l.eto II., štev. 264 * V Ljubljani, sreda dne 9. novembra 1921 ;ev. 50 par • 3 K fchftla •» « «Jutr»J. Stane celoletno , . 240 K pteteino ...... 20 , tt und ozemlje MO , tn moteni »tve 000 . Oglasi u TMk mm višine ■tolpe* (69 tnmi . S K jasli ogla*i do 30 mm ■tolpe* (S9 min) , I . •JUTRO Dnevnik za gospodarstvo, prosveto tn politiko. Uretfnlfttvet MkloM»*a mt/m H itfi *n Upravnlitvet fev mm ae m m kr patL tak «taw. M40. Pričefek naše detnobilizacife OTVORITEV PROMETA Z MADŽARSKO. — MADŽARSKE TRDITVE IN OBLJUBE. Beograd, 8. novembra. (Izv.) Po zadnjih poročilih iz Budimpešte je madžarska vlada sklenila, da je stopil zakon o odstavitvi habsburške dinastije v veljavo z dnem 6. nov. 1.1. ter da Madžarska ne bo Izvolila novega kralja brez zaveznikov. Obenem trdi madžarska vlada, da ima nanj orožja in vojaštva kakor bl ga Miiela imeti po mirovni pogodbi, in i; zaprosila antanto za zaščito proti jnorebltnim napadom s strani male antante. Ministrski svet je sklenil, da se, naj takoj vrnejo vsi vojaki, ki se še ■ niso Javili, ravnotako ostane domal tudi vsa komora (tren in druga pomožna vozila). Ostali rezervisti bodo že v prihodnjih dneh zopet odpuščeni domov, tako da ostane ^pod orožjem le aktivna vojska. Cim bodo pa definitivno izpolnjeni vsi pogoji, kar ie pričakovati v najkrajšem času, se tudi ona vrne v svoje stalne garnizije. Končno je sklenil ministrski svet, da se ima vspostaviti zopet ves železniški in rečni promet z Madžarsko, da se ua ta način olajša naš izve Češkoslovaška pričela demobilizirati Praga. 8. novembra. (Izv.) Danes poldne Je bil objavljen razglas vlade o demobillzacljl dveh letnikov, kl •e mora Izvršiti t"koJ. Tekom večera se pričakuje proglasitev demobl-1'Mclto ostalih mobiliziranih čet, kl re izvrše v naslednjih dneh. Praga, 8. novembra, (Izv.) Prezident >hsaryk je podpisal danes demobill- začni dekret, ki je bil od deželno brambnega ministrstva objavljen v poznih večernih urah. Od 10. do 15. novembra rta odpuščena letnika 1895. in 1896., kakor tudi starejši doloma vpoklicani letniki. Mlajši letniki bodo odpuščeni v času od 15. novembra do 1. decembra. Uspeh glede Albanije Beograd, 8. novembra. (Izv.) An-sfli je obvestila z verbalno noto vse članice velike in male antante, da priznava kot legalno vlado tiransko vlado za ozemlje Albanije, h kateremu ozemlju pa ne pripada Ska-dar z okolico. Grki so ponovno pokušali pokreniti vprašanje Epira, toda angleška vlada je izjavila, da je v bistvu albansko vprašanje že re-i':no in da ne dopušča nobenega vmešavanja drugih sil. Ta izjava se smatra, da ni naperjena toliko proti Grški, kolikor proti Italiji, ki se predvsem smatra za poklicano, da se 'mešava v albanske zadeve. Svo.ie- časni sklep sveta veleposlanikov glede albanskih mej je razveljavljen in pride v revizijo. To pot se razmejitev ne izvrši brez naše udeležbe ter so jugoslovanski vladi dane v tem oziru obvezen izjave. Ponovni predlog glede mej se izvrši na podlagi referata ekspertov. Revizija v korist Jugoslavije Je predlagana ne samo pri Debru in Strugi, ampak tudi pri Prizrenu in Skadru. — Naše prodiranje v Albanijo je ustavljeno, kakor smo poročali že pred par dnevi. Vse drugačne vesti so iz italijanskega vira in imajo namen vplivati na javno mnenje. Borba za dvignen^e valute Beograd, 8. novembra. (Izv.) Danes p',poldne je imel ministrski svet sejo. na kateri je zastopnik finančnega ministra Križman poročal o valutnem rpraSanju in o položaju na denarnih trgih. Predložil je tudi predloge o ukrepih proti padaniu dinarja. Po daljši razpravi so bili soglasno sprejeti vsi njegovi predlogi, ki gredo ra tem. da se omeji promet z valuta.nii in devizami na višino, ki jo zahteva r.aS uvoz. Dalje so bili tudi odobreni predlogi o sredstvih za zmanjšanje v. ozn. in povečanje izvoza, da -e tako . Včasih smo bili navajeni i — bil je to «slah demokratski sistemu ; kakor se |c izvolil danes izraziti, že ne ■ vemo več ali zastopnik SLS ali NSS —■ da so referenti nekaj povedali, podali res referate. Danes smo slišali avtomatično ponavljanje raznih r^javllenlh številk, pri katerem se je videlo, da dotični gospod pravzaprav o stvari presneto malo razume... Tako se nam obetajo šc lepi časi. Ob o. popoldne je otvoril župan dr. Perič drago redno sejo občinskega sveta, konštatiral sklepčnost, imenoval za veri/ikatorjo občinska svotnika Kremžar,ja in Kocijana t^r javil odsotnost občinskih svetnikov Juga, Mo lika in Pirca. Pri predsedstvenem poročilu jo mod drugim naznanil konstituiranje odsekov. Klubi posameznih strank so si izbrali sledeče načelnike: dr. Triller (JDS), dr. Stanovnik (SLS), Tavčar (NSS). Kocmur (.T,SDS). Zapisnik zadnjo sejo se je odobril brez ugovora. Komisar dr. Fux je poročal o raznih prošnjah za sprejem v občinsko »vezo. Volitev kuratorija mestnega dekliškega liceja. NSS in JSDS Izročata naše šolstvo klerikalcem! Župan dr. Peri? ju poročal, da je treba, izvoliti v kuratorij mestnega dekliškega liceja osem čla.nov in da mu je inodro - črno - rdeči blok predložil svojo kandidat/: v osebah: Janko Joglič, profesor Fa.binc, dr. Petor-lin. Marija Remčeva in .Josip Ambrožič. Na, ta način bj imel .TDS nomi-nirati samo tri člane! Proti takemu načinu izigravanja ze ppreiftoga ključa jo odločno protestiral v inionn JDS prof. Breznik. Poudarjal je. da je značilno, da se klerikalci zanimalo m napreden wi- [vod, ki je nastal v času. ko smo imt-|li v Ljubljani samo nunske in nemške i ženske šole, katere so vzsojevale , mladino v protinarodnem duhu. 7jh ihtm-a, odločno, da so volitve vrše ju: I ključu. \ Obč. svetnik Kromžar (SLS) trdi. da | JDS nima nolieno ingerence na sam a stanske šolo in pravi, da eedanvi i manjšina tudi ni pustila kot. večina l do bftsodo zastopnikov manjšine. Prof. Breznik odgovarja Krem-žar ju, da so klerikalci kazali vedru' skrajno sovraštvo proti dekliškemu liceju. Zato zahteva, da se da JDS v kuratoriju zastopstvo, kl mu gre. Pri gla-sovanju jn črno - rdeče - ni- ► dri blok odklonil Breznikov prodlog Občinski svetniki JDS so Ironl&u' ploskali narodnim socijalonm, ki tc sramežljivo gla sov.ili jrri protiglasova nju s klerikalci. Zlasti dr. Jamar ni mogel dolgo odločiti, kako bi glasoval, a je n.izadnjo In dvignil rok' sa klerikalce. SliSali so se klici: «N* rodni socijalci s klerikalci proti napredni šoli in izobrazbi!* župan dr. Perič je sejo nato prek., nil, da. sn Vlubj dogovoru glede kan. didatov. Oddanih jo bilo 38 glasovnic, ka-tc didati bloka so dobili 20 glasov, kandidati JDS: dr. Tavčarjeva, Črnsjriv in Breznik so dobil: 18 glasov, četrti kandidat JDS dr. Tičar je torej od padel. Občinski svet .ie nato prešel ua poročila finančnega odseka. poročevalec je bil občinski svetni': Kocmur. ki predlaga, ila naj se račun-tki zaključek Mestne hranilnice -:» leto 1920. odobri Sprejeto brez fl,- j bate. Za obrtnonadaljevalne sol« leti poročevalce poroča o dopis'i mestnega magistrata glod« prispevka za obrtnonadaljevalne šole t/vr prH laga v imenn odseka, da naj se najprej skličn anketa prizadetih faktorjev. ki naj prispevajo za vzdržavjini. obrtnih šol. Predlogu se protivlta Ambroži«' (NSS) in Franchetti (JDSV ki pouda' ja izredno važnost, obrtnonadaljeval-nlli šol, a od ankete se ne nadeja po sebntga uspeha. Občina mora dobH sredstva, da omogoči pouk na obrtnih šolah, dokler se ne doseže njihov podržavljanje. Predlaga, da naj se čne s poukom takoj in brejpegoinc 1. decembra, brez ozira na anketo, 1.1 se naj tudi skliče. Temu predlogu fc pridružujeta m JDS svetnika Jelačiii | in Turnšek. Za anketo in odložitev otvoritve obrtnih nadaljevalnih šol ?>• :'/.avBcmata Ojrrln (SLS) in referent I Kocmur (soc.) Pri glasovanju je bil I sprejet predlog obč. svet.. Franehetti j.h, da se začno pouk na obrtnonad'i-Jljevhlnih šolah že 1. decembra, a 'pan na,i skliče mog -a gospodarstva navaja prodajo trga Tabor, kjer je bivši občinski svet oškodoval met to za ogromno vsoto. (Kli-■ i: Kai pa narodni socijalisti o trgu Tabor! Molče, ker ne smejo proti kle-iikaJcem govoriti!) Stanovnik razvija program SLS, ki hoče delovati na so-tijalneni poiju. v občinskem svetu so -c aliirale socijalno mislečo stranke, ki držale do konca skup. /.0!x\ svetnik Rupnik (NSS) protesti-i.i. da se v občinski »vet zanaša p> iiiika, ker so že v volilnem boju v*e -franke izjavljale, da hočejo udejstvi-'i ;amo grtspodarsko in socijalno delo. Viharni medklici: Vi ste prinesli rotitiko v občinski svet! Vj gto prvi prelomili bosedo! Dr. Pestotnik zahteva od koalicijo toliko kuiantnoeti, da sprejme doktor Trillerjev predlog, ker bi sicer pokalih svoje strahopetstvo. Naj koalicija preišče delovanje bivšega občinskega veta, ako se pa brani, kaže e tem voi« klerikalne metode. Kar se pa iič« reševanja socijalnih vprašanj, je v to najmanj poklicana klerikalna -iranka. ker klerikalizem šo ni pokazal nikoli smisla za socijalna vprašanja. Obf. svetnik Tavčar (NSS) zavrača napade na NSS. češ. da je koaiirana i klerikalci. Današnja koalicija ni koalicija, sklenjena s pogodbo, ampak je nastala edinole vsled politična situacije. NSS tudi v sedanji koaliciji ne bo nikdar zatajila svojega naprednega programa, (Medklici: Dekliški lice}. trg Tabor!) Bivšemu občinskemu svetu, županu dr. Tavčarju, podžupanu dr. Trillorju vendar ni nikdo očital. da bi kradli. (!) Zato je taka preiskovalna komisija nepotrebna, ali •iko JDS vztraja na svoji zahtevi, bo tudi NSS glasovala za predlog. Obč. svetnik Kocmur se protivi ■Ir. Trillerjeveinu predlogu. Dr. Triller vzdržuje svoj predlog in v? čudi, da se sedanja večina brani preiskave! Tu ne gre 7-1 očitke slabega gospodarstva, ugotoviti se mora. ali je bilo prejšnje gospodarstvo pošteno ali nepošteno! NSS je zanesla politiko v občinski svet, ona je molče odobravala klerikalne napade glede trga Taborja, zato ima sodai priliko, 'l.t pove. kaj hoče. Obč. svetnik Kremžar (klor.) izjavlja, dn. očitki o mestnem gospod ar-M.vu niso veljali osebno dr. Tavčarju ■tli dr. Trillerjn, ampak »sistemu*!... Župan dr. Perič izjavi, da pride dr. Trillerjn,v predlog v prihodnji seji na. dnevni red. Mestna klavnica. Nato se odobri računski sklep in proračun mestne klavnice z dodatnim predlogom dr. Tičarja, da se začno s pripravami za razširjenje klavnice in zgradbami modemih hladilnic. Pogrebni zavod. Računski zaključek pogrebnega zavoda ln proračun za leto 1921 (1922) se sprrime po daljši debati; dr. Puc predla-sa, da nai se skrbi za primerno stavbo /a shrambo inventarja. Dr. Puc tudi protestira proti načinu icierirania, ker referenti navajajo samo /c objavljene številke, a ne podajajo nobenih poroči'. Mestna zasta- ''alnlca. Pri poročilu o računskem zaključku mestne zastavljalnice predlaga Rozman (JDS), da nai se izvoli posebna strokovna komisija, kl nai ugotovi, kakn je mogoče. da Ima ta mestni zavod vedne primanjkljaje, medtem ko enaki privatni /avod! povsodl najbolje uspevaio! Temu uredlogu se protivllo Kremžar (SLS), ravčar (NSS) in Kocmur (JSDS), ki po-vdariaio naj uvede revizijo, ako je potrebna, direktorij zastavljalnice. Računski sklep in proračun se nato spreimeta. Užitninskl urad. Pri debati o mestnem užltnlnskeni uradu predlaga reiercnt Jeglič (SLS) Izenačenje prejemkov uslužbencev užitninske- ga oraaa s prejemra magistratom uslužbencev. Ob ti priliki predlaga občinski svetnik Turk (JDS). da se Izreče zahvala llnančncmu delegatu dr. šavnlku, kl se je zavzel za to, da dobi Ljubljana tak bogat vir dohodkov. Občinski svetnik Kocmur Izjavlja, da se Je to že potom odseka storilo. Občinski svetnik Kremžar (SLS) se zavzema, da se moralo Barlanl osvoboditi plačanja užltnlne, ko prihajalo na ljubljanski trg. Občinski svetnik Crnagoj (JDS) se pridružuje temu predlogu ln povdarja, da se Barjanov ne sme zapostavljati, ker tudi Krakovčanl In Trnovčanl ne plaču-Jcio užitnlnc, ko prinašajo na trg živila. Zupan dr. Perič izjavi, da sc bodo ostale točke dnevnega reda rešile v prihodnji seji, a dobil je še dva predloga, ki se naj razpravljata. Občinski svet kot stanovanjski urad. Občinski svetnik Kremžar navaja dva slučaja Iz poslovanla bivšega državnega stanovanjskega urada (trgovec Zilih, stanovanje v Virantovl hiši) in zahteva, da naj mestni stanovanjski urad takoj začne poslovati, v navedenih slučajih pa naj župan takoj Intervenira. Dr. Puc se odločno protivi takemu reševanju stanovanjskega vprašanla, ker kam se pride, ako se bo v občinskem svetu razpravljal vsak slučaj posebej! Zupan dr. Perič pojasni Kremžarju, kako nalogo Ima mestni stanovanlskl urad in novi stanovanjski sosvet, da so tozadevni sklepi občinskega sveta brezpomembni, ker bi lih kot protipostavne ne mogel izvršiti. Občlnsk svetnik Bajžel) (JDS) stavila nujni predlog, da se zgradi na Vodnikovi cesti v Spodil) Šiški iavna pralnica. Temu predlogu se protivi Slikar Orelick (SLS), češ naj se počaka, da bo dograjen v Šiško vodovod. Blok glasule proti nujnemu predlogu, ki se kot navaden predlog odkaže stavbenemu odseku. Na koncu pros občnskl svetnik Jeglič, da naj stori župan primerne korake, da se mestn zdravnik dr. Rus oprosti vojaške vale! 2upan dr. Perič obljubi posredovanie, zakjuči ob pol 9. url sejo In napove nadaljevanje za četrtek ob petih popoldne. Pred državnim udarom na Bolgarskem Komaj dobrih deset dni je minilo, kar je padel kot žrtev zločinskega atentata bolgarski vojni minister Aleksander Dimitrov, bolgarski ljudski učitelj, eden najsposobnejših voditeljev bolgarske zemljoradniške stranke, ki je danes pod vodstvom ministrskega predsednika Stambolijskega na vladi, ki si prizadeva, da popravi vse napake nekdanje bolgarsko politike, »makedonstvujočih* zarotnikov in grešnikov starega režima. Atontat ra vojnega ministra Diini-trova je bil eden izmed mnogih političnih umorov, ki so se zgodili zadnje dni na sofijskih ulicah, ali pa v provinci. Ni se mnogo govorilo o teh političnih umorih, skušalo se jih je zatajevati, preiskave so se vodile tajno in dejstvo jo. da skoro nobenega storilca in izvršitelja atentata ni "dobila v roko pravica. Notranja politika zemljoradnikov v Sofiji jo bila slaba, niso si upali, dasi imajo ogromno večino, nastopiti proti strankam, ki žive še vedno v mentalitotu Ferdinandovega satrapstva. niso si upali nastopiti [troti oni rak-rani. ki že od nekdaj razjeda vse javno življenje v Bolgariji proti »makedonstvujušeim*, ki so v glavnem zakrivili bratomorno drugo bolgarsko vojno, ki so vrgli Bolgarijo v val svetovne vojne in s tem prov-zročili njen propad. Toda dogodki zadnjih dni, ki imajo svoj začetek v pripravah za politični proces proti kabinetu Ferdinandovega ministrskega predsednika Radoslavova, so odprli tudi zemljoradnikom oči. Stare, nekdaj vladne bolgarsko stranke s pomočjo »makedonstvujočih* so hotele na vsak način preprečiti proces, toda ker je vlada vstrajala odločno nn stališču, da mora priti do procesa, so ti poskušali s svojimi starimi terorističnimi sodišči. Škoro vsak dan fe je izvršil na sofijskih ulicah kak političen umor, padel je Gjorgje Potrov, predsednik komisije za izbeglic.e, človek, ki je, dasi sam Macedonec in nekdaj voditelj komiteta, obsojal ne-pristopno politiko opozicije, padel je okrožni načelnik v Petriču Kozlev, ki je razorožil nekaj knmitskili tolp. sledili so še drugi atentati, dokler ni padel Aleksander Dimitrov, Ta zadnji politični atentat je pa zganil zemijoradniško stranko, ki je izpre,videla, kam vodiio pota teroristične organizacije. Glavno glasilo stranke zemljoradnikov »Zemljodelskn Zname» prinaša oglas vseh krajevnih organizacij iz Bolgarske, v katerem se poziva vodstvo stranke, da naj z energičnim državnim udarom naredi konec stanju v zemlji, katera je trpela toliko v vojni odinole po krivdi onih. ki danes zopet, dvieajo glave. Proglas zemljoradniške stranke poziva predsednika vlado Stambolijsknga. da naj prevzame in uvede v državi diktaturo, dn mora izvesti svojo nalogo, ki mu jo ie izročila zemlioradniška stranka, do kraia. ker sicer bo odgovarjal pred narodnim sodiščem. »Atentat, katerega Brtov jo padee Dimitrov. ni bil namenjen njegovi osebi kot taki. : Dne 25. oktobra ob 6. zvečer je bilo v Sofiji proglašeno izjemno stanje. Na mesto civilnih sodišč so po-stavljona vojaška sodišča, a poveljstvo nad Sofijo samo je prevzel polkovnik Ličev, komandir sofijske gar nizije. V zvezi z izjemnim stanjem se je preuredil tudi promet, ki je pod najstrožjim vojaškim nadzorstvom. Sofija je blokirana od vseh strani. V mesto je dovoljen prehod le na devetih točkah, in žo to samo po dnevi. Kdor bi hotel ponoči priti v mesto, pa ne bi se pokoril povelju vojaške stražo, bi takoj postal žrtev svinčenke. V Sofiji so prepovedani shodi, sestanki in konforence vsake vrste. Zborovanja sme dovoljevati samo polkovnik Ličev, in sicer osebno. Cenzura za liste in tiskovine je najstrožja. Na vseh mejah Bolgarije so straže pomnožene in meja je na gotovih mestih naravnost hermetično zaprta. V Custendilu in v Sofiji se neprestano vtšo aretacije vladi Stambolijskega sovražnih elementov, katerih je prav mnogo. Po svetu — Karlova zadnja poslanica. Karti Habsburg je, predno je zapustil >!•,. džarsko, izdal poslanico s sledeč; „, tekstom: »Zapuščam Madžarsko, j« siljen do tega koraka od vlade.' Cti katere sem pričakoval vse drugače obnašanje. S svojim odhodom želim odvrniti nevarnost in nesrečo, ki pr,-. ti moji domovini. Upam, da ta nesre-ča ne bo nastopila, kajti edina niol.i prisotnost je dala povod sovražnlkivii Madžarske, da so poskusili tidoisb i-ti svoje že davno zasnovano nafr Moj odhod jih ne bo razorožil. Odpora velesil nisem zaslužil, kajti v svojo;', srcu nisem gojil do njih nikoli nos nega sovraštva.* Prosvcfa Anton Bruekner, čigar četrto slnionijo bo v četrtek proizvajal g. kapelnik dr. Cerln s svoio muzlko Dravske divizije, Je Dunajčan. Sprva le bil navaden »So-mašter* In organlst, pa se je s svojimi Izvrstnimi zmožnostmi povzpel do prn. fesorla kompozicije na dunajskem kon. scrvatorlju. Dunajčan! so sredi oktob: 1 s prireditvami njegovih kompozicij praznovali petindvajsetletnlco njegove smrti. Bruekner se le šolal predvsem pri Beethovnu in Wagneriu, pa tudi pri Bralnn ga razvoja oseba ministra Kumantidi-ja. človeka idealnega poštenja!" Istotako je »Jutarnji List* zamolčal izjavo Mijatovida v »Trgovinskem Glasniku* z dne 6. novembra, kjer je Mijatovič ponovno izjavil, da Kumanudi nima nobenih zvez z onimi banč- nimi skupinami, ki so predložile nesprejemljive ponudbe za naše državno posojilo. — To poročilo iz »Jutarnje-ga Lista*, ponarejeno kot je tam, so priobčili tudi ljubljanski listi »Slovence*, »Novi Cas», »Jugoslavija*, »Naprej* in napadali ministra Kumanudi-ja, kot da je on kriv zloglasne ponudbo londonskega bančnega konsor-cija. Kar se tiče akcije konzula Jo-vanc.iča, ugotavlja zagrebška «111-ječ*. da je ta v vsi zadevi nastopal kot privatna oseba, kar je samo po sebi nedopustno, toda o svojih namenih ni omeuil ministru Kumanudiju ničesar, kor je ta o teh pogajanjih izvedel šele takrat, ko je sprejel ponudbo in jo potem tudi odklonil, ker je isto smatral kot nesprejemljivo. + Prepir med Hrvati in Slovenci za oslovsko senco. Slovenskim klerikalcem gre slabo. V Sloveniji notranji razdor v njihovi stranki med pravimi klerikalci in krščanslrimi socijai-ci. Pri prosti pristaši SLS pa vsak dan bolj uvidevajo, da je moč klerikalne stranke v Sloveniji za vedno propadla in da jo otepanje dr. Korošca in drugih klerikalnih kolovodij po zborih le še fizijoioški pojav političnega mrtva-ka. Se veliko slabojše se godi klerikalcem na Hrvatskem in v Bosni, kjer ta stranka šo nikdar močna ni bila, pa je mislila, da ji bo uspelo, pridobiti na terenu. Dr. Korošec je z veliko nado lazil po hrvatskih župniščilt in celo z Radičem je hotel napravili koalicijo, samo da bi njegova zvezda na političnem obzorju ne zatemnela. Medtem jo skrahiral Protič, z Radičem pa sploh nič ni. Radi popolnega poraza so je vnel med »protiustavnimi* bojevniki boj. ki se pojavlja v prizadetem časopisju z dolgimi članki, polnimi očitkov in napadov. Zlasti hudo sta zadnje dni prijela »Hrvatska Sloga*, glasilo dr. Sunaričeve težaške stranke v Bosni, in ljubljanski »Slovenec*. Hrvati očitajo hrvatskim klerikalcem, da so izdajalci »hrvatskega naroda*, ker ljubijo slovenske klerikalce bolj kot hrvatske za-jodničarje. Hrvatski klorikalci, da zato niso v Hrvatskem bloku, ker so jih Slovenci upregli v svojo kolo. List meni, da imajo od tega dobiček samo Srbi. »Slovenec* krepko odgovarja. Hrvatskemu bloku očita, da žrtvuje njegova politika vse Hrvate v Vojvodini, Sremu, Bosni. Hp.rcegovini in Dalmaciji Srbom. »Njegovo izdajstvo nad hrvatskim narodom sega celo tako daleč, da je Radič v zadnjem času izjavil napram srbskim politikom, da je voljan popustiti tudi od mešanih krajev južno od Save, ki bi se po njegovem mnenju lahko pridelili ali Borili, ali Dalmaciji, koii dve zemlji naj bi ostali v Veliki Srbiji.* Glasilo ljubljanskih klerikalcev [ta vendarle zatrjuje, da. bodo klerikalci vedno ostali na strani Hrvatstva.. ravnajoč se po geslu: »Slovenec za Hrvate, Hrvat za Slovence*. — Po sprejetju ustave, ki jamči vsem trem jugoslovanskim plemenom edinstveno državo in po katastrofalnem porazu vseli separatistov, prepir med »Hrvati* in «Slovenci* za Hrvatstvo in Veliko Srbijo pač dni-zega ne znači kot prepir za — oslovsko senco. -I- Obmejni Albanci za Jugoslavijo. Iz Beograda poročajo, da bo te dni zborovali v Trebisfu poglavarji obmejnih albanskih plemen na levi obali Črnega Drima iz gorske in go-lobrdske oblasti. Zastopanih je bilo 70 vasi, vsi zastopniki so se soglasno izjavili, da vztrajajo na tem, da se priklopijo obmejni kraji na levem bregu Drima Jugoslaviji. VSI NA OEIO, DA REŠIMO BRATE! Domača vesti • Nadzornlika okrožja za InSpekcIJo j,!,, V zmislu naredbe ministra ta socI-jno' politiko je naša kraljevina razdalje-17 na 21 nadzorni Sklh okrotij oblastnih taSpekcij dola. Na/lzorriSka okrožja v Sloveniji so: Oblastna inšpokcija dela v Ljubljani, ki obsega okrajna glavarstva Ljubljana, Logateo, Kranj, Radovljica, Kamnik, Utija, Kočevje, Novo mesto, jrSko, Črnomelj in mesto Ljubljana; oblastna inšpekcija dela v Celju, ki obsega okjajna glavarstva Celje, Brežice, Slo-venigradec, Konjice in Prevalje; oblastna jnjjiokcija dela v Mariboru, ki obsega o-trajna glavarstva Maribor, Ljutomer, j>tuj, Murska Sobota, ekspozitura v Prek-murju. • Spomenik kralju Petru v Sarajevu. Nedavno »e Je v Sarajevu pričela akcija, »e postavi dostojen spomenik kralju osvoboditelju. Spomenik bo stal pred muzojem, kjer bo imel lopo ozadje v poslopju samem in v nasadih okolo te lope zgradbe. V muzeju pa se uredi nnjebna Boba, v kateri bodo zbrani vsi fpomini na pokojnega kralja, ki se nahajajo na bosenskem teritoriju. • Izpremembe v državni službi. Začasni pomočnik komisarja železniške policije v Koprivnici Ilija Dragičevič je ime-iinran za začasnega pomočnika komisarja (elezniške policije v Mariboru. — Inž. .Uroslav Pezak, ravnatelj rudarske Šole r Celju, je pomaknjen v C. činovni raz-,,yl. _ ViSji davčni upravitelj v Slovonj-(■radon Ivan Pornovšek je na lastno proS-njo ntalno upokojon. 1 Razpisana zdravniška služba. Zdravilni odsek za Slovenijo razpisuje slu-; i.o okrožnega zdravnika za zdravstveno okrožje Podčetrtek. Prošnje jo vložiti do dne 1. decembra. » ^Primorske Novlne« zopet izhajajo. .Primorske Novine», ki so do prihoda italijanskih okupacijskih čet izhajale na f ii Jaku, a so vsled sile nastalih razmer morale začasno prenehati, so začele zopet izhajati kot dnovnik. Glavni In odgovorni urednik jim je Fran K uči nič. V prvi Številki, ki je izšla preteklo nedeljo, izjavlja uredništvo, da mu poziciji na ti izpostavljeni točki no dovoljuje, da bi bc »Primorsko Novino» udeleževale strankarske borbo. Velika uloga. ki pripada SuSaku na trpovinskem in ekonomskem polju Jugoslavije, pa nalaga listu dolžnost, da posveti posebno pozorno« ekonomskim vpraSantom. List izhaja nzen pondelika dnevno oh potih zjutraj. * Nov priročen pristojbenik izido te-tuai meseca decembra in bo obsegal na preko 200 straneh v sistematični abecedno urejeni razpredelbi vso pristojbino v mislil novega, tedaj od zakonodajnega odbora narodno skupščino odobrenega zatasnega pristojbinskega zakona, kakor tudi vse sodne in postne pristojbine. Upoštevane so pa tudi še prejšnje vsled po->»bnih zakonov ln odredb veljavne pristojbine in olajšave. Knjiga stane broširana 10 dinarjov, kot priporočena tiskovina 11.60 din. ter Je Jako praktična In neobhodno potrebna za vse pisarne ura-ic, trgovce in za privatnike, ki imajo po-lia z oblastmi. Zaradi omejeno naklade jc takoj naročiti pri izdajatelju: Dr. Ivan ("' e r n e t u, Gospodarska pisarna, Ljub-b.ina. Pri naročilih nad 100 izvodov 10-odstotni, nad 500 izvodov 20odstotnl popust,. Denar je vposlati ob naročilu ali pa. nakazati na čekovni račun 10.368. * »Skrajno nasilstvo*. K poročilu o neljubem dogodku v vlaku (ko je javni organ brez potrebe oklotutal bolnega študenta dne 26. oktobra 1921), ugotavljamo, da ni imela službe v vlaku žan-darmerija, ki je torej ne zadene nikakršna krivda, ampak organi obmejnega komisarijata v Mariboru. Kriveo je, kakor nam zatrjujejo, uradnik Pantič, ki je radi ličnih dogodkov bil že tudi kaznovan. Ta vročekrvni gospod je, kakor posnemamo iz današnjega uradnega lista, že »remeščen na drugo mesto. * Ustanove za reveže. Mestni magistrat ljubi,krnski razpisuje več ustanov za revne novoporočenke, za vdovljene rodbinske očete in matere, za obubožane obrtnike. ki so ljubljanski meščani, za uradniške sirote, za onomogle posle itd. Razpis jc na magistratu javno razglašen ln se naj interesenti tam bliže informirajo. * Muzika Dravske divizije. Generalna skušnja za prvi simfonični koncert se vrši v četrtek 10 t. m. ob 10. uri dopoldne v Unionski dvorani Glasbeniki se k tej skušnji uljudno vabijo. * Kolo jogoslovansklh sester prosi za naslove revnih čitalnic v Sloveniji. — Izredna seja se vrši v četrtek ob petih popoldne v društveni sobi. * «Dan Jugoslovanske Matice*. Na prvi dan obletnice rapailske pogodbe, dne 12. novembra, se vrši v Ljubljani, Beogradu in Zagrebu »Dan Jugoslovanske Matice«. Na ta dan se vrSi javno nabiranje prispevkov, predavanja in druge prireditve, katerih dohodek je namenjon fondu »Jugoslovanske Matice*. * Našim restavraterjem, kavarnarjem ln gostilničarjem. Prejeli smo: V kratkem vas posetijo odbomice »Kola jugoslovanskih sester* s prošnjo, da prevzamete v razprodajo svojim gostom njih srečke. VI, '■i ste bili vedno na mestu, kadar je šlo za. rodoljubno in človekoljubno delo, pokažite tudi sedaj, da znate ceniti trud naših »Kolašic* in ugodite njih prošnji tor potrudite se, da čimpreje in več raz-pečate srečke, katerih glavni dobitek znaša 60.000 kron. Prosimo lepo! — Od-•"or »Kola jugoslovanskih Bestor*. * Občni zbor Češko-jugoslovnnske lige vrši nocoj ob 20. v dvorani mestnega ~3£istrat&. Opozarjamo vse miiateUs Se- iko - Jugoslovanske vzajemnosti na ta zbor s pozivom, da se ga kolikor mogoče mnogobrojno udelež*. Prijave za ligo se sprejemajo tudi na občnem zboru. • Nova lekarna v Ljubljani. Provlzor Trnkoczyjeve lekarne v Ljubljani Fran Kuralt je sprožil ustanovitev nove javne lekarne v Ljubljani in (loer s stojiščem na Gosposvetski cesti, ta kollzej-sko mestno okrožje ter je zaprosil koncesijo za obratovanje te lekarno. • Velika veselica kolesarske Ilirije se vrši na Martinovo nedeljo v »Narodnem domu*. Vrlim dirkačem, ki so vse leto vneto delovali za razvoj naSega športa, se razdele nagrade. Poskrbljeno je za najboljšo zabavo ln ta ples, tako da bo vsakdo pr,šel na svoj tačun. Sodeluje znani prvovrstni celotni orkester Sokola I pod osebnim vodstvom g. Pahorja. Pridite vsi, ki si hočete pripraviti prisrčni smoha in zabave polni večer. • Nova Invalidska organizacija. Iz Selc nad Skofjoloko nam poročajo: V nedeljo dne 13. t. m. dopoldne se vtšI v Selcab ustanovni občni zbor za podružnico organizacije vojnih invalidov, udov ln sirot za vso selško dolino. Vsi tovariši invalidi naj v svojem interesu pridejo k zborovanju. • Poročil se Je v Mariboru trgovec Marko RoBnei z gdč. Karlo Brecher. • Glas cestarjev. Pišejo nam: Državni cestarji si usojamo vprašati vlado ali jej je znano, da se nahaja v naSi državi tudi stan, ki je v državni službi in ki se mu pravi coatar. To je človek, ki je monda izmed vseh državnih uslužbencev največji trpin in polog toga monda najslabše plačan. Dočim ima na primer da-nos navaden tovarniški dclavoc na osem ur 60 kron ima državni cestar dnevno 28 kron in fiksno plačo mesečnih 55 K, To je plača za življenje premalo, ta smrt proveč, ta stradanje pa ravno prav. Za družinske člane dobivamo dnevnice, 8 K to je 4 žemlje na dan. Naše plačo so se zadnjič povišala, ko je bila moka po 0 kron. dan'.s je pa moka po 18 kron, to je enkrat dražjal Prosimo torej vlado, naj so nas usmili ln nam priskoči v skrajni sili na pomoč, naj se nsmili naših žen in dec«, ki lačna in raztrgana tava oKrog Včasih smo tudi dobivali dežno plašče in kape s službenim znakom kar danes nimamo in v pravem pomenu besede nimamo ničesar, kar bi nas legitimiralo pred občinstvom razun krampa in lopate. Prosimo torej vlado, naj ne »amašl ušes pred našimi prošnjami ker naš položaj je danes naravnost obupen, naj na Se proSnje ue bodo glas vpijočega v puščavi, ker tudi državni cestar potrebuj« hrane In obleke, llpamo, da našo proSnje ne bodo padle na kamenita tla, — Državni cestarji. • Nova lekarna v Cerknici. Ma.tr. pharm. Ivin Carnelutt, adjunkt Plccoll-jeve lekarne v Ljubljani, je sprožil u-stanovitev nove javne lekarne v Corknicl ter je zaprosil koncesijo ta obratovanje te lekarno. • Proslava 6. novembra v Saraj ;vn. Pretoklo nedeljo se je v Sarajevu svečano praznovala obletnica prvega prihoda zmagoslavne osvobodilno srbske vojske v Sarajevo: 6. novembra 1918. Proslavo je priredilo Barajevsko mostno zastopstvo ob sodelovanju mnogobrojnih korporacij. * Ruski sanatorij v Vurbergu pri Ptuju, se je zaradi pomanjkanja gmotnih sredstev razpustil. V njem je bilo okoli 200 bolnih ruskih beguncev. * Otvoritev realne gimnazije na Krkn. Na otoku Krku je bila dne 3. novembra svečanim načinom otvorjena novoustanovljena realna gimnazija, ki ima v letošnjem Šolskem letu aamo 2 razreda ter šteje 68 dijakov In jlijaklnj. Mesto Krk se je tem povodom okrasilo z narodnimi in državnimi zastavami. -a Mrcvarjenje slovenskih krajevnih Imen v hrvatskem časopisju. Pišejo nam: Ako vzamem katerikoli hrvatski list v roke, ne najdem v vesteh, ki se nanašajo na naše kraje ali ki govorijo o naših krajih, skoro nikdar pravilno označenih krajev. Naravnost gorostasno nam zagrebški listi često popačijo naše kraje. Tako &e rabi: za Trbovlje: Trifajl, Trbo-va itd., za Rogaško Slatino: Rogatačka Slatina, Rogataška Slatina ali pa celo popačen nemški izraz, za Rogatec: često Rotč, za Slovenjgradee: Slovengrad, za Motnik: Mostnik Itd. Itd. Da nam popačijo Imena manj znanih krajev, ni toliko čudno, kakor če ne vedo n. pr. za Trbovlje, ki morajo biti znane zaradi svojega velikega premogovnika po vsej državi vsaj pismenim ljudem. To je neod-pustljiva zanikrnost ali pa znak res obžalovanja vrednega neznanja geografije. Niti za par kilometrov od Zagreba oddaljene važne kraje ne vedo pravilnih označb. Podobna zanikrnost se opaža sicer tudi v drugih listih Jugoslavije, krono pa v tem oziru vendarle nosi zagrebško časopisje. Nemško časopisje v naši državi je mnogo točnejie. Žalostno je, da se je treba nanj sklicevati. * Spor med tipografi in tiskarnami v Dalmaciji. Kakor poročajo iz Splita, Je mod tipografi in lastniki tiskam prišlo do spora. Vsi lastniki tiskarn so delav. cem štirinajstdnevno odpovedali delo, Ako ne pride ponovno do sporazuma, bodo dne 29. t. m. v Splitu vse tiskarne zr^rte. Povod sporu so zahteve tipo-grafov. * Ne nasedajte tujim agentom. Koncem meseca oktobra je zbiral na Štajerskem v okolici Fmma neki francoski agent fante, da bi jih odpravil na Francosko v delo. Tako mu je nasedel tudi 24letni Aadrei Erempuž iz Frama ter se odpeljal prrvtl Italiji. En« postajo pred Milanom pa je agent neznano kam izginil ter odnesel fantu vs« listine in denar. KrempuSu ni ostajalo drugega kakor da Jo Je mahnil pel proti domu, In je včeraj ve« onemogel dospel v Ljubljano. * Smrtna kosa. V Ljubljani so umrli: Avguštin Zaje, rač. nadsvetnik, 44 let; Alfont Hren, delavec, 84 let; mestni delavec Josip Černe, 45 let; taacbnik Andrej SuStar, 12 let; dekla Marija Zalar. 77 let; zasebnica Frančiška Kadivo, 77 let; Ana Cilar, hiralka, 81 let; Marjota Mazi, vdova, 77 let; Matija Gerl, berač, 78 let. V Komendi je umrla ga. Marija Peterlln. * Samomor zaradi neotdravljlve bolezni. V Rušah ob Dravi se je v pondeljok popoldne ustrelil 281etnl oficljant okrajnega sodišča v Mariboru Ivan Iskra. Vzrok samomora je baje neozdravljiva bolezen — jetika. * Železniška nesreča. Na progi pri Ra-keku so naSli te dni strojevodjo Bergan-ta Antona nezavestnega in močno okrvavljenega. Prepeljali so ga takoj v deželno bolnico. Slučaj še vedno ni pojasnjen, ker ponesrečenca Se ni mogoče za-slišati. * Krvava vaška drama. V selu Lub-nioi okolice Zaječara odigrala so je te dni krvava vaška drama. Neki tamoSnji mladenič je pred letom dni zapeljal mlado doklico, pozneje pa se je oženil z drugo. ZapuSčena deklica je mislila na maščevanje, vzela očetov revolver ter z dvoma kroglama usmrtila svojega zape-Ijlvca. Potem te je sama prijavila so-diSfu. * V nogo se Je ubodel. Lovto Straži-Sar. COlotni lajnar, je šel v Sabočovom proti neki hiSi. Ko je odprl vratca v Gospodarstvo PROTI MORATORIJU IN CENTRALIZACIJI DEVIZNEGA PROMETA. Oospodarske korporacije so imelo včeraj dopoldne v Trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani zborovanje, na katerem so sklonile odločno protestirati proti temu, da bi se uvodel moratorij v Jugo dobritve Gen. dir. carin dovoljeval !*- voz selitbenega blaga ne gledo na to. ali jo novo ali že uporabljeno, ako tako blago po zakonu o izvozu ln izvoznih čari nah ni podvrženo ali izvozni carini ali pa oslguranju valute, oziroma č« v zini-1 slu omenjonoga zakona ni prepovedano za izvoz. V zmislu toga odloka je torej slaviji, ker bi to pomenilo usoden uda- i |)otrebna' posebna prodho..lna prošnja na rcc za naše gospodarstvo in za našo valu- |GencraJn0 diroiieij0 ciu.jn samo, čc so ra- to. Odločno protestirajo proti tomu, Na njenih stisnjenih ustnicah zatira sedaj nekaj kakor nasmešek najglobljega zaničevanja. Odgovora pa iSe vedno nikakršnega! Oholi obraz, ki je bil za hipec izgubil svojo ne-prodirnost, zopet okameni v kame-niti negibnosti. V Tomažu pa se pričenja dvigati srd, sedaj, ko ve, da se mu ni treba hati nikakršne čarovnije. Sirovo potrese njegova desnica nežne rame: «Ali ti naj razvežem jezik?* zarjo- bližnjo špansko luko Santiago nt otoku Kubi. Visoki gospod je bil zt|t ganjen, čeprav je venomer trdil, d4 so mu kožo odrli in da so vzelj oc njega mnogo previsoko odkupnino celih sedemdesettisoč španskih zlatnikov, kar je jednako stotisoč fran coskim iuntom, ki so jih zahtevali oč ! njega namesto izprva ponujanih štiri-> najst tisoč, ki so bili le peti del konč no res dosežene odkupnine. Tehanti korarji, arhidijakoni in diakoni fc nadškofovega spremstva so ostali m Tortugi za talce, da bo nadškof od kupnino res poslal. Eno samo Izjemi, so nadškofu dovolili: Na njegovi j prisrčne prošnje so mu pustili lepeg« ; dečka, ki ga Je nadškof izrecno zahteval, »da mu streže pri vsakdanji!! mašah«. To uslugo so napravili nadškofu tem raje, ker je gospod d« Ogeron po svoji tajni policiji izvedel da ta nad vseljubljeni cerkveni stre-žaj nI nič manj in nič več ko škofo* lastni pravi sinko. Vsak poštenjak H se bil pomišljal ločiti očeta ln sina zlasti ker ni bilo prav nikakršnega vzroka za takšno trdosrčnost. Popravljanje galijone je dobro napredovalo. Na Tortugi je bilo dovoli jamborov, rajn in vrvi razne vrste it ;;a vse potrebe. Sedaj so vse to, kai so maloneške krogle na galijoni pokvarile, kar najhitreje nadomeščat in obnavljali. Ko še ni preteklo štirinajst dni, pride nekega dne Ludvil Gučuolč k Tomažu in mu javi: »Galijona je zopet v najlepšem redu it kakor nova, pripravljena, da odjadra. Najmanjša malenkost ne manjk; j več. Rešiti je treba Jedino le še vpra , sanje, kako bo s posadko.« ' »Kapitan Ludvik«, mu odgovor ; Tomaž, »prepuščam ti v tem popolni svobodo, kakor jo tudi moraš imeti Saj si ti poveljnik ealijone in ne Jaz in ladjo, ki je zaplenjena za najinr. skupno korist, hočeš spraviti brez nevarnosti v Francijo. Kako pa misliš? Koliko dečkov potrebuješ za posadko?« (Dalje} SLOŽNO DEIO SPASI NAROD. ZATO BODIMO SLOŽNI V DELli Na to so prišle na vrsto druge in ZA JUOOSLOVLNSKO MATICO! Ali ste že čitali novo številko „NJIVE"? Priporočamo deaače tvrdke: Mali trgovski in obrtni oglasnik. !lzhi|i paljakno. I Vsaki objava 4 K. | SkladISta i Balkan,.d. d., Dunajska c. 33. [d.p.] Sp«dlel|ai Balkan, d. d., Dunajska c. 33. [d p.] Trgovin«: L. Mikui, izdelovanje dežnikov, Mestni trg 15. Oerenda Fran, konfekcija, mannfak-tura na debelo, najnižje cene, Emon-ska oesta 8. Mshanltns dslavnleai [i-p-1 Bar. Franc, Cank. nabr. 5. TeL 407. PuSkarJlt Kalser F. K, Selenburgova al. 6. Pisalni stroji i [d. p.| Bar Franc, Cank. nabr. 5. TeL 407 Rszmnotovalnl aparati i |d. p.j Bar Franc, Cank. nabr. 5. TeL 407. M. Schubert, Kongresni trg. Modistka Iva Siler, Kongresni trg 6 Klepar stvo: T. Korn, Poljanska cesta 8. Seli&kar Ivan, urar, Ljubljana, lložua dolina 10. Vsako popravilo izvršujem točno in ceno. Brusovnlea: Vekoslav Vanino, Stari trg. Ure, zlatnina in sreuruina, Pakiž, Stari trg 20. Ivan Obleka, perilo, različna drobnarija, Fran Kraikovič, Stari trg št 22. Nizke cene. Modaa trgovina Peter Sterk, Stari trg 18. Nizke cene. 60ip0d iiiiiuiniP l",Pni,8 edino ..AdrU". J|lUU.Hju peolvnl praiek in va-ntlln-sladkor, ki se. prodaja v korist Jugoslovanske Matice io kola Jugoslovanskih Sester. 1839 P ofesorica Mm Mate želi privatno poučevati klavir. MlajSe učence in začetnike poučuje po najnovejši metodi. Ponudbe pod „1 3 popoldan' ni upravništvo < Jutra«. t P'S Dvoino čišfeno češko posteljno perje in puh C. J. HAMANN Mestni trg 8. 1635 Ci Trgovina z mešanim blagom J. Lončar, Sv. Petra cesta 36. F. Fajdiga sin, zaloga jiohiitva, Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 7. Ustanovliena L 1879. A. Fuchs, trgovina z zlatnino, srebr-nino, arami itd. Selenburgova nlica. 889 JERMENA gonilna, usnjata, prvovrstna Knochova v dimenzijah (Širinah) od 30 do 260 mm prodaja po eeni, takoj s skladišča,: Slavno sastopstvo sa Jugoslavijo: frtiiM i drag, Zliti). NuiICki S. Teleton 4-46. IJillJlM, ItrlttrlMi illu 7, Islelta 422, IKilt dnevnik JtroJ PETROLEJSKB VRČE t ali brez zabojev, kupi vsako množino po najvišji ceni HROVAT & KOltP., Ljubljana, Vegova ulloa e. 1811 Kupijo 8ei Vsakovrstni stroji in orodje tndi io rabljono. sa mehanično stroko. Šivalni, pisalni in rasni stroji, dvokolesa. nei P. BATJEL, LJubljana, Zvonarska ulloa it L Poštnapomočnica vešča brzojavne službe se sprejme takoj."" Ponudbe pod „B 140" na upravo »Jutra » !!! Ugodna, prilika !!! Lep klavir firme 3 B.Streiclier & Sobn, zelo dobro ohra □jen ter s močnim io čisti« glasom, je po coni na prodaj. Zelo pripraven je sa kak veliki salon ali gostilno kakor tudi sa pevsko ali plesno Solo is vsako elasbeno uporabo. Ogleda in kupi se v Ljubljani, Hranll-ntika oesta itev. 1, druga h Sna vrata, t. nadstropje, vrata 48, vsak dan od «,,!. do '/,2. ure popoldne, v nedeljo pa, od 9. do 12. ure opoldne. Obl. konoes. zavod za pokončavan|e podgan, mlil In mrčesa, Kolodvorska ulica it. 39. 1612 Lestenec (Luster) 'zelo lep, trioglat, so proda. Povpraša se v npravništvn „ Jutra". Nekoliko vagonov iabolk se proda. Ljudevit Rosenberg, Cakovec. 184< NAZNANILO. Klavnemu občinstvu uljudno naznanjam, da ostane trgovina AVOUS1 AOSOL& na Dunajski oestl itev. 11 radi preselitve v lastno hlio ns Dunajsko oesto itev. 10 pd 8. t, m. do prekllo* sa promet s strankam zaprta. Steklarska delavnica ostane Se na.l&l e odprta. Uhod v delavnico la pisava' na dvoriiču. Zopetna otvoritev so po časopisih objavi. 1812 1000 R nagrade dobi kdor odda mesečno sobo moblovano ali nemeblorano, s posebnimi vhodom, s lidaemu, bolje eituiranamu ge- j spodu. Ponudbe je poslati na gosp. Frane' JapelJ, Ljubljana, Ravnikar Jeva oltoa 10. 1831 Pozor! Ključavničarji in kovači! Pozor! Po nizki ceni se proda -ež vrst železa, in sicer: plolnato, ittrtoglato, kotno betonsko ksleso, klante, žične vrvi, bodeča iloa ln drngo železo. Frano Tomažlft & . o. trgovina s ielssntno na debelo. Prešernova nlioa 4ti Obvestilo. Obveščava cenj. odjemalce iu p. n. ohSin stvo, da sprejeiasa nova dela in popravila po nainlijili csnah Gotovi tsvlji v zalegi. Tnrlstovskl čevlji domačega !». delka. 1628 Ant. In Jož. Braj er-Kapele Ljubljana, Turjaiki trg (Breg) št. 1. Jurja grofa Thurnskega 5? jeklar na na Ravnah ^ Guštanj, Slovenija proizvaja Izdeluje 1381 kvalitetno jeklo za vsakovrstno nporabo, valjano ali kovano, v šibikah, drogili, ploščah i. t. d/, v kalupih kovane predmete za železnice in avtomobilne tvornice, strojne osovine, osovine za tovorne vozove, nože za stroje, poljedelsko orodje, nakovala