Štev. 11-
Coite torrente m ia posta
Trst — Gorica dne 12. marca 1925,
Letnik Sl.
Izhaja v,	«Slovenec»
ništv ■> m
tf> .uaNA
Ci '
poši.	l.
ne vračhjj - Ttsk Tiski,i.e edinost.
JUGOSl.
Pospremne Pesede
Danes začenjajo «Novice» objavljati posebno obširnejšo goriško prilogo. Ne bo odveč, če ob tej priložnosti izpregovorimo nekoliko po-spremnih besed.
Kot silen težek val je plusknila na nas težava zadnjih dveh let.
Odplavila je nesnago, ki se je nabrala tekom let ter se šopirila v solncu ugodnosti in mirnega uživanja.
Zato pa naša politična, gospodarska in prosvetna zgradba naše narodne samostojnosti tem silneje kljubuje pojemajoči nevihti, ko so se pokazali čisti granitni skladi našega narodnega življenja, katerega izvor sega v sivo preteklost ter katerega bodočnost je usoda naše zemlje same.
RAZDELITI SO NAS HOTELI
Razdeliti so hoteli in hočejo še nadalje nekateri izmed nas skupen jez našega narodnega življenja v tri skupine, češ da se bomo vsak zase lažje obvarovali. Pa je preglobokb uzrastla v skalnatih temeljih našega ljudstva zavest skupnosti. Posebno na severnem delu jeza, na Goriškem, se zopet zožuje špranja, ki so jo v svoji otroški zaslepljenosti, mladeniški objestnosti in pomanjkanju izkušenosti v dolgoletnih narodnostnih bojih napravile roke zidarjev-podi-ralcev.
Najboljši možje vseh mišljenj spoznavajo, da je naša rešitev le v složnem delu edinosti in da je razdor naša poguba. Z največjim zadoščenjem ponavljamo tu besede, ki jih je izrekel ob krsti dr. Antona Gregorčiča g. župnik Budin: «Ne v medsebojnem prepiru, ampak v edinosti in slogi, v znoju in boju delajmo in se trudimo v duhu pokojnikovem za prostost, za poštenost, za pravičnost!»
A NE BO ŠLO!
«Novice», ki so vzrastle h krepkemu življenju v najtežjih urah našega ljudstva, so se razpletle kot nekaka jeklena zaščitna mreža po vseh naših vaseh. Čitajo jih kmetje od Kopršči-ne pa prav gori do pod sten Mangarta. Ker je zrastlo število čita-teljev «Novic» na Goriškem na tisoče, zato bodo one še bolj kot do sedaj obračale posebno pozornost goričkim razmeram, obenem pa v skupnem listu tvorile vez spoznavanja in edinosti v trpljenju z brati s Krasa in iz zapuščene Istre.
Tuja nam je kot do sedaj gola fraza o narodu, tuje pa tudi le golo besedičenje o socialnih krivicah brez resničnega prizadevanja za njih odpravo.
Bomo glasnik, širitelj in pomočnik našega zadružnega gibanja: mlekar-nic v gorah, vinarskih zadrug na Vipavskem in v Brdih ter hranilnic, konsumnih društev, izvoznih in proizvajalnih zadrug vsevprek v naši solnčni Goriški.
Naročnina za celo leto: 10.Lir: za. pol leta: 5 L: posamezna številka 20 stot., za inozemstvo se vračuna poštnina. - Oglasi, naročnina i. t. d. naj se pošiljajo na naslov: „Novice“, Trieste, Via Torre bianca 21, IV. n.
in briškega vinogradništva in sadje-reje ter kmetijstva na Cerklanjskem in v srednji soški dolini.
Ne vodijo nas v našem delu za tolminske živinoreje ter vipavskega
ljudstvo ne osebne koristi in časti-željnost in ne nikaki strankarski interesi, ampak naš smoter je le gospodarski in prosvetni povzdig našega naroda.
Bliščeč odsvit bomo silne jarke luči našega prosvetnega delovanja in hotenja, da postanemo boljši, močnejši.
Odmev bomo vsega nasilja in tlačenja našega ljudstva, pa bodisi od nas plačanih dacarjev in zdravnikov, ali pa drugih javnih uslužbencev. Od oblastnij, posebno pa od novega prefekta zavisi, da naša beseda ne bo tako trpka kot bi morala biti za časa njegovega prednika.
Svetovalec bomo tudi v vsem tem vrvežu odredb in protiodredb, davkov, vojnih rekvizicij in vseh, drugih ukazov oblastnij. Vsled ugrabljanja javnih učilnic našemu jeziku borno stali ob strani našemu ljudstvu z nasveti v njegovem boju z nenlod-nostjo bovških reber in kraških dolin, nasvetovali bomo dalje izboljšanje
Novice iz vsega sveta
T^kTTE7I kjer niso mogli ugotoviti -dolgo časa pra-d-VHO	j vega vzroka nezavesti. Ko se je bolnica
Cvetje in sad istočasno na dre^jsu, j nekoliko popravila, je pravila, da jo je
»t .. j tz i	• r , . . I po njenem mnenju motala pičiti kaka
Na^ cest. med Krkavčam, v Istr. m st a žival ^ čagi je njeno
Manscani raste češpljevo drevo, k. pred- stanjc boIjžalo. Njen ^ož je pc> 'prestani
kazni že užival vso lepoto rajskomilc pomladi, senčil se poleti pod oljkami in Hgami v domačem kraju, ko je njego<va žena še vedno «prezimovala» v bolnišnici. Proti koncu svojega bivanja v bolnišnici je priznala žena pravi vzrok bolezni sosedi zraven sobe, seveda strogo zaupno. Zagotovila si je še njeno častno besedo, da te zadeve nobenemu ne izda. Sosedi se je pri tej novici neverjetno hitro izboljšalo stanje, takoj je ozdravila, zapustila je bolnišnico in še tisto uro naznanili kvesturi ves dogodek. Zidarja so .'«to aretirali, stavili pod obtožbo težke telesne poškodbe, a se je mož znal pri r zpravi, ki se je vršila nedavno1, zelo spretno zagovarjati pred sodnijo, češ, petrolej je edino zdravilo bednih ljudi, da laže prenašajo neugodnosti zimskega "asa po bolnišnicah. In res se mu je odmerila zelo nizka kazen, samo deset dni zapora.
Mrliče so kradli
Tatovi so se, ni dolgo temu, vtihota-
stavlja pravo naravno čudo. Drevo je v polnem pomladanskem cvetju, istočasno pa ima že na posameznih vejah jesenski sad, podoben češpljam, velikim kot mandeljni. Tega sadu je na drevesu okoli 2 kg. Na isti veji se lahko vidijo: 3 sadovi, pet cvetov in zeleno listje. Bržkone je to «čudo» posledica blage zime.
iznajditelj dolgo svežega kruha
Iz Basla v Švici poročajo:	Pek Ivan
Matti, doma iz Brna, ki je imel še pred kratkim malo pekarno v kraju Pully, blizu Lausanna, je postal kar naenkart sloveč mož'v deželi. Govori se že o njem tudi drugod, predvsem na Angleškem, kamor se je napotil te dni.
Ta Matti je iznašel, kakor pravijo novine, «sveži kruh», to je priprost, pa zanesljiv sistem, da se ohrani kruh več mesecev, da celo do dveh let. Kruh je izdelan naravno, brez vsake kemične primesi. Dve leti se je pečal s tem sistemom in dosegel uspeh. Podrobnosti pa drži tajno.
Sanitetni urad vseučilišča v Lousanni pili v vlak, ki je vozil proti Mesini. Ko
mu je izdal dokument, iz katerega sledi, da je bil kruh, izdelan z Mattijevim procesom, shranjen v zapečatenih škatljah, postavljen za dobo dveh ali treh mesecev med posebne moči s stalno temperaturo 37 stopinj in v prostore, vlažne ir vroče [21 stopinj), ostal popolnoma v skladu s predpisi oblasti glede svežega svežega kruha.
Matti dobiva sedaj polno ponudb z bogato nagrado iz Francije, Italije in Anglije. . Njegova iznajdba je pač izredne praktične važnosti. Kruh ostane svež in užiten le malo časa. V štirinajstih dneh plesni. Ako se obnese Mattijeva iznajdba, bomo imeli vedno svež kruh na razpolago lahko povsod.
Zaklad
V Cittä Sant’Angelo v Abrucih je neki i.tmet pri kopanju zemlje zadel z lopato ob kamenito ploščo. Odstranil je vso zemljof privzdignil ploščo in pred njim se je odprla nad 1 m dolga in 1 m široka jama, v kateri se je nahajala velika množina bakrenega in srebrnega denarja. Kmet ni bil numizmatik in ni poznal velike starinske vrednosti odkrite zaloge. Koj se je pa prepričal, da tak denar ni več v prometu. V strahu, da bi mu strogi brigadir ne naprtil na rame zločina ponarejenja denarja, je molčal o svoji najdbi precej časa. Šele črez mesec dni, i.to ga je prišel birič rubit za davke, je izdal kmet svojo tajnost. Le na ta način se je dognalo, kak j pozornosti, zaklad se je rešil iz zemlje, kajti bilo’ je nad 90 kg različnega starinskega denarja. Bakreni novci so bili izza prve punske vojne. Ali so* se kmetu popustili zaostali davki, o tem , molče vsi časopisi in vsi viri.
je vlak na neki strmini vozil počasneje, so menili tatovi, da je prišel zanje ugodni trenutek, vrgli so tri velike zaboje iz vlaka in skočili neopaženi za zaboji na progo. Kdo naj popiše njihov strah, ho so opazili, da hranijo zaboji krste z mrliči, kdo naj pa tudi popiše žalost pogrebcev, čakajočih na bližnji postaji, da pokopljejo z vlakom pripeljane pokojnLte, ko so videli, da so krste izginile! Krste z nepoškodovano* vsebino so se sicer kmalu našle, o tatovih pa ni ne duha ne sluha. Gotovo so poznali sanjske bukve, ki pravijo: mrliče metati skozi okno = sitnosti in preganjanja.
Kako so nekdaj snubili
Še v sedanjih časih je nevarno pregrešiti se proti običajem, katere zahteva človeška družba, dasi prosteje gibljemo kakor pred nekaj stoletji. Svoječasno1 se je zlasti v dvornih krogih zahtevalo, da se vsakdo strogo drži uveljavljenih običajev.
Gospodična, ki je v 18. stoletju živela na dunajskem dvoru, ni smela nikdar v gledališče brez spremljevalke. Gospode 'e smela sprejeti samo ob kriliki snubitve.
Trimesečna preizkušnja.
Kdor je hotel poročiti kako dvorno damo, je moral napraviti trimesečno snubitveno preizkušnjo. Svoji izvoljenki je moral ves ta čas izkazovati nešteto
Ob petinsedemdesatletnici T. G. Masaryka
Petrolej - dobrotnik revežev
V decembru 1923. je bila v rimski pokrajini huda zima. Brezposelni zidar Antonio Britosa v Viterbo ni imel s svojo ženo ne strehe ne hrane. Sklenil je, da sam napravi prestopek, ki mu preskrbi kakih trideset dni trajajočo kazen v zaporu, svoji ženi da vbrizgne pod kožo petrolej in jo tako spravi v bolnišnico t. j. do dobre postelje in tečne hrane. Na ta način prebijeta oba najhujši zimski mesec v zavetju na državne stroške. Žena je pritrdila in kar je bil zidar sklenil, to je tudi storil. V nečem se je pa revež uštel. Ne kar se je tikalo njegove osebe! Sam je bil
Pri prvem obisku je moral biti oblečen v najboljšo obleko. Prinesel je s seboj mnogo denarja za napitnino služinčadi. Njegova dolžnost je bila, vsako jutro vprašati ko njenem zdravju in izvedeti od nje, kak načrt ima za dotični dan. Priti ni smel brez šopka, katerega si je izvoljenka pripela za pas.
Ako se je peljala v cerkev, je moral biti pravočasno na mestu. Pomagati ji je moral v kočijo in jahati poleg nje gologlav. Pred cerkvijo je zopet odkrl vrata kočije in vedel izvoljenko v cerkev do sedeža. Ako je šla v kako družbo1, si je moral preskrbeti vabilo. Pri mizi je sedel poleg nje, dajal ji je jedila na krožnik in kadar je pila, ji je držal krožnik pod kozarcem, da si ni pomazala obleko. Edino on je imel pravico in tudi dolžnost, da ji je nazdravil.
Zaroka.
Ako je tedaj tri mesece tako dvoril in snubil, sta se zaročila. Pri taki priliki e moral seči globoko v žep. Običaj je
dovolj izve7
denca, da si je izbral tak prestopek, ki mu je v resnici preskrbel enomesečno bil namreč, da ji je na srebnem krožniku zaporno kazen, tik pred nastopom svoje prinesel različnih daril, s katerimi jo je kazni je pa vbrizgnil svoji ženi le pre- razveselil. Taki predmeti so bili: svilene veliko količino petroleja pod kožo. Našli nogavice, rokavice, trakovi in pahljača, so jo brez zavesti, odpeljali v bolnišnico, 1 Od tega dne pa do poroke ji je moral
Na Čehoslovaškem so imeli dne 7. L m. velik praznik. Sivolasi predsednik čehoslo-vaške republike je obhajal svojo 75-letnico.
Malo je državnikov, ki bi bili deležni eb praznovanju svojih obletnic tako vsesplošnih simpatij, kakor jih je deležen T. G. Masaryk, nobenega državnika ni v drugih državah, ha bi bil deležen take ljubezni pri južnih Slovanih, kakor je je deležen Masaryk. Ni zastonj vedno pri delu južnih Slovanov in ni zastonj celi dve leti posvetil izključno le jugoslovanskemu gibanju.
Za Čehoslovaško je njen sivolasi predsednik — kakor je nekdo pravilno zapisni: živ program njene narodne politike». Dobro usoda je dala Čehoslovakom v T. G. Masa-ryku moža, ki je edini znal uspešno nada. Ijevati delo Palackyja in Havlička. Njegove skromno rojstvo — njegov oče je bil cesarski kočijaž — mu je omogočilo razumevanje socijalnih vprašanj.
Stariši so hoteli, da naj bi postal umetni ključe . niša:' is st ga zato poslali na Dunaj, odkoder pa se je Masaryk kmalu vrnil, ker je hotel postati — kovač. In postal je res kovač ■—- čehoslovaške neodvisnosti, za katero je delal z vsemi silami v predvojnih letih in za katera se je žrtvoval v vojni.
Masaryk je predstavnik demokracije. V svojem proglasu ustave je dejal: «Demokracija je odstranila teokratično aristokracijo, militarizem je poražen, demokracija je zmagala.» ,
Svojemu idealnemu nacionalizmu je dal socialno podlago, svoj demokratični program je razširil čez ozke meje domovine na vse človeštvo. Resnica je podlaga vsemu njego, vemu delu, pravica mu je vodnica. Navdušen Čehoslovak je obenem tudi navdušen Slovan, toda slovanskemu gibanju hoče, kakor vsemu svojemu početju, dati znanstveno podlago. On ljubi Slovanstvo goreče, ker ga ljubi tudi z razumom, spoznavajoč ga v njegovih dobrih in slabih stvareh.
vsa.t dan prinesti kako darilo, ki ni smelo biti cenejše kakor 100 goldinarjev. Prinašati je moral zapestnice, uhane in druge dragocenosti. Moral je imeti tudi kočijo in najmanj osem konj.
Potem, ko je še prenovil in nanovo opremil sobo, ki je bila namenjena za njegovo bodočo ženo, in ko je dal služabnikom novo obleko, se je mogla vršiti koroka.
Nevesta ni dajala svojemu zaročencu nikakih daril razen na dan poroke šest srajc, šest ovratnikov in dvanajst robcev. Poleg tega je nevesta tudi plačala polovico stroškov ženitovanja.
Grob Tutankamonove žene
Carter, prijatelj in sotrudnik umrlega angleškega učenjaka Carnarvona, s katerim je odkril pred tremi leti po daljšem iskanju grob Tutankamena iz 18. faraonske dinastije in iz 14. stoletja pred Kr. r., namerava izslediti še grah Tutankamenove soproge. Po njegovem mnenju hrani ta grob mnogo več zakladov kakor pa grob Tutankamena. Tutankamonova .žena je bila namreč krasotica Anhsen, hči prejšnjega faraona Ehenatona. V njen grob so bili položeni gotovo vsi zakladi iz palače njenega očeta v»El-Amarni, pa tudi mnogo listin, ki odkrivajo lep kos premalo znane zgodovine in kulture menda najzanimivejše dobe Starega Egipta. Učenjak Carter sklepa iz slike, ki predstavlja, kako podaja žena svojemu možu Tutan-kamenu čašo vina, da je moral biti ta zakon srečen. Temu mnenju se pridružujemo tudi mi.
DNEVNE NOVICE
Vojna škoda m rekvizicije
Ali moram vrniti tako) finančni »tendanci vojno škodo, ker se ta smatra za rekvizicije?
Marsikateri izmed Vas je dobil te dni od fina,učne intendance listek, v katerem je bilci rečeno, da mora vrniti 2000, 3000 lir in še več, češ, bile so mü nepravilno plačane, ker bi se morale šteti na račun rekvizicij. Te dni je pa prišlo iz Rima na vzpodbudo naših poslancev poročilo, DA TEH ZNESKOV ZAENKRAT ŠENI TREBA VRAČATI IN DA SE POVRAČILO ODLAGA NA NEDOLOČEN ČAS, Pač pa morajo vsi ti ljudje napraviti prijavo za rekvizicije do 24. aprila 1925.
Kdo še mora napraviti prijavo za poškodbe vsled rekvizicij?
Napr aviti morajo Vto prijavo jv si oni, katerim je povzročila škoda na njihovem imetju sioldaščina in ne naravnost izstrelki, bombe iz zrakoplovov in letal, vojna fronta. Taka se mora prijaviti po tolmačenju finančne intendance v Trstu kot rekvizicija tudi to, da so vojaki požgali lesene dele hiš kot n. pr. okna, vrata, pode itd., da so vojaški konji ogrizli trte, drevje, poteptali travnike, da so vojaki napeljali na njive grušč in tamkaj postavili barake.
Za črto potegnjeno; od Nabrežine pa gori do Trnovega tja proti vzhodu, vse ono, kar se je smatralo do-sedaj navadno za vojno) škodo, ker ni bilo zadeto od granat, se mora prijaviti na podlagi okrožnice inten-dance do 24. aprila kot rekvizicije. Prav tako tudi v vseh dolinah Ttcd-Jninskega:	na Kneži, Grahovem,
Idriji ob Bači, Trenti, deloma Soči, Logu ob Mangartu itd. Pa tudi oni kraji, ki so trpeli pod topovskim Ognjem, morajo le v premnogih slučajih prijaviti svojo škodo kot rekvizicije, ker jim je bilo mnogo;, mnogo škode povzročeno; vsled divjaštva in ropanja voj aš čine.
Kako naj pa napravim v mešanih slučajih?
Nekaj škode mi je bilo povzročena po granatah, nekaj po nepravilnih rekvizicij ah, t. j. pa ropanju vojaštva.
Prijavi tudi v tem slučaju ravno vsled dvoma, ker ne veš, kako se ti bo štela tvoja škoda: ali med vojno škodo ali med rekvizicije.
Pri vseh slučajih, kjer si sveje škode že prijavil kot
noma na novo prošnjo in tekati okrog radi listin in novih cenitev.
Koliko imaš plačati sestavljalcu teh novih prijav?
Vsi tisti zloglasni mešetar ji, odvetniki in drugi isumljivi škrici, ki so se živeli z vojno odškodnino ter na njej bogateli, so se zdaj iznova vzdramili, da si vtaknejo v žep še par tisočakov. Govore o silni zamotanosti novih prošenj, cenitvah, listinah in podobnem, da se človeku v glavi kar meša.
Skoraj v vseh slučajih, posebno v enih, k/er je že prijavljena vojna škoda, je treba izpolniti samo gotov obrazec na finančno intendanco, KI SE DOBI PRI ŽUPANSTVU Z IZJAVO, NANAŠAJOČO SE NA ŽE PRIJAVLJENO VLOGO ZA VOJNO ODŠKODNINO; to je delo, ki je poplačano z dvema do pet Hrami, Sreča v nesreči.
Poleg sitnosti, zmešnjav in vrnitev že plačanih zneskov, ki nam jih je prinesel nov odlok o rekvizicijah, pa je kljub splošni škodi, ki jo prizadene naši deželi, prinesel s seboj tudi nekolike1 koristi: Vsi eni, ki vsled. nevednosti, nemarnosti ali pa drugih bolj tehtnih vzrokov niso mogli prijaviti pravočasno vojne škede, lahko to seda/ prijavijo do 24. aprila kot rekvizicije. Pa tudi ono, kar so ura di odbili kot vojna odškodnino, kot n. pr. odpeljana ali pod censc; prodana živina, pridelki puščeni na polju itd. se lahko sedaj prijavi kot rekvizicija. Navesti se pa mora pri vseh teh slučajih, če le mogoče, natanko regiment, divizijo, kor ali drugo poveljstvo ter datum, ko1 se je rekvizicija oziroma škoda izvršila. Pa tudi je treba pri vseh teh poslednjih slučajih, ne kot pri onih že vloženih in odobrenih za vojno škodo, priložiti, vse potrebne listine kot: domovnico, cenitve, notoričen akt in drugo, skratka napraviti isto, oziroma še natančneje, ker gredo spisi pred avstrijsko komisijo, kakor se je napravilo pri vlogah za vojna odškodnino.
-----a»----
Ubogi Strossmayer
Ped gornjim naslovom je objavil zadnji «Mali list» to-le:
«Ob času, ko je izšel postni pa-sirski list tržaškega škofa Fogarja, je naša preljuba «Edinost» privlekla iz starih papirjev neko pisanje pokojnega djakovskega škofa Jurja Strossmayerjä. Fogar govori v letoš-vejno škodo, njem pastirskem listu o pomanjkanju sedaj v prijavi za rekvizicije navedi, in težavnem stališču duhovščine v dan in številko protokola tvoje pro-'naši škofiji. To je vsenarodna in ne-šnje za vojno odškodnino. Prav take1 pristranska «Edinost» zamolčala, Prise nanašaj pri prijavi rekvizicij glede | vlekla pa je za ušesa Strossmayerja dokumentov in dokazov na tylogo in naši duhovščini naštela njene na-svoje prošnje za vojno škodo, da ti pake iz registrov djakovske škofije ne bo treba tako sestavljati popri- izpred 50 let! In nalašč ravno za ko-
rizmeno poslanico! Priporočamo v razmislek vsem onim duhovnikom, ki še stopajo za liberalnim banderom.»
Poiskali smo dotično številko «Edinosti», da vidimo, kak je ta strašni zločin, ki ga je zakrivila. In evo, kaj smo našli. «Edinost» je posnela med drugim te-le besede velikega pokojnika škofa Strossmayerja, naslovljene na duhovščino:
Kaj je dejal Strossmayer
«Ne sejajmo nikar, bratje, razdora in mržnje med svoljimi brati, kajti kdor namenoma seje mržnjo med svojimi brati, je podoben tistemu, o katerem pravi sv. evangelij, da Se je v noči, ko so poljedelci zaspali, tajno podkral na njivo ter sejal plevel med čisto pšenico. Ne cdtujujmo se torej svojim bratom, marveč vedimo, da nam resnica, ki jo javno izpovedujemo, nalaga, da ne razdvajamo in. razdevamo tistega, kar sta zgradila Bog in narava ter združila in pioklicala v višji namien. Ne poslušajmo nikdar tistih, ki bi hoteli na katerikoli način razdvajati, ker so očividno naši sovražniki. Tiste grde reke, ki jih je izumil sam pekel, da bi sejal med nami odurnost in mržnjo, iztrebimo' za vedno iz srca in duše naše. Nikdar naj ne bodo v ustih naših!
Edinstvo, sloga in ljubav našega naroda mi je bila in mi je tudi sedaj —■ tako zaključuje nesmrtni biskup Strossmayer — edina in največja želja na tem svetu. Jaz sem za edinstvo, za slogo in ljubav, za katere sem pripravljen žrtvovati tudi življenje svoje. Nared naš je siromašen, tepejo ga težke nevolje, ali vsemu se bo moglo odbomoči, ako nridemo do sloge in ljubavi, ako pridemo do edinosti. In ko se mi bo ločiti od tega sivela, bo moja zadnja molitev za edinost naroda mojega... Vsemogočni večni Bog, usmili se mojega dobrega naroda in ujedini ga...»
Spričo dejstva, da se «Mali list» zaradi teh besed jezi, se mora sklepati, da se oni, ki ga pišejo, z njimi ne strinjajo, da so torej med tistimi, ki sejejo razdor in mržnjo med brati. Kdor čita ta list, ki v vsaki številki bruha svoje sovraštvo na desno in levo, je itak to že zdavnaj spoznal.
IZ URADA POLITIČNEGA DRUŠTVA «EDINOST» V TRSTU
smo prejeli:
Iz vseh krajev tržaške in goriške ter slovenskega dela istrske pokrajine se obrača neštevilno ljudi na naše tajništvo bodisi s pismi, bodisi osebno proseč nasvetov, posredovanja, sestave prošenj, rekurzov itd.
Opozarjamo tem potom vse one, ki se obračajo do našega tajništva, da se pri 1 ;m drže inštančne poti. t, j. da pridejo s priporočilom naših krajevnih zaupnikov ali pa krajevnih organizacij. Pripominjamo, da bomo najpoprej upoštevali take prošnje, ki bodo priporočene od naših zastopnikov	Tajništvo,
Tudi znak kulture
Te dni nam je neki naš naročnik, prinesel pokazat v uredništvo «Novice» št. 5, katere je prejel obrobljene s io-fe pisavo: «W. II Fascismo e ITtalia e ab-bassö i porchi de sciavi! Vergognati, porco de sciavo, mus». Pisava izdaja, da je te psovke napisal mož, ki bi po dokončanih šolah moral hiti manjši osel, nego kaže, da je.
t Josip Kompare
V St. Louis v severni Ameriki je 11. februarja t. 1. za vedno zatisnil oči prečastiti gosp. Josip Kompare. Pokojni Jos. Kompare je bil sin preprostih kmetskih starišev Mihaela in Ane, rojen leta 1859. v Krepljah na Krasu. Ljudsko šolo je obiskoval v Dutovljah, gimnazijo in bogoslovje v Gorici. Služboval je kot kaplan nekaj časa v Skednju a za tem bil do leta 1987. župnik in dekan v Ospu, Bil je več let zastopnik slovenske Istre v deželnem zbora istrskem ter deloval in se trudil za gospodarski, kulturni in narodni napredek svojega ljudstva. S svojim kremenitim značajem, lepo postav*, govorniškim darom, plemenitim in pripro-stostjo si je kmalu pridobil srca vsega slovenskega -ljudstva, ki ga je globoko ljubil« in spoštovalo. Nemenjivih zaslug si je pok. Kompare pridobil zlasti z regulacijo osap. ske Reke: Starejši posestniki iž Ospa, Mač-kolj, Flavij, Žavel in bližnjih- krajev imajo gotovo še v žalostnem spominu, koliko škode je povzročila ta Reka vsako leto s poplavo in odnašanjem poljskih pridelkov. Pok. Kompare je takoj videl, da je usoda bornega ljudstva teh krajev odvisna le od regulacije navedene Reke. Vsled tega je narel vsa svoje sile ter dosegel državno podporo, s katero se je Reka regulirala od izvira do žaveljskega izliva. Ustanovil je tudi Vodno zadrugo, ki še dandanes vzora* nosluje ter nadzoruje in skrbi za vsa morebitna popravila ra Reki. Zadnja leta se je pok. Jos. Kompareta polotilo veliko domotožje. Želel si je nazaj v svojo rojstno domovino, a tega, žal, ni učakal. Smrt mu je pristrigla nit življenja v tujini, daleč od domovine.
Mir in pokoj njegovi duši!
PODLISTEK
F. S. DOSTOJEVSKI]:
Razkolnikove sanje
(Odlomek iz ruskega romana „Zločin in kazen“.)
(Konec,)
«Pusti še mene na voz!» zaželi fant izmed tolpe.
«Prisedi! Le sedite k nam, vsi!» zavpije Mikolka, «vse mora peljati. Nabijem- jo!»
In on klesti in klesti, da od divjosti že več ne ve, s čim bi še tepel.
«Očka, očka!» zakliče Razkolnikov očetu, «očka, kaj delajo! Očka, glejte, kako bijo ubogega konja!»
«Pojdiva, pojdiva!» odgovori oče, «to so pijani bedaki; pojdiva, nikar jih ne glej!» in hoče ga potegniti s seboj, on pa se mu iztrga iz rok in ves iz uma steče h konjičku. A ubogemu konjičku se godi že huda.
Pohaja mu sapa, naprej ne more in ves se trese, toliko da ne pade.
«Ali se ne bojiš Boga, ti zlodej!» krikne starec izmed tolpe.
«Kdo je še videl, da bi takšno kljuse peljalo toliko breme», se oglasi drugi.
«Umoril jo boš!» kriči tretji. «Jaz delam, kar hočem. Še ti se vsedi gori! Vsi na voz! Jaz hočem, da steče!,..
Naenkrat se razlegne grohot, lihi salva in zaduši vse glasove; kobilica ni
mogla več prenašati čim dalje gostejših udarcev in poskusila si je pomagati z brcanjem. Niti starec ni mogel kaj, da se ne bi nasmehnil. In res: takšno staro kljuse in še brca.
Dva fanta izmed množice sežeta po biču in stečeta h konjiču, da bi ga tepla tudi po bokih, vsak od svoje strani.
«Po gobcu jo dajta, in po očeh, po očeh!» vpije Mikolka.
«Zapojmo bratci!» krikne nekdo na telegi, in vsi se mu odzovejo. Razuzdana pesem zadoni, boben zaropoče in pri-pevka spremlja piskanje. Kmetica tare orehe in se nasmiha.
...On steče h konju in stopi predenj, ter vidi, kako ga tolčejo po očeh! Razjoče se. Srce se mu krči in solze mu teko po licih. Eden izmed kmetov, tu pretepajo konja, ga zadene po obrazu; on ne čuti ničesar, temveč vije roke, kriči in hiti k sivemu starčku z belo brado, ki maje z glavo in obsoja to početje. Neka ženska ga prime za roko in ga hoče odpeljati; on pa se ji iztrga in hoče zopet h konjičku. Temu že pohajajo moči, a vendar začne brcati še enkrat.
«Da bi te zlodej!» krikne Mikolka besno, vrže bič v stran, skloni se in pobere na dnu telege dolg in debel drog, pograbi ga z obema rokama za konec in silovito zamahne nad rjavko.
«Razbije jo!» kričijo naokrog.
«Ubil jo bo!»
«Moja stvar!» zavpije MLcolka in udari na vso moč. Začuje se zamolkel udarec.
«Bijte,'bijte! Zakaj ste začeli», se zaslišijo glasovi izmed tolpe.
Mikolka pa zavihti vdrugič in drugi udarec pade z vso silo na hrbet nesrečnega kljuseta, ki se seseda s celim zadkom, a se požene kvišku in vleče, vleče s poslednjimi močmi na razne strani, da bi spravilo voz naprej; od vseh strani pa žvižga po njem šest bičev in drog se dvigne zopet in pade tretjič in četrtič, odmerjeno in z razmahom. Mikolka besni, ker je ne more ubiti z enim udarcem.
«Še živi!» kriče naokrog.
«Zdajle pade gotovo; to je njen konec, bratci!» krikne nekdo izmed tolpe z zanimanjsmi,
«S sekiro jo dajte raje, naj pogine v trenutku!» krikne tretji.
«Eh, da bi te komarji! Glej, da se izgubiš!» krikne Mikolka z divjim glasom, vrže drog proč, skloni se zopet v telego in vzdigne iz nje železno lomilo. «Zdaj pazi!» zakriči, zamahne in udari na vso moč po ubogemu konjičku. Treščil je udarec, kobilica se je zamajala, sesedla se, hotela še enkrat potegniti, a lomilo ji je padlo vnovič z vso silo DO hrbtu, da je oadla na zemljo, kakor bi ji naenkrat odsekal vse štiri noge.
«Pobijte jo z vsem!» krikne Mikolka in skoči s telege, kakor bi se sam sebe
ne zavedal. Še nekaj fantov, rdečeličmih in pijanih se vrže nad poginjajočo kobilico in bije po nji z biči, palicami im z drogom — kar pride komu v roko. MikcLca se postavi ob strani in začae biti živino z lomilom po hrbtu. Kljuse izteguje gobec, diha s težavo in poginja.
«Dovolj ima!» kriči tolpa.
«Zakaj pa ni hotela dirjati!» se oglašajo drugi.
«Moja je bila!» zavpije Milkolka z lomilom v rokah in z zakrvaljenimi očmi. Stoji in zdi se, da obžaluje, da nima več česa tepsti.
«No, a svetega križa ni nad teboj!» se sliši že mnogo glasov iz tolpe.
Ubogi deček pa se že nič več ne zaveda. Kričeč se rine skozi tolpo d« rjavke, objame njeno mrtvo, okrvavljeno glavo in jo poljublja, poljublja j* na oči in na usta... In nato' skoči nenadoma kvišku in se vrže s svojimi drobnimi pestmi na Milkolko. V tem tre-notku pa ga dobi oče, ki ga je že dolg* iskal, in ga odnese izmed drhali.
«Pojdiva,» mu pravi, «pojdiva domov!»
«Očka, kako da so ubogega konjička — ubili?» zaihti deček, a dih mu zastaja, a mesto besed se mu utrgajo kriki iz prsij.
«Pijani so — in brez pameti — to naju ne briga — pojdiva!» govori oče. Deček objame očeta z rokami, a v prsih mu je tesno, tesno. Zasopsti hoče, zakriči in -se zdrami.
GORIŠKE „NOVICE“
•J* Dr. Anton Gregorčič
. V soboto, dne, 7 .t. m., ob 10, uri im pal predpoldne je zatisnil za vedno oči eden najbolj zaslužnih javnih delavcev na Goriškem — dr, Anton Gregorčič, Kdo bi si bil mislil, ko so se pred krat-xim zbrali tisoči Slovencev k veselemu dogodku, k njegovi zlati maši, da se bodo .tako kmalu zbrali k — njegovemu pogrebu!,,, Res je, bolezen, ki si jo je nakopal v svojem skrbi polnem in napornem delu skozi dolga leta, ga ni hotela yeč zapustiti, toda upali, smo vendar, da nas sivolasi borec za Slovenstvo na Go-rišaem ne bo tako kmalu zapustil. Usoda je hotela drugače. Kmalu po svoji zlati maši je legel in - ni več vstal. In v pondeljek so položili plemenitega pokojnika ob žalovanju vseh Slovencev k večnemu počitku na štandreškem pokopališču.
mm
		
Dr, Anton Gregorčič se je rodil od -kmetskih starišev 2. januarja 1852, v Vršnem na Tolminskem, v deželi Gregorčičev, ki je dala Slovencem tudi nepozabnega Simona Gregorčiča. Ker je že Kot deček kazal poseDno nadarjenost, so ga dali po prizadevanju tamošnjega župnika v šolo v Gorico, kjer ga je čakalo trdo življenje, ubogega slovenskega študenta,, vajenega na stradanje. Trpljenje ni omajalo njegove trdne volje, dovršil je gimnazijo in semenišče in 1, 1875, je bil posvečen v duhovnika. Pozneje je izpopolnil svoje študije na Dunaju, kjer je postal doktor bogoslovja. Po dokončanem študijskem potovanju po Nemčiji je bil imenovan za profesorja bogoslovja na goriškem semenišču. Toda mož, kakor je bil dr, Gregorčič, ni mogel omejiti svojega dela na izvrševanje svojega poklica.
Žalostne razmere, v katerih se je tedaj nahajalo slovensko ljudstvo na Goriškem, so ga kmalu potegnile v javno življenje. Začel je s časnikarstvom v uredništvu takratne «Soče», prevzel je predsedništvo «Slovenskega bralnega in podpornega društva» in 1, 1890 je postal predsednik političnega društva "«Sloga», Predolgo bi bilo opisovati njegovo delovanje na političnem polju. Omenimo naj le, da je doživel bridka razočaranja s svojimi ljudmi iz lastnega tabora in da je v svoji borbi proti cepljenju narodnih moči našel največ razumevanja pri ljudeh, ki so vsled razvoja dogodkov postali pozneje njegovi politični nasprot-niki. Značilno je njegovo bratsko sodelovanje z Andrejem Gabrščkom in dr. Tumo v borbi proti «novostrujarjem». Toda i kot načelnik Slovenske ljudske stranke na Goriškem i kot večletni gori-ški deželni in državni poslanec je vedno imel pred očmi le eno: dobrobit slovenskega ljudstva. Temu je žrtvoval osebne in strankarske koristi.
Dr. Anton Gregorčič se je živo zavedal, da se bo slovensko ljudstvo počasi vdalo potujčevalnim vplivom, če se njegova notranjost ne izobliči tako, da se bo sama uprla potujčevalnemu vplivu. Zato vidimo dr., Gregorčiča kmalu pri žilavem delu na šolskem in prosvetnem polju. In tu je dosegel največ, tu si je pridobil največ zaslug za slovensko ljudstvo. Njegov' «Šolšai dom® je postal torišče izobrazbe in mrzličnega podrobnega dela, ki je rešilo Slovenstvu tisoče Slovencev.
Toda šola ni zadostovala tedaj, kakor ne zadostuje niti sedaj. Zato je bilo Gregorčičevo geslo:	Knjige med ljud-
stvo! Takoj po vojni je s pomočjo vodje g. Lukežiča dvignil Narodno tiskarno iz razvalin, kmalu nato pa je bila največ po njegovem prizadevanju ustanovljena Goriška matica in prve slovenske Knjige
so prišle po vojni med. slovensko ljudstvo,
V zadnjem času je stopil bolj v ozadje in se je posvetil tihemu delu, toda vpliv njegove plemenite osebe, kt je spoštovala enako pristaše in nasprotnike, se je čutil marsikje in marsikdaj na Goriškem, ko 50' se strankarske strasti najbolj razvnele. Škoda, da ni bil ta vpliv še večji in odločnejši. Slovencem bi bila prihranjena marsikaka grenita ura...
Sedaj pa je šel tja, od koder ni vrnitve, Težko ga bomo pogrešali primorski Slovenci, vsi: njegovi ožji somišljeniki in idejni nasprotniki, kajti umrl je z njim velik mož, vzor klemenitosti, ki nam je v našem javnem življenju tako primanjkuje. —
Poslednjo pot dr. 0. GregorčIIo
Kljub izredno slabemu in grdemu vremenu, kakršnega še nismo imeli to zimo, je naše ljudstvo iz mesta in iz daljnih občin prihitelo, da spremi zadnjikrat vrlega, skromnega in vsem priljubljenega moža k večnemu počitku. Mračno in žalostno je nebo — veter, dež. Mračna je ulica Favetti, pokrita vsa z dežniki, mračno in žalostno je ljudstvo. Splošno občutje žalosti in tuge. Iz veže stanovanja pokojnega moža se sliši žalostinka. Kmalu se premakne mrtvaški voz, ves pokrit z venci in trakovi. Zgane se ogromna množica ljudstva in se premika počasi po poti žalosti, V sprevodu se vrste vsi oni, kojim je bil pokojnik mil in drag: gojenci Alojzijevišča, gluhonemi, nadalje njegovi duhovni sobratje, zastopstva društev: Zadružna zveza, Marijina družba, za-drugarji Vrtojbenci, bralno in pevsko društvo iz Standreža, zastopniki občine Stan-dreža, Dramatično društvo, Telovadno društvo, športno društvo «Sparta», načelstvo Ljudske (posojilnice, centrale; posojilnice, Zveza prosvetnih društev in nebroj drugih.
Veličasten pogled
je na to ogromno množico! Prednji del sprevoda je že pri cerkvi sv. Ignacija in krene v obširni hram. Prostorna cerkev ne more sprejeti vseh udeležencev; slednji obstanejo na trgu in se razgrnejo pred cerkvijo. Po končanih obredih povzame s prižnice besedo veleč. g. župnik Budin. V prekrasnem govoru se poslavlja od svojega iskrenega prijatelja in duhovnega sobrata. Na to zapoje mešani zbor «Pevskega in glasbenega društva» ginljivo žalostinko «Blagor mu» in sprevod se razvrsti v dolgo vrsto ki krene proti južnemu kolodvoru. Povsod ob straneh ulic ogromna vrsta občinstva, ki je prišlo gledat žalni sprevod.
Na poti v Štandrež.
Čez pol ure je sprevod na južni postaji. Voz obstopijo standreški fantje. Vodstvo sprevoda sprejme veleč. g. župnik Kosovel, ki ga vodi v standrežko cerkev. Povsod po oknih gore sveče, žalni znaki vise s pročelij.
Po žalnih obredih v cerkvi odpoje mešani zbor pevskega in bralnega društva v Standrežu. Na to krene voz s pokojnikoin proti pokopališču. Na tem mestu si je blagi pokojnik želel večni sen. Njegovo ljudstvo mu je poslednjo željo izpolnilo.
Nagrobnice,
Od pokojnika se je v imenu ljudstva poslovil dr, Karel Podgornik z ginljivim govorom. Njemu je sledil g. poslanec Besednjak in poslanec dr. Jos, Wilfan, ki je t'a-ko-le zaključil svoj lepi govor:
«Idealist je sanja! in snoval, praktik je izvrševal in ustvarjal. Narodnjak je služil svojemu narodu, a kot duhovnik, ne vkljub temu, nego prav zato, mu je toliko bolj ko-
Umrl je plemeniti človes. Ljubezen, ki jo je gojil do svojcev, do sorojakov m tovarišev, prijateljev in znancev, predstojnikov in podložnikov, somišljenikov in nasprotnikov, nam je dokaz njegove plemenitosti.
Da, plemeniti človek je bil dr. Gregorčič! To nam potrjuje njegova miroljubnost. Vsi, ki smo ga poznali, moramo priznati, da ni bilo med nami miroljubnejšega človeka, kakor je bil on.
Tam, kjer so iskali in hoteli prepir, ni bilo najti njega, Ta njegova izvanredna miroljubnost je koreninila v globoki ponižnosti, v čednosti, ki se jo je naučil od Izveličarja, kateri veleva vsem: «Učite se od mene, ker jaz sem krotak in iz srca ponižen.»
Neuspehe je obdržal zase, uspehe priznanja, čast in hvalo je prepustil drugim.
Ogromno je bilo njegovo znanje na vseh poljih.
Svojo učenost, bistroumnost, vse svoje zmožnosti in sposobnosti je odeval s priprostostjo in skromnostjo, ki sta hčerki ponižnosti.
Navzgor je bil resen, neustrašljiv, ne-izoroslji.v, navzdol prijazen, smehljajoč, sama odkritosrčna ljubeznivost, tudi do nasprotnikov in sovražnikov, lastnost, ki jo je le težko in redko najti pri veljakih.
Vsakemu je bil moder svetovalec, dober prijatelj; sam pa ni iskal prijateljstva, izvzemši onega, o katerem govori Odrešenik: «Delajte si prijateljev, da vas vzamejo v večna prebivališča, ko ob-nemorete!» Najzvestejša prijatelja sta mu bila delo in trud, samo-tna tihota najljubša prijateljica.
Plemenit človek je bil naš Gregorčič, bil je tudi globoko veren, goreč, svet duhovnik. Zvest je ostal vse svoje dni vzvišenemu in težkemu poklicu, ki si ga je izvolil sam. Sveto je živel, sveto je umrl kot vzgleden katoliški duhovnik, vdan v voljo božjo.
Pa ne samo plemenit človek je bil pokojnik in svet duhovnik, bil je tudi vrl narodnjak, poseben ljubljenec svojega teptanega naroda. V svoji veličini in plemenitosti ni iskal nikdar sebe, a z vsem srcem je drhtel in Koprnel za korist, za prospeh, za življenje in moč narodovo, na temelju nauka poglavarja sv. cerkve Leva XXIII.
«Čeznaravna ljubezen do cerkve in naravna ljubezen do domovine sta obe iz enega in istega večnega vira: dvojčici sta in Bog le obeh začetnik in vzrok», V razne rodove bo segalo njegovo delo za narod. V poznih rodovih bo klilo seme, bo cvetel cvet in bo zorel sad blagih, nesebičnih njegovih dejanj.
Ce kjer, so tu na svojem mestu besede pesnika Simona Gregorčiča:
O narod moj!
Kako te srčno on je ljubil,
-iako ti služil zvesto!
Zato, moj rod, z menoj žaluj, izgubo bridko objokuj!
Smrt, uči sv. Efrem, je kraljica, ki gospoduje nad vsemi umrljivimi. Kraljica je in zahteva, da so vsi nanjo pripravljeni, da vsi čakajo nanjo, Sama pa ne čaka na nikogar. In tudi na njega, ki smo ga prisrčno ljubili, našega ljubljenca ni počakala, da bi videl na večer svojega življenja vstati iz groba zapostavljanja in krivic svoj narod. Kupo trpljenja, grenkobe, bridkosti je izpil do dna, do zadnje kapljice. Umrl je. Lahka mu bodi zemlja, pridobljena in obdelana v znoju slavnih pradedov. Pa tudi na nas, preljubi v Gospodu, ne bo čakala ta mogočna in neizprosna kraljica smrti. Zato pa idimo ji nasproti, pripravimo se nanjo. Nanjo čakajmo, pa ne v brezdelju, ne križem rok, ne v jadikovanju, ne v medsebojnem prepiru, ampak v edinosti in slogi, v znoju in boju delajmo in se trudimo v duhu pokojnikovem za prostost, za poštenost, za pravičnost, za naše časno in večno blagostanje.
Mestne novice
Pozor kolesarji!
V zadnjem času se je pojavila v Gorici in tudi v okolici neka nevidna družba, ki prav pridno krade kolesa. Prežijo navadno na takih mestih, kjer so uradi. Ljudje prihajajo v mesto po opravkih, puste kolo v veži in se napo-toji v urade. Niti od daleč ne slutijo, da se nahajajo v bližini neke temne postave, ki se kot senca plazijo po hodnikih, pazljivo motreč vsakega posameznika. V par dnevih sta se zgodila dva taka slučaja, da je izginilo kolo iz veže na kvesturi. Zlikovci pa še pridno nadaljujejo svoje temno delo. Torej, pozor na Kolesa!
semnji so, počenši z 12. t. m. spet dovoljeni. Toliko na znanje našim kmetom in sejmarjem.
Ukraden motor.
Pred kratkim je bil ukraden tvrdki Depicolzuane, ki ima v ulici Mattioli lastno žago, motor, vreden 3000 lir. Mislilo se je, da so izginili tatovi brez sledu, kljub temu so jih varnostni organi pridno iskali in tudi našli. Tatovi so se že nahajali v Vidmu, kjer so skušali spe-čati svoje blago. To čedno družbo tvorijo Peter Simonetti in J. Zanono, oba iz Furlanije. Aretirana je bila v Gorici tudi R. Moncorutti, ki je ljubica Simo-nettija ter neki P. Torcut.
Zbežala je z doma.
Marija Cian iz Savoje doma, je zelo lepo 16-letno dekle plavih las in sinjih
Lovska razstava v Gorici,
V jeseni_ bomo imeli v Gorici lovsko / .Jgj“ Okolo nje "se "je sfinifbOdetni jTm
razstavo. Program te razstave, ki ga je sestavil poseben odbor, obeta mnogo zanimivosti. Poleg razstave same se bo vršila tudi dirka lovskih psov, streljanje stoječo in premikajočo se tarčo, itd.
Razstava
tembra.
bo trajala od 6. do 20. sep-
Iz Solkana.
Rudeča zastava. Da leze pri nas komunizem po svoji poti navzdol, je že znano. Naj mu le prorokujejo nacijona-listi kri tržaškem «Delu» sijajno rudečo bodočnost. Vseeno ne bo pomagalo. Komunizem postaja zadnje čase tudi smešen, da je kaj. Pred nekaj dnevi so
ristil. Izkušenost in prevdarnost starosti ni , imeli ^0|]tancj pril;ko občudovati najno-
Snila duševno mOČ. ,	r*-rc>-
upognila, nego je dvignil harmoniji svojega življenja
iz^č^lcT^z'anamc'emn^i'vljenj^e 'narodov ne | j«nage je plapolala vrhu ciprese, na po-umeria po kratki človeški dobi, se dviga in j Kopališču rudeca zastava. Nam se zdi,
L v vejšo komunistično zmago. Koga so prese nam r. in-	se §e ne ve y znak te sijajne
spušča v dolgih valovih, v celih vrstah človeških rodov. Rod za rodom gradi srečo naroda in če je narodu sojeno trpljenje, ga šele rodovi izčrpajo. Zato naj se pa rod ne loči od rodu in naj se različnost med starimi iii mladimi ne izpači v nasprotnost. Seme, sedaj teptano, še vzklije in pozni rodovi našega ljudstva bodo v slobodni zavesti svoje kulturne vrednosti vzklikali dr. Antonu Gregorčiču, kakor mi danes ob njegovem odprtem grobu: slava!»
G. Ivan Rijavec se je v imenu Standrež-cev poslovil od pokojnika. Izjavil je, da bo Standreška občina čuvala in negovala grob z največjo ljubeznijo.
Pevski zbor je odpel ginljivo žalostinko in ljudstvo se je začelo polagoma razhajati.
Spet nam je ugrabila neizprosna smrt moža, čigar dela bodo imela prijeten in trajen spomin.
Govor a. žapnibfl Budina
ob pokojnikovi krsti
Vzdrhtela so srca po gorskih kočah, po selih, trgih in mestih ob tužni, bolestni vesti:
«Dr. Anton Gregorčič je umrl».
Umrl je naš prvoboritelj, naš vodnik, naš prijatelj, naš ljubljenec!
da si je kak hudomušen izkreobrnjenec dovolil šalo, ker drugače bi ne obesil zastave na cipreso, ki je zelo žalostno drevo in še na pokopališču. Zastava je, bila pozneje odstranjena po -carabi-nirjih. Sedaj smo vsi «buržuji» zadovoljni, ker ne bo več revolucije.
Naše ceste so v zelo slabem stanju. Posebno klavem je pogled na glavno cesto, ki pelje skozi občino. Po njej ljudje ne hodijo več, temveč tavajo, kakor pijanci. Zadnjič ,ko sve se pogovarjala s prijateljem o naši občini in O' našem komisarju, je prijatelj zvito pogledal in vprašal: «Luknja pri luknji, pa vendar vodo drži. Kaj je to?» «Že vem, že vem. To je slamnata streha.» «O, to pa že ne, dragi prijatelj. To je naša — glavna cesta,» Tako se je odrezal in je imel prav. Merodajne osebe naj bi upoštevale, da vozijo skozi našo občino taki kamjoni, ki krav kmalu pokvarijo tudi najbolj trdo cesto.
Živinski semnji zopet dovoljeni.
Kakor znano, so bili živinski semnji v Gorici in okoliških občinah prepovedani radi kužnih bolezni pri živini Sedaj se je ta odlok ukinil in živinski
in ji narinjal potom raznih darov svojo ljubezen, ki pa spada že v staro železo. Neizkušena deklica je prišla v mreže staremu satirju ter postala noseča. Da skrije svojo sramoto, je zbežala. Ker ni o njej nobenega sledu, se je bati, da si je vzela življenje.
Krvav dogodek,
V stari vojaški bolnici na Placuti, v kateri žive sedaj še nekateri vojni begunci, ki so brez strehe, se je dogodil v pondeljek zjutraj krvav dogodek, ki ga je povzročila najbrž ljubosumnost. Vratar omenjene hiše je sprožil dva strela na svojo ljubico A. Markič, 30-letno vdovo iz Kala pri Kanalu doma. Napadena, ki je kuharica pri omenjenem zavodu, je le lahko ranjena po obrazu. Napadalec je bivši občinski stražnik A. de Comelli, ki je star že 64 let, in ima poleg tega še družino z dorastlimi sinovi. Javil se je sam pri karabinerjih, kjer je povedal najprej, da je ubil svojo ženo. Pozneje pa je priznal, da je streljal na svojo ljubico, ker mu je postala nezvesta, kljub temu, da jo je preživljal. Ta dogodek je vzbudil veliko zanimanja in pozornosti med Goričani.
Uredništvo «Novic» se nahaja v Carducci št. 7/L
ulici
Novice z dežele
IZ SV. LUCIJE.
Govorijo ljudje, ki ne poznajo sveto-lucijskih razmer, da je pri nas ob nedeljah dolgočasno. Zelo se motijo. V dokaz naj jim služijo sledeče vrstice:
V društveni sobi čitalnice se starejši fantje oziroma člani pevskega zbora pridno vadijo s H. Sattnerjevo «Jefte-jevo prisego», s katero hočejo ob priliki praznovanja 30-letnice obstoja društva nastopiti in s tem dati pomembnemu ju-
biieju svečanejše lice, V gostilniški sobi pa moško sede s cigareto v mlečnih zobeh za mizo 16—20-letni pobiči in — kvartajo; pa ne za kratek čas, ampak za lire, AH ni res lep kontrast našega življenja ob nedeljah? Pa pridejo matere in z jokajočim glasom pripovedujejo, kakšni so njih pobje in povprašujejo, ali res ni nobenega sredstva, s katerim bi se tem fantičem kvartanje zabranilo.
Svoje dni je županstvo prepovedalo vstop v gostilno fantom pred 18. letom. Ali bi se res ne dalo tisto pametno naredbo, ki je bila, žalibože, samo kratek čas v strah onim pobom, zopet obnoviti, oziroma poostriti? Marsikaka solza bi bila s tem prihranjena materam.
Čitalničarji pa naj bi skušali vpeljati tiste «zgubljene sinove» v društvo k petju, dramatičnim vajam in k čitanju knjig, ki jih ima društvo dovolj na razpolago, in videli boste vi, ki pravite, da je pri nas dolgočasno, da ni res tako! Kaj me, gospod tajnik? V gostilni je pohujšanje, ne pa v čitanju listov! Stopite na čelo onih, ki bi si hoteli nadeti nalogo spraviti one pobe potom društva na pravo pot in v zadoščenje vam bo uspeh.
IZ BILJ.
Tamburaške in pevsko društvo v Biljah uprizori 15, t. m. ob 16. uri v dvorani g .Nemca Amzengruberjevo ljudsko, igro v treh dejanjih «Krivoprisežnik». Tamburaško in pevsko društvo v Biljah stopi s to igro po dolgem času zopet enkrat pred občinstvo. Da bo igra dostojno in čim popolnejše podana, si je omenjeno društvo pridobilo kot režiserja g. Cirila Bratuža iz Gorice, ki je igro skrbno naštudiral z našimi skromnimi močmi. «Krivoprisežnik» ni bil v gori-ški okolici menda že dolgo let uprizorjen; zategadelj pa vlada že sedaj med občinstvom veliko zanimanje za to prireditev. Uverjeni smo, da občinstvo, ki res ljubi lepe igre, pride 15. t, m. v velikem številu v Bilje, da si ogleda to res jako lepo ljudsko igro. Pri predstavi bo igrala priznana goriška godba, ki bo igralce med odmori kratkočasila z raznimi lepimi komadi,
IZ PRVAČINE.
Čuden način zborovanja.
Od predsednika fašistovskega trium-virata za Prvačino grofa inž. Alberta Piromalo so dobili naši občinski svetovalci in obrtniki poziv, da se prijavijo dne 19. februarja ob 7. uri v sedežu fašja, kjer se bo razpravljalo o krajevnih potrebah in interesih fašistovske vlade. No, komaj so možje prestopili prag zborovalne sobe, že se je vsula nanje ploha graje radi zakasnitve, ker je moral g. grof nanje čakati par minut. Po tem «prijaznem» uvodu je odprl grof vse zatvornice svoje zgovornosti. Rekel je med drugim, da si Italijani v drugih pokrajinah kraljestva lahko privoščijo različne stranke, mi pa, kot Slovenci, da smemo biti samo fašisti in nič drugega, sicer gorje nam. V svarilen opomin je omenil, v nasprotstvu s Svojo prejšnjo trditvijo, da so nastopali fašisti nasproti svojim ljudem, Italijanom drugačnega političnega prepričanja in mišljenja, tako grozovito, da bi grozovi-teje ne mogli. Prav tako, da se bo godilo z nami, ako ne postanemo fašisti. Ko je mislil, da je s svojim pretenjem dovolj omehčal in pridobil zase poslušalce, se je potom tolmača obrnil do prisotnih z izjavo, naj se odstrani, kdor ni -za fašizem. Komaj so ljudje zaslišali to edino pametno besedo vsega večera, se je že soba izpraznila in ostal je sam grofic s kakimi 6 ali 7 licencarji, pokornimi slugami vsled neopravičenega strahu, da se jim odvzamejo obrtnice.
Nov način vzgajanja.
V tukajšnji šoli se nahaja tudi revček, pokvarjen od rojstva. Nesrečni otrok je marsikako bridko požrl s strani svojih mladih sošolcev. Ne more se zameriti neodgovorni nedorastli šolski mladini, ker ta ne razume, kaj dela, zameriti pa se mora tukajšnji italijanski učiteljici, ki ne zna narediti temu konca. Slišimo, da je tudi g. učiteljica s svojim postopanjem v veliki meri tega kriva. Že iz dejstva, da slovenski otroci smešijo svojega nesrečnega tovariša z italijanskim izrazom, se da marsikaj sklepati. G-čna učiteljica je opozorjena. Drugič, če bo treba, bolj jasno!
IZ SRPENICE
Da ne bo javnost mislila, da je pri nas obljubljena dežela, naj povemo tudi mi svoje nadloge. Težko je življenje pri nas kakor drugod, zaslužka nobenega. Vojne odškodnine marsikateri gospodar še ni prejel, dotični pa, ki so jim zločesta podjetja popravila hiše na vojno odškodnino, bodo1 morali še leta in leta garati, da se izkopljejo iz dolgov.
Pred dvema letoma se je ustanovila zadružna mlekarna. Bila je pa prav kratkega življenja po krivdi necaterih sebičnežev in brezvestnežev. Marsika-
teri gospodar, ki bi si bil lahko opomogel z rejo živine, je moral pustiti vse ter iti za zaslužkom. Do danes je odšla okrog 20 fantov in gospodarjev v Francijo in Belgijo.
Prosvetno življenje tudi ni bogve kako cvetoče! Starejši ljudje imajo skrbi za vsakdanje življenje in obstanek, mladina pa se ne zaveda ali noče zavedati pomena društvene prosvete in resnosti časa. Rajši se vdaja pijači, kakor pa da bi skrbela za lastno izobrazbo.
Predpustno norenje je imelo v naši, sicer mirni vasi precej žalosten zaključek. Ni se plesalo radi pomanjkanja denarja, vendar so nekateri nadebudneži na pepelnico pogrebali svoje značaje. Ne ve se, ali v šali ali v jezi, je eden drugega vrgel v gostilni raz peč, da si je ta pretresel možgane ter obležal nezavesten. Nasilnež je bil takoj aretiran, a Leo se je videlo, da poškodba ni huda, je bil že drugi dan izpuščen. Vso noč je prebil v strahu, da je nasprotnika ubil, kar ga je tako' pretrslo, da se mu je omračil um, udaril je neko ženo s kladivom po glavi. Reveža so odpeljali takoj v videmsko blaznico.
Mladina, le poglej na tem slučaju, kam vodi brezmiselno popivanje in mo-renje. Bližajo se kot povsod tudi pri nas občinsse volitve. Po stari navadi so tudi letos v ofenzivi kvartinčki! Kako bo končalo, ali zmagajo pametni in razsodni ljudje ali pa podrepniki in njihovi dobrotniki, o tem bomo poročali ob svojem času.
IZ VRTOJBE,
Dne 28. t. m. je umrl pri nas znani gostilničar in zastopnik narodno-gospo-darske stranke v občinskem odboru g. Henrik Batistič, star jedva 50 let. Pokojnik zapušča vdovo in več nepreskrbljenih otrok. Pogreb se je vršil v nedeljo ob veliki udeležbi občinstva. Pokojnik je bil korenjak, a kljub temu je v osmih dneh podlegel kruti pljučnici. Tebi, Riko, hvaležen spomin, ostalim naše sožalje.
—■ Naša čitalnica se kaj pridno giblje pod vodstvom našega neumornega predsednika g. Izidorja Mermolje, Omeniti moram, da je naša čitalnica eno najstarejših društev na Goriškem, obstoja že nad 60 let, kar ji mora le večati ugled. Kljub temu rovari neka ugledna oseba proti društvu, kar ji pač ne more biti v čast. K temu se še povrnemo. Društvo razpolaga z močnim tamburaškim zborom, ki ga vodi naš predsednik. Pevski zbor imamo tudi, a ne more se prav razviti vsled pomanjkanja pevovodje.
Kmalu po novem letu smo imeli občni zbor čitalnice, kjer, smo bili s poročilom odborovih funkcijonarjev jako zadovoljni. Imeli smo tedaj v svoji sredi podpredsednika Zveze prosvetnih društev, g. dr. Trošta, ki nam je v poljudnih besedah obrazložil dolžnosti članov do društva. Želeli bi si, da bi bila naša čitalnica na prihodnjem občnem zboru že pod okriljem naše matice Zveze prosvetnih društev. G. predavatelju hvala za trud in na svidenje!
Naš športni klub «Jadran» deluje tudi uspešno med našo- mladino. Pokazal je v rratkem času svofcga delovanja dovolj mlade sile in moči. Dne 8. februarja je priredil uspelo športno maškerado. V tem letu se nameravajo organizirati tudi izleti. Pripravlja se za velikonočni pon-deljek velika športna slavnost.
Najbolj ovira in otežkočuje delovanje obeh društev pomanjkanje dvorane. Mnogo se je or tem že govorilo ali do kakega zaključka še ni krišlo. Čas bo rešil tudi to važno vprašanje. Po vojni se je obnovilo telovadno društvo, ti je pa kmalu prekinilo z delovanjem, ker je večina članov šla k vojakom. Sedaj se bo skušala telovadba zopet oživeti, upamo, da stopi naša mladina z veseljem v telovadne vrste, ker si le s telovadbo krepimo telo, To mora uvideti tudi naša mladina, opustivši gostilne in napol-nujoč telovadnico. Naše geslo bodi: Zdrav duh v zdravem telesu!
— Mladenič. -
IZ TOLMINA.
V Tolminu je nameščen kot vodja davčne agencije g. Dr. Arseni, mož velike čokate postave z naočniki na nosu. Ta gospod, ki odločuje o prenosu vojne odškodnine stavb, uganja take čudovitosti, da se človeku, ki ima ž njim opraviti, zdi, da se je — pardon — s pametjo skregal.
Da bo javnost vedela, da smo upravičeni trditi navedeno, podamo sledeči dokaz:
Vojni oškodovanec, ponižen in pohleven, kakor pač mora biti, ako hoče pri vojni odškodnini kaj opraviti, potrka prav boječe na vrata urada, kjer kraljuje g. Arseni. Na povelje: «naprej!», stopi pred visokega gospoda z naočniki in mu s tresočimi se rokami poda cel kup papirjev, ki se nanašajo na prenos vojne odškodnine. Prej, kot gospod pregleda prošnjo, že zarohni nad ubogim oškodo-
vancem, da mu ne dovoli prenosa in to radi tega, ker ni ekonomično, po njegovem mnenju namreč, ako naš človek poveča svoj hlev s skednjem in opusti radi tega vzpostavitev svojih senikov, ki jih je pred vojno imel v senožetih, do katerih je sedaj dostop težaven vsled po vojni poškodovanega zemljišča. Vzpostavitev teh bi bila torej veliko dražja, kot jo predvideva sodna cenitev.
Oškodovanec, ki je vse prej pričakoval kot to, da se mu prošnja za prenos ne ugodi, zapusti ves potrt urad g. Ar-senija z zavestjo, da mu je le-ta storil krivico.
Vedite, g. Arseni, da imamo pravico do prenosa vojne škode! Radi tega Vam tudi prinašamo prošnje oborožene z vsemi mogočimi dokumenti, med katerimi se posebno blešči izjava županstva, da ni nobenega zadržka proti prenosu, Ali meni finančna intendanca glede na drugo kot na to, da oškodovanec vzpostavi svoje stavbe z isto kubaturo kot so bile pred vojno? Vprašanje gg. ing, pri fin, tehn. oddelku za pojasnilo!
Ne bodite tako naivni, da bi mislili, da mi, ki smo zrasli v teh hribih, katerih Vi dosedaj še poznali niste, ne vemo, kaj je za nas najbolj ekonomično?!
Želeli bi, da bi bil napram nam, ki smo vsled vojne toliko pretrpeli, vsaj toliko pravičen in vljuden kot so drugi uradniki v Tolminu!
Odkrižajte se tistih muh, ki Vas nadlegujejo in ravnajte z ljudmi tako, kakor se zahteva od akademično izobraženega človeka in videli boste, da znamo biti hvaležni in spoštovati vsakogar, ki to zasluži. Vojni oškodovanci.
IZPOD NANOSA.
Pri nas pada dež, dež... In vse je kakor dež pri nas. V pustu so deževale lire, žalibog, da narobe, iz žepa ven, ne pa v žep. Poleg tega se lahko vsak prepriča, da je dež, ker je vse «fajhtno». Ker imamo preveč vode... rumene in rdeče... v hramu, ker imamo preveč dolgov, pijemo, ker so nam naložili preveč davkov, pijemo preveč. Pijemo tudi zato, ker imamo premalo denarja, ker nimamo dela, pijemo, potem pijemo, ker smo preveč žalostni, ker smo obupani, pijemo. Zato smo tudi pusta upijanili, da bo vedel in si zapomnil, kedaj je potoval okrog Nanosa leta 1925,
Tudi plesalo se je malo preveč, zlasti v Vipavi. Na svečnico smo bili pridni, ker smo plesali samo do enajstih zvečer. Pa nikar ne mislite, da smo se poboljšah. Zato smo plesali do enajstih, ker naprej nismo mogli. Kratko malo, ustavili so nam ples. Popoldne je imelo «Izobr. društvo» predstavo «Revček Andrejce k», po predstavi pa je imelo ples Gasilno Društvo, Okrog enajste ure pa je nastal spor med vojaki in pa med plesalci.... pravzaprav ne med plesalci,... ampak med plesalkami. Vnel se je pravcati boj na pesti. Neko dekle ni hotelo plesati menda z nekim vojakom, malo nato- pa je plesalo z nekim civilistom, ki je bil preoblečen vojak. No... posledice... seržente oklofuta oficirja, ki se pa pohlevno umakne, češ: ne morem mu čisto nič, ker sem sedaj le civilist. In valček da valček, klofuta da klofuto in ples se ustavi.
Tudi sedaj za pust so nam zagrozili da nam ne dovolijo nobenega plesa. A končno so nam le dovolili, ped pogojem, da se vrši mirno. In se je vršil mimo, ker so Vipavci zelo pohlevni ljudje in mehki... mehki...'
Vipava še vedno «drnoha», zlasti čitalnica spi trdno spanje Matjaževo. Sploh vse spi. Navsezadnje ^aj vse bi se dalo napraviti v Vipavi! Tako krasno dvorano imamo... za vojake. Filmi, filmi, bogve odkod prihajajo? Sploh, kaj je to film? Pokvaril nam je oder, kmalu nam pokvari ljudi in zlasti mladino.
Gibljie se Vrhpolje. V vsakem oziru. Za cerkvijo zidajo tempelj prosvete. Od vseh strani znašajo kamenje, pesek, deske, denar, «kot čebelice»! Tudi na pro-stejše, svobodnejše strune se že igra! Bog ve, kaj bo prinesla kratka bodočnost!
Elektriko še vedno čakamo. Do konca februarja bi menda že morala biti gotova. Pa minulo je že zadnjega, minul je prvi, drugi marc in potem april in še naprej si bomo najbrž svetili s Sukovim petrolejem. Zdi se mi, da je nastala nova teorija o hitrosti elektrike, ki teče zelo počasi skozi Vipavsko dolino.
Tu pa tam je še kaj komisarjev, o občinskih volitvah se še nič ne sliši, ker pa že diši po njih, se držijo župani bolj po načelih krščanske pravičnosti.
Sicer pa je dež... dež...
IZ SELC.
Pri nas smo nabrali za slovensko šolo v Trstu: Dekleva št. 36 — 15 kg krompirja; Smrdel št. 37 — 8 kg krompirja in 1 kg in pol fižola; Kristan št. 38 —- 10 kg krompirja; Smrdel št. 40 — 15 kg krompirja; Kontel št. 44 — 1 liro; Žitko št 45 — 30 kg krompirja; Likan št. 46 — 15 kg krompirja in 1 kg fižola; Smrdel št. 47 — 20 kg krompirja, ? kg fižola in 4 zelnate
glave; Možina št. 48 — 18 kg krompirja; Smrdel št. 49 —- 15 kg krompirja.
IZ POSTOJNE.
Gostovanje šentjakobške «Čitalnice» v Postojni.	^
Dramatični odsek šentjakobške «Čitalnice je v nedeljo, 8. t. m., uprizoril pod okriljem postojnskega društva «Sovič» znamenito Niccodemijevo trode-janko «Scampolo» ob nabito polni dvorani hotela «Patemost». Dvorana je bila polna občinstva kljub dejstvu, da je bilo izdano dovoljenje za predstavo šele v soboto zvečer. Občinstvo je izvedelo za predstavo šele v nedeljo dopoldne. Vsi igralci brez izjeme so izvrstno rešili svoje naloge, zakar so želi priznanje in hvaležnost občinstva, ki jim je burno in dolgotrajno ploskalo. Posebno pohvalo je žela g. Hervatinova v vlogi «Scam-pola», v katero se je popolnoma vživela ter jo podajala z globokim čustvom, posebno v drugem in tretjem dejanju, da globoko ganila občinstvo, ki ji je še po končani predstavi navdušeno prirejalo viharne in prisrčne ovacije.
Gostje so se od domačinov nadvse prisrčno poslovili in so jim Postojnčani pri odhodu vzklikali večkratni bratski Zdravo! — Mladenko.
IZ GROBIŠČA.
Za refekcijo v slovenski šoli pri sv. Jakobu v Trstu smo nabrali v naši vasi to-le: Žitko št. 5, 25 kg krompirja; Čič št. 24, 15 kg krompirja in 8 kg kalerabe; Glažar št. 32, 18 kg krompirja; Posega št. 20, 25 kg krompirja in 2 kg fižola; Klemenc št. 1, 20 kg krompirja in 3 kg fižola; Šabec št. 2, 50 kg krompirja; France Maver, 10 kg krompirja in 4 kg fižola; Možina št. 15 kg krompirja in 4 kg repe; Muhič št. 4, 10 kg krompirja Maver št. 7, 20 kg krompirja; Možina št. 8, 25 kg krompirja in. 25 kg kolerabe; Čič št. 11, 35 kg krompirja in 20 kg korenja in repe in 1 kg fižola; Ambrož št. 12, 45 kg kormpirja, 50 kg kolerabe in repe in 4 kg fižola; Čič št. 15, 15 kg krompirja in 2 kg fižola; Novak št. 13, 30 kg krompirja, 10 kg fižola in 10 kg jabolk; Šabec št. 22, 30 kg krompirja; Klemenc št. 16, 20 kg krompirja Černač št. 17, 10 kg krompirja; Čelan št. 14, 18 kg krompirja; Zagerbauer št. 18, 60 kg krompirja; Ozbič št. 9, 20 kg krompirja Ambrož št. 29, 20 kg krompirja; Klemenc 23, 10 kr krompirja; Klemenc št. 31, 10 kg krompirja; Turla št. 30, 20 kg krompirja in 2 kg fižola.
IZ RAKITNIKA.
Dolenc št. 2, 3 Lit.; Penko št. 4, 10 kg krompirja; Čič št. 31, 8 kg krompirja; Čel-harca št. 8, 1 Lit.; Černač št. 6, 25 kg krompirja, 20 kg repe; Klemenc št. 8, 8 kg krompirja, Vodopivec št, 9, 8 kg krompirja; Ogrizek št. 10, 20 kg krompirja; Albreht št. 11, 20 kg krompirja 2 kg fižola; Perenič št. 13, 12 kg krompirja; Ogrizek št. 37, 20 kg krompirja- in 2 kg suhega mesa; Ambrož št. 7, 14 kg krompirja; Požar št. 16, 20 kg krompirja; Tomažič št. 17, 20 kg krompirja; Poženel št. 15, 25 kg krompirja; Juh št. 18, 12 kg krompirja; in 2 kg fižola; Možina št. 19, 12 kg krompirja; Černač št. 20, 50 kg krompirja; Juh št. 28, 10 kg krompirja; Curie št. 30, 3 kg fižola; Šabec št. 21, 40 kg krompirja, 30 kg repe in kolerabe in 4 zelnate glave; Černač št. 22, 20 kg krompirja; Klemenc št. 23, 25 kg krompirja; Ženko št. 20, 20 kg krompirja; Terčič št. 27 , 20 kg krompirja; Durjava št. 15 kg fižola, 7 praznih vreč in 50 Lir.
IZ DEKANOV.
Tožimo in v>dno tožimo, da se nam godi slabo, da nimamo nikalrih pravic, a večkrat smo temu sami krivi. Tak slučaj je v naši vasi s poučevanjem slovenskega jezika v prvem in drugem razredu. Predložili smo očetje na šol. vodstvo takoj v začetku šole, da bi se naši otroci v 1, in 2. raz. poučevali slovanski. Imamo tudi dve učiteljici za to vsposobljeni. Gdč. Mervič je že poučevala in potem zopet opustila. Nam ni znano, zakaj. A vsekakor se nam čudno vidi! Če je to drugod dovoljeno, zakaj bi ne bilo tudi nam?!
IZ POMJANA.
V naši šoli postaja žalostno. ■ Otroci ne smejo več niti moliti v šoli slovenski. Tako žalostnih dni nismo še imeli.
Pa ni še zadosti! Slišimo, da nekateri otroci nosijo celo steklenice v šolo, ker ne smejo v stranišče. Ne trdiimo, da se to godi nalašč, gotovo pa je to dokaz, na nekdo- otrok ne pozna, čeravno bi jih moral poznati.
S PREGARI J - PODGRADA.
Dne 8. t. m. je šel na Pregarje gosp. Grl, župan obč. Podgrad v spremstvu g. obč, zdravnika z namenom, da bi pregovoril Pregarce, da se zložijo in začno preddela za novo šolsko stavbo.
Ljudje so oba gosopda sprejeli, ogledali si razna stavbišča ter'enoglasno zaključili, da se začne z delom takoj, ko bo vreme dovolilo.
Gospodu županu čestitamo na uspehu. Vi Pregarci pa le koražno na delo, ker ,narod brez šole je naro-d brez bodočnosti Sad Vašega truda bodo ždi vaši mlajši, Sobrkin.
IZ KRKAVČ.
Tuđi v aam prihajajo članom falirane K*tetijsko-\Ttnarske zadruge j plačilni nalogi. Drugi se povprašujejo, ali naj ■plačajo, ali naj se uprejo, toda zdi se, da je najboljše, da se pokorijo'in ne tvegajo sodnih stroškov.
Več slučajev je takih, da se terja plačilo tudi od ljudi, ki baje niso bili nikdar člami te bivše komunistične zadruge. Položaj le teh je res žalosten, toda če so podpisali, je vse zastonj. Zapomnili pa si bomo one, ki so s to zadrugo tako gospodarili. Imamo še / tisto številko Novic», ki je o tem obširno pisala.
IZ BREGA
■ Za enkrat sta — hvala Bogu — minila pustno ' veselje in razposajenost, godba je utihnila, . plesnp in pivske dvorane so se izpraznile in ko so se temeljito izpraznili tudi žepi in denarnice, sta nastopili spoznanje in kes. Fantje se še tolažijo in bodrijo, češ, je že tako, pust zahteva svoje žrtve in tako dalje. Toda dekleta? Ona dekleta mislim namreč, ki se žal —• niso vedela tako kot se ženski — in posebno mladi — spodobi, ki so prekoračila mejo dostojnosti -n lepega vedenja. Ona dekleta, vi so se tako nespodobno vedla po plesiščih, da so se celo fantje nad tem zgražali, Ona dekleta, ki so se celo opila, o sram nas je pisati to — in vendar moramo tu povzdigniti svoj glas v resen opomm in svarilo toliko njim, dekletom, kolikor tudi njih rediteljem in še posebno materam, da poskrbijo, da se kaj jakega ne bo več pripetilo. In iž srca želimo, da bi si vsa de.ileta in matere vzele to svarilo resno k srcu. Zlasti vas matere prosimo lepo: ne zatiskajte si ■oči in ne dajajte potuhe svojim hčerkam, ampak posvarite ji resno, predočite jim vse zlo, ki nastaja iz tega in sramoto, ■k: pada s tem na njih in na vas — na ves naš narod. In v imenu tega naroda, čigar hčere ste tudi ve, vas prosimo: vzgojite nam poštenih in dostojnih hče-rš, vrlih in krepostnih, ker malo nas živi pod žezlom Italije, a še manj in slabših nas bo, ako' boste ve zanemarile vzgojo svojih hčera. Ponavljamo: hudo nam je bilo pisati te vrstice, toda ljubezen in strb za vas nam je narekovala ta opomin, ki — upamo -—• ne bo ostal brez uspeha. Več opazovalcev.
Pretečeni pust so se v vseh naših vaseh vršili običajni plesi. Fantje so imeli dovolj poti in stroškov radi dotičnih dovoljenj. Pošiljali so jih od Pon-cija do Pilata. V Boljuncu so dobili do-voljen’e šele na pustni ponedeljek pozno popoldne. Treba pa priznati, da SO' se plesi vršili v miru in redu, le v Ricma-ajih so nekatere zgage iz mesta hotele izzivati. Orožniki pa so napravili mir in odstranili izzivače. Prav je tako. Oblasti pa lahko uvidijo, da hoče naše ljudstvo le mir in red. — Še eno besedo na naslov naše mladine, zlasti fantov. Pokazali ste, da se ne ustrašite zaprek in ovir, ko je šlo za to, da se dobijo plesna dovoljenja. Vztrajali ste in žrtvovali ste čas in denar. Pokažite pa tudi, da znate in morete tudi kaj več in lepšega prirediti kot same plese. Priredite kako lepo dramatično igro, petje, telovadbo in kaj sličnega. Le čvrsto na dan! Pri samih plesih vendar ne moremo ostati!
IZ BORŠTA.
(Zakasnelo.)
V soboto zvečer 14. m. m. je umrla tu Antonija Žerjal, soproga Ivana Žerjal go-stilničaria :n posestnika, v lepi starosti 75 let. Pokojnica ni bila samo verna kristjanka, ampak tudi vneta rodoliubka; zelo rada je čitala naše liste in knjige, dokler je ni kruta bolezen prisilila opustiti čitanje. Pogreb se je vršil v pon-deljek 16. t. m. popoldne. Naj počiva v miru!
IZ KOČ.
Pri nas smo nabrali za slovensko šolo v Trstu: Mele št. 35 — 8 kg krompirja; Svet št. 38 — 25 kg krompirja in 2 kg fižola; Bekar št. 37 — .20 kg krompirja; Bole št. 39 — 3 kg fižola; Bole št. 40 —
3 kg krompirja; Žele št. 1 — 18 kg krompirja; Penko št. 2 — 8 kg krompirja; Penko žt. 4 — 15 kg krompirja; Bergoč št. 21 .—
7 kg repe; Maver št. 5 — 70 kg krompirja;* Vadnal št. 6 —-68 kg krompirja; Bergoč št. 7 — 20 kg krompirja; Ženko St, 41 —-10 kg krompirja; Boštjančič št.
9	— 15 kg krompirja; Bole št. 11 — 9 glav zelja; Ženko št. 15 — 2 kg fižola; Glažar št. 16 — 10 kg krompirja; Dovgan št. 17 — 10 kg krompirja; Bekar št. 14 — l£ kg krompirja; Tominc št. 18 — 2 kg fižola; Milanič št. 19 — 10 kg kro npirjž; Abram št. 3 — 20 kg krompirja; Benčan Ludvik št. 56 — 5 lir; Glažar št. 22 — 12 kg krompirja; Bole št. 27 — 12 kg krompirja in 5 lir; Žigman št. 23 — 35 kg krompirja in 3 kg fižola; Avčin št. 24 — 12 kg krompirja in 1 kg fižola; Slavec št. 35 ■—
10	kg krompirja; Milavec št. 28 — 18 kg krompirja; Penko št. 29 — 15 kg krompirja in 6 kg kolerabe; Ženko št. 32 — 20 kj» krompirja; Glažar št. 45 — 18 kg krompirja; Bekar št. 49 — 8 kg krompirja in 8 kg kolerabe; Možina št. 57 — 4 kg repe in 3 kg krompiria.
Prljana naknadnega dohodninskega dnuka
ali Bteupravičen strah za naše davkoplačevalce
Od prvega marca pa do 31. maja je čas prijaviti naknadni dohodninski davek na dohodkih, ki prekašajo L 6000 letno. Potrebne tiskovine se dobe pri okrajnih davčnih uradih ter v kratkem tudi pri občinskih uradih. Ker pa tare naše ljudstvo revščina in nadloga na vse kraje, ni pri nas ravno' preveč slučajev, kjer bi morali naši ljudje pravočasno naznaniti sivoj dohodek, ki prekaša L 6000 letno, da jim davčne oblasti samo-lastno ne naložijo preveč davka.
Na eni strani noter, na drugi ven
Ker je začela vrednost lire v preteklem mesecu padati in ker je bila splošno slaba letina, so začele vsem najpotrebnejšim življenskim potrebščinam cene rasti. Zato je tistih pol milijona ljudi, ki se nahajajo v državni službi, zašlo v težke razmere. Da bi jim vsaj nekoliko pomogla, jim je država za malenkost povišala plače. No, treba je bilo zato vseeno težkih milijonov, ker je državnih uslužbencev toliko. Zato je država vnovič obdavčila vino) ne sicer vinogradnike temveč tiste, ki plačujejo užitnino (dac). Znaša pa užitnina L 12 na hektoliter v naših občinah, ki so> večinoma drugega in tretjega razreda. Da pa ne bodo občine zaostale za državo pri obdavčenju svojih ufaotfih žrtev, je tudi njim dovoljeno naložiti na to novo vinsko doklado še posebno doklado.
Da se bo državnim uslužbencem za spoznanje bolje godilo, bodo morali prispevati tudi zaljubljenci, trgovci in sploh vsi oni, ki mnogo pišejo. Od 16. marca naprej se bo moralo plačevati za navadno pismoi 60 cent., za dopisnico in razglednico! z običajno vsebino 40 cent., razglednice s samo petimi besedami 20 cent.
Gospodarske novice
Kako požlahtnujemo sadno drevje I
ne zavarujemo je cepljenje v
pravo-
razkoi
bar, ako jih
, ..	. . ,	i časno. Vobče
Zadnjic smo bpisali razne načine ceplie- U-li	___'	____T '	" i i_ j
nja in smo' jih popremili tudi s slikami. I b°’l1I>fP0r0Cf nO, neg° lubad.
Ker je pomotoma izostala razlaga posamez-1 axLCu-G mestcl, k-jcr podlago OuiTCZ** nih slik in ker je cepljenje zelo važen del (UK* in cepimo, velja V drervesničar-
Goriške „Novice“
Čitateljem, sotruđnikom in dopisnikom z Goriškega naznanjamo, da bo odslej poslovalo posebno uredništvo za Goriško v Gorici, via Carducci štev. 7. I. nadstropje, vsak dan od 10, do E2. in od 13 do 16. ure.
Naši čitatelji na Goriškem naj se odslej za vse zadeve glede Usta obračajo tjakaj.
Visoko odlikovanje dra. Gustava Gregorina
Naš rojak g. dr. Gustav Gregorin je dob:l visoko odlikovanje. «Societe beige d’etudie et d'expansion» v Liegu ga je imenovalo zaradi njegovih zaslug pri proučevanju finančnih in valutnih vprašanj za člana patronažnega komiteja, katerega pokrovitelj je belgijski kralj. Dr, Gregorinu naše iskrene čestitke!
Znižanje mesnih cen v Zagrebu
Iz Zagreba javljajo, da se je prošlo sredo vršila anketa, 'ki jo je sklical odbor za pobijanje draginje. Prišlo je do sporazuma z mesarji, ki so končno uvideli, da bi pri današnjih nizkih cenah živine tudi oni lahko znižali cene mesu. Mesarji so na anketi obljubili, da bodo cene vra-vnali po tržnih cenah živega blaga ter so cene govejemu mesu znižali za 2 do 4 dinarje pri kilogramu. Doslej je bila cena govedini za prednji del 22 do 26 dinarjev, za zadnji del 28 do 34 dinarjev.
Podobna «anketa» bi bila potrebna tudi pri nas.
Slovenski delavci v Franciji
P o podatkih francoskega konzulata v Ljubljani je bilo lani slov, delavcem izdanih okroglo 3000 potnih listov ža izselitev v Francijo. Skupno s slovenskimi prej na Westfalskem zaposlenimi delavci se je lansko leto izselilo v Francijo približno 8000 Slovencev. Večinoma so našli delo v premogovnikih severne Francije in v rudnikih za železno rudo. Nekoliko je zaposlenih tudi v šumskih podjetjih.
Zaradi testamenta zažgal svojo teto
gospodarstva, objavljamo slike ponovno današnji številki in jih pospremljamo z razlago.
Ponekod imajo drevesničarji svoj poseben način, ki nekako združuje cepljenje v zarezo in obenem v precep. Zarezujejo namreč podlago.od strani precej globoko, dvakrat prav blizu skupaj tako, da se od ene strani malce razkolje in da nastane primerna reža; vanjo od zgoraj potisnejo v obliki zagozde prirezani cepič, ki prav trdno stoji v zarezi. Rano petem ovijejo z zgoraj omenjenim trakom, prepojenim s cepilno) smolo. Te vrste cepitve se izvrstno spona-šajo in se jako lepo, hitro in popolnoma zacelijo.
e) Cepljenje od strani se izvršuje tako kakor scdlanje, le s tem razločkom, da podlage ne odrežemo, ampak cepič pridenemo na primernem mestu kar ob debelce. Tako
stvu -splošno pravilo, da cepimo aK prav pri tleh (kvečjemu 5 cm od tal* ali pa vrhu debla (v krono), nikdaf pa ne kje sredi debla. Tiste vrste, kt rasta hitro in ravno ter so neobčutljive, cepimo -samo enkrat pri tleh, za one pa, ki rasto prepočasi, neravno in so občutljive za mraz, vzgojimo najprej deblo kake trdne vrste in jih potem cepimo vrhu tega debla.
Akto cepimo' pri tleh, naj ima cepič največ tri očesa. Iz vrhnjega navadno Vzgojimo deblo, poganjka iz spodnjih dveh očes pa pospešujeta tvorba kambija, da se rane čimprej in čim popolneje zarastejo. Kadar pa cepimo1 vrhu debla in hočemo vzgojiti iz cepiča enoletno krono, vzemimo pa cepič z najman 6 očesi. Kjer vzgajajo pa kr-cne po 2 leti, je boljše, da uporabljajo cepiče z dvema at največ s tremi očesi. Za precepljanje
Cepljenje z dolago,
a cepič, b divjak, c cepič in divjak s ak-njena. Treba ju še zavezati in zamazati.
vcepljamo n. pr, na golih vejah pritličnega sadnega drevja sadni les. V drevesničarstvu ta način ni v rabi.
f) Vse dosedaj naštete načine cepljenja moramo izvrševati, dokler sok miruje, torej pozimi do konca marca, deloma še do srede aprila. Ko pa začne sok krožiti po rastlini in postane muževna, potem cepimo pa za
Cepljenje na sedlo.
a cepič, b podlaga, c cepič in divjak staknjene. Treba ju še zavezati in namazati.
! starejših dreves istotako zadostuje^ jo cepiči s tremi očesi, Tu radi jemljemo cepiče s terminalnim popom, ki mora biti pa dobro razvit in dozorel.
Zimsko cepljenje izvršujemo navadno na planem, tam, kjer podlage rastejo. To je cepljenje na mest«. Lahko pa tudi vzamemo podlage Jz
lubad. To cepljenje je izmed vseh J zemlje, jih pocepimo pozimi v sotbi najlaže. Cepič prirežimo kakor za ter jih potem rano na pomlad posa-dola-go ali scdlanje. Na podlagi pa,! dimo v drevesnico. To je pa ceplje-ko je gladko prirezana, podolgem nje v roki. Kaj je boljše, ni težko prerežimo lubad, na eni ali na dveh | uganiti. Kakor sem že prej omenil.
V Subotici je bil aretiran železniški uradnik Fran Almaši, ker je umoril svojo 84 let staro teto Rozo Veneki, jo polil z bencinom in zažgal. Zločin je izvršil zaradi tega, ker je teta nameravala uničiti testament, v katerem je bila Almašija določila za svo-jega glavnega dediča.
Cepljenje v zarezo (žleb).
b podlaga, c cepič in podlaga stak- a cepič, b njena. Treba ju še zavezati in zamazati.
a cepič, b
Cepljenje za kožo. podlaga, ć cepič in podlaga staknjena. Treba ju še zavezati in zamazati.
nasprotnih straneh. Ko jo zgoraj ma-|stoča in zdrava podlaga eden izmed
glavnih pogojev, da se cepitev ne samo prime, ampak da tudi krepko odžene in se že v prvem letu povoljno razvije. Zato se cepljenje na mestu sponese vedno neprimerno bolje nego v roki. Jasio j s, da prenese divjak, katerega korenine začno takoj delovati, čim nastopi primeren čas in vreme, vse drugače hudo operacijo, ki jo imenujemo cepljenje, nego pa bolnik, ki ga oropamo najvažnejšega organa, korenin, in ga potem po več mesecev prekladamo iz enega kraja v kraj, preden pride končno* na svoje pravo mesto1. Snovi, ki so
lo odluščimo, potisnimo cepič v na stalo režo tako globoko, da se skrije vsa cepičeva rez in da odstopivša lubad obdaja cepič od cibeh strani enako. Ko cepitev še trdno prevežemo in rane skrbno zamažemo, je delo gotovo. Cepljenje za lubad uporabljam® navadno pri precepljenju starejšega sadnega drevja, ako smo zamudili zimsko cepljenje. Umeje se samo ob sebi, da moramo za tako pozno požlahtnjevanje imeti cepiče dobro spravljene v hladni kleti v mahu ali pesku. Poganjke iz cepičev lubadjo prvo leto rad odlomi vi-
potrebne za celitev ran in za razvoj čejo po. domače. Pobrane hrošče opa-
poganjkov, se tvorijo tu jako počasi.
Vsakolatna izkušnja nam kaže, da zrastejo iz cepitev na mestu močni, ravni, doi poldrugi meter visoki pc*-ganjki,? dočim so poganjki iz ročnih J cepitev navadno šibki in komaj pol j
đb tri četiri metra visoki. Ob suhih ijavijenju zlate valute na mednarodni poletjih m v lahki zemlji je razloček j borzi je odrediia drž, sovj. banka, da se še večji. Cepljenje na mestu naj bo prelije cela njena zlata zaloga v sovjet-pravilo, ročno cepljenje pa le izjema.! ske červonce. Teža, debelost in kako-Ker je pocepiti veliko število pod-1 vost bodo iste kakor pri carskih cekinih
rimo z vrelo vodo.
Just Ušaj.
Razno
Zlati červonci.
Vsled sklepa inoskovs.ee vlade o uveljavljenju
lag, bodisi na mestu ali v roki, je najbolje, da delo delimo. Izurjen ce-pilec naj reže in veže, druga oseba pa sproti maže.
Izpregovoriti nam je sedaj še nekoliko o poletnem cepljenju ali o okulaciji. Ta najboljši in v novejši dobi najbolj razširjeni način cepljenja uporabljajo iz večine le v drevesnicah na prav mladih, navadno dveletnih podlagah. Izvršujejo ga tako, da iz istoiletnega žlahtnega poganjka izrežejo košček kože z zrelim očesom in ga vstavijo podlagi pod kožo, ki se v to svrho primerno prereže in odlušči. Da se vleženi izrezek z očesom tesno oprime podlage, ga je treba obvezati. Mazati teh ran ni potreba. Umevno je, da nastanejo pri tem cepljenju, ako je izvršimo ob pravem času in dovolj hitro, najugodnejši pogoji za gotov uspeh, kajti vsa notranja ploskev izrezane kože z očesom, katere se lahko drži tudi tanka plast fesa, pride na kambij podlage. Poleg tega tudi letni čas bistveno pospešuje, da ,se vstavljeno oko hitreje in gotoveje priraste na podlago.
Glavni pogoji, da se cepljenje z očesom dobro sponese, so: 1. sveža, zrela in zdrava očesa; 2 mlada, drobna in sočna f muževna) podlaga s tanko, gladko kožo in 3. hitro" delo ob lepem, toplem vremeiu.
O dveh zgodnjih škodljivcih vinske trte
Komaj se trta zbudi iz zimskega spanja, že se pojavijo na njej razni škodljivci. Na starem lesu opazimo večkrat ščitasto uš. Te bradavicam podobne uši se ne ganejo z mesta. Tu so prezimile in tu zdaj ostanejo do svoje smrti. Le redkokdaj zapusti katera uš svoje mesto, iskajoč boljšega in sočne j šega. Življenje te živalice je to-le: V avgustu oplojene samice prezimijo. Spomladi, ko se trta prebudi, se prebudijo tudi uši in začnejo srkati sok. Do maja se vedno večajo in večajo in dosežejo v premeru '/2 cm. Tedaj začnejo leči jajčka in obenem se pojavi pod ščitom obilno bombažu podobnega puha. V tem puhu se iz jajček izvalijo ličinke. Te zapustijo med tem poginulo mater in se podajo na zgornjo plat listov, kjer rastejo in srkajo sok. V avgustu se oplodijo in samčki poginejo, dočim se samice podajo na omenjena skrivališča, da tam prezimijo. Škoda, ki jo utegnejo napraviti te škodljive uši, je včasih precej velika. Zato jih moramo pokončevati. Najlažje storimo to po zimi s tem, da jih zmastimo. Tudi namazanje debla z «antiparassitom v 10—15% razstopini v vodi je zelo koristno.
Drugi zgodnji trtni škodljivec je majhen hrošč, ki mu pravijo pri nas «Železnikar». Ta hrošč je rilčkar in je zelo podoben znanemu «trtjonu», ki dela iz listov smodkam podobne zavitke. Loči se od tega le po brazdastih 'm vedno od zemlje umazanih perutih. Hrošček je črnosiv. Hrošč se prikaže v marcu in aprilu, a na trti ga najdemo samo ponoči. Podnevi tiči skrit v zemlji pod trto. Največjo škodo dela ta hrošč z objedanjem komaj napihnenega trsnega pop j a. Pop, ki ga obje ta hrošč, izgleda kakor da bi ga s škarjami prestrigel. Tak pop ostane potem gluh in ne požene več. Pozneje, ko ni na trti več popja, pa hrošč objeda listje. Še bolj kakor sam hrošč, je škodljiva njegova ličinka. Te ličinke bivajo v zemlji in objedajo trsne korenike. Zatiranje tega hrošča se vrši s pobiranjem, ki ga pa moramo izvršiti zjutraj zgodaj, predno solnce izide. Pod trto postavimo plahto in nato potresemo trto in hrošči popadajo v razprostrto plahko. Obenem bomo našli tu tudi druge škodljivce, kakor trt j ona in majnilco-vega hrošča, ali kebra, kakor mu re-
za 10 rubljev. Petrograjska denarnica prične delo takoj po prejemu določene .pošiljatve zlata iz Moskve.
Papež in časnikarstvo.
Pri otvoritvi etruskiškega muzeja je prišlo med papežem in časnikarji do jako zanimivega pogovora. Zagledavši časnikarje je papež dejal: «A, to je četrta svetovna sila! Ali ste pa morebiti samo peta?» Neki časnikar mu je poljubil rolto in je rekel: «Pred Vašo Svetostjo nismo niti zadnja». Nato je papež resno odgovoril: «Naj bo tako ali tako, bodite tretja, četrta ali peta velesila, velesila ste. A ravno vsled tega imate veliko odgovornost. Blagoslovim Vas, Vašo moč in Vašo odgovornost, da boste moč dobro uporabili in bo Vaš čut odgovornosti Vam zmeraj dal notranje zadovoljstvo.»
Najkrajše ime na svetu.
V Baltimoru se je. na zdravniški visoki šoli vpisal dijak, ki ima nedvomno najkrajše ime na svetu. Piše se namreč I. Mladi gospod I je doma iz Kitajske.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
G. G.: Vaš članek o konsumnih zadrugah smo morali odložiti. Zakaj, Vam sporočimo pismeno.
Dopisniku iz Ocizle: Ne spada v list!
Dopisniku iz Hrušice:	Babji prepiri ne
spadajo v list.

Zahtevajte in prepričali se bodete, da je
MILO-GODINA
NEPREKOSUIVO "Vm
Izdeluje dobroznana domača tvrdka
J. S. Godina, Trst
Via Scoglio 316 Telefon štv. 18-78
□
I
□

BUFET PRIMC
Trst, ulica XXX Ottobre 19, nasproti kavarne Commercio
Točim najboljše islrsko in vipavsko vino ler kraški feran. — Vedno sveže Dre» herjevo pivo» Mrzla in gorka svinjina, sardine ifd. — POSTREŽBA TOČNA. Za obilen obisk se priporoča
Lastnik IVAN PRIMC.
Odgovorni urednik : Janko Runtič.
Hranilnica in posojilnica v Boljuncu
VABILO
XIX- """L0“ zbor!l.ŠTOK#-TRST
v nedeljo, dne 22. marca 1925 ob 3. uri pop. v prostorih „Stare šole“
DNEVNI RED:
1. Čitanje zapisnika zadnega občnega zbora; 2- Poročilo načelstva;
3.	Poročilo nadzorstva;
4.	Čitanje revizijskega zapisnika;
5.	Odobritev računskega zaključka za leto 1924;
6.	Sprememba pravil;
7.	Vcliev načelstva;
8.	Volitev nadzorstva.
9.	Slučajnosti.
V slučaju da ne bi bil občni zbor ob določeni uri sklepčen, se vrši isti dan pol ure kasneje nov občni zbor z istim dnevnim redom in v istih prostorih ter ob vsakem številu navzočih članov.
BOLJUNEC, dne 12. marca 1925.
Odbor.
Novo pogrebno podjetje
(RUOVAIMPRESA) - Trst, CorsoV. E lil. 47 (pri trgu Goldoni)
Prevoz mrličev v tu- in inozemstvo. Vrši vsakorazredne pogrebe. Zaloga vseh mrtvaških predmetov (vsakovrstne krste, venci, sveče itd.) Nočna inšpekcija v lastnih prostorih. Zaloga ul. Tesa 31, Tel. 14-02
IVAN KRŽE
ima v lastni zalogi najraznovrstnejše
kuhinjske in druge hišne petebščine
Iz aluminija, steklovine, lesa, emalirane prsti itd. .-...- CENE NIZKE.
TRST, PIAZZA S. GIOVANNI St. 1
KNJIGARNA !N PAPIRNICA
Via Milano 37
se priporoča sl. občinstvu v mestu in na deželi, župnim, občinskim in šolskim uradom, pisarnam, obrtnikom, trgovcem in zasebnikom.
1.ASTNA KNJIGOVEZNICA.
Zaldzba Vedeža, Kleinmayerjeve italij. -slov., slov -italijanskega in ital. - slovenskega slovarja. — Ima v zalogi vse najnovejše slovenske knjige.
Tržaška kmetij, družba v trstu
ulica Raffineria št. 7
Semena: Zelje zgodnje in pozno nemške-I ga izvora, pesa rdeča Mamut in rumena Eckendorf, cvetoči karfijol snežna kepa. špinačo, redkvico, grah, seme salatine, salate, radiča, Čebulček, ter druga vrtna i» j cvetlična semena.
j Trave: laško ljulko, francosko pahorko. mačji rep in travniško bilnico.
Detelje: inkarnatno, domačo lucerne;
Vsa semena so preiskušena in zajamčena, bodisi glede kalivosti, kakor tudi glede vrste.
Kmetijsko orodje: škarje za obrezovanje trt in drevja, Šape okoličanske in istrske itd.
Univerzalni plugi znamke Sack št. 7. in št. 8.
Umetna gnojila, superfosfat kalijevo sol, amonijev sulfat in čilski soliter.
Krompir za seme: zgodnji amerikansk» in Ida.
Bisulin zdravilo za na spolovih obolele govejo živino.
Sadna drevesca breskve, hruške, jabolk« itd. Naša semena in umetna gnojila — vse zajamčeno — imajo v razprodaji:
V	RODIKU naš zastopnik g. Ivan Čeb^
V	SEŽANI gospa Karolina Goljevšček.
Tržaška kmetilska družba v Trst»
ulica Raffineria št. 7
SLUŽKINJO, pošteno, zdravo, za oskrbo dveh malih otrok in mala pohišna dela, I išče gospa za na deželo. Ponudbe pod j «Veselje do otrok» na upravništvo.
Najstarejši sloven. denarni zavod

registrosana zadruga z omejenim poroštvom
uraduje v svoji lastni hiši
ulica Torre bianca štv. 19, l.n.
♦♦♦♦
Sprejema navadne hranilne vloge na knjižice, vloge na tek. račun in vloge za ček. promet ter obrestuje
PO 4%
večje in stalne vloge po dogovoru. Daje posojila na vknjižbe, me-njice, zastave in osebne kredite. Obrestna mera po dogovoru.
♦♦♦♦
Uradne ure ra stranke od 9 do 13.
Objnedeljah in prazn. je urad zaprt Telefon štv. 25-47.
Cevi jamica Forcessln
Odlikovana na mednarodni razstavi v Genovi z „Diploma di gran premio“
TRST - Via Giuseppe Caprin Štev. 5 pri Sv. Jakobu * TRST
Kdor Išče obuvalo cenö a vendar lepo, ta bo pomislil malo, ne kupil kar na slepo I
In šel bo k „FORCESSINU*, ki v Trstu vsem od kraja — ubožcu al’ bogatinu — najboljše čevlje daja ...
Čevlji za delo
L 48-—
Čevlji za deli
L 48--
LjiiMionsko Mm banko
Ä Podružnica u Trstu: Ula XXX Ottobre 11
5-11; 22-90
BRZOJAVNI NASLOV: BANCALUBIANA
Podružnice;
Gorica, Brežice, Celje, Črnomelj, Kranj, Logatec, Maribor, Metković, N. Sad, Ptuj, Sarajevo, Split I
Centrala v Ljubljani
Delniška glavnica in rezervni zaklad :
60.000.000 dinara.
Bavi se z vsemi bančnimi posli. - Sprejema vloge na vložne knjižice ter jih obrestuje z 4%, a vloge na tekoče račune z 41/2% netto. - Za odkaz vezanih vlog plača odstotke po dogovoru. - Izvršuje borzne naloge in daja v najem ---------------------- varnostne pušice (SAFES) ---------------------
Blagajna je odprta od 972 do 12"50 in od 14% do 16 ure.