Izhaja vsak petek.
h a
Uredništvo:
Kopitarjeva olica štev. 6.
Harelnina znaša:
celoletna .... K 4 —
poluletna........2‘—
četrtletna.. .. „ V— Posamezna štev. „ 010

I AVSTRIJSKE KRŠČANSKE TOBAČNE DELAVSKE ZVEZE. I
St. 40.
V Ljubljani, dne 2. oktobra 1914.
Leto VII.
Izobraževalno delo.
Naloga vsake organizacije je, svoje pristaše ali člane v gotovi smeri izobraževati in jih v tem oziru privesti do potrebne višine znanja. Tudi naše slovensko ljudstvo se je nasrkalo po izobraževalnih in drugih društvih višek izobrazbe, za katero bi je lahko zavidal marsikateri mogočnejši narod. Izobraževalno delo po društvih se goji s predavanji, gledališkimi predstavami, petjem, čitanjem dobrih časopisov in knjig ter pošteno zabavo. Izobraževalno delo so pri nas doslej opravljali duhovniki in la-jiki, osobito predavanj se je udeleževala mlada svetna inteligenca. Lepi uspehi in njih posledice, ki so sad vzajemnega dela vseh poklicanih činiteljev, se kažejo po celi naši domovini. Omejena je preje navadna surovost fantov, na zelo ozke kroge več ali manj »očetu« alkoholu vdanih ljudi. Pa tudi tukaj se polagoma zboljšuje. Ljudje so začeli spoznavati, da je redno in lepo življenje za človeka čast, nerodnost, pijanstvo, raz-sajaštvo, ponočnjaštvo in kar je s tem v zvezi pa sramota. Ta čut je čimdalje globlji v ljudski duši in je večji tam, kjer se izobraževalno društveno delo resnično vrši. Po organizaciji izobraževalnih društev se je zaneslo med ljudstvo veselje do berila časopisja in knjig, s tem se je dvignilo tudi veselje do boljšega in uspešnejšega gospodarstva. Po izobrazbi se je razširilo ljudem obzorje m utrdil značaj. Osobito delavski stan Je imel dovolj prilike do naobrazbe, ki muJo nudi kršč. soc. delavska organizacija. Izobraževalno delo je sicer težko, toda nosi obilen sad. Naj bi dosedanji uspehi bodrili v bodoče vse dobromi-sleče inteligente, da se posvetijo nadaljevanju izobraževanja ljudstva. Posvetna inteligenca in duhovenstvo naj gre v tem oziru roko v roki. Skupno helo lajša težo posamniku in rodi obilo hspeha. Posebno potrebna je socialna 1zobrazba širših slojev. Hvaležen posel za vse, ki se hočejo nesebično posvetiti Maginji naroda. Naša Slov. kršč. soc. zveza, ki osredotočuje v Slovencih izobraževalno delo in ki je v tem oziru Ze storila veliko dobrega, naj tudi na-balje energično vodi to delo. Združijo baj se vse sile brez razlike in uspehi ne bodo izostali.	—ar.
Jugoslovan. Strokovna Zveza.
Shodi in seje v vojnih časih.
Z veseljem moremo poročati, da naše organizacije J. S. Z. tudi med vojsko pridno poslujejo in uradujejo. Naj se to tudi v bodoče vrši. Vojska je sicer huda reč, prizadeta je po njej zelo tudi naša slovenska krščanskosocialna delavska organizacija, osobito tam, kjer delo počiva, a naučila nas je tudi marsikatere stvari, tako da bomo lahko v mirnih časih mirno in lepo zidali našo delavsko strokovno stavbo naprej. Načelstvo J. S. Z. je začetkom vojske svojim organizacijam naročilo, da naj prekinejo s shodi in s sejami, a zdaj, ko napočijo časi društvenega notranjega delovanja, jesen in zima, nikakor več he gre, da bi v Jugoslovanski Strokov-hi Zvezi popolnoma prenehalo izobraževalno strokovno delo in da postane na-
organizacija le podporna blagajna.
Nikdar ne pozabimo in ne prezrimo, da so po naših pravilih naša glavna ^edstva predavanja in poučni shodi. Samoposebi umljivo je pa, da se sme Predavati in govoriti le o strokovnih ^adevah, o stvareh, ki jih pravila J. S.
obsegajo, če kdaj, potrebuje ravno v sedanjih zgodovinsko važnih časih Pouka, to mora pripoznati vsakdo, kdor med delavstvom živi.
Da bodo pa naši shodi res plodo-hosni, prosimo vodstva naših plačilnic h\ skupin, da naj, če mislijo kak shod ali predavanje prirediti, o tem obveste bačelstvo J. S. Z. tako, da bo ono imelo baznanilo o shodu vsaj 3 tedne prej v b^kah, ker naznanevanje tudi društve-bih shodov zdaj ni več tako enostavno, kakor je bilo pred vojsko, shodi po § 2.
društvene postave so pa sploh prepovedani. Člani morajo priti skupaj, da se navduše in pouče, zato morajo naše skupine in plačilnice pričeti zopet shode in predavanja prirejati.
Zaupniki v naših organizacijah.
Pravila J. S. Z. določajo: (glej § 28.), da upravlja skupino odbor, ki se voli vsako leto in ima predsednika, njegovega namestnika, zapisnikarja ter tri odbornike, ne glede na spol. Za vsa-k° skupino se volita dva nadzornika. Če je članov nad 30j je izvoliti za vsakih 10 članov po enega zaupnika. Mogoče je, da se je v nekaterih skupinah in pla-čilnicah število odbornikov ali zaupnikov znižalo; ker je bil eden ali drugi pod orožje pozvan. Neobhodno potreb-no je pa, da osobito zdaj, ko so hudi časi in ko so tudi postave o delovanju društev poojstrene, delujejo vse naše plačilnice in skupine res vzorno. Zadnjič smo obrazložili, da vojak, dokler nosi vojaško suknjo, ne more biti član nobenega civilnega društva, ker mu to vojaška postava zabranjuje, zato seveda tudi ne more biti odbornik ali zaupnik. Naša ljudska organizacija J. S. Z. pa zato ne sme trpeti nobene škode. V skupinah in v plačilnicah, kjer so nastale vrzeli, naj v te vstopijo tisti člani m članice, ki so doma ostali. Načelstvo J. S. Z. je izgubilo tudi začasno več delavnih članov, a je vrzeli takoj začasno izpopolnilo. Tudi plačilnice in skupine naj to store in naj v kratkem skličejo društvene shode, na katerih naj se izvolijo zaupniki in odborniki namesto tistih, ki so bili pod orožje pozvani. Meseca oktobra se mora to povsod izvesti I Proč z malodušnostjo!
Srčno delajmo naprej pametno in pošteno tudi v vojskinih časih za koristi slovenskega krščansko socialnega delavstva.
Govoreče slike.
Tudi vojska ima svoje dobre strani. Marsikaj, kar bi se drugače ne videlo tako očito, se pokaže v takem času. Sedaj, ko so ustavile nekatere tovarne delo in so delavci deloma brez dela in zaslužka, so začeli razmišljati o potrebi poštenega delavskega varstva. Pojavlja se pa tudi kapitalistična dobrosrčnost, ki priča, da si mora delavstvo na podlagi obstoječih zakonov samo pomagati do večje varnosti. Skoro neverjetno je, da se nahajajo delavci, ki so služili nad 50 let v eni tovarni in so sedaj brez kruha. Kapitalist se za to prav nič ne zmeni. Ne zmeni se pa tudi za javni interes. Ka j ga vse to briga. Denar, — dobiček, to je vse. Te razmere so pa tudi govoreče slike o potrebi socialnega zavarovanja. Krščanska pravičnost mora v bodoče v tem oziru pri nas zmagati. Danes, ko vsled splošne vojne dolžnosti vsak orožja sposoben delavec vrši na mejah države svojo dolžnost in v navdušeni zavesti tvega vse, kar ima, sme tudi z vso resnostjo pričakovati] da bode v bližnji bodočnosti rešen skrbi berastva. Sedanje govoreče slike brezposelnosti in nepreskrbe starih ljudi — delavcev in delavk, naj odpro v tem oziru oci merodajnim činiteljem.
Domoljubje milijonarjev.
»Christlichsociale Arbeiter Zeitung« piše 26. septembra:
Kdor je pa zadovoljen s sedanjim uspehom zbirk, mora znati, da se veliko, veliko premalo storil Vse, kar se je storilo dozdaj, je le kapljica v morje. Pokazalo se je zanimivo dejstvo, ki da veliko misliti, da revnejša sloji prebiv a 1 stv a pr i m ero m a veliko več store, kolikor store premožnejši, »bogatini«. Tako je bilo pred dvema tednoma zapisano v nekem oklicu, ki ga je neka visoko stoječa oseba potom »Policijske korespondence« objavila. Ta očitek proti bogatincem, kakor je hud, se mora pa tudi dokazati in dokazali ga bomo temeljem uradnega gradiva.
Na Dunaju ni bilo leto 1912. nič manj kakor 3809 milijonarjev, ljudi, ki so davčni oblasti napovedali, da znaša njih letni dohodek nad 40.000 kron.
Letni dohodek je znašal
nad kron	oseb	skupaj kron
40.000	419	16,760.000
44.000	351	15,444.000
48.000	326	15,648.000
52.000	267	13,884.000
56.000	199	11,144.000
60.000	173	10,380.000
64.000	177	11,328.000
68.000	145	9,860.000
72.000	124	8,928.000
76.000	115	8,740.000
80.000	115	9,200.000
84.000	80	6,720.000
88.000	76	6,688.000
92.000	76	6,992.000
96.000	73	7,008.000
100.000	59	5,900.000
104.000	39	4,056.000
108.000	62	6,696.000
112.000	52	5,824.000
116.000	56	6,496.000
120.000	46	5,520.000
124.000	35	4,340.000
128.000	30	3,840.000
132.000	27	3,564.000
136.000	28	3,808.000
140.000	32	4,480.000
144.000	28	4,032.000
148.000	28	4,144.000
152.000	23	3,496.000
156.000	21	3,276.000
160.000	12	1,920.000
164.000	16	1,968.000
168.000	22	3,696.000
172.000	20	3,440.000
176.000	19	3,344.000
180.000	8	1,440.000
184.000	17	3,128.000
188.000	18	3,384.000
192.000	14	2,688.000
196.000	18	3,528.000
200.000	29	5,800.000
210.000	29	6,090.000
220.000	15	3,300.000
230.000	12	2,760.000
240.000	11	2,640.000
250.000	20	5,000.000
260.000	12	3,120.000
270.000	8	2,160.000
280.000	24	3,920.000
290.000	17	4,930.000
300.000	6	1,800.000
310.000	9	2,790.000
320.000	6	1,920.000
330.000	6	1,980.000
340.000	4	1,360.000
350.000	7	2,450.000
360.000	1	360.000
370.000	7	2,590.000
380.000	9	3,420.000
390.000	3	1,170.000
400.000	2	800.000
410.000	4	1,640.000
420.000	4	1,680.000
430.000	6	2,580.000
440.000	2	880.000
450.000	4	1,800.000
460.000	4	1,840.000
470.000	4	1,880.000
480.000	2	960.000
490.000	1	490.000
500.000	5	2,500.000
510.000	4	2,040.000
530.000	1	530.000
550.000	1	550.000
560.000	3	1,680.000
570.000	3	1,740.000
580.000	3	1,740.000
590.000	3	1,770.000
600.000	1	600.000
610.000	1	610.000
640.000	1	640.000
660.000	5	660.000
670.000	5	3,350.000
680.000	1	680.000
690.000	3	2,070.000
700.000	1	700.000
710.000	3	2,130.000
730.000	3	2,190.000
750.000	2	1,500.000
760.000	1	760.000
770.000	1	770.000
810.000	3	2,430.000
820.000	3	2,460.000
nad kron	oseb	skupaj kron
840.000	1	840.000
850.000	3	2,500.000
860.000	2	1,720.000
870.000	1	870.000
880.000	2	1,760.000
900.000	2	1,800.000
920.000	i	920.000
960.000	i	960.000
980.000	i	980.000
1,020.000	• 2	2,040.000
1,030.000	1	1,030.000
1,080.000	1	1,080.600
1,090.000	1	1,090.000
1,100.000	1	1,100.000
1,110.000	1	1,110.000
1,150.000	1	1,150.000
1,250.000	1	1,250.000
1,270.000	1	1,270.000
1,280.000	1	1,280.000
1,310.000	1	1,310.000
1,370.000	1	1,370.000
1,420.000	1	1,420.000
1,470.000	1	1,470.000
1,610.000	1	1,610.000
1,630.000	1	1,630.000
1,670.000	1	1,670.000
1,820.000	1	1,820.000
1,950.000	1	1,950.000
2,010.000	1	2.010.000
2,080.000	1	2,080.000
2,090.000	1	2,090.000
2,990.000	1	2,990.000
3,310.000	1	3,310.000
4,370.000	1	4,370.000
5,500.000	1	5,550.000
27,080.000	1	27,080.000
3809	453,389.000
3809 oseb. — Dohodek letno več kakor 453,392.000 kron.
Na Dunaju torej živi več tisoč oseb, ki zaslužijo vsako leto skupno 453 milijonov, če pa še vpoštevamo tiste vsote, ki jih statistika ne vpošteva, lahko trdimo, da znašajo navedeni dohodki 460 milijonov. Če bi bil vsak teh milijonarjev za vojno preskrbo vsaj 5 odstotkov daroval — veliko delavcev, nastavljen-cev in meščanov stori še več, bi to znašalo nad 23 milijonov. Če bi se pa ti ljudje še odločili, da bi 5% svojega premoženja žrtvovali — če bi to storili, bi še čisto nobene revščine ne trpeli, bi se s 575 milijonov raspolagalo. Došlo je zdaj okroglo 7 milijonov, a več kakor polovico te vsote so zbrali delavci, mali nastavljenci in meščani.
Če bi naši milijonarji še iskrico sramote posedovali, bi moralo to dejstvo liki ogenj njih duše žgati!
Vojni dogodki
od 22. do 29. septembra 1914.
Južno bojišče: Naše čete, ki so bile vdrle čez Drino v Srbijo, so zavzele vse višje vrhove zapadno od Krupnja: Jagodu j o-planino—Biljek—Črni vrh ter vrgle Srbe z ogromnimi izgubami proti Valjevu. — V Slavoniji in Banatu so Srbi sicer grdo, toda le kratek čas gospodarili. Naša vojska jih je s krvavimi glavami zapodila nazaj čez Savo in Donavo; v Zemunu se Srbi niti ogreli niso. Ravno tako se zgodi tistim srbskim in črnogorskim četam, ki so na nekaterih manj zavarovanih mestih vdrle čez bosensko mejo. Sploh je pa Srbija že tako zdelana v gospodarskem in vojaškem oziru, da ne more drugega pričakovati nego konca, ki bo zanjo tak, kakoršnega si je zaslužila.
Na Jadranskem morju se je te dni zopet pojavilo francosko brodovje. 19. sept. je priplulo pred Boko kotorsko in obstreljevalo utrdbi Ljuštica in Mamula. Odgovor so dali naši trdnjavski topovi, ki so koj s prvo salvo potopili eno veliko francosko križarico, dve pa poškodovali. Nato je francosko brodovje hitro izginilo. Kasneje se je pojavilo pred otoki Visom, Šolto in Pelagružem, kjer je obstreljevalo stražnice oziroma svetilnike, ne da bi napravilo kako posebno škodo. Na Visu se je nekaj francoskih mornarjev izkrcalo ter so pobrali par revnih koz in piščancev ter celo — kanarčka, o teh »junaštvih« je fran-
cosko brodovje odplulo iz Jadranskega morja. — Francosko križarico »Grey« je na Jadranskem morju zasačile ena naših vojnih ladij-velikank in ji s streli razbila kotel; vendar se je francoski ladji posrečilo uteči. Slave si francosko brodovje na Jadranskem morju doslej pač še ni steklo.
Na severnem bojišču se naša armada pripravlja na nove boje; ker so Nemci iz Vzhodne Prusije z veliko silo začeli prodirati na rusko; oizemlje je pričakovati, da bodo morali Rusi velik del svojih čet, ki jih imajo v Galiciji, poslati proti Nemcem, vsled česar bo naši vojski zelo olajšan položaj. — Iz Galicije so Rusi zadnje dni vdrli čez karpatsko gorovje na Ogrsko, in sicer čez 889 m visoki prelaz Uzsok, čez katerega vodi železnica iz Ungvara na Ogrskem v Tusk in dalje v Sambor na Gališkem, — ter čez Torony v marama-roškem komitatu, kjer vodi najkrajša cesta v Stryj na Gališkem. Naše obmejne čete so Ruse hrabro zadržavale ter se jim je takoj poslala porhoč iz bližnjih mest. Karpati so obsežno pogorje, ki tvori ogrsko mejo od Rumunije in Bukovine ob celi Galiciji do Šlezije in Moravske. Proti gališki strani je silno strmo in bodo imeli Rusi nepopisne težave, ako bodo hoteli spraviti čezenj večje oddelke — bre£ ozira na to, da bodo imeli opraviti tudi z našimi junaškimi četajmi, katere imajo še izpred Lvova v dobrem spominu.
Na nemško-ruskem bojišču prodira general Hindenburg v izredno raz-sežni fronti proti ruskim trdnjavam Libava, Šavli, Kovno, Grodno, Bjelostok in Lomža, ta črta je dolga 500 km. Najbrže prodira druga nemška armada proti Varšavi. Ker je general Hindenburg že doslej uničil Rusom nad 10 armadnih zborov (samo v mazurskih jezerih je našlo smrt 159.000 Rusov!) in ni misliti, da bi imeli Rusi na razpolago dovolj novih čet proti Nemcem, jim ne bo preostalo drugega, nego iz Galicije vzeti del tamošnjih vojaških moči in jih poslati proti Nemcem.
Na nemško-frnacoskem bojišču so Nemci zmagovito odbili francoski poizkus priti za hrbet skrajnemu (desnemu) nemškemu krilu, ki se je raztegnil do Noyona, Peroune-a in Cambrai-a se-vreno od Pariza ozir. Compiegne-a. Pri Noyonu so Nemci porazili dva francoska armadna zbora. Hudi boji so se vršili pri Reimsu, o čemer je močno trpela slavnoznana starodavna reimška katedrala. — Na vzhodu so Nemci zavzeli važen fort Camp des Romains in tako predrli utrdeno črto Verdun— Toul ter si odprli svobodno pot čez reko Maas; sedaj se ta armada lajhko lahko združi z glavno nemško silo ali pa zagrabi Francoze v hrbtu. Boji se še vedno vrše na celi dolgi črti: od Cambrai-a severno od Pariza do Lotarin-gije in Alzacije.
V	Severnem morju je 22. septembra nemški podmorski čoln »U 9« tekom dveh ur potopil tri angleške križarice:
Aboukir, Hougue in Cressy, ki so imele vse skupaj 2265 mož posadke; 1700 mož je utonilo, ostale so rešili. Podmorski čoln »U 9« se je nato nepoškodovan vrnil na svoje mesto. — Angleži so dozdaj izgubili že 15 vojnih ladij in niso nikjer varni pred drznimi nemškimi podmorskimi čolni in posameznimi ladjami, ki križarijo po morjih in po storjeni škodi spretno izginejo s pozorišča. V tem se zlasti odlikuje nemška križarica »Emden«, ki je v Bengalskem zalivu samo v času od 10. do 14. septembra potopila 6 angleških ladij in napravila Angležem 18 milijonov škode. Te dni se je »Emden« pojavila pred velikim angleškim pristaniščem Madrasom na vzhodni indijski obali in s streli iz topov užgala dve skladišči olja, nato pa ugasnila luči in izginila v temi. Angleži so iz trdnjav zaman streljali za njo.
Japonci so izkrcali svoje čete severno od Čingtava (Kiaučau na Kitajskem). Nemške čete so bile prisiljene 18. t. m. zapustiti svoje postojanke vzhodno od Tsimo. — Neki japonski zra-koplovec je vrgel bombo v Kiaučauski zaliv in poškodoval nemško vojno ladjo.
V	kolonijah se vojna nadalje razvija. Majhne nemške čete so med No-kobom in Upingtonom udrle v angleški Kap (južna Afrika) in se utrdile. Tudi iz Nemške Vzhodne Afrike se poroča, da je majhen nemški oddelek v pokrajini Voi napadel neko angleško postojanko, a je bil odbit. — Na jezeru Vik-troia-Nyassa (Vzhodna Afrika) so se zopet vršili spopadi med angleškimi in nemškimi ladjami ter je angleški parnik »Kanirodo« potopil dve nemški jadrnici. — Langenburg ob Nyaškem jezeru (kjer meje nemške, angleške in portugalske kolonije) so zasedli Angleži. — Na Nemški Novi Gvineji so Angleži izkrcali svoje čete in zasedli glavno mesto. Pod nemško upravo na Nemški Novi Gvineji spadajo tudi Vzhodni in
Zahodni Karolinški otoki, Mariani in več drugih otokov. — Na malem nemškem otoku Nauru v Avstralskem morju, med Gilbertskimi in Salomoškimi otoki, so Angleži porušili svetilnik. — V angleški južno-afriški Uniji so Angleži, Buri in Zamorci sestavili vojno ekspedicijo proti Nemški južno - zahodni Afriki; pridružili so se jim tudi bojeviti Hereri, ki so proglasili vstajo. Vrhovno poveljstvo nad ekspedicijo je pre-vzej burski general Botha. Ekspedicija je že prekoračila reko Oranje in udrla na nemško ozemlje. 19. septembra je zajedla zaliv Lüderitz, ki ga je bila že prejšnji dan zapustila nemška posadka, ko je preje razdrla železniško progo in brezžično brzojavno postajo. —- Nemci so zasedli važno angleško postajo Riet-fontein vzhodno od Keetmanshopa.
Trosporazumne sile so odklonile japonsko pomoč v Evropi ter se japonske vojne operacije omeje na Daljni Vzhod.
Kanada pošlje Angliji 31.000 mož in 300 strojnih pušk, Nova Zelandija pa 50.000 mož.
Francozi so poklicali pod orožje že letnik 1915., t. j. 19 letne mladeniče.
Kolera, ta zvesta spremljevalka vsake vojne, se je pojavila na osebah, ki so prišle iz Galicije v Slezi j o in na Češko; vsega vkup je bilo tu doslej krog 40 slučajev, na Ogrskem pa krog 30. — Tudi v srbski armadi gospodari kolera in so imeli baje že do 12.000 slučajev.
Dolžnosti za narodnogospodarske vojne dajatve.
Dunajski list »Rundschau« je objavil 24. septembra t. 1. sledeč zanimiv članek:
Vsi zdaj stojimo v sredi dogodkov, o katerih ne more noben človek soditi, kako da bodo vplivali. Izpremenile se bodo vse vrednosti tako, kakor si nikakor ne moremo predstavljati. Nikjer vrednost toliko ne pomenja, kolikor po-menja v narodnem gospodarstvu. »Denar«, »blago«, »delo«, »plača« itd. itd. so narodnogospodarske vrednosti, ki se bodo najbrže izpremenile in iznova uredile. Ker gledamo v popolnoma negotovo bodočnost, ki bo, kakor upajmo, srečnejša, kakršna je bila preteklost, velja, da vse človeško znanje in človeško dolžnost zastavimo v službo tega razvoja, da brez krmila ne izdivja in neizmerne škode ne provzroči. Sodim tako-le: Vse meri zdaj na to, da se uveljavijo sredstva vojaške sile, da si priborimo v Evropi tisti prostor, ki nam gre. Vse, kar je v tem velikem delu posameznik dolžan, da stori, nazivamo »vojna dajatev« v smislu postave, ki za to obstoja. Medtem ko se naši bratje s svojo krvjo bore za boljšo bodočnost, ko tako pred vsem to vojno dajatev iz-preminjajo v strašno resnico, je pa veliko ljudi, ki lahko v okviru možnosti, a izven dolžnosti o vojni dajatvi, zasledujejo, kako da se dogodki razvijajo. Mislim na tiste, ki kaj imajo in med njimi predvsem na tiste, ki imajo narodnogospodarsko blagostanje v rokah; na tvorničarje, veletržce; izkratka na proizvajalce in na premikalce narodnogospodarskih vrednosti. Ne zgolj demokratični čut pravičnosti, marveč tudi logika zahteva, da ti činitelji v dobi, ko se guga narodnogospodarski ustroj celega sveta in zavzema novo obliko, katere še ne poznamo, ki jih ne pregledamo, a sodelujmo, ko se ustvarjajo, in jih tudi k vojni dajatvi pritegnimo. Škode, ki jo vojska z milodari naravnost provzroča, ne poravnamo samo z milodari. Ko bo vojska končana, ne bodo milodari več potrebni in prepozno bo, da se prične silno delo, ki nas čaka. Že zdaj naj se vsakovrstna sredstva uporabljajo, da se novo življenje navdahne narodnemu gospodarstvu za naloge, ki ga čakajo. Trgovina in predvsem svetovna trgovina, služiti mora tudi potrebščinam prebivalstva. Po vojski, v kateri moramo zmagati, se bodo potrebščine visoko dvignile. Kar se bo rabilo, bo pa moralo biti tu, ker lahko drugače nastane velika praznota. Tvornice morajo zato delati in zaloge napolnjevati; trgovci morajo imeti blago v zalogi, da bodo zadostili navalu kupcev, ko bo vojska končana. Če tvornice stoje, ne nastopi samo nevarna brezdel-nost, ki lahko rodi nevarne krize, marveč se nespametno uničijo vrednote. Vlada je močna dovolj, da prisili tvorničarje, da ne bodo le iz človekoljubja deloma delali, marveč jih tudi lahko prisili, da morajo pustiti delati, če vlada lahko v miru vpogleda v knjige in se prepriča o finančni sposobnosti kakega podjetja, tembolj sme to v vojnih časih, ko se je njena oblast mogočno dvignila. Tvorničarji in trgovci niso na svetu za svojo zasebno zabavo, marveč oni tvorijo socialni činitelj, ki ima nasproti skupnosti dolžnosti. Železniški uradnik stoji med vojsko avtomatično
pod vojaškim poveljstvom. Tudi tvor-ničar in veletrgovec bi se morala nadzorovati po kaki vojni gospodarski postavi. Vlada bi morala biti pooblaščena, da bi lahko določala, če in v kakšni meri naj bi se obrat v kaki tvornici omejil.
Občine proti brezposelnosti.
V hudih sedanjih časih je glavno, da dobe tisti ljudje delo, ki ga nimajo. Veliko lahko v tem oziru tudi občine store, ki naj se ne zanašajo samo na deželo in pa na državo. Občine bi morale dajati dober zgled in skrbeti, da brezposelni delo dobe. Marsikako delo lahko občina sama odda delavcem, obrtnikom in rokodelcem. Če bi tozadevno vse oblasti enakomerno postopale, bi se še več storilo, kolikor se je storilo in bi se poživela tudi podjetnost zasebnikov. Občini sami koristi, če brezposelnim preskrbi delo, ker je po postavi dolžna, da mora podpirati reveže, katerim moramo brezpogojno tudi brezposelne prištevati. Občine naj bi pustile vso neobdelano zemljo obdelati in jo nasaditi z žitom. Delo naj bi se plačevalo v gotovini ali naj bi se pa živež napisal.
Pri nakazilu dela naj bi občine vedno upoštevale, da bi se delo primerno razdelilo. Ne bilo bi prav, če bi občina dela v velikem oddala. V kolikor gre za nabavo surovin, naj bi občine skrbele za to, da bi jih obrtniki brez težav, če tudi na kredit, dobivali. Nič bi ne škodilo, če bi občina zlasti v sedanjih izrednih časih jamčila za plačilo.
Gledati se mora na to, da se delavci v veliki meri ne odpuščajo. Če se pa to zgodi, naj da občina brezposelnim delo. Ali bi ne bilo nemogoče, da bi brezposelni gradili ceste? Mostove? Ali bi ne mogli z brezposelnimi delavci in delavkami pospešiti čiščenje Ljubljanice v Ljubljani?
O važnosti posredovanja dela pa rajši zdaj še ne pišemo. Veselo moramo pa pozdravljati, ker je poslanec Gostinčar uvedel v J. S. Z. pravcato posredovalnico dela, ki jo kar sam vodi. Čast mu!	—o—
Izprememba tovarniškega zakona na Norveškem.
Norveška vlada je predložila drž. zbornici zakonski načrt o spremembi tovarniške postave iz leta 1909. Načrt ima namen raztegniti delavsko varstvo osobito se razširi na širše kroge podjetništva. Po starem zakonu so podvrženi nadzorstvu obrati, v katerih dela vsaj pet ljudi ali pa če se obrat vrši 'z motorno silo. Po novem zakonu bodo pa nadzorstvu podvrženi vsi obrati, ne glede na število delavcev ali gonilne sile. Dalje se postavijo pod novi zakon tudi nekatera podjetja, glede katerih je bila pridržana v prejšnjem zakonu odločitev kralju. Pod nadzorstvom bodo tudi delavska stanovanja podjetij, ki spadajo pod novi delavsko - varstveni zakon.
Izvzeta so podjetja, v katerih delajo svojci podjetnika ali pa podjetnik sam in pa domača dela. (Heimarbeiter.)
Delavcem se smatrajo osebe, katere je najel podjetnik ali pa so bile najete v njegovem imenu, ki naj izvršujejo pod novi zakon spadajoča dela. Med nje spadajo tudi preddelavci in vajenci, ne pa. poslovodje in drugo predpostavljeno osobje, vštevši pisarniške uslužbence.
V II. poglavju se nahajajo določila, kako imajo biti urejeni delavni prostori, zdravstvene zadeve in varnost proti nezgodam. Novo je, da mora pri nevarnih delih delavcem nabavljati primerne varnostne delavne obleke podjetnik. Prej si je moral tako obleko kupiti delavec sam.
Znatne izpremembe so se napravile pri III. poglavju, ki določa o delavni dobi, zaposlenju otrok, mladoletnih in žensk. Delavni čas za delavca ne sme znašati več kot 9 ur dnevno. Za delavce v rudnikih, v jamah, topilnicah in tiskarnah delavna doba tedensko ne sme presegati 48 ur. Delavci v rudnikih in topilnicah, ki imajo redno prosto soboto, sme znašati navadni delavni čas do 40 ur, vendar tedensko ne več kot 48 ur. Navadni delavni čas spada med 7. uro zjutraj in 9. uro zvečer. Tedensko delo posameznega delavca se ne sme porazdeliti na več kot 6 delavnih dni.
Skupno z določilom najvišje (maksimalne) delavne dobe se v načrtu urejuje tudi delo čez čas.
Mladostnim, to je pod 18 let starim osebam obojega spola, je čezčasno delo sploh prepovedano. Moški, nad ISletni delavci, smejo tedensko le 10 ur nad določeni delavni čas delati. Za nad 18 let stare ženske se poleg tega omejuje
čezčasno delo na dnevno dobo od 7. ure zjutraj do 9. ure zvečer.
Čezčasno delo, ki se izvrši v prvotnih treh urah po zaključku rednega dela, se mora odškodovati (plačati) z 50 odstot., sicer z 100 odstot.. Z 100 odstotki je odškodovati tudi vsako delo, ki ne spada v navadni nedeljski delavni čas. V obratih pod kraljevsko določbo je voditi o prekoračenju navadnega delavnega časa, o čezčasnem delu in plačilu posebno knjigo.
Otročje delo izpod 14 let, ki je sedaj le omejeno dovoljeno, se po tem načrtu popolnoma prepoveduje. Izjema more biti le za konzervno industrijo s posebnim dovoljenjem ministrstva na podlagi poizvedb pri šolskih oblastvih.
Za lažji pregled in nadzorstvo mladoletnih se vpeljejo namesto sedanjih podjetniških zaznamkov posebne delavske knjižice za mladoletne delavce.
Porodnice bodo tudi v bodoče šest tednov dela proste (ne bodo smele v delo), vendar se jim mora mesto ohraniti. Po novem načrtu se pa tudi nosečim na podlagi zdravniškega spričevala ne sme zabraniti štiri tedne pred porodom izstop iz dela. Do bodo mogle delavke otroke same hraniti, ima biti v podjetju poseben zakurjen prostor za najmanj deset delavk. Tudi glede škode, ki jo delavec napravi pri delu, oz. ki se zgodi pri delu, določa novi zakon nekako razsodišče, ki določa o povrnitvi škode.
Glede delavnega reda se določa, da se napravi v podjetjih, kjer to zahteva večina delavcev. Do sedaj je moralo imeti delavni red vsako podjetje z desetimi delavci. Pri sestavi delavskega reda sodelujejo tudi delavci.
Izpremembe pri preskrbi z mesom.
Prejšnje čase se je vršila kupčija z živino in z mesom zelo priprosto. Kmet je svojo žival prodal mesarju-Pregledale so se cene lahko. Tekom let so se pa vrinili med kmeta in mesarja> oziroma prodajalca, mešetarji, ki se jim očita, da so ponajveč vzrok, ker so cene mesu tako strašno poskočile.
Kako se zdaj živina prodaja? Skozi koliko rok gre živina, predno pride meso na trg? Veletrgovina z živino je navadno takole razvita: nakupovalci živine, živnski veletržci, komisionarji (po naše bi se to reklo mešetarji), veliki mesarji in prodajalci mesa na drobno. Velike tvrdke, ki se pečajo s kupčijo živine, zaposlujejo navadno celo vrsto malih nakupovalcev, ki potujejo po deželi in že v kmetovih hlevih nakupijo živino. Za vsak kos tako kup-lene živine dobi nakupovalec gotovo pristojbino, včasih pa še redno plačo. Na sejmu pusti prodati veletržec živino svojemu komisionarju, ki dobi provizijo. Mesar pa mnogokrat še proda ubito ali zaklano živino manjšim mesarjem. Komisionarji so navadno nastanjeni, kjer je veliko živine. Prodajo jo ali proti proviziji, a tudi na lasten račun. Navadno so to le bogati, mogočni možje, ki posojujejo tako prodajalcem kakor tudi kupcem, ki postanejo zato od njih popolnoma odvisni in zato tudi pri prodajalcu cene tlačijo, kupcu jih pa zvišajo, da sami žanjejo večji dobiček.
V sedanjih razmerah bi se opisano posredovanje težko odpravilo in zopet uvedla trgovina naravnost med kmetom in mesarjem. Mesar sam večkrat ne more na deželo, da bi nakupoval živino, nima časa, odtegnil bi se tudi s kupčijskimi potovanji preveč svojemu poslu. Živina se mora mnogokrat tudi iz daljave dobiti, ker mesta vedno naraščajo. Kmetu bi moral mesar živino takoj plačati, kar mu ni vedno mogoče. Mesarji morajo tudi svojim odjemalcem dobaviti posebne vrste meso, zato so navezani na mešetar j a, ki pozna natančno njih zahteve. Če bi mesar sam nakupoval živno, bi ne mogel dovolj izbirati.
Tudi poljedelstvo je že v naših časih napredovalo in se porazdelilo-Prejšnje čase je ostala živina pri kmetu od rojstva do takrat, ko jo je prod*11 mesarju. Danes imamo že gospoda1"' stva, ki se nekatera pečajo samo s P^e' menjem, druga s pitanjem živine, ima' mo tudi posestnike, ki se pečajo predvsem s prodajo mleka. Živina gre to iz rok v roke, predno pride mesari . v roke. Prekupčijo so pospešile *	.
klavnice, ki so v večjih mestih v zveZ1 s sejmi, da olajšajo mesarjem nakup in da se zbirajo velike množine Živiuri kjer jo nakupijo tudi trgovci iz kral ’ kjer primanjkuje živine. Velike važnosti so sejmi v krajih, kjer je v® tvornic ali rudnikov. V takih kral _ ne potrebuje enakomerno število ne, marveč je potreba odvisna °u nega časa, od vremena in od trgo ga položaja.
Nakupovalec živine prihrani živinorejcu in mesarju dolgotrajna pota. Mešetar ali komisionar smatra za svojo glavno nalogo, da dobi zunaj za pi-talca in za kupca živino in da sprejema naročila v velikem, oziroma v srednjem mestu. Ima pregled čez vse, premoženje mora imeti, da more med prodajalci in kupci posredovati. V velikih mestih prodaja komisionar živino večinoma velikim mesarjem, ki prodajajo meso trdnim odjemalcem: gostilnam, zavodom itd. Od njih kupujejo meso tudi mali mesarji, ki večinoma vsaj v večjih mestih sami niti živine ne pobijajo, marveč le zgolj meso prodajajo. Mah mesarski prodajalec ne more kupiti veliko živine, ker ne razpolaga s potrebno glavnico in ker nima dovolj kredita. Manjka mu tudi potrebnih izkušenj. Kljub temu, da mora plačati meso dražje velikemu mesarju, kakor če bi sam klal ali pobijal, pride le ceneje do mesa, kakor če bi živino sam Pobijal. Pri velikem mesarju izbere lahko tudi le tisto meso, ki ga njegovi odjemalci zahtevajo.
Dolžnost vsake trgovine v narod-no-gospodarskem oziru je, da klajo po krajnih potrebah primemo razdeli. Odprto pa ostane vedno vprašanje, če se dosedanji način kupčije ne da z boljšim načinom zamenjati. Če se kaka kupčijska oblika izkaže slaba, se more z boljšo zamenjati. Umakniti so se morali izvoščki in konjske poulične železnice avtomobilom in električnim železnicam.
Pritožbe proti živinski kupčiji bi se ne bile nikdar tako poostrile, kakor so se, če bi ne imeli splošne draginje. Čez trgovce z živino bi se gotovo tudi tako ne zabavljalo, ako bi se meso živine pozneje ne prodajalo. Trgovina z živili je čisto nekaj drugega, kakor kupčija z nečimernimi stvarmi. Vsak poizkuša čuvati svoje koristi in gleda, da kolikor mogoče veliko zasluži. Če trgovec špekulira z nečimernimi stvarmi, mu tega nihče ne zameri, še hvalijo ga, češ kako dober trgovec da je. Pravzaprav bi trgovcem z živino ne smeli zameriti, če smatrajo za glavno, da napravijo velik dobiček. Konzument je pa revež, ki draginjo bridko občuti in zato mu ne more nihče zameriti, če se proti draginji bori in zahteva odpo-nioč in odpravo napak pri kupčiji, ki draži živino.
Že leta 1905. je izdal nemški poljedeljski svet spomenico, v kateri se toži, kako da se vpliva na živinski trg. Veletržci včasih ne kupujejo živine, nakupijo jo zopet velikanske množine, ki jo pa zopet draže, da obdrže visoke cene. Kmetje tožijo, kako da živinski trgovci pritiskajo na cene. Veliki bogataši popolnoma gospodarijo in določajo cene živini. Zgodi se, da ko se toži v mestih, kako da živine primanjkuje, pa tožijo kmetje, da imajo živine preveč, k da jo nihče ne kupi.
Kmet ne določa cene živini, ker ko je živina godna za mesarja, jo mora brodati, če jo ne proda, izgubi na vred-
nosti. Zato je kmet mnogokrat prisiljen, da proda živino za vsako ceno. Vse to vpliva, da tudi kmet izgubi veselje vzgajti živino.
Kar se tiče mesarjev, moramo pripomniti, da draginje mesa tudi v polnem obsegu niso mesarji sami krivi. Cene mesu so se povišale, tudi on mora dražje vse plačevati, tudi plače pomočnikov in hlapcev so se zvišale. Plačati mora dobiček komisionarju (mešetar-ju), napitnino, pristojbine za preiskavo živine, za klavnico, za tehtnico, zavarovanje, povišale so se cene stanovanj in prodajalcev, povišani so dohodninski in obrtni davki, pristojbina za ledenico se mora plačati, vračunavati mora izgube, ki jih ima, če mu meso zaplenijo, ker so se predpisi o pregledovanju mesa poostrili.
Upoštevati pa moramo tudi, da se zdaj vporabijo vsi deli živine, ki se včasih niso. Kri prodajajo kemičnim tvornicam, želodčno in črevesno mast trgovcu z mastjo, želodec in čreva kupcu s črevami, telečje glave tistim, ki z njimi kupčujejo, srce, pljuča in jetra tvorničarjem, ki izdelujejo klobase, kosti! trgovcu s kostmi, rogove in kopita trgovcem z rogmi, odpadke tistim; ki goje pse in svinje, svinjske ščetine tvornicam, ki izdelujejo krtače, žolč tvorničam črnila itd. Mesarji so že marsikje ustanovili zadruge, ki prodajajo skupno kože, ki vlivajo sveče, ki meljejo kosti i. dr.
Odvisnost velikih komisionarjev tudi tlači mesarje in pritiska na cene. Z malimi sredstvi mesar otvori prodajalno. Vsemogočen komisionar mu da kredit, zato mora živino pri njem kupiti. Drago mora plačati manj vredno živino. Veliki dobavitelji dobe meso ceneje, mesar zato pritisne na male odjemalce s cenami.
Javne klavnice so tudi meso podražile s svojimi pristojbanami. Pomnožilo se je število mesarjev. Tudi zadruge odjemalcev se glede na meso niso posrečile. Vsekakor mora država, a tudi dežela in občina storiti odločne korake, da se meso poceni. Podržavljenje, podeželjenje ali pa poobčinjenje mesarije bi bilo najboljše, dasi precej radikalno sredstvo.
Okno v svet.
List, ki smo ga že dolgo pogrešali,
je vendarle začel izhajati! »Ilustrirani Glasnik« nas v sliki in besedi obvešča o vseh važnejših dogodkih doma in po svetu. Priznati se mu mora, da so njegove slike zelo zanimive in krasno izvršene, vsebina prav raznovrstna in bogata. Zadnja številka prinaša slike iz naših bolnišnic, mnogo prizorov iz sedanjega vojaškega življenja po domovini, slike poljskih beguncev, dogodke iz srbskega, francoskega, nemškega in avstrijskega bojišča, podobe naših padlih junakov, več povesti, vojaških dopisov ter mnogo zanimivega in poučnega drobiža. »Ilustrirani Glasni k«, ki izhaja vsak četrtek,
stane do konca leta 2 K, posamezna številka 20 vin.
»Ilustrirani Glasnik«, št. 5., prinaša sledečo listnico:
Zadnji čas nam je došlo več naročil brez podpisa, oziroma z nečitljivim podpisom, kar povzroča nepotrebne poznejše reklamacije. Gg. naročnike prosimo, da naročilnice pravilno in čitljivo podpišejo ter navedejo tudi kraj, oziroma pošto, kajti lista brez naslova ne moremo oddati na pošto,
Ker je večina naročnikov naročnino že poravnala, bodemo priložili položnice (čekej šele v decembru za naročnino za leto 1915. One naročnike pa, ki naročnine za september, oktober, november, december še niso poravnali, prosimo, da nemudoma store, sicer jim bomo list ustavili.
Zaenkrat se je treba poslužiti denarne nakaznice.
Druge, tretje in četrte številke imamo še par sto izvodov. Komur je na tem ležeče, da dobi tudi te številke, naj se požuri in naj list čimpreje naroči.
Oktobra meseca bomo brezplačno priložili stalnim naročnikom, ki so naročnino že poravnali, pregleden zemljevid evropskega ozemlja, s katerim bodo vedno v stanu zasledovati vse važnejše vojne dogodke. Zemljevid bo zavzemal velikost 56X76 cm in ga bomo v svrho boljše preglednosti izvršili v barvah. Zemljevid bo marsikateremu ne le za časa vojske dobrodošel, temveč mu bode tudi pozneje vedno poučen tovariš,
»Ilustrirani Glasnik« mora biti najpopularnejši slovenski ilustriran list, čemur odgovarja tudi vsebina, slike, oblika in cena!
Kakor hitro se poleže bojni metež, bomo izdelovali klišeje tudi doma, tako da bo cenj. občinstvo o vseh dogodkih tudi s prvimi slikami postreženo. — Z lastnim reprodukcijskim zavodom razpolaga celo malo nemških listov. Da pa ta naš načrt kar najdovršneje izvršimo, treba naročnikov. Čim več naročnikov, tem boljši bo list! Zatorej:	Podvizajte se in
pridobite nam novih naročnikov! Pravilni naslov je: »Ilustrirani Glasnik«, Ljubljana, Katoliška tiskarna.
Časi požrtvovalnosti. Francoska akademija je prisodila usmiljenim sestram v Solunu darilo 10.000 frankov za trudapolno delo usmiljenja ob postrežbi ranjencev in bolnikov za časa balkanske vojske. Drugo darilo — 6000 frankov — so prejele usmiljenke v Odrinu. Znano je, da je tudi turški sultan podelil nekaterim prednicam usmiljenih sestra, ki so se odlikovale v označeni vojni s postrežbo bolnikom, visoke redove.
Francija — še brez Boga? V oklicu na ljudstvo, ki ga je sestavila francoska, v Bordö pobegla vlada, se omenja, da bo narodna edinost in vseh francoskih strank rešila domovino. Boga in božje pomoči oglas niti ne imenuje ne. Pa časi niso daleč, ko bodo tudi francoski voditelji uvideli, da je še nekdo nad nami, ki vlada in vodi nabode.
Požrtvovalnost nemških jeznitov. Za vojno službo v nemški armadi se je
priglasilo 95 članov nemške jezuitske provincije. To je hvaležnost teli čvrstih patrijotov, ki jim je pa Nemčija doslej (40 let) odrekala domovinsko pravico — iz ničevnih razlogov. Izjemne postave zoper jezuite bodo sedaj po vojni gotovo prenehale. Možje, ki so se ob uri nevarnosti in bojnega ognja ponudili domovini v službo in pokazali tako svojo zvestobo, zaslužijo vsaj iste pravice, kot vsak drug državljan.
Izdajatelj Fran Ullreich, Dunaj. — Odgovorni urednik Jože Gostinčar________Tisk Kat. Tiskarne.
j&ogata zaloga ženskih ročnih del in zraven spadajočih potrebščin.
tfredtiskanje in vezenje monegramov in vsakovrstnih drugih risb.
F. leršol ™!
Velika Izber vezenin, čipk, rokavto, nogavio, otroške obleke in perila, pasov, predpasnikov, žepnih robcev, ovratnikov, zavratnlo, volne, bombaža, sukanca itd.
Edina S*i fl3|fera|ia Hulja v ameriko ž Samo 5 dni! ?	«____	]
iz Havvre v I I New-York
francoska prek-morska družba.
Havre v New-York in listke za i ovratek iz Ämerike v staro domovino, po najnižji ceni
potovalna pisarna v Ljubljani, Dunajska cesta št. IS v hiši .Kmetske posojilnice*.
Največja in najstarejša tovarna lončenih peči in raznih lončenih izdelkov
Mnogokrat odlikovana.
Priporoča se slavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini v naročila na
štedilna ognjišča in peči
preproste in najfinejše, izvršene v poljubnih modernih barvah in vzorcih najbolj strokovnjaški, solidno in trpežno po najnižjih cenah. Župniščem, samostanom in šolam dovoljujem znaten popust. Ilustrirani ceniki so na razpolago.
— 232 —
Zadružno premoženje se sme porabljati le za zadružne, namene. Ako bi navadni dohodki ne zadostovali, da bi se poravnali troški in tekoči izdatki, ima zadruga pravico, svojim članom naložiti posebne doklade, katerih vsota se določi na občnem zboru in potem porazdeli na posameznike, ako to dovoli obrtno oblastvo. Pri izter-javanju ima zadruga pravico, posluževati se upravnega oblastva (političnega, ne davčnega).
§ 115 a.
Bolniške in podporne blagajnice za člane.
V	§ 114., odst. 2., omenjene bolniške in podporne blagajnice za zadružne člane se ustanavljajo, kolikor temelje na načelu prostovoljnosti, po predpisih zakona z dne 16. julija 1892. L (drž. zak. št. 202).
Dopustnost prisilnega zavarovanja, obseg in izvršitev.
§ 115 b.
Zadruge morejo skleniti, da so nijhovi člani dolžni zavarovati se za denarno podporo v bolezni, za brezplačno zdravniško pomoč, tea dobivanje zdravil ali za take dajatve v zvezi s (pogrebnino.
Ne sme se pa silili k zavarovanju za samo pogrebnino.
V	dotičnem sklepu je ustanoviti, v kakem znesku in pa koliko časa se bo v bolezni izplačevala podpora, oziroma kolika bo pogrebnina; denarna podpora v bolezni pa ne sme biti višja nego 28 K na teden in pogrebnina ne višja nego 400 kron.
§ 115 c.
Da je sklep po § 115. b veljaven, je treba, da je zadružni zbor redno sklican, da se bistvena vsebina tega, kar se ima skleniti, poprej objavi, da je navzočih najmanj tri četrtine vseh zadružnikov, ki imajo glasovalno pravico, in da glasujejo za predlog najmanj tri' četrtine navzočnih.
Vrhutega je treba, da sklep odobri politično deželno oblastvo.
To more odrediti, da je odobrenje sklepa glede vpeljave prisilnega zavarovanja zavisno od tega, da se poprej ustanovi podporni sklad po § 115. w.
Določila prvega odstavka veljajo tudi glede sklepov, s katerimi se že vpeljano prisilno zavarovanje v dopustnih mejah (§ 115. b) razširja, izpremmja ali odpravlja.
§ 115 d.
Redno sprejeti in odobreni sklep veže vse zadružne člane; taki člani pa, ki so zavezani zavarovanju že pri kaki drugi zadrugi, niso
— 229 —
kakem potu naj obrtniki skrbe za zboljšanje svojih razmer. Posebno hi bilo opozarjati na ustanavljanje založnih blagajn (Vorschusskassen), sirovinskih zalog, skupnih prodajalnic za dovršene izdelke in skupno nabavljanje strojev. Take naprave morejo, ako jih vodijo izkušeni, požrtvovalni in podjetni možje, donašati marsikako korist. Povdarjati ni treba, da je velikega pomena tudi obrtna izobrazba in napredovanje z duhom časa glede načina izdelovanja, zlasti v današnjem času iznajdb. Posamezen obrtnik si ne more mnogo pomagati, ker mu nedostaje sredstev, toda združenim je to možno v veliko večji meri. V tem obstoji glavni pomen, ki ga imajo zadruge za obrtniški stan.
Kako da zadruga ustanovi v 1. odstavku § 114. navedene naprave, o tem glej § 115a. Nihče pa se ne more siliti, da bi se proti svoji volji udeleževal omenjenih podjetij (§ 115a, zadnji odstavek), ker so take naprave pridobitne in gospodarske zadruge, katerim pristopiti je na prosto dano vsakemu posamezniku.
Zadruge morejo sklepati, koliko časa da naj trpi učna doba vajencev (prim. tudi § 14., 3. odst., in § 98a). Dalje smejo določevati, koliko vajencev sme imeti kak gospodar v primeri s številom pomočnikom; toda dotične določbe more oblastvo po svojem prevdarku izpremeniti. (Upr. sod. razsodba 2. jun. 1889, št. 1212.)
Kadar dopisujejo zadruge z oblastvi (§ 114., črka g) in naslednji odstavek), proste so dotične vloge kolka. (Fin. min. ukaz 13. jan. 1885, št. 54.838.) — Ako zadruge ustanove založne blagajne, sirovinske zaloge in prodajalnice, niso oproščene dotičnih pristojbin. Pač pa so oproščene pristojbin za knjige o zadružnih zadevah, ker se ne smatrajo za trgovske knjige. (Fin. min. ukaz 7. nov. 1884, št. 35.104.) — Tudi pravila so prosta kolka. (Trg. min. ukaz 23. nov. 1884, številka 41.118.)
Pristojnost in pravice obrtnegal sveta, omenjenega v zadnjem odstavku § 114., določuje natančneje ministrska naredba z dne 20. marca 1897, drž. zak. št. 83.
§ 114a.
Trgovinski minister more, zaslišavši trgovinsko in obrtno zbornico in zadružno zvezo, kj'er obstoji, tistim zadrugam a posamezne kategorije ali za sorodne kategorije rokodelskih obrtov, ki na polja vzgajanja obrtniškega naraščaja (§ 114., lit. e) in § 104b) z uspehom izvršujejo svoje dolžnosti, priznati pravico, da sprejmo v pravila določila o opravljanju preizkušenj za mojstra za svoje obrte. Zadruge naj sklenejo v tem primeru posebne preizkusne rede, za katere je treba odobrenja političnega deželnega oblaStva.
7/	\\	7/	\\	7/	\\	>/" \\ i
^ Solidno izdelane	-Ä
dežnike m
soMnike
priporoča
po nalnšžših cestah
L Mikasch. ÄÄ
~~r/ w ~7/ \v 7/	\\	//	\\	// vr~
!Ää JU W“ ülf. PS. 1 §8»
Ljubljana, Rimska cesta štev. 24.
Priporočajo se sledeča zdravila:
Balzam proti želodčnim bolečinam, sielrlenlca 20 v.
Kaplj ce za želodec, izvrstno, krepilno in slast do jedi pospešujoče sredstvo, steklenica 40 v.
Kapljice zoper želodčnf krč, steklenica 50 v.
Posipalni prašek, proti ognjivanju otrok in proti potenju nog, škatlica 50 v.
Bibje olje, stealenica 1 krono in 2 kroni.
Salicilni kolodij, za odstranitev kurjih očes in trde kože, steklenica 70 v.
„Sladln“ za otroke, škatla 60 v.
Tinktura za želodec, o vajalno in želodec krepilno sredstvo, steklenica 20 v.
Trpotcev sok, izvrsten pripomoček proti kašlju, ste-klenica 1 krono.
Železnato vino, steklenica 2 kroni 60 v in 4 krone 80 v.
Gričar S Mejač
Ljubljana, Preklat varilca 9
priporočata svojo največjo zalogo izgotovljenih oblek za gospode, dečke in otroke.
Movosti v konfekciji za dame.
Pozor, slovenska delavska društva!
Kupujte svoje potrebščine pri znani in priporočljivi domači manufakturni trgovini
Janko Česnik
SPrl Cesniku} L J U18 L J El 5! H Lingarjeva ulica - Stritarjeva ulica
v kateri dobite vedno v veliki izbiri najnovejše blago za ženska in moška oblačila.
Postrežba poštena in zanesljiva.
Sladnl čaj-zajtrk!
ti Sadni ča|. Ako se ga uporablja pri dojenčkih namesto moke za otroke, so otroške bolezni manj nevarne. - Je za polovico cenejši. Dr.pl.Tmköczyjev sladni čaj ima ime Sladin in !^nZl je vedno bolj priljubljen. Povsod V^g zavoj 60 vin. mili« i Tudi pri trgovcih. Po pošti pošlje najmanj 6 zavojev lekarnar Tmköczy v Ljubljani. Ta lekarnar je svojih osem otrok zredil s sladnim čajem. Glavne zaloge na Dunaju: le-kame Tmköczy: Schönbrunnerstrasse štev. 109, CdštrđVJlZ' Tosefstädterstrasse štev.25, Radetzkypjatz štev.4. V Gradcu: Sackstrasse štev. 4.
Priporočljiv zlasti za one, ki se čutijo bolne, slabe.
Za resničnost tega naznanila jamči 5 tukaj navedenih tvrdk Trnköczyjevih, istotako ugodne sodbe zaupanja vrednih oseb.
Svoji k svojim!
H. LUKIČ
Ljubljana, Pred Škofijo št. 19.
Konfekcijska trgovina
za dame, gospode, dečke in deklice se najtopleje priporoča.
m*.

Tovarna mlm v Tržiču, Gorenjsko.
Najmodernejše podjetje monarhije. Otvoril sem lastno prodajalno
Varstvena znamka.
m» f bjijllM 165 štel 20 (Cepa hiša).
---\T~ V... VC W~~\\	\\	\\ VC

JL & E. SEÄBEEME, M®stm trg 11®v. 1®
Velika zaloga manufakturnega blaga, različno sukno za moške obleke, volneno blago, kakor ševijoti, popelin, delen, itd. za ženske obleke. — Perilno blago, cefirji, kambriki, balisti v bogati izbiri. Različno platno in sifoni v vseh kakovostih in širinah; potrebšine za krojače in šivilje. Flanelaste in šivane odeje, različne preproge za postelje, kakor tudi cele garniture. — Novosti v volnenih in svilenih robcih in šalih. Namizni prti, servijeti in brisalke iz platna in damasta.
Priznano nizke cene!
Posebni oddelek za pletenine in perilo. Vse vrste spodnje obleke za ženske in moške, kakor: srajce, hlače, krila, bodisi iz šifona ali pa tudi pletene iz volne ali bombaža. — Največja izbira v nogavicah v vseh barvah kakor tudi v vseh velikostih za otroke. — Predpasniki najnovejših krojev iz pisanega blaga, šifona, listra in klota. Stezniki ali moderci od najcenejših do najfinejših. Fini batistasti, platneni in šifonasti žepni robci. — Zaloga gosjega perja in puha.
Vedno sveže blago I
IR

I7ZI
lYMHXniSlII 1ÜÄ
priporoča svojo bojjafo zalogo raznovrstnih
voznlti koles in šfvslmtt strofe v
— za rodbino in obrt. =
&	srtßa-dt
iajMiša, aalslflirneiša prilfra za Stedeatel
Ljudsko Posojilnici!
resistrcvar.a zadruga z neomejeno zavezo
¥ LpMIani, likiošiceva cesta št. 6
pritličje, v lasi hiši, nasproti iioteia „Union“ za frančiškansko cerkvijo
sprejema hranilne vloge in vloge v tekočem računu, za katere jamčijo ne samo njeni zadružniki, temveč tudi
cela dežela Kranjska
in jih obrestuje po
4
31 O 4
brez kakega odbitka, tako da sprejme vlož-
nik od vsakih vloženih iOO kron čistih
obresti 4b75 kron na leto. Stanje vlog je bilo koncem marca 1913 čez 22 milijonov kron. Za nalaganje po pošti so poštnohra-nilnične položnice brezplačno na razpolago.
Načelstvo.
— 230 —
S preizkušnjo za mojstra je dokazati sposobnost za samostojno izvrševanje in proračnnjevanje stroškov običajnih del v obrtu in znanje, ki je sicer potrebno za samostojno izvrševanje obrta, zlasti tudi o tem, kako se vodijo knjige in računi.
Preizkusni red naj ureja natančneje, pod kakimi pogoji se prosilci pripuščajo k preizkušnji vobče in posebej tisti, ki ne pripadajo zadrugi; nadalje, kako bodi sestavljena preizkusna komisija, koliko in kakšno gradivo naj se izprašuje, kako naj se pri preizkušnji postopa, kako izpričevalo o uspehu naj se izda, ali se sme preizkušnja ponoviti in kako visoke takse, ki gredo zadrugi, naj se morebiti pobirajo za preizkušnjo.
Trgovinski minister more, zaslišavši trgovinsko in obrtno zbornico, zadružno zvezo, kjer obstoji, in dotične zadruge, ukazoma priznati tudi posameznim zavodom, ki po svoji uredbi jamčijo, da se pri njih opravi preizkušnja za mojstra, kakor to ustreza stroki, pravico, da obdržavajo te preizkušnje za določene rokodelske obrte; obenem se predpisuje preizkusni red.
Ako se ta pravica podeli strokovnim učiliščem, se izda dotični ukaz sporazumno z ministrom za bogočastje in nauk.
Kdor nspešno opravi preizkušnjo za mojstra in samostojno opravlja obrt, sme nositi naslov preizkušenega mojstra v dotičnem obrtu.
Pet let potem, ko dobi veljavo ta zakon, se predpiše z ukazom 'trgovinskega ministra, potem, ko se zaslišijo trgovinska in j(>brtna zbornica, zadružna zveza, kjer morebiti obstoji, in dotične zadruge, splošno ali pa za določene kraje, v katerih velja ta zakon, da smejo v vseh ali v določenih rokodelskih obrtih imeti vajence samo taki obrtniki, ki so uspešno opravili preizkušnjo za mojstra.
Ta ukaz pa se ne bo dotikal pravic mojstrov, ki že obstoje.
§ 114 b.
iZadruge imajo pravico, za obrte svojih članov v mejah (zakonitih predpisov določati, kdaj naj se začne in jenja vsakdanje delo pomožnih delavcev in kaki odmori naj bodo pri delu, kdaj in kake plače naj se plačujejo pomožnim delavcem in kaki roki naj veljajo za odpoved. To ustanavlja, urejeno po poslovnih strokah, zadružni zbor sporazumno z zborom pomočnikov in ta določila naj odobri politično deželno oblastvo, zaslišavši trgovinsko in obrtno zbornico in zadružno zvezo, kjer obstoji.
Ta dogovor naj se nabije v posameznih obratovališčih.
Za ta sklep je potrebna v zadružnem zborn in v zboru pomočnikov dvetretjinska večina. Z isto večino glasov more eden ali drugi
— 231 —
zbor izjaviti, da odstopa od teh določil, ako niso tiila ustanovljena za določeno dobo. Odnosni sklep je naznaniti političnemu deželnemu oblastvu.
Omenjena določila imajo, ako obrtniki, ki pripadajo zadrugi, niso sklenili v tem oziru s svojimi pomožnimi delavci kaj drugega s pogodbo ali v delovnem redu, pravno moč za stranke in v toliko izključujejo uporabo predpisov § 77.
§ 115.
Zadruge imajo pravico, v svojih pravilih predpisavati in pobirati pristojbine za vzprejem (inkorporacijo), ki jih morajo plačevati zadružni člani, dalje pristojbine za sprejetje (najetje) in oproščenje, ki jih morajo plačevati vajenci; toda v pravilih mora biti določeno, da more zadruga vajence, ki so sami ali kojih roditelji so ubožni, oprostiti pristojbine za sprejetje (najetje), za preizkušnjo za pomagača in za oprostitev, ako zakoniti zastopniki vajencev to zaprosijo in dokažejo nbožnost.
Vajenčev gospodar jamči, da se zadrugi pravilno oddajo vajeniške pristojbine.
Obrtniki, ki se izločijo iz kake zadruge in pridružijo drugi zadrugi, so do polovice prejšnji zadrngi plačanih izneskov oproščeni od ponovnega plačanja vzprejemnine (pristojbine za inkorporacijo). V zadružnih pravilih se morejo tudi vdova in potomci imetnika svobodnega obrta, ki imajo pravico do dedščine, oprostiti od ponovnega plačanja vzprejemnine, ako po smrti obrtnika zglase obrat istega obrta in ako je ta obrat samo nadaljevanje prejšnjega podjetja.
Visokost teh pristojbin določa zadružni zbor, treba pa je za to odobrenja političnega deželnega oblastva, ki jih more znižati, ako so neprimerno visoko odmerjene.
Od letnega dohodka iz vzprejemnin se smejo kvečjemu tri četrtine porabiti za tekoče zadružne izdatke, ostanek pa se mora plodonosno naložiti. Od doneskov iz pristojbin vajencev se mora najmanj polovica obrniti v take namene, ki pospešujejo izobrazbo vajencev ali druge njihove koristi, izvzemši zavarovanje za bolezni.
V ostalem se denarna sredstva, ki so potrebna za zadružne potrebščine — izvzemši prispevke za bolniško blagajnico (§ 121.) — kolikor se ne zalagajo iz obresti obstoječega premoženja, porazdeljujejo na zadružne člane (§ 106.), razmerno predpisanemu pridob-ninskemu davku ali po kaki drugi meri, določeni v pravilih.
Omenjeni dohodki zadrug kakor tudi redovne globe (§ 125.) se izterjavajo upravnim potom.