Poštnina plačana v gotovini. Stev. 19.	V Ljubljani, dne 10. ma]a 1922.	Leto XXXV.
Glasilo Jugoslovanske Kmetske Zveze
z mesečno prilogo ..Občinska uprava".
Izhaja Tlako sredo ob S. uri zjutraj. — Cena mo j« 10 Din. na leto. S Spisi in dopisi se poiiljajo: Uredništvu »Domoljuba", Ljub-Za inozemstvo 20 Din.	g ljana, Kopitarjeva ulica — Naročnina, reklamacij, in inserati pa:
Posamezne številke se prodajajo po 50 par.	ijj	Upravniitvu »Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeva ulica.
Za naše fanfe-voKke.
V sledečem prinašamo govor poslanca Janeza Brodarja, ki je s svojim odločnim nastopom za naše fante izzval v zbornici takšen vihar in da se je moral vojni minister z lažjo braniti.
Gospodje narodni poslanci! Interpelacija, ki sem io vložil s svojimi tovariši na m in is1 ra vojno i mornarice, kaže dovolj jasno san.ovoljno postopanje posameznih lastnikov v naši armadi. Že v svojem zadnjem govoru sem grajal samovoljno postopanje posameznih častnikov v armadi. fToda komaj par dni po onem govoru pa sem dobil ponovno pritožbo zaradi samovoljnega postopanja jz vojaki od strani naših častnikov. Ker pk so se pri zadnjem mojem govoru posebno razburjali nekateri gospodje od srbske strani, zato že v naprej izjavljam, da se nanaša ta interpelacija na častnika, ki je Slovenec, ne Srb; to povem takoj, da ne bo nepotrebnega razburjenja. (Minister Pucelj: »Pa vseeno bo razburjenje!«) Predmet interpelacije je bil nastopen.
Bil je vojak, ki je v prostem času čital naš list Domoljub. Pride mimo častnik in ko vidi, da bere vojak Domoljub, ga podere po tleh, mu iztrga s silo list iz rok in zahteva, da gre vojak v njegovo sobo. Tam mu preišče po žepih, kaj ima pri sebi. Vojak je imel knjigo orlovske organizacije in nekaj pisem od doma. Vse te stvari mu je častnik odvzel. Pri tem mu je zascamoval njegovo versko in politično prepričanje. Nato mu je častnik zapretil, da ga vrže v preiskovalni zapor. In res, čez par dni ga Se zapro v preiskovalni zapor. Za preiskovalnega sodnika je bil določen dotični častnik, ki je bil to nasilstvo izvršil nad vo-ijakom. Ime tega častnika je Farkaš. (Stje-po Kobasica: »Slovenac?«) Da, Slovenec. (Dr. Kukovec: »To ni nikako nasilstvo.«) 20 dni je bil vojak v zaporu. Šele, ko smo vložili interpelacijo, je prišla preiskava in vojak je bil puščen na prosto. Toda istočasno, ko je bil izpuščen, mu je častnik Farkaš zagrozil, da pride pred vojno sodišče.
Gospodje! MI bi samo radi vedeli razlog, zakaj se je tako postopalo s tem vojakom. Ali ne diši to po strankarstvu v
armadi? Ali ni to nasilje, izvršeno nad vojakom radi tega, ker je častnik videl, da vojak bere Domoljub? Ali ni častnik za-sramoval vojaka radi njegovega prepričanja, radi tega, ker je bil vojak v orlovski organizaciji? (Milan Pribičevič: »U vojsci ne smiju se Citati ni naši partizanjski listo-vi, pa naravno takodjer ni Vaši.«) Gospod Pribičevič, gospod vojni minister pravi, da je vojalcom dovoljeno čitati časopise.
V moravski diviziji se je prepovedalo vojakom brati Domoljuba z razlogom, češ da hujska proti vojski. Gospodje! Jaz imam pri rokah ono številko Domoljuba, radi katere je vojna komanda vojakom ta list prepovedala. Vtej številki je objavljeno vojaško pismo. Da pa bodete vedeli, gospodje, kak »protidržavni« članek je prinesel ta patriotični list, bo prav, da Vam ta članek preberem, da se bodete sami prepričali, da se tukaj godi nasilje in da vlada v naši armadi strankarstvo. Ta čla-' nek se glasi takole:
»Vojaško pismo. Dovoli, dragi Domoljub, skromen prostorček tudi nam slovenskim vojakom, ki služimo tukaj v ...
...... Najprej pošiljamo pozdrave vsem
Slovencem in Slovenkam ter bratom Orlom iz Št. Vida, Višnje gore, Trebnjega, Šmart-na i. t. d. Pri nas še ni zaspala naša orlovska ideja in ne bo, čeprav nam vsiljujejo bolj Sokola. Zelo marljivo prebiramo Mladost in Domoljuba, četudi bolj na skrivaj,
ker se jim zdi za nas nevaren list. —---
Gospode poslance prosimo, da naj še nadalje nastopajo, da nam priborijo še svobodo v verskem oziru. — Godi se pa nam tako, kakor se godi v današnjem času vojakom. Če bi opisali naše življenje bi bilo gotovo preveč, bi kričali, da smo zopet protidržavni element. Vprašamo samo one gospode, ki so nam obetali ob času volitev svobodo in nebesa, če je to svoboda za nas Slovence? — Končno kličemo bratom Orlom, da krepko poživljajte naše odseke in naša društva« i. t. d.
To je bil torej razlog, da se je vojakom prepovedal list Domoljub, tako da nimajo sedaj naši fantje nikalce zveze s svojo domovino in svojo hišo, kar je že iz etičnih razlogov potrebno. Vrhtega se mora pustiti vojakom brati Domoljub tudi radi tega, ker jim je dovoljeno brati druge
časopise. Domoljub je našim fantom najljubši; saj so ga navajeni že iz rojstna hiše, ker se nahaja ta list skoro v vsaki slovenski hiši. (Ugovori od strani poslancev Demokratske in Samostojne stranke. Dolgotrajen nemir. — Stjepo Kobasica; »Ne damo da nam trujete vojskuk — Predsednik zvoni: »Molim, gospodo, da se smicite i izvolite na svoja mesta!«)
Čudim se, gospodje poslanci, da se tako razburjate. Radi tega bi se ne bilo treba razburjati. Vprašanje je samo, ali ima častnik pravico, da nastopa tako nasilno, kakor je postopal proti temu vojaku?, Nasilja ne dopušča vojni zakon nikomur. Ako ima vojna uprava kaj proti časopisjuj naj ga zabrani! Seveda pa mora zabraniti vse časopisje, ne pa samo časopisje ene stranke. Kdor pa trdi, da naše časopisja ruje proti armadi in da je protidržavno, ta našega časopisja ne pozna. Vložil pa sem to interpelacijo v prvi vrsti radi nasilstva, katero se je izvršilo nad omenjenim vojakom. (Nikodije Miletič: Time ne činite ni malo usluge ni vojsci ni državi.«) Gospod Miletič, če se tako postopa, ni to pametno ni za državo ni za vojsko.
Gospodje! Zadnje čase sem dobil še več pritožb, katerih pa v podrobnosti ne bom navajal. Jaz bi le prosil gospoda ministra, ki je danes tu navzoč, naj obrne vso svojo pozornost na troje: 1. da se taki nasilni slučaji ne bodo več dogajali in če ima vojna uprava kaj proti časopisom, naj jih prepove. 2. Naj pazi gospod minister, da se bo v armadi bolj gledalo na čistočo, na katero se celo malo pazi posebno v južnih delih naše države, to je v Negotinu, Nišu, Debru i. t. d. V odgovoru na mojo predzadnjo interpelacijo mi je gospod minister sam priznal, da imajo vojaki v Nišu uši. Kot razlog je navedel: dotični podjetnik, ki je imel izvršiti uničenje uši z aparatom, ni izvršil svoje obveze in vojaška uprava je oddala to delo drugemu, da je začel upostavljati snago, kar seveda je bilo že zadnji čas. Prosil bi gospoda ministra, da posveti že iz zdravstvenih ozirov največjo pozornost snagi v vojski.
3. Naši vojaki se tudi pritožujejo glede menažc. O tem sem se razgovarjal pred nedavnim časom z nekim častnikom iz južnih krajev. Ta mi je povedal, da daje
V1
vojaška uprave višje instance dovolj sred stev za prehrano naše armade, da se pa na poti od najvišje vojne uprave do navadnega vojaka mnogo izgubi, tako da vojak ne dobi toliko, kolikor je odrejeno od vojnega ministra. Tudi v tem oziru bi prosil gospoda vojnega ministra, da obrne svojo pozornost na prehrano naše armade
Omenjeni častnik mi je tudi povedal, da ko je on prevzel pri svojem moštvu za nekaj časa prehrano, se je prepričal, da je od vojnega ministrstva določenega popolnoma dovolj za prehrano vojakov. Ko je on vodil kuhinjo, so se njegovi vojaki izrazili: Ce bi bilo vedno tako, da bi dobili toliko menaže, pa bi bili gospodje.« Kakor se ka-fe, bo torej treba samo večje kontrole od strani gospoda vojnega minitra.
Kakor je vsem znano, bolehajo naši vojaki v južnih krajih zelo močno zaradi podnebja, katerega niso vajeni, dalje radi ta-mošnje vode, ki jim tudi ne prija. Iz teh vzrokov vojaki v velikem številu obolevajo ln mnogo jih tndi pomrje. V interesu države same in moštva bi bilo, da bi naši vojaki smeli vršiti svojo vojaško dolžnost v domačem kraju, če pa že ne ravno doma, pa vsaj kje bliže svoje domovine. S tem bi država tudi prihranila mnogo prevoznih stroškov.
V	interesu države je, da ima država kolikor mogoče mnogo krepkega in zdravega moštva.
Priznati moramo sicer, da se je v naši armadi že marsikaj izboljšalo. Pri vseh interpelacijah, ki jih vlagamo na gospoda vojnega ministra, imamo pred očmi samo ta namen, da se čimpreje izboljšajo razmere v naši armadi, tako da bodo vojaki zadovoljni. Kajti zadovoljna armada bo tudi močna in močna armada bo najboljša obramba naše države.
Vložili smo torej interpelacijo samo v Interesu dobre stvari same. Ne smete, go-ipodje poslanci, smatrati vsake interpelacije, ki jo vložimo na vojnega ministra radi nerednosti v armadi, tako, kakor da hočemo škodovati. Nasprotno 1 Mi hočemo, gospodje, le koristiti. To je naša želja in mi bi bili samo veseli, ako bi nam teh interpelacij ne bilo treba vlagati. Mi bi le želeli, da bi se čimprej odpravile vse nerednosti. S tem bi nam bilo prihranjenega mnogo dela, posebno nam poslancem iz Slovenije. (Dr. Kukovec: Toda take interpelacije in notice v časopisju izzivajo vojaške upore.) fToda pri Slovencih gotovo ne, naše časopisje gotovo ne izziva uporov. (Dr. Kukovec: Slučaj Plevi je! Prečital Vam bom pozneje, kako piše Vaše časopisje!) Gospod minister Kukovec, kar se tiče vojaškega upora v Plevljah, je treba stvar natanko preiskati. Vi sami ne veste, kaj je dalo povod za upor: ali je dala povod agitacija, ali slabe razmere v armadi, katere tam vladajo? (Milan Pribičevič: To so posledice agitacije.) Vi vedno tako govorite, ker vam je vse protidržavno, kar ni iz vašega tabora.
Mi bi prosili gospoda ministra vojne in mornarice, da upošteva naše interpelacije in da vsak slučaj, ki ga navajamo, strogo preišče. Samo na ta način bomo napravili
V	kratkem času red v naši armadi, da ne bodo več mogoči taki slučaji, kakor se še vedno dogajajo. Ako bo gospod vojni minister strogo nastopil pri vseh navedenih slu-
2l
čajih, potem smo prepričani, da se bodo v najkrajšem času odpravile vse nerednosti v armadi, kar mi iskreno želimo in kar smo želeli že davno. Ker pa vidimo, da se nerednosti še vedno dogajajo, ne bomo odnehali, dokler se krivice iz naše armade ne odpravijo popolnoma. (Odobravanje in ploskanje na desnici.)
Stavim sledeči predlog na dnevni red :
Narodna skupščina stavlja ministru vojne in mornarice v dolžnost, da energično zabrani vsako surovo postopanje z vojaki in da ne vrši cenzure nad časopisi, ki so že cenzurirani od civilnih oblasti ter s tem preide na dnevni red.
Za olajšavo vojaških oprostitev.
Naši poslanci se stalno trudijo, da bi ljudstvu olajšali najtežji davek — vojaško dolžnost. Poslanec Škulj je ravno te dni stavil na vojnega ministra več predlogov in zahtev, kako naj bi se olajšal vojni zakon in sicer:
1. Danes obstoji zakon, po katerem more oče ali mati svojega sina od službe v kadru le takrat oprostiti, če poleg drugih pogojev ne plača več nego 20 Din direktnega davka. To pa nič ni, ker 20 Din danes že plača oni, ki premore le golo bajto. Poslanec je zahteval 160 Din, kar je tudi malo, a vsaj to naj bi se sprejelo.
2. Najtrša pa je ona določba za oprostitev od službe v kadru, ki zahteva, da se
za one člane družine, ki so odpravljeni od hiše, mora sodnijsko dokazati, da so že pred petimi leti bili izplačani iz domačije To je lahko za Srbijo, kjer po kmetih žive v zadrugah, ki štejejo često nad 25 članov a težko je za Slovenijo, kjer je polno ta! kih slučajev, da je šel sin v Ameriko, denar za rajžo je po navadi izplačana dota, kar pa se navadno ne da sodnijsko zapisa-ti. Je polno družin, čijih sinovi so poženje-ni v Ameriki, imajo že svoje družine, a navzlic temu se še štejejo v družino, ko gre za oprostitev sina od vojaške službe. Poslanec je zahteval, da se zakon spremeni v toliko, da vsi oni sinovi, ki so v Ameriki ali sploh od hiše odšli in imajo svoje družine, ne vpoštevajo. Jednako tudi oni ne, ki so v Ameriki, pa nič ne pošiljajo podpore starišem kot tudi oni, ki so v službi, a se ne zmenijo za domačo hišo. Če ta predlog uspe, bo naenkrat dve tretjini prošenj ugodno rešenih, posebno iz Slovenije.
3.	Pred 14 dnevi je izšla vojaška na-redba, da se vse prošnje za polajšanje vojaške službe, oslobodijo kolkov, samo Slovenija in Dalmacija nimata teh ugodnosti. — Poslanec je zahteval, da se ta krivica Sloveniji in Dalmaciji takoj odstrani!
4.	Da se zopet odpro vojaški dopusti za pomladna poljska dela in posebno za košnjo.
Treba bi bilo še marsikaj spremembe v vojaških zakonih, to je gotovo, a to se bo zgodilo, ko se bo sestavljal nov vojaški zakon. Za naše kmetske razmere bi bilo zelo važno, da se ugodi neštetim zahtevam.
Gospodarski obzornik.
m
Pozor na kužne bolezni!
(Dalje.)
3. Rdečica pri prašičih.
Prašičereja je gotovo najbolj dobičkonosna panoga živinoreje; prašič hitro raste in se zredi z razmeroma majhnimi stroški in manjšim trudom, ter je zgodaj zrel za porabo ali prodajo. Ravno vsled tega si je pa mogoče z rejo prašičev kaj prislužiti, seveda le če je sreča pri reji. Sreče pa dostikrat ni, ker ogroža prašiče mnogo opasnih bolezni, ki napravljajo občutno škodo. Te bolezni pa nastopajo tem hujše, čim plemenitejše in finejše pasme so prašiči in čim manj so utrjeni vsled vzrejevanja v svinjakih in premalo gibanja na prostem; malo utrjene živali so za bolezen občutljivejše in jo preneso težko. K najnevarnejšim prašičjim boleznim v naših krajih prištevamo rdečico«, kateri pravijo ljudje kratko »ta rdeča«. Rdečica je zelo nalezljiva in prehaja od prašiča na prašiča. Če se pojavi enkrat v kakem kraju, potem je gotovo, da se bo pojavljala tam pogosto in da se bo razširjala od hiše do hiše. Rdečico povzroča kužna snov, v .kateri so zelo majhne glivice (bacili), ki povzročajo to bolezen in ki prehajajo na različne načine od živali na žival. Navadno zaide v žival kužna snQv s krmo ali pa s pijačo; v krmo pa pride kužna snov, ako
pride v dotiko s krvjo ali odpadki obolelih, zaklanih ali poginjenih prašičev. Rdečico, pa tudi druge kužne bolezni, prinašajo pogosto tuji ljudje, kakor živinski trgovci, mesarji, rezarji itd., posebno če so premalo snažni in hodijo z neosnaženi-mi rokami, orodjem, obleko, posebno pa čevlji od hiše do hiše. Kadar se okuži en prašič, se pa prenese bolezen prav hitro in lahko na prašiče v bližini, tako da obo-le dostikrat kar po vrsti v istem svinjaku ali pa tudi v istem kraju. Prašič oboli na rdečici 3 ali 4 dni potem, ko je dobil v se kužno snov. Oboleli prašič dobi visoko vročino, neha jesti in je zelo zmučen. Drugi dan dobi po trebuhu, vratu, ušesih ali na stegnu rdeče lise, ki postanejo pozneje temnejše in so včasih čisto temno-modre; žival peša vedno bolj, se žariva v steljo, ter pogine dostikrat že v 12 urah in le redkokdaj traja bolezen dalj časa kot tri dni. Le malokatera žival ozdravi in če že ozdravi sama ali pa s pomočjo navadnih zdravil, vendar ni nikdar več popolnoma zdrava in ne uspeva. — Proti rdečici so j se priporočala razna zdravila, toda nobeno se ni obneslo in danes je dognano, da je mogoče rdečico zabraniti in pa tudi ozdraviti edino-le s cepljenjem. Zaradi tega Je | potrebno, da se v krajih, kjer se pojavlja rdečica, cepijo vsi prašiči in sicer že v me; secu majniku in juniju, torej še poprejt predno rdečica močno nastopi; res je, da
, g Izplačilo 20 odstotnih priznani«. Poslanec Jugoslovanskega kluba dr. Dulibič ie sprožil v finančnem odboru vprašanje glede izplačevanja 20 odstotnih priznanic povodom žigosanja kronskih bankovcev. Za to izplačevanje je predvidenih 25 milijonov dinarjev, toda le za vsote pod 1000 kron. je odgovoril zastopnik finančnega ministrstva, da bo za to predložen poseben zakon. Nadalje so razpravljali o izplačevanju kuponov deželnih obligacij v Dalmaciji ih Sloveniji. Za to izplačevanje je predvideno 200.000 kron za Dalmacijo in 1 milijon K za Slovenijo. — Če bo res kar je trdil zastopnik finančnega ministrstva. 1 g Odreti nas hočejo ali 100 milijonsko državno posojilo. Vladne stranke nameravajo najeti za državo posojilo 100 milijonov dolarjev. Dotičnaameriška družba (konzorcij) pa je postavira še sledeče oderuške zahteve: 1. Da bo imel ta konzorcij, dokler traja njegova koncesija, ob železnicah, ki jih bo gradil, izključno pravico do izrabljanja gozdov, rudnikov in vodnih sil. 2. Da ne sme naša država v območju teh železnic za dobo trajanja koncesije, ničesar podvze-ti, kar bi škodilo konzorciju in njegovemu izrabljanju. . 3. Da se temu ameriškemu konzorciju prizna pravica do za 10 odstotkov višjih tarifov, kakor jih imajo državne železnice. — Naši preljubi zavezniki, pa naj bodo Amerikanci, Angleži ali Francozi -o Lahih, ki so po mnenju vlade naši najbolj-! ši prijatelji in zavezniki niti ne govorimo -nas hočejo izžeti kot limono, potem pa vreči na gnojišče.
CENE.
obole prašiči za rdečico lahko v vseh letnih časih, toda znano je tudi, da razsaja ta bolezen najbolj v vročih poletnih mese-cilj. — Da se doseže namen cepljenja, je treba pred vsem,da se cepijo vsi prašiči istega dvorca; izvzeti se smejo le visoke breje svinje, te pa zato, ker bi se pri cepljenju lahko preveč razburile in bi vsled tega prezgodaj vrgle. Popolnoma zdravi prašiči se cepijo na ta način, da se jim vbrizga pod kožo, navadno za ušesi ali pa na notranji strani stegna sirotka (serum) in pa kultura rdečice, s čimer se doseže varnost pred rdečico za približno 6 mesecev, kar navadno pri nas zadostuje; ako se hoče doseči dalj časa trajajoča varnost, cepi se čez kakih 10 dni še enkrat s kulturo. Cepljenje ni tako enostavno, kakor bi se to zdelo marsikomu na prvi pogled. Živinozdravnik, ki cepi, mora pred vsem skrbeti za to, da je cepilno orodje, t. j. brizgalka s cevmi in iglami popolnoma v redu in zadostno razkužena; pregledati se mora serum in paziti na to, če se ni morda pokvaril in kulturo, če ni prestara; kul-tuia se drži namreč le kratek čas, za vsakega posameznega prašiča mora odmeriti z czij om na stanje in težo prašiča, natančno potrebno množino cepiva in paziti mora tudi na to, da pride cepivo res v živalsko telo v zadostni množini in se ne razgubi kako drugače. Prav posebno mora pa paziti, če ne boleha prašič za kako drugo boleznijo (n. pr. svinjsko kugo), ker v tem primeru bi se moralo cepiti drugače. V lastno gospodarjevo korist je in nujno potrebno, da pove živinozdravniku, če niso
JjfSK.iS? ^T.^ff	g Ljubljanski trg. Ker je ostal prost
se vaTvi z usDelwm°tudi takrat kadS	žit« živ™ >amo gev Jugoslaviji,
se ie že nokazala rdečici v svtiaku ven- se ie osredotočila inozemska kupčija na se je ze pokazala rdecica v svinjaku, ven- Jug0sIavi]0 vsled tega -e nastaio že sedaj
dar se pa sme takrat cepiti samo s sirot-	6 ., J '. , fa , .J . J
ko (serumom), ki pa da varnost le za tri	P?™njkanje zrelega blaga in so se cene
do štiri tedne; po preteku tega časa je	hitro dvignile. Na domačem trgu se kažejo
treba ponovno cepitL - Tudi že bolne	neprijetne pos edice. Nakup dobre goveje
nrašiČB se norrostokrat reši in nonolnoma Zlvme Slln0 tezaven" Cene govejemu me-prasice se pogostokrat resi m popolnoma	gibljejo med 44 in 66 K za 1 kg po
ozdravi s tem, da se jim vcepi večje mno- , , 5.. , „	.... ±
žine seruma- seveda bo Da rešitev le ta- kakovosti. Glede mesa cenejših vrst se po-
krat mogoča' ako ima bolni Drašič še Dre-	P°g°sto nedostatki glede kakovosti
krat mogoča, ako ima Do ni prasic se pre- . snažnosti blaga. Cena debelim hrvaš-
cej zivljenske moči m ni preveč oslabel; .. gie *	dvimila vsled
popolnoma oslabeli živali ne more ceplje- X£~ nakupa »e BjjE
ni6 J vlTfteSSraSf da St "aeno že P^anjkPuje zrelega blaga Jpo d/
jfsxx>e »M r0vikczn
škodami vsled rdečice, ako bodo poskr- se . dražfj/na 110 K mešano blago in bel za to, da bodo prašiči pravočasno 12QJ /riba in sal; enako se je ^^
epijem. cena mastj _ Ostalega blaga na trgu ne Gospodarska obvestila. primanjkuje, glede cen ni bistvenih spre-_ j memb. DKNAH. g Mariborski trg. Mladi prašiči 5 do 6 Vrednost tujega denarja.	, tednov stari 400 do 600 K, 7 do 8 tednov
l.maja 5.maja 8. maja ! stari 600 do 900 K, 3 do 4 mesece stari Denar „ ' '	i 1000 do 1100 K, 4 do 6 mesecev stari 1300
K v K v " v I do 1400 K, 8 do 10 mesecev stari 1500 do ameriški dolar	-- 264 — 268 - ; 1600 K. Pol pitane zaklane svinje za 1 kg
Ceškoldovask^krona - —	1 M	1 it	' 65 J, Plemenske svinje stare r leto.komad
angleški funt	------; 2000 do 2100 K. Kozliči komad 220 K.
francoski frank	----24 40 --j g Draginja. V Celju prodajajo goveje
Italijanska lira	----14 34	14 40	,	80 K kg Zagorju pa po 40 K.
bolgarski lev	------* j	i-i i
carski rubel	------Čudna razlika!
grška drahma	------i g Cena žitu na borzi v Novem Sadu.
nemška marka	--1 -	1 — Pšenica (78 kg) 1640 K, bački ječmen (63
Švicarski' frank	Z I	Z Z	1 88	i do 64 k*) 1200 K, bački ozir. sremski oves
poljska marka	____Z _	j 1170 K, koruza 1125 K, moka št. 0 2080 K,
mažarska krom	--- *	—. — *	1 svinjska mast 8400 K.
g Lesne cene v Italiji. V Trstu so cene za les, ki se izvaža v Italijo, sledeče: Jel-kina debla 175 do 210 lir za kubični meter, deske iz jelke 280 do 320 lir in sicer za prvovrstno kakovost, za drugovrstno 180 do 200 lir, mecesnova debla 220 do 245, me« cesnove deske sortirane 355 do 395, topo-lova debla 120 do 135 lir, deske iz topolo-vine 235 do 275, deske bukov les 310 do 375 lir, bukove deske za pohištvo 395 do 445, hrastove deske 795 do 950, deske iz orehovega lesa 600 do 1185 lir, deske iz kostanjevega lesa 300 do 320 lir za kubični meter.
DAVKI.
g Zvišane naklade na vino v Ljubljani.
Pokrajinska uprava za Slovenijo je mestni občini ljubljanski dovolila, da sme zaradi kritja občinskih potrebščin z veljavnostjo od 15. marca 1922 do dne 31. decembra 1922 pobirati zvišano naklado na vino, in sicer: na vino v sodih po 400 K od hI, na vino v steklenicah po 10 K od vsake steklenice in na penino po 80 K od vsake steklenice.
g Naknadno zatrošarinjenje žganja, skuhanega trošarine prosto za domačo potrebo. Kdor mora oddati izvesten del žganja, ki ga je skuhal trošarine prosto za domačo potrebo, lastniku žgalne priprave kot plačilo zato, ker mu je posodil kotel, mor* po določilih točke 78 čl. 116 trošarinskeg« pravilnika predhodno prijaviti pri pristojnemu odelku finančne kontrole in plačati odpadajočo trošarino. Prijava se mora vložiti pismeno (na navadnem papirju). V njej je navesti, koliko litrov žganja se bo lastniku žgalne priprave oddalo. Izrecno se pov* darja, da mora vložiti prijavo in plačati tro« šarino tisti, ki je žganje proizvedel in od« dal, in ne oni, komur se je žganje oddalo. Ker se mora vložiti prijava in vplačati trošarina vnaprej, ko se še ne ve, kolika b« dejanska jakost izdelanega žganja, se vzame po odredbi generalne direkcije posrednih davkov za podlago odmere trošarinal povprečna jakost tega žganja s 25 odstotki. Za vsak liter žganja, ki se da lastniku žgalne priprave kot plačilo za posoditev kotla, se plača torej ne glede na dejansko alko-holnost oddanega žganja do 31. maja 1922 po 3 Din 75 par, a izza 1. junija 1922 po 5 Din trošarine Za žganje, ki se je skuhalo trošarine prosto za domačo potrebo a se potem proda, to določilo ne velja, zato se mora plačati trošarina za to žganje vednol le po dejanski jakosti.
g Proračun vojnega ministra. V finančnem odboru so razpravljali o proračunu za vojno ministrstvo. Proračun znaša ravno ravno toliko kakor je bilo predvideno s početka. Številke proračuna so samo navidezno nižje, ker so stroške za žendarme-rijo prenesli na drugo postavko. Opozicija je proračun ostro kritizirala, ker je popolnoma neopravičeno, da se potroši toliko denarja v svrhe, ki ničesar ne neso. V imenu zemljoradnikov je govoril poslanec La-zič, za socialiste Divac, za Jugoslovanski klub pa sta govorila posl. Ž e b o t in dr. D u 1 i b i c. Med govoroma posl. Laziča in Žebota je prišlo do ostrih nastopov, v katere je posegel tudi general Vasic. Poslanec Zebot je v svojem govoru naglašal, da za bolnišnice vlada nima denarja, a za aiv
mado trosi milijarde. Železničarje postavlja vlada na ulico, uradniki so lačni, invalidom skrajšuje vlada podpore, a stroški za armado postajajo vedno večji, čeprav .vse ljudstvo zahteva, naj se zniža število stalne armade. Na ta način bi se dalo prihraniti na stotine milijonov. Poslanec Ž e-b o t je dalje zahteval, naj služijo hrvatski in slovenski vojaki doma in priporoča pri .vojaških dobavah največjo varčnost namesto sedanje neverjetne korupcije. Govornik graja veliko število razkošnih avtomobilov v armadi, ki služijo samo zasebnim zabavam oficirjev. — Redni izdatki znaša jo 1029 milijonov, 420 tisoč 239 dinarjev, izredni pa 459 milijonov 136 tisoč 413 dinarjev.
ŽIVINA.
g Dovoljen uvo« žive živine v Italijo. Kmetijsko ministrstvo je prejelo iz Rima uradno poročilo, da je preko Rakeka zopet odprt promet žive živine po železnici, če je ta živina namenjena za klavnice v Tu-rinu, Milanu, Tridentu, Trstu, Benetkah, Genovi, Florenci, Neaplu in Rimu.
g Živinska kuga v Kuni uniji in Ma-žarski je pričela v zadnjih tednih razsajati ter je napravila milijonsko škodo. Uvoz živine iz Mažarske in Rumunije v našo državo je začasno prepovedan.
ZADRUŽNIŠTVO.
g Predlogi Zadružne konfederacije. Z oziroin na program genovske konference predlaga in utemeljuje Mednarodna zadružna konfederacija sledeče: Utrditev evropskega miru; zaupanje med narodi; ureditev denarnega prometa in emisijskih bank; ureditev javnih financ, izmenjave blaga, prevozov; organizacijo kredita; gospodarsko obnovo Rusije; blagovno izmenjavo med zadrugami v mednarodnem okviru. Spomenica se končuje: Te želje izraža Mednarodna zadružna konfederacija v trenutku, ko se delegacije narodov in držav shajajo na konferenco. Priporoča jih kar najtopleje vsem zadružnim voditeljem, kakor tudi vsem zastopnikom mednarodnega krščansko-socialnega zadružnega in strokovnega gibanja v raznih komisijah in delegacijah genovske konference. — Kot vodilni odbor Mednarodne zadružne konfederacije so podpisani na spomenici: Lanzerotta, Chiri (Italija), Jung (Švica), Pezen (Francija), Monedero y Martin (Španija), dr. Basaj (Jugoslavija, Zadružna zveza v Ljubljani), De Bernžt (Ogrsko, Cortis, tajnik.
PROMET.
g Nove poštne pristojbine za inozemstvo. S 1. majem so stopile v veljavo nove poštne pristojbine za inozemstvo. Plača se sedaj za pisma do 20 g 2 Din, preko 20 g za vsakih 20 g po 1 Din, za navadne do-Pismce 1 Din, za dopisnice z odgovorom 2 Din, za tiskovine za vsakih 50 g -iO par, najmanj pa 80 par, za vzorce za vsakih 50 g 40 par, najmaj 80 par, za tiskovine
za slepce za vsakih 500 g 20 par__Taksa
za priporočea pisma znaša 2 dinarja
g Dobava vagonov iz Nemčije. Na potu iz Nemčije je 1200 tovornih vagonov, ki jih dobimo na račun vojne odškodnine. Da bi ti vagoni čimprej prispeli, je prometno mi-6l
nistrstvo sklenilo, 15 iz Mažarske dobljenih lokomotiv poslati v Zagreb v svrho lažjega prevoza vagonov.
g Kanal Donava - Solun. Iz Belgrada poročajo, da obstoji načrt, zgraditi kanal, ki bi vezal Donavo s Solunom. Kanal bi bil dolg 600 km. Po njem bi mogle voziti ladje, ki ne nosijo več bremena kot 100 ton. Zgradbo kanala bodo najbrže finan cirali ameriški kapitalisti.
RAZNO.
g Prvi plemenski sejm za bike se je vršil dne 19. aprila v Št. Jurju ob južni železnici. Prignali so 38 bikov. Cene so se ravnale po kakovosti in pokoljenju. Najvišja kupna cena je bila 15 tisoč 600 K, najnižja pa 7.500 K. To prireditev, ki je prva v Sloveniji, je obiskalo veliko kupcev iz vseh okrajev, kjer se redi pšenično — sivo govedo.
g Stanje hmeljskili nasadov v Savinjski dolini. Iz Žalca poročajo: Skrajno neugodno vreme meseca marca in aprila je izdatno ovirala vsa dela v hmeljiščih. Le s skrajno silo se je izvršila rez in postavljenje drogov še ni končano. V obče se lahko reče, da je rastlinska korenika dobro pre-zimila; pri odkopavanju so se letos našli že izgotovljeni eksemplari hmeljskega ke-bra, kar je izvanredno hitro; morda je to dejstvo povzročila lanska suša. Kupčija počiva popolnoma; le nekaj zanimanja za stari hmelj je bilo nekaj te dni.
g Občni zbor Zadružne gospodarsko banke se bo vršil 18. t. m.
g Sestanek dolenjskih in bizeljskih vinogradnikov se je vršil dne 6. t. m. v Brežicah. Sklepalo se je med drugim o skupni udeležbi na letošnjem vinskem sejmu v Ljubljani v dneh 2. do 11. septembra.
d Minister Pucelj se razen na vole razume tudi na tombolo. Izšla je okrožnica, da se morajo za vse lombole, ki jih name-avajo prirediti društva, vložiti posebne prošnje in sicer en mesec pred prireditvi-,o ministru za kmetijstvo.
g Kmetijske zbornice. Iz Belgrada poročajo, da je izdelan načrt za nove kmetijske zbornice. Načrt pošljejo vsem gospodarskim organizacijam in zadružnim zvezam v proučitev.
Politične.
p Glede izvedbe rapalske pogodbe so
še vedno pogajanja med našo in italijansko vlado in se je v glavnem baje že dosegel sporazum. Za nas in Hrvate glihajo Italijani in Srbi. Blagor nam.
p Nesramnost, da ga ji ni para. Ruskemu zastopniku Cičerinu so razne evropske države — med temi seveda tudi naša — očitale, da ruska vlada zatira Georgijo. Nato je čičerin odgovoril, naj evropske države pred lastnim pragom najprvo pometajo in je med drugimi navedel tudi Jugoslavijo, kako postopa s svojimi narodi. Odgovor je bil dober in — zaslužen. Gospod Kumanudi, naš finančni minister,
ki se na zu»anjo politiko toliko razume kot na naše finance, je pa nato odgovoril Cičerinu — z lažmi, kakor zna samo bel, grajski minister. Rekel je, da je centrali! stično ustavo sprejela »velika večina tiaro! da« in iz vsega odgovora zveni, da se v Jugoslaviji vsi narodi same zadovoljnosti cede. — No seveda, Cičerin ni star tri leta in bolj pozna naše razmere kot g. Kumanudi. —
p Zakona o razdelitvi države kralj nj hotel podpisati, dasi ga je vlada že preje objaviJa v »Službenih Novinah«. Kralj je zahteval, da se mora ta zakon skleniti spo-razumno z vsemi strankami.	*
p Velika antanta pred razpadom. An-glija in Francija sta se resno sprli na genovski konferenci. Obe bi radi zasužnjili Rusijo, a vsaka na svoj način. In nobena ne odneha. Sedaj je izjavil Lojd Žorš, da bo Anglija iskala drugih zvez. S tem je sila, ki se je zdela pred tremi leti še vse-mogčna in komandirala ves svet, razbita. Tako mine slava tega sveta. Svetovna politika začenja hoditi drugo pot. V ospredje stopa Rusija in z njo Nemči.a. Amerika bo kmalu pri njima. Jugoslavija se trmasto drži potapljajoče Francije.
p Na genovski konferenci evropski voz vedno bolj škriplje in zdi se, da bo kmalu obstal. Zapadni kapitalisti hočejo Rusijo in Nemčijo ukleniti in ju potem do golega izropati, te dve se pa ne pustita. In tako je konferenca na tem, da se od-godi — to se pravi: veliko gromenja, pa malo dežja, kar smo v Domoljubu že pwd dvema mesecama povedali.
p Samostojni brez glave! Iz vrst po- ^ slancev Kmetske zveze se nam piše: Velika zmešnjava se zadnji čas kaže v glavah poslancev Samostojne kmečke stranke. Lastnemu glasilu že sami več ne verujejo. Svoje glavne članke poslanci te stranke objavljajo v drugih časopisih, v »Slovenskem Narodu«, »Jugoslaviji«, »Trgovskem listu« itd, Sami vidijo, da so svojo politiko tako zavo-žili, da se že za njihov list nobeden več ne zmeni in zato morajo objavljati svoje članke v drugih listih. — Kdor je čital vse te članke, Mermoljeve, Drofenikove in druge, je takoj na prvi pogled razvidel iz njih, < zveni iz vseh teh člankov ena sama velika bolest in opravičevanje njihove zavožena politike Sedaj sami ne vedo, kaj bi začeli. Begajo sem in tja, pa ne vedo izhoda iz blamaže, katere so sami krivi. Pričeli so se jeziti nad poslanci SLS, posebno še nad poslanci Kmetske zveze, kakor da bi bili oni krivi njihove polomije. V svoji jezi so samostojneži zadnji čas pisali poslancem K. Z. več pisem, poslancu Brodarju za sporazum, drugim pa poučevalna ali grozilna pisma, Posebno Mrmolja je živahen v pisanju takih pisem. Zadnjega je pisal poslancu Ro-' škarju, v katerem ga poučuje o krščanski \ ljubezni. — Razumljivo je, da se poslanci Kmetske zveze smejijo takim samostojnim bedarijam, ker dobro vedo, kje da jih čevelj žuli.
Domače novice.
d Tudi katoliški shod! Lani smo imeli več katoliških shodov po deželi. Lepi so bili, zato jih bomo letos zopet imeli. Bin-koštni pondeljekpa bo v Ljubljani shod, ki tudi zasluži ime katoliški shod — P°
vsej pravici — vendar bo malo drugačen, kakor so navadni katoliški shodi. Na shod bodo imeli dostop samo moški. To bo sbod vsled vseh slovenskih mladeniških in moških Marijinih družb. Obenem pa shod vsega vernega moštva. Najboljši cerkveni govorniki bodo govorili o najbolj perečih verskih in dušnih vprašanjih sedanjega časa. To bo torej katoliški shod v najbolj pravem pomenu. Verni katoliški mladeniči in možje, pripravite se, da pridete I
d Katoliški sliod v Kostanjevici. 28. maja 1922. Vrsto katoliških shodov v Sloveniji ot"ori letos lesltovška dekanija. — V cvetočem maju — 6. povelikonočno nedeljo — se ljudstvo krške doline in okolice zbere pri priljubljeni božjepotni cerkvi M. B Dobrega sveta nad Kostanjevico, da počasti majniško Kraljico, javno izrazi vdanost Stvarniku in njegovi Materi, poudari svoje zahteve glede na krščansko življenje ter si začrta pota za bodočnost. Ob 8. uri se prične sprevod iz Kostanjevice. Sv. maša in zborovanje bo na prostem pred cerkvijo. Zanimanje za shod je v okraju čedalje večje. Obeta se obilna udeležba.
d Jugoslovanski škofje so poslali vladi in kralju obširno spomenico, v kateri navajajo vse krivice, ki se godijo katoliški cerkvi v Jugoslaviji. Obširneje prinesemo vsebino spomenice prihodnjič.
d Kaj bi bili lahko Slovani? Če bi bili Slovani pametni in složni, bi bili Slovani lahko gospodarji v Evropi. Tako smo pa kljub prostosti sužnji. Nekdaj sužnji Nemcev, zdaj pa sužnji Francozov in Angležev.
d Šest tisoč milijonov kron bomo dali letos v Jugoslaviji za armado. To je šest milijard. Poldrugo milijardo smo dali samo Slovenci lansko leto za vino in šnops. — Kaj bi se dalo vse s temi svotami doseči 1 d Hvala lepa za breznačelno kulturo, ki jo ponuja »Akademski krožek v Kranju« po Gorenjskem 1 Kulturni delavci, ki stojimo na katoliškem svetovnem in živ-ljenskem nazoru, odklanjamo sodelovanje breznačelnih ali nam sovražnonačelnih akademikov. Za kulturno vzgojo katoliškega ljudstva je breznačelnik toliko sposoben kot slepec za slikarja. V svojo sredo pa vabimo člane Slov. dijaške zveze, ki priznavajo večna, ževotvorna kulturna načela, ki so nam dana od Boga.
Več gorenjskih kulturnih delavcev.
d Vse slovenske bolnišnice ostanejo. Neprestanemu pritisku poslancev Jugoslovanskega kluba se je po večmesečnem boju vendar posrečilo, da so rešili slovenske bolnišnice, ki so visele zadnje mesece v zraku. Dosegli so naši poslanci: 1. da vse bolnice v Sloveniji ostanejo; 2. da se znižajo osebni izdatki, pri čemer se prihrani 4 milijone kron, ki se bodo porabile za zboljšanje hrane; 3. da se je dovolilo za slovenske bolnice v tem letu 40 milijonov več kot je določila vlada. Vse bolnice se z 1. 1923 podržavijo.
d Minister Pucelj. O njem piše 7. t. m. rajšnja »Hrvatska Obrana« sledeče: »Letos razpravlja finančni odbor že tretjič o dvanajstinah. Vsakokrat so prihajali razni ministri pred finančni odbor in zahtevali, da se jim odobre izredni krediti iz famoz-nega 100 milijonskega fonda, kateri pa zna-
ša v resnici nad 300 milijonov dinarjev. Ministri so zahtevali vsote za razne svrhe, za katere v proračunu ni bilo kritja. Samo minister Pucelj se ni niti enkrat oglasil. Kmetski stan pa ima mnogo zahtev, kakor n. pr. kmetske zadruge na Hrvaškem in v Slavoniji, ki so imele svoje centrale v Budimpešti. Potrebne so hitre pomoči. Lanska suša in velike poplave so napravile ljudstvu velikansko škodo, a minister Pucelj se ne gane. On se pač ne more izgovarjati, da ne pozna kmetskih potreb, ker so mu bili doposlani stoteri predlogi kmetijskih organizacij, za katere se pa on ne zmeni. Vladna večina, v kateri se nahaja tudi minister Pucelj, je črtala postavko za kmetijski kredit, a minister Pucelj to trpi in ne stori nobenega koraka, da bi se krivice popravile. V krogu poslancev in v krogu vladnih kmetijskih poslancev prevladuje enoglasno mnenje, da še ni bilo ministra za kmetijstvo, ki bi se tako malo brigal za koristi kmeta, kakor minister Pucelj.« —
d Samostojneži pri koncu. Na Pucljev radovljiški shod so bobnali samostojneži po celi Gorenjski in si zaupno pripovedovali, da bo do 6000 ljudi. In res so jih pripeljali iz Kranja, Škofjeloke, Poljan, Bohinja in iz vseh drugih gorenjskih župnij na shod 150, ki so obkrožili Pucljevo mizo in čakali, da je ljudstvo prišlo iz cerkve, tako, da se je nabralo do 600 oseb. Večina je bila naših. Orožniki so stražili vse dohode, tajni policisti, ki jih je vodil tajni orožnik Stepišnik, so prisluškavali, kaj govore naši ljudje. Pucelj j 3 — napravljen kot najelegantnejši angleški lord — zabavljal. Končno so bile stavljene resolucije, za katere se je dvignilo kakih 100 rok. — Huda je smrt krivičnih.
d Najlepši poročni dar. Kdo ga bo dal? In kakšen je? Najlepši poročni dar bi bil zadovoljno ljudstvo v državi. Gospodje, ki državo vladajo, se pa trudijo na vso moč, da ljudstvo ne more biti zadovoljno. Najlepši poročni dar bi bilo verno, čednostim vdano ljudstvo. Gospodje, ki vladajo državo, pa hite, da bi pregnali vero in čednostno življenje. Najlepši poročni dar bi bilo vladarju zvesto ljudstvo. Vladarjevi pomočniki pa nočejo vedeti, da brez vere ni zvestobe. Najlepši poročni dar bi bila pravičnost in nepodkupljivost gosposke. Razna gospoda se pa trudi, da se razšrja vedno večja krivičnost. Najlepši poročni dar kralju: kdo ga bo dal? Ali je že rojen tisti člavek?
d Grablje so, vil ni. Hranilnici in posojilnici v Tržišču na Dolenjskem je samostojni občinski svet za pošto zaplenil prostore, katere je prejšnjemu najemniku odpovedala z namenom, da se sama vseli v svoje prostore Danes je že 8 mesecev, kar so prostori zaseženi, vendar ni dobila hranilnica niti vinarja najemnine. Zakaj? ker se zdi poštnemu ravnateljstvu v Ljubljani in pa obč. svetu v Tržišču 200 kron mesečno preveč. Na Mirni, kjer je istotako na deželi, plačuje obrtnik 300 kron za eno sobico, to ni preveč; tu pa je celo pritličje, dve sobi, veža, kuhinja, in je še 200 kron mesečno preveč. Po preteku 8 mesecev niso imeli gospodje časa določiti, koliko naj bo najemnine. Ko bi bila hiša last kakega samostojnega trgovca- potem že; tako pa ima vremena. Nima pa vremena davkarija, ki se je hranilnice spomnila z 50 dinarji najemninskega davka. Na Balkanu smo. Svaka sila do vremena — potem se bo najemnina dobila in — pošta selila.
d Pozabljeni smo. Piše se nam: Malokdo se zmeni za nas vojne invalide, a vendar smo
še na svetu, akoravno so nam polomili rok« in noge. Kaj mislijo gospodje v Beogradu, da nam ne dajo za življenje, ali nas hočejo žive pokopati? Zakaj nam ne dajo primernih služb, ki smo še zmožni jih izvrševati? Zakaj vlada nastavlja na vse državne službe Vranglovce, ali ne vidi nas vojnih invalidov, kako hodimo okrog hiš raztrgani in zapuščeni? Ali nismo največ žrtev doprinesli za Jugoslavijo. Ali gospodje ne vedo, da se tako ne vzgajajo dobri državljani? — Vojni invalid A. P.
d Pokrajinski namestnik Hribar pošilja na razne ljudi pisemca, v katerih naznanja, da se pri naslovljencu kmalu oglasi dvorni svetnik z neko prošnjo, katero oa (namestnik) silno priporoča. — Gre za poročno darilo kralju. Mi smo že zadnjič povedali svoje mnenje in svetujemo lju-: dem, naj čakajo na tisti čas, ko bo g. Hribar pošiljal po družinah dvornega svetni« ka, ki bo nabiral prispevke za naše osiro-' tele otročiče in zapuščene vdove, ki so bolj potrebni daril kot kralj.
d 5 milijonov dinarjev je dovolil mini« strski svet našim internirancem v Rusiji; Bogve, v katerih žepih bodo preje izginili ti milijoni, preden pridejo na Rusko.
d V nedeljo, 14. maja bodo po vsej Sltf« veniji zbirali za gladujoče Ruse.
d Prva jugoslovanska vojna ladja J« bila spuščena v morje. Imenuje se »Galeb«.
d Razstava otrok. V Belgradu se vrši te dni razstava otrok v starosti od 1 dd 12 mesecev. Otroci, ki jih bo posebna zdravniška komisija spoznala za najbolj zdrave in najbolj razvite, bodo dobili po« sebne nagrade.
d Westfalski Slovenci pridejo s po« sebnim vlakom 28. t. m. v Slovenijo iti opravijo drugi dan romarsko pobožnost v Rajhenburgu.
d Povišane poštne pristojbine za inozemstvo so stopile s 1. majem v veljavo. Za pisemski promet ostanejo v veljavi še stare določbe.
d Za 10 odstotkov so znižali delavska' mezde na Češkem, ker je vsled vedno boljše valute draginja nekoliko padla.
d Za naš denar. V Sarajevu obstoji srbsko prosvetno društvo, ki je dobilo od vlade lansko leto 2 milijona podpore, letos že poldrug milijon. Pri nas pa komaj univerza životari.
d Kralj Aleksander se je pripeljal ias Pariza na Bled, kjer ostane menda par dni. V Ljubljani ga čaka dvorni vlak, iz Ljubljane se je peljal z večjo družbo v lastnih avtomobilih. Na Bled se je odpeljalo tudi mnogo lovcev — na razne redove. Obilo uspeha!
d Narodna zavednost. Nekdo, ki jo služboval dalj časa v Belgradu, nam je v. večji družbi z vso resnobo dopovedoval, kako narodno zavedna je srbska gospoda v Belgradu. Naj navedem njegovo hvalisa-nje in svoje opazke zraven v oklepajul »Nemščine ti v Belgradu nihče ne govori (ker je ne znajo), ampak francoščino ti belgrajske gospodične govore, da je veselje (kakor nekdaj ljubljanska gospoda nemščino. Samo, da ne govorim domačega jezika, pa da nemščine ne čobram, pa sem narodno zaveden. Živio!), če jih slišiš.« Izvrstno!
d Kmetski mladeniči iz Češke v Sloveniji,
Češka kmetijska družba v Pragi je započela akcijo, ki ima namen, sinove kmetovalcev 1z
Češke ki so kmetijsko že izobraženi, poslati t inozemstvo v prakso in namesto nph sprejeti mlade kmetovalce iz drugih držav na on-dotna kmetijska posestva, laka akcija je za-početa že tudi s Holandsko, Dansko in Italijo. Kmetijska družba za Slovenijo ie prevzela posredovanje pri tej akciji in poživlja vse one kmetovalce, ki žele svoje sinove, na raiše absolvente kmetijskih Sol, poslati na kako posestvo na Češko ter istočasno prevzeti po enega češkega mladeniča v nadomestilo za svo-fega sina in sicer za približno dobo enega leta, da se priglase. Posestniki lahko sprejmejo tudi kmetske sinove iz Češke, ne da bi jih zamenjali za svoje sinove. Stanovanje in hrana mora biti vsakemu zagotovljena. Če se izkaže posebno sposoben in marliiv naj se mu da tudi kaka denarna nagrada. Ti mladeniči se obvežejo vršiti vsako delo v kmetijskem obratu, ravnati se pa mora ž njimi kakor z rodbinskimi udi. Kdor želi zamenjati svojega kmetijsko izobraženega sina s češkim mladeničem, oziroma hoče prevzeti na svoje posestvo takega kmetovalca, naj to takoi javi Kmetijski družbi za Slovenijo, Turjaški trg 3.
d Bosanski kmetski mladeniči v Sloveniji. Pokrajinska uprava za Bosno in Hercegovino namerava poslati do deset kmetskih sinov, ki so dovršili petmesečno zimsko kmetijsko šolo v Livnu in Modriči, na kmetijska posestva v Slovenijo, da se tukaj praktično izuče v kmetijstvu. Ti kmetski mladeniči se morajo obvezati, da bodo vršili vsako delo, ki se jim bo odkazalo, vsled česar bodo nadomestovali dobro delovno moč na posestvu. Kdor želi dobiti takega mladeniča, se naj takoj priglasi pri Kmetijski družbi za Slovenijo, Ljubljana, Turjaški trg 3,
d Kakršno življenje — taka smrt. V Cerkljah na Dolenjskem je bilo 30. aprila žegnanje, na katerega sta došla tudi stara medsebojna sovražnika 19 letni Sokol Ju-rečič s Crešnjic pri Cerkljah in 19 letni Jamnik z Jelše. Oba sta bila znana kot pretepača, umorjeni Sokol Jurečič pa še posebno kot velik nasilnež in preklinjevalec, ki se ga že učiteljica v šoli ni upala vprašati iz strahu, da jo dejanski napade. Že kot 14 letni fant je v gostilni pri Bukovcu z nožem grozil. V cerkev ni hodil, pač pa se je še na usodepolno nedeljo pred cerkvijo tako obnašal, da so se navzoči zgražali. Popoldne se je sestal v gostilni »Beograd« z Jamnikom, s katerim sta se takoj spoprijela. Pripodila sta se iz gostilne, oba sta imela nože, končno je Jamnik Jurečiča zabodel do smrti. — Ker je župnik Jurečiču radi njegovega nad vse pohujšljivega življenja odrekel cerkven pogreb, so ga pokopali Sokoli in Sokol dr. Zdolšek je govoril na grobu. V govoru je seveda napadal župnika. — Sokoli so bili v nemali zadregi, da je umorjeni nasilnež, ki je z nožem okoli hodil in pod nožem konec vzel, bil Sokol. Zato so razglasili po časopisih, da je bil pokojnik miren fant in da ga je umoril Orel. V resnici je pa bil Jamnik vedno sovražnik orlovske organizacije in je to parkrat tudi pokazal. Priznati pa moramo, da so »Jutro«, »Slovenski Narod« in »Jugoslavija«, ki so to grdo laž prinesli, tudi prinesli popravek, da morilec ni bil nikdar Orel.
d Požar na Dolenjskem. Iz Velike Loke poročajo :Dne 30. aprila opoldne je začelo goreti v vasi Kamni potok pri Veliki Loki. Zažgale so iskre lokomotive vlaka, ki vozi iz Novega mesta proti Ljubljani. Radi silnega viharja se je požar hitro razširil na poslopja štirih posestnikov, ki jim je do tal vse pogorelo. Rešiti ni bilo mogoče ničesar. Zgorela je tudi ena krava in nekaj prešičev. Pomoč je nujno potrebna I
d Požar in drugo. Dne 30, aprila t. 1. (• nastal v St. Pavlu pri Dragomliu. kier le bila ta dan služba božia. ogeni pri Lovrenčku. Pogorela ie lesena hiša in deloma hlev. breča v nesreči ie bila, da ie bilo vsled sv. maše takoi dosti ljudi na mestu, ki so v kratkem ogenl zadušili in rešili bližnja večia poslopja. — V isti vasi »o dne 20. aprila ponoči tatovi vlomili v hišo vdove Mariie Svetlin in ii pokradli vso obleko. Škode ie nad 20.000 K. — Dne 19. aprila se ie zgodila v St. Jakobu ob Savi na Peč-niku smrtna nesreča. Mlado, 17 letno dekle Ivana Grad ie vozila gnoj, med vožnio so se U splašili konii in prišla ie pod voz. Našli so io umiraiočo na cesti in kmalu nato ie bila mrbč. Pač težak udarec za rodbino!,
d Veliki gozdni požari. Veliki gozdni kompleksi v okolici Foče v Bosni so 30. aprila nenadoma pričeli goreti in je bilo odposlanih več oddelkov vojaštva, da loka-lizirajo požar. — Isti dan je nastal požar v lesnem skladišču v bližini Vareša, ki se je pozneje razširil tudi na bližnje gozdove. Velikemu naporu vojaštva in kmečkega prebivalstva se je posrečilo požar lokal i-zirati. — Dne 1. maja so pričeli goreti na več krajih veliki državni gozdovi v okolici Užic v Srbiji. Poslani so bili vojaški oddelki. — Materialna škoda pri teh požarih je ogromna.
d Vojaki na Češkem bodo dobili za obdelovanje polja daljše dopuste. Pri nas pa se bodo izvršili vpoklici v najhujšem delu.
d Šmartno ob Savi, Pevsko društvo »Škr-janček« v Šmartnem priredi v nedeljo, dne 14. maja, popoldne po šmarnicah ob pol 4, uri ustanovno prireditev v Željami v Šmartnem. Pelo se bo več pevskih točkin se priredita igri »Skrivnostna zaroka« in »Trije tički«. Vsi prijatelji poštene zabave se uljudno vabijo.
d škorijan pri Mokronogu. Tukajšnja Slov. katol. izobraževalno društvo priredi v nedeljo. 14. t. m. ob 3. uri popoldne v društveni dvorani Finž-garjevo igro >Veriga?. Vljudno vabi odbnr.
d Brezniea na Gorenjskem. Tukajšnje Katol. izobraževalno društvo priredi v nedeljo dno 14. majnika narodno igro s peljem »Revček Andrej-ček«. Začetek ob šestih popoldne. Vsi prijatelji poštene zabave iskreno vabljeni.
d Na občnem zboru Kranj-Tržiške po-dražnie slov. dijaške zveze dne 19. aprila 1922 v Kranju ie bil izvoljen sledeč odbor: Predsednik Korošec Viktor, jurist; podpredsednik Strupi Alojzij, bogoslovec; tajnik Tiringar Iv., bogoslovec; blagajnik Kristane Leon, bogoslo-vecj knjižničar Oblak Ivan, agronom.
d Smlednik. Slov. kat. izobr. dr. »Kvišku«, priredi v nedeljo, dne 14. maia ponoldne no nauku v Društvenem domu, dramo v 5 deianiih: »Dekle z biseri«. Igra se ponovi v nedeljo dne 21. maja.
d Kravo zaplenili so graničarji v Sorici Petru Talerju, ko jo je nameraval iztiho-tapiti v Italijo.
d Prošnja. Podpisana nujno prosim, da re oglasi na moj naslov oni Jakob iz Rovt, ki je delal skupaj z mojim možem Miklavžem Mele iz Dol. vasi pri Cerknici, v Ameriki Cresmont Crost Novport Kemp 5, Nort Kalama. Imenovani Miklavž se je ponesrečil na poti iz gozda od dela zvečer ter umrl 1. 1915. Bilo je kakih 15 delavcev iz vasi Rovte ravno tam v službi ter so ranjkega vsi poznali, eden pa od teh je bil zraven, ga ie pokopal, ima smrtni list in več listin, kakor tudi moja pisma od njega. Iskreno ga prosim, naj mi to dopošlje proti nagradi, ali pa se vsai oglasi natančno, kje ie, da ga sama obiščem, ker vse to nujn rabim. Dotični, ki ie bil z mojim možem skupaj, je posestnik dveh hiš, od katerih eno je kupil, drugo podedoval, ter je včasih izdeloval zelje. Io navedem vsled tega, ker ne vem natančnega naslova, ter bi se ga na podlagi tega kdo lazie spomnil ter mi sporočil njegov na-
SJuil\čv bi,0,Vam ne,bral v časopisu. Enako obljubljam dotičnemu, ki mi sporoči naslov ali
S™®'« * V* ,e l-rakrat	z mojim mo-
Il ilf l r' p. Terezija Mele, Dol. vas, h. »t. 111, P. Cerknica pri Rakeku, Jugoslavija.
Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenjel
Ljudska posojilnica
v Ljubljani, Miklošičeva cesta St. 6 (tik ,, frančiškansko cerkvijo)	1
obrestuje hranilne vloge ln vloge v tekoč«, računu po
ffiflF" ^
brez odbitka rentneaa lu Invalidnega davka,
Ljudska posojilnica v Ljubljani je največja sloven. ska posojilnica in je imela koncem decembra 1921 nad 101) milijonov kron vlog in nad 1,100.000 kraa rezervnih zakladov. — Posojila se dovoljujejo ni osebni kredit (proti menici), na hipoteke in j tekočem računu.
ROŽNIDOL PRI SEMIČU.
Pri nas imamo mladega učitelja, ki tudi hoče vzgajati r.aše otroke protiversko, kol hoče liberalna gospoda v Belgradu in v Ljub. ljani. K maši ga vidimo redko iti, vse kar je z vero v zvezi, mu je zoprno. Otrokom je pre-
Sovedal pozdravljati ga z lepim pozdravom ivaljen Jezus. Kot sokol bi gotovo najrajši slišal sokolski pozdrav zdravo. Pa ne samo to. On se vtika tudi v verske reči v Soli, ki ga to!iko brigajo kot lanski snegl. V svoji nestrpnosti ne more trpeti, da bi otroci bril/ Zamorčka, ki vnema otroke za airikanske w sijone. Ko ie pred Veliko nočjo dobil na mizi v šoli en zvezek Zamorčka, je postal ves besen, zagrabil Zamorčka, ga raztrgal na koščka ■ in vrgel v kot, zraven pa zasmehoval otroke, da so neumni, če ga bero. Sedaj smo Vas spoznali, g. učitelj! Lepo boste vzgajali otrokel Kaj bo šele, če boste Vi učili krščanski naiu. Mi starši zahtevamo od Vas, do vzgajate nase otroke versko, kot mi hočemo, ki Vas plačujemo, če ne, boste kmalu sami v šoli in vam nobene reči ne bomo več prodali, ker je niste vredni.
IZPOD GRINTOVCA.
Cerkljanski lov je bil že v redu, ko j» prišel zadnji dopis v »Domoljubu«. Zmagala is pravica. Človek bi skoro ne verjel, < kakšnih sredstev se poslužujejo nekateri visoki spodje, do bi dosegli, kar bi radi. — Premogi so neka jnakopali tam v Šmartnem, prodali so ga tudi že za 160 K, tako pravijo. Zdai t« pa voda v tistih jamah, kjer bi bil lahko premog. Kadar voda odteče, bomo pa spet začeli kopati. Počakajte vendar, Cerkljani! Kar naenkrat ne more biti cele vagone premotfal Čaz par let ga bo že nekaj, če ne bo vedno voda naga'a'a. — Elektriko bomo letos v leseni aH vsaj za zimo že imeli. Nekateri so z« posekali les za drogove. Kakor se sliši, se ljudje pridno zapisujejo, po koliko luči bodo vzeli Posebno navdušeni za elektriko smo posta11 po tistem električnem shodu v dvorani. Zvedeli smo, da so se roke same od sebe stisni' v pest. Na prihodnjem električnem shodu bomo govorili Cerkljani. Nekaj jih je pa še t«W zabitih, da mislijo, da bodo morali prihodi!« zimo svetiti še s petrolejsko elektriko. Počasi se bodo že spametovali, počasi... Za taB° reč mora človek hoditi vsaj do 32. leta v šoJOj ali pa v Ameriko. (Spravite ta-le dopis m «» dopis, ki je prišel 8. marca t. L, ker čez sedem let ali pa še prej vse prav pride.)
STARI TRG PRI DRAGI.
Pred tedni nas ie zapustil naš učitelj "' Blenkuš. Pri nas ie bil do 10 let. Ne P še učitelja, ki bi se bil vsemu prebivalstvu i
stavami, da so nas občudovali naši sosei
doil
grvatfe. Skupno t poslancem ti. škuli-em nam pomatial v naihulših stiskah. Kar tia le visoko dvigalo v naših očeh pa ie osobito to. da fe bil vedno krščanski značaj po mišljenim In živlie-niul Do solz tiinjeni smo se ločili od ti. učitelja.
V	istem času pa so novega šol. voditelja spreleti na Travi našega ti. Blenkuša z vso slovesnostjo. Šolska mladina, obč. odbor, vaščanl so mu prihiteli nasproti, da se mu izroče v vztiojo in iskreno ljubezen kakršno ie ti. učitell kazal
V	Starem katu do liudstva. Tako naš narod i tasti in liubi poštene krščanske učitelje.
Prstan kraljice iz Sabe.
Angleški spisal Rider Haggard. — Poslovenil Franc Polianec,
(Dalje.)
Makeda ie vprašujoče pogledala Ormeia.
»Menim, da ie to dober svet,« ie deial. Vsekako ne bomo na slabšem med gorjanci kot v tem kraiu brez brambe. Reci svojim dvor-lanicam, nai prineso plaščev, da iih ogrnemo ureko glave, potem pa poidimo.«
Pet minut kesneie smo se — zapuščena družba — preko mrličev in umirajočih kradli po hodniku proti stranskim vratom. Bila so od->rta, most, ki se ie vzpenial preko iarka, je il spuščen. Bežali smo preko velikega trga. reoblečeni smo bili v dolge plašče z meniš-niimi kapucami, ki so iih Abati nosili ponoči I ali ob mokrem in mrzlem vremenu. Tam smo se pomešali med drhal, ki se ie zbrala na onem koncu, saj se ie nismo mogli izogniti. Vsi. moški, ženske in otroci so brbljali kot opice vrh dreves in kazali proti pečini za palačo, pod katero ie. kakor vemo ležalo podzemeljsko mesto.
Pečina za palačo je bila kakih sto in petdeset čevljev visoka in prav na koncu tega grebena ie sedela glava in vrat velikega funškega malika z levio podobo. Z grebenom vred, ki se ie od glave raztezal nazaj je bil v mesečini videti, kakor da ie malik sam, Iti se ie preselil iz doline od onstran prepada na vrh pečine nad niim.
»Oh, oh, ohf« ie stokal Jafet, »prerokba ■e ie izpolnila — glava Harmakova ie prišla v Mur spet.«
»Ti meniš da smo ga mi sem poslali.« ie ašepetal Higgs. »Ne boj se človek; ali nc moreš razumeti, da ie moč naše umetnosti vrgla, odpihnila glavo sfingino visoko v zrak in io po-adila tia, kier ie zdai?«
»Da,« sem se vmešal, »in mi smo v iami utili sunek od nienega padca.«
»Meni ie vse eno. kdo jo ie prinesel,« ie afet odvrnil, ki ie bil videti čisto iznemogel d vsega, kar ie prestal
»Vse, kar vem, ie to, da se ie prerokba polnila in da ie Harmak prišel v Mur: in ka-or gre Harmak, pride Fung za niim.«<
»Tem bolie,« ie deial nespoštljivi Higgs, »Ga bom vsai lahko narisal in premeril.«
Jaz pa sem videl, da ie Makeda trepetala: Ona ie namreč tudi ta slučai imela za slabo znamenie, celo Oliver ie bil tiho, morebiti zato ker se ie bal silnega učinka, ki ga ie dogodek delal na Abate.
Očividno ie bilo liudstvo prestrašeno kot Uafet. Slišati smo jih, tako so napovedovali ne-irečo in nas neievernike kleli kot čarovnike, li funškega malika niso razdeiali, kot smo obljubili, ampak smo ga samo do tega pripravili, da ie zletel v Mur.
Na tu omenim, da so imeli čisto prav. Pozneie smo namreč odkrili, da ie vsa moč razstreliva udarila skoz votle sobe v njegovi notranjosti, dokler ni zadela ob trdno Slavo. Razstrelivni plini so dvignili to mogočno kepo, kot da ie igrača, V neznane višine v zrak jn jo posadili vrh murskega grebena. Kier bo bržko za vedno ostala.
»Res,« sem deial, »hvala Bogu, da ni naprei ooootovala in padla na palačo.«
»0, da bi bila to naredila,« ie zašepetala Makeda z ihtečim glasom, »Boga bd morala hvaliti, zakai bila bi vsai rešena vseh bridkosti. Poidimo, priiateii, da nas ne zapazijo.«
XVII. POGLAVJE.
Sina sem qašel.
_ Naša pot proti soteski ie vodila skoz taborišče na novo ustanovljene abatske voiske. Kar smo na tei poti videli, nam ie pripovedoval glasneje kot bi nam mogle besede ali popisi, kako ie bilo to liudstvo že popolnoma propadlo, Kier bi morale biti straže, ni bilo straž, kier bi morali biti voiaki, so se gruče častnikov pogovarjale z ženskami, kier bi morali biti častniki, so popivali postopači,
V tei zmedi in tem nemiru nas nihče ni opazil, ali vsai nič prašal, dokler nismo prišli do hribovskega polka. Bili so izvečine ubogi kozji pastirji, ki so živeli po pobočiih strmin, ki so obdajale Mur, Ti ljudje so imeli malo stika s svoiimi srečnejšimi brati v ravnini in so bili boli utrieni in sio imeli še starodavne kreposti kot n. pr. pogum in zvestobo.
Zavolio poguma iih ie princ Jozva postavil za stražo pri vratih v sotesko, ker bi iih ob resnem napadu samo oni mogli braniti, zavolio zvestobe iih ie na odstranil od Makede, do katere so gojili ti preprosti neko podedovano in skoro praznoverno spoštovanie.
Takoj smo tudi začutili razloček med ostaljmi polki in hribovci. Mimo onih smo šli neovirano, tu nas ie pa straža takoj ustavila.
Jafet ie častniku nekai na uho zašepetal, na kar nas ie častnik pozorno opazoval. Nato ie pozdravil zagrnieno postavo Hčere kraljeve k poveljniku, ki ie s svoiimi podložniki sedel pri ogniu in se ž niim pogovarjal. Na neko znamenie ali besedo, ki naših ušes ni dosegla, ie povelinik, star mož z dolgo, sivo brado vstal in deial:
»Oprostite, toda izvolite nam pokazati svoja obličja.
Makeda ie odgrnila svoio kapuco in se tako zasukala, da io ie obsevala svetloba polne lune: mož pa ie padel na kolena in deial: »Zapovedui, o Valda Nagasta!« »Skliči svoi polk,« ie odvrnila in sedla na klop k ogniu, mi trije z Jafetom smo pa stopili za nio.
Povelinik je dal povelie in gorianci so se takoi zbrali krog nas v četverokot. bilo iih je nekaj nad pet sto mož. Ko so bili vsi zbrani, le stopila Makeda na klop, odgrnila kapuco, da io je v svitu ognienem vsakdo lahko videl v obraz in iih nagovorila:
»Možie naših gora I Nocoi to noč je moi stric princ Jozva zahteval, da se mu predam, da me ali umori ali zapre v svoi grad onstran jezera, ali iz državnih ozirov. kakor ie deial, ali iz svoiih nizkotnih nagibov, tega ne vem.«
Ob teh besedah se ie dvignilo mrmranje med poslušalci.	<
»Čakaite,« ie deiala Makeda in dvignila roko, »prideio še huiše reči. Stricu princu sem rekla, da ie izdaiavec in da ie naiboli če odide. Šel ie in grozil in ne vem kdai odvedej stražo od vrat moie palače. Neka vest o moii stiski ie dospela tuice, ki so v moii službi in dva izmed niih. Črna okna, ki smo ga rešili Fungov in voiak Kvik sta me prišla stražit, gospod Orme in doktor Adams sta pa ostala v iami, da razdeneta malika. Nista prišla brez potrebe, zakai takoi ie prišla drhal princ Jozvovih privržencev, da me uiame.«
In v ognjevitih besedah ie popisala boi Higgsa in Kvika s to drhalio. Kvikovo junaško smrt in naš prihod iz ianie. »in ker so ti gospodje videli, da v palači nisem več varna, saj so celo mojo spalnico napojili s krvjo, sem pri-bežala k vam na pomoč. Ali me hočete braniti, o možie naših gora?«
»Da. da,« so odgovorili z glasnim krikom. »Zapovedui in mi ubogamo. Kai nai storimo o Hči kralieva?«
Makeda ie sklicala častnike na posvet. Večina ie bila tega mnenta._ da ie treba Jozva poiskati in ga takoi napasti,
»Steri kači glavo, pa bo kmalu nehala migati z repoml« so deiaji ln priznavam, da se
mi je bila ta pot v marsičem zdela zelo oii« poročliiva.
Toda Makeda tega nikakor ni hotele. »Kai torei nameravaš storiti?« ie prašal Orme.
»Z gorianci se v palačo vrniti, o Oliver, ia s pomočio te posadke io sovražnikov ubraniti.«
»Prav dobro,« je deial. Kdor ie popolnoma izgublien. mu ie ena pot enako dobra kot druga; treba ie zaupati v srečo in se ii prepustiti!
»Čisto prav,« ie povzel Higgs: »in čimprej gremo,tem bolje, zakai noge me bole in zaspan sem tudi.«
Makeda ie torei dala povelie častnikom, ti so ga sporočili polku, ki ga ie sprejel s krikom, in takoi so se začeli odpravljati.
Nato je pa mene po vsei žalosti,, izgubah in dvomih v največji naglici dosegel naisrečnei-ii dogodek vsega mojega življenja.
Popolnoma utrujen in obupan sem sedel na tulen za puščice in pričakoval oovelia za odhod. Malomarno sem opazoval Oliveria in Makedo. ki sta se v bližini zelo resno razgo-variala. Od časa do časa sem potresel Higgsa, ki mi ie sedel ob strani, da ni trdno zaspal.
Medtem sem nenadoma zaslišal nemir v mesečnem svitu zagledal človeka, ki so ga abatski vojaki peljali v taborišče. Po noši sem jih poznal, da prioadaio stotniii, ki ie prav tedai varovala vrata v sotesko.
Mene dogodek ni prav nič zanimal, menil sem, da so ujeli kakega vohuna. Kar me ie nepričakovano mrmranje in velik nemir opozoril, da se ie nekai važnega prigodilo. Vstal senf torei s tulca in krevsal proti možu, ki ga mi ie zdai zakrivala gruča gorjancev.
Ko sem se približal, se ie gruča odprla( možje, ki so jo tvorili so se mi priklonili z ne-c kim čudovitim spoštovanjem, ki me ie zavzel©^ ne vem zakai.
Nato sem prvič zagledal ietnika. Bil ie vi--tek, močan, mlad mož, oblečen v slavnostna:' oblačila s težko zlato verigo krog vratu. Čudil sem se. kai tak človek pač tu dela v tem času, narodnega razburienia. Obrnil ie glavo tako, da ie mesečni svit pokazal njegove temne oči, niegov podolgasto okrogli obraz, ki se ie kon-. čaval v ostro črno brado in niegove izrazit« poteze. V hipu sem ga spoznal.
B il i e m o i s i n R o d e r i k I Naslednji hip je bil po tolikih letih v mojem objemu
Prva stvar, ki sem mu »o deial, ie bila: »Kako ti ie, sin moj. in kako za ves svet sd prišel sem? Na to mi je odgovoril: počasi, to' ie res in z nekim tujim poudarkom:
»Izvrstno, hvala, oče! Pritekel sem —« peš,«
Tedai ie prikrevlial Higgs in moiega sina toplo pozdravil, sai sta bila že stara prijatelja, »Sem mislil, da vas boste nocoi oženili, Roderik?« ie deial,
»Da, da,« ie odgovoril, »oo funških navadah sem že na pol oženien, kar se mi oa nič ne prilega. Pogleite, to ie poročna obleka.« in pokazal ie svoio lepo vezeno obleko in drage okraske.
»Kie pa je potem vaša žena?« ie Higgs prašal.
»Ne vem in se ne brigam,« ie odvrnil, »zakai iaz te žene nisem mogel, Sicer pa tako nič ni, ker še nisem popolnoma poročen. Funška poroka med veljaki trpi dva dni, preden se dovrši, in če se ne dovrši, nič ne velia. Nai torej ona koza drugega vzame, iaz pa tudi,« »Kaj se ie zgodilo potem?« sem prašal. »O, tole, oče. Ko smo sedeli pri svatbeni poiedini. še preden se ie začela prava poroka, smo zaslišali grom in videli ognien steber šiniti proti nčbesu, _ na vrhu ie sedela Harmakova glava, ki ie izginila proti nebu in se tu ustavila, Tedai so vsi poskočili in deiali:
»Čarovnija belih mož! Čarovnija belih mož! Beli možie so nam ubili boga, ki sedi tu od začetka sveta, zdaj so dnevi Fungov po prerokbi končani. Bežimo, Fungi, bežimo!«
Sultan Barung si ie pretrgal oblačila in dejal: Bežimo, Fungi, bežimo, in moia na pol žena ie raztrgala svoia oblačila rekla pa ni ni§, ampak bežala kot antilopa. Tako so vsi beži proti vzhodu proti veliki reki, mene oa pusti samega.
, GAZELA'
je nova znamka. V dobrem letu pa se je radi svoje kakovosti tako upeljala, da se dobi povsod in jo zahtevajo vse gospodinje.__
V a bil o na RED NI 0 BČnT Z BOR
Mlekarske zadruge na Vrhniki, r. z. z o. z. ki se bo vršil v nedeljo dne 21. maja ob 15. uri 30 minut pop. v »Rokodelskem domu« na Vrhniki. DNEVNI RED: 1. Poročilo načelslva. — 2. Poročilo nadzorstva. — 3. Odobrenje rač. zaključka za leto 1921, — 4, Citanje revizijskega poročila. — 5. Volitev načelstva. — 6. Volitev nadzorstva. — 7. Slučajnosti. K obilni udeležbi vabi odbor.
ženitna ponudba.
Vdovec, obrtnik in poseslnik, star 38 let, s 3-letiiim sinčkom, v bližini Ljubljane, želi znanja i gospodično ali mlado vdovo v starosti okrog 80 let radi ženilve. Ponudbe pod Šifro: »Junij 1922«, ako mogoče s sliko, s polnim imenom na upravo »Domoljubac. Tajnost zajamčena._1706
TveHICl A Vni K r Ljubljani, Resljeva I »lUlVa H« VUi.IV c.esta St. 24, trgovina z moko, otrobi in koruzo na debelo, k u p u je po
»ffiS.gr pšenico, ajdo in fižol.
PFRS^VFMIK iši'e sl,lžbc- Ve!S let ie služ_
WL.ni\ f £,ml\ boval na veliki župniji. Izurjen v vseh cerkvenih delih, samec, 40 let star, trezen. Ponudbe pod šifro >Trezen 1720« na upravo.
Naprodaj je POSESTV^f"*
poslopji, vse v dobrem stanju, 82 oralov njiv, travnikov iu gozda, v vasi Vovšc 6 pod Sv. goro, po-slaja Sava ob juž. žel. Cena po dogovoru. 1742
Služba orejanista in cerkvenika
so razpisuje v Smledniku (Gorenjsko). Lepo stanovanje, prosla bira in prosta drva, užitek njive. Plača po dogovoru. Sprejme se Ie cecllijanec. — Nastop 1. julija.__1688
Lepo POSESTVO je naprodaj
r gospodar, poslopjem, sadnim vrtom, njiv za 25 mernikov posetve, lep travnik iu več gozdov. — Vprašati je pri: IGNAC ZIDAR, posestnik, Tiha-1)0j it. 19, Sv. Križ pri Litiji.	1753
POROČNE PRSTANE
v veliki izberi priporoča
JOSIP JANKO, urar v Kamniku na Šutui,
nasproti farne cerkve.
Pozor!
Bakrene kotle
Pozor!
za iganjrkuho, kotle za kuhanje sira, krme in perila, nadalje vsakovrstne aparate, briigaluice za trlo itd. izdelujem po naročilu solidno in trpežno. Prevzemam r popravilo iu pocinjevauje babrene kotle in druge bakrene predmete. Kupujem ali viainem v račun po dnevni ceni star baker, svinec in cin (cinaste krožnike). Za dobro in solidno delo jamčim.	S spoštovanjem
MAKS WEISS, bakrokotlar,
Novi Vodmat 189, p. Moste pri Ljubljani.
kui>!>]o v vsaki množini po najvišjih cenah
SIM. WEISSBACHER,
:: lesna industrija in tovarna žaluzij :: LJUBLJANA, Dunajska cesta Stev. 66.
8 d
Poroč. prstani Double verižice Stenske ure
Bnrfllke Žer.ne ure Uhani
Najstarejša trgovina ur, zlatnine ir j
srebrnine F. ČUDEN j
LJUBLJANA 22, Prsiernoval
Zohtevaite ponudbe!
Prodam 10 panjev čebel
dogovoru. R0TAR Anton Podsmreka 10, p. Dobrova pri Ljubljani.	_
dobro ohranjen, je naprodaj v župnišču Lom
1752
železen PLUG,
pri Tržiču.
Dva vagona prima banatskega
»0TTEL0«-ČRNEGA VINA
takoj, najceneje naprodaj, vagon Zalog. Tudi vina v sodih. Vzorci se morejo vsak dan pogledati v Ljubljani, hotel »UNION«, soba štov. 17. — IVAN FETZ iz Kudrica v Banatu,	1770
Vajenca in služkinjo r^i."?*«
ZGO.NC, mizarstvo, Cerknica 62 pri Rakeku. — Hrana in stanovanje v hiši.	1651
Hlode, gojzdove, trame, deske
in HfUO ponudite LESNI DRUŽBI ILIRIJ*. III lil V d Ljubljana, Kralja Petra trg Stev. 8,
pred sodnijo. - Plučujejo se najvišje duevne cene.
Mlinarji! £ri; ?Sfti£ Mlinarji! če kupite mlinska sita dobra,
prava in trpežna, katera razpošilja volnena, židatu in žimnata, kakor tudi rjavo in belo kontenino,
samo prvo- S Hciljna!* 8amo prvo" vrstno robo " UUIIIIPI j Tr8tno robo Znižane cene I Svctje • Medvode. Znižane cene!
j«> NA VELIKO IN MALO ! ^ "
poročam« najboljše šivalne stroje
za rodbinsko in obrtno rabo, potrebščine za šivilje, krojače in čevljarje. — Edino pri: JOSIP PETEL1NC, Ljubljana, Sv. Petra nasip štev. 7.
Pohištvo in tapetniška delavnica
spalno in jedilne sobe, pisarniške oprave, fotelju, klubske garnituro, modroce, kuhinjske oprave, železne postelje, veliko in otroške, vsake vrste, po nizki dnevni ceni priporočata BRATA SEVER, Ljubljana (Iiolizej), Gosposvetska cesta 13.
rsacne jmar—.n 0 o
D
Ustanovljeno 1869
Ustanovljeno 1869
Novosti
najdete veliko zalogo pri nakupu
manufakturnega biaga
za moške in ženske obleke, perilnega blaga, Sifona, najboljše vrste cefirja za bluze in srajce, novosti v rutab, kakor tudi vse drugo v to stroki spadajoče blago, pri občno znani solidni tvrdki
R. MIKLAUC,
mannfakturna trgovina Pri škofa LJubljana, Llngerjeva ulica, Hedarska ulica, Pred škofijo.
JC2C3C3C3 0
D □
D
o \
\
D D
C3C3C3C3C3C3C=lC3r=:t
->r " lni-innnnnnnnnnn
Splošno znana manufaltfurna trgovina
Cogar Kalan t> Kranju
se je preselila
v svojo h'šo na Slavni trg štev. 117
(pr«j (Jrogorija Šinkovec)
Priporoča se cenjenemu občinstvu o na-Haljni oblsh. zagotavljajoč znižan« cena, l*er ne bo ogromnih sfrošhov najemnine.
/Najboljše in najtrpežneje manufakt.blago kupitepri
Oblačilnici za Slovenijo v Ljubljani
Oglejte si naše skladišče! Pro 1 > ''ph n^ drobno je v Ljubljani, Stritarjeva ul. g. Glavno skladiščejevKresiji (vhod iz Iungarjeve ul. l/L)
Zadružno podjetje! - Svoji k S7ojim!
Izda|a konzorcil »Domoljuba«
V
Odgovorni urednik Anton Suinik v Ljubljani
Tiska Jugoslovanska tiskarna.