^ <mi razen »obot, nedelj jo praznikov.
___i except Saturday«,
gaodMytnd Holiday«
PROSVETA
i k '
glasilo slovenske narodne podporne jednote
Urednliki in upravnilki prostori: S657 South Lawndale A vs.
Office of Publication: 26S7 South Lawndale Ava. Talephona, Rockwall 4904
.tear xxxvhi
Cena lista j« 18.00
S^.TS^ffg	S ^TV,0^ CHICAGO 23. ILL, PETEK. 29. MARCA (MARCH 29). 1946
Acceptance for mailing at special rate of postage provided for in section 1103, Act of Oct. 3, 1917, authorized on June 47l9li"
Subscription $9.00 Yearly ŠTEV.—NUMBER 93
ski poslanik zapustil ijo varnostnega sveta
\jttika unija obdol-ina kršenja provizij pogodbe
ieran zanikal
sklenitev dogovora
York 28. marca.-—Andrej iyko, ruski poslanik v lingtonu, je demonstrativ-istil sejo članov varnost-Iveta Združenih narodov v protesta proti odločitvi, da :uzija glede spora med ijo in Rusijo nadaljuje, log, da se diskuzija odloži aprila, je bil poražen. Za ig sta glasovala samo Groin Oscar Lange, poljski ik v Washingtonu in re-ttant poljske vlade, ija ruskega poslanika je iljala strukturo organiza-ruženih narodov, ni je pa Sovjetska unija je še te organizacije. Gromy-prej zapretil, da bo zapu-fjo, če bo predlog, da se dis-
0	sporu med Rusijo in ijo nadaljujejo, sprejet.
grožnjo je izpolnil, razlogov, katere sem po-včeraj in danes, se ne ideležil nadaljnjih diskuzij ji članov varnostnega sve-dejal. Po tej deklaraciji
1	ruske delegacije odko-iz dvorane.
ijst minut pozneje je Ala, perzijski poslanik igtonu in besednik svo-, nastopil pred člani ega sveta. V svojem je obdolžil Rusijo krše-izij pogodbe, ker ni od-la svojih čet iz Perzije marca, kakor tudi vmeša-v notranje zadeve suverene, ki je članica organi-Združenih narodov, je razkril, da je Rusija, premier Qavam es Salta-potoval v Moskvo 19. fe-'ja. da konferira s Stalinom »•njim ministrom Moloto-stavila zahteve, katerih jj« ni mogla sprejeti kot a »n neodvisna država, zahteva je bila, da del foh čet ostane v nekate-nijskih pokrajinah nedo-čas. druga pa, da mora l*a vlada priznati notra-avtonomijo province Azer-Husija je dala zagotovo bo Perzija pristala na % da ho storila naslednje
^dnik vlade v Azerbad-dobil titel generalnega
»«rja v odnosih s centralno v Teheranu. Provinca lmela vojnega in ne zuna-ministra.
***[ odstotkov dohodkov
"V' il0 v b,aK«jno cen-
*	vlade v Teheranu. Vse
in'Kacije s centralno vlado
v Perzijskem jeziku. "J b[ umaknila zahtevo °|Jnth koncesij v Perziji
W>j«m. da se ustanovi
ru,ko.pc.r2ijska 0|jna
■T"1 a *w»js naj bi pose-
*	odttotkov delnic kom-
te****** m
da Je Perzija za-
*** zahteve.
Hmu. 28 mtrca^ C e, Saltaneh J. ^ no zanikal skleni-
evakuacije S
■■»kanu
tJL* ' " poročilu čaatnika, da
i^J^tirall v krajih v
«L.7*rbtdtir* In za-
v	' ' /daj na.
k	'«vno nI »al ii
Domače vesti
Smrt pionirja
Bridgeport, O.—Dne 25. marca je umrl radi srčne hibe Mar-, tin Ko8s, star 69 let, doma iz Dvora pri Št. Janežu na Dolenjskem, v Ameriki od 1901. Tukaj zapušča dva sinova, hčer in sestro, njegov brat pa je umrl pred tremi 9 meseci v Sheboyganu, Wis. Pokojni Martin je bil v tej okolici splošno poznan in spoštovan. Bil je med pionirji SNPJ in pred leti zelo aktiven v društvu 13, kateremu je tudi več let tajnikoval.
Nor grob v W. Va.
Hall, W. Va.—Pred meseci je tukaj umrl Matt Škarje, star 63 let in doma iz Št. Ruperta na Dolenjskem. Bil je član društva 515 SNPJ. Zapušča ženo, štiri sinove, dve hčeri in več drugih sorodnikov. Dva njegova sinova sta se vrnila od vojakov tik pred njegovo smrtjo, tako da je šla vsa družina za pogrebom.
Is Clerelanda
Cleveland. — V nedeljo je v Newburghu umrl Joseph Prijatelj, star 61 let, doma iz fare Hinje, v Ameriki 50 let in bil član SDZ. Tukaj zapušča ženo, dve poročeni hčeri in sina.—Isti dan je umrla Helen Pevec, rojena Kurbar, stara 59 let, doma iz Čatejske gore pri Čatežu pod Zaplazom, v Ameriki od 1912 in WlJMm, SPZ. Tukaj »Pušča moža in tri sinove, v starem kraju pa več bratov in sester.— Umrla je tudi Frances Sii>tič, ' rojena Horvat, stara 63 let, doma iz Medjumurja, v Ameriki 26 let in bila članica HKZ. Za-, oušča moža, sina in pet vnukov, v stari domovini pa dve sestri.— V Mestni bolnišnici se nahaja John Zupančič, ki se je moral oodvreči operaciji, v bolnišnici Lftkeslde pa Helen Debevec, ki 1e bila tudi operirana.
Židjesebodo borili za Palestino
Povečanje trgovine z Ameriko
Chicago. 28. marca.—"Židje se bodo borili in umirali, da rešijo Palestino pred Arabci in Angleži, ker bodočnost židovske rase zahteva ustanovitev židovske države," je dejal Abraham Dick-mstein, čigar dom je v Tel Avi-vu, Palestina. On je govoril nred člani židovskih organizacij.
Dickenstein je direktor Ame--ilko-palestinske trgovske organizacije v New Yorku. Ta Je nakupovalna agentura za židov-<ke zadruge v Palestini.
V svojem govoru je Dickenstein apelirsl na svet, naj odpre vrata Palestine Židom. "Nobenega narods ni, ki bi zsnj pomenila Palestina toliko kot za Žide," je dejal. "Židje ne potrebujejo sosedov pri razvoju trgovine z drugimi narodi. V Ps-'estini imajo banke, borzo in druge ustanove. Razvili so Industrie, kar bo omogočilo povečanje trgovine z Ameriko."
Amerika bo izvoljevala mir, pravi Truman
Washington, D. C.. 2fc msrca. —Predsednik Truman je dejal, da bo Amerika, ki Je izvetbala svoje državljane za vojno, skrbela. da bo tudi izvojevsla mir. Ona bo Imela vodilno vlogo za ohranitev miru. Truman Je rekel. da po zaključen jo prve svetovne vojne Ameriks ni hotela prevzeti odgovornost za ohranitev miru. Zdaj. po raključenju druge svetovne volne, ne bo zanemarila gvoje dolžnosti.
Ruski častnik zanika obdolžitve
Aretacija izvršena iz političnih razlogov
Portland. Ore., 28. marca.— Ruski mornaričm častnik Nikolaj G. Redin, ki je bil aretiran na obtožbo špionaže v tem mestu, čaka v tukajšnji ječi na preliminarno zaslišanje. On je zanikal obdolžitev, da je bil udeležen v špionaži, zaeno pa je na-glasil, da je bil aretiran iz političnih razlogov.
Mihael S. Vavilov, ruski konzul v San Franciscu, je dospel v Portland. On bo skušal izpo-slovati izpustitev častnika iz ječe, če ne bo prej izpuščen. *Re-dina je aretiral federalni detektiv J. A. Bernard. Redin je bil obtožen, da je dobil informacije o ameriškem rušilcu Yellowstone in priddbil druge za izročitev tajnih načrtov in dokumentov.
Redin je bil aretiran, ko se je skušal ukrcati na ruski parnik Alma Ata v portlandski luki. On je zanikal trditev, da je nameraval pobegniti. "Na parnik nisem šel z namenom bega, temveč pregleda tovora," je dejal. "Aretiran sem bil iz političnih razlogov."	'
Redin je v uradu federalnega maršala Jacka Caufielda, v katerem so mu vzeli odtise prstov, dejal, da je bil rojen v Resini 21. maja 1916, toda njegov dom je v Sevastopolu. On je bil član ruske nakupovalne komisije v Seattlu, Wash.
Njegova žena biva v Seattlu. Ona vztraja pri trditvi, da njen mož ni špion. "Res je, da so Rusi komunisti," Je rekla. "Mi nismo rdečkarJI in Sftfoni, kot vedno trdijo časopisi."
Rusko tolmačen je drži v Bolgariji
Vlada se ne bo pogajala z vodi- . * telji opozicije
Sofija« Bolgarija. 28, marca.— Premier Georgijev je dejal, da on priznava le rusko tolmačenje priporočila zunanjih ministrov Sovjetske unije .Velike Britani je in Amerike glede raztegnitve baze bolgarske vlade. Priporočilo je tolmačil Andrej Višinski, ruski zunanji podkomisar, ko je pred nekaj tedni obiskal Sofijo.
Rusija drugače tolmači priporočilo nego Velika Britanija in Amerika. To je vzrok zastoja. Bolgarija je edina bivša satelit-na država osišča, katere vlsda še ni priznana po Ameriki in Veliki BHtanlji. Sovjetsko tolmačenje priporočila je, da stopita dva člana opozicije v bolgarsko vlado brez pridržkov.
Zastoj je nastal, ko je Georgijev zavrgel zahtevo opozicije, ds mora ta dobiti poziciji notranjega in justičnega ministra in da se mors rszpisati splošne In svobodne volitve kakor hitre mogoče/ Georgijev je dejal, ds se vlada ne bo pogsjala z voditelji opozicije. Dalje je rekel da morajo Rusija. Velika Britanija in Amerika usoglasiti stališče in pojasniti nekatere provizije dogovora, ki Je bil sklenjen na konferenci zunanjih ministrov v Moskvi v decembru preteklega leta
Sovjetsks vlada Je nedavno obdolžila Ameriko in Veliko Britanijo, ds podpirsta opozicijo v Bolgariji.
Predsednik bolgsrske vlade Je rekel, da dstum volitev za člane narodne skupščine le ni določen. Nova skupščina bo revldirsla bolgarsko ustavo.
i	v
Poktna zveza med Nemčijo in Ameriko
Berlin. W marca. — Poštna zveza med Nemčijo in Ameriko bo vzpostavljena 1. aprila v smislu dogovora. ki so ga sklenili reprezentanti štirih velesil na
jugoslavija dobila čez mili jon ton blaga
Sin bivšega brit she ga premier ja p&hvalil pomožno organizacijo
VLADA SKUŠA DOBITI KNJIGE
Washington. D. C.. 28. marca. —Herbert H. Lehman, direktor pomožne organizacije Združenih narodov (UNRRA), je objavil poročilo, v katerem je rečeno, da je Jugoslavija dobila do 28. februarja 1,272,863 ton blaga. To je ukljufcevalo živila, tekstilno blago, obuvala, poljedelsko orodje in zdravila.
Čez milijon ton blaga so dobile druge osvobojene evropske 4ržave. Ameriška armada je dostavila tem državtm tudi 124,-000,000 kantic konzerviranih živil. Jugoslavija j|e dobila 25,-748,305 kantic živil, ostale pa Poljska, Grčija, Ukrajina, Čeho-slovakija in Italija. Vrednost živil se ceni na pol milijona dolarjev.
Administracija * UNRRA je razdelila Jugoslavijo v svrho klasifikacije v tri cone: 1) ozemlje z obilico in celo previškom žita; 2) ozemlje, ki ni pripravno za produkcijo žita,1 in 3) s pokrajinami, v katerih je transporta-cija otežkočena in je največje pomanjkanje. Prva cona ima 7,500,000 prebivalcev, drugi dve pa okrog 8,000,000. število mestnih prebivalcev v Vseh conah ja okrog 1,500,000. •PoitArtjVafiJe živil je akutno v Dalmaciji in Makedoniji.
V grškem listu Vradyni je Randolph Churchill, sin bivšega britskega premierja, objavil članek, v katerem poveličuje delo UNRRA v Jugoslaviji. 'Tej organizaciji gre zasluga, da ljudje ne stradajo," pravi Churchill "Jugoslovansko ljudstvo se zP veda, kaj je UNRRA storila zanj in ji je hvaležno."
Misija UNRRA v Belgradu je v imenu jugoslovsnske vlade apelirala na Zvezo ameriških knjižnic, naj pošlje zbirko 772 knjig v Jugoslavijo. Te knjige so bile izdane v Ameriki v dobi od 1. 1939 do 1. 1943. Ko bodo dostavljene Jugoslaviji, bodo izročene univerzam, znanstvenim ustanovam in knjižnicam federalnih držav, ki so bile izropa ne in uničene v teku vojne.
Oxnam obsodil katoliško cerkev
Njene metode ogra-žajo svobodo vere
Boston, Masa., 28. marca.— Metodistični škof G. Bromley Oxnam, predsednik Sveta Kri-stovih cerkva v Ameriki, je v svojem govoru ostro obsodil metode in prakse rimsko katoliške cerkve, ker ogražajo svobodo vere.
"Pritisk rimsko katoliške cerkve na tisk, radio in druge vire javnih informacij zaeno s političnimi aktivnostmi ogražajo versko in politično svobodo," je dejal. "Kadar protestant kritizira zlorabo privilegijev po katoliški hierarhiji, tedaj mu ta-kaj očitajo, da napada cerkev. To ni resnica. Protestanti branijo svobodo vere rimskih katolikov, zaeno pa obsojajo politične metode za dosego posebnih pravic neverskega značaja.
Ko je tyl Harold Laski, britski laborit, napaden, ker je kritiziral stališče Vatikana napram Francovi Španiji, so bili storjeni poskusi, da se njegov govor ne oddaja po radiu. Drugim, ki so se udeležili shoda, se je grozilo.
Prepuščeno je bilo Američanom, ki so katoliki, da so opozorili papeža, ki je kralj in verski vodja, načelnik države in cerkve, da je prav tako podvržen kritiki zaradi svojih političnih aktivnosti, kot kateri koli drugi vladar in da taka kritika ni napad na katoliško cerkev.
Vse, kar ml vprašamo, je, da se rimsko katoliška cerkev v verskih zadevah drli nauku ln pravila, da ne sme storiti ničesar, kar drugI ne store."
Besednik katoliške nadikoflje v Bostonu ni hotel komentirati Oxmanovega govora.
Reuther izvoljen za predsednika avtne unije
Bitke divjajo v Mandžuriji
Vladne čete zasedle tri mesta
Čungking, K its Jaka. 28. mar
ca,—Poročila iz Mandžurije se glase, da vladne < ete prodirajo v vseh smereh od Mukdena in da so porazile komunistične sile v več bitkah. List Ho P ing Pso, glasiio armade, poroča, da so vladne čete zasule Liaojang, Fušun in Liaočum!.
Vest iz Mukdena pravi, da so se morsle komunistične sile u-makniti po bitki z vladnimi četami. Poveljnik komunističnih sil je general Lin Piao.
Druga vest pravi, da vladne čete prodirsjo v ►meri Čangčt* na In da so prodrle 50 milj daleč v zadnjih dveh dneh. Vest omenia zbiranje komunističnih sil v bližini Hsrbina in da se pripravljajo za vkorakanje v mesto.
svoji seji. Pošta bo sprejemala dopianice in puma ne ps paketov. Vsa pisma in dopianice bodo pregledali cen zor JI. Pisma mors jo biti plašna v štirih Jezikih—nemškem. an.dešlum. ruskem in francoskem
Repatriacija japonskih vojakov
Ruske avtoritete zaprle Dairen
Tientsin. Kitajska. 28. msres. —General Albert C. Wedeme-yer, poveljnik ameriških sil ns kitajskem, je dejal, da bodo a-meriški pomorščaki pomagali pri repatriaciji japonskih vojakov, ki so v Mandžuriji. General je rekel, da ne vidi nober.a-ga razloga, zakaj ne bi Dairen, ki je pod rusko okupacijo, slu žil kot repatriacijska luka.
Wedemeyer Je dalje rekol, da v smislu provizij prijateljske pogodbe, katero sta Kitajska in Rusija sklenili v avgustu pr* teklega leta, Je slednja priznala kitajsko suverenlteto v Dairenu.
Izgleda, da ruske avtoritete ne bodo dovolile vstopa amerl škim psrnikom in ladjam v Dal ren. Ko so dopisniki ameriških listov nedavno obiskali Dairen, so dobili dokaze, da Rusi utrju jejo luko. Neki ruski častnik je dejal, da Je Dairen ruska pokrajina, ne del MandJkirije. Sovjetske svtoritete niso dovolile Izkrcsnjs ameriških čet v Dal renu v novembru.
Ns vprašanj* časnikarjev, koliko Japoncev bo poalanih domov iz Mandfurile, Je Wede-mever odgovoril, ds ne ve. Poročila so se glasils, da je v Mandžuriji 1.200 000 japonskih vojakov in 700 000 civilistov. Kita )aki viri trdilo, da so ruske avtoritete deoortirale veliko šte-«dlo japonskih vojakov v Sibirijo.
Amerika naj posnema Rusijo
Vandenberg obsodil tajno diplomacijo
Grand Rapids. Mich.« 28, marca.—Senator Vandenberg je v svojem govoru pred člani trgovske zbornice dejal, da bi ifiorala Amerika posnemati Rusijo v svojem lastnem interesu.
"Rusija bo izkoristila vse prilike v bodočnosti kot jih je v prošlosti v svoj prilog," je rekol senator. "To je njena stvar. Želim, da bi bila tudi Amerika tako odločna v obrambi svojih idealov kot je Rusija. Nobenega vzroka ni za obotavljanje. V interesu miru je sodelovanje med Ameriko in Rusijo v okviru organizacije Združenih narodov."
Vandenberg je v svojem govoru obsodil tajno diplomacijo, zaeno pa je naglasil, da organizacija Združenih narodov ne bo mogla živeti, če bo nastal razkol med Ameriko in Rusijo, ki sta glavni sili na svetu.
Senator se je izrekel tudi proti uporabljanju atomske sile za vojaške namene in proti vojaški zvezi med Ameriko In Veliko Britanijo.
Of a Have za civilne utlulbence
Frankfurt, Nemčija. 28 marca,—Glavni stan ameriških okupacijskih sil v Evropi Je naznanil. da bo vojni department do-volil odhod iensm civilnih u-slufbencev srmsde v Evropo. Vlada bo krila r',o4k' pMuvsnja družin fiW'tih uslužbencev. Prednoati I odo Im« 11 oni, ki SO že dolgo v službi.
Laboriti izrekli zaupnico Bevinu
Britske čete bodo ostale v Grčiji
London,
28. marca,—ZunanJ minister Ernest Bevin je dobi zaupnico na privatni seji delav ske stranke, katere se je udele žilo 300 članov parlamenta. Sa mo šest levičarjev Je glasovalo proti zaupnici. Akcija pomeni da se laboriti strinjajo z Bevl novo zunanjo politiko.
Bevin je govoril 45 minut in pojasnjeval zunanjo politiko Mnenje prevladuje, da bi več la bori tov glasovalo proti zaupni ci, če bi bile diskuzije omejene na Grčijo In Španijo, Premier Attlee se je udeležil seje, ni pa govoril. Poleg Attleeja so se se je« udeležili Hrbert Morrison predsednik vladnega sveta, in drugi ministri.
Bevin Je prej izjavil v parla mentu, da britske čete ne bodo odpoklicane iz Grčije po sploš nlh volitvah, ki se bodo vi.ših prihodnjo nedeljo. Dejal je, da je treba izpolniti nekatere pogo je pred od pok licem čet. Kakšni so ti pogoji, Bevin ni razkril.
Laborit Seymour Cooks je izrazil bojazen pred možnostjo, ds se bodo britske čete zapletle v novo civilno vojno v Grčiji, ki bo morda izbruhnila po voli tvah.
Apel za zdruiitev l j ud štev v Aziji
Singapor, 28. marca, — Jawa-harlal Nehru, bivši predsednik indijske kongresne strsnke, je speliral zs združitev vseh ljudstev v Aziji, ampak ne za agresijo proti Evropi in zspsdu, temveč le zs osvoboditev vseh držav v Aziji. On je govoril ns shodu, katerega se Je udeležilo 75,-000 ljudi. "Prišel bo dan svo-bode za Azijo, ves .svet In ns-vsdnega človeka," Je dejsl. "Indijska roka bo postsla močna in borila se bo za svobodo Azije."
Ohštoj urada za kontrolo cen podaljšan
Washington, D. C., 28. marca —Kongres ae Je izrekel trn podaljšanje obstoja uiada za kom
Porazil je zdruieno opo-zicijo svojih na-eprotnikov
THOMAS SE JE JOKAL
Atlantic City, N. J.. 28, marca. Militantni in energični Walter P. Reuther je bil izvoljen za predsednika unije združenih uvtnih delavcev na konvanciji te organizacije v ljuti tekmi, ki bo morda začetek nove dobe v zgodovini ameriškega delavskega gibanja. Porasli je R, J. Thoma-sa, ki je bil predsednik unije sedem let,
Reuther je dobil 4445 glasov, Thomas pa 4320 glasov. Zmagal je z večino 125 glasov; 65 glasov ni bilo oddanih od skupnega števila 8830 glasov. Zmaga Je bila osebna za Rautharja, ker je porazil skupno opoiicljo svojih nasprotnikov. Voditelji opozicije so bill Thomas, tajnik-blagujnlk-George Addes, Richard T. Frankensteen, ki je re-signiral kot podpredsednik, in komunisti. Thomas je bil poražen, čeprav se je zanj zavzel Philip Murray, predsednik Kongra-sa industrijskih organizacij. On Je v svojem govoru na konvanciji dal oporo Thomasu, svojemu prijatelju.
Gotovo je, da bo Reuthar Igral važno vlogo v Kongresu Industrijskih organizacij. Ktr Ja bil JtvoUan z« pradaadtUka avto« unije, bo postal Član aksekutlv-nega odbora CIO. Možnost Je, rln bo nasledil Murrayja kot predsednik CIO.
Na konvenciji ja nastal vihar, ko Je Addes naznanil livolitev Reutherja za predsednika. Oba, Reuther in Thomas, sta sedala na odru, ko se Je vršilo Štetje glasov.) Kakor hitro Ji Addes naznanil izid glasovanja, J« Reuther vstal in stopil k Thomasu in mu ponudil roko. Thomas ja imel solze v očeh, toda dal j« svojo roko KeutherJu In dejal: "Bila je dobra tekma."
"Delali bomo idtupaj, Tommy," je odgovoril Reuther.
Po izvolitvi Je imel Reuther razgovor s časnikarji. Povedal jim Je, da bo unija začela kampanjo za organiziranj« pisarniških delavcev, ki so uposleni v uvtni industriji.
I reka «f zanaia na Ameriko
Dublin, Irska, 28. marca.— Premier Ramon de Valera Je v svojem govoru po radiu dejal, da je še vedno uverjen, da je Amerika prijateljica Irske, čeprav Je biis slednja nevtralna v drugi svetovni vojni. Ona se še vedno zanaša na Ameriko, "Noben prijatelj Irske v Ameriki ne bi zahteval, da bi šla naša dežela v vojno," Je dajal. "Male državice so v vojni rlskirala več kot velike."
Kulturna obnova Filipinskih otokov
Manila, Filipini. 29. marci — Splošna kampanja za kulturno obnovo Flipinskih otokov se bo kmalu pričela. Namen kampanje je zbiranje prispevkov v aklsd, da se doseže vsota 910,-000,000. Denar bo potrošen v o-menjeno svrho.
Ruski časnikarji
v britski coni
Herford, Nemčija, 29, marca. Hritske svtoritete so dovolile vstop ruskim časnikarjem v svojo okupacijsko v ono v Nemčiji. Prva grupa časnlksrj«v bo od-potoval« Iz Berlins v cono prihodnji teden.
t rolo cen za eno leto, To j« storil. ds se Amerika izogne Inflaciji.
PROSVITA
PETEK, 29.
Marca
PROSVETA
THE ENLIGHTENMENT GLASILO IN LASTNINA SLOVENSKE NARQPNE PODPORNE
JEDNOTE
Organ of and published by Slovana National Bratflt Society
Naročnina m Združene drlav« (iivufl Chicaga) in m loto. 93.00 m pol tet«. $1.50 m šetrt lota; aa Chicago in okolico Cook Co- 97 JC m colo loto. 99.7* sa pol lotai aa
Subscription rat—t for tho United 9 te les (sssepl Chicago) sad Canada $6.00 por year. Chicafo and Cook County 9740 por year, foreign countries 99.00 por year.
po dogovoru.—Rokopisi dopisov la nonaroienlh člankov se no vračajo. Rokopisi literarno vsebine (črtice, povaeti, drame, pasmi Ud.) so vrnejo pošiljatelju lo v slučaju, če Je prečili
Advtrluin^ rates on a#raam«nl. Manuscripts of •mi naseli si tad articles will not bo returned. Other sueh as stories, plays, poems, etc., will be returned to whoa accompanied by self-addressed and stamped envelope.
Naslov na vso. kar Ima stik s liatomi PROSVETA 3957-59 0p. LawndaU Ave.. Chicago 23, Illinois
only
Sieuani i
Razpust progresivne stranke v Wisconsinu
Sklep progresivcev v Wisconsinu, da po 12. letih razpuste svojo stranko in se povrnejo zopet k republikancem, je poglavje, ki je tesno povezano s politiko LaFolleiovijj bratov—bivšega governor-ja Philipa in zveznega senatorja Roberta. Za ta korak so se izrekli 17. marca, na posebni konferenci, ki jo bila sklicana z namenom, da polože v grob tvojo stranko. Izmod 415 delegatov se je za ta korak Izreklo 284 zastopnikov, 77 jo glasovalo za nadaljevanje stranke, 51 za pridružitev k demokratom in trije za pridruženje k socialistom.
Wisconoin jo skozi ono generacijo slovel kot politično najnaprednejša država v Uniji. Uvajala jo razno reforme, ki ao bile po drugih državah—tabu. Te reformo ao ao tikalo državnih ustanov, kot tudi delavstva in farmarjev. Gonilna aila tega napredka ao bili na oni strani progresivni republikanci pod vodotvom pokojnega senatorja LaFollotta, na drugi pa socialisti pod vodstvom pokojnega Victoria Bergerja. La Follotto jo imel svoje pristaše po deželi, med farmarji, aocialisti pa med industrijskim delavstvom po mestih, v glavnem v Milwaukeeju. Ta sicer nasprotujoča ai kombinacija je držala Wisconsin v ospredju dolga lota.
Demokratje niso v Wisconsinu nikdar dosti šteli; njih stranka je oživela šele s prihodom "new deala," toda le toliko, kolikor je štela oaebnoat predsednika Rooaevelta. Državne administracije nioo nikdar imeli v svojih rokah in tudi v zbornici so vodno igrali podrejeno vlogo. Zadnje čase je to stranko skušal reformirati Dan Hoen, bivši socialistični župan Milwaukeeja, toda brez uspeha—odkar se j« pridružil demokratom, mora sploh sedeti v zadnji klopi! Mlalll je, da bo v tej stranki igral slično vlogo kot pokojni LaFollette v republikanski, zdaj pa je bogatejši za eno Izkušnjo. Hoen je sdej tudi izgubil bitko za pridruženje progresivne stranke
k demokratom. Kadar se človeka prime smola, se ga rada drži...
*
Glavni vzrok, da so so wiaeonaineki progresivci zopet pridružili tepubllkencem, je vprašanje politične kariere senatorja Roberta
LaFollette ml. Njemu letos poteče termin in mora v jeseni Iti zopet pred volilce. Ker je progresivna stranka zadnja leta zelo oolabele, ni bilo nobenih izgledov, da bi mogel biti LaFollette ponovno izvoljen na njeni listi. Kot "praktični idealisti" so se lafol-letovci odločili za povratek k republikancem, kjer mislijo, da bodo pri prihodnjih volitvah imeli več sreče ln Boba zopet poslali v zvezni senat.	.
Na tej konferenci v Portagu je bila zanimiva debata o vprašanju. h kateri kapitalistični stranki naj se pridružijo. Senator LaFollette je v dolgem govoru raztelesil demokratsko stranko in dejal, da jo dominirajo burbonci z juga in korumpirane politične ma-šine a la Hague v New Jerseyju ln Kelly v Chicagu. Izvajal je, de v taki stranki nimajo progresivci kij iskati. Priznal je, da je tudi republlkanaka stranke reakcionarna, toda je več upanja aa njeno "liberaliiiranje" kot demokraUke stranke in dejal, da je to tudi naloga progresivcev.
Na drugI štreni so pa pristaši pridružitve k demokratom v enaki luči kazali republikansko stranko, ki v kongresu na vsej črti sodeluje i juioimi burbonci in je prav tako reakcionarna. "In k taki atranki ultrareakcije naj ae pridružimo? Nikdar!M-eo vzklikali. Oni progreaivd, ki ao bili proti razpuatu stranke, so pa udrihali po obeh starih atrankah ln argumentirali, da med njima ni nobene razlike. In imeli so prav.
Tako se je wisconsinaka politika zopet znašla v svojem starem tiru. Iz govora aenatorja LaFolletta, ki ga je v izčrpku prineael njegov tednik The Progreaaive, je med vraticami razvidno, da on ne veruje v kakšno možnoat za liberaliziranje republikanake ali demokratske stranko. Toda kot "praktičen idealiat" je prišol do prepričanja, da je progreaivna stranka prišla v zastoj, na mrtvo točko in je najbolje, da jo pokopljejo. Kot "praktičen idealist" ae bo akušal a svojim bratom Philipom vred zopet uveljaviti v republikanski stranki—v tisti reakcionarni stranki, proti kateri ao lafolletovci lata 1034 v Wisconsinu ustanovili svojo stranko!
In progresivci so pred 12 leti ustanovili svojo strsnko v tej državi, ker so upali, da ae bo razširila tudi na druge države. Štiri lete pozneje je Philip LaFollette. tedanji governer Wisconsina, to tudi skušal storiti z zelo ponesrečeno potezo. V Msdison je pozval par sto ljudi in jim kot "ftrar" naznanil, da so priča ustanovitvi novf narodne ali splošne progi eaivne stranke p»d simbolizmom—evaatl-ke In križa' Prav te almbolizem. kakor tudi vsa procedura je ubila vaeko možnoat za razmah progresivne stranke. Pri naalednjlh govemerskth volitvah j« Ml Philip porazen, po Pearl Harborju pa je šel prostovoljno v armado in postal pobočnik generala McAr-thurja Dssi je leta 1942 zmagala s svojim governeraklm kandlde tom, toda je umrl pred ustoličen jem. nakar je prišla atranka ne mrtvo točko
Zdaj je šla U atranka po isti poti kot farmarako-delavska stranka v Minneeoti In več let prej Nestrankarska liga v North Dakotl Farmar-laboriti v Minneeoti zdaj skušajo dobiti kontrolo ned demokratsko strsnko. vsled čeaar se je v nji pojavil notranji boj.
Vea pomen tega razvoja v Wisconsinu, Minneeoti in North Da koti Je v tem. da je vaeka osamljena tretia stranka prej ali alej obsojena na pogin. Dokler ne pride do splošne tretje stranke mas-nega obseg« tirom vse dežele toliko čssa nima nobene bodočnosti tudi nobena državna ali tekalna delavska sli progresivna stranke Taka osamljena politične gibanja prej ali slej podležejo. Upamo, da bomo lahko v bližnji bodočnosti poročali, da Je v proreeu snoven ja novo delavako politično gibanje splošnega obaega V U namen se pri))odnji teden vrti v Chicagu širša konferenca raznih de-levakih voditeljev in vodilnih progresivcev. Na to konferenco je povabljen tudi val urednik.
IZ HUDSON A
Hudson. Wyo.—Ker ne morem hvaliti delavskih razmer, naj pa vreme, ki je v resnici lepo ln toplo. Danea je bilo 80 atopinj nad ničlo, pred meaecem pa 90. To je rea čudno, da imamo tako vreme v tem času, ko se mačke ženijo
Nekega dne sem dobil v roke Ameriško Domovino in videl, da se neka papeževa ničla zmrduje nad poslenci Jugoslovanskega rdečega križe. Le kje ima tisto človeče kaj izobrazbe? Noben pocestni furman ni toliko surov in divji, da ne bi imel spoštovanja do zastopnikov Rdečega križa. Samo kak faliran Študent lahko kaj takega piše! Prav hi-navako aprašuje, kdo bo plačal vozne stroške za poslance Rde-če*» križe. Njega naj nikar nič ne sicrbi, kajti on in njegovi kolegi gotovo ne bodo dali niti "knofa". Za strofce bodo skrbeli zavedni rojaki, ki ae ne boje stroškov se dobro stvar. Oni ne poznajo beračenje, kakor ga nekateri njegove vrate.
Tudi papež je naravnost pokazal, de je velik sovražnik Slovencev, ker je tako lepo pohvalil škofa Rožmana, d/i je dobro delel za njihovo atvar, namreč za fašizem, potem pe mu je podelil "ta boljši" blagoslov z levo roko. TI božji namestniki so vsi enaki, kajti tudi prejšnji škof Jeglič ni kazal nič simpatij do slovanatva. Ob čaau prve mobilizacije 1. 1914 je kričal po Ljubljani, da je treba Srbe na vrbe in da je aladka smrt za domovino. Obnašal ae je tako, kakor da ne bi bilo vae v redu v njegovi glavi. Sicer pa je to lahko vaakdo vedel, kdor je £1-tal njtgove brošure in naavete ženinom ln nevestam.
Škof Jeglič je pokazal veliko aovraštva v Sori, ko je hotel na vaak način pregnati tamkajšnjega župnika Brcata, pa ao ae kmetje zanj poatavili, rekoč, da ga hočejo imeti. John Luštrik je bil celo predrt akozl nogo od orožnikov, ki jih je pripeljal škof iz Ljubljane.
Nekaj katoličanov vidi le v partizanih komuniste, pa če so ali ne, samo da bi škofova ban-da nekoliko zakrila svoja hudo-delatva, ki ao precej večja kot partizanska. Nemci in Italijani ao bili tujci, ki ao napadli Ju goalavijo, dočim sta bila Rupnik ln RoŽman domačina, vendar pa sta počenjala taka grozodejatva, da jima ni mogoče odpuatiti. Kadar ju ujamejo, naj ju obeaijo na prvo drevo.
Duhovščina trdi, da komuni-sti ubijajo. Kaj je bil pa župnik Tomažin, ki je ubil v Trstu delavca, ker ae mu nI hotel ogniti na pločniku? Pozneje ao pa rekli, ds je šel za kaplana na ljubljanski grad. Potemtakem je bil fe tedsj komunizem vzrok ubijsnja . . .
Kaj pa je bil župnik Smith iz države New York, kateri Jt avojo kuharico rasrezal ln nameraval vreči v morje, za kar ga Je aodišče nagradilo z električnim atolom? Ali je bil tudi U župnik komunist? Veste, zga-garji okrog A. D, le pred avo-jim pragom pometajte, kjer imate dovolj smeti.
A. D. tudi piše, da je Tito vodja v Jugoslaviji. Saj mora biti pri vaaki večji stvari nekdo za vodjo, aaj je tudi papež vodja vaeh falotov in lenuhov, ker pa Je Italijan, se tudi pri A. D. tako aahrbtno vedejo do vsakega poštenega človeka. Pri vaeh Jed-noUh in organizacijah ao pred-sodniki nekaki vodje, samo pri A. D. ni nikakega vodje, zato ga tako lomijo kot vešče brez glav. Ameriška Domovine ima aa načelo: Bog. narod in domovina. Debevec bi pravilneje tapiaal: ubogi narod in domovina, ako vaa zopet dobi rt maka hierarhija pod svojo peto, bi vas zopet izroči Is kraljevi dinestiji. da bi ves ponovno izžemala do one-mogloati
V istem listu v Št . 35 piše neki odkrit katoličan Fr. Grebene, da 5 odstotkov ljudi goapodari M odstotkom U kje je imel oči U človek tedaj, ko Je bilo v vaeh listih poročeno, kako j« volilo jugoslovanako Ijudstyo.
France, svetujem ti, da se naročiš še na Prosveto, v kateri boš lahko čital resnična poročilA iz stare domovine, ako pa boš poslušal elevelandske zavajalce, ne boš nikdar čital resničnih stvari in postal boš tudi bolj bel, da ne boš teko Črn za naprej.
Prad nekaj tedni sem prejel pismo od sorodnikov iz stare domovine. Pišejo, da so takoj, ko so se povrnili iz ujetništva, plačali za mašo k materi božji, ki jih je obverovala vsega hudega pred nemškimi rablji v Dachau in jih rešila ujetništva. Takoj aem jim odpisal, da jim bom poslal paket, ne pa denarja, ker n« bi rad videl, da ae bi kakšen duhovnik preveč zredil za moj denar. Nekatere ljudi ne izpame-tuje največja nesreča.
V	Glaailu KSKJ vidim, da Je nova ustava republike Jugoslavije velik trn v peti duhovnikov kot ao Butala, Gabrenja in Medic. Dr. Metod Mikuž je poročal, da je v Jugoslaviji cerkev ločena od države. Saj je tudi v Ameriki, a ae ne upate proteati rati, ker bi lahko dobili namig od vlade, da greste lahko iz dežele, ako vam ni po volji. Od daleč lahko delate zdražbo proti Jugoslaviji, zakaj pa ne greste domov ln tam protestirate proti sedanji vladi? Sklicujejo ae na deaet božjih zapovedi, katerih pa sami ne upoštevajo, lažejo v spovednicah in na prižnicah, za-eno pa kradejo svobodo sleher nemu članu katoliške jednote, ako ne kleči pred njimi vsaj nekajkrat v letu. Zase zahtevajo svobodo, članstvu jo pa odreka jo in pravijo, da spoved očisti dušo. Tega pa Še ni nihče povedal, kakšna je duša in kje je. Znanatveniki so jo iskali, a je niso našli, kako naj kak kaplan ček ve, kekšna je posebno tujega človeka, ko še svoje ni videl.
Trdijo, da je Bog človeku dal dušo. Mati. ml je dala življenje in zaeno dušo in mirna Bosna!
V	Proavetl vidim, kako naši rojaki darujejo velike vsote za otroško bolnišnico v stari domovini. Tudi !jaz prilagam nekaj dolarjev ln prosim urednika, da odda na pristojno mesto.
John Pintar.
IZ GORENJE VASI NAD ŠKOFJO LOKO
Chicago. III. — Poleg mnogih pisem iz domovine je tu še eno, ki potrjuje borbo in trpljenje slovenskega naroda. Plaala ga je moja sestra Iz Gorenje vasi nad Skof jo Loko. Pismo se glasi:
Dragi brat ln svakinj a I—Tvoje pismo prejeli, za katerega Ti prav lepa hvala! Kako smo ga bili veseli, TI ne morem povedati, ker amo že miallli, da tudi Tebe ni več med živimi. Tudi ml TI bi bili že radi pisali, a nismo imeli Tvojega naalova. Izgubil se je, ker naa tako dolgo ni bilo doma. Vprašuješ, kako nam je bilo med tem dolgim časom, ko nismo vedeli drug za drugega.
Dragi Janez, dolga so bila leta ln težka, ki amo jih preživljali pod nemškim okupatorjem. Leta 1941 ao nas zaaedli Nemci in prlneali seboj gorje. Nekaj mesecev je bilo mimo, to je, ds nas niso vedno preganjali, toda to je kmalu minilo. Najprvo ao zaprli brata Pavleta in Matevža. Matevž je bil prav kmalu izpuščen, le Pavle je bil zaprt tri mesece in potem tudi izpuščen. Bil je doma dobra dva meaeca in zopet je bilo nevarno sanj— Iti v zapor ali v partizane. Seveda ae ni dal sopet zapreti, temveč je šel raje v "hribe borit ae za novo Jugoalavljo. To je bilo že 6 dec. leta 1941.
, Matevž je bil bolan in zato ni šel v hribe; bežati je moral in aeveda k teti Sajetovi v Novo mesto Tem je bilo malo bolje, ker ao bili Italijani Tudi Mica je bežala v Ljubljsno. Jože pa je bil na Jesenicah v tovarni. Ostali smo doma: oče. Vera in jaz (Cirila). Ko ao Nemci enkrat videli, ds ao ae trije skrili, potem ao začeli naa pri vi jati Stalno ao na* zmerjali, zapirali, ker hoteli so vedeti, k je oo naši osla li Presedeli amo in vedno so nas unerjali t bandiU Ing Uči. Pa
tudi mi amo morali z doma v Nemčijo 22. januarja 1942. Pustili smo skoro vse, vzeli le toliko seboj, kar smo mogli v eni uri časa. Takrat človek ne ve kaj bi; bili smo vsi zmešani, saj veš, pustiti dom in vse, a človek ne ve kam gre. Peljali so nas v mrazu na odprtem avtu do Št. Vida pri Ljubljani. Tam je bil lager, od kjer ao nas potem poslali naprej v rajh.
V St. Vidu amo bili 2 meseca, ležali na tleh lačni in vedno v strahu, kdaj nas bodo postavili v vrsto za uatrelitev. Dom je prevzela Franca, ki je bila še na svobodi ln živela pri možu s tremi otroci. Pridno sta skrbela za dom ln nam pošiljala pakete, ker drugače bi bili še bolj stradali. V Nemčijo so nas peljali meseca marca 1942, kjer smo bili v lagerju, dokler nas niso osvobodili naši rešitelji Amerikanci.
Domov amo prišli 29. julija 1945. V tujini smo bili v obupnem položaju: yedno so bombardirali in življenja v lagerju se ne de opisati. Za očeta sem se vedno bala, ker je še tako star in zelo slab. Potrja ga je žalost, ki nas je neprenehoma bičala. Eno leto za tem, ko so nas odpeljali v Nemčijo, so tudi sestro Franco s tremi otroci odpeljali, in to zelo daleč, v Frankfurt, do francoske meje. Mi smo bili v Strassburgu pri Niubergu (Nuernberg?) na Bavarskem.
'Od France mož je pobegnil v hribe k partizanom, ker drugače bi ga bili ustrelili pod našim hlevom, saj so jih pri naših jab-lanih pod hlevom ustrelili deset talcev iz Begunj. Vse to je morala gledati Franca, zato ker je sestra "banditov" Ingličev. Toda njen mož ni imel areče v partizanih; bilo je komaj 14 dni, pa je že moral umreti. Bile so težke borbe na Žirovskem vrhu, kjer ao ga Nemci ujeli in močno pretepli, da so mu polomili roke, potem pa ustrelili kot divjo zver. Tofla to nt bilo še zadosti, tudi brat Jože je moral pobegniti pred kruto nemško roko. Bil je v partizanih le malo časa, komaj 4 meseoe, in tudi on je moral umreti. NJega 90 ubili domaČi izdajalci belogardisti na Hotavljah. Vidiš, to ao bili Rup-nikovi vojaki, domačini.
Ostal nam je še Pavle. On je bil borec, da malo takih. Nemci so se ga bali, a vedno lazili za njim. Toda on ae je snel prav dobro Izogniti vaemu, tako da se je boril do 8. januarja leta 1945, potem pa je tudi on padel kot heroj, boreč se za svobodo slovenskega naroda. Padel je v Renčah pri Gorici na Primorskem. Toda sedaj smo ga pripeljali v Gorenjo vas, da so pokopani vsi trije skupaj zraven ma Ure. Sedaj vidiš, dragi brat,
kako se nam je godilo--zelo
slabo. Ostali amo brez vsega:
dom oropan--vae ao nam
Nemci pokradli, vae pobili, ostala ata nam le Še Ti v Ameriki in Matevž. Treh ni več, ko smo jih tako radi imeli in danes bi nam lahko kaj pomagali.
Franca je oatala sama s tremi otroci brez očeta. Tako je vse žalostno, da človek sam ne ve kaj početi. In še Ti si Uko nesrečen, da ai akoraj oalepel in i/gubil sina. Vem, da zelo žaluješ sa edinim ainom. Je žena zdrava?
Sedaj ae bo poročil Matevž; o-če je že star in bolan in nime več moči za delo, Uko da dva vsega ne zmoreU. Jaz, najmlajša, stara 24 let, (midva ae niti ne poznava) pa ne delam doma; izučila sem se šivanja, da ai bom lahko sama alužila kruha. Človek ae mora boriti in skrbeti ker smo brez vsega, pa počasi bo že šlo. saj smo sedaj svdbod-ni in ni več Nemcev, da bi nas
streljali ln aalili--sedaj so
aami na tem?
Jan*z. vprašuješ, a čim bi nam pomagal Bomo prav-hvaležni, če ae i ženo spomnita na naa. Ce bi Imel kaj blaga, ker tu se sedaj še tel ko dobi. aaj veš. da ao nam Nemci vae izropali čez leto dni bo že bolje, ker moramo graditi vae iznova Tudi za ml-lo in sladkor je sedaj pomanjka pa aaj Nemčija nas je nava-
dila skromnosti. Pavla je bila doma na Jesenicah, le ona je bila toliko srečna, da jt niso nič storili. Bila je vedno v skrbeh za moža, kdaj bodo zopet prišli nad njo.
Vera je vsa leU, odkar je umrla mati, gospodinjila. Ima eno prav srčkano hčerko, staro pet let, ki je bila tudi v lagerju. Mica se je med vojno poročila in se ima kar dobro, ako upoštevamo razmere. Zaključujem in vaju prav lepo pozdravljamo in želimo, da si večkrat pišemo. Prav težko bomo čakali odgovora.
SprejmiU prav lepe pozdrave od vseh Barberčevlh. (To je ime pri hiši.) V pismu je bil tudi priložen izrezek tamkaj šnjega časopisa.
Za lepšo bodočnost slovenskega naroda sU darovala svd$i mladi življenji sinova, brata in strica Inglič Jože in Pavle. -Žalujoči: Matevž, oče, Pavla, por Oblak, Francka, por. Fortune, Mica, por. Pogačnik, Vera, Ciri la, sestre, Janez, Matevž, braU. —^Gorenja vas v Poljanski doli ni. Fortuna Franc Iz Gorenje vasi v Poljanski dolini je daroval svoje življenje za svobodo naroda. Francka, žena, Mihec, Janezek in Marija, otroci. To so novice, ki sem jih prejel Iz domovine. John English.
NADALJNJE POROČILO O STAVKI
North Braddock. Pa,—Včeraj sem poročal, da smo dobili pred vhode tovarne korporacije West inghouse šerifa Monaghana in njegov štab. Unijski voditelji so vprašali šerifa, kaj misli o stavkovni straži, on pa je odgovoril, kar se njega tiče, je vse "o. k."
Še ne dve uri po tistem pa je unija izvedela, da je šerif poklical governer j a Martina in ga vprašal za državne miličnike v primeru kakšnega prepira.. Naš republikanski governer mu je pomoč obljubil, akoravno je ne potrebuje, ln državna milica se nahaja 15 milj od tovarne za vsak slučaj.
Torej tudi demokratski šerif se je izneveril delavcem, kateri so ga postavili na stolček z dobro plačo. Delavci so prejeli na daljnjo klofuto od sodnika W. SmarU, ki je razveljavil svoj prejšnji odlok, ki ga je postavil 13. marca, namreč da lahko sUvkarji stražijo v majhnem šUvilu vhode Westinghouse Co. Kompanija se s Um odlokom ni zadovoljila in je pritiskala na sodnika, da mora določiti koliko sUvkovnih stražnikov sme biti pri vsakem vhodu. Sodnik se je pritisku uklonil in 22. marca izdal nov odlok, ki se glasi, da ne sme biti pred nobenim vhodom tovarne več kot 10 stavkovnih stražnikov, ki morejo sUti deset čevljev drug od drugega.
Torej aedaj ima kompanija vae, aamo stavke še ni zdrobila in je tudi ne bo, kajti deUvci so danes bolj solidarni kot so bili v začetku sUvke.
Delavci, tukaj imaU dokaze, koliko pomenijo obljube demokraUke in republikanske stran ke. Na te stranke se vam ni treba zanašati, kajti ti politikar ji so vsi pod kapiUllatlčnim kopitom. Mi potrebujemo močno delavsko, socialistično stranko in šele potem se bomo lahko od dahnili, ker le pravi socialistič-nI voditelji se bodo borili za naše delavske pravice in ne za pro-fiUrje.
Dne 22. marca se Je vršil velik shod v PitUburghu, katerega se je udeležilo veliko šUvilo de-Uvcev vseh strok. Takega shoda PitUburgh še ni videl v vsej svoji zgodovini. Na shodu je bilo poročeno, da je kompanija obljubila povišek plače za 18c na uro, toda odbor za plače je ponudbo zavrgel, kajti U povi šek ne bi delavcem nič zelegel, ker kompanija je nameravala odtrgati pUčo za počitnice, prav Uko delavcem, ki ao dobivali plačo od koaa ln nekakšen bonus. Odlok odbora je bil odobren od velike večine delavcev ln odbor ima polno moč. da ae najprej poganja ta povišanje 18 in pol cenU na uro. kakor ao dobili delavci družb General Electric in General Motors, poleg te-f* P* pruoaje vseh drugih linij-
skih
na Um Sedaj noo in gala.
kodilske
ja smo po mojem jimi milijoni odkar ne bo . izgubila
*hodukiSObU'H
se Pranja r* korporaeijo zopet, Kompanija preUk" » solze, češ, kol,bi izgubili delavci "" mišljenju joči
- ki jih je Z
se je pričela stavk* podpisala pogodbe la še veliko več. L lajamo brez nje.« brez nas. Držinioi zmage, kajti sedaj jrf v grlo in ne bo več d| bomo z zmago vjJ
—r>ot v
lahko izhajat
S
ne more do voda ko se
saj na delo! Louk Kuj
IŠČETA SORODNIKE
S l d m a n. Pa. — preJ pismo od nekega- Slovet*) služi v ameriški vojski v J Čiji. On se je spoznal z ^ sinom, ki je bil v tretji an* armadi v Nemčiji.
Omenjeni rojak je sedq stavljen od ameriške an kot stražnik nemških ujeti dočim je bil poprej sam v ništvu v Nemčiji. Piše w ( ko Miš vel j, pred vojno ih Ljubljani, Ljubljanska 37, i pa je njegov naslov: Giebd Wuerzburg, Nemčija. On svojo teto, ki je že 15 let v, riki, ali nima nobene zveze; Njeno dekliško ime je bilo velj, poročena Nick, don vasi Brdo pri Ljubljani.
Mišveljev prijatelj Jan« trič, ki je v istem kraju, istotako teto, katere dd ime je bilo Pavlina Strukd ročena Arko, doma iz vasi pri Rakeku. Kdor bil informacij od teh dveh cih, se naj obrne na •slov: Math Turk, R. D. 1, 85, Sidman, Pa. MithTi
V	BOLNIŠNICI
Pueblo. Colo.—Ko sem
ral dne 17. januarja 1.1. lici odpeljati v Missouri Hospital, St. Louis, Mo.t kar prepričan, da se bos nil domov zdrav v treh i tih tednih.
Sedaj je že minilo pet I v bolnišnici in štiri doma, še zmeraj preiskujejo zdn
V	bolnišnico se bom povn marca in bomo videli h kakor je dejal slepec. W jem, da bom moral ostati' nišnici od treh do petih ti
Najlepša hvala vsem i ščilne karte, kakor tudi čim, ki so me obiskali nai F. Pečnik, B. Kerin, L. Er Znidaršič, L. Yoxey, J 1
E.	Tomsic, J. Stonich, A. I var in žena, M. Vivoda ml
F.	Boltezar in žena, J. II žena, Lillian in Paul DtS
Tudi moja žena se zahel vsem za obisk in kartic«, f je prejela, ko je bila bolnišnici in na domu. sva bila oba naenkrat v niči, toda skoro 1000 milj < drugegs.
To je moja prva izki v bolnišnici, a povem Je najbolje biti doma ir Dokler ne ozdravim, b-" v bolnišnici Missouri Pa liko na znanje članstvu Orel SNPJ in prijatelj«* Louis W
IZ URADA ZDHUŽENM ODBORA	.,
New York. N. ~ » šiljatev z ladjo S S r Fitzgerald, ki je odpjj; nuarja, je dospela v T[» potrebščine bo rssdfW križ Jugoslavije. Tona« znenil vladni delegat ■ križa Jugoslavije v M Frano Petrin«»vir. m
Pretežni del tovora
163 bal nove in dubn^
,eg tega 1.055 pan* **
ao bili poprav j^ 1
skladišču, dalje r
jaških čevljev,
dežnih	^m
Mary Vid* ^
S PPOTA
Delegacija goalavij* Neubauer Minneeoti
bila v ~ iethu,
Rdečega
i k*** ^ je šrl« ** Velika*
Duluthu. VirJJJ
Hibi .i k J ' ^
MARCA 1946
esfj iz nove, prerojene ovenije in Jugoslavije
eliki delovni uspeh v ljubljanski acni tovarni
Tobačna tovarna v Ljubljani prekoračila predvojno proiz-nio za 33 odstotkov. To je delovni uspeh, ker je bila a produkcijska zgradba ia. stroji pa pokvarjeni uv.itih mesecih od osvobo-ve se je proizvodnja dvignila 412 odstotkov od proizvodnje xadnjem mesecu okupacije, oddelku za strojno pakirani stroja, ki ne bi izdelal pisane norme, pa če je še o star in izrabljen. Nekateri ji presežejo večkrat dnevno ttu) tudi za 30-40 odstotkov, rprečno pa nekateri stroji meno presegajo normo za 7-9 totkov, čeprav jih je treba osto popravljati. V oddelku, pakirajo cigarete z roko, so a januarja presegli normo 11.5 odstotkov in to s prosto-jnim delom, ki ni bilo plq-o. V tem oddelku se poseb-odlikujeta delavki Alojzija , ki dela v tovarni že 37 let presega dnevno normo za
00	odstotkov, in Marija Di-t, ki ima 34 let službe in ki korači dnevno normo za 60 otkov. V spretnosti in prid-
prednjači tudi tovariš Rot, vedno dela, čeprav bi lah-šel že pred tremi'leti v po-ter oddaja dnevno skoro no število pakiranih cigaret.
1	proizvodnji cigaret delajo teri stroji v dveh izmenah
čeprav je delo težavno zaradi anjkanja raznega materiala zaradi čestega popravljanja jev, je po zaslugi požrtvoval-in iznajdljivih ključavničar-tudi v tem oddelku delo zelo no. Pred vojno sta skoraj cigare izdelovali tvornici v ju in Zagrebu in so šele po začeli v ljubljanski tovar-elovati cigare v večji koli V primerjavi s predvojno ? je proizvodnja cigar poza okrog 430 odstotkov, vsem se izdelujejo cigare iz "ih vrst tobaka, pospešila bo tudi proizvodnja cigar voženega inozemskega toba-Tudi v tem oddelku delav-vneto tekmujejo, čeprav so ukcijske norme tako od-jene, da jih morejo izpolniti delavke, ki imajo prirojene tnosti in sposobnosti. Mese-januarja pa je tudi ta odde-presegel normo za 4 odstot-■ V oddelku se posebno od-jejo delavke: Mara Suha-Ivana Gerovac, Pavla vije. Matilda Dimic, Ivana K Iva Sojar, Marija Šešek Jarina Gabrovšek. M v drugih oddelkih je po tekmovanje, ker hoče vsa-dHovna moč izkazati vse svo-posobnosti in svojo vnemo in Je tudi poskrbljeno, da so jv največji meri izkorišča-vojno, ko so bili stroji novi. niso beležili nikdar to-r delovnih uspehov. Upošte-[Je trt'ba tudi to, da so pred vsak najmanjši strojni del I" inozemstva, danes pa
Po delu pa je vsak večer luč v prvem glavnem poslopju. - Seje, pevske vaje, knjižnica, šahovski turnir, predavanja, priprave za prireditve in prireditve same se vrste dnevno, kar dokazuje tudi veliko kulturno aktivnost delavcev in nameščencev.
Delavci tobačne tovarne so prav dobro razumeli Leninove besede, ki jih imajo napisane v svoji dvorani: Kdor ne dela, ne sme jesti, kaj šele da bi smel upravljati državo!
Delitev zemlje v Grahovem in v Loški dolini
V soboto, 2. februarja so v Grahovem na Notranjskem delili aemljo veleposestnikov in lesnih industrijcev Alojza Krajca in Premrova. Alojz Kraje si je bil nakupil 222 ha zemlje in gozda, 4 hiše v Grahovem, 1 na Kožljeku, na Vrhniki in v Ljubljani. Na Štajerskem pa si je kupil celo graščino. Premrov je imel samo na Martinjaku tri hi še in parno žago, koliko je imel drugod, skoraj nihče ne ve povedati. Grahovljani so živeli od zaslužka, ki sta jim ga dajala Premrov in Kraje,
Čez 300 Grahovčanov se je zbralo v Domu ljudske prosvete. Odkar je izšel zakon o agrarni reformi, so se Grahovčani na svojih sestankih pogovarjali o zemlji Krajca in Premrova. Na ta dan pa so se zbrali, da dokončno razdele to zemljo tako, da bi jo res vsakdo dobil, kakor si jo je zaslužil in kakor jo je potrebeh. Franc Levar, ki so mu na domu umorili brata in sestro, "Anton Turšič, ki je imel 8 članov v družini in mu je sin padel rra Križni- gori, Andrej Žnideršič, ki je žrtvoval 2 sina v osvobodilnem boju, Ana Av-sec, ki sta ji umrla v interna-
ciji 2 brata, zemljo potrebni bor ci in aktivisti, dninarji in najemniki, taki sq dobivali ta dan zemljo Krajca in Premrova.
Ko so razdelili vso zemljo, so se vsi Grahovčani, delavci in kmetje, združili v sprevod, da tako s petjem in vzklikanjem Osvobodilni fronti in maršalu Titu pokažejo svoje veliko veselje, da je bila v Grahovem dokončno odpravljena velika krivica in uresničena stara pravda kmečkega ljudstva.
Isti veliki praznik delitve zemlje je v nedeljo, 3. februarja, slavilo ljudstvo Loške doline. Z vseh strani Loške doline so prišli Notranjci s sanmi in na konjih v Stari trg k delitvi zemlje. Delili so zemljo treh vele-posestev in dveh graščin. Posestva petih največjih mogotcev, petih kapitalističnih pajkov v Loški dolini, ki so iz dela in truda Ložanov obogateli, to ljudstvu iztrgano imetje je zdaj ljudska oblast vračala tistim, ki so bili njegovi pravi lastniki.
Kari Kovač si je na žuljih prebivalcev Loške doline zgradil tri hiše v Starem trgu, tovarno s parno žago, mesnico in gostilno, kupil Pajkovo graščino na Blokah, tovarno v Čabru, gozdove na Kranjskem, hišo v Zagrebu in kdo ve kaj še vse. Mnogo kmetov je spravil na boben, tako da si je nagrabil več kot 300 ha kmečke zemlje. Njemu en?ki so bili Žagar, Telič in Kržič. Vsi trije trgovci z lesom, lastniki večih hiš in veleposestniki. Ludvik Kržič, mlinar, hotelir in veleposestnik iz Nadles-ka, ki se ga Ložani še iz stare Jugoslavije spominjajo, ko je na občinskih volitvah po 200 din kupoval glasove; Ludvik Kržič je bil prvi, ki je skupaj z loškim župnikom ovajal okupatorju partizanske družine in aktiviste OF. "Grofica kočevska" Greta Scholmaver Lichtenberg iz Koč-je vasi pa je bila peta v tej go-spodski druščini Loške doline.
Ljudstvo Loške doline si je z osvobodilnim bojem izvojevalo tako svobodo, ki ne dopušča, da bi še kdaj koli kdo bogatil od njihoma dela. Zato je v nedeljo ljudstvo Loške doline za vselej razlastilo dosedanje lastnike Kovača, Žagarja, Teliča, Kržiča in Greto Scholmayer ter dalo zemljo agrarnim interesen tom; tlstirtf, ki so zemljo obdelovali in ki so edini imeli in i-majo pravico nanjo.
—Po Slov. Poroč.
raztrgam) omrežje nacizma
Napisal sa ONA senator HARLEY M. KILGORE, predsednik senatnega pododseka sa vojaške sadeve
Amerika si mora preskrbeti podporo zaveznikov in nevtralcev, da razprši vojaške organizacije prihuljenega nacizma in razkrinka nacistične kolaboratorje. Nemški nacisti in militaristi so ustanovili na obeh poloblah
P R O S V g A
Sorodnike v Ameriki iščejo
Tajništvo SANSa je prejelo nekaj pisem od rojakov is stare domovine, ki iščejo v Ameriki svoje sorodnike. Ako je kateremu čitatelju poznana kateri teh oseb, ali če bi prizadeti sami či-tali to obvestilo, se naj obrnejo na SANSov urad, 3935 W. 26th st., Chicago, 111., za nadaljne informacije in eventuelno pismo od svojih sorodnikov.
Kje so?
John Neuman ali Namer, ki je
bival nekoč v Clevelandu. Išče ga brat Avgust Namar, Potok 6, p. Muljava pri Stični, Dolenjsko, Jugoslavija.
-Jane« (John) Maagon. doma od Hudejužne na Primorskem. Išče ga njegov polbrat Avgust Krajnc, Murova 9, p. Jesenice, Gorenjsko, Jugoslavija,
Frank Jaabar. nekoč stanoval na naslovu 528 Sheridan st., Ely, Minn.
Josef Daučer in njegova sestra Angela, sin in hči Frančiške Daučar, rojene Jazbar, ki statu* di živela nekje v Minneostl. Išče jih Neža Obreza, Ločnikarjeva ulica 8, Ljubljana, Jugoslavija.
Lorenc Slamnik in Jakob Slamnik, ki sta bivala nekoč v Brockwayju, Minn. Iščejo se tudi njuni potomci. Povprašuje Minka Slivnlk, Javorniška ulica 7, Jesenice, Gorenjsko, Jugoslavija.
Lorenc Pokora, doma iz Stare Loke pri Škofji Loki, ki je bil nekoč pek v Chicagu. Išče ga njegova svakinja Marija Želez-nik, vdova po prvem možu, ki je odšel po prvi vojni v staro domovino in tamkaj umrl. Njen naslov je: Primskovo 52, p. Kranj, Gorenjsko. Povprašuje tudi o družinah Pičman v Chicagu in o Langerholcu iz Penn-sylvanije.
Ralph in Joe Cheplak, ki sta nekdaj bivala v Milwaukeeju. Išče ju Ferdo Čeplak, Bežigrad 7, Ljubljana, Jugoslavija.
Nepoznane sorodnike išče Silvester MUanL Selce pri Blcylu 83, Gorenjsko, Jugoslavija.
Jernej (Bartolomeua) Feci en ln sorodniki. Išče jih nečakinja fterta Ferjah-GdjSK, Gosposvet-sku ulica 48, Jesenice, Gorenjsko.—SANS.

in druge zagrizene pristaše vlade—te je pa le podžgala ln jih napolnila z novim navdušenjem
in novo odločnostjo. V teh krogih je povzročila nov razmah fanatizma in nove odločnosti, da je treba podpirati Franca do zadnjega.
Najbolj vaŠni in najbolj odločni člani opozicije se nahajajo seveda že v zaporu, ali pa uživajo "pogojno svobodo," kar pomeni, da je vsak njihov korak pod strogim nadzorstvom policije. Dobro informirani opazovalci .so radi tega prepričani, da je neutemeljeno upati, da utegnejo akademlčnl apeli pomagati tako oslabeli opoziciji, da si pomaga ln doseže cilje, katere se jim priporoča.
Z nastopom mira se
močne vohunske postojanke in s zicije za nov poskus, dobiti v roke svetovno nadvlado.
Naglasiti moram, da so bila imena, objavljena do zdaj na i-menikih nacističnih agentov iz ven Nemčije, važna le„z ozirom na njih število—mnogo oolj ne vfcrni pa so ljudje, ki imajo v rokah vplivne gospodarske in politične pozicije, a so kamufll-rani pod pripadništvom ar gen tinskega, kolumbijskega ali a-meriškega državljanstva.
V zaplenjenih nemških dokumentih je bilo razkritega mnogo o zvezah teh ljudi z nacističnim lle "'rojm* dele izdelujejo Tn i režimom ln njihovo vlogo; naj-favljajo kovinarji, kar ne za- večje važnosti je, da se analiza
teh nemških dokumentov nada-
pripravili silne gospodarske po-
a tir, dosti Več dela, tem veliko več znanja in F>n<*li. Pri velikih delov-W»«th v tovarni ima kovi-*> kader vsega priznanja F* zasluge.	/'.
ehkil r'vovalnoit in po-m[ izkazala tudi pri
>'»brata. /jlt obnovo obra-p«'iavci prispevali 10,000 fanih nadur ter tako prl-■T- so danes vse stavbe
™ »n dHoma že uporsb-*#«*« je izltaillo to.
*>"«r4vo, ki je po-L ' "" bomb pokvarjena K M,zarje pa čaka a bodo gotovo
C™n<tl™*tt naj bo na-
J »" morala tovariš1 ""»nje snega in
iff*"* ki so med .	Kistrsnile sneg.
ivfc
bil«
v»e ceste, poti
t" £arnl v eni sami sto delsvcev
cr? T
It« „	""tffje in
* ^	"brata ni
ljuje brez popuščanja ln brez odlaganja.
Svobodoljubni narodi nimajo le naloge, da odkrijejo Imena o-nlh, ki so služili fašističnim režimom in da jih kaznujejo. Gre predvsem za to, da preprečimo ponovitev mednarodnih, zarot In da zaplenimo rezerve, ki so bile nakopičene za ponovne poskuse. Ponovna porast nacizma mora biti onemogočena
V naši lastni kot tudi v drugih deželah je najti danes precej glasno manjšino, ki si prtza-devs, da nas odvrne od naše prve in poglavitne naloge, namreč. da zares izkoreninimo nsci-zetji in fašizem ln da osigursmo mir. Njih stremljenje je, da prikrijejo velikost sredstev, katera ao si nacisti ns kopiči H za ponovne poskuse, da onemogočijo kaznovanje nemških Industrijalcev, ki so pripravili Hitlerjevo voipo, in da ščuvajo na vojno mecr zavezniki.
Del teh ljudi ao karte! lat I. to ao ljudje, katerih Interesi so popolnoma različni od Interesa vsakega posameznega naroda
Njim je do tega, da se zopet obnovijo nemški kareteli, tako da bi postalo prekupčevanje po starem zopet mogoče. To prekupčevanje je v izredno kratkih dobah spravilo v žepe nekaterih posameznikov pravljično visoke dobičke, obenem pa je ustvarilo širom sveta razmere siromaštva, strsdanja in pomanjkanja in iz zvalo mednarodno tekmovanje, ki je s časom privedlo do mednarodnih konfliktov.
To so oni kartelistl, ki ščuva jo in pehajo svet v nove vojne, ki so se dali preslepiti Nemcem, ki so podpisovali gospodarske pogodbe zs omejitev produkcije in čuvanje visokih cen, ki so dajali Nemcem v roke sredstva ln možnosti za gospodarsko ln s tem tudi vojaško špljonažo.
Nikakor ne smemo dovoliti tem krogom, da bi dominlrall naše politično Življenje ter nam iztrgali Iz rok vse sadove zmsge s tem, ds nanovo sezidajo nemško vojaško maŠino ln napravijo zmedo med zavezniki, ki so s svojimi skupnimi žrtvsmi in skupnimi napori izvojevall zmago v svoji vojni proti nacizmu.
Ako hočemo zares za vedno uničiti fašizem, je potrebno, da vse zavezniške sile in tudi nevtralne države tesno sodelujejo med seboj. Pred vsem pa je potrebno. da so zavezniki složni med seboj, kajti le ako bodo zavezniki stsll v strnjeni vrsti, ramo ob rami. bodo nevtralne dežele sprevidele, da smo zaraa trdno odločeni uničiti faUzem in izruvati vse njegove korenine Le tedaj bodo nlihova ljudstvs imela spoštovanje do zaveznikov In prisilila svoje vlade, ds ttidelujejo r nemi. Težko bo le kartelistom teh nevtralnih de-
Položaj na Španskem po zavezniški izjavi
MADRID.-ONA—Večina dobro informiranih opazovalcev v španski prestolnici je mnenjs, da "patrlotlčnl ln progresivno misleči španski politični prvaki" ne bodo mogli izkoristiti zavezniške izjave proti generalu Francu. V pojasnilo navajajo na primer dejstvo, da Iznašajo budžetni krediti za armado ln policijo daleč preko vsega španskega državnega proračuna.
Kaj naj store ftpanski politični prvaki proti taki sili vojaštva in policije, ki je dobro organizirana ln moderno opremljena? Kaj jim bo pomagalo, da so "patrlotlčnl in progresivno misleči"? Ali bodo s tem strmoglavili diktatorja?
Do zdaj je izjsvs treh velesil povzročila le obtok ln Izdajanje podtalnih časopisov in letakov. Francosko - britansko - ameriška nota je seveda ohrsbrila elemente opozicije, toda čedalje bolj je videti, da njen namen ni dosežen.
Toda izjava teh velesil le Imela svoj vpliv tu'i i na falanglste
žel, ki še danes služijo nacistom kot zaator ln zaščita.
Pri tem pa je vfžno poudariti še nekaj—namrnS de iporamo brezpogojno in popolnoma razbiti mrežo, kater«* so Nemci razpeli ^ez svet. Neusmiljeno mors mo odkloniti srgumente onih nevtralcev, ki bi hoteli zadržati nemška imetja pod pretvezo, da jih potrebujejo »aml v svrho kritja dolgov, katere so Nemci aami napravili v njihovi deželi. To ne glede na to, ali gre za dolgove nemške države ali Nem-cev-posameznikov, to je da morajo biti tahtev« onih. ki so se borili proti nacistom in jih končno strmoglavili, upoštevane prej nego zahteve onih, ki imajo pokazati zgolj račune trgov sk«*ya značaja—zalo ker ao trnovih z Nemci in jim dobavljali materijal za vojno.
pomnože poroke
Števfio porok, ki je doseglo višek v letu 1942, se je pričelo naglo krčiti v naslednjem letu ter skozi vso vojno dobo. Od januarja do maja 1945 se je število poročnih dovoljenj skrčilo tako, da je bilo po mestih, ki imajo sto tisoč prebivalcev aH več, za tri odstotkov manj kot tekom iate dobe prejšnjega leta. Slika pa se je spremenila z začetkom junija 1945, torej mesec dni po nastopu miru. Seveda je treba vpoštevatl dejstvo, da je junij v Ameriki mesec nevest, a navzlic temu je bila porast porok značilna. Tekom vseh naslednjih mesecev preteklega leta je število porok naraščalo, Podatki o tem kažejo, da so se poroke v dobi petih mesecev lanskega leta pomnožile za več kot 14 odstotkov.
Tozadevne številke ali statistiko je zbrala Metropolitan Insurance Co., ki je podala pregled vpliva vojne, na število porok v Združenih državah. Pregled pa podaja obenem tudi sliko po-rastka porok v letu 1940, ko je padla Francija ln je bilo vse polno govoric o obvezni vojaški službi. Meseca avgusta omenjenega leta se je število porok nenavadno dvignilo ln to spričo predloga, katerega je imela pred seboj kongresna zbornica—torej predloga obvezne vojaške slUž-be. V naslednjih mesecih pa je bilo opaziti padec v Številu porok. Kmalu pa so mladi psrl spet pričeli delati načrte za bodočnost in za družinsko življenje, kar je število porok zopet dvignilo na višino, ki je prekašala številke prejšnjegl leta. Največje število porok je bilo zabeleženih v decembru 1941, v mesecu napada na Pearl Harbor
V pregledu je rečeno, da pripisovati porast porok v letih 1940-42 velikemu preseljevanju delavcev, ki so šli na delo v tovarne v razne kraje dežele ln še posebno v Industrijske centre kjer so prejemali precej dobre plače, ki so jim pomogle do u stanovltve lastnega ognjišču, Bi lo pu je tudi mnogo mladih fan tov, ki so se hoteli poročiti pred svojim odhodom v vojaško službo.
Tekom leU 1943-44 je bilo mi Ujone mladih moških poslanih preko morja, zato se je število porok zmanjšalo. Vendar to ne velja za vso deželo—na jugu, n, pr., kjer je bilo nastsnjenega mnogo vojaštva, je število porok v letu 1943 še naraščalo. Na za padu, kjer se je tekom vojne razvila avijatlčna, ladjedelna ter vojna industrija sploh, so poroke naraščale vseskozi do prve polovice lets 1945. Po vrnitvi velikegs števila vojaštva Iz Kv rope, je število porok zopet \»> skočilo in to posebno v juliju ln svgustu 1945. Povrnitev naših fantov iz pacifiškega vojnega teatra je pomagala k porastku števila porok v jesenskih mese-cih pretočenega leta.
Vedeti pa je treba tudi, ds je ukinitev dela v raznih vojnih tovsrnah imela za posledleo brezposelnost mnogih delevk, ki so se potem poročile, V splošnem kaže pregled porast«*k porok v vseh geografskih prede-IJ IH dežele, razen na jugu, v kolikor se tiče zadnjih dveh let vojne Pregled dalje pravi, da bodo poroke tudi letos ns precejšnji višini, ker se le vedno vračajo domov iz vojaške službe odpuščeni fantje. Polna uposel-nost bi dala Še večjemu Kevllu mladih parov priliko, de se poroča. Vendar imamo pa še eno zapreko — pomanjkanje hiš in stanovanj \ vel jih mestih in m dustrijskih krajih^-KLlS
nova ustava jugoslavije
Po angleškem izvirniku priredil Mirko G. ]Cuhel (Nadaljevanje.)
Lastnina semlje
Osnutek ustave proglaša, da spada zemlja onim, ki Jo obdelujejo, in prepovedujejo obstoj veleposestev. To načelo je v ustavi samo povedano; podroben načrt za agrarno reformo in razdelitev zemlje pa je zapopaden v postavi od 23. avgusta 1945. Zemlja, ki spada pod področje te postave ln ki bo razdeljena, sestoji Iz veleposestev, obsegajočlh nad 25-35 hektarov
oralne semlje (velikost se razlikuje v krajih, kjer so razmere drugačne); Iz zemlje, ki pripada banjiam, delniškim družbam in pedobinm društvom; Iz zemlje, ki ao jo lastovale cerkve ln samostani (rasen 10 hektarov, ki jih sme vsaki bemed teh obdržati; tisti, ki Imajo zgodovinsko aH kako drugo posebno zname nltost, zamorejo obdržati največ 30 hektarov); lastniki, ki ne obdelujejo svoje zemlje, zamorejo obdržati 3 do 5 hektarov, vsa ostala njihova zemlja pa bo na razpolago za razdelitev. Za razdelitev bo na razpolago tudi: zemlja, ki je ostala brez lastnika ali dediča vsled posledic vojne; zemlja, ki je last državljanov nemškega rajha; zemlja, ki je pripadala kolaboracionlstom ln ljudskim sovražnikom; in končno zemlja, ki jo država odvzame od svoje lastnine.
Prednost do zemlje imajo borci narodno osvobodilne vojske, vojni Invalidi in družine ter sirote vojnih žrtev sli fašistične-gs terorizma. Zemlja se deli kmetovalcem, ki nimajo aH imajo premalo zemlje, ter osebam, ki spadajo v zgoraj označene kategorije, če tudi niso kmetovalci, ako sprejmejo odgovornost za obdelavo zemlje. V smislu odredbe bo oddeljeno vsakemu prejemniku ne več kot 8 do 12 hektarov ln razen v izjemnih slučajih, ki jih postava omenja, bo Jugoslsvljs ostala dežela majhnih in srednjih kmetovalcev.
Zemlja se prepiše na posameznike, toda na zahtevo več poaa-meznlkov se zsmore dstl skupinam kot skupna Imovina zadruge. Znamenito je, da je zemlja takoj prešla v roke onih, katerim je bila dana, ter da je lastninska pravica bila tako) »ane-šena v uradni register. Na ta način so uradne oblasti samogle preprečiti Špekulacijo in črno-roštvo, kar se je dogajalo v sta rl Jugoslaviji, ko lastninska pra vlca nI bila vpisana ln je nastalo mnogo zlorsbe. Druga zelo važna točka postave določa gradpjo šol, delavnic itd. za vojne sirote ns skupni zadružnllkl zemlji.
Te določbe, ki se tlksjo socialnega ln gospodsrskegs sestsvs pri delitvi semlje, kar je redkokdaj omenjeno v kaki ustsvl, so bila vključene, ker se smatrajo za mogočno obrambo ljudskih pridobitev. Ustsvs hoče onemogočiti kaki močni protidemokra-tlčnl finančni skupini polaatltl se oblasti potom gospodsrskegs pritlsks.
Pravica podedovanjs premoženja je popolnoma zaščitena v ustavi in država nudi mladoletnim (pod 18 let starim) polno pravno protekcijo. Zveena drševa In federalne
republike (Čltateljl morajo razločevati mod pridevnikom "federativna" in "federalna": federativna ae nanaša na Jugoslavijo kot celoto, torej pomeni federativna via da zvezno vlado Jugoslavije Federalna pa se nsnSŠa na eno ali več izmed šeetih republik Ju goslavije, torej na posamezno državno vlado ene podrejene republike.)
Enakopravnost narodov Jugo-klavije, zagotovljena z izgradnjo skupne države na federativnih principih, kot je bilo zaključeno na drugem zasedsnju AVNOJa dne 29. maja 1943, je druga velika poeebnost. Ustava zajamči (»»polno neodvisnost in samostojnost vsakemu narodu pri re še van ju vseh vprašanj, ki se ne nanašajo na skupne ljudske in* terese. V zvezi s tem našteva ustavs vse panoge, ki ao v področju zveznih (federativnih) oblasti, ter natančno deli dsiokrog ne republike od delokroga posameznih dršsvnih republik. Ts izrečna razmejitev prsvo-rri«jčnostl je posebno zajamčena v samostojnosti vsake republike.
V smislu 44 člene spadalo pod oblast s resne republike sledeče redeve: vsa notranja vprašsnja, vključivšl zunanjo trgovino; Judaka bramba, komunikacije, l»išta. brxojav, Jj'trfon, radio: vprašanja o izvajanju ustave In o skladnosti raznih državnih u-
stav z zvemo; sprejemanje v zvezo novih republik, avtonomnih pokrajin ln avtonomnih oblasti; razrešitev meja ter sporov med republikami. V delokrog zvezne vlade spada tudi zakono-dajstvo glede državljanstva ln pravosodja, medtem ko sprejemajo posamezne republike postave glede dela, socialnih pravic Itd., v smislu načel, ki jih je osvojila Ljudska akupščina.
V delokrog in pravomočje svesne vlac'e spadajo tudi sadeve občeljudskega značaja, n. pr. državljanstvo, naseljevanja ln Izseljevanje, amnestija ln pomilostitev, skrb sa vojne invalide Itd, ln končno vprašanja glede denarnega ln kreditnega sistema, proračuna, dohodkov, davkov ter vaeh drugih fiskalnih ln finančnih zadev spadajo tudi pod zvezno jurlsdikcijo. Vse drugo, ksr ni omenjenegs v 44. Členu ustave, spada v področje vlad federalnih republik.
Vzllo precejšnji avtonomiji, ki je dana raznim republikam, sledi ustava načelu, da ja Jugoslavija enotna bitnost, skupnost ljudstev Jugoslsvlje ter proglaša državo za eno gospodarsko e-noto, v kateri je notranja oarl-na prepovedana. Akti ln uradne listine, ki so postavne v smislu zakona država, ki jih jt Izdala, so poatsvne tudi v vseh drugih republikah. Ustava proglaša enotno zvezno državljanstvo poleg državljanstva vsake poaamezne republike, Uko da je državljan ene republike obenem državljan Jugoslavija. Vprašanje državljanatva je krito v novi zvezni postsvl od 23. avgusta 1945. Pod to novo postavo zamori oseba postiti drŽavUsn poleg starega načina—po rojstvu, pokoljenju aH naturalizaciji —• tudi na nov način: potom mednarodne pogodbe. Ta dodatek je bil napravljen, da se pospeši dobltev državljanstva tistim ljudem v obmejnih delih, ki bodo vrnjeni Jugoslsviji potom mednsrodne • pogodbe. Daatl lsžje je tudi dobiti državljanstvo tistim osebam, ki so gs snubile, pa so jugoslovsnsltega po-rskls. To veljs zlsstl sa juffo-slovsnske Izseljence, ki bi v »lu-čsju povrnitve nspolnill v Jugoslovanskem prebivalstvu vrzel, ki so jo povsročlle zelo talke vojne izgube.
(Se nadaljuje.)
Bevinova izjava o poljski armadi
London. — ONA. — Bevlnovt izjave glede demoblllzaclje poljske armade v parlamentu so povzročile mnogo ugibanja, ker nI v njih povedano s popolno jasnostjo, kaj namerava angleška vlada ukreniti glede onih čnt, oziroma vojakov, ki bodo odkio-' nfll, da se vrnejo nasaj v svojo domovino.
D«>bro podučeni krogi v Londonu si razlagajo nejasnost Be-vinove izjave tako, da angleška vlad« ne bo hotela jamčiti zaposlitve onim Poljakom, ki bodo odklonili povratek domov, Bevin je dejal, da bo vlada po svojih nsjbolJŠih močeh podpirala tudi one, ki nočejo domov. Toda, kar Je nejasno, je, kaj pomeni ta "po svojih najboljših močeh"? Opazovalci zaključujejo, da Bevin ni hotel navesti nobenih p«xlrobnoeti, ker sngle-ška vlada danes še ne more reči, kaj bo zares storila.
Vsi londonski krogi — oni, so Varšavi naklonjeni in oni, ki so nssprotniki sedanje polJake vlade — so v skladu s naaira-njem, da Je bila Bevinova izjeva v parlamentu odločno "hladna" napram poljskim vojakom, ki še alužijo v vrstah angleike armade Nekateri poljski prvaki trdijo, ds bo ta izjava poglobila strah moštva, da bodo vsš oni, ki ee ne bodo hoteli vrniti, (»tali na cedilu. Toda število onih poljskih vojakov, ki bodo šli domov, bo tudi radi tega peresi/), ker Je zime konec in )e pričakovati boljših življenjskih 9ofuj««Y v loidočih lednih In mesecih

LEV TOLSTOJ:
KAZAKI
KAVKAfiKA P0V3ST
Iz ruščine prevel v
JOSIP KNAFLIČ

(Nadaljevanj«)
Starec je bil naslonil glavo na roke in zadremal. A Olenin je neprestano hodil gor in dol in mislil na marsikaj. Zvoki pesmi, ki jo je pel zbor, so udarili na njegov .sluh. Stopil je k ograji in poslušal. Mladi glasovi kazakov so prepevali veselo pesem in iz vseh se je jasno in krepko razlagal mladeniški glas.
"Ali veš, kdo poje?" je rekel stari, ki se je bil vzdramil. To ja Lukaška, džigit. Čečenca j« ubil. zato se veseli.—Čemu se veseli, bedak, badak!"
"A ti, ali si tudi ubijal ljudi?" je vprašal Olenin. •
Starec sa ja naenkrat vzdignil na oba lakta in pribliial svoj obraz Oleninovemu obrazu.
"Vrag!" je zavpil nanj. "Kaj izprašuješ? O tam se na sme govoriti. Človeka pokončati je zlo, oh, slo! Zdravstvuj, očka moj! Sit sem in napil sam sa," je dejal in vstal. "Ali naj pridem zjutraj pota, da greva na lov?"
"Pridi."
"Pazi, da zgodaj vstaneš; če zaspiš, boš plačal kasan."
"Nt boj se, preje vstanem kakor ti," Je odvrnil Olenin.
Starec Je šal. Pasem je utihnila. Zaslišali-99 pe koraki in veselo govorjenja. Kmalu na to sa Je raztegnils zopet pesem, a bolj daleč— in gromki glas Jeroškin se je bil pridružil prejšnjim glasovom. "Kaki ljudja, tako življenje!" jo pomislil Olanin, vzdihnil in se vrnil sam v svojo isbo.
XVI.
Stric Jerošks je bil v vojsko nevštet in sam zasa živeč kazak. Njegova žena ja bila pred kakimi dvajsetimi leti prestopila k pravoslavni cerkvi, zbežala od njega in se omožila z ruskim narednikom. Otrok ni imel. Ni se bahal, ako j« pravil o sebi, da je bil svoje dni prvi fant v vasi. V kasaški krajini ga je poznal vsak zaradi njegovega nekdanjega korenjaštva. Imel je več ko an uboj Čečencev ln Rusov na vesti. Hodil je tudi v gore in ropal pri Rusih in dvs-krst je sadel v ječi. Vtčji dal iivljtnja je prebil na lovu v gozdu, kjer sa ja hranil po cale dni samo s koščkom kruha, in ni pil drugega nego vodo. ZaU)~P* j« potem v vasi popival od jutra do večera.
Ko j« prišel domov od Olenina, ja spal kaki dva uri in sa prebudil Ša prad jutranjim svitom. Ležeč na svoji postelji, je presojal človek, s katerim sa ja bil seznsnil sinoči. Oleni-nova "prostodušpost" mu ja salo ugajala (pro-stoduftnost v tam smislu, da mu je privoščil vino). Tudi Olanin sam mu j« bil všeč. . Čudil se j«, zakaj so vsi Rusi "prostodušni" in bogsti, in odkod ds oni ničesar na snajo, a so vsi učeni. Premlšljaval j« sam s seboj i ta vprašanja in to, kaj bi si izprosil od Olsnlns.
Koča strica JeroŠke ja bila precej velika in na stara; a poznalo s« je, da ja manjkalo v njej ženske. V nssprotju z nsvadno skrbjo kazakov za snago je bila izba vsa zamazana in v največjem neredu. Na misi so ležali: okrvavljen sipun, polovica jajčje pogače in zraven nje
oskubljena ln raztrgana kavka za vabo jastreba. Po klppeh so bili razmetani: poršni, puška, kindžal, mošnja, mokro perilo in cunje. V kotu so se namakale v čebričku s smrdljivo vodo druge porini; tsm sta stali tudi velika puška in kobiliu. Na tleh se ja valjala mreža in nekaj ustreljenih fazanov, a okoli mize se je iz-prehajal, privezan za nogo, piščanec in kavsal po umazanih tleh. V nezakurjeni peči je stala skleda, napolnjena z neko mlečno tekočino. Na peči se je drl skobec, ki se je izkušal strgati z vrvice, in jastreb, ki se je skubil in je sedel mirno na kraju, pogledaval po strani na piščanca in obračal včasih glavo od desne na levo.
Stric Jeroška sam je ležal znak na jako kratki postelji, postavljeni med steno in pečjo, v sami srajci, silne noge moleč na peč, in si obiral z debelimi prsti hraste ns rokah, razpraska-nih od jastreba, katerega ja učil brez rokavic. Po vsaj izbi in okoli Jaroške samega je bil zrak napojen s tistim močnim, na neprijetnim, mešanim duhom, ki je vedno spremljal starca.
"Uide-ma, stric?" (to Ja: ali ste doma, stric?), je zaklical skoz okno bister glas, ki ga je spoznal stric Jeroška takoj za glas soseds Lukaška.
"Uide, uide, uida! Doma sem, le noter!" je zavpil stari. "Sosed Marka, Luka Marka, kaj si prišal k stricu? Ali greš v kordon?"
Jastreb se je prestrašil od gospodarjevega vpitja, zahlopotal s perutmi in vlekel na svoji vezi.
Stsrec je imal rad Lukaško in je izključeval edino njega iz preziranja vsega mladega ka-zaškega naroda. Rasen tega sta Lukaška in njegova mati, kakor soseds, često dajala starcu vina, sira itd. iz gospodarskih pridelkov, ki jih Jeroška ni imal. Stric Jaroška, ki se je vse svoje življenje dal voditi od Čutil, si je vendar zmeraj praktično razlagal svoje notranje nagibe. "E kaj, premožni ljudje so" je govoril sam sebi. "Jaz jim dam divjačine, kakega fazana, oni pa tudi na pOzabijo na strica; prinesejo mi drugikrst kako pogačo ali cvrtja."
"Dobro Jutro, Marka! Vesel sem te," je vzkliknil starte dobrt vpljt, hitro spustil bose noge s postelje, skočil pokoncu, prestopil par-krat po škripajočih deskah, pogledal na svoje razkrečene noge, in naenkrat so se mu zdele smešne njegova nogt; nasmehnil se je, topotnil enkrat s boso ptto, pQttm št tnkrat in napravil vojaški "izstop". "Fino, kaj?" je dajal in mala očtsca so st mu sasvttila. "Kaj, ali moraš v kordon?" jt vprašal.
"Vina sam ti printstl, stric, ki sem ti ga obljubil v kordonu."
"Naj to Kristus vsrujt!" je odvrnil stari, pobral od tal hlače in balmtt, jih oblekel, Jih zategnil z Jermanom, vlil iz piskra voda na roke, jih obrisal ob start hlače, počesal s koščkom glavnika brado in st vstopil pred Lukaško.
"Gotovi" Jt dtjal.
Lukaška jt vstl čapuro (lesena latvica), jo obrisal, nalil vina ln jo podal starcu, sedši na klop.
(Dalj* prihodnjič)
Za Celovec
Jurca Branka
(Nadaljevanja in konte.)
Lojzka jt zbrala naalpve zanesljivih ljudi in izprtševala, •kje bi bila U ali ona ulica, v katerem delu mesta ln si delala načrt, kako bo hodila v mesto. I vies pa si jt predstavljala ct-lovško mladino, ki bo kmalu pela partizanske pesmi in trosila zastavice po cestah. Zapeli smo "na juriš" in nadaljevali pot 0-koli Celovca. Z drugega roba smo spet gledali mesto in st šalili. "če bi Celovčsni vedeli, kako smo jim blizu," ali pa tisto ponavljali: "Med tem. ko Je mesto mirno spalo, se je pribll-ševala velika vojsks."
mo št drugI dan. Srečno! jt bila pošta in zdelo se nam jt, saj bo šlo. Kar kopičili smo načrte, kako se bo še to in ono speljalo. Ivlca pa je bila navdušena, da je hotela kar za njo v mesto. Komaj smo jo zadržali, ds ne more, ker Je št vprašanja, kako bo sama Lojzka mogla ln da j« vendar še treba za njo pripraviti. Ni se dala ugnatk in jt izignila takoj, ko jt dobila možnost. Slutili smo. kam je šla, pa nas je še bolj skrbelo. Drugi dan je prišla nazaj in nam veselo pripovedovala, da Je bila že v Celovcu. Pri znancih si Je izposodila bicikalj, pa se jt peljala skozi vse patrole in straža, ne da bi jo kaj izpraševali. Seveda, če bi jo le eden kaj vpra šal, bi bilo dovolj, ktr ni znala nič ntmško. Bila bi takoj aeum-
Drugi dan Je bilo nekaj nevar- |jenm in prtv K0t0V0 MprU pri
no zaradi švabske patrole. ki nam je sledila, toda obnašali sta se mimo v zaupanju, da nt bo fiič hudegs. ker jima ja ne bodo mogli preprečiti pota v Celovec. Najbrž tudi mi ne bi bili tako mirni, ker je bila tista patrola precej resna, če bi ne bili ti dve s nami. da smo več tvegali, kakor ponavadi. Pri tej priliki smo jih presodili za korajžne.
Dva uri hoda od Celovca smo delali načrta, kako bomo zavzeli masto. Lojzka bi šla v mesto mi z Ivico bi pa pripravili teren v okolici, da se bodo vzdrževale rveze in vse potrebno, če bo v mestu kaj spodletelo. Lojzka te jt preoblekla v dtčvo in dals v torbico težko pištolo in šla. Imela jt naalov družina, ki Je veljals sa zanesljivo. Nestrpo« smo čakali njenega obvestila. Itako Ji bo šlo. Obvestilo dobi-
čemer ne bi mogla dokazati, da ni partisanka. Kajti kontrola jt bila zelo izpopolnjena nad vsakim človekom.
Vsa navdušena Je dejala; hi tro bomo še malo organizirali, pa bo dosti, da gre sa stalno v mesto Mi smo bili tudi zadovoljni. saj smo računali, da bosta le mogoče imeli srečo in mo-goče bosta pa prav ti dekleti naredili odločilne stvari za naš Celovec.
Lojzki se je posrečilo organizirati že kar lepo število družin v mestu, vendar pa je imela kmalu amolo, da so Ji bili na sledu Nekdo )e nekaj izblebt-lal in zaprli so celo verigo, samo Lojzka pa se Je koma! pre-" seljevala pred policijo, da tudi nje niao dobili. Vendar ni mogla zdržati in Jt prihajkala spet k
nam. Z organizacijo v Celovcu st jt ponovilo isto, kar st jt zgodilo žt trikrat v tem lttu: ko je bilo št ntkaj zgrajenega, jt izdaja podrla prav vsa. Gesta povska praksa so bili Izdajalci, ki so jih znali vriniti v naše vrsta. Lojzka ni klonila, pač pa jt od sunaj obnovila toliko, da jt šla od časa do čaaa tudi sama v masto, ter je OF It obstojala, kar je gestapo skušal na vsak način zatreti.
Lojsko so iskali povsod, gotovo jt vsak deseti človek v Celovcu pazil ns tako in tako lansko, ki se drzne po mestu organizirati neka i. ksr ni nemško. Lojzka jt kljubovala dva mate-ca, kar ja bil velik uspeh proti geatapu. Kakor ponavadi, ja šla zvtčtr k znanki, da tam naroči potrebno, da se varujejo pred polieijo. Komaj odprt vrata, plantjo gtstspovci, ki so žt čakali na žrtev Ni se mogla boriti proti moški premoči; "kar so vedeli, da bi streljala, so H takoj zvezali roke. Na policiji so Jo prtttpali do nezavesti. Vsi zaporniki celovškega zapora so zvtdtli. da imajo ujeto pa rti-zanako Lojzko ln jo kar naprtj mučijo, pa nt izda besedice. Tako Jt Lojzka zmagala v poslednji borbi z gest a pom. ki kljub naailju ni bil kos ubiti zvaste misli in borbe, ki jo Je ponosno vodila za svoj narod.
Dokler so se počutile gesta-povtkt zverine še varna, so >0 pustili pri livljenju kljub temu. da so J! namenili samo smrt. Tri dni pred kapitulacijo pa so spustili vse Jatnikc na svobodo, edino Lojsko to naložili na avto In ptIJali v gozd pri Celovcu, kjer so Jo zahrbtno ustrelili
_PROSVETA__
Vi .i 'BSS======-J ■
Bali so sc mladega dekleta, da bi še naprej podirala zverske načrte zločincev, ki so se takoj nato strahopetno potuhnili, vendar pa ostali nepopravljivi zločinci. To jt vedela Lojzka, zato ji ni«o privoščili življenja.
Ivica je pripravljala tehniko in vztrajno organizirala mladino slovenske Kofoske. Že so hodile deČve na sestanke in osvobodilna narodna slovenska misel je zorela, kjer je hodila Ivica. Kljub naporu dolgih poti v debelem snegu ln pomanjkanju ni zaostajala za tovariši, temveč jim je bila v veliko oporo z njenim mladostnim in borbenim razpoložtnjtm. Policija jt vedela, da hodi mlado dekle okoli in vodi partizane. V največjem snegu so sprsvili na noge vse rszpolotljive poliesje in zasedli vsa hiše po gorah okoli Celovca. Ivict niso dobili, niti kakšnega drugtga ptrtizana, zato ?o napeli vse, da onemogočijo obstoj partizanov. Plačali so izdajalce, lt s ttm so računali, da jim pomagajo. Po večji hajki je mislila Ivica, sedaj smo že dobri. Skozi največjo kontrolo vseh hiš tsmo se pretolkli. Šla je utrujena z domaČim partizanom Pobe-rinovim v sktdenj, da se odpo-čijeta.
Komaj dve uri sta bila Um in žt so Žandarji obkoljevali skedenj. Policija ji ni mogla do Živega, pač pa prodana duša človtkA, ki je zatajil materni jt« zik in ju ovadil žandarmariji. Toda Ivica je bila partizanka, borka do zadnjih moči. . Streljala je, dokler ji ni pošla munici-ja. Njeni rafali so zadržali žan-darjt, d« niso upali sami v skedenj, dokler je pokalo, čtprav so natančno vedeli, da jt notri dekle. . Šele ko je ogenj Ivičine brzostrelke utihnil, so z nepre-stsnlm streljanjem udrli v skedenj. Junaško zadržanje I vice pa je zadelo tudi v pokvarjene duše žandarske, da so govorili, kako škoda je, da je tako mlado dtklt nsrtdila Heldentodt za bandite. Če bi mi imtli take, ne bi izgubili v^ne. Toda ljudje so poznali Ivico in so vedeli, da se jt Ivica žrtvovala zanje, zaupali so, d« njena junaška smrt pomeni svobodo koroškim Slo-venetm.	,
Celovec je bil irtvovan z živ-1 j en jem dvth mlsdlh življenj in borbt polnih ptrtizank. Dali sta vst, kar sta največ ipogli in to S pripravljenostjo, da hočeta toko, ker sto bili zrtlo prepričani, da je to v inttrtsU našega naroda, ter sta naredili svojo Največjo dolžnost. Nista se dolgo borili s Celovcem, ki ju je sicer premagal, vendar pa sta naredili veliko in Celovec je pridobil na njunem svetlem zgledu junaštva toliko, da ne bo nikdar pozabil, dobil je moralno pomoč, da bo vstal in z njim bo ponovno oživel duh Lojzke in Ivice.
—Po L. P.
Rasni mali oglasi
PRESS GIRLS
Experienced for silks; steady work Good pay
ENGLEWOOD CLEANERS AND DYERS 40« W. 71st St. - HUD. 2057
WOMEN MACHINE OPERATORS
On Ladies' Sportswear
MAJESTIC DRESS SHOP
320 W. Jackson Blvd. (5th floor)
CRAWFORD 8141 WHY TAKE LESS WHEN WE PAY MORE? for your furniture, rugs, gas stoves, sewing machines snd refrigerators One piece or Complete flat. ROCKWELL 4640
EXPERIENCED COATMAKER
fod good and reliable established firm. Highest pay. Good working conditions. Apply Room 1822 - 106 8 La Salle St. STRESENR EITHER WALTER A.. INC.
PRESS GIRLS
Dry Cleaning Plant
Oriole Cleaners
735 N. Pulaski Van. 5060
MEN
EsperNMed for CRATING - WRAPPING * ORDER PICKING Steady work Tuna % over 40 hours Very good wi
Shelby Craft Co.
tm W. SUPERIOR HuisMt SSI I
Razni mali oglasi
VSTAVI BODEČE BOLEČINE
HRBT0B0LA
Tukaj Je tisti, moderni način oLajiaU navaden hrbte-bol. Jetaeeee's Back Planter I OUjSa bo letine, otrple, na-tesnjenost. Vpliva yrtjataoi Vi vseh lekarnah. Zahtevajte fr*~nrrn * Jokoaon kakovost.
Prve vknjižbe ns posojila za pre-novljenjc in refinanciranje, dobita po zmerni obrestni meri pri:
KORUMA SAVIIVG a LOAM ASSOCIATION 8898 W. Cermak ILL, Chicago, in. Rockwell 0038
Naročita si pri asa SLOVENSKE NOTE ZA PIANO HARMONIKE
Pišite po cenik aa naslov:
J. RUSS
UA7 E. SI SU Cleveland 3. Ohio
We have several openings for 1st Class DIE REPAIR MEN also
ELECTRICIAN
for third shift 10% bonus for night work. Wonderful working conditions. Time and over 40 hours. Double time on Sunday Phone, write or apply
Mr. Moody JOHNSON MOTORS Div. of Outboard Marine and MsnsfatTtiir«ip Co.
Waukofan. 111.
MEN
DIE MAKERS and TOOL ROOM MILL HAND
Steady work OSCAR F. CARLSON CO. 2600 Irving Park Rd.
45 hour week
ALTERATION LADIES & FINISHERS ON LADIES' COATS & SUITS Good Wages - Steady Work
STAYSON SHOP 4722 Sheridan Road
NEW SCREENS FURNISHED • OLD SCREENS REWIRED
Copper • Galvanized and Plastic Screen Wire
DAHLGREN'S INC. 5811 Lawrence . - Ave. 8871 8357 So. Halated - ..Via. 4470
Razni mali oglasi
ASSEMBLERS
Light, clean assembly work on lighting fixtures , 8 a. m. to 4:30 p. m.
3032 W. Fulton St. Haymarket 6350
B-O-Y
FOR INTER-OFFICE and FACTORY MESSAGES Excellent Opportunity vm M. BORN & CO. 1060 W. Adams St.
HT OR CLEANING 5INESS OFFICES rdays after 12 Noon N SHEET METAL WORKS 3322-30 Eleton Ave.
Proda se dVe stanovanji hiša v odločenim 0kr.,u $100.00 mesečno. Prodajal da iz Kalifornijo. Cena^«" Oglasitese osebno
3931 Wost 28th SbT Lo« Angela,. Ctllfor^
WOMAN FOR CLEANING SMALL APARTMENT
On* Day a Week Call after 12 noon, ask for
MRS. WILSON 3322 Elston Ave.	Key-7406
CAR WANTED
Please I Won't Somebody sell me a car? Any kind- Willing to pay fi good price. Call at once
Aberdeen 1851
J AjN-I TORS
FOR OFFICE BUILDING Prefer one who had other janitors in charge
U. S. STEEL SUPPLY CO 1684 N. Throop Street
1 »
POWER SEWING
Machine Operators
LIGHT, EASY WORK 5-DAY WEEK
Opportunity for advancement BEST PAY • See Mr. Brown
BENNETT LANDON WEB CO. 2430 N. Oakley Ave. Bra. 4720
BRICKLAYERS and CARPENTERS T
CITY WORK - TOP WAGE* Apply FRANK McGLADE
_Dearborn 8784_
GIRL 9 General Binding Work
WE WILL TRAIN YOU REVISED HIRING RATES Highest rates for experienced
7:15 A.M. to 5:45 P.M. 3:45 P.M. to 18:18 A.M. 10:45 P.M. to 7:15 A.M.
STEADY EMPLOYMENT
W. F. Hall Printing Co.
4800 W. Dlvorsey
Assembly and Kick Press Operators
100 Women Needed
If you want a good permarwrrf'job on Day or Night Shifts, with comfortable working conditions—
We can furnish you with S job that you will like, because of High Starting Wages and Frequent Raises.
ACT NOW
1621 Walnut Street
Near Lake & Ashland HAYMARKET 4050 Extension 18
WE NEED AT ONCE
laborers
Top wages to top men. 54
week. Time and half over« Automatic increatei Excellent working conditio* Every available chsncs w advancement Slesdv APPLY NOW
Consolidated Rail> Equipment Co.
6702 SOUTH CICERO AVE**
'otfc I
IvJ
RADIO
delo DOBI 200 deklet in 2b
sa nai produktivni progm
SE NE ZAHTEVA IZKUŠENOSTI
71c takoj od začetk 76c po 4 tednih
Automatično povišanje do
( V
i «1
94c
Sitlpo d.lo
Calvin Manufacturing Corporation
4545 Augusta BM
boys
55c per Hour
WITH OR WITHOUT BICYCLES FULL TIME . DAY OR EVENING WORK
WESTERN UNION TELEGRAPH CO.
417 8. La Salle Straat
women
Bakery Work
DAY and EVENING HOURS
NO EXPERIENCE NEEDED
A&P BAKERY
4248 W. 47th Street
(47th St. Bus to door) Tal. VlrgiaU 0108
GIRLS—WOMEN
NO EXPERIENCE NECESSARY
Light Factory Work in Pleasant Surrounding« Good chance to learn a trade	Full or part I
E. CDELMANN & CO.
___»Ml LOOAM BLVD._____
girls
NO EXPERIENCE NECESSARY
FOR WRAPPING and PACKING COMPAN
GOOD PAY • Plaaaant working conditions • MONTHLY BO*
Many other employee benefits
shotwell mfg. co.
3501 W. Potomac Ave.
Ne pustite jih umreti za lakoto!
Vali sorodniki in prijatelji prako mori« nujno potrebujejo vašo pomoč ZDAJI
POŠLJITE JIM PAKETE HRANE
Da bodo obdržali svojo moč in sdrsv)« . • Naročite Jim an all oba velika savola. vssbs-leča močno Irrrstno brano, -ki Jo potrebujal«
parcel tr. • <»**>' gg
r^vrrtts^
funt* COCOA	jJIa
stenographers
PERMANENT with progressive organisation
GOOD SALARY 5 day week Bonua and other benefits
Minnesota Mining & Mfg. Co.
1500 S. Western Ave.
Mr Nelson Tel. Mon. 6126
PARCEL ST. 4 (tela It. fun lev) Vkafcufoi t funt kan ve "MASLA ... t funt uvoj SIRA ... t funl kanvo MESA ... t funt MLEKA v prakk u 1» anakoaU « q« mtekat . . 14 un* zavoj FA-I RINE I funt COCOA . . » velika koaa MILA
V	Rettuo. AnctoSko. Finsko. Franci |o. OrSko. Ho-lendako Italijo. NorvaSko It fS eoDakr, m na Svadako
V	Čehoalovaifce. Lukami- fg 1*
bun »n v ft v *o ..
V	evropakn Ru«l)o. Pala^ft*!
Mtno ln v Ju«aalavtto
funta COCOA ...» valih«- kaa» JAJCA V P"4*-.
S
OO
A V pr«**» 'r^ 00-
veje PEČENKr . • • -un* koaa *okola£
V	Baihlo. An«W*«; ^ *e. P«««*)«* CrlM* ^ iMiSrtre. ItalO®.	' Potteko in na ftv^f* ^
V	Cihoalnvatto Luk""*
bur* tn v Svtco	y J4
V	airaptka E—)*. ^ atmo Mi » Jus****1*
Melro Ev »on Packer, warn nudijo
T. canr vkljutujeto m P***«£ ■"JJJ^, potimo poaluco. peatnmo **VA* dostavljen/s jamčok> • rr PACKERS ARE INS
Je.
METRO EXPORT__________
OP LONDON. AFFORDING VOW FU1L Poiljlte rate naročilo ie DANES •
..hI aaaalaHo na eORlh is

MI-TitO i:\POIt« IVtriil
26! GRKNWICH ST NLW YORK