45, štev, V Kranju, dne 9. novembra 1912. XIII. leto. GORENJEC Političen in gospodarski list. Stane za Kranj z dostavljanjem na dom 4 K, po pošti za celo leto 4 K, za pol leta 2 K, za Nemčijo 4 marke, za Ameriko 2 dolarja. Posamezne Številke po 10 vin, — Na naročbe brez naročnine se ne ozira. — Uredništvo in upravništvo je v hiši štev. 178. — Izdajatelj: Tiskovno društvo v KraDJu. — Odgovorni urednik: Ciril Mohor. — Rokopisi naj se ne pošiljajo prepozno. Izhaja vsako soboto ob enajstih dopoldne Inserati se računajo za celo stran 60 K, za pol strani 30 K, za četrt strani 20 K. Inserati se plačujejo naprej. Za manjša oznanila se plačuje za petit-vrsto 10 vin., če se tiska enkrat, za večkrat znaten popust. — Upravništv« naj se blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj st» izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Interesi Avstrije na jugu. Napetost med Srbijo in Avstrijo se že več let ne da prikrivati. Pomnožila se je še napetost, odkar je Avstrija zasedla Bosno in Hercegovino. Bosenski Srbi škrtajo, ker so prišli pod „Svabe", in delajo vladi razne neprilike, vlada jih pa kroti s svojo, Turkom prijazno politiko. Še bolj neprijetno sta bili iznenadjeni avstrijska in ogrska vlada, ko sta se združili srbska in črnogorska armada, bratsko se poljubili ter začeli zasedati sandžak Novipazar in pokrajine dol proti Solunu in tja proti Jadranskemu morju skozi Albanijo, koder ima Avstrija stare gospodarske in politične interese. Bolgarski vojski se iz Avstrije sme čestitati na zmagah, srbski ne, kar je izkusil zadnje dni Srboljub Hribar v Ljubljani. Da imajo posebno Nemci ne le trgovske, ampak tudi narodne interese na jugu, je umevno. Kako lepo bi se gradile „bagdadske" železnice in nemški mostovi dol proti jugu! Vsled teh razmer je edino Avstrija odbila predlog francoskega ministrskega predsednika za premirje v sedanji vojni. Ta predlog je temeljil na izjavi, da velesile sploh nimajo nič svojih interesov na Balkanu. Hoteli so tudi Avstrijo vjeti. Avstrija pa vidi glavni svoj interes v tem, da Srbija ne postane močna, da se ne razširi na zapad, in zlasti, da ne pride do morja. Avstrijski zunanji minister grof Berchtold je zadnji torek govoril v delegaciji o legitimnih interesih Avstrije na Balkanu. Vse to je omenjal sicer precej megleno, vendar pa za politike dovolj jasno. Značilno je posebno, kako se je potegnil za interese prijateljice Rum unije. Povdarjal je sicer, da se Avstrija noče razširiti proti jugu, da želi miru, da hoče vpoštevati zmage krščanskih držav in tudi ž njimi se sporazumeti, da pa kljub temu ne pusti, da bi se pri novih razmerah prikrajševali interesi Avstije. Rusija se kaže pravično in dobrohotno. Predlagala je, da naj se zdaj uredi rumunsko-bolgarska meja, da naj se da Srbiji prosta pot do morja, da naj se določi avtonomija za Albanijo, razširita Bolgarska in Črna Gora svoje ozemlje in pogodita Avstro-Ogrska ter Srbija glede prostega prevoza avstrijskega blaga skozi prihodnjo povečano Srbijo. Ti predlogi nisi napačni. Srbija je poslala na Dunaj novega poslanika, Jovanoviča, ki ima baje nalog, odstraniti ne-sporazumljenja, ki so nastala posebno zaradi srbskega prodiranja proti Albaniji. V delegaciji v Budimpešti je pa cesar izjavil, da so na Balkanu prizadeti znatni interesi Avstrije in je obljubil, da se bo v pripravnem trenotku Avstrija udeležila akcije velesil, da se napravi zopet mir in vrnejo redne politične in trgovske razmere. Vojna na Balkanu. Srbska bojišča. Iz bitke pri Kumanovu so Turki mogli rešiti samo 10 gorskih topov, druge so vse pustili na bojišču. Turške mrtvece so ondi položili v velikansko jamo, jih polili s petrolejem in zažgali, da jih niso izkopali obilni psi in trgali gavrani. Pri osvojitvi Mitrovice so Srbi uplenili eno artilerijsko zastavo, en top, štiri topovske vozove, 29 municijskih vozov, 3000 vreč streljiva, tri milijone patron, 500 pušk, šest vagonov moke, en vagon riža, pet šotorov in mnogo bolniškega, brzojavnega in vojnega materijala. General Stepanovič je zaplenil v bojih pri Krivi Palanki, Kočani, Kratovi in Štiplju 130 turških topov. Na Komanovu so Srbi dobili kočijo, v kateri se je vozil vrhovni poveljnik zahodne turške armade Zekki-paša. V Stari Srbiji so si Srbi doslej prisvojili 255 kilometrov železnice in so že postavili na postajah svoje uradnike. Ustanovilo se bo po aneksiji Stare Srbije več novih upravnih okrožij, kakor: novopazarski, kosovski, skopeljski, pri-zrenski, veleski, debarski in primorski. Dne 3. novembra popoldne se je vršil slavnostni vhod kralja Petra v Skopi je. Sprejem je bil veličasten. Na kolodvoru so kralja pričakovali : prestolonaslednik kraljevič Aleksander, princ Gjorgje, vrhovni poveljnik general Putnik, višji vojni poveljniki, zastopniki mestne občine, vsi konzuli v slavnostnih uniformah, srbski in bolgarski višji duhovniki, veliki rabin ter brez števila prebivavstva. Vse mesto je bilo okrašeno s srbskimi zastavami. Ko je prišel dvorni vlak na peron, je zasvirala vojaška godba kraljevsko himno. S kraljem Petrom so se pripeljali: kne- ginja Jelena, oblečena priprosto kot bolniška postrežnica, princ Pavel, ministrski predsednik Nikola Pasič, predsednik narodne skupščine Andra Nikolič, naučni minister Ljuba Jovanovič in kraljevo veliko spremstvo. Kralj je objel in . poljubit prestolonaslednika AleksandraS^k^Jč*;' viča Gjorgja. Upravitelj mesta Gavrilovid je jcraJjii predstavil zastopnika srbske cerkvene občine Hadži Rističa, ki je kralja navdušeno pozdravil v imenu osvobojenega Skoplja ter mu ponudil kruha in soli. Kralj je izrazil svoje veselje, da je stopil na tla stare srbske prestolice, in obljubil, da bo skrbel za red in mir v mestu. V imenu turškega prebivavstva je pozdravil kralja mestni župan Rešav Bisi. Nato so bili kralju predstavljeni konzuli tujih držav in drugi dostojanstveniki. Kralj se je peljal do cerkve sv. Spasa. Ulice so bile polne ljudstva. Pred cerkvijo sta kralja pozdravila srbski in bolgarski metropolit. Srbski metropolit Vikentije mu je rekel, da so kristijani vseh treh narodnosti prepričani, da je on nosivec svobode in pravice, bolgarski metropolit Neofil je pa izrazil željo, da naj bi ta vojna osvobodila vse kristijane na Turškem. Nato je bila v cerkvi zahvalna božja služba. Navzočih je bilo v Skoplju okoli 100.000 ljudij. V Skoplju so Srbi našli okoli 60 turških in nemških častnikov, ki so se bili skrili. Prišli so Srbom v roke kot vjetniki. O Isi begu Boljetincu se poroča, da ni bil ustreljen, ampak da se je v Prištini pridružil srbski vojski z 10.000 Arnavti, ki so takoj odložili orožje ter odšli domov. Pri Dolnjem Hanu blizu Prizrena se je bilo zbralo osem bataljonov turških nizamov in 5000 Arnavtov. Armada srbskega generala Janko-viča se je bojevala ž njimi šest ur in srečno zmagala. Turška garnizija v Prizrenu se je nato udala. Zmagovite Srbe je prebivavstvo Prizrena slovesno vsprejelo. Potem so šli Srbi proti jugu in zavzeli Gostivar (Kostovo) in Dem i r-kapu. Zahodna srbska kolona je vzela Kičevo, Kruševo in Prilep in prodrla do Bitolja. Druga srbska kolona je prišla vGumenicoinse združila z bolgarsko armado na poti v Solun. Vse to pa ni šlo tako gladko. Pri Demirkapu so Srbi naleteli dne 4. novembra na velik odpor PODLISTEK. Za poklicem. Spisal Peter Bohinjec. II. Dalje. »Tomaž Kinski se je proti volji svojega sina Žige oženil z vdovo Marijo, hčerjo Volbenka Fringile." (Škocijanski župni arhiv.) V Brinjevcu so pričakovali gospoda kape-lana, da jim pride kolač blagoslovit. Stara ba-ronka se je potrudila, da je bil kolač velik, dober in lep. Urška je gnetla testo, je škropila s sirom in jajci, tudi mleka in smetane je prilila, pa tudi sladkorja in rozin je vmes nametala. Jurko je pri vratih pričakoval gospoda Matije. Tudi hudenjskega bogoslovca najdemo v gradiču na velikonočnih počitnicah. Odkar mu je mati umrla, je rad zahajal v Brinjevec. Doma je hišna Anka gospodinjila skrbno in varčno. Odkar sta grof Albert in grofica Katarina zatis-nila oii, je bivala večinoma na Hudenjah, posebno še, ko je tudi stara Špela šla vživat večno plačilo. Tomaž Kinski pa po ženini smrti ni bil več kaj zadovoljen na Hudenjah. Ni mu bilo po volji, da je vse sinovo, in zato ni imel več veselja, truditi se na hudenjskih zemljiščih. Le prihajal je semkaj, sicer pa je bival v Zburah. Vsekako se je nameraval oženiti. Gospa baronka je povabila gospoda kape-lana po blagoslovu na čašo vina. Sedela je v naslonjaču, se veselila spomladnih solnčnih žarkov, ki so sijali v sobo, in z otročjim veseljem zrla na mladega graščaka, na mladega bogoslovca. »Žiga, natoči gospodu Matiji! Pa tudi sebi I Veselo Alelujo voščim obema, gospodu Matiji, da dobi lepo faro, Žigi pa, da kmalu zapoje novo mašo. ,Jaz pa Vam želim, gospa baronka, da bi srečno dočakali še drugih velikonočnih praznikov, " odvrne kapelan. „In jaz Vas prosim, tetka, da bodete odslej vi moja mamica,* pristavi Žiga. Vesel nasmeh šine preko ust baronke, ki odgovori: „Hvala Vam za voščilo, gospod kapelan, toda težko se bo uresničilo Vaše voščilo, kajti starost je že nenavadna. Tebi pa, dete moje, zagotavljam, da si pri meni lahko vsak dan ljubi gost. Le pridno se uči, da dospeš do svojega cilja. Težavno je, da imaš take skrbi s posestvom, pa se bo vse uredilo." „Oče se hočejo oženiti. Nič nimajo skrbi za dom. Župnik mi je pravil, da vzamejo za ženo Marijo, vdovo po Volbenku Fringili, ki je bil oskrbnik v zburski graščini," reče Žiga. »Nespameten je, če se ženi. Jaz sem bila mlada vdova, pa se nisem omožila. Tomaž je pa že pri šestdesetih letih, pa se hoče Ženiti. Vidi se mu, da ni od viteške matere," modruje stara plemeni taška. »Pusti očetu svoje veselje I" reče kapelan Žigi. »Kakor si bode postlal, tako bo ležal. V gotovem oziru je še bolj prav, če se oženi in umakne. Ljubil te ni nikoli in vedno ti je odgovarjal, da ne bodi duhovnik.* Žiga molči. Otožne poteze na njegovih licih se povečajo in bolestno odgovori: .Kar spsal bodem pismo in zapisal vse svoje posestvo očetu.• .Tisto pa ne, Žiga i Ti si edino pravi naslednik in imaš vse pravice do posestva svoje matere," oporeka kapelan. Turkov. Krvava bitka je trajala ves dan in se je končala s popolnim porazom turške armade. Srbi so bili v nevarnosti, ker ni bila še došla njihova artilerija. Zr.to se je pa pzhota sama zagnala v boj in z bajoneti prepodila Turke, ki so streljali s topovi. Turki so bežali tako hitro, da niso utegnili mostu čez reko Vardar pognati v zrak. Tudi pri Prilepu so Srbi s pogumnim bajonetnim naskokom pognali nazaj turško armado, ki je štela 30.000 mož. — Z veliko naglico se bližajo Srbi in Bolgari Solunu. Solunski poveljnik Mandar paša je dobil ukaz, da naj drži Solun za vsako ceno. — Mesto Fezirovič so prekrstili v Uroševac (po srbskem carju Urošu, ki je živel v 14. stoletju). Srbski general Živkovič jc prišel v Peč, kjer so se mu pridružili Črnogorci. Nalo so skupaj odrinili proti S kadru. Bolgarska bojišča. Bitka pri Ljule Burgasu je bila za Turke usodepolna. Štirje najmočnejši kori armade Abdulah paše, cvet turške armade, so bili razbiti. Abdulah paša sam je komaj ubežal. En del armade je v največjem neredu pobegnil proti Čorlu. Bolgarska artilerija je strašno streljala za bežečimi in pokosila na tisoče in tisoče Turkov. Trdi se, da je padlo Turkov v tej tridnevni bitki 35.000. Vršila se je pa bitka tako: Levo krilo Turkov, obstoječe iz četrtega kora, je bilo v Baba Eski, na zapadnih višinah Ljule Burgasa gor do Bunar Hisarja, kjer je stal drugi kor pod vojnim ministrom Nazim pašo. Na levici pri Vizi je bil tretji kor pod Muktar pašo, pri Ljule Burgasu je bil pa prvi kor. Boj se je začel v torek dne 29. oktobra. Turki so zasedli višine zapadno od Ljule Burgasa. Bolgarska artilerija je pahnila Turke nazaj, ker je bila močnejša, kot turška. Turška artilerija je pri umikanju morala mnogo topov pustiti na bojišču, ker je bilo ubitih mnogo topničarjev in konj. Bolgari so z velikansko silo drli naprej in pregnali Turke iz Ljule Burgasa. Domačini so bili že prej pobegnili iz mesta. Ko so Bolgari prisilili turško artilerljo, da je utihnila, jc bolgarska pehota naskočila mesto z bajoneti in ga takoj vzela. Večji del posadke se je bil že prej umaknil, drugi Turki so bili pa vjeti. Četrti turški kor se je vkljub temu, da vojaki dva dni niso ničesar zavžili, obupno branil; skoro vsi vojaki so padli v boju. Bolgari so nato prodirali vzhodno proti železniški postaji, ki je šest kilometrov oddaljena od Ljule Burgasa. Tu so nepričakovano naleteli na velik odpor, ki jih je zadrževal dve uri, potem se je pa turška kavalerijska divizija pod Salid pašo in Ferid pašo umaknila v divjem neredu. Ljule Burgas leži v dolini in okrog so griči. Ko so Bolgari prišli do železniške postaje, jih je sprejel strašen turški ogenj iz brzostrelnih topov, postavljenih na gričih nad postajo. Med # Bolgari je nastala zmešnjava, ki se je še povečala, ko je pridrla turška kavalerija in začela preganjati umikajoče se Bolgare. Toda šla je „Tvoj oče ni plemenitega rodu, prihajač je, ki niti ne pozna svoje matere, ne svojega doma. Posestvo je in ostane tvoje in drugega niti biti ne more," pristavlja baronka. „Ne skrbi, Žiga! Brez ovire greš od doma in bodi prepričan, da bo župnik skrbel zate in za tvoje, kakor bi bilo njegovo," nadaljuje kapelan. „Da, gospod Matija! na župnika se zanesem popolnoma, on jc moj dobrotnik, moj varuh. Celo na smrtni postelji mi je mati naročila, da naj se izročim njegovemu vodstvu." Mrak, ki je bil legel na Žigova lica, se je umaknil. Spet njegove oči zaupno zro na gospo baronko in prijazno se obrne nanjo, rekoč: „Tetka, gospod župnik in Vi — na vaju se zanesem! Bodi božja volja!" „Še danes pošljem svojega Jurka na Hu denje, da vse pregleda in mi o gospodarstvu poroča. In to se bo zgodilo večkrat. Le brez skrbi se vrni v Ljubljano, ljubi Žiga, in če se uresniči voščilo gospoda kapelana, tedaj bodeni tudi jaz dočakala tvoje nove maše." Prisrčno sta se poslovila teta in nečak in prijazno se je poklonil kapelan brinjevški gospej. Zvonovi pri fari so zapeli in veselo naznanjali, da bo drugi dan nedelji, velika nedelja . . . _____ Dalje priti. naravnost proti žrelom bolgarskih topov in strojnih pušk. V par minutah ni bilo o turški kavaleriji več ne duha, ne sluha, le malokdo je ušel, kajti Bolgari so streljali izvrstno. Ko so se Bolgari približali Ljule Burgasu, je turška artilerija, ki je bila skrita za mestom, pričela grozovito streljati in je skoro popolnoma uničila mesto. Bolgare so v mestu ubijale turške kroglje in padajoči zidovi. Bolgarska artilerija si je med tem izbrala jako dobro pozicijo in je izredno dobro merila v turško artilerijo ter dosegla slavno zmago. Ves turški generalni štab se je čudil, kako so mogli Bolgari svoje topove spraviti na ono mesto in streljati s tako točnostjo in pod kritjem topov z velikansko naglico spraviti toliko množico svoje pehote naprej. Turški poveljnik Nazim paša je sledil bitki z griča vzhodno od Ljule Burgasa. Zmračilo se mu je Čelo, ko je videl, kako so se začeli Turki umikati. Bil je zadnji čas, kajti pritiskali so Bolgari vedno huje, Turki pa niso imeli več ne streliva, ne hrane. Noč je bila mrzla. Na desnem krilu so pa Turki pod Muktar pašo dosegli nekaj uspeha, ko so hoteli obiti bolgarsko levo krilo pri Vizi. Bolgari so se umaknili. Drugič je pa bolgarska artilerija pognala Turke zopet nazaj. Drugi kor pri Bunar Hisarju je prosil za pomoč in za strelivo. Abdulah paša je naznanil, da ne more pomagati. Čutil je, da se bliža katastrofa. Dobil je zvečer naznanilo, da so Bolgari obšli turško levo krilo. Turki so začeli vpiti kakor gladne zveri, ker ves dan niso nič jedli. Sam Abdulah paša je tekel brez plašča in brez klobuka 16 kilometrov daleč proti jugovzhodu, da bi opogumil vsaj središče armade. Ko so vojaki izvedeli, da je njihov poveljnik pobegnil, je neki Turek ustrelil v zrak in za-klical: »Bolgari gredo i" in naenkrat so se vsi spustili v divji beg. Zjutraj so dobili Bolgari naznanilo, kaj se je zgodilo, in so začeli zasledovati Turke. Brez vsakega boja so zavzeli Salkis-koj, sedež turškega generalnega štaba, in zajeli velike zaloge vojnega materijala. Bolgarski šrapneli so strašno mesarili bežeče in onemogle Turke. Bitka pri Ljule Burgasu nima glede grozo-vitosti primere v zgodovini, končala se je s popolnim porazom turške armade. Turške izgube so bile velikanske, pa tudi bo'garske zelo velike. Pri Ljule B u r g a s u so se Bolgari že hoteli umakniti, a prišlo jim je zadnji trenutek na pomoč 40.000 novih bolgarskih čet pod generalom Kusdevičem iz Kjuitendila. To je prizadejalo Turkom oni strahoviti poraz, da so zbežali proti Čorlu, Bolgari so šli za njimi in jim vzeli tudi Čorlu, Turke pa nagnali proti Carigradu. Ta poraz je prisilil turško vlado, da se je obrnila do velesil s prošnjo, naj posredujejo, da prenehajo Bolgari s sovražnostmi in naj se začno mirovna pogajanja. Sultan se je zjokal, ko je izvedel o resničnem položaju svoje vojske. Bolgari so odgovorili, da bodo v Carigradu diktirali mirovne pogoje. Ponovna bitka, ki se je razvila na progi Lile Burgas Čorlu - Strandža je trajaia celih pet dni. Na turški strani se je vojevalo 120.003 mož s 300 topovi in 65 eskadronov konjenice. Turško desno krilo jc izkušalo v začetku obiti bolgarsko levo krilo in pretrgati zvezo med bolgarskim levim krilom in centrumom. Toda bolgarski artileriji in junaškemu držanju pehote se je posrečilo preprečili turško nakano in vreči turško desno krilo na vsej črti nazaj. Tretji dan bitke je bolgarski centrum pričel s silovito ofenzivo in pognal turški centrum v divji beg. Peti dan se je po strašnem klanju morala vsa turška armada v največjem neredu umakniti proti Čataldži. Bolgari so zaplenili 42 brzostrelnih baterij, 150 vagonov živeža in muni-cijc in dve lokomotivi. Vjeli so 280D Turkov in zaplenili več turških zastav. Bolgari so imeli v tej petdnevni bitki 15.000 mrtvih in ranjenih. Turške izgube znašajo nad 40.000 mrtvih in ranjenih. Več kilometrov daleč naokoli je bojno polje pokrito s trupli padlih vojakov. B tka je bila veliko hujša kot strašna bitka med Rusi in Japonci pri Mukdcnu. Turški centrum je bil skoro popolnoma uničen. Turki so se ustavili na svojem begu od Ljule Burgasa pri Saraju in Čir!uju in se pjd poveljstvom vojnega ministra Nazim paše spustili v boj. Bolgari so zadnji ponedeljek Turke popol- noma zmeli. Vjeli so 2100 Turkov in dobili zopet v pest veliko topov in streljiva. Turki so tekli do zadnjih trdnjav pred Carigradom, do Čataldže, Bolgari so zasedli Čorlu in Strandžo, ki sta 30 km od Carigrada. Zasedli so Bolgari vodovod na Carigrad. Baje jc tu padlo mrtvih in ranjenih siino veliko. Nazim paša je lastnoročno ustrelil več turških častnikov in vojakov, ki so začeli bežati, da bi pridržal druge, pa vse ni nič pomagalo. Tisti dan je bilo prekosodno ustreljenih 57 turških častnikov, pobegnivših iz boja. Turški prestolonaslednik je bil prišel pogledat na bojišče, pa se je naglo vrnil v Carigrad. Turški poslanik v Parizu je dobil nalog, naj naprosi francosko vlado posredovanja za premirje. Dne 2. novembra zjutraj je turška vojska iz Drinopolja napravila izpad proti Svilenu ali Mustafi Paši V bran se ji je postavila bolgarska divizija. Razvila se je huda bitka. Bolgarski ob-legovavni topovi so začeli grmeti na mesto. Turki so pri tem izpadu izgubili baterijo brzostrelnih topov in Bolgari so vjeli pet turških častnikov in 1300 mož. Bolgari so poprej vzeli Ne v roko p in B uk, potem pa še D i moti ko in Ko p ril i ter tako Drinopolj popolnoma obdali od vseh strani. Črnogorska bojišča. Trd oreh za Črnogorce je Ta r a boš. Ta mogočna gorska trdnjava, ki varuje Skader, se jim silno upira, dasiravno streljajo na njo že štirinajst dni. Turkom je žal, da so izgubili sosednjo utrdbo Širočko Goro, in zato so že večkrat poizkusili, da bi jo dobili nazaj. Na dan pred vsemi sveti je pri bombardiranju padlo v Skader nekaj črnogorskih granat. Nastal je velik strah. Ljudstvo je zbežalo v katoliško cerkev. Črnogorci so obkolili Skader od vseh stranij. H konzulom so prebivavci Skadra poslali odposlanstvo s prošnjo, naj posredujejo pri Črnogorcih, da ne bodo preveč poškodovali skader-skih hiš. Prestolonaslednik Danilo je obljubil, da bode že pazil, kolikor se bo dalo. Črnogorci so dne 5. novembra vzeli D j a k o v o ter odšli proti Prizrenu, da se tam združijo s srbsko armado. Dne 6. novembra so Črnogorci pod generalom MartJnovičem po hudem boju vzeli mesti L ješ (Alessio) in Sv. Ivan Medu a ob Jadranskem morju. Po pogodbi balkanskih držav bi ta kraja jmela dobiti Srbija, a zasedla ju je za zdaj Črna Gora; srbske čete pa gredo proti Skadru Črnogorcem na pomoč. Bolgarski general Paprikov se nahaja na Rjeki, kjer je glavni stan črnogorske vojske, in bo tam ostal do konca vojne. Čehi so poslali za črnogorski Rdeči križ 6 zdravnikov, 15 pomočnikov in drugega osobja, skupaj 50 oseb s 100 posteljami in popolno bolniško opremo. Grška bojišča. V tridnevni bitki pri Jenidžeju so Grki popolnoma odrezali od Soluna ostanke glavne vojske Zekki paše. Turkov je bilo 25.000 mož s 30. topovi. Grki so zaplenili 14 topov in 4 strojne puške, ko so razpršili Turke. Grki so zasedli tudi važno mesto Prevezo ob Adrijanskem morju in vjeli 810 mož in pa otok Psaro v E^ejskem morju. V Atene je prišel italijanski klativitez Ric cioti G ar ib a Idi, ki je baje nabral 3000 grških in laških ganbaldinccv. Dne 6. novembra je prišlo poročilo, da so Grki Turke 10 km od Soluna pošteno naklestili. Solunski guverner je bil že pripravljen mesto izročiti, poveljnik se je pa še branil. Isti dan so Grki zasedli otok Tenedos na obrežju Male Azije, južno od Dardanel. Politični obzor. Dr. Šusteršič je imel dne 6. t. m. v delegaciji imeniten govor za Jugoslovane. Kazal je na slavne zmage Jugoslovanov na Balkanu in na zatiranje Hrvatov po Čuvaju. Povdarjal je potrebo, da se naša država sprijazni z Rusijo in zadobi zaupanje Jugoslovanov, ki utegnejo ustanoviti na Balkanu mogočno Ilirsko carstvo. V naši monarhiji naj se odpravi dualizem, vsled katerega smo nezmožni, da bi delali pametno politiko in kaj veljali pred svetom. Pravica naj se da Jugoslovanom, ki smo potoke krvi prelili za Avstrijo. Izvoljeni so bili izmed Slovencev v odseke: dr. Šusteršič v odsek za zunanje zadeve in vojni odsek, dr. Korošec v odsek za zunanje priloga „Gorenjcu" Stev. 45 U 1.1912. zadevo in bosenski odsek (referent), Fon je pod-načelnik vojnega odseka. Obstrukcija naših poslancev se je bila pričela v proračunskem odseku na Dunaju zaradi tega, ker noče vlada ničesar storiti, da bi bil odpravljen Čuvaj. Zastavila sta jo poslanca Jarc in Gostinčar. Poslancem večine je bilo to zelo zoprno. Poljaki so prosili Stapinskega, da naj posreduje pri dr. Šusteršiču, ki je v delegaciji v Budapešti. Ministrski predsednik je dr. Šuster-šiča poklical k sebi in ga prosil, da naj poneha obstrukcija. Prihodnji torek bo o tem seja kluba. O razmerah na Hrvaškem je rekel poslanec Grafenauer v državnem zboru : »Hrvaško, ki zelo meji na boreče se rodove naših slovanskih bratov na Balkanu, upravlja Avstrija, oziroma Ogrska, nič boljše kakor Turčija Makedonijo. Živimo v krščanskokatoliški državi, toda z manjšinami v tej državi se postopa slabše, kakor po turško. Gospodje, jaz tako vas, kakor visoko vlado, pozivljem, naj oči odpre. Mi smo teh preganjanj siti I" Velesile mobilizujejo ? Skoro vsa angleška mornarica je dobila povelje, da naj bode pripravljena za odhod v Srednje morje, da bo ščitila angleške podanike. Mobilizirali so pa Angleži tudi torpedno fiotilo in podmorske čolne, kar kaže, da hočejo biti pripravljeni za slučaj večje vojne. Tudi druge velesile so poslale pred Carigrad svoje vojne ladje, in sicer da sprejmo Evropejce, ako bi ondi nastala revolucija. Sultan je dovolil dohod ladij. Poveljnik avstrijskih ladij je kontreadmiral Chmelarz. Ko je priplula v Solunski zaliv avstrijska križarica „ Marija Terezija", se je videlo, kako je neka turška ladja pognala grško ladjo v zrak. Novi predsednik združenih držav je postal kandidat demokratične stranke, Wilson. Kolegij volivnih mož mu je od 531. glasov dal 303 glasove. Roosevelt je dobil večino samo v Illinoisu. Še bolj je propadel Taft. Novičar. Kmečka zveza za kranjski okraj priredi prihodnjo nedeljo dva shoda, in sicer v 01 š e v k u dopoldne ob 10. uri, popoldne ob 3. uri pa v H rastju. Na obeh shodih poročajo poslanci Jarc, Demšar in Zabret. Kmečka zveza za Kranjski okraj je sklicala pretekli ponedeljek v „Ljudski Dom" v Kranju shod zaupnikov. Predsednik zveze, gospod B rod ar, je pojasnil namen sestanka in v lepih besedah govoril o pomenu Kmečke zveze za kmeta. Tajnik g. Podlesnik je orisal nalogo zaupnikov in dal nekatera navodila za delo v prihodnjosti. Č. g. dekan K o bi ar je omenjal političnih dogodkov zadnjega času doma in izven Avstrije, dalje važna politična in gospodarska vprašanja doma, n. pr. vprašanje učiteljstva in gasivstva. Konečno je pozval navzoče, da delajo in drže vkup nepremagljivo trdno. G. poslanec Zabret je omenil vprašanje glede naslovnih tabel za obrtnika, ki se morajo sedaj v našem okrajnem glavarstvu napravljati. Sklenilo se je protestirati proti načinu, kako se to izvaja. G. poslanec je poročal tudi o delu cestnega odbora, na kar se je sestanek zaključil. Družbi sv. Cirila in Metoda gre za princip. Na zadnji glavni skupščini v Trstu je prvomestnik družbe sv. Cirila in Metoda razložil razmerje vodstva te družbe do „Narodne šole" v Šent Rupertu pri Velikovcu. Z njegovim pojasnilom navzoči šolski vodja župnik Treiber ni bil zadovoljen in je nasprotoval predlogu, da bi se delila 3. in 4. razred na deški in dekliški oddelek in da naj poučujeta v teh dveh razredih dečke dva učitelja, deklice pa dve učiteljici (šolski sestri). Treiber je rekel, „da hoče Družba na ta način šolskim sestram izpodkopati tla, uničiti njih vpliv na vzgojo otrok in v šolo vpeljati liberalizem". Obisk šole pa je bil tak, da v preteklem šolskem letu v 4. razredu sploh niso imeli nobenega dečka. »Slovensko šojsko društvo" v Celovcu bi »Narodno šolo" v Št. Rupertu, katere bi se sicer Družba rada iznebila, prevzelo, ako se mu odstopijo šolsko poslopje in tisti dohodki, katere koroški Slovenci vsako leto darujejo za družbo sv. Cirila in Metoda. Tej zahtevi pa Družba sv. Cirila jjn Metoda ni ugodila, češ, da rajši da Šolo zapreti, ker ji gre za princip. — Za kakšen princip neki? Na poti so ji šolske sestre in katoliška vzgoja. Ako bi Družba dobila zagotovilo, da se bo šola izročila liberalnim učiteljem, bi omenjeni pogoj »Slov. šolskega društva" z veseljem sprejela. Za Korošce je šola bila zidana I Za zgradbo »Narodne šole" so se pač najbolj potrudili Korošci sami in pa takrat še neliberalni družbini odbor. Namen šole bi se pa, ako se sprejme pogoj, v narodnem oziru itak dosezal, še boljše, kakor zdaj, ko dela vodstvu šole in sestram težave sedanji odbor. Družbino vodstvo ne upošteva tedaj samo narodno-obrambni, ampak še neki drugi, njej bolj važni, namreč liberalni princip. Zato Družba šole Korošcem, ki nočejo biti liberalni, ne izroči. Kaže se, da ima Družba versfcp in narodno vzgojo še v svrjih pravilih, ne pa več v svojih dejanjih. Sovražnik nam jemlje na severu postojanko za postojanko, a liberalni Slovenci ne mislijo na to, kako bi se mu postavili po robu, nego le na to, kako bi ubili — brata katoličana. — Naj pri tej priliki še omenimo, da »Slovenski Branik", glasilo »Družbe sv. Cirila in Metoda", vedno bolj drzno napada Slovensko Ljudsko Stranko. V zadnji številki je med drugimi napadi ta list ponatisnil iz »Edinosti" sledeči, kakor pravi, »temeljiti spis, poln nepo-bitne resnice": »Kličemo danes S. L. S.: Obtožujemo Vas, da vi, kakor vodivna slovenska stranka, ne delate ničesar za obrambo naše severne meje, da prepuščate naš rod na severu brez pomoči ter gledate mirno, kako gineva in izumiral" -- Nepobitna resnica pa ravno nasprotno govori in pravi, da koroški rodoljubi, in posebno ondotni duhovniki, pridno delajo za obrambo meje in da je S. L. S. samo za obrambo meje na Koroškem zadnje leto dala 10.253 kron po »Slovenski Straži". III. slovenski protialkoholni kongres je preložen s 17. novembra na 29. in 30. december. Vzrok je ta, ker obrača sedaj vojna vso pozornost in zanimanje nase. Tudi je odšel dr. Krajec, ki je imel na kongresu predavati, v Belgrad na pomoč. Do takrat je upanje, da se povrne in nam morda ve povedati kaj zanimivega iz Srbije, kjer je protialkoholno gibanje močno razvito. Kongres je tudi zato preložen na božične počitnice, da se ga bodo lažje udeležili tudi učitelji in katehetje, za katere bodo v ponedeljek 30. decembra posebna predavanja. Za obrtnike 1 Glavarstva zahtevajo sedaj, da se izvedd določbe zakona, da mora imeti vsak obrtnik na poslopju, v katerem izvršuje obrt, tablo z napisom. Določba sama se nam ne zdi posebno srečna, ker je malopomembna in nalaga našim obrtnikom samo nepotrebne stroške. Gotovo vec*<5 prebivavci ene vasi, župnije ali tudi cele okolice, kje stanuje kak krojač ali čevljar, kje je kovačnica ali mlin, se tudi ve, kje se toči pijača, kaže znamenje na hiši, in tako tudi pri drugih obrtih. Za domačine so torej napisi brezpomembni. Morda treba za tujce? Mislimo, da ne posebno, ako izvzamemo čifutske agente. Odločno pa moramo oporekati načinu, kako se sili obrtnika k tem napisom. Kazalo bi vendar, da bi bila dala glavarstva potom županstva to določbo prej oklicati. Pa ne, temveč takoj se nalagajo kazni. S takim postopanjem se pravi obrt šikanirati, ne pa podpirati. Prosimo torej nekoliko več obzirnosti I Okrožna seja telovadnih odsekov kranjskega okrožja se je vršila minolo nedeljo v Tržiču v društvenin prostorih. Navzoči so bili razven smledniškega vsi odseki. K seji sta došla gg. tovarnarja Podlesnik in poslanec Zabret. Sklenilo se je več odsekov v okraju ustanoviti in poživiti sedanje s fantovskimi večeri. Tozadevne predloge je podal br. Podlesnik. Za predsednika okrožja je bit izvoljen soglasno deželni poslanec Ivan Zabret. Okrožni načelnik je br. Sterniša, tajnik br. Prešern, blagajnik br. Zupan iz Naklega. Iz Kranja. Naš odbor za nabiranje prispevkov Rdečemu križu balkanskih držav je doslej nabral v denarju krog 1500 K. V četrtek se je odposlalo sanitetnemu oddelku vojnega ministrstva v Niš, kjer vodi bolnišnico s slovenskimi zdravniki g. dr. Šlajmer, 300 novih rjuh in 45 gorkih odej. Po odbitku stroškov te pošiljatve je preostalo še krog 500 K, ki jih namerava odbor Črnogorcem v prid uporabiti. Slava našim posestnikom z dežele, ki sočutijo bedo trpečih balkanskih junakov in prav pridno pošiljajo v skladišče g. Windischerja v Kranju krompir. Pripeljali so ga skoraj za en vagon. Kadar ga bo za dva vagona, ga odpošlje odbor v Cetinje Črnogorcem s pripomnjo, da želijo posestniki Kranjske okolice svojim bratom prav dober tek. Kdor ima kaj vreč, naj jih prepusti odboru, ker se mora krompir v vrečah odposlati. Z veseljem omenjamo, da sta na povabilo odbora radevolje piistopila kot odbornika gospoda: Ivan Zabret, deželni poslanec, in Blaž Zabret, župan občine Predoslje. Seznam vseh onih dobrotnikov, ki so dali prispevke v denarju ali blagu, se bo svoje-časno priobči'. Odbor. Kranj. V zadnji številki »Dom in Sveta" je priobčena zanimiva kronika, katero je spisal Kranjec Ivan O vin in ki se pričenja takole: »1810. Gospod Natalis pl. Pagliaruzzi, takratni maire (župan) mesta Kranja, je dal v tem letu popraviti pešpot iz Pungrata po bregu do mlina v Lajhu in do pašnika Gmajna. Pot je že stara, a je tako razpadla, da ni b'la več za rabo. »Vedno modri" Kranjci so bili seveda proti popravi te poti, a precej prihodnje leto so morali spoznati, kolikega pomena je ta pot. Ob požaru so mnogi meščani ravno po tej poti rešili svoje imetje, ker je bil vsled ognja vsak drug izhod iz mesta zaprt." — Nihče ne bo verjel, pa je vender resnica, da so napredni Kranjci še danes proti popravi te poti. Grozno je zanemarjena. Manjka Pagliaruzzija! Še nikdar! Kranjec, ki še ni šel nikdar Čez novi savski most v Kranju in ki še ni nikdar videl, kje teče železnica na Tržič, je gostivničar na »Bekselnu". Mož pravi, da tudi nikdar ne bo Šel. Trda gorenjska korenina, ki ima svoje nazore 1 V Šmartnem pri Kranju je minulo sredo bil plat zvona. Okrog dveh popoldne je pričelo goreti pri Janezu Rozmanu. Zgorela sta mu dva hleva in kozolec. Da nista prihiteli domače in kranjsko gasivno društvo takoj na lice mesta, bi se bilo vžgalo še več hiš, ker so v bližini skoro vse krite s slamo. K sreči tudi ni pihal veter. Iz Vogljan. V Voklu je umrl Radeckijev veteran France Zumer, p. d. Remcev, star 89 let. V tukajšnji občini so otroci v letošnjem poletju že trikrat zažgafi, vendar so k sreči odrasli ie o pravem času pogasili, da ni bilo kake nesreče. Starši, pazite na otroke! V Tržiču je peku Lassnigu njegov vajenec izmaknil več denarja iz blagajne. Zadnji čas se je zelo dobro imel po gostivnah. Odgnali so ga že v zapor. Vsako leto se dogodi kaka tatvina, izvršena po »nadebudni* mladini. Umrl je naš sotrudnik g. Janko Bajde, učitelj na Savi pri Litiji, ki je objavil v »Gorenjcu" lepo povest »Grajski lovec", ponatisnjeno v Četrtem zvezku »Gorenjske knjižnice". N. v m. p. 1 Na Jesenicah je dne 7. novembra t. 1. umrl g. Lovro Balob, posestnik, trgovec z lesom in občinski svetovavec. Zapušča vdovo in šest otrok. N. v m. p.! Žrebanje srečk -Slovenske Straže* bo dne 18. novembra. Srečka stane samo eno krono. Vrednost vseh dobitkov je 20 C00 kron. Rodoljubi, kupite naglo! Na tedenski semenj v Kranju dne 4. t. m. je bilo prignanih: 331 glav domače govedi (za mesarja 200), 13 telet, 00 glav bosenske govedi, hrvaške govedi 73 in 138 domačih prešičev ter 00 hrvaških kozlov in 12 domačih ovac. — Za kilogram žive teže: za pitane vole 96 v, za srednje pitane vole 80 do 84 v, za nepitane 78 do 82 v, za hrvaško goved 68 v, za teleta 1 K 04 v, za pitane prešiče 1 K 22 v, prešiči za rejo 1 K 50 v. -—Za 100 kg pšenice 25 K; rž 23 K 50 v; ječmen 23 K; oves 22 K; koruza 22 K; ajda 26 K; proso 23 K; krompir 5 K 80 v, fižol (rdeč) 28 K, koks 29 K, detelja 170 K, slanina 2— K, drva (trda) 18 K, drva (mehka) 10 K, maslo 280 K, jajce 11 v, seno 6 K, pšenična moka 37 v, kaša 34 v, ješprenj 34 v. Godovi prihodnjega tedna. Nedelja (10) sv. And. A.; ponedeljek (11.) sv. Martin šk. ; torek (12.) sv.Kunibert; sreda (13.) sv. Stanislav K.; četrtek (14.) sv. Jozafat; petek (15.) sv. Cecilija, dev.: sobota (16.) sv. Edmund. Solun (Saloniki) je glavno mesto vilajeta, ki obsega Staro Macedonijo in Trakijo. V Solunskem vilajetu je 1,130.000 prebivavcev, in sicer 550.000 Slovanov, 330 000 Turkov, 170.000 Grkov, 56.000 Židov, 27.000 Valahov in 22.000 mohamedanskih Ciganov, Mesto Solun leži ob Solunskem zalivu, ki je del Egejskega morja, ob gori Kisos. Z morja je pogled na mesto, ki ima brezštevilno kupel in mošej, in se dviga po bregu gori do gradu, zelo krasen. V mestu samem je pa mnogo nesnage, ozkih in krivih ulic, in le en del mesta se je zadnji čas modernizira?. 36 sedanjih mošej je večinoma nastalo iz nekdanjih cerkva, dandanes je pa katoliška cerkev v mestu samo ena, pač pa je 30 sinagog. Šol ima mesto mnogo, in sicer eno bolgarsko in eno grško gimnazijo, več učiteljskih pripravnic, mnogo grških in eno nemško ljudsko šolo. Tu je tudi velik jezuitski kolegij, krasna nova stavba. Že cesar Konstantin je v Solunu sezidal cerkev sv. Jurija, ki je že sedaj mošeja. Sploh se vidi v mestu na poslopjih veiiko znamenitih starin. Prebivavcev ima mesto okoli 105.000, med njimi 60.000 Židov. V mestu cvete industrija, obrt in trgovina. V pristanišču ostaja mnogo trgovskih ladij. V mestu bivajo vali, mušir (glavni poveljnik Macedonije), grški metropolit, židovski veliki rabinec in mnogo tujih konzulov. Mesto je bilo sezidano in je dobilo ime 1. 315. pred Kristom po sestri Aleksandra Velikega. Sv. apostol Pavel ie pisal Tesa-loničanom dvoje pisem, ker je bila ondi takrat že krščanska občina. V Solunu sta nekdaj živela sveta brata Ciril in Metod in odondod prinesla Slovanom luč krščanstva. Turki so dobili Solun v oblast 1. 1430. Carigrad (Konstantinopel, turško Istambol ali Stambul), glavno mesto turškega cesarstva, leži ob Bosporu pri Črnem morju na obeh straneh ozkega zaliva, ki se imenuje Zlati rog. Slovensko bi se moralo pisati Carji Grad. Mesto je na evropski strani s predmestji vred 20 kilometrov dolgo. Prištevata se pa tudi na azijski strani Skutari in Kadikčj (stari Kalcedon) Še Carigradu. Zlati rog je največje in najlepše pristanišče sveta, ki je 800 metrov široko, 40 metrov globoko in 7 kilometrov dolgo. Na drugi strani sta predmestji Galata in Pera, kamor drži dvoje železnih mostov na ladjah. Na teh dveh mostovih je naj-živahnejši ljudski promet. Pred mestom je proti severu takozvani Teodozijev zid iz leta 413., ki je šest kilometrov dolg in drži od Zlatega roga do Marmarskega morja. V tem zidu je več vrat, med njimi Top Kapu, kjer so 1. 1453. Turki vdrli v mesto in ubili cesarja K" kantina XI. Najimenitnejša stavba v Cangradu ju hhgia Sofia, sedaj mošeja, nekdaj krščanska cerkev sv. Zofije. L. 326. jo je cesar Konstantin sezidal na čast ,Sveti modrosti". Med palačami omenimo Serai, staro rezidenco sultanov, in Visoko porto, kjer bivajo nekateri ministri. Carigrad ima 162.250 hiš in brez azijskih predkrajev 1,125 030 pre-bivavccv. Med njimi je 43% rnohamedanov, ostali so pa Grki in razni drugi narodi. V mestu samem bivajo skoro sami Turki, v predmestjih je pa brez Grkov okoli 60.000 Evropejcev. V Carigradu je 188 turških in krščanskih višjih šol in 368 turških ljudskih šol. Deset let sem je tukaj tudi turško vseučilišče. Industrija je na slabih nogah, za trgovino ima pa mesto izvrstno lego. Na leto priplove sem okoli 18.000 ladij, med njimi je okoli 5000 angleških parnikov. Od nekdaj je bil tu sedež patrijarhov. Bolgari so pred več kakor 1000 leti že tudi stali pred Carigradom z vojsko. Prebivavci evropske Turčije se etno-grafično razdeljeni približno takole: 2,000.0C0 Bolgarov, 700.000 Srbov, 1.5CO0O0 Grkov, 1,200.003 Albancev, 180.000 Ž-dov, 100.000 Va-lahov, 1 300.000 Turkov, skupaj torej 7,000.000 prebivavcev. ilooelie vesti. Dunaj, 8. novembra. Poslanec Jarc je danes v proračunskem odseku v dolgem in jako ostrem govoru naslikal delo Čuvaja na Hrvaškem. Dunaj, 8. novembra. Obstrukcija v proračunskem odseku se nadaljuje. Poslanec Jarc ne prijenja, dokler ne bo v torek klub sklepal. Nocoj ob 6. uri je začel govoriti poslanec Dulibič in je govoril še ob 11. uri. Gre se zaradi Čuvaja. Ne pleSite! .Dan" piše: .Slovenci, s plesi letos vsa) malo še počakajte! Prirejajte gledališke predstave, predavanja, koncerte na korist ranjencev, a nikar ne — plešitel — Bomo videli, če ga bodo liberalni gostivničarji ubogali. AU bo Se vojna? Avstrija nikakor noče dovoliti Srbiji, da bi dobila kako pristanišče v Jadranskem morju. Dovoli ji le, da dobi kakšno malo pristanišče doli kje blizu Soluna. Vleče se Avstrija za Albanijo in Rum unijo, ker nista slovanski deželi. Rusija pa drži z balkanskimi Slovani in jim privošči, da bi vživali sad svojih zmag. Ako bo Avstrija pazila na svoje prave interese, potem bo vojne kroilu konec, četudi je 30 turških generalov dne 7. t. m. sklenilo, da naj se vojna nadaljuje. Dunaj, 8. novembra. Med avstrijskim kon zulom v Prizrenu in med Srbi je prišlo do hudega spora. — Poslanik Ugron je šel iz Budimpešte s posebnimi navodili v Belgrad dogovarjat se s Pasičem. Rim, 8. novembra. Italija nt zadovoljna, da bi dobila Avstrija kake gospodarske predpravice na Balkanu in trdi, da ima tudi ona tam svoje interese. Belgrad, 8. novembra. Srbi so baje zasedli Bitolj. Strašno klanje pred Carigradom. Po drugi zmagi pri Čorliju je hitela bolgarska armada proti Čataldži, da zada turški armadi zadnji udarec. Kavalerija je sekala bežeče Turke, da je bilo strah in groza; krogelj iz topov je kar deževalo. Turki so se potem utaborili za utrdbami pri Čataldži. Kar pridrvi bolgarska armada. Zdaj se je pričelo klanje, kakršnega še ni videl svet. Turki, katere so bodrili ulemi, so še enkrat zbrali vse moči. Osemkrat so bili Bolgari odbiti. Vsi izmučeni in lačni so navalili Bolgari devetič na turško središče z neizmernim pogumom in so zmagali.. Utrdba za utrdbo je padala v njihove roke. Čez trupla vojakov in razvaline zidov so plezali junaki kvišku. Bolgari in Turki so se med seboj pomešali in strahovito morili. To je trajalo dve uri. Med tem so spravili Bolgari na trdnjave svoje težke topove. Turkov se je lotil grozen strah. Popustili so orožje in topove in se umikajo vedno bolj. Ranjence so pustili na bojišču. Okoli 40.000 Turkov je obležalo na bojnem polju, med njimi nad polovico mrtvih. Bolgari so dobili v roke silno velik plen: nad 100 topov, mnogo pušk, streliva in zastav. Vjeli so Bolgari 2000 Turkov. — Avstrijska bojna ladja »Admiral Spaun* je odjadrala proti Carigradu. Sofija, 8. novembra. Poraz Turkov pri Uzun Hadžiju nad Čorlujem je bil strahovit. Turške divizije so bile skoro popolnoma uničene. Potem se je začelo umikati turško središče od Jenikoja nazaj in bežati proti Čataldži. Turško desno krilo je bilo odrezano. Že 6. t. m. so dospele prve bolgarske čete mimo Belgrada do KalfakOja. Drugi dan je vrgla prva bolgarska armada Turke s holmov pri Čataldži, tretja bolgarska armada je pa prišla do jezera Derkosa. Kmalu padejo glavne utrdbe Cataldže. Vse utrdbe so 30 km dolge. Solun, 7. novembra. Grška torpedovka je tu potopila turško vojno ladjo. Utonilo je 17 Turkov. Čuvaj je šel klicat poveljnika ladje, ko se je grška torpedovka bližala, pa ni hotel vstati. Kapitana so Turki ustrelili. Atene, 8. novembra. Grki so zasedli Solun. Prestolonaslednik Konstantin je korakal na čelu armade v mesto. Grški in slovanski prebivavci so ga prijazno pozdravili. V Atenah je vse mesto pokoncu. Vse je razsvetljeno, polno zastav in po ulicah vriska ljudstvo. Belgrad, 8. novembra. Z Grki so šli v osvojeni Solun tudi Srbi, na čelu srbske kava-lerije princ Arzen. Atene, 7. novembra. Vojni plen Grkov pri porazu turške armade pri Elasoni se ceni na 15 milijonov. Dobili so neznansko veliko množino vojnega materijala vsake vrste, vozove, puške, patrone, topove, strojne puške, konje in živila, dalje veliko ječmena in koruze, ki je ležala v skladiščih. V Koža ni h so našli v sodnijskem poslopju zazidanih sedem denarnih zabojev z denarjem, ki je bil določen za preživljenje turških armad. Carigrad, 8. novembra. Turško vojno bro-dovje je odšlo v Marmarsko morje, da bo ob obali pri Čataldži podpiralo vojsko v odločivnem boju za ondotne utrdbe. Carigrad, 8. novembra. Sultanovi haremi se praznijo. Turki so pripravljeni braniti mesto do skrajnosti. Bolgari so dobili v Čitaldži dobre postojanke. V Drinopoiju je začela razsajati vročinska bolezen. Za smeh in kratek čas. Žličar se pritožuje nad svojim obrt o m. .Ali vajste, možje, kaj vam bom po-vajdal ? — S' žlicami dandanes naj nič. Če javor ukradeš, je še najkaj; pa je grajb. Če ga pa kupiš, imaš pa samu m ti jo za Ion. To vam pa rečem — keker je djav Zurček z Rudolfljega, — če b' biu jest taku bogat, keker je Rotšild, — pretetu da jih ne dejlam spod taužent kron tacati Mi žiher verjamete, možje I" Iz otročjih ust. Oče: Tonček, zakaj nisi več vesel igrač, ki si jih dobil za god?" — Tonček: .Zato ne, ker vem, kolikokrat bom tepen, predno jih bom razbil!' Preskrbljen. Burkeljc: „Kako so obsodili porotniki tvojega Jozeljna, ker si tako dobre volje?* — Martinovec: „Hvala Bogu, obsojen je za celo življenje — zdaj je preskrbljeni" Trije vzroki. A: .Zakaj nisi vzel Drobi-ževe Reze?" — B: .Prestara se mi je zdela in tudi lepa ni, — pa me tudi ni marala!" Na cestni železnici. Gospod: .Ali je že polna Noetova barka ?" — Voznik: .Osla še ni notri; kar vstopite 1 Nedolžen. Gospod: „Tako mlad, pa beračite I — Ali vas ni sram, ko bi lahko delali?" — Nimam nobenega dela, sem ravno iz zapora priseli" — .Zakaj pa ste bili zaprt?" — Prav za nič. Sam sebi sem bil naredil nekaj denarja I" Prava beseda o pravem času. Tujec: .Gospod baron, ali imate kako službo zame?" — Baron: .Žal, da ne vem, čemu bi vas potreboval!" — Tujec: »Če ne za drugo, vsaj za svetovavca!" — Baron: .Prav. dajte mi torej svet, kako naj se vas iznebim!" SLOVSTVO. Knjige .Družbe »v. Mohorja* in 1. 1912. Pravkar je razposlala Mohorjeva družba šestdeseti letnik svojih knjig. Knjige so sledeče: 1. ) Zgodbe sv. pisma, 18. zvezek. S tem zvezkom je družba dokončala veliko knjigo, vredno programa in njenih sredstev, zasluženo delo pok. dr. Lampeta in potem dr. Kreka. Koliko truda in dela je v knjigi, bo vedel oni, ki je v svetopisemski vedi veščak in strokovnjak. Ta sklepčni zvezek Zgodeb je najlepša, neprogramna knjiga preslave šestdesetletnega družbenega dela. 2. ) Koledar za I. 1913. ima poleg celotnega imenika Članov, kakor navadno, bogato poučno vsebino. Poučne vsebine v leposlovni obliki sta spisa .Kranjski apostol" in povest »Preslepijeni in oteti", kjer dobro tendenco spisov motijo razne tiskovne in jezikovne hibe, ki bi bile gotovo izostale, ako bi se bila vposlala pisatelju vsaj prva korektura. Sicer pa je druga povest le skicirana, preekonomično začrtana. Zanimiv je potopisni sestavek Miklavčičev: »V Avstralijo!" V vezani besedi srečamo s kričečimi inicialkami okrašen cikel basni pok. Medveda: »V naravi", prispevke Lovreičiča, Starogorskega, Ločnikarja, Neubauerja. Životopis Jožefa Raktelja je poučen spominek preprostemu slovenskemu možu. Zaslužena sta nekrologa pok. dr. Vošnjaka in družbenega večletnega odbornika dr. Sketa, ki sta bila oba vneta narodna pisatelja in delavca. Poleg drobnejših poučnih sestavkov srečamo no-velističen pouk o porodništvu in o škodljivosti alkohola za človeško telo. 3) Slovenske balade in romance tvorijo tretjo knjigo. Pok. dr. Sket in prof. Wester sta izbrala najznačilnejše pesmi te vrs'e, opremila antologijo z uvodom, komentarjem in živ-Ijenskimi dati pesnikov: Aškerc, Cankar, Freuens-feld, Funtek, Gangl, Gestrin, Golar, Gregorčič, Hribar, Jenko, Levstik, Maister, Medved, Merlnr, Murn, Pagliaruzzi, Pregelj, Prešeren, Stritar, Svetličič, Valjavec, Vdhar, Župančič. Trinajst pesmi je narodnih. Družba je knjigo opremila s slikami, katere je izdelal prof. Koželj. Slikam nedostaja intuicije, čarobnosti miljeja, ki ga ravno ilustrator balad lahko vtelesi. Koželj kaže vse preveč lastno maniro in se zelo redko povspne do kongenialnega interpretiranja pesmi. Naravnost naiven je Koželj v sliki stran 143., kjer tolmači besede: »Tu se zablisne" z bliskom v ozadju. Slika str. 81. je skoro karikatura Prešernove pesmi. Nehvaležna »Smrt carja Samuela" je opremljena z dvema slikama, hvaležna .Ravbar" (vide »Dom in Svet") je brez ilustracij. Ali naši umetniki res ne vedo, kako ilustrirajo drugi narodi svoje antologije? Zdi se mi, kakor bi videl Ibsenovo dramo, katero igrajo preprosti kmečki fantje, ko gledam, kako .aibummaB'g" so ilustracije našega pesniškega blaga. 4. ) Podobe iz misijonskih dežel vsebujejo lep in ravno zdaj aktuelen sestavek o vzhodni cerkvi, ki bo gotovo našel zanimanje za bratske nam Bolgare. 5. ) 66. zvezek .Večernic" vsebuje pesniški pisano povest znane prijateljice Lee Fa-tur: »Vislavina odpoved". Rahločutno pesniška duša zveni iz nje. Spis kaže, kako pridno in razumno je hodila pisateljica v šolo k velikim, poljskim pisateljem, tako da se je kot inorodka docela poglobila v čuvstvovanje poljske žene, kakor jo sploh rišejo poljski pisatelji. Iz poljskih vplivov vzraslo povest bo ljudstvo deloma težje umelo, ker je mestoma mnogo redkejših, ne-ljudskih besed. Komentar pod črto ne bi bil škodil. K- Meško podaje živahno in vzneseno spomine na slov. jeruzalemsko romanje I. 1910. v spisu ,Po stopinjah Gospodovih". Preprost ogrski Slovenec Domnjan poroča v neslov-niškem in nepravopisnem slogu svoje potovanje na ladji .Zenta". 6) Zgodovina slovenskega naroda. Znani zgodovinar dr. Gruden nadaljuje zgodbe slov. ljudstva v,poznem srednjem veku". Knjigo, katero bo preprosti in učenjak rad čital, krasi cela vrsta slik. Poleg teh knjig je družba izdala proti doplačilu molitvenik »Evangeljska zakladnica" iz peresa msg. Podgorca, gotovo koristno berilo. Knjiga »Razne povesti" obsega: Trat-nikovo .Konec povesti", zgodbo izpreobrnje nega pijanca, Kostanjevčevo: ,Oče in sin", L. Faturjeve: »Zvonjenje v gozdu pri Ptuju" in P. Bohinjčevo: .Glagoljaš Štipko", zgodovinsko sliko iz 13. st, kjer pokaže pisatelj svojo staro, krepko pisateljsko moč v lepem lapidarno • zgodovinskem slogu. S tem, da približa časovno čuvstvovanje zgodnjih dob ume-vanju preprostega ljudstva, napravi umetniško napako, katero mu moramo, z ozirom na to, komu so knjige namenjene, oprostiti. Vsekako je njegov in Faturin donesek v letošnjih družbenih knjigah najboljši ljudski leposlovni naraščaj. _ Dr. I. P. Slovensko-nemški in nemško-sloven-ski slovarček, katerega sta sestavila dr. Jakob Sket in Štefan Podboj, je ravnokar izšel, predelan in razširjen, v zalogi tiskarne Družbe sv. Mohorja v Celovcu. Slovarček je praktična, prav lično tiskana knjižica, ki obsega 416 strani in nad 12.000 slovenskih in nemških izrazov. Stane v platno vezan K 2*40. Kiiana Jltrija .Kranj prej K. Florian priporoča p. n. gg. trgovcem svojo bogato zalogo božičnih in ::: novoletnih razglednic ::: veliko izbero raznih okraskov za božična drevesca vse p9 tovarniških cenah. 322 3-1 Tiskarno Knjigoueznico prlporoCa TISKOVnO DRUŠTVO, KRHM. Vse se izdeluje pran fino in poceni. 272 52-9 Hlgljenslkl urejena Prodaja najboljših sredstev za nego- dOJO! flHlIl^MfflH. vanje in barvanje las, negovanje kože ^^as^^BpJ^O^a^ in zob, toaletnih mil, parfumov, šmink ff * »j.«*-* VL I " ^issrfr*"" Toena postrežba! Valentin Rozman, Kranj hiš. štev. 106, nasproti župne cerkve. BRIUNICH DRUŠTVA. V »Ljudskem Domu* v Kranju se je zadnjo nedeljo igrala Krekova igra »Turški križ" na splošno zadovoljnost. Jako fino sta igrala Uršula in Štrigalica. — V sredo smo na skiopti-konu gledali Balkan. Slike so bile čudovito lepe, predavanje g. dr. Capudra odlično. — Jutri po poldne ob treh bo g. dr. Grivec imel predavanje o katoliških misijonih na Balkanu. Slike krasne! Predstava bo v korist po vojni razdejanim on-dotnim katoliškim zavodom. Križe pri Tržiču. V skupino J. S. Z. se lahko vpiše pri vseh odbornikih skupine, ali pa v nedeljah in praznikih v društveni sobi pred deseto mašo ali pred večernicami, ali pa pri načelniku Fr. Perkotu, Križe št 16. Delavci in delavke, v vašo korist je, da se vpišete! V Tržiču bodo predstavljali v društvu sv. Jožefa priljubljeno žaloigro .Mlinar in njegova hči" jutri zvečer ob polosmih K obilni udeležbi vabi odbor. — V nedeljo, 27. oktobra, je imel v društvu zelo dobro obiskano skioptično predavanje g. mestni kapelan Sitar iz Kranja o Carigradu. — Zadnjič napovedano skioptično predavanje g. prof. dr. Šarabona je moralo iz-ostati, ker niso pravočasno došle slike. — Vsak t orek ob osmih zvečer je v društvu sv. Jožefa predavanje o vojski, dokler bo ista trajala. na naslov ..Opasovalca", ki Je napravil preti meni sledečo ovadbo: Slavno c. kr. okrajno glavarstvo v Kranju. Tukajšnji kavarnar Zdravko Krajnc ima v svoji kavarni postavljen avtomatični igralni stroj, s katerim odira goste na način, kakor v .Monte Carlo". Pri tem igralnem avtomatu se v nekaj minutah lahko zaigrajo velike svote. Bil sem sam priča, ko je neki nekoliko vinjeni gost izgubil v petih minutah 20 kron. Ta avtomat Krajncu nese več dobička, kakor njegova kavarna in prodajalna skupaj. Po kazenskem zakonu so hazardne igre prepovedane. Hujše hazardne igre si pa ni mogoče misliti, kakor je ta igralni avtomat, ker se ž njim goste osleparja za njihov denar, Krajnc pa ima pri tem velikanske dohodke. Zaraditega je tudi prosil za podaljšanje policijske ure, kajti, bolj če so gostje nakajeni, rajši gredo na Krajnčeve limanice, to je na sleparski igralni avtomat. Skrajni čas je že, da se Krajncu ta avtomat zapleni in se ga s primerno globo pouči, da je dandanes dovoljeno sle pa rit i ljudi za denar le se v ,Monte Carlo". Tudi zlorablja Krajnc svojo koncesijo, ker toči v kavarni žganje vsake vrste in navadno najslabšega, ker mu ta nese največ dobička. Človek, ki ima take grehe nad seboj, pač ne zasluži, da ima pravico imeti kavarno dalj asa odprto, kakor drugi kavarnarji. Kakor eno, tako drugo, vse izrablja v svoje umazane namene in izkoriščanje ter izsesavanje prebivalstva. V Kranju, dne 6. oktobra 1912. Opazovalec. Kak namen ste pravzaprav imeli s svojo ovadbo, tega ne maram raz motri vati.;; Da pa Vam bode mogoče svoj, v ovadbi izraženi smoter — rešiti prebivalstvo mojega iz-koriščevanja in izsesavanja — popolnoma doseči, pozovem Vas, da odložite krinko svoje anonimnosti. Bodite prepričani, da Vam bodem gotovo *) Za vsebino je uredništvo odgovorno le,", kolikor zahteva zakon. 1 i)IHIHHll!l!lltll!IH!IH!l»Hil!»!»i»!»!»H!»»iG j: Denarni promet do 31. XII. 1911 : i j nad 10 milijonov kron. \ i fi;iiiiftiiiim>iiiiiiiiiiiii;iiiiiiii>iiii»iii mehkega 6 K. prve vrste a^a^^an^ 7 2o K, boljše vrste 8 40 K, najfinejše snežno-belo iiaj Stanje hranilnih vlog j nad 1.300.000 kron. IHiliiililUililUilHililllfllUllIlillllflliriTg Hranilnica in posojilnica o Kranju regfsrrooana zadruga z neomejeno zaoezo spreje m a hranilne vloge ?iak delavnik ad 9. da 12. ara dopoldne ter jih obrestuje po 4'/27o stiriinpol odstotka. 116 34 Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje kaj prekinilo. Sprejema vloge na tekoči račun. Posojila na vknjižbo po 51/«*/.. -= na osebni kredit po 57,°/,. = Hranilnica ima prostore o »Liodskem domn" poleg lopne cerkve o Kranfo, Uradnic od o. do iz. ore limi dobrega najbolj J«! Siiicr Hit., Mu. družba MValsin strojff, Xr»), Glafti trg 119. Ilmefnl zob]e! Ne da bi se izmvale zobne korenine, se ustavljajo amerlkaiiskl MCfnfl zobfe posamezno ali celo zobovje, kakor se tudi plombiralo zob|s 22419 vsak dan od 8. ure dopoldne do d. ure zvečer v konc. zobotehnlčnem ateljeju O. Seydl, L|oM|ana. Jlmnki Straža v LjiMjaoi" želi imeti v vsaki občini po vsem Slovenskem zanesljivega človeka, ki bi sodeloval 240 12-12 pri »ljudskem zavarovanju". Zagotovljen je dober in trajen zaslužek. Ponudbe pod .Ljudsko zavarovanje" na .Slovensko Stražo" v Ljubljani. 0*» Dni! ur 1 wra 250 K, najnovejša panika ia-£O.UVU III« sona, 36 ur natančno idoca, Prima, pozlačena, od 18 kar. zlata se ne razloči, s triletnim jamstvom za samo 250 K, 2 uri 4 80 K, 5 ur 1130 K, 1 pariška pozlačena verižica, najnovejše fasone 50 h, 3 verižice 1 25 K. Brez rizika, pri neugajajocem se porvne denar. Dobiva se po povzetju pri A. Kapelusz, Krakau (Avstr.) 309 6—3 Dietelsgasse 57.-372 ne morete jesti, ali ako se počutite slabo, odpomerejo vam zdravniško preizkušeno 319 12 1 Kalserjeve želodčne melisne karamele kajti po njih bodete dobili dober tek, želodec se zopet uravna in okrepi. Radi oživljajočega in osvežujočega učinka so naravnost nepogrešljive pri turah. Paket 20 in 40 vin. Dobi se pri K. ŠAVNIK, lekarna pri sv. Trojici v Kranju. ARo Koroško rženo kavo priznano edina k a vina primes, ia praiarne „Excelsior" priporoča 30310-5 Gabrijel Jessernigg, Celovec. Za poizkošnjo v zavojih po 5 kg ia 3 K poštnine prosto aa vsako pošto. Mnogo priznavavaih pisem je aa razpolago. J. W1^ 115 1^ J. Spreitierjev aas*« • ^ ; ra ) HI«!)) ) lll-l Kmetlef miflnarii! Kolarfi! mixar|l! wv^»*v^ KllnčaoolCarfl f <****^+*+*rv^+*A Napravite takoj Astro Boston bencin motor, prihranite si drugih delavskih moči in veliko jeze I Naprava takega motorja z montažo vred stane samo K 1000 in so stroški za eno konjsko moč samo pet do šest vinarjev. Kmetje ! proč as gepelJnl, živina pri njih veliko trpi in so stroški nasproti z motorjem desetkrat višji, z motorjem vsak lahko sam slamo reže, mlati, drva žaga in melje. Ti neprekosljivi motorji se dobivajo edino le pri FRAN 2EMAN :: LJUBLJANA Dunajska cestam „prl Flgovcu". 51 »;in ij)) i in;)!i i )):):)!)i t):) i');)-i brzoparivnlkl, bakreni kotli sa kuhanje žganja, ?liti kotli, peči, štedivniki, banje, cevi ia vse drage vodovodae pritikline, okovi sa stavbe, vsakovrstno ® [orodje za obrtnike, pristno pozlačeni 27410 nagrobni križi, krovni šbrllj »Zenit" strešna lepenka, dalmatinski cement, traverze, železniške šine i. t. d. Soli f na pes režbal! priporoča Miške cene 11 Jtm pele«, trgeViii z žcleznitto, Kranj (Roossova ia). 1 f I 3 i Vijolina s tipkami ia lokom 1 — Najlepša godba za cerkveni kor (orkestralne maše), za izobraževalna društva (n. pr. igranje med posameznimi dejani predstav) je brez dvombe 4 ■ 4 ^ 147 14 Prospekti brezplačno! (2 klavijolini, 1 klavijola, 1 klavičei). Pa tudi pn pcuku petja v šoli in kot domačo godalo, zlasti v spremstvu klavirja, harmonija ali citer je klavijolina nenadomestljiva. Vsakdo postane v 14 dneh periekten vijolinist. To priznajo vsi, ki so se seznanili pobliže s tem godalom. Tvornica Rlavijolirs Bajde & Komp. Ljubljana, Dunajska cesta št. 73. Varstvo proti požarom! Najboljše strešno krilo je asbestni škrilj WkW* k i t« Popolnoma varen v ognju, ne eksplodira kakor drugi konkurenčni izdelki. Štirikrat lažji od opeke. Ceneji kakor vsak drugi škrilj. Zajec & Horn, betonsko podjetje, Ljubljana, Dunajska cesta 73. Samozastop za kranjski in tržiški sodni okraj: 248 14 Franc Dolenz v Kranju. Ceniki, vzorci in proračuni brezplačno. Kranjska deželna banka o Ljubljani iSPfSSSS^Sl Obreitnje brusilne vlaga po 4«/4°/o brez vsakega odbitka. Obresti se pripisujejo glavnici poluletno. Vloge v tekočem, giro-računu in na blagajniške liste po najugodnejših pogojih. Osja keanaalBa possjils občinam, okrajnim In šolskim od-boro m ter zdravstvenim zastopom v 4»/ao/o komunalnih zadolžnicah. Hipotekma posojila v zastavnih listih po 4«/2°/o 128 52—35 Eskomptoje menico denarnih zavodov in daje 1 m bardaa paaojUa. Prodaja ! astne popllsraa varne ko anaslna ladolinlea in sestavna lista. Banka je pupilarno varen zavod ter jamči zanjo dežela Kranjska. Uradna are in stranke viak delavnik ed pel 9. ura do poldne da 1. nre popoldne.