L;. jI Jana, četrtek 6. aprila 1939 Cena Din 1.— Podružnice: MARIBOR, Grajski trg št. 7 — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon št. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon št. 65; podružnica uprave: Kocenova ul. 2, telefon št. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101. SLOVENJ GRADEC, Slomškov trg 5. — Poštna hranilnica v Ljubljani št. 10.351 Manifestacija francoske nacionalne sloge: Lebriin zopet predsednik francoske republike Izvoljen je bil že pri prvih volitvah z absolutno večino — Dobil je £06 glasov izmed 904 veljavnih 1?} »Ja vsak dan popoldne izvzemši nedelje in praznike. — Inserati do 80 petit vrst a Din 2, do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3, večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — > Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. Poštnina plačana v gi ' PARIZ, 6. aprila, d. Včeraj popoldne se ie sestal v Versaillesu francoski nacionalni kongres, ki ga tvorijo člani senata in poslanske zbornice, da izvoli predsednika francoske republike za novo poslovno debo 7 let. Izvoljen je bil dosedanji predsednik republike Albert Lebrun že pri prvem glasovanju z absolutno večino. Dobil je 506 glasov izmed 904 veljavnih. Vest o njegovi izvolitvi je izzvala v vsej Franciji veliko navdušenje ter so bile zvečer v francoskih mestih velike manifestacije za predseednika Lebruna kot predstavnika složne nacionalne Francije. Ob 15. so se zbrali v volilni dvorani vsi člani kongresa. Tribune so bile nabito polne najuglednejših gostov in novinarjev. Ob otvoritvi kongresne seje je predsednik senata Jeannenev, katere- LONDON, 6. aprila, d. Poljski zunanji minister Beck je bil včeraj opoldne v Windsorju gost kralja Jurija, ki ga je obdržal pri obedu. Popoldne se je Beck vrnil v London ter se ob 17. ponovno sestal v spodnji zbornici z zunanjim ministrom Halifaxom. Na razgovor ie prišel rudi min. predsednik Chamberlain. Razgovor je trajal uro in tričetrt. Beck je nato v hotelu »Clari-dge« sprejel ameriškega veleposlanika Kenedvja. nato pa madžarskega poslanika Barcho. Kakor se je zvedelo, je bila dosežena med poljskim zunanjim ministrom Bečkom in angleškimi državniki popolna soglasnost glede političnega in gospodarskega sodelovanja. Prav tako je bil načelno dosežen sporazum o židovskem vprašanju na Poljskem ter bodo v zvezi s tem izvedeni praktični ukrepi. Min. predsednik Chamberlain bo bržkone še danes v parlamentu na kratko poročal o poteku razgovorov. Rezultati pogajanj so zadovoljivi za cbe strani. Snoci je bil Beck na večerji v poljskem poslaništvu. Med 28 povabljenci so bili tudi angleški zunanji minister lord Halifax. finančni minister John Simon, privatni tajnik angleškega kralja Harding ter več drugih uglednih osebnosti. Davi ie zurunji minister Beck odpotoval v Portsmouth. kjer si je ogledal nekatere najnovejše angleške vojne Pogajanja Madžarske in Rumunije Bukarešta, 6. aprila. w. Pogajanja med Madžarsko in Rumunijo so se končala brez vsakega uspeha. Slo je za ureditev podkarpatskih problemov, ker pa sta obe stranki postavili protipredloge, ni prišlo do sporazuma. V ostalem Rumunija ni pripravljena na nobene teritorialne koncesije, ker se zaveda, da bi imel vsak začetek revizije mej nedogledne posledice. Edina posledica teh razgovorov je ta. da sta tako Madžarska kakor Rumunija demobilizirali nekai letnikov. Nenrath odpotoval iz Prage Praga, 6. aprila. AA Protektor Neu-rath je odpotoval snoči v Berlin, odkoder bo odšel še nocoj na svoje posestvo na de-jUa V Prago se bo vrnil 20. t m. ga so sprejeli vsi člani kongresa stoje in s ploskanjem, ker mu je pripadalo po volilni proceduri predsedstvo kongresa, prečital določbe ustave in zakona o volitvah prezidenta. Nato je prečital pisma štirih članov parlamenta, ki so se opravičili, ker so bili nujno zadržani od sodelovanja pri volitvah, med njimi tudi oboleli Louis Marin. Glasovanje se je pričelo ob 15.15 ter je trajalo skoro dve uri. Kmalu po 17. uri je bil razglašen rezultat volitev. Oddanih je bilo 910 glasovnic, 904 veljavnih in 6 neveljavnih ali neizpolnjenih. Absolutna večina je torej znašala 453 glasov. Za dosedanjega prezidenta Lebruna je bilo oddanih 506 glasov, za socialističnega kandidata bivšega ministra Bedoucea 151, za komunističnega ladje. Popoldne se bo vrnil v London, zvečer pa se bo udeležil v poljskem poslaništvu poslovilnega banketa. Angleško-poljska obrambna zveza London. 6. aprila, d. Kakor se je zvedelo, je angleška vlada na svoji včerajšnji seji odobrila pogodbo o obrambni zvezi s Poljsko. V političnih krogih tudi trdijo, da je bil sklenjen tudi tajen dogovor, v katerem se navajajo primeri, v katerih se ima zveza takoj uveljaviti. Razširjenje angleških jamstev Bukarešta, 6. aprila. w. »Timpul« piše glede na dosedanja poljsko-angleška pogajanja v Londonu, da je bilo enostransko jamstvo Anglije razširjeno tudi na vse druge države, ki so ogrožene. Romansko stališče v tem pogledu je jasno in je bilo že označeno z izjavami min. predsednika Calinesca in zunanjega ministra Gafenca, da bo Rumunija branila svojo neodvisnost in svobodo v vsakem primeru in v vsakem položaju. Rumunija bi bila neizmerno srečna, če bi morala braniti svojo neodvisnost z orožjem, naravnost idealno pa bi bilo. če bi jo pri tej njeni obrambi podpirale tudi druge države. Poveljnik estonske vojske na Poljskem Varšava. 6. aprila. A A Uradno objavljajo, da bo poveljnik estonske vojske general Leidoner prispel na povabilo maršala Rydz - Smyglyja na Poljsko v drugi polovici meseca aprila. Sestanek nemškega in italijanskega generala Innsbruck, 6. aprila, i. Včeraj sta se tu sestala nemški general pehote Keitel in znani italijanski general Pariani. Vzrok sestanka ni znan. Nove aretacije članov Železne garde Bukarešta, 6. aprila. w. Kakor poročajo, so oblasti zadnje dni zopet aretirale 18 članic in 2 člana 2elezne garde, ki so pobirali prispevke za vzdrževanje zaprtih legijonarjev. članov 2elezne garde. Vrnitev španskih vojnih ladij Gibraltar, 6. aprila. AA. Včeraj je dospelo v Algeciras 11 španskih vojnih ladij, ki so bile doslej internirane v BizertL UREDNIŠTVO TS UPRAVNTšTVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica štev. 5 Telefon: 31-22, 31-23, 31-24, 31-25 in 31-26 kandidata senatorja Cachina 74, za predsednika poslanske zbornice Herrio-ta, čeprav se je odrekel kandidaturi 53 glasov, za radikalnega socialista senatorja Godarda 50, za bivšega ministra Bouissona, ki se je prav tako odrekel kandidaturi, 16 in za bivšega letalskega ministra Pietria, ki tudi ni hotel kandidirati. Na razne druge kandidate je odpadlo 44 glasov. Dosedanji prezident republike je bil torej že pri prvem glasovanju ponovno izvoljen za predsednika republike. Čim je bil rezultat volitev razglašen in pregledan, je bila seja nacionalnega kongresa zaključena in je bil rezultat takoj telefonično sporočen v Pariz. Malo pred 18. uro sta se ministrski predsednik Daladier in predsednik kongresa Jeanneney odpeljala v Pariz. S London, 6. aprila. w. Vlada je imela včeraj dopoldne kakor običajno vsako sredo svojo redno sejo. Pred sejo je imel mornariški minister lord Stanhope 50 minut dolg razgovor z min. predsednikom Chamberlainom. Mornariški minister lord Stanhope je imel v torek zvečer na krovu matične ladje za letala »Are Royal« govor, v katerem je poudarjal resnost mednarodnega položaja, v katerem je bilo treba oskrbeti protiletalske topove vojne mornarice s potrebnim moštvom. Admi-raliteta je v teku noči naprosila uredništva listov, naj izjave mornariškega ministra ne objavijo, »Associated Press« pa je objavila vest. po kateri je lord Stanhope izrazil željo po objavi njegove izjave. Včerajšnji angleški listi so zato izrazili svoje začudenje, ker je mornariški minister izrazil željo, da bi bila njegova izjava objavljena in ker je obenem admi-raliteta prepovedala to objavo. O zadevi so včeraj razpravljali tudi v spodnji zbornici. Ker gre v primeru prvega lorda admiralitete Stanhopeja vsekakor za indiskretnost, je min. predsednik Chamberlain smatral za potrebno, da sam potrdi dejstva, ki jih je omenil lord Stanhope in na ta način oslabi vtis njegovega enostranskega postopka. Chamberlain je priznal, da smatra Anglija sedanji položaj za napet in da je zato vlada odredila pred gotovim časom pomorskim letalskim silam, naj bodo v pripravljenosti. * Chamberlainovo izjavo smatrajo kot potrditev vesti, po kateri je angleško pomorsko letalstvo že 10 dni v stalni pripravljenosti in po katerih zasleduje na Severnem morju in ob obalah Kanade morebitne tuje podmornice ali tuja letala. V debati v spodnji zbornici je govoril tudi lord Stanhope. ki je izjavil med drugim: Smatram za potrebno, da pojasnim seboj sta vzela uradne akte o izvolitvi novega prezidenta republike. Uro pozneje ju je v Elizejski palači sprejel predsednik republike Lebrun, ki sta mu sporočila izid volitev in mu kot prva čestitala k ponovni izvolitvi. Dopoldne je bila v Elizejski palači slovesna investicija novega predsednika republike. Prisostvovali so ji predsednik senata Jeannenev, predsednik poslanske zbornice Herriot, vsi Člani vlade z min. predsednikom Daladier-jem na čelu ter delegaciji senata in poslanske zbornice. čestitka Mosclckega Varšava, 6. aprila. AA. Predsednik poljske republike Moscicki je brzojavno čestital predsedniku francoske republike Le-brunu k ponovni izvolitvi za predsednika francoske republike. okoliščine, v katerih sem izrekel svoje pripombe na ladji »Are Royal« v Port-smouthu. Povod je bil obisk nekega bio-skopa na ladji, ki predstavlja po zaslugi angleške filmske industrije na ladjah angleške vojne mornarice najboljše in najnovejše filme. To je bila prilika, v kateri so mogli naši gostje iz filmske industrije doživeti našo hvaležnost. Jaz sem skušal pojasniti, zakaj pri predstavi niso zasedena vsa mesta, in sem dejal, da je del posadke pri topovih na ladji, kakor je običaj v napetih časih. Nobenega drugega ukaza ni izdala admiraliteta, kakor, da naj ostane omenjena odredba v veljavi tudi tedaj, kadar ge za posebno slovesnost. Svojega govora nisem pripravil in nikakor ni res, da sem pustil opozoriti liste na pomen svojih izjav. Razumem da so moje besede, kakor so bile sporočene v London, zbudile senzacijo, zaradi česar je tudi predsednik vlade naprosil tisk. naj govora ne objavi, kar bi storil tudi jaz, če bi mogel sam pričakovati take posledice. Samo obžalujem če je kaka izmed mojih odredb za pripravljenost mornarice v sedanjem času otežkočila naloge predsednika vlade. London, 6. aprila. w. Izjava lorda Stan-hopa, prvega lorda admiralitete. da so vse ladje v pripravljenosti, ker obstoja nevarnost napada, je izzvala v vsej Angliji veliko vznemirjenje. Kakor poročajo, se za to izjavo krije sam min. predsednik Chamberlain. V spodnji zbornici je Chamberlain samo izjavil, da je hotel samo preprečiti, da pride ta izjava v tisk, ker noče. da bi se angleška javnost vznemirjala. Tudi ni zahteval, naj Stanhope izvaja kake posledice zaradi svoje izjave. Stanhope je hotel s svojo izjavo samo povedati, da je angleš-bo brodovje pripravljeno za vsak primer Ostavka lorda Stanhopa je bila odklonjena. ffMi moramo živeti!" Znana češka pisateljica Milena Jesenska je napisala v reviji »Pritomnost« lep članek, ki bi ga noj preči t ali vsi oni. ki jih ni bilo sram metati kamenje na nesrečne se\*erne brate. Iz članka Milene Jesenske posnemamo: »Italijanski ministrski predsednik Musso-lini je v s\'ojem go\*oru sprego\-oril nekaf besed tudi o nas. Sanje ni odgo\-oril ne češki, ne nemški tisk. »Narod, ki ima toliko vojakov in toliko arzenalov orožja, pa se ne osmeli napra\'iti niti geste obrambe, je zrel za usodo, ki ga je zadela!« Nismo napra\'ili geste. To je prav res. Zdi se m/, da smo v srednji Evropi neke vrste čuden otok s čudnimi ljudmi, Z zgražanjem na primer čitam knjige nemškega zgodovinar/a, opisujočega pohod Prusof na Kraljičin Gradec leta 1S66. Tudi takrat ni bilo geste. Ljudje so delali na polju in niso niti dvignili gla\'e od dela, MolčaH so in opravljali s\-oj posel. Člo\'eku se zdi, kakor da bi čitui opisovanje polpreteklih dni. Mar so v zgodoi-ini trenutki, ki se ponavljajo z neodoljivo nujnostjo? Ne, Čehi niso narod, ki bi imel smisel za geste. Poudarjam to s ponosom: smo narod delovnega ljudstva. Z delom smo si ustvart H lastno kulturo, lastno znanost, lastno glasbo in lastno knjigo. Od predstavnikov nase kulture in našega političnega življenja k oranici, h kladivu, k stroju je zelo blizu. Smo ljudje žulja\'ih rok in žuljave dlani dovajajo možganom trezno in jasno ljubezen za pra\'ico. To je naše imetje, naše bogast\*o, tale ljubezen za pravico in njeno spoznanje. Gestey ki bi jih lahko napravili češki možje dne 15. marca 1939., bi bile geste samo samomorilske. Morda je krasno umirati zaman. Morda je sladko prelivati kri v junaški gesti za s\'OJo domovino. Mislim celo, da to ni niti težko. Toda naša naloga je docela druga. Mi moramo živeti/ Mi moramo čuvati vsakega moškega, ki ga imamo, vsako delovno moč, pa na) je še tako neznatnu. I' vsakem živem člo-seku moramo čuvati besede s\'oje žive govorice, s^voje narodne samobitnosti in njenega uvel javi jenja. Ni nas toliko, da bi si lahko dovolili, da bi delali geste. Vsi se moramo strniti in braniti grudo, po kateri hodimo, jezik, ki ga go\h*rimo, kulturo, kt je iz nas izrasla, in pesmi, ki jih prepevamo. Vsi smo takoj spoznali: tu smo potrebni. Zato: naj je proti nam ves rtflffi in naj nas čaJ-:ajo še tako težki časi, nečesa nam ne more nihče na tem s\-etu vzeti, to je prepričanje in zavest, da smo Cehi! To, kar je bilo včeraj samo na sebi razumljivo, to je danes postalo cilj. Ni lahko žn'eti stedi orjaške države, ki je v razvoju, sredi ogromnega vala nemške nacionalne samo-zavesti, sredi zmage navdušenja mnogo milijonov Nemcev, ne da bi se dali pod logičnim učinkom teh dejste\r kot treska potisniti v morje. In četudi nihče ne bo zahteval, da bi se odnarodili in četudi ostanemo narodno samosn^oji, vendar bo težko vzdržati s\rojo samobitnost v morju tujih volivov. 1'sakdo izmed nas je vzel nase 15. marca težko nalogo: biti in ostati Čeh. Razumeli smo to takoj in takoj smo po tem ura\'nali svoje življenje. Čuvati češko samobitnost, jo skrbno negovati, buditi narodno za\'est in pazno izbirati iz dobrega najboljše. Braniti ne samio hribe, marveč tudi posamezne skale, korenine in drobne kan.enčke. Utrjevati češke ljudi v narodni ka\-ednosti, ako treba, romajoč od moža dj moža. Izročali potomcem dediščino nezn.an'tšane ljubezni do samobitnosti svojega naroda in razume\'anja te naše tisoč let strre narodne posebnosti, ki nas toči od os tule Evrope. Je nas tu osem milijonov — mnogo, mnogo pteveč z<* samomor Toda dovolj za — življenje!« ■ ■■■■■■■iinniniiti—............,"M Vojaška vzgoja hitlerjevske mladine Berlin, 6. aprila. AA. (DNB) Mladinski voditelj Baldur v. Schirach je dal snoči novinarjem pojasnila o dveh odredbah Hitlerja za izvajanje zakona o hitlerjev-ski mladini. Glavna naloga teh odreb je nacionalna in moralna vzgoja mladine izven roditeljskega doma in Šole. Vzgoja izven doma in šole pripada izključno v pristojnost vodstva hitlerjevske mladine. To velja za vso mladino do 18. leta starosti. Na ta način je točno odrejena pristojnost šole in pristojnost vodstva hitlerjevske mladine. Predvojaška vzgoja se bo izvajala na osnovi posebnega sporazuma med vojsko in vodstvom hitlerjevske mladine, noverjena pa bo vodstvu hitlerjevske mladine. V zadnjih letih so se javljali vsi dečki do 10. leta starosti skoraj brez izjeme za soreiem v hitlerjevsko mladinsko organizacijo. Deklice so istočasno vstopale v zvezo deklic. Sorzna poročila. Curtti, 6. aprila. Beograd 10.—, Pariz 11.81, London 20.875, New York 446.—, Bruselj 75.05, Milan 23.45, Amsterdam 236.70. Berlin 178.75, Varšava 83.75, Bukarešta 3.30. Inserirajte v *SL Narodu14! Popolno soglasje Anglije in Poljske Politično in gospodarsko sodelovanje je zagotovljeno — O uspehu razgovorov z Bečkom bo Chamberlain poročal danes v spodnji zbornici Varnostni ukrepi angleškega letalstva Angleške pomorske letalske sile so v stalni pripravljenosti, da odbijejo morebitne napade iz Folitične smernice litovske vlade Vojska se bo ojačila, Litva pa bo ostala zvesta politiki nevtralnosti Kovno, 6. aprila. AA. Na včerajšnji seji litovskega parlamenta je pre-cisednik vlade general Cernims podal izjavo nove vlade. Glede na mednarodni položaj bo glavna skrb nove vlade posvečena državni obrambi. Vojska in polvojaske organizacije bodo ojačenc. Litva se bo izogibala sodelovanju pri sporih med velik nv državami in se bo trudila, da obdrži dobre odnošaje 1 vsemi državami, v prvi vrsti pa s sosedi. Litva bo ostala zvesta politiki nevtralnosti. ki jo bo izvajala in podp;rala z vsemi sredstvi. Notranja politika se bo vodila na podlagi obstoječe ustave. Izjava omenja tudi pravice in naloge vseh manjšin. Vlada je opustila namero da bi ustanovila domovinsko fronto. Ta korak utemeljuje vlada s tem. da so naloge takšne fronte istovetne z nalogami, ki jih ima strelska ! zveza. Glede na to priporočajo vsem. da j se včlanijo v strelsko zvezo. Vesti o italijanskem protektoratu nad Albanijo Demanti inozemskih glasov o namerah Italije BEOGRAD, 6. aprila, d. »Politika« poroča: Svetovni tisk se zadnje dni živahno zanima za odnošaje med Italijo in Albanijo ter so ae v zvezi s tem razširile senzacionalne vesti. Pretekli mesec so se pričela med Italijo in Albanijo pogajanja o ureditvi raznih gospodarskih in finančnih vprašanj. V teb pogajanjih je prišlo do gotovih tježkoe^ kar ni neobičajen primer v razgovorih takega značaja. Tezkoče so se na albanski strani komplicirale tudi z raznimi manifestacijami, ki niso bile v prilog sporazuma. Na podlagi teh dejstev so se medtem pojavite v tujem tisku vesti, da se Italija pripravlja za okupacijo Albanije ki proglasitev protektorata nad njo. Te vesti so bile demantirane z albanske m italijanske strani. Na italijanski strani so jih označili kot neosnovane in tendenč-ne. It ali jamski Usti so v svojih komentarjih o teh glasovih poudarili, da nima Italija nobenega ^.tn^ okrniti integralnost Albanije in njeno neodvisnost. S tem je bila ta zadeva vrnjena v svoje meje. Jugoslavija seveda spremlja te dogodke z razumljivim zanimanjem, toda v popolnem miTU glede na svoje prijateljske odnose z Italijo, ker veruje v ohranitev ml- | ni na Jadranu, kakor je pred dnevi poudaril tudi sam Mussolini ob priliki proslave 20letnice osnovanja fašizma. Snežne razmere Poročilo tujskoprometnfh zreč v Ljub Ijani in Maribora, SPD Id JZSS z dne 6. IV. Kranjska gt>ra-Vrsič 1523 m: —1, oblačno, 45 cm snega, srenec, Peč-Petelinjek 1440 m: 5, delno oblačno. 40 cm snega, srenec, Dom na Konmi 1520 m: —2, oblačno, 130 cm snega, srenec, Dom na Voglu 1540 m: —2, oblačno, 120 cm snega, srenec, Triglavska jezera 1683 m: —3. oblačno, 155 cm snega, srenec, # 5. IV. Kredarica in Staničeva koča: —4, delno oblačno. 250 cm snega, srenec, Okreselj 1378 m: —4, delno oblačno, 250 cm snega, srenec, Dom na Korosicl 1808 m: —4, demo oblačno. 250 cm snega, srenec, Mozirstta planina 1333 m: 0, oblačno, 60 cm snega, srenec Stran 2 »SLOVENSKI NAROD«, četrtek, 6. aprila 1939. štev. 79 Zadnja Velika noč na starem pokopališču Mariborčane najbolj zanima vprašanje, kaj ta mM »toru, kjer bo pokopališče opuščeno Maribor, 5. aprila Oanes najbrže nihče v Mariboru še ne ve. kakšna bo dokončna usoda starega mestnega pokopališča prihodnjo Veliko noč. Vendar pa je danes vsaj to gotovo, da bo s koncem letošnjega Leta tudi konec do-zdajnega položaja na tem pokopališču. Položaj se je namreč že začel spreminjati deloma z izkopavanjem in prevozom mrli-čev na Pobrežje, deloma pa z odstranjevanjem nagrobnikov, ki pridejo za mrliči ali na Pobrežje ali pa h kamnoseku v predelavo v druge namene. V zadnjem času so bili odstranjeni štirje nagrobniki: čhm, Mali, Lešnik, Teiehert pl. Kodolič. Komaj je bil te dni pokopališki vodovod zopet odprt, že se je pričelo aivahno življenje ob grobovih. Celo pokopališče se je po zaslugi skrbnega čuvarja mrtvih g. Svenška temeljito očistilo, posamezni grobovi se popravljajo in že zdaj pripravljajo za zadnje Vse svete, do katerega časa najbrže še ostane večina grobov, nato se bodo izkopavanja nadaljevali Se le po prazniku mrtvih. Cim bolj se bliža rok za konec tega pokopališča, tem več vprašanj se pojavlja in suče okoli glavnega vprašanja: Kaj bodo uredili na prostoru starega mestnega pokopališča. čudni pojavi na nočnem nebu Velik belkast obroč se je videl na istem mestu na nebu celo uro Maribor, 5. aprila V zadnjem času opažamo zanimive nebesne znake, ki so v najtesnejši zvezi z vremenskimi pojavi in preobrati. Ob konca marca in prve dni aprila so se izražali ti znaki v čudni, plinasti, nizko ležeči megli, ki je ležala tudi nad Mariborom, kar je ob tem času za Maribor zelo redka prikazen. Na nebu so se pojavljali ti znaki najvidneje v noči na 4. aprila. Preko jasnega neba je okoli 22. ure prignal jugo-vzhodnik nizke, belosivkaste oblake, ki so se naglo preobličili v dolge, čez ves vidni nebesni svod porazdeljene lisaste pramene. Mesec (polna luna) je bil obrobljen v jnavricastem kolobarju, a globoko pod J njim v smeri nad Bočem se je pojavil velik belkast obroč, najpreje v obliki elipse, potem spreminjajoč se v razne oblike, dokler se nazadnje ni povrnila zopet skoro prvotno oblična elipsa. Pojav je bil že zato izreden, ker se je skoro celo uro ne_ premično vzdržal na istem mestu, dočini je bilo sicer zelo vetrovno in so se.dru^i oblaki zelo hitro spreminjali. Zaključil se je ta pojav z veliko črno oblačno kepo. Vzbujal ie pozornost tudi v Mariboru. Do Velike nedelje smemo pričakovati še marsikatera zanimiva znamenja — zgovorne znanilce neprestanih sprememb, ne le tam v vesoljstvu. marveč tudi — -pod našimi nogami. —e. Koncert račkih »škrjančkov« Mladi pevci so občinstvo posebno z zadnjim delom naravnost presenetili Maribor, o. aprila Pod. nejK^reuiiLm vplivom ta bo vel j ski h >&lavčkovtvo s tem svojim požrtvovalnian delom naši pevski kultuiri lep doprinos. Izmed najboljših in najsta lejših navedenih pevskih Himnu P. J. S/< in - Obmejno ; Vodopivčevo ^Starček roma«; Premrlovo »Vpraša Jezusa Marija*, in Dclinarjevo Razgovor«. V drugem delu so nam zapeli E. Adamičeve: Korcs ška pisma«; večno lepo Uspavanko«, in Stoji mi poljec< ter M. Kogojevi: »Kaj ne bila bi vesela« in sTrobentico«. Tretji in zaključni del sporeda so rački »škrjen-čki posvetili naši najmodernejši mladinski pesmi. Ta del spcieda je obsegal D. Cvetkovo Naš psiček«; SI. Osterčevi; zabiča in muha«; »Nezgoda na piru« ter M. Pirinkove: r Uspavanka Matjažku« (delana pod vplivom Adamičeve ^Uspavanke«), iMarička, poskoči« Kralj Matjaž-. Marija je po polju šla« in 2>Rakov-sko naiodno«. Kakor že rečeno, so nas mladi pevci posebno z zamasko«, bodisi da je to prirođen pojav ali pa umetno privzgojen. Večjo pažnjo bo treba dalje posve tRi deklamaciji in odpraviti trganje pevskih fraz in posameznih besed. To bi po mojem mnenju bili za enkrat glavni nedostatki, ki jih bo požitvovalni m agilni povovodja g. Jože Zrrrn, kateremu gre za tako uspešno delo vse priznanje, tudi postopoma odpravil. Navzoče občinstvo je mlade pevce navdušeno aplavdiralo. Pevovodja g. J. Zorn kakor tudi mladi »škrjaivčki« so z uspehom tega svojega koncerta lahko v pokti meri zadovoljni. Prof. K. Pahor. Uprizoritev Langerjeve drame »št. 72« Pod spretnim vodstvom režiserja Joska Kovica ie napravila predstava na občinstvo globok vtis Maribor. 51. aprila Frariftišek Langer nam je že dobro znan po svojih odrskih delih, zhtsti po >Periferijic in j Spreobrnitvi FeivMnancia Pištore«, ki sta bili pred leti uprizorjeni na mariborskem odru. že tedaj se je utrdilo v nas spoznanje, da gre za močnega dramskega obhkovalca. ki ga ne odlikuje le izredna tehnična spretnost v gradnji dramskih del, ampak tudi neka izvirna domiselnost, ki ga postavlja nad številne sodobne dramske literarne tvorce. Langer-jeva slava pa je izrecno narasla, ko je napisal svojo pomembno igro v dveh delih m 12 slikah z naslovom št. 72«. Krstni predstavi v Pragi je prisostvoval sam bivši predsednik češkoslovaške republike dr. Seneš. Velik uspeh krstne predfctave je sledil zmagovit pohod *št. 72« po vseh večjih, vidnejših evropskih in tudi jugoslovanskih odrih. Tudi y Mariboru smo gledali to št. 72« in gle-boko dojeli umetniško silo. ki tiči v tem svojevrstnem odrskem delu. Mariborski oder je prvi slovenski oder. na katerem so uprizorili to znano in slavno Langerjevo dramo. Langer je sijajen dramatik. To je pokazal z vsemi svojimi številnimi dosedanjimi deli V ssšt. 72« pa je izkazal izredno stopnjo tehnične do^-rsenosti in spretnosti, s katero je stopnjeval učinkovitost posameztih prizorov. V okvir kriminalne reportaže je zajel etično stran, pa tudi elemente splošne tragike, kakršno doživljamo v kričečih primerih justične zmote. Na gledališkem odru je d mg oder, ki »toji na dvorišču kadilnice. To, kar gle-damo na tem kaznilniškem odru. kjer nastopajo kaznjenci kot igralci, ni samo lm podajanje, ampak je v svojem drugem delu dejansko dopolnjevanje drame. Id je s tem ostro začrtana v dva dela. V takšnem dvojnem odrskem okviru se nam prikazuje to svojevrstno odrsko dogajanje, ki izzveneva nazadnje vendarle v toplo* elegijo romantičnega pogojnega har,-pvenda. >#t 72« je kaznenka, jetnica. številk n enota, kakršnih je pač na svetu precej, jjBi je poteptala in ipomandrala tragikr Sivljenja. Ta *St. 72« je bila nekoč sročnr m ki se j^ navzlic aičn, zrtiavemu, dobremu bistvu uda jala volji moža. ki jo je zavedel v krog kartaških goljufov in sleparjev. Ko pa se pojavi nekdo, ki ustreli njenega moža, mora ta žena zaradi krivega pričevanja zlobne služkinje in usodnega morilčevega fzginjenja na zatožno klop in za zamrežena okna, kjer zdi in trpi polnih 20 let. Od 10. do 18 .leta kaznilniskega življenja je napisala dramo svojega žalostnega življenja, ki naj pred očmi upravitelja kaznilnice, svoječasnega preiskovalnega sodnika in. drugih vnetih čuvarjev pravice in resnice izkaže njeno nedolžnost in justično zmoto, katere žrtev je postala zaradi tega, ker se iz neznanih razlogov ni pojavil pred sodišč^n pravi storilec. S tem bi bila njena tragična zgodba zaključena. Tedaj pa sledi drugi del. Sledi ponovitev z dopolnilom tistih prizorov, za katere »št. 72« ni mogla vedeti. Na pczorisču se pojavi k apnenec Melihar, ki prevzame vodstvo druge ponovitve. Na odru kaznilnice doživimo pravo senzacijo, ko spozna Marta, to je št. 72. sredi igre v Meliaarju morilca svojega moža. Toda Marta je vseh 18 let trpljenja v kaznilniški celici čutila neko tesno povezanost s tem Človekom. ki se zaradi usodnih naključij ni mogel javiti kot morilec, tako da je bila Mar* a po nedolžnem obsojena. Končno zmaga sedaj ta notranja povezanost ki navdaja tudi kaznjenca Meliharja. Malta mu obljubi, ia ga bo čakala pred kaznilniški m vhodom, ko ga bodo izpustih v svobodo po dveh in pol letih zaporne kazni, ki jo še mora zaradi nekega povsem drugega prestopka, ki ima svoje korenine v poteebnem zaščir-ništvu. ki ga je Ludvflc-Mefihar kazal in izvajai skozi vse svoje življenje in zaradi katerega je moral navzlic najboljšemu namenu neštetokrat v zapor. Poudarek tehni&ao in miselno odtično -grajene igre je v št. 72« J je naša prva igralka Elvira Kraljeva. Ta f njena «*» začrtana *t. 72« spada v bogato, dragoceno serijo njenih najpomembnejših odrskih kreacij. V trpljenju in nemi botafitni je rasla od sliko do slike ter zajemala ustvarjalne sile iz svoje neposredne, »elike umetnosti. Mojstr.-ko je podertSfKsJa na tej svoji Martini podobi p^ezo tragike in notranje bolečine, iz katere prifcjpi nazadnje v strahu za novo kazen, ki preti ljubljencu, kazneacu Meli-harju, lasna izjava, da je bilo vse le igra. Ta njena št. 72« bi »»držala najstrožjo kritiko se tako atasčnaga občinstva. Elvire. Kraljeva nas je znova (prepri.n.a o svoji odrtSki bogonadarj«no.-ti an je po-nevno potrdila svoj sloves velike, zrele umetnice. Tudi ostali sodelujoči so po svojih močeh pripomogli k lepemu uspehu predstave. Omeniti bi bik) morebiti le pomanjklji-vost, da so igralci posvečali morebiti premalo pozornosti načinu igranja na kaz-numskemu odru ki bi moralo lati amatersko, izvzemši seveda Adolfa, ki ga podaja ve trk odrski umetnik Kofben. ki se tudi nahaja v kazmlniških zaporih. J. Ko, vičev Melihar je robusten, temperamenten dobričina, polnokrven, nasilen zaščitnik šibkejših in pomrcl potrebnih. Pri tem svojem zaščitništvu ni v sredstvih izbirčen, čefc*idi bi temu na pivi videz nasprotovala njegova v jedru dobra narava Na-krstov Ludvik je bil povsem prepričevalen, piav tako tudi Oiomov Adolf, Verdo-nikov Budecius, ki je bil po posebnosti prikaza prav dobro zasnovan, potem M. Zakrajskova v vlogi zlebne pokvarjenke Julče, Ljudevit Croobori kot pijančkarski kokain ist. A. Ha raste vic- v vlogi Maska. Pavle Kovic kot tovarnar, ki je bil tudi v uetajhh vestno izdekir.. Just Košuta v vlogi preiskovalnega so nika in odvetnika, Franjo Blat kot uradnik in stssjtaik, P. Rasberger kot okoren predstavnik suhoparnega upra\ : elja kaznilnice. Peter Ma-lec kot duhovnik. Krna Starčeva kot režiserka Havlcva. Lojze štandekar kot zdrav rdk, Angel Jarc kot pordtnik. Mila« Kosi* kot sodnik. Boris Brunčk.« kot elektrotehnik. Danilo Turk kot paznik. Stanko Ledinek kot stražnik. Posebno važna naicga je pr.nadla pri uprizoritvi e upiral orožnikom .. . Mali kazenski senat mariborskega okrožnega sodišča je obsodil 361etnega trgovskega pomočnika Vinka Kokota iz Vrat na leto dni in 6 mesecev robije ter na . izgubo častnih državljanskih pravic za dobo 3 let, ker se je dne 9. januarja t. 1. zoper-stavil orožnikom, ki so ga hoteli aretirati radi tatvine in goljufije. Kokot se je namreč izdajal za zavarovalnega agenta in kasira! pri dveh strankah skupno 300 din na račun premije. Razen tega je v okolici Ormoža ukradel dvema posestnikoma obleke in druge medmete v skupni vrednosti okoli 1000 din. boinibok z xh5z!t TtpSn LHV V WV — Tragićaa start mem&ega. laier.jcrja. Zadnje dni se je mudil v Mariboru 501etni stavbni insenir Josip Herroann iz Christo-HHMfr v SutJetih. Najel si je v nekem prenočišču sobo. Snoči pa mu je nenadno MflfUJto slabo in se je onesvestil in kmalu na to umri. Njegovo truplo so prepeljak \ v mrtvašnico na Pobrežje. — Pri^prečen požar. V gramoznici za Slatnijevo tvornico na Tržaški cesti so snoči okrog 22 začeli tleti razni odpadki in v hipu je bila vsa gramoznica v plamenih. Bila je velika nevarnost za bližnje objekte, vendar so gasilci ogenj kmalu pogasili. — Nova 4nadstropna palača. V Cafovi ulici bo gradila »Nabavljalna zadruga uslužbencev državnih železnic^ v Mariboru 4nadstropno palačo, svoj >železničar-ski dom«. Stavba bo 4 nadstropna. Spodaj bodo poslovni lokali in skladišča, po nadstropjih pa večja in manjša stanovanja. Gradbeni stroški se računajo na 2 milijona din. Stavba bo stala na parceli ki jo je kupila zadzuira od trgovca g. Pregrada za 350.000 din. — Drobne novice. Strugarju Henriku Pratesu iz Frankopanovo 19 so odpeljali izpred neke gostilne v Mlinski ulici kolo znamke »Alafa« z evid. štev. 2—21600.— Lekarnarju P. Albanežeju pa so celo odnesli iz prodajalne mize štampiljko, ki jo bo skušal zlikovec najbrže zlorabiti. — S sekiro je zamahnil v lastno desno koleno llletni posestnikov sin Ivan Grager. Prepeljali so ga v bolnico. — Pri Crni so zajeli orožniki 271etnega tihotapca Jakoba Navršnika, pri katerem so našli sahnnn. — Konjem posestnika Josipa Paluca iz Cerkvenjaka so Se neizsledeni Morilci poležali repe. Orožniki poizvedujejo za ljubitelji konjskih repov. — Avtobus ho vozil na Pohorje na velikonočno nedeljo in ponedeljek ob zadostni udeležbi. Odhod z Glavnega trga ob 8. — Mariborske društvene novice. Dne 11. t. m. je pri Orlu občni zbor Touring klub-ba. — Dne 23. t. m. je ob 10. pri Orlu redni občni zbor Umetniškega kluba. — Od 16. do 22. aprila je v Mariboru II. Umetnostni teden z bogatim kulturnim sporedom — Pod tramom ie obležal zidar Fruji^ Pšajd iz Grajene. Dobil je občutne poškodbe, tako da se je moral zateči v bolnico. — Veliko zborovanje tekstilcev bo v nedeljo 16. t. m. s prieetkom ob pol 10. v Gambrinovi dvorani Zborovanje sklicujejo mariborske podružnice strokovnih organizacij. — Omladina JXS na mejo. Xa velikonočni ponedeljek 10. t. m. gredo omladinci JNS na naio mejo in sicer k Sv. Križu. Zbirališče ob pol 7. na Glavnem trgu. Vabljeni tudi prijatelji naše meje. vsribsrsko gledališče č:etrtek. 6. aprila: Zaprto. Petek. 7. aprila: Zaprto. Sobota, 8. aprila: Zaprto. Nedelja, 9. aprila ob 15.: Partija šaha. Znižane cene. Zadnjič. Ob 20.: Dijak prosjak. Premiera. Izven. Ponedeljek, 10. aprila ob 15.: Prodana nevesta. 'Znižane cene. Ob 20.: Matura, Znižane cene. Zadnjič. »I>ijak presjak« v novi priredbi na mariborskem odru. Eiva najbolj piiljubljenih Millbckerjevih skladb, komičnim operam nalikujoča opereta >Dijak prosjak«, se pod vodstvom kapelnika Herzoga pripravlja za velikonočno premiero v novi glasbeni prireditvi. Tudi Harastovičeva režija je poskibela, da se 3>Dijak propjak- postavi to pot na mariborski oder tudi v inscenaciji in kostumih kar najbolj prenovljeno. Novice z Murskega polja — Seznn&ki delavci »*> o4Sli. V ponedeljek je odšla, poleg velike skupine sezonskih delavcev iz Prekmurja. tudi skupina z Murskega polja. Kljub temu. da so spočetka od ki on Ui vse delavce iz ljutomerskega sreza, so naknadno dovolili odhod najbolj potrebnim. Odšli so v Nemčijo. Predvsem so odšli oni. ki so že lani sklenili pogodbe z raznimi delojemalci, posebno pa na veleposestvih, kjer so bili lani pogoji, posebno akordno delo, dokaj dobri in so ljudje še nekaj zaslužili. Nekateri so šli res s težkim srcem od doma in to najbolj radi tega, ker so šli tik pred prazniki. — Občni zbor Rdečega križa v Križev- c'h se je vršil v nedeljo v šoli. Društvo ima 62 članov in je zelo marljivo delovalo v preteklem letu. Podprlo >e iolsko božič-nico za revne šolarje in priredilo je dan Rdečega, križa. Tudi podmladek na šoli zelo agimo deluje in ima redne mesečne sestanke. Kljub težkemu gmotnemu položaju izkazuje blagajna 630 din prebitka. Soglasno je bil izvoljen sledeči odbor: predsednik dr. L^bar Feliks, podpredsednica Hercog Gabrijela, tajnik Krizman Jože. blagajnik Kolar Vilko, odborniki: štuhec Alojz, Bratina AJojz, Vaupotič Matija, Stu-hec Anton in Štefan Neia. i — Silna suša. Po Murskem polju in tudi ; drugod vlada silna suša. Dnevni veter do J skrajnosti osuši travnike, polja in vinograde. Zemlja ponekod se poka. Travniki J ne morejo lepo ozeleneti, kljub t smo, da je že mesec mali traven, če bo suša še dolgo trajala, bodo tudi vrtovi uničeni in po njivah nc bo nič pognalo. I"7 CeHvla —c Katoliške »>•:«•<> In/ je /a Ve'iko noč. Na viliki petek se boi'a) pričeli obredj v opatijski cerkvi ob 7. zjutraj. Na veliko soboto bo v opatijski cerkvi ob i>. zjutraj blagoslovitev ognja, velikonočne sveče in krstne vode. okrog 7. pa se bo pričela masa. V spatljski cerkvi bo Vstajenje ob 17. Procesija bo krenila z Glavnega trga > po Gosposki ulici. Dečkovem trgu, Prešernovi ulici in Glavnem trgu v opatijsko cerkev. Vstajenje v kapucinski cerkvi bo na veliko soboto ob 16.. v ci cievi sv. Jožefa pa na velikonočno neie'.jo ob f» traj. Na velikonočno nedeljo ob 10. ":jo v opatijski cerkvi slovesna maša. —c Nočni vlom. V noči od torka na sredo je neznan storilec vlomil v pisarno notarja g. dr. Stojana v Prešernovi ulici poleg s reškega načelstva, prebrskal mizne predale, odprl neki zaklenjen predal s silo in ukradel iz nje^a nad 1.000 din gotovine. Storilcu so bile prilike Ldno dob ne. Policija upa, da bo vlomilca kmalu izsledila. —c Oje je usmrtilo i^jnja. V sredo zjutraj je prispel v Celje lastnik vrtiljaka Tomas. Ko so okrog pol 9. dopoldne na prostoru med kolodvorskim poslopjem in železniškim nJrtSdMČHni nalagali sestavne dele vrtiljaka iz vagona na voz v katerega še nista bila vprežena konja, se je začel težko naloženi voz nenadno premikati in je zdrdral po nekoliko visečem terenu na cesto, ki vodi mimo železniškega skladišča. V tem je privozil nasproti z eno-vprežnini vozom sin posestnika Jiu-ija Stivnčana z Lave pri Celju. Oje voza. na katerem so bili sestavni deli vrtiljaka« j*^ zadelo z vso silo v konja in se mu zaiilo v prsi. Konj se je takoj zgrudil in je na mestu poginil. Konj je bil vreden Okrog 6.500 din. —c Za veleslalom, ki bo na velikonočni ponedeljek s startom ob 10. s Savinjskega sedla na Okrešelj. vlada tivaJtUK) zanimanje. Imena prijavljenih tekmovalcev kažejo, da bo borza prva mesta 7.elo napeta in zanimiva. Snežn. rmsmsre so izredno ugodne. Fiischaufov dom na Okrešlju bo odprt in oskrbovan od S. do 16. a p Jubilej vrlega kolesarja Slovenj Gradec. 5. aprila Letos obhaja /muli kolesarski p:\a'x. član Mi>linje v Slovenjem Gradcu g. Gre-gorič desetletnico -voje^a :n -• .c-j.i mh!i-lovanja v slovenskem kolesarskem sp< Mladi in nadarjeni GrcgOfjrč je stopil v koiosarsike vrste t 1929 m Domžalah Unr član -SK OiiLa. Žc prvo leio je v/hul ' ve liko zanimanje VSgh kolesiirskh fttrokov-njakov. saj si je že po prvih poskusnih dirkah priboril na incdk!ub?»ki dirki iz Domžal v Trajane prvo mesto, dovim je na d-ržavrem prvenstvu v Brevo'vdi zasedel častno se-sto mesto in s tem uspeho/m stopil v prve vrste jngaalnvenskih dirka. ev. Od tega leta \Itq njegova uspešna pot nepretrgoma naprej. Trikrat zaporedoma ai je osvojil klubsko prvenstvo, n»aLjr >e 1. 1932 itam] V AlSk Primorje v i j ubija ni. L. 1934 si yc že os-vojil prvenstvo Ljubljane na dirkali^lu. /asedcl na -dr/a\:.ein prvenstvu Ststno tretje me-do ter dosegel ne-broj prvih mest na ra/nih khih-kib dirkah. Službeno je bil potem preme^m v Karlovac, kjer je postal član tanak* išnje^a 9K Gradjanskejja. Tudi tu jo Častno zastopal slovenski kolesarski sport ter bil prvak Karlovca dve leti zaporedoma ter si je skoraj na vseh dirkah pTiboril prva mesta. Iz Karlovca je s»impatfSacga Gre*foriča v° dila s ožbena pot v Slove-nj Gradec, k jsc je prićd i Macani močmi delati za čim večji razvoj kalesarsiceoa sporta v naši Koroški. Saj je pa bilo do tedaj v teh obmejnih krajih kaj malo zanimanja za ta sport, ki se je pa s prihodom popularnega Gre-goriča na mah dvignilo. V Siovenjera Gradcu je postal G resori e prvak SK Mislinje, zasedel je na lanskem banovi list un prvenstvu drugo mesto ter postal tudi prvak MaribuTsJcega kolcaorakega pocNavoiUL Lem 1937 pa je Circgorić tudi čas-mo zaatopal ju^os4ovcn«3kc barvo na mednarodni etapni koledarski dirki Beograd—Soliva. V Sofiji pa je na veliki drrkaliieni tekmi odnesel častno drugo me* to. Vsega skupaj se je v teh desetih letih Grcgorič udeležil 84 dirk. na katerih ie zasedel 34-krat prvo mesto in 16-kirat dru£o inc*to. Bez marljivega in vztrajnega Gre gorica si dane« «>©loh M moremo misliti kolesarskega sporta v naši Koroški, za katerega je toliko žrtvoval in toliko doprinesel k ^njegovemu razvoju. Ob desetletnici mu iskreno čestitamo in mu želimo Še mHOgO MSfifjbnr na kolesarskem polju! Iz Šoštanja _ Skupščina Združenja obrtnikov. Pred dnevi se je vršila v hotelu Jugoslavija redna skupščina Združenja obrtnikov, v katerem so včlanjeni obrtniki leenih, kovinarskih, mlinarskih in »orodnih strok sostanjskega sodnega okraja. Skupščine tega združenja so vselej verno zrcalo položaja šaleškega obrtništva. Tudi na nedeljskem zborovanju je članstvo odgrnilo zaveso in pokazalo na »voje težke razmere, ki javnosti će sto krat niso dovolj vidne, šaleški obrtnik se z dneva v dan pogreza v globljo mizerijo, njegov zaslužek pa p^fla pod eksistenčni minimum. Vidno narašča število obrtnikov, katerih mesečni dohodek ne dosega din 500. Na drugi strani pa ugotavlja statistika porast novih davčnih predpisov in razmah šušmarstva tega izrazitega pojava sedanje socialne bede rokodelstva. — Iz poročil odbornikov še povzemamo, da Šteje Združenje 139 članov in Sanic. Novih obrtnih listov je bilo izdanih v lankem letu 6, odjav je bilo 5. Pomočnikov je bik) prijavljenih 40, odjavljenih 30; pomočniških Izpitov je bilo 20 vajeniških vpianin pa 22. Blagajniška knjiga izkazuje din 9.641 dohodkov to 8.620 din Izdatkov, dočim predvideva novi proračun din 14.805 din dohodkov. Prt volitvah komisije za pomočniške Izpite je bil izvoljen za predsednika šot upraviteti g. Burdijan, za namestnika učitelj g. Kwr-nik, za prisednika pa po dva mn*-rtra iz vsake stroke.