Prnsaštvo in freimavrerstvo v nemških novinah. (Clllier-Zeitung-i za rpošnofanje". Zadnji6 smo troblji dr. Forreggerje^ej, tako z^anej nCilIier-Zeitungi" ponudili iz freimavrerske toba6nice nekaj za npošnofanje" priporo8i7Ši njej 7 premišlje^anje par se živib zgledo7 freima^rerskega domoljubja, prekncube Klapko, Czakyja itd. nCillier-Zeitung" je ponudeni tobak res ,,pošnofala" pa za6ela je mo8no kihati ter je naposled skušala se 7 nos ugriznoti in nSlo7. Gosp." za7rnoti. Ali ni se jej ni8 posre8ilo. Jeni zago^or je pra7 re^en in le teleba8t zago^or Biamarka in freima7rerst7a. V 87ojej zadregi dela, kakor zatoženec pred sodnikom ter bo8e 78e zakriti in utajiti. Bi8marko7a natnera A78trijo 1. 1866. smrtno zadeti, poslani tolarji za unetje punta na Oger8kem, to se njej zdi nstara pra^lica" — Erzahlung eines alten Mahrchens, — 8 katero hoce nSlo7. Go8p." le sumi8iti Bismarka. Oj nedolžni, kot jagnje poble^ni, Bismark, kolika akoda, ako ne 7es, kako te nCillier-Zeitung" nprecartano" ljubi, ae po tleh pred teboj z^ija, te skrbno zag07arja in uspešno (?) brani. PobUI bi jenemu piaatelju najmenje veliki križec reda crnega orla, ali pa ga k sebi 7zel 7 Berolin. Slednje bi menda iz 7e8ih uzroko^ kazalo. Zlasti zato, ker je nCillier-Ztg.u skrbna zago7ornica freima7ierje7. Oadi bi jeni pisatelj lehko se oglasil pri velikej freima^rerskej loži: Bzu den drei Weltkugeln" ter poiz^edel, da je 7se a^stiijsko-ogersko freima7rerst70 odvisno od prusko-nemakega 7 Berlinu, 7se pa drži Bismark na 7ožincu ali mu saj 78e nlože" hlapčujejo, dokler jim on dopuača napadati in zatirovati 87. katoliako Cerk^o in 7ero 7 križanega Z^eličarja 87eta. Ondi bi tudi poizvedel, zakaj katoliaki avstrijaki domoljubi freima7rerat7o smatramo kot zaroto, ki katoliško A^strijo na smrt so^raži. Pra7 abotno zagovarja nCillier-Zeitung" freima^rerje rekoc, da se ne sme 78emu freimavrerst7U očitati puntarako ko7arat7o, ako se posamezni freima^rerji kde kakega punta udeležijo. To je abotno! Kajti ,,Slo7. Goap." ni na^ajal 7 dokaz kakega freima^rerakega fantica, ainpak najglaaovitnejae gla7a8e in 7oditelje freima7rerje7 na Ogerskem. Ker je ne^edne podučit dobro delo, hočemo nCillier-Zeitungi" odgo^oriti na 7praaanje: ,,ktera nemaka no7ina je kedaj na A^atrijskem zago7arjala izdajalce domo^ine?" Odgo^orimo in navajamo namesto mnogih samo: rGrenzboten", ker je to no^ino spisa^al in izdajal tisti jud, liberalec, freima^rerski prijatelj in drža^ni poslanec, znani Nace Kuranda, ki je zra^en poslanca Brandstetterja podpisal 1. 1874. dr. Forregerje7 predlog, naj bi se freima7ierst7u proti^ne posta^e pri nas zatile. Nace Kuranda je v ,,Grenzboten" b^aliaal ro7arje, ki so kr^a^i punt 7neli zoper dobrotlji7ega ceaarja Ferdinanda, ter napisal (Grenzboten 1848, II. z^ezek. str. 70) beaede: daas sein scbonster Traum von jeher derUntergang der osterreichischen Grossmacht geweaen sei, t. j. da so uže od nekdaj njego^e najlepše sanje bile: pogin a^strijske 7elevlasti. Upamo, da bo ta nanofec" rado^ednost nCillierZeitung-e" do^oljno utolažil. Čudimo se pa naposled, kako da nCillier-Zeitung" pra^i, da ona ni dr. Forreggerje^o glasilo ? Ali je torej re8 kri^o, kar smo poleti 7 nSlov. Narodu" brali, da dobi^a od njega podporei* nSlo7. Narod" je poročal, ako se zelo ne motimo, o 400 fl. ! Ali pa se nCillierZeitung" 87ojega prijatelja, dr. Forreggerja sramuje? To bi bilo pomenlji^o !