. 22-21
Na koncertu ljubljanske Filharmonije, ki bo v ponedeljek v veliki unlonskl dvorani, bo med drugim Izvajana tudi simfonija v G-molu velikega klasika W. A. Mozarta Mozart je simfonijo dovršil v poletju 1788 kot del sloveče Simfonične trilogije, ki pomeni vrhunec in zaključek njegovega simfoničnega ustvarjanja Orkester jo bo izvajal pod taktirko direktorja beograjske opere Lovra Matačiča pod čigar vodstvom Je simfonijo svoj čas z največjim uspehom izvajal berlinski filharmonični orkester.
1,
DECEMBRA
ob 20. uri na




T A B 0 R U
S,*eXJeV>
«6 **



yr
Novinarski koncert
PO KONCERTU
PLES
Z 2 GODBAMA
u— Društvo »Tabor« vabi člane in prijatelje na predavanje g. prof. dr. L. Cer-melja: »Kratka bilanca zamejnih Jugo-slovenov ob 201etnici Jugoslavije«. Predavanje bo danes ob 20. uri v društvenih prostorih (Nunska ulica št. 3).
šprofiiz Kiela
IN DRUGE PREKAJENE RIBE v veliki sveži zalogi
pri V. A. JANEŠ,
Aleksandrova c. 12 — telefon št. 3455.
u— Na rednem občnem zboru Društva
slušateljev juridične fakultete je bil izvoljen naslednji odbor: predsednik Klemen-čič Franc, podpredsednik Kolenc Črtomir; tajnik Perhavc Leon; blagajnik železnik Vinko; knjižničar Majcen Dušan; ref, za skripta Lipovšek Anton; gospodar šober i Marjan, namestnika štavdohar Miha, ; Vrečko Aleksij; revizorji Marin Tone, Plajh Avgust, Halik Anton; razsodišče Cigan Jože, Breznik Igor, Makovec Viktor, Gaberščik Milan, žalik Martin.
u— Društvo Bela Krajina ima sestanek v petek 25. t. m. ob 20. uri v salonu hotela Štrukel. Predava železniški direktor g. inž. Klodič o železnici Črnomelj - Vr-bovsko. Člani in prijatelji iskreno vabljeni.
KINO SLOGA, tel. 27-80. Predstave ob 16., 19., 21. — Samo še danes! Dita Parlo, Jean Gabin.
VELIKA ILUZIJA! Jlltri: Elnaptirski trlger
u— Jn^k Edinstvo. — Drevi ob 20. uri bo v kluibovem lokalu sestanek plenurpa izvrfnih članov. Udeležba je za vse izvršne člane stroga obvezna.
u— Mestni muzej bo zaradi zime odslej ob nede jah in praznikih za brezplačen obisk zaprt tja do tople pomladi. Kdor pa želi muzej obiskati ob delavnikih, plača 5 din vstopnine.
u— Na 6. rednem občnem zboru Akademskega kluba arhitektov Je bil izvoljen sledeči odbor: preds. Bahovec Milka cand. arh., podpr. Erbežnik Milan, cand. are h. tajnik Kanič Eliza, stud. arh., blagajnik: Adamič Mirko, stud. arch., knjižničar: Kumbatovlč Filip, inž. arch., trgovec: Gradišnik Zorka, stud. arch., revizorja: Petek Dušan, cand. arch., Slmčič Branko, cand. arch., delegata za ZSKTF: Engel-man Miran, stud. arch. in Kregar Viktor, stud. arch.
u— Namesto venca na krsto pogojnega brata Matevža Burgerja je daroval g. Ivan Martine, gostilničar v Zgornji šiški, Sokolskemu društvu v Zgornji šiški za Sokolski dom 100 din. Darovalcu iskrena hvala!
u— Ljubljanska občinska lovišča bodo 16. decembra na dražbi dana v zakup za dobo 12 let, kakor zahteva zakon. Za barjansko lovišče, ki meri okoli 2.030 ha, je določena Izklicna cena 2.000 din. Za viško lovišče v izmeri ca 2.010 ha izklicna cena 2000 din in za gorenjsko lovišče, ki meri okoli 2.300 ha pa Je zaradi zaščite izvzet šišenski hrib z Rožnikom in mestni park v Tivoliju, pa za izklicno ceno 2.000 din. Vsa tri mestna lovišča bodo dana v zakup za. dobo od 1. aprila 1939. do 31. marca 1951. Posebno ugoden odmev je imel v javnosti sklep mestnega sveta, da ni več dovoljen lov na šišenskem hribu, Rožniku in Tivoliju prav do Večne poti, da tako LJubljana dobi pravi narodni park, kjer se bo živalstvo nemoteno razmnožilo v varnem zavetju.
Iz Maribora
a— Ferdo Soršak 70-IefnIfc. V krogu dragih svojcev je slavil 701etnico rojstva upokojeni višji železniški kontrolor g. Ferdo Soršak. Slavljenec je neutrudno delaven pri ■ mariborski podružnici SPD, kjer zavzema mesto enega najagilnejših funkcionarjev. Zlasti mnogo zaslug ima za propagando v obmejnem ozemlju pri planinskem delu na Pohorju, kjer je tudi celo vrsto let vodil mariborsko podružnico SPD. živahno se adejstvuje tudi v drugih mariborskih organizacijah. Vse dni svojega življenja je bil zaveden nacionalist in narodnjak in je v tem duhu vzgojil tudi svoje otroke. Zaradi prisrčne skromnosti si je pridobil velik krog prijateljev, kar je prišlo do izraza zlasti ob proslavi 70 letnice, ko je prejel s evilne čestitke. Vrlemu narodnjaku, zavednemu možu, dobričini ter navdušenemu planincu želimo, da bi v polni življenjski sili in sreči učakal častljivo starost do skrajnih meja človeškega življenja
a— V Ljudski univerzi bo predaval Jutri kustos dr. F. Mesesnel iz Ljubljane o moderni srbski umetnosti, v ponedeljek pa prof. dr. Dolar o temi »Maribor leta 1938«.
a— Gledališke novice. Lani izvrstno uspela zabavna Schurekova komedija »Pesem s ceste« se ponovi tudi letos. Prva predstava bo v soboto 23. t. m. v Malčevi režiji in lanski zasedbi. Veljajo bloki.
M*
a— Policija opozarja motocikliste Sn avtomobiliste, da vozijo po mestnih ulicah v predpisanem tempu. V zadnjem času se namreč uprizarjajo z motornimi vozili po mestnih ulicah pravcate dirke. Ob slabem vremenu so pasantje stalno izpostavljeni nevarnosti, da pridejo pod ta ali oni voz ter da se obleke občutno onesnažijo ter poškodujejo zaradi blatnih curkov izpod kolesja drvečih voziL Dajanje znakov s tako zvanimi avtomobilskimi sirenami je sploh prepovedano. Policija je primorana, da bo posvečala odslej posebno pažnjo zlasti onim lastnikom vozil, ki se za cestnopolicijske predpise in opomine sploh ne zmenijo.
a— Iz društva mariborskih upokojencev. Društveni odbor Je sklenil, da priredi decembra za svoje člane božičnico, ln da bo ob tej priliki razdelil lz društvenih prihrankov revnim članom ali članom z večjim številom nepreskrbljenih otrok in majhno penzijo, podpore v gotovini ali v blagu. Res potrebni člani društva naj vložijo prošnje na vzorcu, ki se dobi v društveni pisarni, Rotovški trg, ob uradnih urah do 1. deccmbra pri društvenem odboru.
a— Pravico do 300.000 din odškodnine
imajo v smislu nedavne razsodbe zagrebškega stola sedmorice brata Ivan in Josip Markucl ter Mihael Zemljič, ki so bili, kakor znano, svoj čas po nedolžnem obsojeni v zvezi s skrivnostnim umorom nekega neznanca v Dravinji pri Sv. Benediktu v Slov. goricah. Pred dvema letoma so bili vsi trije v obnovljenem procesu pred velikim senatom oproščeni.
a— Oproščen. Včeraj Je bila pred okrožnim sodiščem razprava v zvezi s smrtno nesrečo pri Sv. Janžu na Dravskem polju, ko je 25. aprila t. 1. zasebni uradnik Drago Kačar iz Ljubljane z avtomobilom do smrti povozil 721etneg? gluhega občinskega reveža Antona Ertla, ki je par dni zatem izdihnil. Drago Kačar je bil oproščen, ker se je izkazalo, da je pokojni Anton Ertl sam zakrivil smrt.
a— Tatovi na župnijskem dvorišču. Se neizsledeni zlikovci so se pojavili na dvorišču župnišča v Kamnici, odkoder so odpeljali voziček, ki je vreden okoli 600 din.
a— Vlomilci strašijo zopet na kralja Petra trgu. Predsnočnjim sta se dr. Zirn-gast in soproga vrnila okoli 22. ure v svoje stanovanje v prvem nadstropju hiše 3 na Kralja Petra trgu. Opazila sta takoj, da je bil nekdo za časa njune odsotnosti v stanovanju. Ugotovila sta, da jima je izginilo iz nekega predala 3000 din gotovine in razen tega zlatnina v vrednosti okoli 3500 din. Razen tega so še neizsledeni zlikovci pretaknili vse predale in omare. Po izvršenem vlomu so neznano kam izginili. Policija je takoj pričela s temeljitimi poizvedbami; dakti-loskop Grobin pa je izvršil posnetke prstnih odtisov. Zdi se, da je bil vlomilec o razmerah v hiši in dr. Zirngastovem stanovanju točno poučen. Ker je to že šesti vlom v teku zadnjih mesecev na kralja Petra trgu, se vse bolj utrjuje prepričanje, da gre za eno ter isto vlomilsko drhal, ki straši od časa do časa po stanovanjih.
i
. __ .	________________ ___WHBWIB !!iM Al^f^Vm
Danes nepreklicno zadnjikrat! — Ne zamudite nepozabne plesne in pevske revije K
Broadway Melodies 1938. MELODIJE SVETA. Najnovejši Paramountov tednik! I KINO MATICA 21-24 ob 16., 19. in 21. uri.
a— Božičnico, združeno s prvim nastopom malih tamburašev, bo priredil prosvetni odsek Narodno strokovne zveze v nedeljo 18. decembra ob 17. v veliki dvorani Narodnega doma. Ker bo na prireditvi obdarovanih več revnih otrok delavskih družin, prosimo že vnaprej za čim večjo udeležbo. Mali tamburaši NSZ imajo ob tej priliki svoj prvi koncert. So to prvi mali tamburaši, ki nastopijo v Mariboru.
a— Davčne zadeve. Davčna uprava za mesto Maribor razglaša, da je 15. novembra t. 1. potekel skrajni rok za plačilo IV. četrtletnega obroka zgradarine, pri-dobnine, davka na poslovni promet in luksuz, rentnine, davka na neoženjene osebe, družbenega davka, vojnice in posebnega davčnega dodatka na skupni bruto promet. Dne 1. novembra pa je potekel drugi polletni obrok zemljarine. Davčni zavezanci, ki so zaostali s plačilom teh kakor tudi že poprej v plačilo zapadlih davkov in taks, se opominjajo, naj jih plačajo v 8 dneh, sicer se bo uvedla prisilna izterjava.
siavracifa-klet TW
DANES v petek sveže morske ribe in divjačina
a— Povožen krošnjar. Pred rotovžem se je znašel krošnjar Ivan Laže iz Pod-bela pri Viru pod kolesom črkoslikarja Josipa Meleta. Kolesar in krošnjar sta treščila na tla. Krošnjar si je pri tem poškodoval obe roki. Razen tega se mu js raztresla po blatu vsa drobnarija, ki Jo je imel v krošnji. Skoda znaša okoli 500 din.
Iz Celfa
u— Aretacija sumljivega posredovalca a_ iz studencev. Drevi ob 19. bo preža službe. Nedavno se je na Tomačevem 1 daval v studenški Ljudski univerzi dr.
pojavil mlad popotnik, ki Je prinašal redko srečo ljudem. Pripovedoval je, da ima dobre zveze in da lahko človeku pripravi službo, kakršna mu gre. Od nekega domačina je v resnici prejel skromno vsoti-co 100 din, za katero mu je zagotovil posel šoferja. Možu, ki je iskal dela pa se je vsa stvar zazdela sumljiva in je policijo opozoril nanj. Ko so ga aretirali, so našli pri njem nekaj papirjev, iz katerih bi se dalo sumiti, da se fant po načrtu ukvarja s podobnimi rečmi. Med drugim so našli pri njem osnutek pisma ki ga je bil naslovil na predstojništvo policije v Mariboru s prošnjo, naj ga policijski organi že vendar puste pri miru. V spisih pa je ljubljanska policija naletela tudi na zanimivo zgodbico o tem, kako je pred dvema letoma od nekega šoferja Izvabil kavcijo 500 din v gotovini ln 6.610 din v hranilni vlogi, češ da ga bo sprejel v službo, a je knjižico takoj zastavil za kupnU no novega avtomobila avto pa takoj nato spet naprej prodal. Policija si prizadeva razjasniti njegova pota in metode.
V KNJIGARNI AKADEMSKE ZAL02BE (Selenburgova 4, dvorišče) lahko prebijete proste urice pri lepih knjigah kakor v čitalnici, brez obveznosti nakupa. Vsakdo je povabljen.
Vito Kraigher o današnji Franciji. Tedenske slike. Vstopnine ni.
a— 14Ietna klavirska virtuozinja Nada Brankovičeva, ki .fe dobila leta 1936. na mednarodnem tekmovanju na Dunaju prvo nagrado, je žela na torkovem koncertu v Sokolskem domu odličen uspeh. Zal pa ni bil obisk tak, kakor bi zaslužila odlična izvežbanost in blesteča nadarjenost mlade virtuozinje. Zbudila je s svojo virtuozno tehniko navdušenje navzočega glasbenega občinstva.
a— 15.000 din za božičnico Maistrovim borcem. Ob priliki včerajšnje slavnoS'i na zakuvski ob slavi 45 pešpolka je spregovoril med drugimi tudi župan dr. Juvan, ki je izjavil, da bo odslej vsako leto v proračun mariborske mestne občine vstavljen znesek 15.000 din za božičnico revnim in podpore res potrebnim Maistrovim borcem.
a— V Mariboru so 9e razširile vesti, da bodo tukajšnje tekstilne tvorni ce primo-rane deloma ustaviti svoj obrat, ker ne dobijo deviznih dovoljenj za nabavo potrebnih surovin. Danes potrjujejo, da bodo nekateri teka ilni obrati skrčili obratovanje in, da bo moralo delavstvo na »dopuste«. Upati je, da bo to preprečeno ker je v interesu industrije in prizadetega delavstva, zlasti zdaj tik pred nastopom zime!
e— »Ero t onega sveta«. Ljubljanska opera je uprizorila v torek zvečer v celjskem gledališču Gotovčevo komično opero »Ero z onega sveta« v režiji g. inž. Golovina. Gotovčevo, z narodno folkloro Dalmacije, Hercegovine in Črne gore prepleteno, harmonično izredno učinkovito, sočno in polnokrvno delo, na katerega smo lahko po vsej pravici ponosni, je doživelo tudi v Celju popoln uspeh. Orkester je pod vodstvom g. ravnatelja Mirka Poliča zvenel polno in je z dovršeno interpretacijo odlično rešil svojo ne baš lahko nalogo. Gdč. Hevbalova se nam Je v vlogi Djule predstavila kot izrazit talent z bogatim in zelo prijetnim sopran-skim materialom. Pevsko ln igralsko Je tudi ugajal g. Franci (Ero), ki Je svojo naporno partijo podal vseskozi učinkovito. Pevsko in igralsko močne kreacije so nudili tudi g. Križaj (Marko), ga. Koge-jeva (Doma) in g. Janko (Sima). Tudi zbor se je dobro uveljavil. Prijetno so učinkovali lepi narodni kostumi in okusne scenerije. Zelo je ugajal tudi stiliziran kolo, ki sta ga ob koncu zaplesala gdč. Japljeva in g. Golovin. Občinstvo, ki Je napolnilo gledališče do zadnjega kotička je na odprti sceni In med dejanji burno aklamiralo soliste in dirigenta Zelo prijetno se je uveljavila nova centralna kurjava z dovajanjem toplega zraka iz sosednega novega mestnega kopališča Vpri-zoritev Gotovčeve opere »Ero z onega sveta« bo ostala vsem gledalcem v najlepšem spominu.	R. P.
e— Umrl je v torek v Cretu pri Celju v starosti 49 let vrtnar in hišni posestnik ter bivši grobar na mestnem pokopališču g. Rudolf Vodopivc. Pogreb bo danes ob 16. iz hiše žalosti v Cretu na mestno pokopališče, kjer bodo položili truplo v rodbinsko grobnico. Pokojnemu bodi ohran-j jen blag spomin, svojcem naše iskreno sožalje!
e— Nesreča pri podiranju drevesa,. Te
dni Je splezal oskrbnik Nikolaj Svajgl na Dobrni na podžagano smreko. Drevo se je podrlo, švajgl pa je padel tako nesrečno, da se je hudo poškodoval po vratu. Zdravi se v celjski bolnišnici.
Iz Ptuja
j— Zvočni kino bo predvajal danes ln jutri obakrat ob 20. film »Vsaka žena Ima tajnost«. Pred predstavo Paramountov žurnal.
PRISTOPAJTE K JC UGll
Multurni pregled
Pravljična igra Ruže Lucije Petelinove
Učiteljica Ruža Lucija Petelinova Je znana kot sodelavka nekaterih naših revij. Njena lirika izraža v lepih, formalno zrelih verzih nastrojenja ženske duše ali op va razpoloženjske motive iz prirode. Posebna literarna simpatija te pesnice pa je dramatika in sicer v tistih oblikah, ki jih pri nas še najmanj goje: mladinska igra in operni libretto. Na področju mladinske igre se je gdč. Petelinova uveljavila predvsem z igro »žaromil« (Maribor 1938, 80 str.). Najsi se kritičnemu pogledu odkriva ta ali ona hiba, ji vendar ni mogoče odreči dveh osnovnih kvalitet sleherne mladinske dramatike: prvič sveže invencije, ki gradi na novih pravljičnih variantah razgibani svet odrskega dogajanja in drugič dobrega čuta za jezik in slog, ki ustrezata predstavotvornosti mladine. Pozornosti vredno Je zanimanje R. L. Petelinove za operni libretto. Ljubezen do te zvrsti in tudi potrebne kvalitete je pokazala že z nekaterimi prevodi starejših librettov, s poskusi samostojnega ustvarjanja v tem pravcu pa utegne vzpodbuditi domaČo operno produkcijo. Dovolj je znano, koliko glasbeno tvornih prizadevanj se je izjalovilo prav zaradi slabega libretta in kako redko se pojavljajo res dobri, iznajdljivi librettisti. Dose-»lanji poskusi gdč. Petelinove opravičujejo lepe nade v njen uspeh.
Najboljša pravljična igra R. L. Petelinove je »Rajamaj«, ki je zanjo mariborski skladatelj Vasilij Mirk pripravil glasbo, o kateri ne dvomimo, da se bo učinkovito prilegala subtilnemu značaju te odrske pravljice. Rokopis igre »Rajamaj« ima že nekaj časa ljubljansko gledališče in čeprav naša mladina pogreša mladinskih predstav ter bi bila hvale vredna naloga domačega gledališča, da podpira in pospešuje slovensko produkcijo na tem področju, se zadeva nikamor ne gane. Ne moremo si misliti, da bi bila ovira v pomanjkljivih kvalitetah igre, ker se zdi, da je »Rajamaj« sploh eden najboljših slovenskih poskusov pravljične igre, prav tako ni nikakih nepremagljivih tehničnih težkoč in zadržkov. Medtem so se jeli celo pri zagrebškem gledališču zanimati za to slovensko noviteto.
»Rajamaj« R. L. Petelinove je igra v
Štirih dejanjih z glasbeno spremljavo, zborovskim petjem in plesi. Spisana je z živahno fantazijo in kaže mnoge, ne le zanimive, marveč tudi uspele domisleke, ki zagotavljajo vnanji uspeh. Toda fantazija, ki na široko razpreda pravljično snov, ni v tem primeru sama sebi namen in tudi ne služi kakšni ceneni morali iz šolskih beril. Avtorica je pravljično snov podšila z očitnimi in tudi mladini umljivimi nitmi zgodovinske problematike, tako da bo ta igra — kakor ml je sama pojasnila — »mladini dober uvod za razumevanje zgodovinskih dram oziroma vobče zgodovine z vso njeno veliko lažnivostjo«.
Dva svetova si stojita nasproti: kraljestvo Moranitov s svojim kraljem Akme-nom in svečenikom boga laži Arimanom in kneževina Jasnina, kjer vlada dobri knez Mitra, ki skuša z resnico, dobroto in miroljubnostjo osrečiti svoj narod. Mo-raniti so bojevit narod, čigar dejanski vladar Je prav za prav Ariman, ta »simbol zlega duha«, predstavitelj boga, ki za-ukazuje laž in sili kralja in kraljico, da služita laži. Tako pride do konflikta med Moraniti in Jasnino, ki je poln zapletlja-jev in se izravnava s pestrimi pravljičnimi dogodki. Seveda posegajo vmes tudi izrazito pravljične sile, kakor je ptič Cača-ba, ta simbol hrepenenja, ki prenaša ljudi na pravljični otok dobrote in lepote Ra-jamaj, kjer zori grozdje, ki prisili vsakogar, kdor ga použije, da govori resnico. Dobrosrčni moranitski kraljevič in jas-ninska knežnja Lejla prispeta na ta otok in prineseta v domovino čudodelnega grozdja, ki povzroči med Moraniti pravo revolucijo, pogubi velikega svečenika laži Arimana in razkrije njegovo goljufivo vero. Tako se naposled vse prelije v srečen konec, v zmago resnice, dobrote in lepote.
Ta pravljični motiv je našel v R. L. Petelinovi veščo oblikovalko, ki ga je zlasti v nekaterih scenah in v posameznih spevih navdihnila z roso nežne poezije. Delo je v glavnem trdno zgrajeno in ne le po svoji snovi, marveč tudi po možnostih režijske in scenične obdelave tako mikavno, da ne more biti dvoma o njenem uspehu. Tudi jezikovno je igra na lepi višini.
»živa mavrica«
Kadarkoli je človek v sebi najhuje raz- J dvojen, kadarkoli je naveličan človeške družbe, ki skriva za masko konvencional-nosti vse mogoče odtenke strasti, ki mu zdaj slade, zdaj bičajo življenje, se vselej rad umakne v naravo in prisluhne valovanju tisočerih drobnih življenj, ki bije-jo boj za obstoj. Narava je kakor odprta knjiga. Mnogi znajo čitati iz nje, ne znajo pa ali ne zmorejo niti z najpreprostejšimi besedami povedati vsega tistega, kar so prečitali. Redki so ljudje, ki se jim posreči na videz drobne, a vendar tako bogate, življenjsko zanimive in silne dogodke preliti v poučno in hkrati zanimivo pripovedovanje. Slovenski Brehm, »eden najizobraženejših, najpridnejših in naj-plemenitejših mož našega slovstva v 19. stoletju«, pisatelj in zoolog Fran Erjavec, si je bil s svojimi poljudno spisanimi deli iz zoologije utrl pot v srca vseh tistih či-talcev, ki ljubijo živali. Za njim se jih je v tej vrsti pripovedništva poizkušalo že več. 2e več let zbira »Lovec« krog so-trudnikov, ki opisujejo svoje doživljaje v naravi in srečanja z živalmi naših gozdov in polj. V poslednjem času vrši važno nalogo za poljudno prirodoznanstvo pri nas ilustriran časopis »Proteus«, ki ga spretno in strokovnjaško urejuje dr. Pavel Grošelj. Mnogo zaslug za terminologijo v praktičnem prirodopisju in opisu živali pa si delita zlasti dr. Janko Lokar in pri-rodoslovec Kapus. Vendar ni doslej še nihče dosegel mojstra Erjavca v opazovanju živalskega življenja in v elementarnem podajanju skrivnosti narave za široke plasti ljudi, ki so bolj ali manj slepi za življenje tisočerih drobnih bitij v naravi.
Fran Erjavec je s svojimi spisi o življenju naših živali čitatelja bolj učil ko zabaval. Posrečena, praktična sinteza tovrstnega poučnega in zabavnega pripovedništva pa je pravkar izišla knjiga »živa mavrica«, ki jo je spisal dobrepolj-ski zdravnik dr. Joža Herfort. Avtor izhaja iz znane ljubljanske lovske družine. Kot sotrudnik »Lovca«, »Našega roda« in »Razorov«, je že zgodaj opozoril javnost nase s svojimi pregnantno spisanimi črticami o življenju naših živali, »živa mavrica« vsebuje na 154 straneh 78 črtic, v katerih nam pisatelj na zanimiv, poučen in ponekod šegav način opisuje tisto drobno življenje živali, ki je bolj ali manj tuje vsem onim, ki jih lovska strast ali veselje do opazovanja ne privabita v naravo.
Prekrasni, da, pesniško zasnovani pa so opisi narave v raznih letnih časih. To opisovanje je kot literarni okvir črtic tudi posrečeno in organsko povezano izhodišče k opisom živali. Vse lastnosti živali, njih prehrano, bivališče, koristi, škodo in njih sovražnike spoznamo v teh drobnih črticah na tako lahkoten način, da se Herfortova knjiga naravnost ponuja vsem, ki v službi pedagoškega poslanstva odpirajo v šoli mladim glavicam oči za živalsko življenje v naših gozdovih in vcepljajo v mlada srca ljubezen do živali. Več kakor razni opisi, ki so zlasti v urah prirodopisja tako radi dolgočasni, če predavatelj ne razpolaga s potrebnimi učnimi rekviziti in modeli, pove Herfort v nekaj besedah, ki so posrečeno naslonjene na življenje živali in niih borbo za prehrano, za obstoj sploh. Poseben mojster je pripovednik Herfort zlasti pri opisih ptic in njihovega načina življenja. Črtica »Gostoljubje« bo gotovo pridobila premnoga dosedaj še topa in brezbrižna človeška srca za usodo ptic, ki prezimujejo v naših krajih in trpe glad.
Navzlic vsem odlikam Herfortove knjige, pa se mi zdi prenekatera prirodoznan-ska črtica le nasilno zaključena s smrtjo živali, ki je v njej opisana. Avtor pač ne more prikriti svojega lovskega nagona, ki je ponekod le preočitno zaostren. Tak- i šni lovski doživljaji mestoma kruto za- i ključujejo črtico, v kateri je čitatelj vzljubil opis >o žival.	i
Neko j novih besed pri' o po?' Ija zanimivo pripovedovanje, kakor nuii.; .
(snežinka), pridrncal (pritekel v drnc), lož (počivališče, zaklon) itd. Knjigo poživlja preko 80 ilustracij, od katerih je nekaj originalnih avtorjevih fotografskih posnetkov, izdelanih na umetniškem papirju. Naslovno stran »žive mavrice« je opremil Tone Ljubič, ki je prispeval tudi 12 ilustracij. Te so kajpak v umetniškem oziru mnogo bolj dovršene kot ostale, ki jih je izdelal avtor sam.
Narava je trda mati. Kar je zdravega ostane, šibki in slabotni podlegajo v neenakem boju. Tako nekako se ponavlja življenjsko pravilo v črticah »žive mavrice«. želeti je, da bi Herfortova knjiga kot zdrav pojav na našem knjižnem trgu. krasila sleherno knjižnico slovenskega človeka. Knjiga stane 50 din in se naroča pri avtorju (Videm-Dobrepolje). Pedagogi, prijatelji narave in lovci bodo gotovo veseli te izredne zoološke knjige, ki na stežaj odpira okno v skrivnosti narave in
živalskega življenja.	L. Z.
♦»♦»♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦»♦»♦♦♦♦»<»♦»»♦»♦»»♦«•♦»♦♦♦»*
Izšel je iz tiska v nakladi »Naklade školskih knjiga Savske banovine
v Zagrebu«
Pregled fraitcoska gramatike,
(vseučiliščna predavanja) od red. vseuč. profesorja dr. Petra Skoka. Knjiga obdeluje fonetiko, morfologijo, besedno tvorbo, semantilco in stilistiko. — Obsega 290 strani Cena din 60 (broširana).
Naroča se v knjigarnah, ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦•♦♦♦♦♦♦♦♦♦❖♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦•♦♦♦♦i
Zapiski
Nov italijanski prevod iz »Večnih studencev« Alojza Gradnika. Tržaški »II Piccolo della sera« je priobčil v svoji literarni prilogi dne 22. t. m. prevod pesmi Alojza Gradnika »Sosta neJ pe'legrinag-gio«. Pesem poteka iz zbirke »Večni studenci«, ki jo je za letošnjo veliko noč izdala založba »Modra ptica« in ki sodi med najpomembnejše slovenske pesniške zbirke zadnjega desetletja. Omenjeni italijanski prevod — drugi iz te zbirke, ki ga je priobčil »II Piccolo della sera« — je priredila pesnikova sorodnica Maria Samer, o kateri izvemo, da namerava prevesti v jezik Danteja in Petrarce vso omenjeno Gradnikovo zbirko. Nedvomno bi bila izdaja takega prevoda lep donesek k ita'i-jansko-slovenskim kulturnim stikom.
Pavlakovič, »Pas u svjetskoj in doma-čoj knjiži«. Dr. Vladimir Pavlakovič je izvršil zanimivo in originalno nalogo: sestavil je antologijo krajše proze, katere glavni junak je človeka/ zvesti prijatelj — pes. Nedavno umrli francoski katoliški pesnik Francis Jammes je posvetil temu štirinožcu pesem »Mon humble ami«, ki v nji prosi Eoga, da bi se smsl na onem svetu pojaviti z njim tudi njegov zvesti pes. Tako pojmovanje je pač daleč od nazorov, ki vladajo o psu pri nas med tako zvanmi vernimi ljudmi. Dr. Vladimir Pavlakovič bo s svojo antologijo »Pas u svjetskoj i domačoj knjiži« prijetno presenetil in razveselil slehernega prijatelja psov. V knjigi, ki ima svojo usodo (tiskali sta jo dve tiskarni) je zastopanih osemnajst tujih avtorjev z 21 sestavki in enajst domačih avtorjev. Med tujimi avtorji so Maeterlinck, Sapo-naro, Thompson, Piu Sung-Ling, Kelier-mann, W. St. Reymont, A. P. Cehov, Tur-genjev, Ramon Perez Ayale in Jack London, med domačimi pa srečamo Ivana Cankarja z znano črtico »Firbec«, ki je prevedena v hrvaščino. Sestavki so dobro izbrani in knjiga zapušča v čitatelju kar najboljši vtisk. Izda'a jo je zagrebška »Binoza« v svoji zbirki Moderni pisci. Priporočamo jo tudi pozornosti slovenskih itateljev, zlasti onih, ki imajo razumevanje za psa, kateremu je — kakor je pel \-.mmes — človek Bog.
O italijanskem bfbllotekanbra prinaša
zagrebška »Alma Mater Oroatlca« v pravkar izišlem 3. zvezku daljši referat Mla-dena Bošnjaka, ki je s štipendijo Društva za Stroesmayerjevo vseučilišče proučeval ustroj največjih knjižnic v ItaMji. V isti številki je objavljen članek heidelberšks-
ga filozofa prof. dr. Hrasta Kriecka »Borba za bmiiosU. Stoletnice skladatelja p- Msssrg-
skega bodo proslavili na Ruskem v marcu prihodnjega leta. Moskovski glaMjenl krogi so sestavili v ta namen slavnostni odbor.
S P O K T
»Purgeri« v Ljubljani
Najnevarnejše moštvo v tekmi za točke z našo Ljubljano
V nedeljo pridejo Ljubljani v goste zagrebški »purgeri«. Ni ga kluba lo moštva v naši državi, za katerega bi povsod, kjer nastopi, vladalo tako zanimanje kakor za zagrebški Gradjanski. Sicer pa to niti ni tako »čudno«, kajti uspehi, ki jih povsod doseza moštvo zagrebška »p!a-vih«, zaslužijo zanimanje vsakega prijatelja nogometa. Malokateri naš klub je žel v tujini tako krasne uspehe kakor nedeljski gost. Se sveži so spomini na fenomena Lna uspeha Gradjanskega, ki je sredi Dunaja porazil avstrijsko državno reprezentanco, v It >.Uji pa njenega prvaka, čeprav Je moral tamkaj nastopiti z nekaj rezervami.
Moštvo Gradjanskega sestavljajo sami internacionalci. Obrambni Obroč sestavljajo Glaser-Hilgl in Beloše-vič. Prvi je v državnem teamu nenadomestljiv ln večna rezerva mu je klubski kolega Urh. Edini Gradjanski se torej daleč naokrog lahko ponaša, da ima v svoji sredi dva vratarja, ki sta obenem čuvarja vrat državne enajstorice. Oba branilca pa sta skoro nepremagljiva ovira za V9akega nasprotnika. Solidna je formacija kril9ke vrste, kjer se posebno odlikuje srednji krilec
Jazbinšek, tudi naš drž. reprezentant. Zanimiva je napadalna vrsta Gradjanskega, kjer tudi mrgoli samih reprezentantov: šipoš, najdražji igralec Jugoslavije, Lešnik, Wolfl, Antolkovič ln 2alant. Najmlajši v tem delu moštva je Žalant, ki pa zaupanje, da so ga postavili v L moštvo, vrača skoraj v vsaki tekmi z nekaj zgoditki. Z njim bo imel naš Vodišek težak posel.
Tudi glede rezerv ima GradjanSki dobro zalogo. Najbolj znane so Urh, Pogačnik in Cknermančič, tudi zastopniki našega državiega teama.
Tako bo imela naša športna publika v nedeljo zopet priliko, da gleda lepo in prav gotovo skrajno napeto borbo. Ce kdaj, potem ae bo prav gotovo v nedeljo res izplačalo priti na igrišče ob Tyrševi cesti Tekma bo, kakor vse v pozni jeseni, ob 14., predtekma pe ob 12.30. ★
Dve podssveznl tekmi v Cdjo. V nedeljo 27. t. m. bosta na Glaziji v Celju dve pod3aveenl prvenstveni tekmi Ob 1245 se bo pričela tekma Olimp: Amater, ob 14.15 pa tekma Celje : Atletiki. Za obe tekmi, zlasti pa za drugo, vlada izredno živahno zanimanje.
V -nekaj vrstah
Miting v Litiji
Na srečo so v Litiji ujeli še ugodno nedeljo, da so zdaj še v pozni jeseni pregledali svoje lahkoatlete. Prireditev je bila na pobudo načelnika lahkoatletske sekcije g. Draga Jordana. Na igrišču v švarčevi hosti se je nabralo tudi precej športnih prijateljev. Zadnje čase so naši fantje pridno trenirali. Tekmovanju je prisostvoval tudi podsaveznl lahkoatletski trener g. Klein iz Ljubljane. Omenjamo kot pohvale vredno dejstvo, da je bila večina sodelujočih iz vrst litijskega Sokola. Sodelujoči so tudi marljivi v sokol-ski telovadnici in je prav, da se udej-stvujejo tudi pri lahkoatletskih tekmah. Zmagovalci bodo prejeli diplome na občnem zboru SK Litije.
Kot uvod v tekme je bila tekma v odbojki. Nastopilo je dvoje moštev, in sicer postava Litije proti postavi Gradca. Litijani so zmagali z 2:1. Podrobni rezultati so bili naslednji: 15:6, 12:15, 15:6. V ostalih panogah lahke atletike pa so zasedli prva mesta:
v teku 100 m: Lajovlc B. 11.9, v skoku v dalj. Lajovlc B. m, v skoka v viš. Lajovic B. 1.51, v disku: Gorišek M. 34.77, v troskoku Lajovic B. 11.71 ln v krogli Lajovic B. 10.83 m. Vsi udeleženci mitinga so člani SK Litije.
V Gušianju je preteklo nedeljo gostoval SK Korotan iz Mežice, in sicer v prijateljski tekmi proti domačemu Ciuštanju. Domačini so bili ves čas v premoči in so zmagali s 4:1. Korotanci se morajo zahvaliti le odličnemu vratarju, da njihov poraz ni bil večji. GIeda'cev je bilo okoli 300, ki so na koncu burno pozdravljali uspeh domačih.
Zagrebški listi poročajo, da so nogometne tekme za zimski pokal sklenjena stvar in so tudi že termini odrejeni zanje.

Protgrasn novinarskega kossssrta na Taboru
Za novinarski koncert 1. decembra na Taboru, ki bo tudi letos umetniška in družabna prireditev prvega reda, a mu da.jp še poseben poudarek dejstvo, da je uvrščen med oricirlne prireditve v proslavo 201etnice našega narodnega osvobojenja in zedin.ien.ia. so prireditelji pripravili naslednji zanimiv, umetniško polnovreden spored:
Državna himna. I Hochreiter- Gosposvetskl zvon. Jereb V jutro pomladno.
Foerster Spak.
Poje pevski zbor »Grafike« ped vodstvom pevovodj? g. Danila Cerarja. TI Milojevic Sarp^aninska uspavanka. Dvorqk: Arija Marine iz opere »Dimitrij«.
Lajovic- Kaj bi !e gledal.
Poie operna pevka gdč. Vera Maj-
dščeva.
III	Tri slovenske pesmi.
Poje operni pevec g. Marij Šimenc (Zagreb).
IV	Sibelius: Valse triste.
Pfele soloplesalka Narodnega gledališča ga. Gizela Bravničarjeva-Janko in Rfpfka. plesni duet na Par-move »Triglavske reže«. Izvajata dve učenki ge. Bravničar-jeve.
Odmor
V. Pocherini: Drugi stavek iz koncerta za čelo.
Popper: Tarantella. Izvaja čelistka gdč Oli Jerajeva, pri klavirju g. prof. Karel Jeraj. VI S'ritof: Mene pa glava boli. Bizet: Arija iz opc-re »Carmen«. Poje operna pevka ga. Mila Kogej-Štaglerjeva. VII. Smetana: Arija iz »Prodane neveste«. Dev: Kanglica.
Poje operna pevka gdč. Valerija Hey-balova.
VIII Jan Pešta: Jugoslavija, slavnostna uvertura.
Igra vojaški orkester 40. pešpolka Triglavskega, pod vodstvom kapel-nika g. podpolk. Ferda Herzoga. Vse pevce-soliste in oba plesna nastopa spremlja pri klavirju dirigent opere Nar. gledališča g. A. Neffat.
Po koncertu v vseh prostorih Tabora družabni večer s plesom. Pri plesu bosta sodelovala dva orkestra vojaške godbe 40. pešpolka.
Zaključne tekme v tej konkurenci naj bi se začele 6. januarja, do tedaj pa bi morale biti odigrane kvalifikacijske tekme, v katerih bodo baje igrali: Concordia, Bačka, Krajišnik, Vojvodina, Sašk, Rad-nički (Kragujevac) in Slavija iz Osijeka. Finalne tekme bi se igrale v štirih kolih, in sicer od 6. jan. do 26. februarja 1939. Kot prvi nasprotnik Ljubljane je bil izžreban zagrebški Gradjanski, s katerim bi bili obe tekmi v dnevih 6. in 15. januarja. Zmagovalec te tekme bi se v naslednjem kolu — v dnevih 22. in 29. januarja 1939 — sestal z zmagovalcem iz tekme med Hajdukom in varaždinsko Slavijo. V naslednjem kolu bi igrala še po štiri moštva iz vsake skupine (južne in severne), nakar bi se slednjič v dveh finalih — 19. in 26. februarja — srečala zmagovalca obeh skupin za naslov državnega pokalnega zmagovalca.
Namesto češkoslovaške državne nogometne reprezentance, ki je odpovedala gostovanje v Parizu, bo na dan 22. januarja igrala tamkaj nogometna reprezentanca Norveške. To vest objavljamo v zvezi s svoječasno notico, da se za ta dan Francija pogaja za nogometno tekmo z Jugoslavijo. Kombinacija z nami je zdaj torej propadla, kar pa ni tako hudo, saj imajo naši prihodnje leto še tako dovolj težak mednarodni spored.
Mura trdi drugače
Kakšen je bil prav za prav izid tekme Mura—Železničar ?
SK Mura v Murski Soboti nam j s poslala v objavo dopis naslednje vsebine:
»Ni res, da drugega gola za Muro sodnik g. Reinprecht ni priznal, češ da je žogo potisnil igralec z roko v mrežo.
Dejanski položaj je naslednji: V poslednji minuti tekme dobi visoko žogo Murin igralec Cebulj, približno 25 m od gola. Zogo stopa — Železničar j evi igralci trdijo, da je bila v tem momentu roka, česar pa sodnik ni videl, niti ni piskal — jo vodi proti golu, obide vratarja in s
Ud ION SPKUAUHT
približno 4 m zabije gol. Sodnik piska dvakrat in nedvomno pokaže z roko na sredino igrišča, gre sam proti sredini igrišča in se ustavi na mestu, kjer so običajno sodniki pri začetnih udarcih. 2ogo prinesejo na sredino igrišča. 2elezničar-jevi igralci protestirajo pri sodniku, češ da gol ni bil dosežen regularno. Sodnik gleda na uro, Železničar noče začeti tekme, nato pa sodnik odžvižga tekmo. Iz tega sledi, da je sodnik doseženi gol res priznal in te svoje odločitve do končane tekme, to je do momenta, ko je tekmo odpiskal, ni spremenil, tako da je rezultat 2 :1 v korist Mure končnovel javen. Zdi se nam odveč, da bi razpravljali o okolnosti, ali je naš igralec v kritičnem trenutku res zadel žogo z roko, kajti ta okolnost stvari ne bi spremenila. Priznamo, da ima sodnik pravico neposredno po odločitvi revidirati svoj sklep, vendar pa izgubi to pravico, kakor hitro odpiska tekmo.«
Ni naša stvar, da bi posegali v odločitev o tem sporu. Kakor v vseh sličnih primerih, smo zdaj objavili trditve obeh taborov, končno besedo pa bo tako izrekel pristojni forum Vsekakor je to pot odločitev večjega pomena, ker gre obenem s tem golom tudi za točko v prvenstvu. LNP in njegovi odbori imajo besedo!
OPOZORILO! V zadnjem času se ponavljajo slučaji, da razne nepoklicane osebe z nabiralnimi polarni s ponarejenimi žigi in podpisi pobirajo prostovoljne prispevke za razne klubove sekcije. Opozarjamo po tej poti javnost, da vsakega sumljivega nabiralca izroči policijski aH orožniški postaji. Vse nabiralne pole naših sekcij in kluba morajo biti opremljene poleg žiga in podpisa načelstva sekcije S tudi s klubovim žigom in podpisi predsedstva. Za 2SK Hermes: Jesih Josip, s. r. t. č. predsednik.
Slalom klub »34« ponovno opozarja članstvo, da se sigurno udeleži IV. rednega obč. zbora drevi ob 20. v salonu restavracije hotela Strukel. Na dnevnem redu so važne spremembe. Vhod iz Kolodvorske ulice. — Odbor.
SK. Ilirija. (Smuška sekcija). Danes ob 17.30 v kavarni »Evropi« seja sekcijske uprave. V petek dne 25. t. m. ob 18. članski sestanek v klubovem lokalu.
Plavalna Sekcija SK L Važen sestanek članstva bo danes v četrtek ob 18 v klubskem tajništvu. Dnevni red: sklepi sa-vezne skupščine v Zagrebu. Točno!
Toaletna voda
»Za božjo voljo, kaj pa se ti je zgodilo?« vzklikne Abraham in pokaže veliko oteklino na glavi svojega prijatelja Morica.
»Čudna je ta reč«, vzdihne Moric. »Prej je bil samo majhen mozolj. Sel sem k zdravniku in ga vprašal, kaj naj z njim naredim. .Umijte si ga zvečer s toaletno vodo,' mi je rekel. Storil sem po njegovem, pa mi je straniščni pokrov padel na glavo.«
v
Ct kooškcnmi kaJ^okbinii,
pffk£oni P-elikaM, ifAmcko
icuršencr na&vn o jizJic /
Meteori
rekordnem časn zašito «ce
FM netooMko <toert ao v botaBsiteo ▼ Fmnfcftotu db Meni teroMH nekega mo-iafcarja, Id Je bil dcfaU sunek z nožem ▼ m, Pacient j* Ul ie dkor&j isdcrmvei. Utrip«, skoraj nI Imel več ki dihanja mu U odpovedalo. V bolnišnici ao se takoj lotili operacije.
Od prihoda batatfkega <ron do kttnfke do nuSetka operacije > preteklo samo osem mimlt. Ta izredno težka ki skoraj brezupna operacija Je uspela. Sroe ao za-HU ▼ rekordno kratkem času ln bolnik m počuti sedaj, kakšnih sedem dni po operacij^ pa-iUčao dobro. V medicinskih krogih Ja ffoudfflo posebno pozornost dejstvo, d« so tovrSlU operacijo v tako kratkem Času ln brez vsake priprave,
Vodja arabskih upornikov v Palestini
Uporni arabski ilvelj v Palestini vodi Areb Abdul Razak (slika), ki ga angleška policija išče Se vedno brez uspeha
Umetni severni siji
Prof. Bailey z vseučilišča v Sydneyu Je stopil pred učeni svet s fantastičnim načrtom. Izdelovati hoče severne sije na umeten način, in sicer ne morda samo v laboratoriju, kar delajo že davno, temveč v zemeljskem ozračju samem.
Prof. Bailey namerava na umeten način pripraviti 6vetlikanje tiste ozračne plasti, v katerih nastajajo naravni severni siji. Gre za tako zvano jonosfero v višini kakšnih 100 km nad zemljo.
Po prvih poizkusih je videti, da bi bilo mogoče z radijskimi valovi določene frekvence spraviti to izredno razredčeno ozračno plast do žarenja. Po Baileyeve.ni mnenju bi najmočnejši oddajni postaji na svetu, Moskva tn Clncinati. ki oddajata s 500 KW, popolnoma zadostovali za izdelovanje umetnih severnih sijev. Prireditelji newyorške svetovne razstave so s prof. Baileyem že stopili v stik, da bi jim ob priliki te razstave pripravil takšno senzacijo.
K smrti kraljice Maud
Angleški listi poročajo, da je pokojna norveška kraljica Maud umrla istega, dne ln v istem mesecu kakor pokojna kraljica Aleksandra, njena matL Na angleškem dvoru je zaradi smrti norveške vladarice odrejeno Štiritedensko žalovanje.
V dveh letih tri letine
V Goslarju je govoril te dni nemški minister za kmetijstvo Darrč. Opozarjal Je na to, da je letošnji pridelek v Nemčiji plod smotrenega kmetijskega dela in smernic, ki jih je v ta namen določila vlada. Nemčije pa tudi letošnja rekordna letina ne zadovoljuje. Treba bo napeti vse 6ile, da bo država pridelala v dveh letih tri letine, seveda samo tam, kjer dopušča jo takšno stvar ugodne klimatične razmere.
Novosti iz ČSR
Praški magistrat je odredil, da mora* Jo do konca letošnjega leta izginiti iznad trgovin in drugih lokalov vsi napisi v tujih jezikih. Novi napisi morajo biti sestavljeni samo v čisti češčini, spake ▼ francoščini, nemščini ln angleščini se morajo odstraniti. 700 črko« lika r jem in pleskarjem, a tudi instalaterjem neonskih reklam se obeta zaradi tega sijajna konjui> ktura.
Češkoslovaška industrija steklenic Je za* radi spremenjenih državnih mej popolnoma uničena, pripadla je namreč v celoti Nemčiji. Statistike pravijo, da znaša dnevna poraba steklenic v mejah čsl. dr* žave 60 tisoč kosov. Samo za rudninske vode potrebuje čsl. država na leto nad 14 milijonov steklenic.
Praški magistrat razmišlja o tem, d« »i preimenoval ulice, ki so jih krstili z imeni tujih državnikov. Mnoge ulioe bodo na ta način dobile stara imena, ki so jih Imele po mestih v republiki.
Volkovi na Poljskem
Na Vzhodnem Poljskem se z nastopal j očim mrazom pojavlja čedalje več tropov volkov. Iz mejnega ozemlja v Rusiji so pribežale na Poljsko v zadnjem času cele črede gladnih samogoltov.
Mož, Id ni videl ženske
Na Grškem Je umri pred kratkim in oeemdesetletni menih Mihael Tolotea, ki ni vse svoje življenje videl ženskega bitja, avel je na gori Atos, katere nizapm stil do svoje smrti.
Smrt odličnega pianista
V New Yorku je umrl te dni na posledicah operacije sloviti pianist in skladatelj Aleksander GodovvskL Učakal je 68 let,
Kaez-namestnlk Pavle in princesa Olga ee mudita sdaj t Londonu, kamor sta prispela preko Curiha, kjer sta obiskala kraljico Marijo v sanatoriju. V Londonu sta gosta anglefikega vladarskega doma, kjer Ju vežejo ožje rodbinske veri s Kentsldm vojvodo ln njegovo soprogo (slika). Kentsld vojvoda je Imenovan za guvernerja Avstralije ln bo nastopil svoje mesto prihodnje leto poleti
pri Frankfurtu
V pozni popoldanski uri je treščil pri Frankfurtu ob Meni skoraj navpično na zemljo velik meteor, ki je bil s svojim ognjenim repom videti podoben svetilni raketi.
Udarec ob tla Je bOo razločno slišati tn Je utrinek bržkone padel v neki gozd, ker Je bilo tudi slišati, kako se lomijo veje. Kakšnih 15 minut je stal ognjeni steber na nebu in se polagoma Siril. Po vsem ozemlju okrog Neu-Isenburga je ostro smrdelo po žveplu. Ta meteor so opazovali tudi v Monakovu, v Karlsruheju in v zvezdami pri Heidelbergu. Povsod »o slišali tudi silno sikanje.
Novi nos
V bolnišnici v Belfastu so nekemu 18-let-nemu dekletu kirurgi izdelali nov nos, ln sicer so uporabili za to kos njenega rebra ln kožo z njene roke. Dekle si je v otroških letih nos razbilo pri igri. Sedaj so Ji zdravniki ta lepotni nedostatek, zavoljo katerega je zelo trpela, odpravili.
Pirow in Goring
Napoleonove bolezni
Vloga žlez za notranjo sekrecijo v Korzičaniovem živ* ljenju — Apatičnost je zamenjala temperament
Ruski zdravnik Boris Sokolov je napisal knjigo, v kateri se bavi z Napoleonom Bo-napartejem z medicinskega stališča. Poudarja. kakor mnogi drugi strokovnjaki, da Je bil Korzičan vedno bolan. Trpel je za živčnimi motnjami, za kroničnim cisti-tlsom, pljučno jetiko, hemoroidi in bržkone tudi za padavico. Na Sveti Heleni je zavoljo nedostajanja sveže zelenjave in sadja trpel tudi za pomanjkanjem vitaminov in sledil je amebni hapatitis.
Sokolov je prepričan, da je Napoleon, kakor njegov oče in njegov stari oče, umrl končno zavoljo zločeste otekline v želodcu. Navzlic vsem boleznim pa je bil do svojega 40. leta nenavadno energičen in delaven. Delal je vsak dan brez izjeme po petnajst uri in da se je naspal, so mu zadostovale tri ure. Po 40. letu pa je nastal velik preobrat. Po teži in obsegu je hitro napredoval, njegov korziški temperament pa je
popustil in ga Je nadomestila neka apatlft-nost. Tri ure spanja mu niso več zadostovale, celo osem ur mu je bilo premalo ln bil je prav za prav ves dan zaspan. Počasi ga je zapustila tudi sposobnost za hitre in sijajne odločitve, zavoljo katere so ga sodobniki tako občudovali.
Dr. Sokolov meni, da je bil vzrok tega preobrata, ki je bil odločilen za svetovno zgodovino, v tem,, da se je začelo Napoleonovo notranje izločevanje šele tedaj urejati. V mladosti so mu žleze delovale prekomerno in v isti meri kakor so začele delovati počasneje, je nazadovala tudi njegova zmogljivost. Sokolov pa ne ve povedati pravega vzroka za to spremembo v delovanju žlez z notranjim izločevanjem. Dignoze tistih petih zdravnikov, ki so stali ob Napoleonovi mrtvaški postelji, odklanja, češ da so bili ničevedci. Boljši zdravniki bi ga bili lahko rešili, slabi zdravniki pa so mu bili usodni.
Brziaa tatvina na prekoistornikn
Slepar je odnesel Angležinji za 200 tisoč din lišpa
Neki holandski potniški parnlk je hotel iz Southamptona odpluti v Ameriko in dali so že znak, naj odidejo vsi obiskovalci s krova, ko je prišel v kabino bogate Angležinje, mis Keithove, mlad moški v kroju ladijskega strežnika ter Keithovo prosil, naj mu izroči ves lišp, da ga shrani v ladijskem trezoru, kajti drugače ne Jamčijo za kakšno izgubo. Upravitelj ladijskega trezora bo takoj napisal potrdilo za deponirane dragulje.
Keithovi se je zdelo vse v redu in je mlademu moškemu izročila vse svoje dragocenosti v vrednosti nad 200.000 din. še-
le ko Je bil parnik že na odprtem morju, je spoznala, da je postala žrtev pretkanega sleparja. Mladi mož ni bil ladijski stre-žaj in z uplenjenimi dragulji mu je uspelo še pravočasno izginiti z ladje. Ladijska oddajna postaja je sicer takoj, ko je Kei-thova spoznala žalostno resnico, obvestila policijo na kopnem, naj zasleduje sleparja, toda doslej ga niso mogli prijeti.
JužnoafriSld vojni minister Plropr na obiska pri nemSkem maršalu Gttrlngu
čiščenje v Marseilleu
Komisarji francoskega notranjega ministrstva, ki so po velikem požaru prispeli v Marseille, da bi pregledali tamkajšnje varnostne in upravne razmere, so ugotovili težke prekrške, posebno s strani nravnostne policije. Odločili so se zato za veliko čiščenje.
Zadnjo soboto so odredili obsežno racijo proti podzemlju. Vsa policijska motorna vozila, kakor tudi trideset taksijev, ki so jih zasedli policisti, so poslali proti skrivališčem podzemeljskih tipov in pocestnic. Samo žensk so prijeli nad tri sto. Računajo, da bo trajalo zasliševanje aretiranih žensk in zločincev nad teden dni. Tudi v Toulonu so posebni odposlanci notranjega ministrstva izvršili veliko racijo.
ossec sesalcev
Novi italijanski poslanik v Parizu
Te dni Je prispel v Pariz novi poslanik italijanske vlade Raffaele Guarrlglla. TIH pO* staji so ga sprejeli predstavniki francoskih oblasti. Slika od leve proti desni: poslani* kova soproga, v sredi poslanik Guarrlglla, na desni italijanski generalni konzul v F®»
rizu, Matacca
Postani in ostani član Vodnikove družbe!
Coulondre v Berlinu
Svetovna zgodovina v primeri z zgodovino zemlje
Pod tem naslovom je imel ravnatelj najstarejšega živalskega vrta v Evropi, me-nažerije v Schonbrunnu, prof. dr. Otto An-tonius zanimivo predavanje.
V	uvodu je ugotovil, da je to, kar imenujemo »svetovno zgodovino« in kar obsega približno 6000 let, v primeri z zemeljsko zgodovino, ki obsega najmanj 2 milijardi let, smešno kratek čas. A tudi, če merimo z merilom zemeljske zgodovine, ima zadnje tisočletje in pred vsem zadnja stoletja velik pomen, kajti pripravlja se katastrofa največje mere, prišel je konec dobe sesalcev.
Predavatelj Je z neštetimi primeri pokazal, kako so puška, žeja in bolezni, ki jih razširjajo udomačene živali, zdesetkale tudi sesalce, ki žive še svobodno življenje. Los, tur, bizont, divji konj in mnogi drugi sesalci bodisi ne žive več ali samo po milosti človeka. Alpski kozorog je v zadnjih letih narasel spet na kakšnih 4000 živali, toda pirenejski kozorog je že po vesti iz 1.1914. popolnoma izginil. Brkatega sera so skoraj popolnoma iztrebili strupi in pasti, namenjene lisicam. Jelen, srna, volk in bober životarijo.
V	Južni Afriki so iztrebili Schomburgko-vega Jelena, ohranil se nam je v eni sami fotografiji. Težka usoda čaka vse tri vrste nosorogov, ki še žive. V Srednji Aziji izumirajo bivol, slon, damjak, popolnoma je izginil divji osel. V Sahari ni bivolov in turov že dve sto let. v Severni Afriki so iztrebili kravjo antilopo, plemenitega jelena in divjega osla. V Južni Afriki je že davno konec modre antilope, kvage (neke vrste ceber) in belega nosoroga. Iz Vzhodne in Zapadne Afrike vidimo od časa do časa filme, ki kažejo presenetljivo velike črede slonov — toda ti posnetki so napravljeni brez izjeme v rezervacijah. Trgovina s slonovo kostjo trebi slone čedalje bolj.
Usoda živali in živalskih vrst je neredko odvisna od naravnost smešnih okoliščin. Ko so prišla nojeva peresa v modo, so te velike ptice v Južni Afriki začeli gojiti z
največjo skrbjo. Ko je pa pariška moda nekega dne ta okras zavrgla, so poklali po farmah na tisoče nojev. V Severni Ameriki izumirajo bizont, kondor in neka posebna vrsta labodov. Popolnoma pa je izumrl beli žerjav in potujoči golob, ki je živel še pred kratkim v velikanskih jatah. To sicer niso sesalci, toda ptice so poleg sesalcev najbolj pomilovanja vredne žrtve človeške civilizacije. V Južni Ameriki izumira močvirni jelen, v Avstraliji kengu-ruj in volk vrečar. Posebno pozornost je posvetil dr. Antonius tudi kitu. Tudi ta žival, največja izmed vseh sesalcev, zavoljo pravega roparskega gospodarjenja hitro izumira.
Letala z zračnimi zavorami
Milanski graditelj letal Ballerio Je izumil novovrstno zavoro za hitra letala. Ta »zračna zavora« nima svojega imena od tega, ker bi ustavljala letalo v zraku, temveč od tega, ker izkorišča zračni odpor. Ob obeh straneh trupa sta zaklopki, kiju postavijo kakor nekakšna fikrniclja proti vetru in brzino zavreta. Letalo prt tem lahko vseeno prosto manevrira. Največja prednost nove zavore je pač ta, da ustavlja brzino letala pri pristajanju, tako da zadostuje za pristajanje tudi majhno letališče.
Darujte za »Zvončkov« sklad
Rumunski kralj v Parizu
Rumunski kralj Karol ln prestolonaslednik Mihael pred pariškim Ellzejem
Kvaliteta odloča!
Slovenski Izdelek, ki je hvaljen, bo tndj Vas zadovoljil. — Kupujte torej
PERION
za pranje perila.
ANEKDOTA
Aleksander Doumas je bil nekoč v družbi svojih prijateljev in so ga od vseh strani silili, naj bi bral iz kakšnega svojega gledališkega dela. Dumas se je slednjič vdal, dejal je pa, da bo bral iz dela nekega drugega avtorja. »Zakaj drugega?« so ga vprašali. — »Ker imam v tem primeru vedno uspeh. Ce delo ugaja, se kot recitator veselim. Ce ne ugaja, tedaj se veselim kot poklicni tovariš«, je dejaL
VSAK DAN ENA
»Nič vam ne pomaga, da tajite vlom t trgovino. Saj imate še madeže od slani-kov na vaši suknji!«
»To ne dokazuje ničesar, te suknje tistega dne sploh nisem imel na sebi!«
(»HjemmetcJ
JTevl francoski poslanik pri berlinski vladi Coolondre je prispel te dni na svoje novo Jpuibeno mesto v nemški prestolnici (slika)
Deset številk Kočevskega Slovenca
Kočevje, 22. novembra
Svoj čas Je v Kočevju kot krajevno glasilo bivših radikalov pod raznimi imeni izhajal slovenski časopis. Potem j« poizkus zamrl, dokler ni 15. avgusta letos prva Številka »Kočevskega Slovenca« zagledala boli dan.
V zadnjih letih je vedno pogosteje vznika U misel o skupnem narodnem glasilu kočevskih Slovencev, kakršno imajo Nemci že več desetletij. Potreba po takšnem glasilu je v današnjem času narodne nestrpnosti posebno pereča. Ko se je letošnjo pomlad pripravljal slovenski meddraštveni odbor za vso Kočevsko, je takoj prodrl tudi predlog, naj bi začel izhajati »Kočevski Slovenec«. Ena izmed na sodelovanje povabljenih skupin pa je odklonila skupno zamisel in sama pričela izdajati list pod istim naslovom, ki izhaja po trikrat na mesec. Zdaj leži pred nami 10 številk lista in reči moramo, da j« do malega vse kočevske Slovence razočaral. Celo v skupini, ki ga izdaja, »e javlja močna struja nezadovoljstva. V uvodni številki je pisal urednik, da hoče list povezati vse kočevske Slovence in da je nepolitičen, že v tretji številki pa beremo na zadnji strani: »Vsak narodno zavedni Slovenec je nam na Kočevskem dobrodošel, ne poznamo pa organizacij in posameznikov, ki imajo že v načelih ideologijo Integralnega stapljanja in sovraštvo proti slovenstvu...« Koga torej imajo v mislih, -kadar govore o Slovencih?
Na ta način »Kočevski Slovenec« do danes niti v najmanjši meri ni iz-ipolnil pričakovanj. Kot lokalno glasilo bi moral prinašati predvsem dovolj domačega gradiva, a v resnici ne prinaša nikakih važnih, potrebnih člankov ne v gospodarstvu ;ne v narodnostnem vprašanju ne v čem drugem, kar bi se tikalo življenja Slovencev na Kočevskem. Način njegovega pisanja najbolj nazorno označuje sledeče mesto, ki ga povzemamo iz 10. številke: »Grob neznane žene pripravljajo na Madžarskem, da se oddolžijo rodečim ženskam za njihovo trpljenje na fronti ploditve človeštva.« Tako smo kočevski Slovenci nad listom po pravici do dna razočarani.
R A
Četrtek, 24. novembra
Ljubljana 12: Vsakemu nekaj (plošče).
12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Ivan Magister igra na harmoniko.
—	14: Napovedi. — 18: Vsakemu nekaj leaJgra radijski orkester. — 18.40: Slovenščina za Slovence (dr. R. Kolarlč).— 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura: Savez Sokola kr. Jugoslavije. — 19.50: 10 minut zabave. — 20: Koncert lahke glasbe (radijski orkester), vmes pojeta plesne pesmice Jožek In Ježek. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Duetd-ter (gg. E. Mezgolits in M. Hebein).
Beograd 17.30: Narodne pesmi ln skladbe za čelo. — 20: Petje. — 20.30: Simf. koncert. — 22.15: Plošče. — Zagreb 17.15: Orkestralni koncert. — 20: Kakor Beograd. — 22.20: Godba za ples. — Fraga :L9.10: Lahka glasba. — 20.10: Pester glasbeni spored. — 22: Plošče. — Varšava 21: Zvočna igra. — 22: Komorna glasba. — 22.05: Poljska glasba. — Sofija 17.30: Vojaška godba in godalni orkester. — 19.30: Komorne skladbe. — 20: Beethovnove klavirske skladbe. — 20.55: Koncert orkestra in solistov. — 22: Lah-Ica glasba. — Dunaj 12: Lahka godba.— IS: Orkester. — 17: Lahka godba. — 18.15: Violina in klavir. — 19: Vesela muzika. — 20.10: Gledališka reportaža.
—	22.15: Operni prenos. — 23.20: Lahka glasba. — Berlin 19: Lahka glasba. — 20.05: Pester glasbeni spored. — 22.30: Lahka glasba. — Miinchen 19: Vesela muzika. — 20.10: Mali kabaret. — 21: Operna muzika. — 22.30: Kakor Berlin.
—	Pariz 19.30: Orgle. — 20.30: Violinske skladbe. — 20.45: Radijska fantazija. — «1.30: Lahka glasba. — 23.45: Plošče.-
Petek, K. novembra
Ljubljana 11: šolska ura: Naši izseljenci po Evropi (gdč. Julija Sužteršič).
—	12: Iz naših krajev (plošče). — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Koncert Radijskega orkestra. — 14: Napovedi. — 18: ženska ura: žena v kiparstvu (ga. Mara Kralj). — 18.20: firamliigrajo (plošče). — 18.40: Francoščina (dr. S. Leben). — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura: Pogozdovanje v Jugoslaviji. — 19.50: Zanimivosti. — 20: Koncert Radijskega orkestra. — 21.10: Klavirski koncert ge. Ducy Temmel-Belec.— 22: Napovedi, poročila. — 22.30: Angleške plošče.
Beograd 16.45: Narodni napevi in violinske skladbe. — 20: Prenos opere iz Nar. gledališča. — Zagreb 17.15: Lahka godba. — 20.30: Violinski koncert. —21: Operna glasba. — 21.30: Hrvatske pesmi in tamburaški zbor. — Praga 10.50: Orkester in solisti. — 21.10: Lahka glasba.
—	Varšava 21.15: Simfonični koncert. — 22.45: Plošče. —Sofija 17.30: Lahka godba. — 18.30: Instrumentalni soli. — 19: Komorna glasba.—19.25: Verdijeva opera »Trubadur«. — 22: Koncert. — Dunaj 12.30: Lahka godba. — 16: GraSki mestni orkester. — 18.49: Pesmi in plesi. — 19.10: Pesmi. — 20.10: Dunajski simfoniki. — 22.30: Ples.—Berlin 20.10: Zvočna igra — 21.10: Mojstri operete. — 22.30: Lahka in plesna muzika. — Miinchen 19.20: Koncert po željah. — 20.10: Orkester in solisti. — 22.30: Lahka godba in ples. — Pariz 19.30: Violinski koncert.
—	21.30: Skladbe za klavir in orkester.
—	23.45: Plošče.
Naše gledališče
DRAMA
Začetek ob 20. uri četrtek, 24.: Trideset sekund ljubezni.
Red Četrtek. Petek, 25.: Zaprto.
Sobota, 26.: Brezov gaj. Izven. Znižane
cene od 20 din navzdol. Nedelja, 27.: ob 15. uri Zenitov. Izven Znižane cene od 20 din navzdol, ob 20. uri žene na Niskavuoriju. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Ponedeljek, 28.: Zaprto.
Krstna predstava izvirne slovenske drame, ki jo je napisal ravnatelj drame Pavel Golia, bo dne 30. t. m. na predvečer praznika Uedinjenja. Delo, ki obsega 10 slik, se imenuje »Dobrudža 1917.« ter prikazuje različne vesele ln žalostne zgodbe naših legionarjev v Rusiji. Delo bo zrežiral prof. šest.
OPERA Začetek ob 20. uri Četrtek, 24.: Zaprto.
Petek, 25. Aida. Gostovanje gdčne Vere
Majdičeve. Izven. Sobota, 26.: Roxy. Premiera. Premierski abonma.
Nedelja, 27.: ob 15. uri Sveti Anton, vseh zaljubljenih patron. Izven. Globoko znižane cene od 24 din navzdol, ob 20. uri La Boheme. Izven. Gostovanje tenorista g. Josipa Rijavca. Ponedeljek, 28.: Zaprto.
Gdč. Majdičeva bo gostovala v naslovni vlogi Verdijeve opere »Alda«. Gdč. Majdičeva je bila več let članica naše opere, nato pa je nastopala v tujini, predvsem v Nemčiji, kjer je imela sijajne uspehe. Brez dvoma bo zanimal Ljubljančane njen zopetni nastop na našem odru in v tako važni vlogi, kakor je ravno »Aida«. Opozarjamo na njeno gostovanje v petek 25. t. m.
Josip RUavec, naš rojak in najodlič-nejši tenorist bo gostoval v nedeljo 27. t. m. v Puccinijevi operi »La Boheme«. Umetniške in pevske vrline Josipa Rijavca so splošno znane in priznane. Povsod kjer je Josip Rijavec nastopal v najvažnejših lirsko-tenorskih vlogah, bodisi na češkem, v Nemčiji, ali Južni Ameriki, povsod je bil visoko spoštovan in cenjen.
ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Nedelja, 27.: školjka. Popoldanska predstava ob 15.15.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE
Četrtek, 24.: Boccaccio. B. Petek, 25.: Zaprto.
Sobota, 26.: ob 20. Pesem s ceste. Prvič. Bloki.
V neizmerni žalosti javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da nas je za vedno zapustil naš ljubljeni soprog, dobri oče, stari oče in tast, gospod
MIHAJLO
Šolski upravitelj v pok.
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v petek, dne 25. t. m. ob 2. uri popoldne izpred mrliške veže splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu.
LJUBLJANA, dne 23. novembra 1938.
Globoko žalujoča soproga z otroci ter ostalo sorodstvo
Mestni pogrebni zavod Občina Linblian«
Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naš dobri soprog, oče, stari oče, stric in tast, gospod
Rudolf Starovašnik
trgovec
dne 22. novembra 1938 nenadoma v 74. letu svoje starosti umrl.
Na zadnji poti ga spremimo v četrtek 24. novembra ob pol 4. uri popoldne iz hiše žalosti na pokopališče v Vitanju.
Vitanje, Ljubljana, dne 22. novembra 1938.
ANTONIJA, žena; DANICA por. PIRKMAJER, hčerka; PAVEL, sin; MIROSLAV PIRKMAJER, zet; MIRCEK, SMIIJAN, MILKEC, vnuki.
je polnilno pero za višje zahteve.
Naj Vam v kaki dobri trgovini s papirjem pojasnijo prednosti, Id se že ž njim! okoriščajo mnog! tisoči Montblanc-prl-jateljev po vsem svetu.
Nekaj prednosti, ki M lastne Montblanc polnilcu jn-resu. bomo V»n razložili v prihodnjih oglasih
Od Din 125.— do Din 600.—
Užitek je z
pisati !
Poslopje jeseniškega poštnega urada
ne odgovarja velikim potrebam in zahtevam
Jesenice, 16. novembra
O jeseniški pošti se je že mnogo govo-Tilo in pisalo. Pritlična mračna stavba, ki je po svoji zunanjosti podobna kaki ključavničarski delavnici ali kovačnici, bi bolj spadala v sredino naše tovarne, ne pa na najlepši jeseniški trg. na katerem je silno razgiban osebni in avtomobilski promet.
Še bolj mračen vtis pa napravi ja to poslopje v notranjosti. Pisarniški prostori menda še niso bili pobeljeni in prenovljeni, odkar v njih posluje poštni urad. Zi-dovje je črno, podi nagniti. V- eni sami veliki, temačni sobi so zgneteni uradniki in pismonoše. Prvič nimajo ne prostora in ne miru, ker drugi tekajo sem in tja, prekladajo zavoje in tolčejo s štampiljkami, da je ropot kakor v kovačnici.
Zunaj v veži pa se drenjajo stranke, ki včasih čakajo po celo uro in še več, preden pridejo na vrsto. Ljudje se postavljajo v vrsto, kakor med vojno pred trafikami. Največji promet je ob sobotah, v plačilnih dnevih ter vsakega prvega in zadnjega v mesecu. Oni dan bi bil rad poslal de-
nar. Pred blagajniškim oknom je stala cela skupina ljudi. Ker se mi je mudilo, sem šel raje na pošto Jesenice-Fužine, kjer sem hitro opravil. Ko sem se vračal nazaj mimo jeseniške pošte, sem videl, da še vedno čakajo nekateri, ki sem jih videl pred pičlo uro pred okencem.
V	veži je telefonska celica, kjer stranke Lahko slišijo telefonske pogovore. V celici je največkrat tema. Manjka tudi police, kamor bi človek položil sipis in bi ga po potrebi s prosto roko obrniL
V	takem poslopju in pri tako zastarelih napravah ni mogoče brezhibno poslovati. Ifadništvo uraduje dostikrat daleč preko določenih ur. Pismonoše se prepogosto menjavajo, zato ni čudno, da so pošta večkrat dostavlja na napačne naslove.
Skrajni čas je, da se zgradi potrebam odgovarjajoče poslopje, da se urede času primerne naprave in namesti dovolj osebja, ki bo zmagovalo težko in odgovorno ter stalno naraščajoče delo in da bo prejemalo plačo, s katero bo moglo v tej neznosni draginji dostojno živeti.
EZZK02M ETIKE
„Morana" daje večno mladost In lepoto
Za leno od 40 let naprej hormon aktiv din 60.— vrača ženi aktivnost in mladost, sa žene od 80—40 let hormon mišje žleze, din 50.—, za žene od 18—30 let vitamin krem visoko gorja, din 40.—, lesni hormon krem za nagubano ln suho kožo din 50.—. Vitamin krem za suho ln občutljivo kožo, podloga pudra din 80.—. Lišaj krem odstranjuje vsakovrstne 11 Saje, din 50.—. Specljalni krem odpravlja izpuščaje, mozolje, rdeče ln modre madež« din 50.—.
Krem proti soncu odstranjuj« vsakovrstne pege in madeže din 50.—.
Rdečllo v vseh nijansah za ustna ln ilca din 20.—.
Puder v vseh nijansah, škatlica din 25.—.
Pošiljamo po povzetju.
»MORANA« — SPLIT Strokovne nasvete za odstranjevanj« vseh nevšečnosti dajemo brezplačno.
POSOJILO
Din 700.000 lfičem. Nudim popolno varnost. Obrestujem z 8%. Ponudbe pod »Posojilo 90«
ZAHTEVAJTE 8RE5PLAČNI CENIK
Velika tekstilna tovarna v Beogradu
I$6E za takoj afi pozneje
delovodjo
ključavničarske delavnice
lzvežbanega v popravila tekstilnih strojev. Prepise spričeval ln ponudbe poslati pod »Strokovnjak 9« na ogl. odd. Jutra«.
Razno
Od Vas je
odvisno, da imafa obleko vedno kot novo zato Jo pustite redno kemično čistiti ali barvati v tovarni
JOS. REICH
Ljubljana Poljanski nasip 4-6
''ralnica — 5vctlo>;kalnic?
K
Prvovrstni trboveljski
PREMOG
brez prahu, koks, suha drva oodi
I. Pogačnik,
BOHORIČEVA 5. Telet 20-59
Sveže najfinejše
norveško
ribje olje
tz lekarne dr. G. PICCOLIJA
v Ljubljani
se priporoča oledim tn slabotnim osebam
uspehov
eo oglas ?
»JUTRU«
NOVO, PENEČE SREDSTVO ZA NEGOVANJE ZOB V OBLIKI PRAŠKA!
Peneč zobni prašek PEBECO se bistveno razlikuje od vseh ostalih zobnih praškov, ki jih poznate. Vsebuje namreč PEBECIN, to je novo sredstvo za čiščenje in negovanje zob, ki se še doslej ni uporabljalo v nobenem zobnem prašku. Edino le peneč zobni prašek PEBECO vsebuje PEBECIN!
PEBECIN je vzrok, da zobni prašek PEBECO čisti zobe in ustno duplino hitro, temeljito in štedljivo. Ostanki jedi in tobaka izginejo takoj in zobje postanejo beli ter bleščeči!
Četudi peneč zobni prašek PEBECO ne vsebuje nika-kega mila, vendar se peni. Pri uporabi se razvijajo fine pene, ki prodro med zobe in v vse kote ustne dupline ter jih čistijo, dezinficirajo in osvežujejo.
Zobni prašek PEBECO nima okusa po kredi ali po milu, ampak nov, čisto svojstven in osvežujoč okus, ld zapusti po čiščenje zob prijeten občutek snežnosti in svežosti.
Ni treba povdarjati, da vsebuje zobni prašek PEBECO samo take sestavine, ki so zobem neškodljivi.
Belersdorf—Maribor.
MALI OGLASI
Službo dobi
Beseda 1 Oln. davek 3 Oln; ea Sltro ali Ha J a nje naslova A Oln. Raj manjši znesek 17 Oln
Brivskega
pomočnika
dobrega, vojaščine proste ga, ilčem za »talno zapo-»1 trv. Erntner Rudolf, briv iki in frizerski »alon, Sto-žice 78.
27327-1
Gospodično
s kavcijo
Hiem v trgovino s »adjem in zelenjavo. Naflov v vseh posloval. Jutra.
27337-1
Ljubljanska tvrdka išče pisarniško moč
mlajšo, inteligentno z nekaj leti prakse. Spretno računanje, znanje nemške in srbohrvaške korespondence ter stenografije je pogoj. Lastnoročno spisane prošnje z navedbo dosedanjega službovanja, osebnih podatkov in referenc pošliite ai ogl. odd. Jutra pod šif-r« »Nastop takoj 26228.«
27326-1
Služkinjo
ki zna samostojno kuhati in opravljati vsa gospodinjska dela, iščem k štirim odraslim osebam. Dobra plača. Natančne ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Čista, po-štenaft.	27318-1
Postrežnico
pošteno za pospravljanje pisarne, hiše in pranja perila iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Že vajena tega dela«.
27317-1
Frizerko
sprejmem v stalno službo 2i Stožice. Koman Niko, Poljanska 13.
27355-1
Modistinja
popolnoma samostojna, — spretna prodajalka, simpatičnega nastopa, dobi takoj stalno službo. Ponudbe z navedbo dosedanjih služb jt poslati na ogl. oddelek Tutra ->o<? »Modistinja«.
27336-1
Frizerko
dobro delavko takoj sprejme Josip Polak, Rakek.
27335-1
Mizarski pomočnik
mlajši z veseljem do antičnega pohištva dobi delo. Nsslov v vseh poslov. Ju-tr«.	27331-1
Fanta
zdravega, močnega in poštenega sprejmem v službo. Prednost ima dober risar. Naslov v vseh posl. Jutra.	27330-1
Službe išče
Vsak« besed* 50 par; daveli > din; za iifro ali dajanje BiiloTi } din; najmanjši -nesek 12 din.
Mlada natakarica
simpatična in solidna, poštena, ^če mesto v boljši gostilni. Ponudbe na oglas, odd. Jutra pod »Kjerkoli«.
27325-2
Kot v pomoč
kuharicam
iščem službo v Ljubljani ali v Mariboru. Stara sem 19 let. Plača po dogovoru. Naslov: Cesta v zeleni log St J, Trnovo, Mara Zupan 27314-2
ifoiniki
Besede i oin. davek Dm aa Sllro ali dajanje naslova 5 Oln Najmanj
It roeaek 17 Oln
Veliko podjetje
Išče poštenega ln agll-nega zastopnika, meseč nI zaslužek 3000 do 4500 din, lahka kolekcija, ki se dobi brez kavcije se lahko sprejme kot postranski zaslužek, ali kot honorlrano delo Ja viti se pismeno ali oseb no: Minerva, Zagreb. Prrška ul. 6.
26321-5
Dragocenosti
Vsakovrstno zlate Kupuje po najvišjih oanafl
CERNE — juvelir,
Ljubljana, Wolfova ul.
Prodam
Beseda 1 Oln, davek 3 Oln; ea Miro ali daja aje naslova s Din Naj manjši znesek 17 Oln.
Krasna kožuhovina
vseh vrst v vcilkj Izbiri m po ugodni ceni do bite prt Josipu Dolenc krznar, Sv. Petra cesta 19. (tel. 22-62) Prekroje vanje, moderniziranje hitro m poceni.
338-6
Poceni boste kupovali vse kar potrebujete ako zahtevate naš brezplačni katalog veleblagovnic«
	m
BfcT-ap ti i-	nfl
Zagreb, [lica 4 in 6.
Kupim
Beseda 1 Oln, davek 3 Din; za šifro ali daja nje naslova 5 Din Naj
manjši znesek 17 Oln.
Oprane cunje
mehke, tanke, v velikih komadih kupujem. Čemažar Josip, Ljubljana, Igriška 6.
388-7
Rabljeno pohištvo
vsakovrstno, tudi starodavno, fotelje, zofe, mize, ogledala, ure na stebričkih, starinske slike, miniature, porcelan: Wewud, Altwien, itd., majolike, viožene skrinje, lestence, knjige, florentinske okvirje in vse drueo stalno kuDuje GOLOB MARIJA, Gallusovo nabrežje 29, Ljubljana.	27349-7
Mizarsko orodje
in priprave, kupim. P. n. ponudbe na ogl. odd, Jutra pod »Orodje«.
27332-7
Beseda 1 Din davek 3 Oln; za šifre ali daja
nle naslova 5 Oln Naj -nanjšl znesefe 17 Din
Pohištvo iovo ln že rabljeno. C -a želite prodati ali sa rno dati * shrambo sprejmemo v posebni od rielek v tcomlsUsko pro Saio pc zelo ugodnih pogojih. Kupcev Je * tem oddelku vedno do 70IJ za dobro ohranjeno nohištrvo. Vso reklamo preskrbimo sami Spo ročite nam na dopisnici <U1 ustno. Prevoz pohi Stžva v naš komlsljsk: oddelek preskrbimo sa ml. Ivan Mathlan Ljub Uana, Tyrševa cesta 12 79 lt
Beseda 1 Din. davek 3 Din; za šifro aU daja aje naslova 5 Din. Na.1 manjši znesek 17 Din
Pfaff ali Gritzner
šivalni stroj in železno peč kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Rabim«.
27385-29
Cirkularko
na bencinski pogon v dobrem stanju z ali brez vozička kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Cir-kular«.	27338-29
Beseda 1 Din, davek 3 Din: za šifro ali daja aje naslova 5 Din. Naj manjši znesek 17 Din
Din 50.000 vloge
Kmetske posojilnice ku pim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vloga« 27055 16
G. Th. Rotman:
Kapitan Kozlostrelec gre leve lovit
»Prisedite, prosim!« je odvrnil pilot, in v naslednjem trenutku sta plavala viseko nad zemljo. Pilot je razkazoval kapitanu, kako mora obračati letalo. »Ali smem zdaj jaz poizkusiti?« je nazadnje vprašal kapitan Kozlostrelec. »Kajti, med nama rečeno in ne da bi se hvalil, spreten sem, da se mi časih kar sitno zdi.«
Družabnico
podjetno 2a osnovanje brez-konkurenčnega podjetja iz damske stroke iščem. Ponudbe na. ogl. odd. Jutra pod »Prometno mesto«.
27316-16
200.000 din
v gotovini
nudim podjetju, ki bi me primerno zaposlilo. Ponudbe pod »Vsestransko verzi-ran« na ogl. odd. Jutra.
27323-16
Iskali
Besed« 1 Oln. davek r Din sa šifro ali dajanje
»-■IV« ■) 1,1 >JR
U znese* 17 Din. Pekarija
in kavarna
vpeljana, v Kočevju se zaradi bolezni posestnika proda ali da v najem. Pojasnila	mizarski mojster Josip Novak v Kočevju.
27274-19
Trgovina z blagom
na zelo prometnem prostoru v mestu, nizka najemnina, zaradi odsotnosti ceno naprodaj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobra investicija«.
27347-19
Beseda 1 Din. davek 3 Din; za šifro ali daja aje naslova 5 Din. Naj manjši znesek 17 Din.
Hišo
2 velikim vrtom, prodam. Cesta v Rožno dolino, 2it-nikova 8.. Za ceno 138.000 din.	27334-20
Lepo posestvo
prodam v bližini Maribora ob avtomobilski cesti, 32 oralov, od tega 8 oralov vinograda. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
27191-20
Večje število parcel
kompleksov, posestev, gozdov, trgovskih in p« stanovanjskih hiš ter nI, tma naprodaj gradbeno strokov no izobražen posredovalec
Kunaver Ludvib
Cesta 29. oktobra 6. Tele foo 37-33. Pooblaščen gra diteli m sodni ceniteli za nasvete brezplačno na raz polago.	23-2C
Beseda 1 Din davek i Din; za šifro ali daja nje naslova S Oln Naj
manjši znesek 17 Oin
Enosob. stanovanje
v centru, oddam za januar. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
27350-21
Stanovanja
Beseda i Din davek Din za šifro ah dajanje laslova 5 Din Najmanj Si znesek 17 Din
Enosobno
stanovanje
iščem za takoj. Ponudbe na oglas. odd. Jutra pod »Odrasli«.	27344-21a
Sobo odda
Beseda 1 Din. davek .* Din; za šifro al! daja oje naslova 5 Din Naj manjši znesek 17 .-itn
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom v centru mesta oddam. Naslov v vseh posloval. Jutra.
27313-23
Dve prazni sobi
s kopalnico, in posebnim vhodom, v strogem centru, oddam takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
27351-23
Solnčno sobo
za 2 osebi, z dobro domačo hrano in sobico oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. _27343-23
Opremljeno sobo
v centru mesta, poseben vhod, oddam, Križevniška ulica št. 3-1.
27346-23
Lepo veliko sobo
s posebnim vhodom, oddam samo stalni osebi. — Ogled od 8. do pol 3.. Naslov v vseh poslov. Jutra^_27339-23
Opremljeno sobo
lepo, čisto, oddam solidnemu gospodu s 1. decembrom. Naslov v vseh posl. Jutra.	27333-23
Opremljeno sobo
v mestu (pritličje) oddam s 1. decembrom gospodu. Naslov v vseh pcslovalni-cah Jutra.	27329-2?
W4FFUM
Beseda 1 Din. davek 3 Din; za Slfro ali daja nje naslova 5 Din. Naj manjši znesek 17 Din
Nemške doge
mladiče in psico, 2 leti staro dobro čuvajko, poceni proda Albin Vreček, Medvedova 30, Ljubljana VII.	27345-27
Naročniki »JUTRA« •o zavarovani n 10.000 Din.
Beseda i Din davek 3 Din; za šifro ali daja aje naslova S Oln Naj
manjši znesek 17 Din
Gospoda z Vrhnike
prosim za naslov. Ne vem, kam naj pišem. Pišite še na št. 26247-25.
27321-24
mmum
Vsaka beseda 2 din; davek ) din; za dajanje naslova ^ din; najmanj!) znesek 30 din
Vdova
stara 44 let z eno hčerko in malim posestvom z vinogradom, potrebuje 30.000 din gotovine. Zaradi tega se žel i poročiti, najraje z upokojencem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra.
27322-25
_ _ STARO IZKUSTVO ZADNJA BESEDA ZNANOSTI !
Decenlje Izpopolnjujejo BOTOT sredstva za nego zob ln ust najprlznanejši strokovnjaki Francije.
Zato je BOTOT najuspešnejše sredstvo za nego zob
MEONABOONA ŠPEDICIJA
Emil JEDLOVČNIK, Dravograd
tzvrSuje aa postaji Dravograd—Meža vsa možna in izvozna ocarinjen ja po kalantni tarifi. — Priporoča ae istočasno za prevoze, tartfske tn carinske informacije.
PREPRIČAJTE SE in SODITE! GIF—BATERIJA
Je izredno dolgo uporabljiva! Ima neomejeno trajnost shranjevanja! Ima odlično možnost regeneracije! Radioposlušalcl uporabljajo baterije samo brez kisline in salmijaka, ln to so
GIF ^
fc-SUBSC IS	JP. ^
Originalne^ edino~z zaščitnim znakom »RDEČI PEČAT«. — Patenti prijavljeni.
Zahtevajte prospekte!
»K 0 N T A K T« elektrotehnička tvornica
ZAGREB
Violine kitare
oa druga giasDi ia, od šolskih dc prvovrstnih instrumentov stru ne ln vs»? po trebščlne dobite v veliki izberi najcenejše pri
W A R B 1 N E K, LJUBLJANA
Miklošičeve cesta i pri frančiškanski cerk*'. Prodaja ln i-zposojanje klrvlrjsv.
Tisoče zahval irejema »M ORAN A'
P B E V O 7 F
premoga, drv, moke. selitve Itd. v vseh tudi vagonskih količinah Vam Izvrši točno in po najnižjih cenah z avtomobili alJ konjsko vprego prevozništvo
A. SEMENIČ
Privoz št. U, Ljubljana
TELEFON 36-92.
Pišite letos s polnilnim peresom
ki stoji na prvem mestu po vsem svetu
Eleganca in zmožnost—vodilnost po kateri vse hrepeni, je lastna Parkerjevemu Vacumaticu— najnovejšemu in najpopolnejšemu polnilnemu peresu, ki ga je Parker katerikrat izdelal.
Veliko zlato pero, ki ne praska, ima kakor juvel mehko konico, prekrito % najfinejšim iridijem.
Za vsako velikost peresa Ja na razpolago sedmero različno širokih konic, pišočih na obe strani—garantirano 25 let. Noben način pisanja zlatih pere9 ne more pokvariti in vendar se te fino izoblikovane konice voljno prilagodijo vsaki pisavi.
Popolnoma različno od vseh drugih polnilnih peres po zaslugi patentirane Parkerjeve polnilne naprave z diafragmo — se napolnijo v 8 do 10 sekundah. Popolnoma novo v svojem ble-stečem laminiranem okrovu iz biserne matice.
*Birker
"Vacumatic
MEHANIČNO GARANTIRANO POPOLNO
Kolikima črnila je vidna V VSEH R*. ZERVOAJUR
1% vetja zaloga črnila kakor 9 ZNAMENITEM MODELU DUOfOLD
NALIVNO PERO 1 Din. 750, <00, 500, 450. PRIMERNI SVINČNIKI Din. V, iS« N O T T E R I DRUO, GUNDULJČEVA al 5, ZAGREB
d. z o. z. Ljubljana, Dalmatinova 8t. 13.
Dobavlja RAD IO VAL_
Najnovejše KOKUS PREPROGE in stopnišča
prodaja SEVER RUDOLF — MARIJIN TRG št. 2.
-Lasje presta-NBwFAK04 .(ŽPADATi in zrastejo na plešastem mestu— odstrani prhljaj jaca in	kqre.nine>
POSlUAMOvPO: P OVZETJ uV S -TE K UJM N .50.-.
Čit » J
^ t e * 21 U T
siritr
iH
ENOIN VEČBARVNE
jugogRafika
naMf, 23 .
.u&b
Klavirji pianini
\Varbinek
so prvovrstne uvalueie vredne cene krasnih instrumentov Konkurira jo vsem znanim možem sklm tvrdkam Izredne conske lastnosti tn traj nosti ki so piod doi goetne izkušnje » izdelavi klavirjev, preseneča Ižposojevanje po aa) ugndnetšlb pogojih
Warbinek
tovarn« klavirjev LJUBLJANA
Miklošičeva cesta *
pri Frančiškanski cerkvi
Mednarodna
špedicija
prevzema
OCARINJENJE
vseh uvoznih in izvoznih pošiljk in to hitro, skrbno in po najnižji tarifi. Revizija pravilnosti zaračunanja carine in vse informacije brezplačno Vilharjeva c. 33 (nasproti nove carinarnice). Telefon: 24-59
TURK
LJUBLJANA
PREVAŽANJE
vsakovrstnega blaga, kuriva, strojev, selitve v Ljubljani in izven Ljubljane z vozovi in avtomobili in to hitro ter
po nizki ceni. Masarykova cesta 9 (nasproti tovornega kolodvora). Telefon: 21-57
Prosto javno skladišče
prevzema
VSKLADIŠCENJE
raznega blaga kakor tudi pohižtva v lastnem, mestne trošarine ln uvoznlne prostem javnem skladišču.
Oskrba inkaso-povzetij. Kotnikova ul. 12 (nasproti mestne elektrarne). Telefon: 30-73.
Umrla nam je naša srčnodobra ln nepozabna soproga, mama, tašča, stara mama, gospa
MARIJA KOMAC
Pokopali smo jo v torek, dne 22. novembra v
Gorici.
Gorica—Ljubljana, dne 23. novembra 1938,
Žalujoči rodbini: Komac, Kodri*

za otroke je v teh kmpžsticah na pretek. — Miklavž bo letos lahko obdaroval otroke, saj bo knjižice kupoval po din 8.— v vseh poslovalnicah „ JUTRA", v knjigarnah, po pošti pa jih razpošilja uprava .JUTRA", Ljubljana, Knafljeva s.	poštnina din 2.
Na zalogi so t
KRALJ DEBELUH IN SINKO DEBELEVKO
PRIGODE POREDNEGA BO-BIJA
SKOK — CMOK IN JOKICA
JANKO IN STANKO
PRIGODE GOSPODA KOZAMURNIKA
BRATEC BRANKO IN SESTRICA MICA
POTOVANJE IN ČUDOVITE PRIGODE TOMIJA POPKIN-SA
SAMBO IN JOKO
OSEL GOSPODA KOZAMURNIKA
ZGODBA O VRTI SMUČKI" IN 8ILONOSKI
JELARJEVI ČUVARJI
TARZAN n. del (po 12 din).
V VSAKI KNJIGI SO ŠTEVILNE ZABAVNE RISBE, KI IZ33LIJO PRISRČEN SMEH!
I
Vzajemna posojilnica
Miklošičeva cesta 7
■w	n	-- — —	'	jn	'	1	■ - — — ------ —	--r
nolee HOTELA UNIONa. - NUDI ZA VSE VLOGE POPOLNO VARNOST IN OBRESTUJE NOVE VLOGE PO 4% DO 5% PO DOGOVORU - ZAHTEVAJTE PROSPEKT. - NOVE VLOGE SO VSAK V	CAS RAZPOLOŽLJIVE. — POSLUŽITE SE VARCE^LNEGA KROŽKA. - POSOJILNICA DAJE KRATKOROČNA POSOJILA.______
Bteteie Davorin liavlječu — Izdaja la Konzorcij" »Jutra« Stanko Virant. - Za Narodno tiskarno d. d. kot uskarnarja Fran Jeran. - Za inseratnl d^i je odgovoren Alojz Novak. - Vsi v LjubljM. J