Leto LXV Poštnina plačana » gotovini ? Ljubljani, v sredo, dne 13. oktobra 193? štev. 235 a Cena 1.50 Din Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja ce loletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi al. 6/III Telefoni uredništva in oprave: 29-92, 29-93, 29-94. 29-95, 29-96 — Izhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka in dneva po praznik. Ček. račun: Ljubljana št. 10.650 in 10.349 ra inserate; Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011. Praga-Dunaj 24.797 Uprava: Kopitarjeva ulica štev. 6. Zakaj je Italija odgovorila odklonilno Preteklo soboto opoldne je italijanski zunanji minister grof Ciano izročil angleškemu poslaniku v Rimu lordu Perthu in francoskemu odpravniku poslov Blondelu — Francija že več kot pol leta nima v Rimu poslanika — odgovor italijanske vlade na skupno francosko-angleško povabilo, da naj tri sredozemske velesile, to so Anglija, Francija in Italija, na posebni konferenci razpravljajo o odpoklicu italijanskih vojnih prostovoljcev s španskih tal. Na italijanski odgovor so v Parizu in v Londonu nestrpno čakali. Da bi nekoliko podžgala oklevanje italijanske vlade, sta zaporedno francoski in angleški ministrski predsednik imela pomembne govore, v katerih je Francoz Chautemps nekoliko zagrozil, da bo morala Francija pač odpreti svojo špansko mejo, ako Italija stavljenega predloga ne sprejme, med tem ko je Neville Chamberlain mesto groženj ponudil zapeljivo vabo, da bi Anglija celo priznala generala Franca in — zasedbo Abesinije, ako Italija pride na predloženo konferenco treh in tamkaj obljubi, da bo svoje čete iz nacionalistične Španije umaknila. Sobotni odgovor italijanske vlade pa je tako Francijo kakor Anglijo razočaral. Grof Ciano namreč odgovarja, da ni mogel najti nobenega razloga za to, da bi se Anglija, Francija in Italija zbrale na posebni konferenci, ko vendar obstoja v Londonu odbor za nevmešavanje, ki se je do sedaj pečal s španskimi zadevami. Tudi ne razume, zakaj bi se bilo treba razgovarjati samo o italijanskih prostovoljcih v Španiji, ko je vendar znano, da se tamkaj v obilnem številu nahajajo tudi druge narodnosti, ki bi jih bilo treba prav tako spraviti iz dežele. Na koncu pa pristavlja, da se italijanska vlada sploh ne more udeležiti nobenih mednarodnih razgovorov, pri katerih ni istočasno zastopana tudi nemška vlada. Grof Ciano je odklonilno vsebino svojega odgovora znal zaviti v prelestno ljubeznivost izbranih besed, kar pa na krutem dejstvu, da Italija franoo-sko-angleške ponudbe ne sprejme, ničesar ne spreminja. »Položaj je zelo žalosten«, pravijo odgovorni možje angleške politike, -»položaj je zelo resen«, pripominjajo vodilni francoski državniki, in Evropa se znova sprašuje, če bo državl janska vojna v Španiji zares znova raznetila nevarnost večjih zapletljajev, ki so bili zadnje mesece ta-korekoč že odstranjeni. Ako ocenimo italijansko stališče po načelih, ki jih je v svojem odgovoru navedla, je nemogoče zanikati upravičenosti nekaterih pripomb. Tisti ilostavek o Nemčiji je bil seveda nepotreben, ker nikdo ne bo dal Italiji prav, da hoče Nem; č.ijo zavleči v Sredozemsko morje, ko tamkaj nobenih interesov nima in ko j<; med sredozemskimi državami samimi že itak dovolj prepirov, ki jih ni treba še zaostrevati z udeležbo izven-sredozemskih nemirnežev. Toda kdo ne bo pritrdil Italiji, če ugotavlja, da imajo tudi druge države svoje prostovoljce v Španiji, na primer sovjetska Rusija ali Francija, in da je treba govoriti o umiku vseli, ali pa pustiti to vprašanje pri miru. Italija je odkrito priznala, da se njeni državljani bore na strani nacionalistične Španije. Druge države, ki imajo svoje prostovoljce med rdečimi, tega poguma niso imele. Toda to na stvari sami ničesar ne spreminja, ko so odgovornim državnikom do podrobnosti znana vsa dejstva glede državljanske pripadnosti prostovoljskih legij, ki se bore na tej ali na drugi španski fronti. Kdo bo torej italijanski vladi zameril, ee si ne more dopustiti, da bi njo, in sanio njo, vlačili pred nekakšno mednarodno sodišče zaradi njenih prostovoljcev, ko pa je vsemu svetu znano, koliko prostovoljcev so poslali na rdečo fronto sovjeti in kolikšen je bil prispevek francoskih državljanov pri ustanavljanju rdečih mednarodnih brigad. In ko je poleg tega še znano, da italijanski prostovoljci niso bili prvi, ki so prišli na španska tla, ampak so jih tamkaj že davno prehiteli vojaki sovjetske redne vojske in cele trume bojevnikov, ki jih je ljudska fronta bruhala čez pirenejsko gorovje. Če je torej govor o umiku tuje udeležbe iz Španije, potem to ne zadeva samo Italije, marveč je treba poklicati na odgovor vse, ki so prej, kot je to storila Italija, špansko državljansko vojno zavlekli na mednarodno polje in ustvarili mednarodno nevarnost. Ako se ne motimo, je bila pred približno enim letom Italija tista država, ki je v londonskem odboru za nevmešavan je prva predlagala splošen umik vseh prostovoljcev, a je n jen predlog zadel na gluha ušesa, ker takrat to nekaterim državam, ki so imele druge račune, ni bilo po vol ji. Po enem letu španske krize Italija nima razloga, da bi svoje stališče spreminjala, še manj pa ima razlogov, da bi dovolila, rla uživajo na tako nevarnem prostoru, kot je Španija, boljševiški prostovoljci izjemen položaj v primeru z drugimi. V francosko-angleških razgovorih z Rimom najdemo samo eno opravičilo, ki ga pa seveda ni mogoče razbrati ne iz francosko-angleške in ne iz italijanske note. Ko pa postanejo znana ozadja, dobimo nekoliko bolj jasno podobo in se nam zdi. kot da bi Francozi in Angleži na eni, Italijani pa na drugi strani hoteli povedati v6e kaj drugega, kot so navedli v svojili diplomatskih pismih. Omenili smo ozadja. Katera ozadja? Italijanski prostovoljci so v nacionalistični Španiji zasedli nekatere silno važne točke. V svojih rokah imajo otok Majoreo v Balear-skem otočju, ki leži sredi pomorske poti iz Mar-seilla v francosko Severno Afriko. Zasedli so obalo na obeh straneh Gibraltarja, torej obalo, ob kateri gre velik del angleške pomorske plovbe skozi Sredozemsko morje. Zasedli so tudi kose španskega Maroka, torej kraje, ki mejijo na francosko afriško posest in so zopet ob veliki angleški sredozemski pomorski cesti. Sedaj nastane mednarodnopolitično važno vprašanje, če bodo Italijani tamkaj ostali tudi v bodočnosti, odnosno, če ne bodo dobili tamkaj trajna opirali-šča, na katera se bi lahko naslanjali, če bi Italija kdaj prišla navzkriž s Francijo ali z Anglijo. Angležem in Francozom je prisotnost Italijanov na označenih krajih neljuba in vzbuja nervoz-liost. Potemtakem niti Franciji niii Angliji ni mnogo na tem ležečo, komu kdo pomaga v špan- . ski državljanski vojni, ampak ju skrbi lc vpra- | Predsednik jugoslovanske vlade v Parizu Milan, 12. oktobra. AA. Jugoslovanski ministrski predsednik dr. Milan Stojadinovič je sinoči ob 19 potoval skozi Milan v Pariz. Spremljajo ga šef kabineta dr. Dragan Protič, tajnik kabineta Milivoj Nenadovič in general Glišič, jugoslovanski vojaški odposlanec v Parizu. V Benetkah jc bil spremstvu dodeljen načelnik protokola italijanskega zunanjega ministrstva grof Citadini, ki je dr. Stojadinoviča spremljal do . švicarske meje. V Benetkah so pozdravili dr. Stojadinoviča prefekt z višjim upravnim uradništvom. V Milanu pa so ga čakali v imenu italijanske vlade prefekt in milanski kvestor, v imenu jugoslovanskega generalnega konzulata pa generalni konzul Rašič, konzul MiSič in trgovinski ataše dr. Filipič. Sprejem na kolodvoru Pariz, 12. oktobra. AA (Havas.) Davi ob 8.40 se je pripeljal v Pariz predsednik jugoslovanske vlade in zunanji minister dr. Stojadinovič. Na lvoneki železniški postaji so dr. Stojadinoviča sprejeli francoski zunanji minister Yvon Delbos, jugoslovanski poslanik dr. Božidar Purič z osebjem poslaništva, turški poslanik Suad, češkoslovaški poslanik Osu-ski, grški poslanik Politis in romunski odpravnik poslov Georgiju. Sprejemu je prisostvovalo več uglednih francoskih osebnosti, med njimi general Henris, nekdanji poveljnik francoskih čet na solunski fronti, g. Rochat, kabinetni ravnatelj zunanjega ministrstva, odposlanci pariške organizacije bivših vojakov s solunske fronte in drugi. Upravni odbor društva Jugoslovanov na Francoskem je spre- jemu prisostvoval korporativno. Dalje so prišli generalni komisar Jugoslavije na pariški razstavi Čuvaj, predsednik društva jugoslovanske zajednice v Parizu g Nikolič s člani društva, predsednik jugoslovanske kolonije Stevan Jovanovič in mnogo članov jugoslovanske kolonije. G. Delb os je želel dr. Stojadinoviču v imenu francoske vlade dobrodošlico. Ko se je dr. Stojadinovič prisrčno pozdravil z vsemi prisotnimi, se je odpeljal v hotel, kjer 6o mu rezervirani apart-mani. Danes ob 10.45 se bo predsednik jugoslovanske vlade odpeljal v elizejsko palačo in se bo vpisal v knjigo predsednika republike, nato bo pa položil venec na grob francoskega neznanega junaka in venca pred spomenik kralja Petra I. in kralja Aleksandra I. Opoldne priredi zunanji minister Delbos gala-kosilo na čast predsedniku jugoslovanske vlade na Orsayskem nabrežju. Ugoden vtis v Parizu Pariz, 12. oktobra. AA. Listi »Epoque«, »Journal«, »Petit Journal«, »Petit Parisien«, »F.xcelsior«, »Ere Nouvele« prinašajo daljše članke ob prihodu predsednika jugoslovanske vlade v Pariz in z zadovoljstvom razlagajo ta obisk, ki mu je namen obnova pakta o prijateljstvu med Francijo in Jugoslavijo. Tako piše »Petit Journal«. Dr. Stojadinovič je danes gost Pariza. Na vlado je prišel junija 1935, ko je razburjenje, nastalo zaradi tragične smrti kralja Aleksandra, že nekoliko popustilo. Dve leti sta minili in dr. Stojadinovič je še zmerom na vladi in je dobil od kneza namestnika novo potrdilo zaupanja. Prehitel je napad z rekonstrukcijo svoje vlade, kar mu je omogočilo nadaljevanje dela, čigar vrednosti ni mogoče tajiti. Med njegovimi uspehi nedvomno na najmanjši ugodni razvoj gospodarskega položaja. Gospodarsko razmerje 6e je med Rimom in Belgradom okrepilo in tako ustvarjene zveze niso bile brez vpliva na sklenitev nenapadalnega pakta, podpisanega 25. marca t. 1. O tem paktu, ki je prišel po dogovoru z dne 24. januarja med Jugoslavijo in Bolgarijo, so mnogo pisali. Nekateri so šli celo tako dalje, da so trdili, da je ta pakt v navzkrižju s paktom med Francijo in Jugoslavijo o vzajemni pomoči z dne 11. novembra 1927. Te navzkrižnosti pa ni. Letošnja dogovora jamčita Jugoslaviji varnost na dveh njenih mejah, ki sta bili najbolj izpostavljeni; obveznosti teh dogovorov ne presegajo diplomatske konzultacije. Pogodba iz leta 1927 pa predstavlja pravo obrambno zvezo, ki se je le šc okrepila, ko se je Jugoslaviji posrečilo, zavarovati se pred resnimi napadi. Bistvena točka politike dr. Stojadinoviča je kombiniranje maksima možne moči za ohranitev obstoječega sistema. V tej politiki zavzema francosko-jugoslovanska zveza slej ko prej prvo mesto; da jo potrdi, je hotel šef jugoslovanske vlade osebno priti v Pariz, da slavnostno obnovi pakt iz leta 1927. »Saint Brice« piše v »Journalu«: Obnova fran-cosko-jugoslovanskega pakta prijateljstva, blesteča obnova države in pogodbi z Italijo in Bolgarijo, vse to je izrečno potrdilo ohranitev obstoječega sistema. To je bilanca .kakršno redko srečamo v današnjem času. Naj nam ne govore, da so zveze Jugoslavije s Parizom popustile zaradi zvez z Rimom in Sofijo. Nasorotno, V6e te zveze so v tesni medsebojni zvezi, ker vse streme za integralno utrditev zavezništva, ki je prineslo zmago. Dr. Stojadinoviču se ne more očitati, da ne bi bil povečal moči svoje države. V tem pogledu je šel tako daleč, da je obvaroval integralne osnovne vodilne misli pokojnega kralja. Vojne zvijače na Sredozemskem morju Alžir, 12. oktobra. A A. (Ha vas.) Mornarji, ki so se rešili iz torpedirane rdeče španske ladje »Ca-bo Santo Tome«, so v svojih izpovedbah pred preiskovalnim sodiščem zelo zapeti. Vzlic temu 60 pa podali nekatere podrobnosti. Tako pravijo, da ie ladja odplula 5. okt. t. 1. iz Odese s 5200 tonami blaga. V nedeljo ob 5 zjutraj je ladja opazila tri milje od rtiča Rosaza dva rušilca. Poveljnik ladje je takoj odredil, da se na ladji obesi angleška zastava; nato sta tudi rušilca razobesila angleške zastave. Kapitan je tedaj odredil, da se angleška zastava sname in razobesi prava zastava, pod katero je ladja plula. Tedaj sta pa rušilca takoj začela obstreljevati ladjo. »Cabo Santo Tome« je bil oborožen s štirimi topovi kalibra 75 mm in s štirimi manjšimi topovi kalibra 45 mm ter z nekaj strojnicami. Na obstreljevanje je odgovoril z ognjem in je z vso paro odplul proti Bonskemu zalivu. Toda medtem je ladjo zadel torpedo in se je začela naglo potapljati, Divjanje komunistov na begu Santander, 12. oktobra. AA. (Štefani.) Umik rdečih čet v Asturiji se vrši s strahovitim pustoše-njem in med hudimi zločini in nasilji vseh vrst. Komunisti in anarhisti so pred begom zagrešili posebno strahotna zverinstva v Cagasu. Tu so se pokazali posebno zveste geslu, ki ga je izrekel njihov voditelj Bellarmino, ko je dejal, da bo našel fašizem v Asturiji samo kup razvalin. Preden so se rdeči umaknili in zažgali ali z dinamitom razstrelili vsa poslopja, so zverinsko poklali vse politične nasprotnike.Razen tega so neusmiljeno po-strelili vse civiliste, ki se niso odzvali njihovemu pozivu, da se umaknejo z rdečimi četami. Ko so prednje Francove čete navarske brigade vkorakale v Cangas, so našle na ulicah vse polno trupel starčkov, žensk in otrok. Rešile so mnogo ljudi, ki jih je divjaško streljanje umikajočih se anarhistov samo ranilo. Maloštevilni ljudje, ki se jim je posrečilo se skriti, da so živi in zdravi sprejeli nacionaliste, pripovedujejo grozotnosti o rdeči vladavini. Tako so anarhisti zaprli več družin v največjo sobo nekega poslopja, nato jo pa polili s petrolejem in jo pred odhodom zažgali. V sobo so vrgli tudi več zabojev dinamita. Nato so od daleč čakali eksplozije in s puškami streljali na tiste, ki so se v obupu skušali rešiti s skokom skozi okna. Baskovski nadškof odstopil Vatikansko mesto, 12. okt. TG. Iz poučenih krogov izvira vest, da je škof haskiškr škofije Vitoria msgr. Mu sira poslal sv. stolici v Rim pismo, v katerem prosi za svojo razrešitev. Vatikan je odstop baskovskega škofa sprejel, škof Mugica je hil po dolgih desetletjih prvi škof baskovske krTi, ki je deloval med STojimi rojaki. V zadnjem času je hil zaradi svojega političnega prepričanja večkrat predmet hudih napadov. Znano je tudi, da škof Mugica skupno s taragonskim nadškofom in kardinalom ni hotel podpisati skupnega pastirskega pisma španskih škofov o državljanski vojni. Za apostolskega upravitelja škofije Vitoria je bil imenovan pomožni škof i/, Valon-cije, msgr. Lauzirk-a, ki je tudi baskovskega po-kolenja. Dovolj mu je Pariz, 12. oktobra. AA. DNB: Po vesteh iz Barcelone je Compa.nys izjavil včeraj popoldne časnikarjem, da meseca novembra poteče rok njegovega predsedništva. Ker pa v tem trenutku volitve niso mogoče, bi moral sedanji parlament izvoliti njegovega namestnika. Companys je izjavil, da hoče zapustiti svoje mesto in da ga v nobenem slučaju ne bo več prevzel. Španska rdeča vlada se seli? Pariz, 12. oktobra. AA. (Havas) Iz Cerbera na francosko-španski meji poročajo: Potrjuje se vest, da se bo valencijska vlada v kratkem preselila v Barcelono. V Valenciji bi ostali samo nekateri manj važni oddelki ministrstev. Španija pred nove komisije Pariz, 12. okt. b. Pričakuje se, da bo francoski zunanji minister Delbos sprejel italijanskega poslanika v Parizu Ceruttija. Na včerajšnji konferenci, ki jo je imel Delbos z angleškim poslanikom sirom Phippsom in francoskim poslanikom v Berlinu Francois Poncetoin, so bili položeni temelji za nadaljno proučevanje mednarodnega položaja. Danes bo Delbos z ministrom za državno obrambo Daladierom in letalskim ministrom Cotom proučil vsa vprašanja francoske varnosti, ki zahtevajo gotove ukrepe, s katerimi se bavi tudi angleška vlada. Delbos je proučil s Phippsom in Poncetom vprašanje, kakšen uspeh bi imelo hitro diplomatsko postopanje. Proučili so tri možnosti: 1. sklicanje veleposlaniške konference v Londonu; 2. sklicanje konference pelih držav: Francije, Anglije, Italije, Nemčije in Rusije; 3. izdela naj se program, ki bi se predložil londonskemu nevtralnemu odboru. O tem programu bi se moral londonski nevtralni odbor hitro izreči. Francija in Anglija zahtevata še naprej popolno prekinitev odpošiljanja prostovoljcev in vojnega materiala v Španijo. V tej smeri se že vodijo pogajanja, ki pa jih zelo ovirajo vojnopomorska odgovorna mesta, tako v Veliki Britaniji, ki zahtevajo, da se takoj izvrši na morju in na kopnem gotovo zavarovanje, ki se po uspešnih pogajanjih lahko zopet ukine. V tem oziru je že izdelan ]>odroben načrt, ki ga morata odobrili francoska in angleška vlada. Otvoritev Eirenejske meje bi se izvršila samo v slučaju, če i se Anglija odločila, da vzpostavi v polnem obsegu trgovinske odnose s Španijo. Značilno pa je, da so Daladier in ostali radikalni ministri odločno proti otvoritvi pirenejske meje ter energično svarijo neke socialistične ministre, naj bodo previdni in naj ne napravijo iste napake, kot jo je Napoleon III., ki je vrgel Francijo v vrtinec najslabše politike. Kdo bo naimočneiši pod morjem London, 12. okt. b. L. 1938 bo Italija razpolagala z najmočnejšim podrnor. brodovjem sveta. Italija bo imela 108 podmornic, Anglija 72, Francija 88. Amerika 97 Japonska pa 52. Razen tega bo imela Italija 28 rušilcev in 45 motornih torpedovk. ki bodo razvijale 45 do 50 vozlov brzine na uro. Strašen spopad Kitajcev in Kitajci napad odbili Japoncev Šanghaj, 12. oktobra, b. V pretekli noči je prišlo do krvavih borb pri severnem kolodvoru, kjer so hoteli Japonci izvesti prodor fronte. Kitajci so svoje postojanke zavarovali z minami, razen tega pa so se branili zelo uspešno z ročnimi granatami. Posebno junaško 60 se borili kitajski 6trelci, ki so imeli na razpolago veliko število 6trojnic. S strojniškim ognjem so odbili vsak napad Japoncev, ako-ravno so jih podpirala letala in topovske baterije. Japonci pa so skušali prebiti kitajske bojne črte tudi pri Vusungu in Kiangvanu. Opazovalci smatrajo, da je bila danes ena izmed najbolj krvavih šanje, kaj nameravajo Italijani z zasedenimi važnimi opiraiišči. Teoretično bi bila težava ista, če bi se Italijani na primer nahajali na strani rdečih. Anglija in Francija hočeta, da gre Italija iz Španije ven. ne zato, ker pomaga generalu Francu, marveč zato. kor ogroža francosko in angleške imperialne interese. Okrog tega vprašanja se suče vsa debata mod Parizom, Londo-nom in Rimom in le, če jo opazujemo v tej luči, dobivata tako francosko-angleška kakor italijanska nota svoj upravičeni smoter. Toda s tem smo že zapustili ozko jmiI jo špansko državl jansko vo jne in smo prišli sredi mod borbo in kupčije im-porializmov, ki v Sredozemskem morju drug na drugega zadevajo iii povzročajo nevarna valovanja. Borbo in kupčije! Italija prav dobro ve. kaj drži v svojih rokah. Ona tudi ve, da si umik iz Španije lahko pusti drago plačati. Anglež je že ponudil odkujinino v obliki Abesinije. Ponudil 1x1 še več. S tem, da je Itali ja Franciji in Angliji odgovorila: Ne! torej še ni rečeno, da se je na živo in mrtve zvezala s Španijo, ampak da še čaka na primernejšo ceno, ki ji jo bosta |>lačali obe velesili, rla se znebita tako nevarnega tekmeca. Iz. italijanskega odgovora pa no izhaja — in to je slaba točka na njem — da so Italija zaveda meja, ki so fHitegnjeno prt tej, za njo ugodni politični kupčiji. Brezmejne možnosti niso. Brezmejne tudi zahtevo no smejo biti. Za to razumemo Angleža, če pravi, da jo »položaj žalosten« in tudi Francoza, če meni, da jo »položaj napet«. Ali hi no bilo boljšo, če bi velesilo opustilo španski ovoj ter so nagovorile bolj odkrito in si druga drugi v obraz povedale, ka j hočejo in koliko nudijo. bitk pri Šanghaju od vsega začetka sovražnosti. Jajionci so brez ozira na strašne izgube hoteli za vsako ceno izvesti končni prodor, vendar pa so bili njihovi uai*>ri zaman. Kitajske baterije so tako strahovito bruhale ogenj ob naskoku Japoncev, da so jih dobesedio kosile. Poleg tega <*> Japonci po številnih ulicah naleteli na mine, ki «> jih Kitajci v ugodnih trenutkih zažigali. Mine .»o raznesle nekaj ja|x>nskih bataljanov na vse strani. Topovsko obstreljevanje in eksplozije min so tra jale vso noč do zgodnjih jutranjih ur. ko so se morali Japonci zopet umakniti nazaj v svoje položaje. Izgube so ogromne in na bojišču jc obležalo vse polno mrtvih Ja|xmcev.in Kitajcev. Šanghaj. 12. oktobra. A A. (Ilavas) Začela se je velika iajionska ofenziva in general Ivane Ma-cusos osebno vodi borbo 7. ja|iotiske vojne ladje. Vreme jc spremenljivo in napovedujejo zopet močno deževje. Japonska letala so bombardirala Cajiej. Kitajske čete se bore zelo požrtvovalno. Tudi Belgijci bi radi zbrali diplomate devetih velesil Tokio, 12. oktobra, c. Belgijski veleposlanik de Bassompiere je obiskal zunanje ministrstvo in tam sporočil, da je belgijska vlada pristala na to, da »c skliče konferenca devetih velesil v Bruselj Veleposlanik je zaprosil, da naj mu japonsko zunanje ministrstvo čimprej sporoči, če bo japonska vlada poslala svoje delegate na to konferenco. Kaj mislijo o sporazumu Belgrajsko Vreme« poroča: »Objavljeno besedilo sporazum« med belgrajsko združeno opozicijo in bivšo SDK je bilo včeraj predmet razgovorov v vseh političnih krogih. Takoj pa moremo ugotoviti, da je bil sporazum v vseh političnih krogih izven združene opozicije sprejet z veliko nevoljo in enoglasno obsodbo. Najprej je treba poudariti, da ta sporazum po splošnem prepričanju pomenja brez kakega dvoumja zelo nesrečno izbrano tezo za oživitev negativne akcije, ki ji je očividno namen, da se oslabi državni organizem in omaje osnovna in bistvena državna ideja. Skozi vse točke, poudarjajo ti krogi, se kakor rdeča nit vleče tendenca, da bi bila država z ukinitvijo U6tave vržena v nezakonito stanje, negotovost in borbo, v katetri bi, o tem ni nobenega dvoma, skrajni elementi imeli prvo besedo in bi napeli vse sile, da bi v dobi, ko bi bila država brez svojega osnovnega zakona, začeli izvajati svoje načrte, ki pa še daleč niso v skladu z nacionalnimi in državnimi interesi. Vzporedno s tem se javlja vprašanje, ali je združena opozicija, v kateri noben član vodstva pri zadnjih volitvah ni bil deležen narodovega zaupanja, sploh upravičena, da bi si lastila odgovornost za vse izredne težave in nedogledne posledice, ki bi mogle nastati iz tako dvomljivega političnega okvira. Tudi če je združena opozicija pristala na gotove žrtve in samo zaradi nekakih izgledov za prevzem oblasti sprejela diktat druge pogodbene sestanke, tudi v tem primeru za srbsko združeno opozicijo ni olajševalnih okolnosti, saj je znan ustaljeni red za prevzem oblasti, red, ki je veljaven po vsem svetu in v vseh parlamentarnih državah. Oblast izhaja iz narodovega zaupanja »n že s tem samim tudi iz ustavnih činiteljev. Toda združena opozicija te potrebne legitimacije narodovega zaupanja nima. Skratka: storjen jc bil sklep, po katerem so pogodbeniki pred zgodovino in pred vso javnostjo dolžni dati pojasnila za podvzete korake, po katerih bi mogla država zaiti v stanje zmed, v katerem bi bili pravna varnost državljanov, normalni življenski tek in gospodarski napredek za bogve koliko časa zopet zapeljani v položaj, iz katerega ni izhoda. Zato je, odlio 10 zatrjujejo, nejevolja cim-dalje časa. Za vse one, ki so v času, ko se pod težkimi pogoji dela za splošno konsolidacijo, odprli prilike za razvnemanje strasti in za nepotrebne in neplodne diskusije, more ta nevolja pomeniti izhod, ki si ga niso želeli.« — Tako «Vreme». »Samouprava« pa objavlja uvodnik pod naslovom > Državo na boben«, v katerem med drugim ugotavlja, da se o tem aktu že danes more načelno reči samo to, da to ni bil akt politične modrosti in se tudi z ničemer ne more opravičiti. Izdan je bil pod videzom iskanja poti in načina za izhod iz hrvatskega vprašanja in za njegovo rešiiev. Toda sporazum ni imel namena tega vprašanja rešiti, temveč obratno meša vsa vprašanja, katerih se loteva. Tendenca, radi katere je bil sklenjen sporazum je jasna kot beli dan. Ljudje, ki so ga sklepali, hočejo oblast. To je bil pa tudi edini pozitivni cilj njihovega sporazuma. Toda tudi to jim ni dovolj. Zahtevajo tudi, da se takoj ukine ustava, da s« jim da možnost, da proglasijo novo, svojo ustavo, ustavo, kakršna bi bila njim po volji, in naposled, da se jim da pravica, da proglase volilni zakon in da razpišejo volitve v ustavotvomo skupščino, ter da naposled izdelajo novo, tretjo ustavo. »Samouprava« dalje pravi, da je zaslepljenost v želji po blasti zavedla tvorcc sporazuma predaleč in da jc pri njih politično državljansko zavest nad-vladal egoizem. Sporazum jc po zatrjevanju »Samouprave« vsekakor najstrašnejši v onem delu, v katerem zahteva državni udar, da bi njegovi ljudje prišli na oblast in za dosego tega cilja ne predlagajo nič manj kakor puč. Ta puč pomeni skok v diktaturo, česar pa naš narod noče. Zato pa tudi odbija vse zvite in farizejske izjave tvorcev sporazuma o demokraciji, ker dobro ve, da niso iskrene. Narod vidi, da ga gospodje iz združene opozicije hočejo spraviti pod začasno kuratclo brez roka in termina in da žele spraviti državo na rob negotovosti, meglene nerealnosti in da bi tudi država prišla na boben z naskokom nove diktature z leve ali desne strani, če ne bi prišlo šc do kaj hujšega in žalostnejšega. Države p^ ni dovoljeno tako lahkomiselno stavljati na kc > radi oblastiželjno-sti ali kljubovalnosti tega ali onega. i—ii iiiiiiimi m mm 11 mil mi i i i iTi^nn—TnTi Lj u b 1 j an a , 12. oktobra. Zveza za tujski promet v Sloveniji je imela lelos v propagandi za turizem v naših krajih izjemno težko stališče zlasti radi deviznih težkoč in radi poostrene konkurence drugih turističnih držav, vendar pa je dosegla v svojih naporih prav lepe uspehe. Nocoj je sklical sestanek zastopnikov ljubljanskih listov ravnatelj Zveze za tujski promet dr. Ciril Žižek, ki jim je raztolmačil dvoje obsežnih jx>rofil. Ti dve jtoročili bosta odposlani odločujočim činiteljem v Belgradu s prošnjo in zahtevo, da jih uvažujejo ler jioskrbe za ugodno rešitev, kar bo v korist predvsem Sloveniji pa tudi vsej državi. Zveza za tujski promet se predvsem trudi, da moderno uredi naša kopališča, letovišča in ]>re-zimovališča s sodobno opremo, tako da bodo mogla sprejeli tudi najbolj razvajene inozemce. Dalje je važno vprašanje cen v naši državi, toda ne samo v hotelskih podjetjih, temveč v vseh poslovalnicah, ki se jih poslužujejo tujci. Potrebna je tudi velika in dobro premišljena ter pripravljena propaganda v neklirinških državah, iz katerih naj bi se povečal dotok tujcev zlasti iz onih držav, v katerih je za naše kraje že doslej veliko zanimanje, to je zlasti v Angliji in v nordijskih državah. Iz raznih podatkov in številk, ki jih vsebuje jK>ročilo. je razvidno, da ie v primerih 7. lanskim letom narastel obisk tujcev iz Nemčije, dalje iz Italije, Francije, Anglijo, severnih držav in Združenih držav, padel pa je obisk iz Avstrijo, Češkoslovaške. Madžarske, Švice, Poljske. Romunije in od drugod. Zveza za tujski jtromet se je tudi mnogo trudila, da preskrbi olajšave obiskovalcem jadransko obale, zdravilišč, toplic in okrevališč. Ravnatelj dr. Žižek je predvsem naglašal, da moramo Slovenci pričeti z bolj učinkovito propagando za dvig našega turizma, ki je eden naših najbolj važnih donosnih virov za Slovence. Vso jK>zornost moramo posvetiti motorizaeiji Slovenije, Izboljšanju naših rest, kvalifikaciji hotelov in sploh rlvigu našega hotelirstva, Izobrazbi našega ttijsko-prumelnega uradnlštva in drugim tujsko-promet-nitn vprašanjem. Potrebno bo tudi organizirati izlete z avtobusi, čeprav je opazili, da se domače »Samouprava« zaključuje svoja izvajanja z ugotovitvijo, da se z boljšimi zakoni, s svobodoljub-nejšim izvajanjem ustavnih predpisov, z gospodarskim, socialnim in upravnim zboljšanjem lahko doseže mnogo več kakor z nevarnimi eksperimenti, ki jih naenkrat predlaga združena opozicija, ki se je v zadnjih letih tako obnašala, kakor da ima monopol na demokracijo v naši državi. Iskanje poti k napredku je v ostalem pravica in dolžnost vsakega državljana. Toda zahtevati predhodno ukinitev vseh pravic, vseh dolžnosti, vseh norm, vsega, kar velja in kar že imamo, in iskati možnost organiziranja države od začetka do konca, to je nespamet in nikaka logika. V Srbiji splošen odpor Belgrad, 12. oktobra, m. Kakor je »Slovenec« docela objektivno že poročal, je objavljeni sporazum med tako zvano srbijansko opozicijo in bivšo SDK sprožil v srbski javnosti plaz ogorčenja, ki sc širi od vasi do vasi, od mesta do mesta ter druži ljudi v močan in silen pokret v obrambo državnih in narodnih interesov. Takega odjeka niso pričakovali niti 6ami opozicionalni krogi in sedaj sami uvi-devajo, v kakšno nepremišljeno akcijo jih je zavedlo njihovo vodstvo in 6e pridružujejo skupini, ki tak sporazum, kakršnega so sklenile omenjene stranke, odklanja. Pod vtisom silnega ogorčenja radi tega sporazuma, ki bi državo vrgel, če bi se uresničil, v popolen kaos, razne narodno obrambne organizacije ter druge ustanove sklicujejo in prirejajo protestne sestanke, na katerih sprejemajo resolucije, v katerih naprošajo najvišje državne funkcionarje, naj zaščitijo ljudstvo in državo pred tako nevarnimi eksperimenti, kakor so si ga zamislili oblastiželjni opozicijski krogi. Taki shodi so že bili predvsem v Slcoplju, Nišu in Banjaluki, boda pa še v Sarajevu, Novem Sadu in na Cetinju Enodušno odklonilno stališče srbskega ljudstva je po poročilih iz Zagreba v tamkajšnjih krogih predvsem močno zadelo bivše samostojne demokrate, ki poleg srbijanske združene opozicije žc dalj časa nestrpno pričakujejo trenutka, kako bi prišli do oblasti. Zato so po Zagrebu med opozicijskimi krogi, ki sporazum prav tako niso preveč navdušeno 6pre;eh, pričeli širiti vesti, da je sporazum povzročil po Srbiji gotove olajšave in da so se srbski kmetje oddahnili po težki situaciji zadnjega časa. Vse te vesti pa so gladko izmišljene. Banjaluka, 12. oktobra, m. Tukajšnji občinski odbor je imel izredno sejo, na kateri je bila sprejeta resolucija, v kateri občinski odbor odločno protestira proti sporazumu bivše SDK in srbijanske opozicije. Občinski odbor apelira na kr. namestnike in kr. vlado, da zaščitijo ljudstvo pred tako nevarnimi eksperimenti. Nova telefonska zveza Belgrad. 12. okt. AA. Z odlokom ministra za ptt se uvede telefonski promet Ljubljana—Opči na pri Trstu. Trošarine na mešanice bencina Belgrad, 12. oktobra. AA. V zvezi z uredbo k) spremembah in dopolnitvah zakona državnih trošarin in o izvedbi javnih del z dne 6. oktobra 1937, s katero se uvede obvezna uporaba mešanice bencina s špiritom za pogon motorjev, se razglašajo v javnem interesu še tale določila: 1. Počenši s 17. oktobrom t. 1. je prepovedano prodajati in uporabljati čisti bencin za pogon motorjev. Od tega dne se mora prodajati in rabiti za pogon motorjev samo mešanica bencina in špirita, 2. S 17 oktobrom t. 1. znaša za mešanico bencina s špiritom državna trošarina 2 in pol din za kg, banovinska trošarina pa ne sme biti večja od 0.35 dinarjev za kilogram, občinska (mestna) pa ne večja od 0,15 din za kg. 3. Najkasneje 6 novembra t. 1. so prodajalci mešanice bencina s špiritom dolžni znižati prodajne cene mešanice bencina s špiritom za pogon motorjev v primeri s ceno, ki je veljala do 30. septembra t. 1., za 1.75 din za 1 kg. občinstvo ne zanima toliko za avtobusne izlete v ožji domovini, pač pa bolj za inozemstvo. Letos pripravlja Zveza za tujski promel Iri izlete, z železnico in sicer prvega na Oplenac. drugega v Skoplje in tretjega ua Ohridsko jezero. Vsi Iri je izleti bodo skupaj ter se prično dne 24. oktobra. Na Oplenac bo trajal izlet dva dni. v Skoplje štiri dni in na Ohrid 8 dni. Zveza za tujski promet namerava s tem dvigniti interes Slovencev za južne kraje, obenem pa z obiskom Slovencev pripomoči k čim večji proslavi 25letnice zmagovite bitke ua Kumanovskem polju. 1. 6. novembra t, 1.'se na takratne zaloge mešanice bencina s špiritom ne bo vračala prodajalcem razlika do znižanih stopenj državne, banovin-ske in občinske (mestne) trošarine, ker imajo prodajalci mešanice regres v tem, da lahko počenši s 17. oktobrom t. I. kupujejo mešanico po novih tro-šarinskih cenah tn prodajajo do 6. novembra t. 1. še po starih tarifah. 5. Z 8 oktobrom t. 1. so vsi prodajalci na drobno dolžni povišanje trošarinske stopnje na plinsko olje od 0.20 na 0.40 din za kg in na takratne zaloge plinskega olja plačati razliko v trošarinski stopnji v znesku 0.20 din za kg plinskega olja najkasneje do vštetega 23. oktobra t. 1. (Iz davčnega oddelka finančnega ministrstva.) Suha Krajina ho dobila vodo! Belgrad, 12. oktobra, m. Finančni minister Le-tica je v celoti odobril poročilo odnosno predlog bana dravske banovine glede preskrbe prebivalstva z vodo v brezvodnih krajih v Suhi Krajini. Ban dravske banovine je v tem oziru predložil finančnemu odboru obširno poročilo, v katerem ga obvešča, da glede preskrbe prebivalstva z vodo v teh krajih obstoja obširni vodovodni program, katerega najvažnejši del je dovod vode v kraje Globočec, Ambrus, Hinje in Stari Log. Stroški za ta dela vodovodnega programa so proračunjeni na 15,500.000 din. Dela se bodo izvedla v etapah. Iz tehničnih in gospodarskih razlogov jc najprej potrebno zgraditi vodnjake in nabaviti ter montirati naprave za čiščenje, položiti je treba tudi vodovodno mrežo. Stroški za prvo etapo 60 proračunjeni na 5,829.671.04 din. Za ta namen pa ima banovina na razpolago samo 4,875.000 din Da bi se pa kljub temu omogočila izvršitev teh del, namerava banska uprava naročiti pri državni železarni v Varešu cevi na 10 letno odplačilo. Stroški nabave cevi so preračunani na 1,098 932.60 din. Državna železarna v Varešu je pristala, da bo te cevi dostavila na 10 letno odplačilo s 4?» obresti, tako da bo letna anuiteta znašala 135.488.43 din. Prvi obrok bo banovina plačala po izvršeni dobavi, Gasilski „Vodnih" dobimo Belgrad, 12. okt. m. Včeraj in danes je bila tu seja Gasilske zveze. Sejo je vodil prvi podsta-rešina g. Snoj iz Gornje Radgone. Na seji je bil sprejet »Vadnik« in pragmatika za uradništvo. »Vadnik« je bil sprejet, in sicer tako, da se bo v Sloveniji prestavil v slovenščino in se bo uporabljal v slovenskem jeziku. O uradniški pragma-tiki bo pa Gasilska zveza še razpravljala na pri-hodnji seji. Ceilothi odbor Gasilske zveze je bil danes sprejet pri resornem ministru dr. Vekoslavu Mile-tiču. kateremu je poročal o stanju jugoslovanskega gasilstva. Vsa deputacija Jugoslovanske gasilske zveze je s prvim podstarešinom Snojem na čelu danes obiskala notranjega ministra dr. Korošca, kateremu ie izročila najvišje gasilsko odlikovanje. Ob tej priliki je deputacija gasilcev prosila notranjega ministra, naj jim ostane še nadalje naklonjen. Belgija hoče imeti zajamčeno nevtralnost Bruselj, 12. okt. r. Večerni listi objavljajo v senzacionalni obliki, da bo vsak trenutek objavljena slovesna izjava nemške vlade, da Nemčija nikdar ne bo kršila nedotakljivosti belgijskega ozemlja. To vest je prinesel iz Berlina belgijski veleposlanik pri nemški vladi, ki je v tej zadevi v teli dveh dneh večkrat obiskal zunanjega ministra Sjiaaka. V Bruslju trdijo, du bi morala biti tu izjava nemške vlade objavljena že nocoj. I a korak nemške vlade so že |)ričakovali in je le jioskuliea znanega govora bclgi.j. kralju Leopolda lil. o »večni«- nevtralnosti Belgije v oktobru lanskega leta. Na tedan ji govor je v mesecu januarju letos zelo pozitivno odgovoril Hitler. Od tedaj naprej so se vodila med obema vladama |)ogajaiija, ki so bajo sedaj zaključena. Berlin. 12. okt. c. Nemški listi so nekoliko bol j mirni v presoji izjavo, ki jo naj da nemška vlada v zadevi Belgije. Nemški listi pišejo samo, da bo te tl|)isana med Belgijo in Nemčijo nenapadalna pogodba. Ta nenapadalna pogodba bo ulična ostalim takim pogodba m, ki jih je Nemčija že podpisala z nekaterimi državami. Pariz. 12. okt. e. V Parizu menijo, tla pomeni sklenitev pogodbe med Belpijo in Nemčijo znaten uspeh nemške diplomacije. Novo zunanjo politiko Belgi je je povzročila Nemčija tedaj, ko je odpovedala lokarnsko pogodbo in zasedla Porenje. Na precej čuden način je tedaj umaknila Nemčija svoje obveze napram Belgiji. Sedaj jki je Belgija brez Auglijo in Francije pristala na nove obveze, ki jih ponuja Nemčija. Vendar menijo, da tudi tokrat Belgija na nemški strani ni doseglo tistega, kar je želela. Nemčija je le priznala nedotakljivost belgijskega ozemlja, ni pa povedala, kaj misli o stalni nevtralnosti Belgije, ln to bi naj bila slabost te pogodbe. Sprejemi pri našem notran em ministra Belgrad, 12. okt. m. Notranji minister dr. A. Korošec je danes dopoldne sprejel v svojem kabinetu bana dravske banovine dr. Natlačena in bana savske banovine dr. Ružiča, ki 6ta v zadevah savske in dravske banovine prispela davi v Belgrad Notranji minister dr. Korošec je sprejel tudi ljubljanskega župana dr. Adlešiča, vse-učiliškega profesorja H r o v a t a in predsednika Zbornic za TOI J e 1 a č i n a , ki so notranjega ministra prosili, naj jMsre^iuje na merodajnih mestih zaradi ureditve železniškega vj->rašanja v Ljubljani. Minister je deputaciji izjavil, da mu je stvar znana v podrobnostih in da je že in da še bo nadalje podpiral končno rešitev tega vprašanja. Pred uredbo o banovinskih hranilnicah Belgrad. 12. okt. m. V notranjem ministrstvu jc bila danes konferenca, ki jo je vadil inšpektor notranjega ministrstva Goršič. Konferenci so prisostvovali ban dravske banovine dr. Natlačen, ban savske banovine dr. Ružič, pomočnik bana donavske banovine Rajič ter zastopniki banovinskih hranilnic iz Ljubljane, Zagreba in Novega Sada. Navzoča sla bila tudi zastopnika finančnega in trgovinskega ministrstvu. Na konferenci so razpravljali o uredbi o banovinskih hranilnicah, bani pa naj potem izdajo v svojem delokrogu na podlagi tc uredbe avtonomne pravilnike. Z nožem zaključeno razmerje Celje, 12. oktobra. V celjski bolnišnici se zdravi Ana Udrijan. 29 letna delavka steklarne v Hrastniku. Njenega moža so meseca januarja letos ubili trije delavci kemične tovarne v Hrastniku, ki so zaprti na okrožnem sodišču v Celju. Tako je revica ostala sama s tremi otroki, ki jih jc s težkim delom v tovarni preživljala Pred sedmimi tedni pa je bil v Hrastniku cirkus m z njim neki 30 letni cirkuški igralec, ki je spoznal Ano. Po večkratnih sestankih je začel hoditi k njej na dom in tako ostal pri njej do nedelje, Revica, ki ji je zatrjeval, da jo ima rad, je pač mislila, da bo lažje preživljala sebe in otroke, če ji bo on pomagal. A kmalu je spoznala, da on ni za delo in da mora še celo njega preživljati. Prejšnji teden jo je obiskal neki delavec iz steklarne. Prevzelo ga je močno ljubosumje in ji je začel to očitati. V petek in sobote zvečer jo je zato močno pretepel. Minulo nedeljo popoldne pa se je zgodila usodna tragedija. Ker je dalavka ponovno izjavila, da ga ne mara več, jc užaljeni zagrabil žepni nož ter ji zadal 11 udarcev. Ko je slonel na njej, jo je še enkrat vprašal, če ga ima kaj rada. Hotel je, da ga še enkrat poljubi in ona, da je ne bi naprej mučil, je to 6torila. Na vpitje osemletne hčerke, ki je bila priča tragičnemu prizoru, 60 prihiteli ljudje, nakar je besnež takoj zbežal, Revico so takoj prepeljali v celjsko bolnišnico. Dobila ji težke rane na prsih, glavi in rokah. v.> t Oproščen v tožbi za uboj Te dni je bila pred belgrajskim okrožnim' Sodiščem druga razprava proti šolskemu slugi Mihaelu Vukojičiču, ki je bil obtožen uboja narodnega jtoslanca Bogdana Milinčiča. Sodišče je izreklo oprostilno sodbo in s tem razveljavilo sodbo okrožnega sodišča v Kruševcu, ki je Vukojičiča obsodilo na smrt na vešalih. Pred belgrajskim .sodiščem pa se je obtoženemu posrečilo popolnoma dokazati svoj salibi« — da ga v času zločina ni bilo na mestu zločina. Steklenica potuje ob obali Jugoslovanska šolska ladja r>Vila Velebita« jo oh 1 popoldne dne 25. avgusta 1937 v Mljetski ožini vrgla v morje'steklenico, v kateri je bila skrbno zavita listina, po kateri je vsak najditelj naprošen, naj vse skupaj odda prvemu pristaniškemu uradu, ki take najdbe potrebuje za ugotavljanje morskih tokov. Steklenico je našel učenec VI. razreda ljudske šole Božičevič Božo 20. septembra 1937 ob 4 popoldne in sicer na južnem koncu otoka Sestrunja, blizu Ugljana. Listina je bila napisana v hrvatskem in angleškem jeziku. Steklenica je torej potovala 25 dni. — Vsi, ki mnogo jedo in stalno sede in trpe zaradi tega prav pogosto na trdi stolici, naj pijejo vsak dan čašo naravne »Franz-Joseiove« grenke vode, ki se mora poprej segreti. Davno preizkušena in priznana »Franz-Josefova« voda se odlikuje po svojem sigurnem učinku in prijetni porabi. Keg. po oiln. soc. pol. tn nar. zdr. 8-br. 15483, ». V. ». Požar in zasledovanje požiralca Radomlje, 11. oktobra. Nocoj ponoči ob 12 je bil požar v Radomljah v gostilni »Pri gradu«. Požar je bil podtaknjen, Poklicali so policijo. Policijski pes je vodil do gostilne Janežič, 1300 m daleč od požara, kjer je sedel splošno znani požigalec, hlapec Ivan Marolt. Ker ni mogel dokazati alibija, so ga odvedli, Pred enim letom je bilo v tej vasi 6tdem požarov zaporedoma, Fanta so zaprli in požari so prenehali. Ko so fanta spustili na svobodo, so se požari spet začeli. Sah Amsterdam. 12. oktobra, b. Snoči se je končala tretja partija Aljehiti-Euwe. Po 00 potezah sta mojstra remizirala, Euwe (beli) je imel pri remisu kralja na f4, tečaka na c8, kmeta na e5 in g3. Aljehin je imel kralja na f7, tekača na b3 in kmeta na hf>. Budimpešta, 12. oktobra. AA. (Štefani.) Po trditvah lista »Az Est* se bo zunanji minister Kanya odpeljal meseca decembra v Rim. Točni datum tega obiska še ni določen. Zemunska vremenska napoved: Pretežno oblačno. hladno vreme. Nekaj jasnine bo v severnih krajih iu v zgornjem Primorju. Deževalo bo tu pa tam v južni polovici. Ponoči utegne nekoliko pritisnili mraz v zahodnih predelih in v Boeeuskih gorah. Dunajska vremenska napoved: Nobenih bistvenih sprememb sedanjega vremena. Zagrebška vremenska napoved: Hladno in oblačno vreme. V NAJVEČJI BOLESTI NAS JE VČERAJ OB 5.45 ZVEČER ZAPUSTIL NAŠ LJUBLJENI IN SPOŠTOVANI PAPA, GOSPOD DR. IVAN LAMUT VIŠJI SVETNIK DRAVSKE DIREKCIJE POŠTE IN TELEGRAFA, ODLIKOVAN Z REDOM SV. SAVE V. IN IV. STOPNJE IN Z REDOM JUGOSLOVANSKE KRONE V. STOPNJE SPRAVLJEN Z BOGOM, V STAROSTI 57 LET POGREB NAŠEGA NIKDAR PREBOLJENEGA POKOJNIKA BO V ČETRTEK OB 4 POPOLDNE IZ SPLOŠNE BOLNIŠNICE K SV. KRI2U LJUBLJANA, DNE 12. OKTOBRA 1937 MARIJA ROJ. BUČAR, SOPROGA: BREDA POK ŠTOVIČEK, HČI; MARIJAN, ABS. IUR.. BOGDAN, CAND. 1UR. SINOVA; KARLO ŠTOVIČEK, BANČNI URADNIK, ZET; DALIBORČEK IN ARIJANČICA, VNUČKA, IN VSE OSTALO SORODSTVO Za napredek našega tujskega prometa Vojna, povodenj, lahola...: Stiska slovenskega misijonarja na Kitajskem Slovenski misijonar g. France Jereb, lazarist, ki vodi veliko župnijo v provinci Hope (Yen6han), torej v prav tistem delu velike Kitajske v katerem divja vojna vihra med Japonci in Kitajci nam je poslal daljše pismo iz katerega posnemamo na-sdednje: »Dve nesreči tepeta letos Kitajsko, posebno severno: vojna in voda: Katera je hujša, zaenkrat št. ni mogoče reči. O vojni piše tudi vaš list, ki me sedaj v teh razmerah le tu in tam doseže. Ni moja naloga, da bi vam pisal vojna poro čila. Boji se razvijajo vedno huje in žrtve 60 že znatne zlasti na kitajski 6trani. Bojim se, da Kitajci kljub svojemu junaštvu in požrtvovalnosti ne bodo vzdržali. Posledice za nas misijonarje in za civilno prebivalstvo? Ker so pristanišča blokirana in deloma obstreljevana, blago ne prihaja več v deželo. Tako pri nas v srednjem Hopeju, ki smo tik za fronto in na kitajski strani, ni več naprodaj pšenične moke, riža, sladkorja in petroleja. Pa še to, kar smo mogli kupiti v avgustu, je bilo vsak dan dražje. Zdaj so začele rasti tudi cene domačim pridelkom: prosu, sirku fižolu in zelenjavi. — Ali smo v nevarnosti? Od bojne črte 60 moja in sosednje fare oddalljene okoli 80 km. Topovi, ki pridno grme že peti dan v tej razdalji, nas 6eveda ne dosežejo. Aeroplani so obiskali Tsangčov, kjer je moj dekan, in ga hudo bombardirali; nad tristo mrtvih. Katoliški misijon je razobesil papeško, protestantski pa rdečega križa zastavo, a Japonci 6e za vse to ni60 zmenili. Torej moramo biti v slučaju zračnega napada na vse pripravljeni. Druga nesreča, ki nas tepe, je pa povodenj. Takega dežja tudi najstarejši ljudje tu ne pomnijo. Več ko mesec dni je deževalo neprestano. Polja so vsa zalila, poti razdrte in veliko hiš 6e je podrlo. Letina je še v začetku avgusta kazala, da bo izredno dobra; zdaj je domalega vse uničeno. Rekel sem, da se hiše ob tem dežju podirajo. Ta nesreča je zadela tudi moj misijon. Na dveh mestih 6e je podrl zid, ki obdaja misijonsko poslopje, včeraj pa se nam je 6esedla dekliška šola. Zaradi vojne ni mogoče kupiti stavbnega materiala, delavci, kolikor jih ni vzelo vojaštvo v svojo službo, so pa dragi. Danes 60 prišli na našo misijonsko f>ostajo prvi begunci iz krajev, kjer je vojna te dni najhujša: kristjani iz župnije Tang-kvantun. Zaenkrat malo, le tisti namreč, ki 60 6i mogli najeti konje ali mule za jahanje, ali ki imajo 6voje. Vozovi zaradi vode ne morejo izpod strehe, osli, ki 60 najbolj številno živinče, te vode tudi ne prebredejo. Tamkajšnji misijonar g. Su me je v pismu, ki 60 ga prinesli 6 seboj, prosil, naj 6torim zatfje, kar morem. Streho sem jim lahko dal. odeje ne morem vsem in hrane tudi ne. Bom moral koj jutri okoli bližnjih kristjanov s prošnjo, naj pomagajo. Le žal, da jih je blizu mesta malo. Predvčerajšnjim se je vreme zjasnilo. Če bo držalo 14 dni, bodo vozovi že lahko bredli vodo. Kakor so ti prvi begunci povedali, moram v tem 6lučaju pričakovati cele kolone nadaljnjih beguncev. No, begunci na vozovih bodo vsaj za prvo PQtrebo lahko pripeljali 6 6eboj. Kaj pa, če 6e ne bodo mogli kmalu vrniti? Jasno je, da v teh razmerah vse naše delo počiva. Samo za kristjane skrbimo, kolikor je v tej povodnji mogoče. Meni 6e je tako naključilo, da sem prav te dni moral storiti veliko potov. Trikrat so me klicali za sprevidenje, vselej okoli 15 km daleč. Povrhu mi je pa še zmanjkalo mašnega vina in moral sem 50 km daleč, v Tsangčov, iti jx>nj. Kakšna pota! Večkrat 6em jaz nosil kolo kot pa kolo mene. Ne čudite 6e, če sem zopet zbolel. (Pred nekaj meseci je misijonar jx> štiridesetdnevnem zdravljenju komaj ušel črnim kozam). Le zavest, da 6edaj nikakor ni ča6a za poležavanje, me je po nekaj dneh dvignila. Saj že več ko en mesec ni6em jedel na mesa, ne bele moke, še manj kave ali krompirja; toda šele po tem bolehanju 6em začutil, da me sedanja hrana 6labo redi. Samo dve 6tvari 6ta na razpolago: prosena moka in jajčevec, če poznate to zelenjavo. Razumite dobesedno: ničesar drugega. No. pa saj se ne mislim pritoževati, kar zadeva mene. Dragim misijonskim dobrotnikom bi samo to rad jx>vedal, v kakšni stiski je misijon in ubogi ljudje. Koliko bo treba letos in spomladi pozidavati! Še bolj gotovo pa je, da bo v nekaj mesecih nastopila prava lakota. Misijonarji bomo za stradajoče storili, kolikor bomo prejeli od svo- Shirley Temple Mali nANiAVC^alf v sijajni glasbeni komediji ■ G I I W III W I ililll I M Q Velike arije iz opere »Lucija di Lammerniore« poje mala VL jf Shirlica v tercetu z odraslimi. — Humor, ples in intere- santna igra bo zabavala v tem filmu staro in mlado! Premiera jutri! jih dobrotnikov. Zato prosim katoliške Slovence, da mi priskočijo na f>omoč. Vsaka malenkost bo dobrodošla in hvaležno sprejeta.« (Darove 6prejema uredništvo Katoliških mi6i-jonov, Ljubljana, Tabor 12). Pismo iz Južne zemlje Buenos A i res, 2. okt. 1937. Oni večer, 30. sept namreč je moj tovariš iskal z radijem. Saj veste, kakšni 60 radioamaterji. Kar ni, da bi jih kdo gledal in še manj poslušal, ker prav teda; ko je nekaj zadetega, se ntu že zazdi, da bi rad kaj boljšega. Tako je vrtel oni večer, ko je bila pri nas že devet proč, tam pri vas pa že ob 2 zjutraj Jaz sem pa imel druge nujne opravke, čeprav bi me zelo zanimalo, kakšne novice lete sem čez lužo 6kozi Berlin ... Pa priteče: hitro, kak jezik bi bil... in 6em 6topil, in pozdravila me je hrvaška beseda. Prav lepo in jasno se je razumela in potem še pesmi in še kaj. Prvič sem ta dan imel priliko slišati besedo prav iz domovine. In tako lejjo jasno, da je človeku res v veselje. Napovedal je za novo leto tudi lastno oddajno postajo na kratke valove, toda kdo ve, če nam bo tako dobro služila kot berlinska. Dogodek zelo pomemben za našo kolonijo se je odigral oni večer, ko 6e je za tri mesece jioslo-vil g. minister dr. Cankar. Odpotoval je domov, da osebno uredi nekatere zadeve ker |)apimate bombe nikoli ne »eksplodirajo«. Ob 8 zvečer je odhajala »Oceanija« in ob tej pozni uri 6mo prihiteli tako, da je v množici skoro naša beseda prevladala. Gotovo je bilo čez 300 odraslih in kakih 80 belo oblečenih otrok (tukaj so namreč v modi za šolske otroke beli mantelčki) ki 60 s svojimi živio klici in mahanjem zastavic obrnili na6e pozornost vse množice Žail da v tisti pozni uri ni bilo mogoče vzeti nikake fotografije te živahne skupine otrok, toda gospodu ministru bo ta 6lika Poštena vas je Sv. Križ ob Krki, 11. okt. Poštena vas je naselje z 11 družinami v bližini sloveče vinske gorice Gadove peči v župniji in občini Sv. Križ, pod Gorjanci nasproti Cerkljam ob Krki. Doslej so prebivalci hodili po vodo na oddaljeni in zanemarjeni studenec »Štrlek«, glo-kobo doli jxk1 vasjo, in je bilo z donašanjem vode veliko trpljenja in zamude. S pomočjo Higienskega zavoda in banovine pa so si vaščani napravili krasen vodovod iz višje ležečega studenca, Marija reber imenovanega, in ga napeljali čez dolino 645 metrov daleč v sredo vasi na dvorišče posestnika Kvartuha, ki se je največ trudil za vodovod. Stalno teče iz cevi mo- pač ostala v sjiominu in ga za božič zopet pričakujemo. Malo žanje hvaležnosti delo na takem položaju, kot ga ima naš g. minister, toda g. dr. Cankar je mogel videti, da njegovo delo lejx> uspeva in da že tudi sadove kaže. Predsedniške volitve so sedaj že jx>dale svoj rezultat. Izvoljen je Ortiz, oficielni kandidat. Nasprotniki seveda vedo fxrvedati, da je bilo po »muli« ... po goljufiji. Nemara je kaj res na tem. Pa je že od nekdaj bila navada taka, da je prema gani svoj fioraz skušal opravičiti... Dobil je 200 tisoč glasov večine. Premagani trdijo, da so zmagovalci — fašisti. Nemara, da imajo res nekaj takega duha. Toda oni sami trdijo, da so prav oni branilci »prave demokracije« ... Naj se le gledaio. Človek je vesel, da se mu ni Ireba vtakniti v njihove komedije. Vsekako je pa zanimivo dejstvo, ki so ga listi zabeležili, da 60 delali za Alvearja, ki je 6edaj poražen, reklamo celo iz Moskve in je verjetno, da je bila ona moskovska propaganda zanj ravno najbolj usodna. Nemara, da še niste zvedeli novice, da so se naši premaknili tudi v Braziliji. V San Pavlu so pričeli s slovensko šolo, ki 6e seveda mora boriti z vsemi težavami. Gospa Kadunčeva in Cotič sta prevzeli dolžnost učiteljic, toda 6edaj ni nikakih knjig. Ti ljubi abecedniki, ki se valjajo zavrženi tam okrog doma, kot zastareli. Tukaj bi pa še bili v modi, f>a jih ni. Morda bo izseijeniški inšpektorat tako dober, da bo f>oslal kake čilanke in slovnice in zgodbe na naslov: Eng Civil Antonio Kadunc, Sao Paolo Av Exterior 973. Hladnik Janez. vodovod čen studenec; za slučaj požara ali druge potrebo pa je napravljen še rezervoar z nad 30 m3 vode, iz katerega dviga vodo moderno Carnellovo dvigalo ob obojestranskem vrtenju. V nedeljo, 10. oktobra, je bil vodovod z lepo slovesnostjo blagoslovljen. Ljudstvo je silno veselo in hvaležno banu in Higienskemu zavodu, ki 6ta mu lepi vodovod omogočila. Pohvale vredna pa je tudi složnost vaščanov, ki so skozi štiri mesece pridno delali pri zgradbi vodovoda in z lejx> slogo dokazali, da so vredni častnega imena — Poštena vas. Zahvala gre tudi uvidevnemu občinskemu odboru v Sv. Križu, ki je s svojim sklepom in prispevkom podprl zgraditev vodovoda. Požigi in požari Laško. 11. oktobra. V soboto dopoldne 60 bili naši gasilci klicani v Debro pri Laškem, kjer 6e je v hiši g. posestnika Škorjanca, najbrž od iskre iz dimnika, vnela v kuhinji skladovnica ca 5 m3 drv. Ker so sosednja poslopja oddaljena le jx> par metrov, bi lahko prišlo do velike katastrofe. Samo takojšnji pomoči sosedov in gasilcev, se je zahvaliti, da je škode samo nekaj 6to dinarjev. Danes popoldne pa 6e je, na še nepojasnjen način vnelo seno na p>odstrešju hišice g. Pirnata Vprašanje mestne gimnazije Ljubljana, 10. oktobra. Od p>oučene strani smo dobili tole poročilo o mestni gimnaziji, kar bo gotovo zanimalo vso ljubljansko javnost. Te dni 6mo brali o ustanovitvi cele vrete popolnih gimnazij, za katere bo država štela lepe denarce; zato je tembolj čudno, da ministrstvo ne dovoli ljubljanski občini nižje gimnazije, čeprav bi je ta ne stala niti pare. Saj bi še razumeli, ko bi šlo za privatno gimnazijo, a v tem primeru gre za samoupravno, ki jih mini6tr6tvo celo priporoča. Nehote se vprašamo, katere sile 60 bile na delu, da so preprečile dovoljenje. Ena taka »sila« 6e je 6ama javila: uredništvo Mojega Doma, glasila posestnikov, je v 5 številki z dne 10. avgusta priobčilo pritožbo, ki jo je vložilo po svojem članu proti otvoritvi 1. razreda na mestni gimnaziji. Z velikim »usp>ehom« pa se je pobahalo v zadnji številki: uspelo jim je vzeti Ljubljani eno srednjo šolo. Pritožba je bolj zanimiva kot resnicoljubna. Najprej odreka sedanjemu občinskemu 6vetu pravico spremeniti sklep prejšnjega občinskega 6veta, čeprav se je medtem izkazalo, da je neizvedljiv. Pritožnika nič ne moti, da 60 glasovali za spremembo celo tisti 6vetniki. ki so bili tudi člani prejšnjega občinskega odbora, dokaz, da 6e je položaj bistveno izpremenil. Po 6ili bi iz kulturnega in gospodarskega vprašanja rad napravil politicum. Namiguje, da je mestno poglavarstvo proti kraljevemu ukazu odprlo 1. razred, ne pove pa, da je občina vložila na ministrstvo prošnjo, naj izposhije ukaz kraljevih namestnikov za pravico javnosti. Ch> 60 se izvršili sprejemni izpiti, je samo po sebi umevno, zakaj do današnjega dne 6e še ni zgodilo, da bi bila prošnja za samoupravno gimnazijo zavrnjena. Pritožnik govori nadalje, da je mestna gimnazija nepotrebna. Mnogo si drzne ta gospod! Naj pogleda na katerokoli ljubljansko državno gimnazijo, naj povpraša kateregakoli šolnika ali 6tarše, pa bo izvedel, kako je potrebna! Upajmo, da 6e Vsaj ne zaveda, kako nevarno orožje daje v roke nasprotnikom slovenskega šolstva. Zelo posrečena so pritožnikova izvajanja gospodarskega značaja. Govori o 1.450.202 din iz proračuna za 1934-35. sedaj p« 6mo že v letu Go-6|X)doveni 1937! Pa tudi za takrat je podatek netočen. razen če misli prevaliti tudi vse upokojence na državo. Danes znašajo izdatki za aktivno uči-teljstvo okrog 880.000 dinarjev in sc vsako leto rnižujejo. Materialni izdatki ne dosegajo vsote 170.000 dinarjev. Pritožnik trmasto vztraja na tem, naj bi država prevzela nekaj moči, ostale pa bi porabili na magistratu. Da, ko bi jih le hotela! Toda država je nedvomno dala vedeti( da ne prevzame niti enega kar bi resnico ljubečemu pritožniku utegnilo biti znano, ko to ve že vsa Ljubljana. O premestitvi na magistrat bi 6e dalo govoriti, tako n. pr. bi profesorje lahko nastavili za mitničarje, sprevodnike itd., zakaj druga me6ta 60 zasedena. Razen, seveda, če bi 6e kdo, ki se je za njega nastavitev tako toplo zavzemal duhovni oče pritožbe, prostovoljno umaknil... Zelo plemenito je na-migavanje, da profesorji »baje nočejo prositi za državno 6lužbo. ker bi tam imeli manjše plače«. Ali je pritožniku re6 neznano, da že 16 mesecev leži v ministrstvu p>et prošenj mestnih profesorjev za prevzem v državno službo? Ali mu je res znano, da 60 mestni profesorji plačani po državnem zakonu iz leta 1929 in da prejemajo mlajši mesečno do 200 dinarjev več, starejši do 100 dinarjev manj kakor državni? Odkod pritožniku pravica, da napačno navaja sklep občinskega 6veta?! Odkod pravica dvomiti, češ. ali bo res ostalo samo pri nižji gimnaziji? Kje so tisti njegovi pedagogi, ki tTde, da se ustanavljajo nižje gimnazije 6amo tam, kjer ni naraščaja za višje? (Uršulinska gimnazija!!) V pomirjenje rrrn lahko povemo, da na mestni gimnaziji ni več dovolj učnega osebja za celotno gimnazijo, sklep občinskega 6veta pa 6e glasi, da se nove moči prin-cipielno ne nastavljajo in da se gimnazija vzdržuj samo dotlej, dokler bodo moči na razpolago. Za novo nižjo gimnazijo je bila določena mesečna šolnina 50 dinarjev, kar gotovo ne bi bilo preveč za starše, ki žele. naj se jim hčerke šolajo v zdravih, dobro kurjenih in ne prenapolnjenih razredih. (O tem povprašajte starše, ki so ogorčeni odhajali drugam!) S tem bi bila mestna občina že prvo leto razbremenjena za 40.000 dinarjev. Uspeli pritožbe društva hišnih posestnikov je torej ta. da je letos mestna občian oškodovana za 40.000 dinarjev in Ljubljana prikrajšana za eno srednjo šolo. Lep usj>eh. ki je društvo nanj lahko ponosno, a še ta je. kakor se zdi. pavje p>erje, zakaj danes že ie jasno, da je proti sklepu mestnega sveta rovaril iz popolnoma drugačnih nagibov nekdo drugi, močnejši, ki se samo lahko smeje, da je Moj Dom blagovolil prevzeti greh nase. Zanima nas le še to: ali so bili ostali odborniki društva točno informirani o stanju stvari in ali se strinjajo z gospodom odgovornim urednikom, zakaj o tem, da se mnogo čianstva ne strinja, se uiegneie prepričati na občnem zboru. v Laškem — Pod gorico. Takojšnjemu jx)6redova-nju gasilcev 6e je zahvaliti, da je bil požar v najkrajšem času pogašen, ter je tako streha z ostrešjem le deloma jx>škodovana. Škoda se ceni na 5000 din. Vače. 11. okt. V soboto ponoči je nenadoma izbruhnil pod Vačami na »Hostk požar v bajtarjevi hiši Severja. Ker je bila hiša pokrita s slamo, je imel ogenj lahko delo, da je v kratkem času upepelil hišo. Na kraj jiožara so prihiteli gasilci z Vač, iz tlo-tiča in Kandrš, ki so rešili nekaj stvari iz hiše ter ogenj omejili. Vsekakor mora biti v okolici Vač zločinska roka na delu, ker je to že peti požar v kratki dobi 2 mesecev, in kar je posebno značilno, da prične goreti vedno okrog polnoči v soboto na nedeljo. — Zato so naši kmečki gospodarji v okolici Vač zelo zaskrbljeni in bi bilo vsekakor nujno potrebno, da naše oblasti, poselmo pa še naši varnostni organi temu čudnemu jo-javu posvetijo vso pozrnost, da odkrijejo zločince, ki vznemirjajo našo vas. Požig v Dragomlju V Dragomlju je v noči na včeraj izbruhnil velik požar. Goreti je pričel kozolec posestnika in gostilničarja g. Grada. Ker jo bilo lo okoli polnoči, so nekateri gostje bili še v gostilni ter so takoj pritekli gasit goreči kozolec. Posegli so vmes tudi domači gasilci, ki so preprečili, da kozolec ni do kraja pogorel, temveč samo dva dela. Posestnik Grad trpi seveda znatno škodo. Požar je bil nedvomno podtaknjen od zlobne roke. O požigu je bila včeraj obveščena ljubljanska policija, ki je poslala na kraj dogodka nekaj svojih izvedencev, da izslede zlobnega požigalca. f Zlatomašnik Gustav Schilfrer Gustav Schilfrer, zlatomašnik, župmik v p., je dne 12. okt. po krajši bolezni umrl na Bregu pri Kranju. Rodil se je v Ljubljani 29. okt. 1859, gimnazijske študije je dovršil v Gradcu, v mašnika je bil posvečen leta 1887. Služboval je kot kaplan v Škocjanu pri Mokronogu, v Naklem pri Kranju in v Cerkljah pri Kranju, kot župnik pa v Št. Joštu nad Vrhniko in v Borovnici. Od leta 1919 je pa živel v pokoju na Bregu pri Kranju, kjer je v podružni cerkvi Matere božje opravljal do zadnjega božjo službo. Bil je pobožen duhovnik, blaga, mirna duša. Naj počiva v miru! Obrtniki na Vrhniki se organizirajo V nedeljo, dne 10. I. m. je bil na Vrhniki ustanovni občni zbor Društva slovenskih obrtnikov. Zbora so se vrhniški obrtniki udeležili v polnem številu. Vrhovno matico, lo je Zvezo slovenskih obrtnikov, je zastopal njen predsednik S Karel Kavka, ki je v svojem govoru |ojasnil jx)inen organizacije. Za predsednika je bil izvoljen g. I. Oblak, krojaški mojster iz Vrhnike, za podpredsednika g. Tomšič, dalje je bilo izvoljenih 10 odbornikov, trije namestniki ter trije nadzorniki. Članarina je bila določena na 3 din mesečno, hkrati pa dobi vsak član tudi list »Slovenski obrtnik«. Neki gospod, ki je znan po svojem nekdanjem navdušenju za prejšnje režime, je sicer nasprotoval ustanovitvi organizacije, češ da ni potrebna. Temeljito mu je odgovoril g. Šimenc, tako dn je moral ta gospod utihniti. Lejx> usp>eli občni zbor je g. Oblak zaključil ob pol 1 [opoldne. Gasilci litijskega okraja na delu Litija, 11. oktobra. V zadnjem času opazujemo lep napredek pri naših podeželskih gasilskih četah, posebno odkar naša vlada gasilstvu posveča več skrbi. Tako je gotovo med našimi litijskimi četami najbolj napredna in marljiva kresniška, ki je imela nedavno svojo letno prireditev. Pod poveljstvom tov. Jožeta Dolinarja, ki je obenem župni starešina litijske župe, je pokazala s svojimi vajami, kaj premorejo kmečki sinovi. Podali so vzorno plezalne vaje, orodne vaje so bile nad vse odlične, njihov rajalni nastop pa je zadivil vse občinstvo. Vsekakor lahko postavimo kresniške gasilce za vzor in vzgled drugim ter hi bilo le želeti, da bi vsako javno gasilsko prireditev v bodoče obogatili^ s takimi javnimi nastopi, ter bi na ta način občinstvo, ki je gasilstvu doslej bilo nepristopno, pridobili za plemenita stremljenja gasilstva. V nedeljo so v Hotiču blagoslovili nov gasilski voz, ki je stal četo okrog 5000 din. Gasilski voz je blagoslovil domači župnik g. Kr. Cuderman, skromnega slavja se je udeležil tudi litijski župan Lebinger. Sploh je gasilska četa v Hotiču ena najmarljivejših, ki je v kratki dobi svojega delovanja postavila svoj gasilski dom, nabavila najpotrebnejše gasilno orodje. V četi sodelujejo kmečki sinovi skoraj vseh gospodarjev hotiške okolice ter med seboj naravnost tekmujejo, kdo bo več koristil svoji gasilski četi. Zato zasluži ta čela vse priznanje in pomoč javnosti in oblasti. l'a tudi gasilska žtipa pod sedanjim vodstvom je krepko na delu. Tako so imeli preteklo nedeljo svojo župno vajo gasilci iz llotiča, Vač in Kandrš na Vačah, to nedeljo pa gasilsko čete iz Lilije, Šmartna, Jablanške doline, Zavrsl-nika v šmartnem pri Litiji. Obe župni vaji jc vodil starešina litijske župe tov. Jože Dolinar, Gasilci so na obeh krajih pokazali svojo strokovno izvežbanost in spretnost, tako da so naši gospodarji lahko brez skrbi, da za primer rdečega petelina pridejo reševat in gasit naši iz-vežbani gasilci. Tudi novo ustanovljena gasilska četa na Tirni se marljivo giblje. Pričeli so si sredi Tirne postavljati gasilski dom, vsi brez Izjeme delajo tlako, vozijo brezplačno gramoz, les itd., da si postavijo svoj skromen gasilski domek, kjer bodo shranili najnujnejše gasilske potrebščine. Na novo snujejo gasilsko četo občinarji na Doleti pri Litiji, v kratkem pride tja župni starešina, da ustanove novo gasilsko četo, ki bo lep napredek naše najbolj oddaljene občine. — Vsem gasilskim četam zato želimo mnogo uspeha in napredka. Na pomoč! — Pri zaprtju, motnjah ? prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne >rranz-Josel grcnčice«. Velik naval v meščanske šole Samo v ljubljanskih meščanskih šolah je nad 2.700 učencev Pred tedni smo že prinesli številčni pregled dijakov in dijakinj, ki so se vpisali ob pričetku šolskega leta na vseh slovenskih državnih gimnazijah, ne vštevši zasebnih gimnazij in obeh drž. učiteljišč. Na vseh teh zavodih se je letos vpisalo 12.538 in skoraj za 700 več, ko lani. Kakor gimnazije, zaznamujejo tudi meščanske šole, ki jih šteje Slovenija 38 državnih in 8 zasebnih, prav znaten narastek učencev in učenk. Ob začetku šolskega leta je bilo letos vpisanih na vseh državnih meščanskih šolah 4538 učencev in 3070 učenk, lorej skupno 8495, ki so razdeljeni na 233 oddelkov. Napram lani znaša narastek 447 učencev in učenk in 9 oddelkov več. Kakor gimnazije, so tudi meščansko šole v hudem boju za prostor, kajti te srednje šole nimajo primernih, učnim namenom moderno urejenih šolskih prostorov, morajo iskati zavetja na osnovnih šolah, ki pa so dostikrat premajhne in tako mora biti na največjih šolah uveden deljen pouk. Zato trpi napredek meščanskih šol in kažejo se tudi težave v šolsko-higienskem pogledu, kajti učilnice no morejo hiti dovolj prezračene, ko Iraja dostikrat pouk od ranega jutra do poznega večera. Na 8 zasebnih meščanskih šolah, ki jih vodijo šolske sestre odnosno uršulinke, je bilo letos vpisanih 1419 učenk 7. 38 oddelki. Na vseh državnih in zasebnih meščanskih šolali je bilo vpisano skupaj 9914 učencev in učenk. Velik jo bil naval zlasti na nekatere meščanske šole po mestih in v industrijskih krajih. Hudo težave imajo meščanske fc>le v Ljubljani, ko imajo le Moste lastno ineščansko-šolsko poslopje. Na državne meščanske šole v Ljubljani je bilo vpisanih: I. deška meščanska šola na Prulah 333 učencev, II. deška za Bežigradom 345 dečkov, 1. dekliška šentjakobska 318 učenk. II. v Spodnji Šiški '231 učenk. Prva mešana meščanska šola na Viču šteje 134 učencev in 117 učenk, 11. mešana v Zgornji ŠiSki 112 učencev in 104 učenke, III. mešana Moste 227 učencev in 142 učenk. Lich-tenturnova meščanska šola šteje 285 učenk, ona pri Uršulinkah pa 234 učenk. Na vseh ljubljanskih meščanskih šolah je torej vpisano 1171 dečkov in 1531 deklic. Meščanska šola v Št. Vidu nad Ljubljano šteje 125 dečkov in 130 deklic. Na vseh srednjih šolah: gimnazijah, meščanskih in učiteljiščih je zbrana prav lepa armada učeče se mladine, skupno takole 22.452 mnogo obetajočih glavic. Niso pa všteti še nekateri drugi zavodi, kakor trgovski in Srednja tehnična 5oU. Drobne novice Koledar Sreda, 13. oktobra: Edvard (Slavoljub), kralj; Koloman, mučenec. Novi grobovi + Jože Jereb. Dne 12. t. m. je umrl v Šiški, Celovška cesta 96 Jereb Jože, vlakovijdja, uradnik drž. železnice v pokoju. Ni mu bilo dano, da bi 6e do naporni železniški službi v težko zasluženem pokoju odpočil med svojci. Pokojnik se je rodil 1875 na Vrhniki ter po polnih službenih letih stopil 1. 1928 v pokoj. Poročen je bil z Nežiko roj. Štele iz znane Konjičkove rodbine. Svoje otroke je lepo preskrbel. Hčerka Anica je poročena s pekovskim mojstrom Zoirkotom, Mara ima za moža žel. kontrolorja Končarja, sin Stane, dr. iuris, se je posvetil advokaturi in sin Jošlto, dipl. tehnik, je od I. 1936 pripravljal očetu prostor pri Bogu. — Pokojnik, katerega spremimo na zadnji pootrebna vsaki dobri kmečki gospodinji. Dekle, ki želi vstopiti v šolo, mora biti stara najmanj 16 let. popolnoma zdrava, nravno neoporečna. Lastnoročno pisani in z 10 dinarskim banovinskim kolkom kolkovani prošnji naj priloži: 1. krstni list, 2. domovnico, 3. zadnje šolsko izpričevalo, 4. nravstveno izpričevalo. 5. zdravniško izpričevalo, 6. obvezno pismo staršev ali varuha, da plačajo stroške šolanja, kolkovano s 4 dinarskim banovinskim kolkom, 7. premoženjski izkaz z uradno navedbo zemljiškega davka (potrjeno od davčne uprave) ter gospodarskega stanja staršev ali njih namestnikov. Prošnje za sprejem je treba poslati najkasneje do 17. oktobra t. I. naravnost vodstvu banovinske kinetijsko-gospodinjske šole v Svečini, pošta Zg. Sv. Kungota, kjer ali odkoder se na željo lahko dobe še nadaljna pojasnila. Brezskrbno prezimovanje ****•"'**«* Tovarna Lutz peči, Ljubljana VII. — Vremenska naj>oved. Evropa: Hladni zračni val s pretežno oblačnim vremenom in dežjem vlada na črti vzhodna in južnovzhod. Evropa. Hladne zračne struje se na jugu družijo s toplim zrakom, kar ima za posledico pooblačitev in deževno vreme. Topli val zraka je nad Sredozemskim morjem in južnovzhodno Rusijo. Jugoslavija: Hladno vreme. Oblačno v vsej kraljevini. Nekoliko vedro na gornjem Primorju in na severnozahod-nem delu. Dežuje v spodnjem Primorju in drinski banovini. Najnižja temperatura je v Mrzli vodici 1, najvišja pa v Mostarju 22, — Napoved za danes: Hladno vreme. Oblačno po vsej kraljevini. Nekoliko vedro v severnih krajih in na gornjem Primorju. Deževalo bo na spodnjem Primorju in na skrajnem jugu. Ponoči bo najbrže 6lana v zahodnih krajih in na planinah v Bosni. — Kalanove pridige za vse nedelje in praznike in |>oset>ne pridige eo vzbudile pri vseh slovenskih pridigarjih — in tudi hrvatskih — toliko zanimanja, da ne bo odveč, ako opozorimo na to pomembno delo ravno sedaj za adventni čas tudi one, ki pridig še niso naročili ali pa jih morda ne poznajo še. Vsebinsko 60 polne praktičnih naukov in zamislekov, podane na lep, preprost in prikup-Ijiv način, ki je lasten 6amo Kalanu. Hvalevredno in adventnemu času primemo prikazuje v vsej resnosti stvari, kakor so življenje, smrt, vera in druga dejstva od vesele in žalostne strani. Tako se vrsti pridiga za pridigo, od nedelje do nedelje ali praznika — vse premišljeno, porabno — ne predolgovez-no — na način, ki je zopet lasteu samo Kalanu — za naše ljudstvo. Knjigo toplo priporočamo pridigarjem, ki jim primanjkuje porabnega propoved-nega gradiva. Knjiga stane nevezana 44 din, vezana 60 din, založila jo je Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. — Še nekaj let in esperanto bo jezik, ki se bo največ govoril in rabil po vsem 6vetu. Pripravite se in naučite 6e pravočasno esperanta. Pouk za posameznike in v dnevnih in večernih tečajih nudi Klub esperantistov, Ljubljana, Cankarjevo nabrežje št. 7-1. Spreje mdanes zvečer od 7. do 8. ure. —Razstava ženskih ročnih del bo do vključno 15. oktobra v Celju, hotel Union. Opozarjamo, da sc bodo take razstave prirejale kratek čas po celi Sloveniji, kakor: v Ptuju, Trbovljah, Ljubljani, Škofji Loki, Kranju, Tržiču, Jesenicah in Novem mestu, o čemer bomo cenj. čitatelje pravočasno obvestili v našem listu. — V 15 minutak preide v kri. Na nobeni bolniški postelji naj ne manjka doza Biomalza! — Pozornost razveseli, a z Biomalzom prineseš moč, katere se okrevajoči hrepeneče želi. — Ne odlašajte s prijavo za zadnji letošnji izlet »Putnika« z modernim avtokarom v slovito božjo pot Mariazell. Od 16. do 17. oktobra. — Vožnja in vizum le 200 din. Prospekti, informacije in prijave pri -»Putniku«, Maribor - Celje - Ptuj. Kostanjevica Pridobitev kostanjeviške občine. Na trgu. kjer je stala 6tarin6ka zidana šupa, nekak jvodrt senik, jc kostanjeviška občina s pomočjo občinske hranilnice priklicala v živtljenje takorekoc iz razvalin lep>o, moderno urejeno hišo, fci jc lahko ponos občini in občanom. V to občinsko hišo se je vselila 1. oktobra linančna kontrola. Spomin na dr. Kreka. V nedeljo 10. oktobra smo se v Kostanjevici spomnili našega in očeta slovenskega naroda, dr. Janeza Ev. Kreka, ki je ob oporah trdnih pleč dr. Korošca in velikega slovenskega škofa dr. Jegliča ustvarjal Jugoslavijo in močni, samozavestni slovenski rod jx>d zastavo jugoslovansko v bratstvu in ljubezni s Hrvati in Srbi. Skromno smo sc oddolžili velikemu pokojniku za vso ljubezen, ki jo je zapustil v svoji oporoki z lepo uprizoritvijo »Razvaline življenja«, ki pa je bila prav zaradi skromnosti tembolj iskrena, jx>-rojena iz srca in ljubezni. Ljubljana l Sodaliteta Ss. Cordis za ljubljansko mesto bo imela svoj sestanek v petek 15. oktobra ob 5. popoldne v semeniški dvorani. Na dnevnem redu so važne dušnopastirske zadeve. Predsedništvo So-dalitete prosi, da se vsi čč. gg. duhovniki udeleže sestanka. Posebnih vabil ni mogoče razposlati in prosimo, da sprejmete to naznanilo kot vabijo. 1 Sv. maša za pokojno go. Elzo Lapajne bo danes v sredo ob 8. pri Sv. Petru. 1 Naši misijonarji na Japonskem, Kitajskem in v prednji Indiji. O tem zanimivem predmetu bo drevi predaval v dvorani Rokodelskega doma, Ko-menskega ulica 12, g. Stanko Zakelj iz misijonske družbe. Predavanje bodo pojasnjevale številne barvaste skioptične slike onih krajev, kjer so bili naši misijonarji. Vstop k predavanju je j»rost. Pričetek bo ob 8 zvečer. 1 Ženski odsek šentpeterske prosvete ]>riredi v nedeljo 17. t. m. v društveni dvorani, poleg šent-jreterske cerkve, gospodinjsko razstavo: peciva, roč. del, konserviranega sadja in sočivja, gospodinjskih strojev itd. Razstava bo odprta od 7 zjutraj do 5 po-jioldiie. 1 Predavanje o ljubljanskem železniškem problemu. Za predavanje inž. Stanka Dimnika, ki bo v petek dne 15. t. m. ob 18 in pol v frančiškanski dvorani, vlada v Ljubljani veliko zanimanje. Oosp. inženir, ki je priznan strokovnjak na tem jx>liu, bo nazorno in fjoljudno z raznih vidikov obdelal problem ljubljanske železnice, ki v sedanjem stanju predstavlja veliko oviro za razmah ljubljanskega mesta Predavatelj bo obravnaval na kratko dosedanje načrte in pokazal skioptične elike, ki bodo nazorno prikazovale način, kako so 6i predstavljali razni avtorji rešitev tega vprašanja v preteklosti. Nato bo z diapozitivi osvetlil takozvani poglobitveni načrt in bo pokazal v več slikah, Kako 60 potom poglobitve v raznih večjih svetovnih mestih rešili železniško vprašanje. Vsak Ljubljančan 6e mora proučiti o enem najbolj nujnih in najbolj perečih problemov ljubljanskega mesta. Zato pridite vsi. VstojMiine ni. Nafta odn. plinsko olje za pogon avtomobilov z Dieselovim motorjem se dobiva na črpaljkah na dvorišču gpslilne pri : F i g o v c uin pri »J u g o a v t o», Tyrševa cesta, Ljubljana — po 2.70 din za liter. 1 Angleško društvo v Ljubljani opozarja člane, da se vrši danes ob j>oI 21 v društvenem prostoru prvi čajev večer. Odbor. 1 Francoski institut opozarja na zanimivo predavanje, s katerim otvarja vrsto francoskih predavanj v novi sezoni. Predaval bo g. Georges Blon-del, profesor na šoli političnih ved v Parizu, in Gi-cer o spominih na potovanje po Evropi. Predavanje bo drevi ob 20 v društvenih prostorih v Narodnem domu. Vabljeni. 1 Ga. Zlata Gjungjenac poje na svojem poslovilnem koncertu 15. t. m. v veliki dvorani filharmonije pastirske pesmi iz XVIII. stol. ter pesmi Lajovica, Škerjanca, Osterca, Musorgskega in Štri-tofa s spremijevanjem orkestra. Drugi del koncerta je izpolnjen z opernimi arijami iz Onjegina, Bo-heme, Butterfly, Manon in Traviate. Koncert, pri katerem nastopi ves orkester filharmonije, dirigira novi predsednik g. N. Štritof, Vstopnice od 12 do 40 dinarjev so v predprodaji v Matični knjigarni. 1 Predavanje o prezimovanju cvetlic in zelenjave priredi podružnica sadj. in vrtnarskega društva Šiška - Ljubljana jutri, 14. t. m. ob 20 v dvorani »Stara šola« nasproti bivše mitnice v Zgornji Šiški, Celovška cesta 70. Predava vrtnar g. Čeh Ivan. Po predavanju sprejema odbor podružnice naročila za skupno nabavo živega apna članom proti naplačilu. Ob tej priliki naj se zglase člani tudi za skupni izlet na sadno razstavo v Mariboru. 1 Učiteljski pevski zbor opozarja svoje članstvo, da bo prihodnji pevski tečaj 15., 16. in 17. oktobra t. 1. v dvorani grafičnih delavcev v Ljubljani, Masarykova cesta 14, t. j. nasproti kolodvora in ne kakor je bilo prvotno javljeno. Dvorana je v petem nadstropju, Začetek tečaja je 15. t, m. ob 10. dopoldne. Odbor. 1 Neprevozna ulica. Mestno poglavarstvo v Ljubljani naznanja, da bo Robbova ulica v dolžini med Vilharjevo in Linhartovo ulico od danes pa do preklica za vozni promet zaprta, ker ureja mestna občina ob njej pokopališče zaslužnih slovenskih mož. I Tvrdka Oroslav Dolenec, Ljubljana, Wol-fova ulica 10, je pripravila za praznik Vseh svetnikov prvovrstne nagrobne sveče v izbranih barvali in oblikah. 1 Nočno službo imajo lekarne: mr. Leustek, Resljeva cesta 1, mr. Bahovcc, Kongresni trg 12 in mr. Komotar, Vič. Gledališče Drama. Začetek ob 20.: Sreda, 13. oktobra: Tarelkinova smrt. Red A. Opera. Začetek ob 20.: Sreda, 13. oktobra: Evangeljnik. Red Sreda, Nevzdržni položaj zobotehnihov smo že omenili, na deželi še ogromno pomanjkanje zobarjev. Beg z dežele v mesto, kjer so prav slabo življenjske prilike za zobarje, dokazuje, da hočejo ljudje ostati blizu — dobrinam, ki jih tnore nudili le mesto. Pri tej koncentraciji v mestih, se ustvarja nezdrava konkurcnca ,ki sicer znižuje visoke cene popravil zobovja, na žalost pa vedno le na škodo nameščenih žobotehnikov! Marsikateri preudarnejši zobozdravnik je pre-motril zakon, ki je edini povzročitelj tega nevzdržnega stanja, z višjega vidika ter uvidel, da ga bo navzlic širokogrudnosti, ki jo po njem uživajo zobozdravniki v starosti in bolezni, le prav slabo zaščitil. Zakon je torej odmerjen povsem ozko-srčno, tako z narodno-zdravstvenega kot s socialnega vidika. Njegove meje so preozko, zaradi toga ga no spoštujejo niti zobozdravniki niti zoboteh-niki, katerim odvzema možnost poštenega preživljanja. Za uravnovešenjc trga nevzdržnega položaja je odpotovala takoj po kongresu v Belgrad posebna deputaciju, ki je bila sprejeta pri g. ministru dr. Kreku in ministru Vrbaniču, namestniku ministra socialne politike in narodnega zdravja. Minister dr. Krek je pozorno sledil izjavam posameznih delegatov ter jim obljubil svojo pomoč pri reševanju tega perečega vprašanja. Na njihovo prošnjo jim je utrl pot do načelnikov posameznih ministrstev, ki so prav tako pazljivo sledili njihovim izvajanjem ter obljubili njihovim upravičenim zahtevam polno pomoč. Prepričani smo, da bodo njihove zahteve prodrle. ker jih v tem pogledu podpirajo odločujoči čiuitelji in celokupna naša javnost. V Zagrebu so pred kongresom 2. 1. m. imeli konferenco delegati vseh nesamostojnih žobotehnikov naše države. Delegati so navedli nekaj zanimivih podatkov o stanju žobotehnikov v jiosa-meznih banovinah in o stanju zobarstva na sjiloš-no. Zaradi tega bodo to ugotovitve gotovo zanimale tudi našo širšo javnost. Ugotovili so, da znašajo mesečni prejemki žobotehnikov v nekaterih banovinah 300—500 din, zaradi česar so zobotehniki večkrat naravnost prisiljeni izvrševati svoj poklic ilegalno. Tako izvrševanje nedvomno kvari splošen ugled zobarske stroke ter je zaradi neobdavčenja na veliko škodo državni blagajni in vsem legalnim zobarskim praksam. Za spoznanje boljše so plačani oni zobotehniki, ki opravljajo operativno delo pri posameznih zobarjih. Žn to delo dobe spričevala, ki bi bila v čast vsakemu stomatologu — na žalost so ta spričevala le »strokovno moralne: vrednosti ter predstavljajo zaradi zakona iz leta 1930 samo brezkoristno priznanje. Posamezni okraji, posebno na jugu državo, sploh nimajo zobarja, zaradi česar so ljudje prisiljeni hoditi po 200 in več kilometrov do prvega zobarja. Ako se ljudje v takih nemogočih prilikah zatekajo k raznim -babanu in kovačenu, jo za tamkajšnje prilike pač umljiv pojav. Na eni strani je torej še ogromno pomanjkanje zobarjev, na drugi strani sc je pa odvzela možnost samostojnega dela vsej mlajši generaciji žobotehnikov, I kjer je zaradi tega »0?ž nczapo»lcnosti. V zobarstvu je le v mestih nekakšna kon-i' centrarija strokovnjakov, nicdiem ko je, kakor Velike tatvine koles Litija, 11. okt. V zadnjem času eo se tatvine koles izpred gostiln, trgovin in drugih javnih prostorov po vsej naši deželi silno jiomnožile, [X)licija in orožništvo jo zman napelo vse sile, da bi odkrili tatove, Posebno Ljubljana je bila deležna jx>sebnc pozornosti tatov koles, ki so kar na debelo kradli kolesa. Ko je pred tednom dni zmanjkalo pred neko trgovino skoraj jx>polnonia novo kolo, se je vendarle posrečilo policiji, da je prišla na sled tatovom. Tat jo je j>obrisal na ukradenem kolesu kar sredi Ljubljane, policija pa za njim, ko pa jo tat na kolesu uvidel, da zasledovalcem ne more uiti, je skočil s kolesa ter zbežal v frančiškansko cerkev. Policija pa za njim, toda niso ga mogli kar tako odkriti, ker se je skril v spovednico. Končno so ga le izvlekli na svetlo in v njem spoznali 28-letnega J. C. iz Vač. Pri zaslišanju je izdal še dva svoja pajdaša, bajtarjeva sinova S. iz Hoste j>6d Vačami. Vaški orožniki so po kratkem zasledovanju v vaških gozdovih skrita brata 1'rijeli ter ju odvedli v zapore litijskega sodišča. Na dan je prišlo, da je ta triperesna deteljica po vsej Sloveniji kradla kolesa, katera so potem v neki skrivni delavnici na Vačah »predelali« ter jih potem za nizko ceno prodajali jx>večini kmečkim fantom iz vaške in kandrške okolico. Orožnikom na Vačah se je tako posrečilo, da 60 dobili nazaj nad 40 pokradenih koles, ki so jih ti nepridipravi prodali okrog, seveda so vsa kolesu ali prepleskana ali pa z drugačnimi sestavnimi deli spremenjena. — Zaradi nakupa ukradenih koles bodo imeli sedaj sitnosti pri sodišču vsi, ki so kolesa kupovali, zato opozarjamo jx5novno, koles sumljivega izvora ne kupovati, ker bi teolog škode imeli še opravka pri oblasteh. Maribor m Francoski tečaji. Tudi letos bo v francoskem krožku tečaj prof. F. Gasparina za V6e one, ki žeje poglobiti svoje znanje francoščine posebno glede pravilnosti v govoru in pismu. Ta tečaj bo ob petkih od 17.15—18.15 v društveni čitalnici, Gregorčičeva ulica 4. Pouk se bo začel v petek 15. okt. m Drava izroča žrtve. Nad falskim jezom je naplavila Drava truplo starejšega moža. Okoličani so v naplavljenem prepoznali 55 letnega posestnika Petra Razborja i?. Vurmata, Ni še ugotovljeno, ali jc pokojnik postal žrtev nesreče ali pa je sam prostovoljno šel v smrt. Pogrešali so ga že od 24. septembra. Truplo so pokopali na pokopališču v Puščavi. m V 2 dnevih — 3 požigi. Razvanje in Hoče jo zopet razburil dogodek, ki dokazuje .neverjetno predrznost požigalca. Dne 8. t. m. zvečer okoli poL20 je prestrašil posesnika Franca Preglja v Zgor. Hočah in njegove domače nenaden 6vit, ki se je pojavil v gospodarskem poslopju. Naglo so šli pogledat in so prišli še ravno v pravem času, da 60 preprečili usodno nesrečo. Pred gospodarskim poslopjem jim je nekdo zažgal kup sena ter bi bili plameni gotovo zajeli celo zgradbo, če ne bi bila pomoč takoj pri rokah. Neka čudna slutnja je Pregljevim branila, da niso legli k počitku, temveč so stražili svoje imetje. Re6 se je še iste noči poskus požiga zopet ponovil. Neznanec je okrog 10 ponoči položil na isto mesto, kot zvečer, zopet kup sena, navrhu pa je naložil še treske in suho deske ter zopet vse skupaj zažgal. Zopet se je poskus požiga zaradi čuječnosti domačih ponesrečil. Naslednjo noč pa je požigalec uspel. Sedaj je zažgal kup sena na podstrešju gospodarskega poslopja in ko so domači požar opazili, je bilo žc prepozno. Zgorelo je ostrešje, vendar so spodnje dele poslopja rešili, ker 60 prišli gasilci naglo na pomoč ter je bilo dovolj vode na razpolago. Teh požigov je osumljena neka ženska. m Ljudska univerza v Mariboru bo imela redno predavanie v petek 15. t. m. ob 20. Predaval bo učitelj g. D^benak o češkem liriku Petru Bezruču. m Zelja je dovolj na trgu. Mariborske gospodinje je skrbelo, kako se bodo oskrbele z zeljem, ker so gosenice uničile zeljnike po vsej okolici. Bojazen pa se ni uresničila, ker so se zeljniki kljub gosenicam lepo obrasli ter jc sedaj zelja na trgu dovolj na razpolago. Dovažajo ga pa celo iz Me-djimurja cele vozove ter se dobi sedaj že kilogram po dinarju. m Šahovske novice. V sredo zvečer ob 8 priredi Mariborski šahovski klub v kavarni Central brzotumir ter vabi članstvo k udeležbi. Isti večer in v nedeljo dopoldne se sprejemajo v kavarni Central prijave za klubski turnir, ki sc začne konec tega meseca. m Zanimiva raprava bo v petek dopoldne pred tukajšnjim okrožnim sodiščem proti mlademu roparskemu morilcu Maksu Fcršu iz Bresternice, ki je pred dvema mesecema usmrtil in oropal posestnico Gselmanovo. m Predavanje za obrtnike. 8. t. m. se je pričel tečaj mojstrskih izpitnih predavanj, ki beleži rekorden obisk. Zahaja vanj nič manj kot 68 udeležencev. Obrtniški pospeševalni urad organizira sedaj tečaj za obrtno knjigovodstvo in tečaj za strokovno računstvo, Prvi se prične začetkom novembra ter se nove prijave še sprejemajo, v kolikor prostor dopušča, do konca oktobra. m 6. pohorski tek. Prijavljenih je doslej 18 te-kačev, med temi 8 zimskošportnikov, 06tali pa so priznani slovenski dolgoprogaši. Do četrtka se še sprejemajo prijave za avtomobilsko vožnjo na Pohorje pri g. Struclju. Celje , ... c Odlikovanje gasilcev v Gaberju. Včeraj so buli odlikovani agilni gasilci gasilske čete v Ga-berju Zlato kolajno so dobili Gologranc Konrad, Pušnik Franc, Florič Anton, Šarlah Jernej, Vučko Marko. Pod pečati Ignac, Bornšek Štefan, Špcglič Ivan in Čuvan Hinko. S srebrno kolajno so bili odlikovani špeslič Franc. Sodin Blaž, Oajšek Ludvik, Zeleznik ban, Kokošinek Stanko. Podrepšek I ranc. Peperko Jakob in Orcnkuš Štefan. Bronasto kolajno so prejeli Mihalič Josip, Leskovšek Franc in tlabjan Franc. Marljivim gaberskim gasilcem iskreno častitamo! c Danes ob 8 zvečer bo v Domu v Samostanski ulici redni sestanek Fantovskega odseka. Na pro-gramu je zanimivo predavanje. Lepo novodošlo zolje v glavah dobite najceneje pri Kmetijski družbi v Celju. Aškerčeva ulifu. c Najodličnejši jugoslovanski klavirski virtuoz v .Ce,V"- Nocoi koncertrira v mestnem gledališču najodličnejši jugoslovanski virtuoz g. Ivan Noč, ki je bil deležen v inozemstvu največjih uspehov. Za koncert vlada splošno zanimanje, ker se obeta izredni glasbeni dogodek. Cene so navadne dramske. Vstopnice se dobijo v knjigarni Goričajeve vdove in zvečer pri blagajni v mestnem gledališču. c Vpiovanje v kmetsko nadaljevalno šolo V Celju bo od 15. t. ni. vsak dopoldne v pi6arni državne II. deške ljudske šole (okoliške). Mladeniči vstopite v to šolo. ki vas bo krepila v kmetski miselnosti, v kmeteki zavesti in vam pokazala kako sc kmetu pomaga! Šola se bo začela 4. nov. t. L Narodna banka in izvozniki Zanimiv proces pred mariborskim sodiščem Maribor, 11. oktobra. Pred okrožnim kot trgovskim sodiščem v Mariboru je bila vložena zanimiva tožba, ki jo je •sodišče že te dni obravnavalo, pa jo je potem odstopilo apelaciji v Ljubljano v svrho presoje glede pristojnosti. Med našimi gospodarskimi krogi, posebej še med izvozničarji, ki se bavijo z izvozom v Nemčijo, bo ta tožba gotovo zelo odmevala. Predmet tožbe je sledeča zadeva: Trgovec Ignac Žohar v Kamnici pri Mariboru je izvazal leta 1935 jabolka v Nemčijo. Nemški odjemalci so mu plačali ta jabolka potom kliringa ter je prejela Narodna banka na njegov račun skupaj 39.011.84 mark, kar bi znašalo po takratnem kurzu nemške marke 690.827.70 din. Nemci so ta znesek, ki predstavlja za našega izvoznika vsekakor lepo vsoto, v redu izplačali in izvoznik se je nadejal, da bo kmalu prišel do svojega denarja. Narodna banka je izplačevala izvoznike po časovnem vrstnem redu, kakor je prejemala vplačila na njihov račun, česar pa se menda ni držala. Tudi na račun trgovca Žoharja je prejela banka vplačana zneske že oktobra 1935, toda do svojega denarja še danes ni prišel. Banka mu že dve leti zavlačuje izplačilo, vzrok je pa sledeči: Denar je vplačala nemška tvrdka leta 1935 po takratnem obveznem tečaju 100 mark = 1769.40 dinarjev. Od takrat pa tečaj marke neprestano pada in jo danes samo ee okoli 1380 din za 100 mark. Ogled cestnih del v inozemstvu Zveza jugoslovanske cementne industrije je povabila na daljšo ekskurzijo večje število interesentov za gradbo ce6t. Ekskurzija 6i je ogledala cestna dela v Avstriji, Nemčiji in Češkoslovaški. Udeležili so se je pomočnik ministra za gradbe inž. Josifovič, načelnik odseka za ceste v gradbenem ministrstvu inž. Bouček in referent višji svetnik inž. Petrovič. Povabljeni pa so bili tudi šefi tehničnih oddelkov banskih uprav iz Ljubljane, Zagreba. Splita in Novega Sada. Iz Ljubljane 6o se ekskurzije udeležili načelnik gradbenega oddelka inž. Viktor Skaberne, višji svetnik inž. L. Bevc, inž. Pire in inž. Geržina. Prisotni so bili tudi inženirji iz Zagreba, Novega Sada in Splita. Društvo za ceste je zastopal predsednik g. Sv. Milo-savljevič, inž. Rakočevič, tajnik itd. Poleg teh so bili na ekskurziji tudi zastopniki onih podjetij, ki izvajajo večja cestna dela v naši državi: inž. DSSS Dedek, Pirkmajer. ki grade cesto s sodobnim cestiščem Ljubljana—Kranj ter inž. Nassimbeni iz Maribora, ki gradi, oziroma modernizira ce6to Maribor—državna meja. Ekskurzijo je vodil v imenu zveze cementne industrije g. dr. Vinko Vrhunec. Udeleženci 60 prepotovali okoli 2.500 km na cestah ter so si na Dunaju najprej ogledali tako-zvano Hohenstrasse, krožno avtomobilsko pot na Kahlenberg itd. V Češkoslovaški so 6i ogledali predvsem ona cestna dela, ki se izvršujejo na cestah s približno enakim prometom kot pri nas. V severni Češki izdelujejo lažje cestne zastore za mešani promet v betonu po posebnem sistemu inž. Šule, za katerega pravijo, da je glede 6troškov zelo ugoden in je vzbudil pozornost tudi pri nas. Z ozirom na izkušnje v Češkoslovaški bodo naj-brže tudi pri nas poskusili izdelati približno 2 km ceste po tem sistemu. Dalj časa so se udeleženci zadržali tudi v Nemčiji, kjer so si ogledali predvsem dela na avtomobilskih cestah, pa tudi že dovršene ceste. Posebno jih je zanimala tako-zvana Alpenstrasse. Na povratku so si ogledali še cestna dela v Avstriji na cestah II. reda. Preden so prišli v Ljubljano, so si ogledali sedania cestna dela na gorenjskih cestah in ugotovili, da se dela z modernimi metodami ki prav nič ne zaostajajo za evropskimi metodami, Smrl češkega gospodarslvenika V Pragi je umrl dr. Alois Stangler, načelnik •trgovskega oddelka v zunanjem ministrstvu, predsednik gospodarskega sveta Male antante, velik gospodarski strokovnjak, ki je zastopal kot opolno-močeni minister češkoslovaško državo na trgovinskih pogajanjih v inozemstvu ter je bil tudi tajnik in duša gospodarske sekcije Slovanskega instituta (ustava). 10. t. m. 6e je vozil v dmibi tovarnarja Waldesa ter postal žrtev avtomobilske nesreče pri Kraljevem gradcu. Pokojni je bil velik prijatelj Jugoslovanov, bil je član glavnega odbora češkoslov.-jugoslov. lig in je vodil tudi vsa trgovinska pogajanja z našo državo. Med vojno je služil kot vojak pri bosansko-hercegovskem polku, kjer se je naučil tudi perfektno srbskohrvatsko. Posebno ljubezen pa je gojil tudi do Slovencev, ter je še pred kratkim našemu uredniku hvalil Bled in Slovenijo ter vzbujal spomin na Celovec in uredništvo »Mira«, kjer se je med vojno večkrat mudil. Poznal jc dobro tudi slovenske razmere ter se je v marcu t, I. z veseljem odzval prošnji našega urednika, da je za češko številko napisal Članek o trgovskih in gospodarskih stikih Čehov in Slovencev, »Sloven-čeve« češke priloge je bil od srca vesel ter je ured- Kal/urni obzornik Milan Kajč: Tilka Ljubljana, Samozaložba, str. 128. Ko je pred leti izšel Kajčev prvenec: Odmovi od Mure, zbirka kratkih črtic in opisov, smo v njem pozdravili nov talent, v katerega smo stavili veliko upanja. Toda lakoj moram povedati, da ga pričujoča novela »Tilka/ ni izpolnila v tisti stopnji, kakor bi želeli. Pokazala je, da Kajč še ni dozorel za večji tekst ter da je uspeval le v krajših feljtonih, v katerih je ogreval zlasti s razpoloženjskimi pokrajinskimi slikami ter toplim dogodkom. Ta novela, ki mestoma tudi kaže, da Kajč v opisovanju nikakor ni epigonski ter da išče svojevrstno plastiko, je v celoti vendarle vse preveč površna, plitka, je le nakazano gradivo, ki pa še daleč ni umetniško obdelano. Prikazati hoče življenje slovenske učiteljice iz Ljubljane, ki je že kol brezposelna učiteljska kandidatinja doživela precej naturalistično ljubezen z dekadent-nim, živčno razrvanim ruskim vojnim ujetnikom, pa potem dobi službo v Prekmnrju, pri nadučitelju pijancu in razbrzdancu, kateremu umre dobra žena na porodu in si jo skuša kako prisvojiti in z njo tudi poročiti. Tega odbije, ee zaljubi v Tineta, a katerim pa se razide zaradi bahje čenče, dokler jo Tinetu ne prevzame njegov prijatelj Ivan. Tine se ponesreči pri kopanju, Tilka pa se končno razodene Ivanu, ki jo ljubi. — To hi bila v suhi shemi zgodba te novele, ki jasno kaže. da ji manjka tisto, kar dela veliko umetnino: tragike, globine življenja, duhovne problematike, in notranje gradacije, skratka — Narodna banka pa s svojo politiko sili izvoznike, da ji sami ponudijo klirinške nakaznice v odkup, dasiravno izgubijo na kurzni diferenci velike vsote. ker pač ne morejo čakati več let na izplačilo denarja, katerega so si za obratovanje dostikrat celo izposodili. Tako postopanje je izzvalo v naših trgovskih krogih žo nebrojne proteste, ki pa so bili dosedai vedno brezuspešni. Narodna banka je vztrajala pri svojem postopanju, dokler ni večine izvoznikov prisilila, da 60 ji svoje nakaznice po dnevnem kurzu prodali. Nekateri se niso takoj vdali ter so tožili Narodno banko v Belgradu. Tožbe pa so po vrsti izgubili. Trgovsko sodišče v Belgradu se je postavilo na stališče, da lahko Narodna banka izplačuje klirinške nakaznice po svoji mili volji, ne pa po časovnem redu. V predmetnem slučaju pa je šel tožitelj drugo pot. Ni vložil tožbe v Belgradu proti centrali, temveč v Mariboru proti podružnici Narodne banke. Narodna banka v svojih tožbah sama tako postopa ter tožijo njene podružnice stranke na območju podružnic, ne pa centrala. Če imajo podružnice to pravico, jo ima tudi vsaka stranka, ki stanuje na področju podružnice. Te podružnice vrše tudi vse klirinško poslovanje namesto centrale. Vendar pa je mariborsko okrožno kot trgovsko sodišče prepustilo končno odločitev glede pristojnosti in pod-sodnosti podružnice Narodne banke apelacijskemu sodišču v Ljubljani. ništvu še posebno čestital. Sploh je v Pragi vzdrževal tesne zveze z Jugoslovani ter mnogokatere-mu tudi slovenskemu dijaku preskrbel denarna sredstva za proučevanje gospodarskih razmer med obema državama. Tako je praktično izvrševal naloge Slovanskega instituta, katerega 'gospodarsko vodstvo je predstavljal. Češkoslovaška država je z nji mizgubila enega svojih najboljših gospodarstvenikov, * Plačilni promet z Italijo. Zaradi stalnega naraščanja našega aktivnega novega klirinškega salda v prometu z Italijo je prišlo do stikov med našo Narodno banko in Nacionalnim zavodom za razinenjavo z inozemstvom in do dogovora, na podlagi katerega je potoval glavni ravnatelj naše Narodne banke dr. Milan Protič v Benetke na tozadevna pogajanja, kakor jib predvideva poeodba o plačilnem prometu. Vajensko vprašanje v naši državi. V glasilu Osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu -Delavska zaščita« čitamo v oceni knjižice, ki jo je izdala ljubljanska Delavska zbornica o svoji anketi glede vajenskega vprašanja, da prav za prav nimamo nobene statistike vajencev v naši državi. Delavsko zavarovanje, ki drugače zelo skrbi za svojo statistiko, nima prave evidence o boleznih vajencev, ceni pa, da je bolno, oz. posebno potrebno odmora veliko število vajencev, sigurno nad 50 odstotkov. Računati pa je, da imamo v vsej državi okoli 72.000 vajencev po cenitvi Osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu, Produkcija bakra v Boru je znašala meseca septembra 3038 ton, dočim je znašala septembra lani 3938 ton. Skupno je produkcija bakra v prvih 9 mesecih dosegla 29.272 ton v primeri s 30.115 tonami v odgovarjajoči dobi 1930. Sladkorna pesa v naši državi. Mednarodno združenje za sladkorno statistiko je izdalo 6vojo oktobrsko cenitev produkcije sladkorne pese in sladkorja v kampanji 1937-38. Za našo državo cenijo količino predelane sladkorne pese 376.000 ton, dočim je 1936-37 znašala 746.667 ton. Produkcijo sladkorja cenijo samo na 45.800 ton, dočim je znašala v kampanji 1936-37 100.746 ton. Evropsko letino pese cenijo na 34.16 (31.15) milij. ton, produkcijo sladkorja 1937-38 pa na 5.4 (5.16) milij. ton. Odlog plačil je dovoljen Hranilnici in posojilnici pri D. M. na Jezeru pri Prevaljah za 6 let od 31. maja 1937 dalje za terjatve nastale pred 1. avgustom 1934, obrestna mera 2% od 1. avgusta 1934 dalje. Borza Dne 12. oktobra 1937. Denar V zasebnem kliringu je. ostal angleški funt na naših borzah neizpremenjen: v Ljubljani na 238 denar, v Zagrebu in Beigradu na 237.20 do 238.80. Avstrijski šiling se je v Ljubljani okrepil na . 8.58—8.68, v Zagrebu na 8.575—8.675, v Belgradu na 8.5734-8.6724. I Grški boni so beležili v Zagrebu 29.55—30.25, v Belgradu 29.65—30.35. Nemški čeki so v Ljubljani, Zagrebu in Belgradu narasli na 13.75—18.95, nadalje, so v Zagrebu beležili za sredo novembra 13.70—13.90, za konec novembra 13.65—13.85, za sredo januarja 13.55-13.75. Devizni promet je znašal na zagrebški borzi 3,982.419 din. umetnostnega oblikovanja. Ne tajimo, da se taka in podobna zgodba ni zgodila v življenju, skoraj zdi se nam, da je kopirana naravnost po predlogi, ima torej v osnovi življenjsko resničnost, toda to še ni pogoj za dobro povest, ki je tvorba duha. Življenje lahko daje samo snov, gradivo, toda umetnik ustvarja z njim novo stavbo, ki ima svojevrstno in najres-ničnejše življenje sama v sebi. V današnji leposlovni umetnosti sploh opažamo, da se pisatelji sklicujejo samo na resničnost dogodka, smatrajo umetnost zgolj za dokument v Zolajevem smislu; toda umetnost je več. kot dokument, umetnost je novo življenje! V tem je bistvena napaka Kajčovo »Tilke/, da ni z njo prodrl v notranje življenje svojih ljudi, da jih je videl samo v gesti in statistični zaporednosti, da opisuje samo anekdotično dogodke in osebe ter ne išče človeških globin in notranje povezanosti dogodkov. Tilkine ljubezjii so površno, neiskrene, so flirt, tako i Rusom kot s Tinetom in tudi z Ivanom ee stvar začno neresno. Smrt Tineta v vodi po nesreči nima nobeno zveze več s Tilko, ker ni v nikaki notranji zvezi z dramo. Saj drame sploh ni tu, tragedije še manj, komaj da zelo zastrla misel, da dobri ljudje propadejo (žena nadučiteljeva, nesrečni Tine), slabi pa žive dalje. Te tragedije ne čutimo kot sploh ne duhovne problematike, življenje samo pa tudi ni tako močno, organsko podano, da bi nas pritegnilo in obvladalo z lastno močjo iivljonske sile. Saj to bi bila že velika umetnina, pri »Tilkit pa jasno čutimo še literarnost, ne zlitje z življenjskim tokom, le opis površine, duhovne in pokrajinske. Današnja slovenska umetnost no more biti velika, dokler ne bo šla v človeka in ga prijela za dušo. Te v tej Kajčevi noveli še ni. Zato sem mnenja, da se mu ta večji teksl ni |ha-reči i, da pa utegne v manjših silhuetah, kakor jih jo začel z • Odmevi.', Ljubljana — te Amsterdam 100 h. gold. . Berlin 100 mark . . . Bruselj 100 belg . . . Curih 100 frankov . . . London 1 funt . . . t Ne\v Vork 100 dolarjev . Pariz 100 frankov . . . Praga 100 kron .... Trst 100 lir..... ca ji • • p r i in o m. 2395.66-2410.26 1738.02-1751.90 729 95— 735.02 996.45-1003.52 214.33— 216.39 4299 76—4336.07 144.26- 145.70 151.43— 152.54 227 20— 230.28 Curih. Belgrad 10, Pariz 14.505. London 21.535, New York 434.625, Bruselj 73.25, Milan 22.875, Amsterdam 240.25, Berlin 174.50, Dunaj 80.30 (84.95), Stockholm 111, Oslo 108.25, Kopenhagen 96.15, Praga 15.20 (13.75), Varšava 82.20, Budim-pešla 86.20, Atene 3.95, Carigrad 3.50. Bukarešta 3.25, Iielsingfors 9.52, Buenos-Aires 130.625. Vrednostni nanirfi Ljubljana. 7% in vest. pos. 92—93, agrarji 53 do 55, vojna škoda promptna 412—415, begluške obveznice 74—78, 4% severni agrarji 51—53, 8% Blerovo posojilo 94—95, 7% Blerovo posojilo 83 do 86, 7% posojilo DHB 100—101, Trboveljska 220 do 240. Zagreb. Državni papirji: 7% investicijsko posojilo 93 denar, agrarji 53 denar, vo.jna škoda promptna 411.50 denar, begluške obveznice 77 denar, dalm agrarji 75 denar, 4% sev. agrarji 52.50 denar, 8% Blerovo posojilo 94.50 denar, 7% Blerovo posojilo 84.75—85.25 (84.75), 7% posojilo DHB 100 denar, 7% stab. posojilo 86.50 denar. — Delnice : Narodna banka 7.350 denar, Priv. agrarna banka 198 denar, Trboveljska 230—250, Gntmaun 50—60, Isis 30 blago, Sladk tovarna Bečkerek 650 blago, Osj. sladk. tovarna 200 blago, Osješka livarna 200 blago, Dubrovačka 435—445 (450), Jadranska plovba 410—430 (410), Oceania 280 denar. Belgrad. Državni papirji: agrarji (53.50), vojna škoda promptna 411.25—412 (411.25), begluške obveznice (78), dalm. agrarji 75.75—76 (75.75), 8% Blerovo posojilo 94.25—95, 7% Blerovo posojilo 85.25—85.50 (85.25), 7% posojilo DHB 100.25 denar. — Delnice : Narodna banka 7.500 do 7.600, Priv. agrarna banka 204 denar. Žitni trg Novi Sad. Pšenica: bč. 78—79 kg 177—179, srem. 77—78 kg 176—178, slav. 77—78 kg 177 do 179, ban. 78—79 kg 172—181, bč. ladja Tisa 78 do 79 kg 182—184, bč. ladja Begej 181—183. — Oves: bč., sreni.-slav. 112—114. — Koruza: bč. srem. 105—107, ban. 102—104. — Fižol: bč. srem. beli brez vreče 2% 206—208, beli brez vreče ladja 210— 212K. — Otrobi: bč., srem.-ban. 96—100, bč. ladja 103—105. — Tendenca lie-izpremenjena. Promet srednji. mnocotu. (oda 2 BONBONI preprečili KaI&J MOCOCt) V. Sombor. Pšenica: bč. 176—178, bč. ok Sombor 117—179, gornja bč. 179—181, srem. 177 do 179, slov. 178—180, gornja ban 180—182. — Tendenca mirna. — Promet 20 vagonov. Živina Živinski sejem 5. oktobra: voli kg žive teže od 4 do 6, krave kg žive teže od din 3.25 do 4.75, biki kg žive teže od din 4 do 5, junci kg žive teže od din 3.50 do 4.25, telice kg žive teže od din 4 do 5.50, konji oboj. 6pola komad od din 500 do 3.200, žrebefa oboj. pola komad od din 900 do 1.900, prasci komad od din 80 do 120, plemenske svinje kg žive teže od din 5.75 do 6, pršutarji kg žive teže od din 6 do 6.75 in debele svinje lig žive teže od din 7 do 7.50. Dne 4. t. m. je bilo v Novo mesto prignanih na sejem 1451 prašičev in 411 glav goveje živine, na sejem v Toplice pa dne 7. t. m. le 75 glav goveje živine. Na obeh sejmih je bila kupčija slaba; voli največ 5 do 5.5 din za kg žive teže, klavna živina pa od din 3 za kg dalje. Cena pri mladih pujskih je nazadovala od 10 do 30 din pri glavi, pri pr-šutnikih in pitanih prašičih pa 1 kg din 5.50 do 6.50 in je cena padla za 1 din pri kg žive teže in to zaradi velikih ponudb živali, ker ni krme iu tako mesarji to priliko izrabljajo. Ker je skoraj polovico okraja po toči močno prizadetega, primanjkuje tu krmsKih rastlin in močnih krmil, zlasti pa koruze, katere že za prehrano prebivalstva samega močno primanjkuje. Krani 200 letnica posvecenja župne cerkve v Šmartnem pri Kranju. V soboto, dne 16. oktobra, bodo na predvečer elavnosti pete Iitanije, nato pa se bodo fa-rani oddolžili spominu pokojnikov, ki so pozidali to cerkev. Zatem bo sprevod na pokopališče, kjer bodo molitve za rajne. Ob sedmih zvečer lx> slovesno zvonenje po vseh cerkvah župnije, župna cerkev bo razsvetljena, po hribčkih bodo zagoreli kresovi. V nedeljo ob pol 9 bo sveta maša na nekdanjem pokopališču za vse tam pokopane župljane. Vlomilci in tatovi na delu. V noči od petka na soboto so vlomili neznani tatovi v izložbo trgovine »Bata- v Prešernovi ulici. Tatovi so morali bili zeJo korajžni, ker je ta trgovina na prometnem in razsvetljenem kraju, pa so kljub temu vlomili v obe, izložbi in izbrali iz njih 15 parov najboljših čevljev, razen tega pa še lepo število nogavic. — Na Prini-ekoveni je nekdo preteklo nedeljo pustil v gostilni šušteršič svoje kolo, češ da je namenjen v Kranj na_ tombolo. Kmalu za njim je vzel kolo neznanec, češ da mu je lastnik naročil, naj ga pripelje v Kranj. Zvečer se jo lastnik kolesa oglasil v dotični gostilni in zahteval kolo. Seveda se je tat z njim že odpeljal medtem Bog vc kam ... V noči med nedeljo in ponedeljkom so ukradli v i6ti gostilni neznani tatovi štiri kokoši in enega petelina. — Na Golniku je bilo pred dnevi ukradeno posestniku Matiju iz zaklenjene omare 1500 din gotovine in rjava moška obleka. Tat se je splazil v hišo podnevi, ko ni bilo nobenega domačih doma. Zdi 6e, da je fo tatvino storil kakšen domačin, ki so mu bile razmere v hiši znane. — Tudi iz raznih drugih krajev dobivamo poročila o o manjših in večjih tatvinah, zato bo treba največje pozornosti. Jesenice Največja zasebna telefonska centrala v Sloveniji je telefonska naprava, ki jo jo novo montirala jeseniška železarna za svoje obrate. Zanimivo je, da znaša govorilna obremenitev le nove postaje 25%, dočim se računa za mestne telefonske centrale govorilna obremenitev le na 10 do 12%. Tako so zgrajene telefonske naprave v Ljubljani, Zagrebu in Belgradu za 10% govorilno gostoto, na Dunaju in v Gradcu pa za 12% govorilno gostoto. Naenkrat se lahko vrši 21 razgovorov, to se pravi, da je zasedenih 42 postaj. zajeti marsikak topel in plastičen življenjski lik, ker: oko ima in poro tudi, mora samo še notranje dozoreti: iz površnega opazovanja dogodkov prodreti v smisel samega življenja in iz njega ven ustvarjati nov svet, ki bo resničnejši in polnejši kot fotografija. td. Dve razpravi iz arheologije Dr. Rajko Ložar je izdal v separatih dve razpravi, ki jih je v zadnjem času napisal na osnovi arhooloških odkritij na našem ozemlju ter jih priobčil v »Zborniku za umetnostno zgodovino« oziroma v »Muzejskem glasniku«. Obe imata velik mednarodni pomen, zato imata resume dodan tudi v evropskih jezikih. V prvi: Poznoanti-čna portretna glava iz Emone« analizira glavo, ki se nahaja v našem muzeju pod št. 24 ter je bila odkrita v Ljubljani v Zoisovem drevoredu, ki pa ni bil na Bregu, kot se je mislilo dozdai, temveč — po ugotovitvah dr. Androjkc — ol) koncu rimskega zidu. Najdba na ozemlju stare Emone že da slutiti rimsko umetnino. Analiza ugotavlja, da je bil izdelan iz domačega pohorskega marmorja. Iz vso umetnostne analize in primerjave s jiodobnimi najdbami v drugih deželah ugotavlja Ložar, da spada ta glava v dobo ca. 1. 300po Kr., ter je tipično delo rimske provin-cionalne umentosti. Najdba pomeni za Ljubljano velik donesek, ker predstavlja dragoceno plastično redkost iz stare Emone. Ložar tudi načne vprašanje, koga naj predstavlja in kdaj je bila plava odbita od ostalega trupla, toda namigovanja smatra za sedaj samo še za hipotezo, ki naj jo pomaga rešiti zopet kakšen drug primer, — l)ruga razprava pa se peča z novimi izkopani- ip VI v Trztc Spominu dr. Janeza Kreka je bil posvečen v ponedeljek drugi letošnji prosvetni večer društva sv. Jožefa Mnogi so obujali spomine ua Krekove obiske v Tržiču. Pomembno je bilo to, da smo se oddolžili si>ominu velikega delavskega prijatelja s svojimi domačimi močmi in vse to je prineslo večeru veliko prisrčnost. Občuteno so zapeli pevci, večeru primerno jo zaigral mali orkester društva in v vznesenih besedah jo domači g. župnik, ob bogato okrašeni Krekovi sliki, opisoval Krekovo življenje in delo za narod in posebej za delovne sloje. Še g. župnik Majeršiu jo zbujal spomino na Krekove obiske v Tržiču in njegovo ljubezen do delavstva, in dve uri sla hitro potekli. Sicer smo razvajeni, da gledamo na prosvetnih večerih radi predvsem slike, ta večer smo bili pa hvaležni, da smo so pomudili le pri podobi samega velikega Kreka, ki uain je bila in nam bo še neizčrpna. mniEs Duhovito zabavno filmsko delo Dragoceni poljub v giavnlb viogali Liane Haid, Ivan Petrovič, Hans Moser. Tbeo Llnseu, Homs KtiOmann. Olaeba Robert scoiz. TEL. 27*30 SLOGA Danes poslodnJIC! Hči Samuraja Prvi veliki oemško-iaponaki film v režill ma-nega tvorca aiplnlsiifinm filmov dr. ARN0LDA tfKANCKA. BETSUKO HARA 1SAMU KOBUGI TEL. 21-24 MATICA Danes poslodnJlS! Nova pota slavnega pevca in divnth pesmi Louts Gravelre-ta v veietiimu Pesem obtožuje Gina Falkenberg Hanna Waag red neko trgovino. Debele solze so mu jiolzele jx> licih. Ko je zazvonil večerni zvon. je pobožno molil slovenski očenaš. Lastnik trgovine je opazoval fanta in koj mu je bil všeč. Nagovoril ga je. vendar se nista mogla sporazumeti, ker fant ni znal nemško. Šele s pomočjo nekega znanega glasbenega učitelja so s težavo spravili iz fanta, kako se piše in od kod je. Z vnemo pa je privolil, ko so ga vprašali, ako se hoče izučiti za trgovca. Starši da so mrtvi je še povedal in da je doma malo kruha. Fant je bil bistre glave in jx>štenega 6rca. Kmalu je že gladko govoril nemško, v trgovini je bil izredno ujrorabljiv. Ko je dorastel v moža, mu je dal trgovec, ki ga je vzljubil, svojo edino hčer za ženo Z marljivim delom in trgovsko bistroumnostjo je od leta do leta večal trgovino, dokler ni slednjič nastalo veliko trgovsko podjetje. Svoje | otroke je naučil moliti očenaš v slovenskem jeziku I in na smrtni postelji je izrazil željo, naj se ta Neenaka brala. Pri dirkalnem treningu za državno prvenstvo na dirkališču v londonski kristalni palači sta se srečala moderni avto tipa -, Mercedes* (z Dickom Seamanom pri krmilu) iu stan avto istega tipa iz 1. 1903. sem bil vajen od doma, sem se ob zvonjenju ,ave Marija' odkril in sein polglasno po slovensko molil očenaš. Neki desetletni deček, ki je stal blizu mene, je dvignil glavo, prisluhnil za čas in odhitel nato v hišo. Kmalu 6e je vrnil z nekim gospodom, s svojim očetom, iz hiše. Gospod me je prijazno vprašal: ..Ali razumete nemško? Od kod ]>a ste?" Odgovoril sem mu jk> nemško, da sem romar iz Štajerskega in da sem že v drugo v Kolnu. da bi pomolil na grobu svetih Treh kraljev. Gospod je rekel dalje: ..Prosim, če bi bili danes in naslednje dni moj gost. Zelo bi me razveselili s tem." Zaradi nepričakovanega jx>vabila sem bržkone napravil začuden obraz, a preden sem mogel kaj dostaviti, je že prišel služabnik, ki me je odvedel v lejx> sobo. Kar v hipu je bila na mizi izbrana jedača, zraven pa čaša rujnega renskega vina. Čeprav sem bil na smrt utrujen, sem prav slabo spal. Sj>et in spet 6em moral razmišljati o izredni ljubeznivosti svojega gostitelja in si nisem mogel tega razložiti. Več dni 6eni užival gostoljubje te hiše. ne da bi zvedel, zakaj so me sprejeli in mi tako stregli. Ko sem jiotem povedal, da bom moral zdaj oditi domov, me je trgovec iskreno prosil, naj ostanem vsaj še do nedelje. Nisem si mogel kaj, da bi temu ljubeznivemu človeku ne iislišail prošnje. Prišla je nedelja in z njo rešitev uganke. Za kosilo me je prišel iskat domači sin, ki me je odvedel v prekrasno opremljeno jedilnico, kjer ie bila že zbrana odlična družba. Kako sem se začudil jaz in V6i gostje, ko sem moral se6ti na častni prostor za mizo. Med kosilom je gospodar vstal in imel tale nagovor: „Ljubi moji prijatelji! Začudili ste se, da častim in odlikujem preprostega romarja iz daljne štajerske dežele pred vsem 6vojimi gosti. To ima svoj poseben vzrok in tega vam bom zdajle povedal: Kakor jx>ročajo 6tare kronike našega mesta, je navada drži hiše. dokler bo rod tega imena živ. Ta mož, ljubi prijatelji, je bil moj — praded. Zdaj boste razumeli, zakaj se tako vedem s preprostim romarjem, ki tu med nami sedi na častnem mestu. Pred tednom ga ie slišal moj sinček, kako je našo podedovano družinsko molitev molil na istem kraju, kjer je pred toliko leti moj praded v svoji zapuščenosti prosil Boga pomoči. Iz vsega srca sem bil vesel, da sem slednjič vendarle videl rojaka svojega pradeda. To je dalo povod za današnjo slavnost. s katero se veže hvaležen spomin na mojega slovenskega pradeda, ki je dal podlago blagostanju naše hiše. Gostje 60 z začudenjem poslušali besede gospodarja. Ko je nehal govoriti, so drug za drugim pristopili k meni in so tako prijazno trčili z menoj, ko da bi bil njim enak.« . „ Gašfier Kovač je moral to zgodbo se in se pripovedovati. Vselej, kadar jo je končal, so ga vprašali: .-.Kako se je pa imenoval tisti gospod v Kolnu?« Potem je poteeniJ iz žepa zmečkan listič in ga je pokazal. Na listku je bilo zapisano z roko samega podjetnika ime Wilhelm Trobiszch (po sedanjem Trobič). ... . Poizvedbe so dognale, da ie kolnska Iimia družine Ttohič izumrla že leta 1817. Neki potomec je živel še sredi prejšnjega stoletja kot knjigarnar v Leipzigu . ,. Gašper Kovač, poslednji slovenski romar v »Kelmorajn« je hudo v letih umrl 1. 1856 v svoji južnoštajerski domovini. m Liubezen - tako m tako Nekoč je zdravnik razkazoval blaznico nekemu mladeniču, ki je bil nesrečno zaljubljen. »Tu vidite človeka.« mu je dejal, »ki je zmeraj žalosten ker ni dobil izvoljenke. ki jo je ljubil.« — Pri drugi celici eta zaslišala divjanje in ropotanie. Na vprašanje, kaj se ondi dogaja, je dejal zdravnik: »Ta je pa tisti, ki jo je dobil.« Leposlovna križanka ** »Kongres iznajditeljev«, ki je zboroval v državi Jona, je sklenil, da je treba še več stvari iznajti, da bi z novimi industrijami odpravili brezposelnost. Koj so predložili seznam potrebnih iznajdb, tako: sredstvo, da železo ne zarjavi; električno žico, ki ne more pregoreti; diktirni stroj; letalski motor, ki ga ni slišati; način, da more vsak čas deževati in dež prenehati; avtomat, ki mehanično tehta pisma in koj nalepi pravšne znamke, in slednjič pripravo, ki koj začne zvoniti, čim pride kak človek v bližino. — Ali je mogoče vse te načrte uresničiti ali ne. sporočilo ne jiove. A če bi se, bi bilo nemara še več brezposelnih, kot jih je zdaj. Najmanjše bitje na svetu Najmanjše živo bitje, kar jih poznamo, je dTlerellov »uničevalec bakterij«, ki je dobil ime no kanadskem znanstveniku, ki je odkril to bitje. To bitje je tako neznansko majceno, da ga človeško oko ne more zagledati niti z najboljšim drobnogledom in z najboljšim steklom. Spoznati ga moremo le po njegovem udejstvovanju. Pri poskusili so opazili, kako so v kulturah bakterij začele iznetiada izginjati bakterije, ko da jih preganja nekakšen nevidni sovražnik. Z bistroumnimi poskusi je dTlerell dognal, da ne uničuje bakterij kak strup, ampak pravo živo bitje, ki žre bakterije. Goreči japonski bombnik nad Šangajem se pogreza iz višin na zemljo. Zadele so ga kitajske granate. Steber dima ga spremlja v pogubo. ki se pri Nižjem Novgorodu izliva v Volgo. 17. začetni črki priimka in imena avtorja »Kulturne prireditve v Črni mlaki«, 18. španski romanopisec, avtor »Don Quijota de la Mancha« (1547-1616) 21. večja gora v Grčiji. Navpično: 1. nemški pisatelj znan jx> romanih »Samostanski lovec« in »Grad Hubertus« (1855 1920), 2. začetni črki imena in priimka ruskega pisatelja (1860-1904), 3. rimski pisatelj in pesnik žalostink (43-18), 4. začetni črki imena in priimka nemškega pisatelja, avtorja »Izgnanca«, 5. slovenski j^esnik. sodelavec »Čbelice« (1799-1868), 7. slovenski pisatelj, avtor »Dalmatinskih povesti« (1853-1911). 8. drugo ime za finsko pristanišče Turku, 9. italijansko mesto ob Adiži. 11. kraj ob železnici Beljak Št. Vid na Koroškem. 16. oseba iz Jurčičevega romana »Deseti brat«, 19. začetni črki priimka in imena sodelavca pri Slomškovih »Drobtinicah«, 20. začetni črki imefta in priimka slovenskega dramatika, avtorja »Hermana Celjskega«. REŠITEV KRIŽANKE Z DNE 6. OKTOBRA Vodoravno: 1. slika, 6. Eboli, 11. pagat, 12. Risan. 13. Ob, 14. mizar, 15. ve, 16. Nobel, 18. tiran, 20. Atena, 21. očali, 22. opera. 26. Opava, 30. sonet. 31. Lotar, 32. Ak, 33. beril, 34. Zi, 35. Komin, 37. Kitaj, 39. Apače. 40. Avala. Navpično: 1. 6j}ona, 2. Labot. 3. Ig, 4. Kamen, 5. AtMa. 6. Erato, 7. birič, 8. os, 9. Laval. 10. Ineni, 17. Belen, 19. rabat. 22. Osaka. 23. pokop, 24. Re-bič. 25. Atene, 26 olika, 27. jioliv 28. vazal, 29. arija, 36. M(ickiewicz) A(dam), 38. T(omšič) • Ka* so sankcije? V zvezi 6 sporom na Daljnem Vzhodu se 6pet in spet f>ojavi beseda sankcije. Beseda izvira iz latinske: sancire (napraviti neranljivo) in pomeni nedotakljivost, svetost kakega zakona s posebnim f>osto]>kom, na primer s kaznimi. Moderno pravo razlago besedo sankcija kot odobrenje kake postave po državnem poglavarju. Sčasoma pa je dobila beseda v mednarodnem jeziku politike prav nasprotni jromen: sankcija ni bila odobrenje postave, ampak kazensko postopanje, ki je bilo v postavi mišljeno za primer prestopka. Sankcionirati ni več |x>menilo odobrenja. ampak kazen. — Kazensko postopanje so tudi sankcije, ki iih države zahtevajo zoper Japonce »Društvo narodov« uporablja sankcije kot kazensko jx>stopanje zoper napadalce in sicer so sankcije gospodarske ali vojaške vrste. Za primer Japonske je »Društvo narodov« sklenilo, da imajo jioedine države svobodno pot. ali naj sankcije zoper Japonsko izvajajo —-ali pa ne. izrezi! Za bolnike s slabim srcem Grozdje z jabolki Olupiš 1 kg zelenih jabolk in jih razrežeš na kocke, za lešnik velike, ki jih koj poškropiš 6 sokom cele citrone. Jabolčne olupke in peške jiomešaš z 2 kg grozdja (6ame jagode) in kuhaš in mešaš 20 minut Nato v6e precediš skozi sito. Sok, ki ga dobiš, prekuhaš z isto množino sladkorja iti med kuho še mešaš. Nato dodaš jabolčne kocke iu vse skupaj kuhaš kakih 15 minut, tako dolgo, da se zgosti. — Streseš v skledo in daš na hladno. Besede pomenijo: Vodoravno: 2. slovenski učenjak, Prešernov svetovalec in prijatelj (1797-1835), 6. prvi zname-nitejši bolgarski pripovednik (1837-1879), 7. začetni črki imena in priimka slovenskega pesnika, sodelavca »Slovenskega Glasnika« (1840-1905), 8. skrajšano žensko krstno ime, 10. začetni črki imena in priimka pred kratkim umrlega slovenskega prešernoslovca, 12. brezbožni kralj Izraelov, 13. naslovna oseba iz Shakespearove žaloigre, 14. začetni črki imena in priimka glavnega režiserja v Narodnem gledališču v Ljubljani, 15. ru6ka reka, •Adolf, jaz mislim, da je že čas, da Gabrijelu prepoveš delali kemične poskuse! Na zoološkem vrtu v Berlinu začudeno opazuje »kralj živali«, kako čistijo jarke jesenskega listja. Iznajdbe zoper brezposelnost Gledališče in koncerti Koncert „Čirilo-Metodijevega ftora" iz Zagreba Da v današnjem brezdušnem, materializiranem an zbeganem času obstoja zbor, ki ee bavi izključno z duhovno pesmijo, jo go.ii in izvajalsko oblikuje z vso resnobo m po najvišjih estetičnib zakonih, to je svetal jx>jav, vsega uvaževauja, a tudi vse hvale vreden, — pojav, ki zasluži vse podpore in naklonjenosti spričo svojega, morda težavnega, — a v daljša razdobja plodno zastavljenega delovanja. Ta tako-inienovani »Cirilo-Metodijev kor« iz Zagreba, ki je obenem grško-katoliSki katedralni pevski zbor, kateremu ravnateljuje Vjekoelav Višočevič in mu je artistični vodja prof. Boris Komarevski, je letos napravil zelo uspešno turnejo po zapadni Evropi; sedaj pa se je oglasil tudi v naši prestolnici in priredil uspel koncert. Spored so sestavljale staroslovanske cerkvene pesmi; pri tem so bile povzete prav različne skladbe Taznih slovanskih skladateljev. Najbolj je bila zastopana ruska cerkvena pesem, ki se odlikuje jx> svoji posebni umirjeni in močni duhovni globini. 2e iz davnine ohranjene cerkvene kanlilene, ki so odsev resnične globoke religioznosti in odmaknjene duhovnosti, tvorijo v glavnem podstavo za vso vrsto umetnih ruskih cerkvenih zborov, kot so jih ustvarili v sporedu povzeti skladatelji Bortnjan&ki, Čajkovski, Arhangelski, Grečaninov, Rahmaninov, Ka-stalski in Česnokov; izrned teh se oklepajo eni (predvsem Bortnjanski) še 6tarejše smeri, kot se je izoblikovala pod vplivom vdora zajiadnih, — italijanskih glasbenih tokov 18. stoletja (kot so jih zanesli na Rusko Galuppi, Paesiello, Sarti, Cimarosa in drugi veliki italijanski >maestrk, drugi (Kastal-ski) pa mlajše narodnostne smeri, ki jo je vzporedno ■r. Glinkoni utrl na cerkvenem polju zlasti Gabriel T-omakin in ki je 6tremela za tem, da očisti glasbo italijanskih prvin (durove dominante v molu, sejt-timnih akordov, vodilnih tonov etc.), ki se bistvu pristne ruske kantilene prav nič niso prilegale. — Pri tem so vendar vse pesmi polne globoke religioznosti. a tudi zunanjega veličastja. V primerjavi s temi ruskimi skladbami so pokazale tvorbe drugih slovanskih mojstrov zopot 6vo- Triperesna deteljica Spisal M. Knnčič. - Ilustriral M. Sedel. Nato je priskakljal v areno mlad fant, oblečen kot klovn. Prečudno je bil našemarjen: oblečen je bil v črn jopič in v črne hlače dopetače, na katerih so se lesketale velike zlate zvezde, ua glavi pa je imel visoko čejiico. Za njim je dostojanstveno priracalo šest mladih gosk. »Kaj bo pa z goskami počel?« se je začudil Jožek. »Najbrž jih bo spekel na ražnju in pobrustal za večerjo,« se je pošalil Nande. Mladi klovn pa takšnih krvoločnih namenov /. goskami ni imel. Postavil se je sredi arene, zamahnil z bičem in prijazno prigovarjal svojim varovankam: »Na, na, gos! Na, na, gosi« In glej: goske so ga razumele in ubogale pri priči. Začele so korakati okoli njega in ga-gati tako glasno, da je šlo skozi ušeisa. Pa to še ni bilo vse. Mladi klovn je zažvižgal poskočno pesemco in goske so po taktu veselo rajalo: hopJa, hopla, hopla! Ljudje so se ria vso moč čudili. Dresjratie konje, slone, leve, medvede in še te in one druge živali so tu pa tam že videli, dresiranih gosk pa še nikoli. »Te-te-te, kaj takšnega pa še ne!- je vzkliknila stara gospa v prvi vrsti in majala z glavo. Jožek pa si ob pogledu na mladega klovna ničesar ni želel, kakor da bi bil sam takle smešen pajac in bi ga občudoval ves svet... Agoes Giinther: Dušica - Rožamarija »Morebiti bi se povzpel tako vi6oko, da bi mogel slikati ozadja. V šoli sem imel v risanju zadovoljivo oceno.« »Dobro,« odgovori Harro, »zahotelo 6e mi je že davno tega poizkusa. Lesene plošče in češnjeva smola! Vi bo6(e brusili deščice in uredili ozadje s kredo. Govorite o tem s svojo sestro! Toda to delo boste opravljali ob lepem vremenu na prostem. in sicer na grajskem dvorišču. Deseturcn delavnik, dnevna mezda, tojila prehrana in stanovanje v hiši še tudi. Ob nedeljah od treh do sedmih prosto!« Toda Alfred se ne da odstrašiti. Rožamarija je vsa preplašena, ko čuje, da 6e še nadalje ukvarjata s tem načrtom. Harro se hudomušno muza, Alfred se je pa tako vnel, da ima že rdečo glavo. Po obedu so zobali prve češnje. Knez jim jih je poslal. Harro nadvse občuduje barvni sozvok rdečih češenj v srebrni posodi v belozeleni dvoranici. Skoz odprto okno je priletel ščinkavec, spre-letava se poet stropom in se končno usede na okne-nico. Ne boji se ter se s svojimi svetlimi očmi živahno ozira na vse strani. Toda ščasoma so mu vsi ti radovedni |x>gledi vendarle nadležni, zažvižga in huS, že je odfrčal. Proti večeru so spravili olroka spat. Liza sedi poleg njega, da ne cstanc docela sam. Ostali pa so šli zbirat velik šopek cvetlic za Rožamarijo. Ta 6i je ovila okoli glave nežno tenčico, s katero »e igra večerna sapica. Njeni konci vihrajo v zraku. Allred skače po travniku ter išče cvetlice. Ko je zbiral potocnice po mokrotnih oazah, je opravil v nered svoie brezhibne hlačnice se ;> upekel ob koprivah in je dobre volje kakor lahkomiselni bratec v nravljici. je značilnosti. Tako psalm bolgarskega skladatelja Dineva, kot hjmne in pesmi jugoslovanskih stvariteljev Odaka, Konjoviča, Ivšiča in Kolariea. Vsaj v glavnem bi tu obveljalo načelo, da izhajajo njihova dela iz podstave ruske cerkvene aborske pesmi da pa imajo svojstvene poteze v toliko, kolikor se naslanjajo na jurvine domače ljudske duhovne pesmi — ter še v toliko, kolikor jim mlajši čas nastanka ni prizanese! z raznimi naturalizmi. Izjemno stališče ima pn tem Ivšičeva liturgična pesem »Hvalite Gospoda«, ki je vsa v objemu stare »Rimske šole« ter pomenja v celoti resno šolsko delo te smeri in še Kolaricev psaIm »Gospodnja zemlja«, ki ie še posebno naslonjen na starejše rusko vzore ' Izvedba teh različnih cerkvenih zborških skladb si je izvabila najugodnejšo sodbo. - Ne ravno številni zbor se ponaša z zelo lepim glasovnim materialom; čistemu m prožuemu, malce jekleno barvane-mu sopranu se pridružuje joto, sočen, bronasti alt, — jasnemu in dosti mehkemu tenorju pa zvočno , I" ,v pedalnih nižavah celoto trdno podpirajoči bas. Vsi glasovi so v medsebojnem zvočnem sorazmerju, tako v obziru drug do drugega oblikovani, da tvorijo homogeno enoto, podobno instrumentu z ubrammi registri. In s tem zborom, ki je obenem posvečen tudi v skrivnosti pevskih tehničnih zahtev, se dviga v izvajanju dirigent na višino jiolnega in pristnega umetništva. — Med posebne vrednote tega podajanja se uvršča poleg primerne doslednosti glede zvočne čistosti, glede dinamike, agogike itd. še zlasti stilno dosledna izoblikovanost, ki j>ozna posebne značilnosti in evojstvenoaii stare cerkvene pve-smi in njenih sestavin; in kar dirigenta še posebej vrednoti, je to,da zna vzbuditi v pevcih tudi ono nevidno usedlino, ki je duhovna podstava teh raznih stilnih potez in ki dajo tako oživljenim umetninam značaj res globoke religioznosti. Vzgledno je v tem pogledu izzvenel zlasti »Otče naš« Grečaninova; že skladbo 6amo odlikuje v njeni zunanji preprostosti izredno močno doživljeno notranje, religiozno čustvo, to isto pa je tudi v izvedbi našlo toliko moči, da je zmoglo posredovati v dojemalcu doživetje izredne, odmakn jene poglobl jenosti, skoraj bi dejal — neke blaženosti. Koncert je izzvenel kot močna umetniška prireditev. — Le žal, da velika Unionska dvorana ni bila vrednoti sorazmerno zasedena, čemur je bil gotovo mnogo vzrok istočasni nastop Mlakarjev v opernem gledališču. — Mar ee taka in podobna nevšečna in škodljiva trčenja res ne dajo preprečiti? V. U. Mariborsko gledališče Nikolaj Gogolj: Bevizor. Bešija J. Kovica. K otvoritveni predstavi. Gogoljevega Revizorja na odru je Evropi odkril Šele Moskovski umetniški teater. Zato je pri nas odslej sleherna uprizoritev Gogolja v območju njegove silne groteskno veristične režije, kar je doceja umljivo — ruskemu delu pač najbolj ustreza ruska odrska vizija. Tudi režiser J. Kovič je v svoji novi uprizoritvi večidel sledil Rusom, dasi ne dosledno niti v sceni niti v igralskem izrazu. V želji, da postavi novega Revizorja se je zamislil ob tej ali oni tehnični posebnosti tega dela, ki vzli ruski snovi in miselnosti vendar ne more zatajiv. svoje posredne ali neposredne vaudervillske predloge. Delo je skušal olajšati demonične teže ter ga zaigrati enkrat na vedro, norčavo plat. Zato niti malo ni skušal zabrisati burkastih nastopov smešne plemiške dvojice Bobčinskega in Dobčinskega, obrabljenih klišejev iz stare francoske veseloigre, niti ni spodobno krotil raznih cenenemu smehu namenjenih norčij med služinčadjo, narobe, te prizore je namenoma |ioudaril, iz provincialne goske in gosi je izlikal rokokojske precioze, iz ruskega dvoranskega sloga napravil stiliziran ro-koko. Ne bomo ugibali, pod kakšno umetniško sugestijo si je on zamislil svojo vnarije sicer lično in okusno režijo, omenimo pa, da je ostala taka odrska zamisel našemu občinstvu tuja, neglede na to, da je bila uprizoritev stilno neenotna. Docela v slogu ruskega gledališča je igral P. Kovič mestnega poglavarja — z brutalno silo in krepkimi poudarki. Enako dober, mestoma celo odličen, je bil R. Nakrr.t kot Hlestakov. Samo. da mu je nekoliko bolj mar organa, ki uhaja v naglem govoru v piskav falset. Dobre tipe so ustvarili Just Košuta kot šolski nadzornik, Pavel Rasberger kol sodnik, Kdo Grom kot oskrbnik dobrodelnih zavodov, Anton Harastovič kot poštar, Milan Košič in Edo Verdonik sta igrala smešno plemiško dvojico prekarikirano. Preafektirano precioznost je igrala gdč. Branka Rasbergerjeva kot poglavarjeva hči. Bliže ruski zamisli je igrala ga. Zakrajškova poglavarjevo ženo. Z malomarno nesramnostjo je ugajal Danilo Gorinšek kot sluga Osip. Omeniti je še: gdč. Kraljevo kot nadzor-nikovo ženo, Petra Malca kot trgovca Abdulina, L. Štandekerja kot okrožnega zdravnika, Lj. Crno-borega kot pol. uadzornika. —-o. _ Harro postopa. Njegove oči žare od radosti. Rožamarija nosi svoj šopek, ki postaja večji in večji. Molči ter se smehlja predse Harro pa stopa za njo, ter uživa ob njeni kraljevski hoji. Njen hod je utelešena godba. Drozg prepeva, kot bi mu hotelo počiti srčece. Pod nebom 60 se razpršili grozeči beli oblaki in preostali so le lahni oblački. Toneče sonce je pozlatilo nebo, ki žari v krasnem škrlatu. Drevesa, ki mole v cvetoči rimski travnik, že mečejo svoje sinje sence in tam med jelšami ee pojavlja nežna, bela, meglena koprena. »Dragec, poglej tam nebeška rožna polja!« vzklikne Rožamarija in dvigne svoj šopek proti nebu. Velik je že, da ga mora držati z obema rokama. »In ta žar, ki se hipno dotika vrhov! Kako tajiustven je na mah postal gozd!« Kar pridrvi srnjak v divjih skokih. Splašili so ga. In že jsretrga ozračje strel iz puške. »Ah, da ne morejo tega opustiti,« zagodrnja Harro ozlovoljen. Rožamarija 6e ozre za njim. njen cvetlični šopek omahuje. Napravi še nekaj korakov, jjotem pade na kolena, zdrsne rahlo na obraz ter položi glavo na svoje cvetlice. »Rožamarija, ali si padla ali si se spotaknila?« jo je objel Harro ter jo hoče previdno dvigniti. Alfred pa je pobledel in vzklika: »Moj Bog, moj Bog!« »Alfred.« zavpije nanj Harro, »nc izgubljajte živcev! Morda se je onesvestila. Ali ne morete prinesti vode?« Toda Alfred se ne zgane. Vrže se poleg Roža-marije na zemljo in ponavlja svoj: »O Bog-! O Bo?!« Harro je dvignil Rožamarijo na svoja kolena. Hudo je bleda, toda že odpira zopet svoje oči, 6Voje velike, potemnele. docela izpremenjene oči. Zdajci je zapazil, da so bele čipke ob njenih prsih malce pordele. Hipoma je vse doumel. »Harro,« šepet ne Alfred, »kam pa zdaj? Domov? V gozdni hišici nimamo ničesar, nikogar! Vzel bom onele droge.« Po teh besedah je itckcl Spoti Pravila nogometne igre (Nadaljevanje.) Pravilo 13 Vodstvo igre je poverjeno sodniku, čigar dolžnost je skrbeti, da se pravila nogometne igre pravilno uporabljajo in odločati v vseh spornih vprašanjih. Njegove odločitve v zvezi z igro so neoporečne in se jim mora vsakdo pokoriti. Sodnik naj beleži tok igre in pazi, da igra traja predpisani čas. Igralca, ki se nedostojno obnaša, mora sodnik opomniti, v ponovnem slučaju pa izključiti. V primeru grobega nešportnega obnašanja jc sodnik opravičen igralca ali več igralcev izključiti tudi brez predhodnega opomina. Imena takih igralcev pa mora javiti pristojnemu odboru. Sodnik nadoknadi zamujeni čas, prekine ali zaključi igro, v kolikor uvidi za to potrebo zaradi mraka, vmešavanja občinstva v igro ali drugega vzroka. V vsakem slučaju pa mora lo svojo odločitev naznaniti in pojasniti pristojnemu odboru. — Sodnik sme odrediti prosti udarec v vseh primerih, če je mnenja, da je zadržanje igralcev v igri nevarno ali bi moglo nevarno postati, v kolikor to že ni postalo v toliko protipravilno, da bi bil upravičen, poslužiti se ostrejših ukrepov. Sodnik odloča tudi o prestopkih, storjenih med prekinitvijo igre ali v času, ko žoga ni bila v igri. Neprestani prestopki proti pravilom se smatrajo v smislu tega pravila za nešportno obnašanje. (Int. Board 8. 6. 1907.) Igralec ne sme uiti z besedo niti z gesto izraziti svojega nezadovoljstva proti sodnikovi odlo- izlet Moiokluba „Uiriie" v Trst V soboto in nedeljo, dne 23. oziroma 24. t. m. priredi Motoklub Ilirija izlet svojih članov in njih gostov v Trst z motornimi vozili. Odhod iz Ljubljane je določen za soboto 23. t. m. popoldne, povratek pa v nedeljo 24. t. m. zvečer. Prijave sprejema do uključno 16. t. m. tajništvo M. K. »Ilirije«, Miklošičeva c. 15. tel. 20-66, kjer se dobi tudi potrebne informacije. Po športnem sveta Švedska jc premagala Madžarsko z 81:73 točkam v lahkoatletskem dvoboju, ki se je vršil preteklo soboto in nedeljo v Budimpešti. Ob tej Eriliki so postavili atleti nekaj novih rekordov, vedi so že prvi dan vodili z 42:35. V soboto je bilo 5000, v nedeljo pa 20.000 gledalcev. Že pred več kakor sto leti so dosegali krasne uspehe. Leta 1762, torej pred 175 leti se je Anglež John Hugue zavezal, da bo 100 angleških milj pretekel v 24 urah. In res je porabil za omenjeno dolžino 23 ur 15 minut. Za primero naj še omenim, da je Amerikanec Saunder 1. 1882 pretekel isto progo v 17 urah 3 minutah 14 sekundah. Pre 150 leti, v septembru 1787 leta je zmagal Angleški poklicni tekač Foster Poweil, ki je v 24 urah pretekel 180 km dolgo progo od Canterburv-ja v London in nazaj. Ta tekač, ki ga prav lahko prištevamo k prvim velikim dolgo-progašem, je porabil za navedeno progo samo 23 ur 50 minut. Končno naj še omenimo onourni rekord slavnega Amerikanca Louis-a Bennett-a, ki je bil sicer Indijanec. V oktobru 1862 leta, torej pred 75 leti je ta tekač v kratkih presledkih zboljšal rekord na 18.360 km in na 18.4242 km, kakšen usjieh je moral biti to tedaj, se najbolj razvidi iz tega, da brani sedanji svetovni rekord enotirnega teka Nurmi z 10.210 km, ki je samo za 800 m boljši od preje omenjenega. XII. olimpijske igre »v manjšem obsegu«. Vodja športnega oddelka v japonskem olimpijskem odboru g. Goli se je glede na XII. olimpijske igre izrazil, da bodo z ozirom na resnost konflikta med Kitajsko in Jajonsko težko izvršeni vsi načrti novih gradenj pri stadionu in drugih športnih napravah. Bomo zaradi tega bržkone prisiljeni »izvesti igre v navadnem obsegu . Japon-; ski olimpijski odbor zastopa namreč stališče, da ; se bodo igre izvedle ne glede na to koliko časa • bo trajala vojna s Kitajsko in ne gledo nato, če japonska vlada ne bo mogla finančno podpreti I prireditve; kajti med športnimi krogi vlada na- Ivdušenje za igre in tudi mesto Tokio jih bo podprlo. 16. nem. telovadni in šporlni zlet v Breslavi priredijo nemški '/turnerjir prihodnje leto v času preko (ravnika k skritemu etrelišču. O nesrečnem strelcu ni več sluha ne duha. Alfred je uporabil vse, jopič, žepni robec, čvrste vrbove šibe. V kratkem času se je znova prikazal ter vlekel za 6eboj preprosta nosila. Harro ;e poizkušal dvigniti soprogo na 6voje roke, toda prehudo je zastokala. Tudi bi jc ue mogel nesti, ker mu je, kot bi ga bil kdo udaril po glavi. Iz gozdov lezejo sence in zdi se mu, kot bi zrle vanj velike oči. Tudi Harro mqra izročili za nosila vse razen onega, kar najnujnejše potrebuje. Nato 6ta lahno in rahlo jioložila nanje belo postavo. Harro stojja kakor v snu. Le naprej, po rosni, s travo obrasli gozdni poti, kjer 6e že vlačijo med debli bele megle. Težko je to breme za dva moža, od katerih se je eden že zavedel, drugi pa, je zaradi groze brez moči. Kar se zasliši pokanje z bičem. »Odloživa,« je zaukazal Alfred ter 6tekel naravnost 6kozi grmičje v smeri, kjer je pokal bič. Zakasnel voz s kravjo vprego pelje deteljo domov. Kmet se je na pol oblečenega človeka prestrašil in končno je vendarle doumel ves položaj. Brž naj eleče do prve telefonske po6taje ter naj zaprosi v Braunecku. da nemudoma pošljejo tiovodošli avto. Zgodila 6e je nesreča ... Kmalu nato je ležala Rožamarija na mehki, zeleni detelji iti hvala Bogu, kot bi to čutila, se je počasi iztegnila. Alfred vodi kravi za glavi, Harro pa koraka poleg voza ter drži za roko bledo Rožamarijo, ki jo pritiska na svoje lice. Počasi šepa voz |H> gozdni cesti. Medtem se je znočilo in zvezde so zabliskale nad žalostnim vozilom. Končno 6o v - Thorsleinu »Mart!« zastoka grof Thorstein Zdajci vc Mart. da je vendarle legla velika črna senca na zlato hišo. — Komaj so položili grolico na njeno posteljo, že 6e je pojavil čuden ropot, nek brenčeč zvok in v svitu dveh žarometov ee pripelje avto v grajsko dvorišče Brz izstopna gos|xxl dvorni svetnik in bolničarka. Harro stoji pokonci ob postelji, ko ta dva vršita svojo dolž- čitvi. Sodnik jc dolžan prekršitev tega določila smatrati za nešportno obnašanje. (Int. Board 14. 6. 1924.) Sodniki se opozarjajo, da strogo postopajo z igralci, uradnimi osebami ali gledalci, ki se nešportno obnašajo. (Int. Board 14. 12. 1903.) Sodnik jc dolžan vzeli sporočila nevtralnih stranskih sodnikov za podlago svojim odločitvam, če gre za primere, katerih ni videl. (Int. Board marec 1920.) Če je po sodnikovem mnenju kateri igralec resno poškodovan, bo prekinil igro, odredil takojšnjo odstranitev poškodovanega igralca z igrišča ter nadaljeval igro. Če pa je igralec lažje poškodovan, sodnik ne bo prekinil igre .dokler ne pride žoga izven igre. (Int. Board 14. 6. 1924.) Če sodnik prekine igro zaradi nešportnega obnašanja igralca, je nasprotni stranki prisoditi indi-rektni prosti udarec, ne oziraje sc na to, ali jc prestopek dovedel do izključitve ali samo do opomina igralca. (Int. Board.) Podrobna razlaga pravila 13 Uveljavljenje pravO: Sodnikova dolžnost je, skrbeti za pravilno uveljavljanje pravil nogometne igre ter odločati v vseh spornih vprašanjih. Da bo sodnik ko6 poverjeni mu nalogi, je njegova dolžnost, da točno in podrobno obvlada pravila nogometne igre, precizno in nepristransko presoja dogodke na igrišču ter jasno in hitro odloča. Sodnik odloča v V6eh športno tehničnih vprašanjih na igrišču, od 24.—30 julija. Tekmovali in nastopali bodo v telovadbi, lahki atletiki in raznih drugih športih in športnih igrah člani, članice ter mladina obojega spola. Kakor pravijo jioročila se bo vršil ta zlet v takem obsegu, da bo vse dosedanje zlelo nemških telovadcev zasenčil. Službeno iz odbora lahkoatltuhih sodnikov la Ljubljano Rodna lotna skupšftina bo v ponedeljek 1». t. ni. oh -Jft v restavraciji Slaniič. V tilučaju nesklepčnosti ob določeni uri bo skupščina sklepala pol ure kasneje ob vsakem Številu navzočih čjauov. JASO. Danes v sredo 13. t, in. seju. odboru v kavarni Zvezda« ob 20. Pridlto vsi, točno! — Ta.inik I. Ljubljanska fiinsko-iporlna pndzvcza. (Službeno). Pauos ob fi popoldne bo seja upravnega LZSP v prostorih kavarno cEraonj', damska soba iu jo za vso odbornike obvezna. SK Planina, Ljubljana. Ž«nska sckcija ima dane* v sredo 1:1, oktobra t. I. trening in sicer zu juniorkn od pol 7 do 8, za feniorke od 8 do pol in v telovadil i.-i Vzajemno zavarovalnice. Pridite točno! S/C Mars. TJanes ob 20 važen sestanek celokupnega članstva v gostilni na Poljanski cesti 7. Zaradi važnosti, prosim vse redno in podporne člaue, da se sestanka polnoštevilno udeleže. Dnevni red- nedeljska tekma in ureditev našega igrišča, — Načelnik. 8K Ilirija. Sela upravnega odbora in športne komisije bo drevi ob 20 v kavarni .Evropa Zaradi udeležbe pri odkritju spomenika blagopokojnega kruliš Aleksandra na Rakeku in klubskega izleta v Trsi. udeležba obvezna. Radio Programi Radio Liablfanat oktobra: 12 Koncertni plesi (plošče! 't.:1 ,,;r'-'!no- Poročila - 13 Cas, spored, obvestila --1.1.la 1'losče zavrtimo, dolgčas preženimo! — u Vreme borza - 18 Mladinska ura: O glasbenem oblikoslovju 1. (K. dr. Anton Dolinar) — 18.40 Zgodovina gibanja za varstvo živali (dr. J. Kune) - iy Cn.i, vremo po roet a. spored, obvestila - 19.30 Nae. ura: Literarni stiki Slovencev s .Srbi in Hrvati (g. prof. Vilko Vo-vak) - 19..H) Šali - 20 Koncert opornih spevov. Sode. luje gdč. Vera Mujeličeva in Radijski orkester — 22 ras vreme, poročila, spored - 22.15 Klarinet šolo (g. Ijrbane rranc). Dragi programi t Sreda, 13. okt.: IMprad I..- !9.;>o Dunaj, 20.50 Hu-mor, 22.50 Komorna glasba - Bclnrad II.: 7.10 Vok. ■v??- d Prc'1''lv"" i'' " Bosni, 21.,m Vokalni kone., -.1.1.1 Balkanska narodna gl.-isbn — Zanrrh- sn.:to Ljubljana _ Dunaj: ]9.:I5 Abonentski koncert, 22.20 Plesna Budimpešta: 19.30 Igra. 21.20 Ciganska glas. .3.10 Planino, 22.55 Jazz _ Tnl-Milan: 17.1:. Plesna glasba, 21 Opera _ Itlm.Oarl: 21 Igra o Dantonu 2-M5 Izbrana glasba - Praga: 19.'ii Orkestralni koneerl. I«r:1 " Variara: 19.30 Narodna glasba, 21 Chopinov koncert, 22 Ljudski koncert. Berlin; 19.1(1 Romantična glasba, 20 Pester koncert. Monaknvo- 211 Koračnice. 21 Komorni orkester — Bcromiintfrr- 19.,V, vi°„ni1J'an!!k' 3,U" StarR italijanske skladbo za vioilončelo, 21.15 Opera - Slra.iboitrg: 31.30 Orkostralui nosf. Nič se ne zgane v obrazu zdravnika, ko pregleduje neznatno rano. Tu pa tam odpre Rožamarija oci in dviga malce roke. Harro stoji in čaka, kaj bo porekel mož. ki odločuje o življenju Rozamarije. ' Zdajci ga pogleda dvorni svetnik ter mu namigne. Harro sledi zdravniku iz sobe. Pri otroškem studencu v zlati veži se razgovarjata Alfred stoji pri telefonu, v eni roki slušalo, v drugi vozni red. »Gospod grof, bojim ee. da tiči krogla poti srcem. Rao bi se posvetoval s tovarišem iz Wiirz-burga!« »Wurzburg!« krikne grof Alfred Brandenstein v telefon in ne izgubi niti trenutka. Dvorni svetnik naglo narekuje ime in naslov. Avlo mora k brzemu vlaku, le tako bi se še dalo kaj doseči. In dvorni svetnik nadaljuje: »S tem vražjim vozilom se lahko marsikaj omogoči. Nekaj živega, kar je na srečo hodilo po štirih nogah, smo že povozili. Nc. ni še brezupno, gospod grof, četudi imamo pred 6cboj nemirno noč. Profesor Birt je že marsikoga rešil. Skrbeti moramo 6cveda, da ostane gosj>a soproga pri močeh . . .« Nato stojita zopet v lejii spalnici, po kaleri se razširja neki čuden duh. Avto pa je odbrenčal v noč. Mladi grof Bramlensfein želi govoriti z gospodom grofom. »Harro.« ga ogovori Alfred. >>v gozdni hišici sta deklica z otrokom Ali bi se smel peljati lionju?« Otrok! Pri teh besedah je Harru. kot bi se mu zbudilo v duši življenje in zastoka. »Jaz že odhajam tja, Harro.« vzklikne Alfred. Voz je oddrdial skozi grajska vrata in potem je vse noiihnilo v Thorsteinu. Harro sedi ob postelji. Bleda ročica se dviga in pada. V lej>ein obrazu Rožam.iriie se nmavlja nefea tuja poteza ki postaia čedalje izrazitejša. Vicfcti jc iolezc postajajo jasnejše in vidnejše. Za jesensko in Simsko sewo Angleško in češko stik no za dame in gospode Ur drugo modno m manu/ak-turno blago v veliki izberi po zmernih cenah pri 9ianjo fflojei Prepriiaite se pred nakupom! Maribor, Glavni trg 9 MALI OGLASI V malih oglasih velja »soka beseda Din 1*-—; zenltovanjskl oglasi Din 2'—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10'—. Mali oglasi se plačujejo lakoj pri naročila. — Pri oglasih reklamnega značaja se račnna enokolonska 5 mm tfeoka petilna vršilca po Din 2'50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba prlloilH znamko. M^-—— „SEovenCcva" podružnica Ljubljana, lurševa cesta (palača Poštni dom) Brivski pomočnik dober in soliden, za vodno in železno ondulacijo išče mesto s 15. oktobrom • Drago Cvetetič, Hvar. Mladenič vojaščine prost, zmožen vseh del, išče službo slu-po ali skladiščnika. Ponudbe v upravo »Slov.« jiod »Vesten in zanesljiv v Ljubljani«. Pozor kovinska industrija in tekstilne tovarne! Strojni tehnik, dobra moč, verzi-ran, z dobro prakso, vojaščine prost, želi mesto. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Tehnik« št. 16390. a 3311 Vajenca K8 vrtnarsko obrt, iz poltene kmetske hiše, takoj »prejme M. Keše, Linhartova 5 Ljubljana. (v) Vajenca sprejmem takoj. - Avgust Stok, Celje, splošno kle-pnrstvo in vodovodna inflacija., Celje, Aškerče-fl ulica 8. (v) I Službodobe 2 čevljarska pomočnika potrebujem za stalno delo. Zorraan Janko, Ruše. Pekovskega pomočnika mladega, sprejme pekarna Logor, Golnik. (b) Pomožno pisarniško moč sprejmemo. — Ponudbe s sliko je poslati v upravo »Slov.« pod šifro »Strojepiskam št. 164 44. Uradnika (-co) fci se spozna na prodajo medicinskih instrumentov jn laboratorijskih potrebščin - iščemo. — Pismene ponudbe poslati na Lloyd, trgovina medicin, instrumentov. Beograd, poštan. predal 586. (b) Citre poučuje temeljito Emil Mesgolits, Jurčičev trg 2-II. (u) Nemško konverzacijo želim z gospodično ali z gospodom, ki ima lepo izgovorjavo in ne razume slovensko. — G o r i č a r . Sv. Petra cesta 29. (u) Kupujte pri naših inserentih Sonetni vcnec blbliofilska izdaja 1. 1937, popolnoma nov, naprodaj. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 16423. (1) 11» Lepa čista prst se dobi po ugodni ceni. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 164 60. (D Gospoda ali gospodično poštenega in zanesljivega za obiskovanje privatnih strank, sprejmemo. Osebe, ki stalno bivajo v Ljubljani in ki so v dobrih odnošajlh tudi z duhovščino, naj pošljejo ponudbo upravi »Slovenca« v Mariboru pod šifro »Dober zaslužek«. (b) Nove cvetlice za Vaš vrt! Zimsko odporno cvetlično grmičevje, sadike za ka-menite skupine (Stein-gartenpflanzen), lepotično in pritlikavo ter iglasto drevje Itd. v največji izberi in najboljši kvaliteti. Vzgojevališče za grmičar-stvo, rastlinje in drevesnica » P E T E N V It T « , Vrapce pri Zagrebu. Ilustrovoni katalog na zahtevo brezplačno ! Kislo zelje novo, prvovrstno, v sodčkih, dobavlja po naročilu Gustav Erklavec, Ljubljana, Kodeljevo, Povše-tova 10, telefon 25-91. (1 Dieselov motor za 20 PS generator 13. 4 KW za istosmernl tok 115-160 V, stikalna plošča ter akumulatorska baterija 60 členov (kompletna elektrarna), vse v dobrem stanju, naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 16440. (f) pristen, naraven, s čistim sladkorjem vkulian — se dobi na malo in veliko v lekarni dr. G. PICCOL1. Ljubljana, nasproti »Nebotičnika«. VINA Za težko delo je mof.n, vino! Dobite ga najlažje v Centralni vinarni v Ljubljani l'ELEFON ŠTEV. 25-73 Patent »Kraljica peči« ki se naloži le enkrat dnevno ln greje ves dan, je v zalogi pri A. Seme-nič ln drug LJubljana. Miklošičeva cesta 15. (1) Več lepih stavbnih parcel ob novi Plečnikovi cesti, blizu nove carinarnice — naprodaj. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 16410. (p) V Brežicah in okolici so naprodaj hiše, krasna stavbišča, vinogradi, sadovnjaki In gozdovi ter zaokroženi deli Attemsovega vele-posestva. • Pojasnila pri Inž. Miklau Otmar, Brežice. (p) Iz proste roke naprodaj krasno kmečko posestvo v najboljšem stanju, obstoječe iz 5 ha njiv, 6 ha gozda, 1 ha travnika. Je tik Kranja. Več se poizve pri lastniku do 20. okt. Porenta Valentin, Huje št. 9, p. Kranj. (p) Sodna dražba Dne 18. X. 1937 ob 9 dop. bo pri okrajnem sodišču v škofji Loki, soba št. 2 dražba velike enonad-stropne trgovske hiše z gostilno in trgovino, ležeče ob glavni cesti v Dolenji vasi pri Selcah v Selški dolini. Poslopja so ocenjena na 187.300 din. zemljišča pa na 244.823.10 din, prltikline pa na 2600 din. - Najmanjši ponudek znaša 2S9.80S.73 din, varščina, ki jo je položiti pri sodišču, pa znaša 43.471.31 din. - Dražbenl pogoji so običajni. Nadaljne informacije daje pisarna drja. Igo šilarja, odvetnika v Kranju. Vrednostne papirje vseh vrst kupuje Slovenska banka v Ljubljani Krekov trg 10, tel. 37-58 Ji bita ni iejka, kadar treba določiti časopis, v ka terem naj oglašuje trgovec ali obrt nik. Vsakdo bo pri tem upošteva list, potom katerega bo prišel naj-sigurnejše v stik z najširšimi kupno močnimi sloji prebivalstva, ln to je naš dnevnik »SLOVENEC". ki ga bere — posebno ob nedeljah — ; malo izjemami vsaka slovenska hiša En poskus Vas o uspehu prepriča DUHOVNIM SOBRATOM, SORODNIKOM IN PRIJATELJEM NAZNANJAM. DA JE UMRL DANES NA BREGU C. GOSPOD GUSTAV SCHIFFRER ZLATOMAŠNIK, ŽUPNIK V POKOJU POGREB BO V ČETRTEK. DNE 14. OKTOBRA 1937 IZ HIŠE ŽALOSTI NA BREGU NA 2UPNO POKOPALIŠČE V SMARTNU PRI KRANJU, KJER BO OB 9.30 POGREBNO OPRAVILO fi M A RT IN PRI KRANJU, DNE 12. OKTOBRA 1937 ALOJZIJ SAREC ŽUPNIK HRANILNE KNJIŽICE vrednostne papirje vnov čuje po najboljši ceni ln takojšnjemu Izplačilu — l z p o s 1 u j e vse bančne denarne, kreditne In blagovne posle najkulantneje ALOJZIJ PLANINSEK trg. ag bančnih poslov LJUBLJANA Beethovnova ulica 14/1. Telefon S5-10. VSAKO HS*6*V1 • Uporabite rožnato kremo To-VllfVa. kaion hranilo za kožo. ki vsebuje Biocel, senzacionalno odkritje dr Stej-skala. profesorja dunajskega vseučilišča. Ta vitalna hrana za kožno tkivo se pridobiva iz skrbno izbranih mladih živali. Znanost le ugotovila, da baš zaradi izgube tega naravnega elementa iz kože nastajajo gube Krema Tokalon. hranilo za kožo. z Biocelom vrača koži ta element v času počitka ter napravi kožo spet gladko, čvrsto in mlado. Jutri ziufraj Poglejte, v koliki meri je koža bolj sveža in gladki že po prvt uporabi. V nekaj dneh začno gube izginjati. V tednu dni ste videti za leta mlajša. Uporabljajte zjutraj belo kremo Tokalon (ki nI mastna). Ona razkraja zajedalce ter napravi kožo mehko, gladko tn belo Žene 50 let lahko dobijo očarljivi- polt, e katero bi se tahko ponašala vsaka mladenka Uspešni rezultati so zajamčeni, alt pa se denar vrne. dospela kroji in navodila zastonj II. BtENIH LJUBLJANA Kongresni trg 1 Ženska ročna dela, tisk in materijal za šolo in dom BANČNO KOM. ZAVOD in MENJALNICA MARIBOR Aleksandrova ulica št. 40 vnovčuje I1RANILNE VLOGE bank tn hranilnic, kupuje vrednostne papirje, valute ln zlatnike po najvišji dnevni ceni. Ekonomist Gospodarska pisarna d. z o. z. Maribor, Prešernova 2-1. Finančno - gospodarske in administrativno ureditve, preureditve In vodstva: knjigovodstvo, bilance ln revizije; premoženjske In hišne uprave. - Interesna zastopstva, zveze z inozemstvom, plasiranje kapitalov. *a mal dnaria do« muzkeT f loSče, gr amotone,rano gramofone radio lparaie Itd. prodaja. .110 po ugodntn cenah : udi na oBrove Gramofonske plošče in gramofone bivše tvrdke Rasberger dobite po raz-prodajnih cenah. Dalmatinova 10, nasproti hotela štrukelj. (1) Bsoprahi EMONA HPHNER Obvestilo! Vljudno obveščamo, da smo obnovili staroznano že več let obstoječo informacijsko pisarno preje 1. Sever, seda! J. Sever, dedffi Ljubljana, Gosposvetska cesta 14. Vse tozadevne informacijske posle bodisi v trgovskih in privatnih stvareh bomo izvrševali najkulantneje in v najstrožji diskretnosti. Se priporočamo 1. Sever, dediči. Ljubljana, Gosposvetska (.14. v Industrijskem mestu Slovenije, pod ugodnimi pogoji naprodaj. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Ugodna prilika« 16.265. NASA GLASBILA SOHED NAJB0U5IMI NASVETU umm PASAŽA NEBOTIČNIKA Razpis Občiua Trata, okraj fskofja Loka. razpisuje pragmatično mesto občinskega tajnika Šolska izobrazba: štirje razredi srednje ali njej enake strokovne šole. Pravilno kolkovane prošnje, opremljene z listinami po čl. 7. in 8. uredbe o obč. uslužbencih (.Službeni list kralj, banske uprave dravske banovine z dne 29. julija 1936, št. 477/61) je vložiti v 30 dneh po objavi tega razpisa v »Službenem listu k pri tej občini. Občina Trata, dne 10. oktobra 1937; št. 1948/37. Po volji Vsemogočnega nas je zapustil v dolini solz naš skrbni, dobri mož, oče, stari oče, tast, brat in stric, gospod Jože Jereb vlakovodja drž. železnice v pokoju Kakor je bil cel mož v življenju, tako je prenašal tudi trpljenja polno bolezen in se preselil boguvclano v večno življenje, previden z vsemi tolažili sv. vere. Pokojnika bomo spremili na pokopališče k Sv. Križu v četrtek, dne 14. oktobra ob 14 iz Šiške. Celovška cesta 96. Ljubljana, dne 12. oktobra 1937. Žalujoča žena Nežika roj. Štele; otroci: Anica por. Zorko, Mara por. Končar, dr. Stane — in ostalo sorodstvo. Dvosobno stanovanje s prltiklinami, zračno, visoko pritličje — oddam s 1. novembrom ob glavni cesti, pred tramv. postajo Ljubljana, Dravlje 1S9. č mm Sobico s štedilnikom oddam takoj v sredini mesta zakoncema. Vprašati v upravi »Slovenca« pod št. 16146. (s) RAVNATELJSTVO KRANJSKE INDUSTRIJSKE DRUŽBE NA JESENICAH javlja tužno vest, da je umrl njen bivši rudniški upravitelj in blagajnik ter predsednik Bratovske skladnice, gospod Herman Krenil Pogreb bo v sredo, dne 13. oktobra ob 16 iz hiše žalosti, Cesta v Rožno dol ino 18a, na pokopališče na Viču, Ljubljana. Svojega dolgoletnega vestnega sotrudnika bomo ohranili v častnem spominu! Jesenice, dne 12. oktobra 1937. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel Cc6 Izdajatelj: Ivan Rakovec Urednik: Viktor Cenčič