Poštnina piatana v gotovim Leto LVIII. V Liubliani, v soboto, dne 18 januarja 1930
Št. 14
2. Izdaja st. 2 oiu
Naročnina
Dnevna izaaja
za kralievino Jugoslavijo meseeno Din poileino 150 Din celoletno 3U0 Din
za inozemstvo
meveino 40 Din nede i»ka izdala ce.ole no v Juge slavili 120 Din, za Inozemsivo 140 C
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
L/foumiii« /e L Kopikurmvt ulici Al. O 111 Ma h a lil si se nc nraćaio, nelranklrana Pitano se ne spreiema/o j- lireaniSiva »e/e/on St. 2030. upravnlSIva SI. 2328
Cene oglasov 1 slolp. pelli-vrsla mali oglasi po I SC In 2D,veCfl oglasi nad 43 mm vliinc po Din 2-50. veliki po 3 in 4 Din, v uredmAkem delu vršilca po IU Din p Pn veaem □ narocnu popust Izide ob 4 zjuiraJ razen pondeljKa in dneva po prazniku
upravi j jc vfa.opiluriei>i ui.«i.6 čekovni račun: L/ubl/ana Slep. 10.650 in 10.34P sa insciolB, Sarale.4oSl.7S43, Zagreb St. 39.0U, Vraga In Ilunai SI. 24.797
Večina kmetov boljševiške države ni pričakovala nasilnega, energičnega in doslednega izvajanja tistih točk komunističnega programa, ki so kmetom neljube. To je bil eden izmed razlogov, da večina ruskih kmetov ni delala boljševiški vladi posebnih težav. Tež-koče pri oddajanju žita, vstaje in upori so se javljali predvsem samo med kmeti Ukrajinske sovjetske republike, kjer je ljudstvu v krvi uporni kozaški duh, nezaupljivost do Rusov in stoletno nasprotstvo do vsega, kar je rusko. Odkar je movskovska boljševiška vlada zlomila levičarsko in desničarsko opozicijo, ni skoraj nikdo pričakoval tistega tako velikega preekreta v boljševiški politiki, o katerem je danes polno vse časopisje.
Kdor pa dobro pozna rusko dušo ter rusko razmere in jih nepristransko presoja ter vrednoti s stališča filozofije ruske zgodovine, za tega preobrat v boljševiški politiki ni prišel nepričakovano. Zakaj pripravljali so ga že delj časa, a sedaj je nastopil ugoden trenutek za njegovo uresničevanje.
V zadnjih letih se je začelo mlado poko-Jjenje vedno bolj uveljavljati v boljševiški stranki. Ti mladi ljudje so vstopili vanjo iz boljševiškega naraščaja, kjer je vzgajala komunistična stranka v prvih letih po revoluciji bodeče pionirje boljševizma. Mladina že sama po sebi poleg grajenja rada tudi niši. Strankino vodstvo pa sploh ni navajalo naraščaja k zidanju, h grajenju in pozitivnemu delu. Vse duševne in telesne sile svoje mladine je usmerila stranka samo v brezobzirno podiranje vsega, kar ni boljševiško ali se no strinja z boljševiškimi načeli. S pomočjo takega delovanja neodgovorne mladine so mogli boljše-viki strahovati celo tiste kroge, ki so bili najmanj sprejemljivi za boljševizem: kmetske družine. Ker je bil boljševiški naraščaj določen za bodoče pionirje boljševizma, so se mogli v tem naraščaju včlanjeni otroci upirati svojim staršem. Čq se jim starši niso pokoravali, so jih obtožili za sovražnike komunizma. Ko so iz domače hiše metali svete podobe, vdirali v cerkve in jih skrunili, ko so gazili vse, kar je ljudstvu sveto, ko so se zbirali v gruče in napadali ter plenili vasi bodisi iz-želje po bogatem plenu ali pa samo radi uživanja, ki so ga imeli v požiganju in plenjenju, takrat se ni upal in ni smel nikdo upreti njihovemu početju, ker bi ga sicer čakale strašne kazni kot sovražnika boljševizma.
Glavni stebri boljševiške vlade so bili nezadovoljni z naraščajem, toda Lenin jih je znal ukrotiti. Pod Stalinom se je ta nezadovoljnost javila v desničarski in levičarski opoziciji, ki je vedno nasprotovala vstopu te pobesnele mladine ali tako zvanih huliganov v stranko. Toda Stalin je stal huliganom vedno ob strani, premagal opozicijo in s tem rešil nje in sebe.
Kakor že prej, so začeli huligani zlasti po zlomu desničarske in levičarske opozicije vstopati v stranko, saj so se v 12 letih boljševizma in lniliganstva razvili že v zrele može. Vajeni od prej samo predpravic, ukazovanja in strahovanja, hočejo ta posel nadaljevati tudi v stranki. Zato so se najprej polastili vseh najvažnejših strankinih mest, zlasti pa GPU, boljševiške policije. Ko so sedaj zado-bili oblast v stranki in so jo temeljito očistili vseh tistih ljudi, ki bi se mogli protiviti njihovim nasilnim metodam, so začeli nadaljevati svoje huligansko delo z vsem strankarskim in državnim aparatom. Stalin je spoznal, da mu je to njegovo dete zrastlo črez glavo. Kakor so bili prej huligani steber njegove moči, tako hočejo sedaj oni napraviti iz Stalina svojo oporo. Ko pa bodo dovolj močni, tedaj bodo porušili vse nepotrebne stebre, torej tudi Stalina. Dokler bi jih mogel uničiti, so mu bili huligani potrebni, a medtem so se razvili v tako silo, da more imeti Stalin do njih sedaj še samo eno razmerje, če se hoče obdržati na krmilu: {irijateljstvo. Kot gladnim pobesnelim psom jim jc vrgel mastno kost: »ostanke starega buržujskega družabnega reda«.
Zato je nastalo v Sovjetski državi tako grozovito preganjanje vere in cerkve, zato protizakonito uvajajo nasilnim potom kolektivna gospodarstva, zato so začeli jemati star šem otroke, da jih vzgoje v državnih vzgaja-liščih za dobre boljševike.
Boljševiški mladini se zavedajo, da delajo nevaren poskus. Zato puste na krmilu Stalina. Vedo, da ga ogromna večina Rusov ne mara že zato, ker ni ruske narodnosti. Vse. kar se ljudem zdi slabo, pripisujejo na rovaš azijatske krvi lega neizobraženega, krvoločnega vsiljivca iz kavkavskih gor, Ivi je v
Danes konec haaške konierence
Pariz, 17. januarja. (Tel. »Slov.«) Haaška konferenca se bo jutri popoldne zaključila s slovesno sejo. Samo če bi nazadnje nastopile še nepričakovane težkoče, bosta ostala v Haagu Cher on in Loucher še do lorka, da podpi-
šeta zaključni protokol.
Zunanji minister Briand je včeraj zvečer iz Ženeve prišel v Pariz. Danes dopoldne pa sta dospela v Pariz italijanski zunanji minister Grandi in poljski zunanji minister Zaleski.
Prvi uspeh pogajanj z Madjjarsko
Agrarni optanti dobe odškodnino iz Brocchiieve^a fonda
Budimpešta, 17. jan. (Tel. »Slov.«) Najvažnejši uspeh dolgotrajnih pogajanj v madjar-skem vprašanju v Haagu je dogovor v kompleksu optantskih vprašanj glede razlaščenih agrarcev. Glede ostalih optantov se je sklenil okvirni dogovor, ki bo tvoril izhodišče za nadaljnja pogajanja. Mala anlanla je zadovoljna s tem, da se agrarni optunti odšleodujejo is Brocchijevega fonda ter je pripravljena dovoliti začetek delovanja razsodišča, ki ga je Romunija predlagala že pred več leti, seveda pa samo v svrho, da se presodi vprašanje, ali so posamezne zahteve optantov upravičene ali ne. Ustanovitev Brocchijevega fonda in določitev višine odškodnine pa se ima izvršiti potom posebnega finančnega dogovora. Posledica zbližanja je ta, da predvsem ni več nujna rešitev zahteve male antante, da je Madjarska odreče čl. 250 mirovne pogodbe. Za odstranitev še nadaljnjih težkoč, ki se pričakujejo, se ima določiti poseben rok treh do šestih mesecev. Mala antanta zahteva k dosedanjim dogovorom še dostavek, da mora zadeva, če bi morda pogajanja ostala brezuspešna, avtomatično preiti na rcparacijsko komisijo, cla jo ona reši in odloči. Madjarski zastopniki pa lak dostavek
odločno odklanjajo. Ta spor bo najbrže še danes razčiščen.
Pariz, 17. januarja. (Tel. Slov.«) Pogajanja za ureditev vzhodnih reparacij, ki so včeraj v Haagu vsaj v toliko dovedla do prvega uspeha, da se je Madjarska izjavila pripravljeno, kompenzirati svoje odškodninske zahteve iz agrarnih reform sosednih držav in s tem napraviti konec optantskemu sporu, se bodo po zaključku haaške konference takoj nadaljevala v Parizu.
Ceš'iosiouašlio slaVšče
Praga, 17. jan. (Tel. Slov. ) S češkoslovaške strani se poroča iz Haaga, da se kritični položaj v vprašanju vzhodnih reparacij do večera ni mogel rešiti. Anglija in Italija želita, da se rcparacijsko zadeve, Ici se tičejo Avstrije in Bolgarije in Ici so v načelu ie rešene, zaključijo in tudi pravno formulirajo. Po posvetovanjih ined sklicujočimi državami in malo an-tanto je bilo prisotnim jasno, da bo češkoslovaška, če se madjarsko vprašanje ne reši, odrelela svoja plačila za osvobodilno takso, s čemur bo najbolj prikrajšana Italija, ki ima dobiti 40% te takse.
Sporazum gSede mohii'zacije posojil®
Haag, 17. jan. (Tel. Slov.«) Današnja dela na haaški konferenci so imela v glavnem namen, da se nadaljujejo posvetovanja o mobilizaciji posojil. Gre na eni strani za lo, tla se razpiše nameravana prva transa reparacijskega posojila 800 milj. mark, na drugi strani pa za to, da se obenem čimprej pokrijejo finančne polrebe nemške državne pošte in železnice. Po raznih poskusih se namerava sedaj stvar rešiti na sledeči podlagi: Tri posojila, ki se imajo izvršiti v najkrajšem času (reparacijsko posojilo za Francijo, posojilo za pošto in posojilo za železnico), naj se združijo v eno skup-1W posojilo o znesku 1.3 miljarde in javno razpišejo. Pri razpisanem posojilu bi bili nemška pošta in nemške železnice skupno udeleženi z eno tretjino, Francija pa z ostalima dvema tretjinama. Pri posvetovanjih z ameriškimi bankirji pa je prišlo pri tem do formalnih težkoč. Tako veliko skupno posojilo za Francijo in Nemčijo bi namreč v enem delu baziralo na nemških reparacijskih obveznostih po haaškem dogovoru, v drugem delu pa na običajnih jamstvih nemške poštne in železniške uprave. To pa je juridično in bančno poslovno nemogoče.
Haag, 17. jan. (Tel. Slov.«) Pogajanja za mobilizacijo so toliko kot končana. Na skupnih posvetovanjih s francoskimi strokovnjaki so bili danes izdelani predlogi za skupen razpis nemško-francoskega posojila. S precejšnjo gotovostjo se računa s tem, da bodo predlogi sprejeti. Nameravana transa reparacijskega posojila in finančna potrebščina nemške pošte iu železnice bo formalno glede vsega zneska veljala kot prva tranša mobilizacije nemškega reparacijskega dolga. Kakor doznava vaš do-
pisnik iz zanesljivega \"ira, znaša vsota miljardo mark. To je torej dalelco največje posojilo, Ici je bilo v zadnjih letili razpisano nu mednarodnih trgih. Posojilo bo prevzel mednarodni bančni konzorcij pod vodstvom M organa po kurzu 93% ter se bo obrestovalo s 514%. Resnična obrestna mera bo znašala torej približno 6 'A % ■ Ves skupičelt tega prvega mobilizacijskega obroka bo šel na mednarodno banko in ta bo nakazala 30% skupička, lorej okoli 300 milj. mark Nemčiji kot posojilo pod istimi pogoji. Nemčija bo morala s tem pokriti potrebščine pošte iu železnice. Razpis posojila se bo pripravil takoj, ko bodo ratificirani haaški dogovori. Ker se bo mednarodna banka ustanovila približno meseca marca, se bodo meseca aprila začela z Morganoni praktična poslovna pogajanja. Ta velika transakcija bo torej obenem prvi velik posel mednarodne banke.
Danes je prišel v Haag ludi Ivan Kreuger, ki je imel daljše razgovore s Cheronom, Lou-cherjem in dr. Moldenhauerjem. Gre za lo, da se nameravano posojilo za vžigalice Nemčiji v znesku 500 milj. mark tudi spravi v okvir mobilizacijskih pogodb.
Nemčija ne bo ovirala
reparaciiskega ^osof'rla
Haag, 17. jan. AA. Nemška vlada je pripravljena garantirati, da ne lw pred izdanjeni prvih reparacijskih zakladnic najela inozemskega posojila. Če bo Nemčiji inozemsko posojilo dovoljeno, bo najela nemška vlada na ameriškem denarnem trgu 25 milijonov funtov sterlingov posojila, ki ga bo uporabila za izboljšanje železniškega prometa in poštnih naprav.
Haag, 17. jan. (Tel. Slov.«) Na dopo'dan-ski seji ministrov šestih glavnih držav je prišlo do novega važnega sporazuma. Med tem časom se je posrečilo, skleniti z edinima še manjkajočima državama Novo Zelandijo in Italijo slično likvidacijsko pogodbo, kakor so
boljševiški revoluciji preko ruskih hrbtov splezal na najvišje mesto. Da bi si ga napravili za tem bolj poslušnega hlapca in ga potisnili tem bolj na levo, so mu naročili boljševiški mladini ob 501etnici v decembru 1920 od vseh strani polno telegramov iu pozdravnih pisem. Zato so ravno ob Stalinovi 501el-nici začeli energično izvajati najbolj nepriljubljena boljševiška načela. Če se poskus posreči, lahko vržejo Stalina, ker jim ne ho več potreben, če pa se ponesreči, se bo ljudstvo maščevalo nad Stalinom, a položaj pa itak obvladujejo sedaj mladini, kateri imajo v svoji oblasti celo GPU, ki svira Stalinu taki
I za vse njegovo delovanje.
— b—
Tudi v lihv-d&cššskem vprašanju sporazum
se doslej sklenile z drugimi državami. Zato je nemška delegacija pri razpravi o zaključnem protokolu lahko stavila zahtevo, da se črla čl. 3, kjer se nahaja določba, da se Nemčija odreka likvidacijskim presežkom. Ta predlog je bil sprejet. To je samo formalnega pomena, vendar je brez dvoma velike važnosti ravno za one, ki bi bili pri likvidaciji oškodovani, da se je klavzula Izrekla čisto jasno. Dalje se je doseglo, da se vse likvidacijske pogodbe, ki jih je sklenila Nemčija z bivšimi sovražnimi državami, kakor tudi vse druge pogodbe, ki so bile sklenjene po odpravi pariškega načrta, v haaškem zaključnem protokolu samo historično navedejo na golovem mestu, da pa te pogodbo sicer veljajo kol posebne pogodbo, ki jih morajo parlamenti posebej ratificirati. Sem spada lorej tudi nemško - poljska likvidacijska pogodba. Zastopniki Poljske so se danes dopoldne izrecno izjavili za tako ureditev, lako da ni prišlo do iunetima, ki ga je prej zahtevala Poljska. Vendar obstoja seveda gotova politična zveza med vsemi tozadevnimi pogodbami.
Basel sedež nove banke
Pariz, 17. januarja. (Tel. »Slov.«) »Matin« poroča, da je Basel kot sedež mednarodne тз-paracijske banke včeraj v Haagu povzročil šc zadnjo ležkočo, ker zahteva organizacijski bor ne samo za banko samo, temveč tudi za svoje nameščence davčno prostost. Predset1 i k švicarske narodne banke Bahman je izjavil, da bi imel tak privilegij, ki je sličen, kakor za uradnike Društva narodov, socialno posledice, ker bi vsi švicarski bančni uradniki proti temu protestirali.
Direhinci pomorska zveza s Španijo
Beïgrad, 17. jan. AA. Uprava pomorske in rečne plovidbe proučuje predloge naše in španske vlade za vzpostavitev direktnih pomorskih zvez med Jugoslavijo in Španijo. Istočasno se proučuje vprašanje podaljšanja teh j pomorskih zvez od španske obale do francoskega pristanišča Bordeaux, kjer je zavladalo zlasti po zaključitvi trgovinske pogodbe med Francijo in Jugoslavijo veliko zanimanje za številne naše proizvode.
Novi čkms VZS
Belgrad, 17. jan. AA. Predsednik ministrskega sveta general Peter Zivkovič je na predlog ministra pravde dr. Srskiča ter na podlagi zakona o vrhovnem zakonodavnem svetu ter mišljenja komisije strokovnjakov pri ministrstvu pravde imenoval za člane vrhovnega zakenodavnega sveta: gg. Lazarja Mi-luškoviča, bivšega predsednika črnogorske vlade v pokoju in poslednjega črnogorskega poslanika na Dunaju v času napovedi vojne Avstro-Ogrski, dosedanjega bana dunavske banovine Dako Popoviča in bivšega notranjega ministra Čedo Radoviča.
Zakonski načet o javnih skladiščih
Belgrad. 17. jan. AA. Trgovinsko ministrstvo je izdelalo zakonski načrt o ustanavljanja in poslovanju javnih skladišč
Nadalje jc trgovinski minister Juraj De-metrovič sklical na dan 2"5. t. in. konferenco, na katero so povabljeni zastopniki zbornic, borze in sa veza zemljoradniških zadrug. Načrt dovoljuje ustanavljanje podjetij javnih skladišč le /. oblastvenim dovoljenjem in daje samoupravnim telesom in javnim korporacijam pri sicer istih pogojih prvenstvo pred ostalimi interesenti. Pravilnik, po katerem bodo javna skladišča funkcijonirulu, mora odobriti oblnst-vo, medtem ko tarifo /n poedine vrste poslovn-njii odredi samo podjetje, seveda pod kontrol« oblastva. Blago se sme vsklndiščiti ali individualno ali pa / ostalim blagom. Tako bo moči izgraditi pilone in elevatorje za žito. Odredbe tarife in pravilnika se ne morejo izpremeniti s pogodbo med lastniki skladišča in poedinimi interesenti. Načrt predvideva tudi vodstvo dvojnih skladiščnih knjig ia sestavo podrobnih določb o pravilih odnošajih v teh poslih, zlasti kar sc tiče izdajanja in uveljavitve teh knjig, kakor tudi ostalih saveznih pravic iu dolžnosti ter odgovornosti podjetja javnih skladišč v opravljanju svojega posla. Tem podjetjem sc more dovoliti, da nameščajo tudi blago, ki m v naprej predvideno, kakor tudi da javno trgujejo s sorodnim blagom. Javna skladišča lahko dosežejo eksproprijncijo zo graditev železniške proge do svojih zgradb, dalje pravico turifske rcekspcdicijo, oproščenja samoupravnih trošarin in sličnegn, morejo pa tudi ustanavljati svobodna carinska skladišča.
Beltfrajjshe vesti
Belgrad, I", jan AA. Nj. Vel. kralj je nn predlog ministra vojske in mornarice v zvezi s čl. 3 točka 7 o uredbi vrhovne državne uprave in \ soglasju s predsednikom iiMiiistrskegn sveta podpisal in proglasil zakon o izpremem-bi zakona o zrakoplovstvu / dne 22. februarja 1928.
Poljedelsko ministrstvo je odredilo obvezno pobijanje slivne uši v Drinski in Donavski banovini.
Belgrad, 17. jan. AA. Danes ob 11 dopoldne je bila v državnem sodišču za zaščito države končana razprava proti Milanu Ma-rinkoviču in tovarišem. Obtožcnce so branili odvetniki Ugljcša Jovanovič, Milan Nikolič in Kristolor Petrovič. Razsodba bo izrečem ju tri ob 11.30.
Belgrad, 17. januarja. (AA) Nj. Vel. kralj je na predlog zastopnika ministra javnih del in ministra brez portfelja 1er po zaslišanju predsedniku ministrskega sveta opisal in i proglasil zakon o ustrojstvu ministrstva jav-I nih del.
Ruska vas
»Dni«, pariško glasilo Kerenskega, prinašajo zanimiva poročila A. Zenzinova, ki je v Hamburgu poiskal nemške in ruske begunce iz pokrajin od Volge, potomce nekdanjih nemških kolonistov iz XVIII. stoletja. Zdaj čakajo v barakah paroplovne družbe »Hamburg-Amerika« na ladjo, ki jih prepelje v Kanado. Poročevalec je govoril med drugim s 26 letnim učiteljem, ki je kot sirota, pastir in pozneje hlapec prišel v učiteljišče. (Pristni proletarci pri sprejemu uživajo prednost ) Predlani in lani je bil ljudskošolski učitelj v neki vasi blizu Melitopolja v južni Ukrajini. Pripoveduje to-le:
Pred vsem tožijo kmetje: pravoslavni in protestantovski Nemci, na verska preganjanja. Mladina pod 18. leti sploh ne sme v cerkev, sicer so starši kaznovani zaradi »zapeljave v zablodo«. Duhovniki nimajo volivne pravice in ne smejo obiskovati druge naselbine razen svojega stalnega bivališča. A služba božja je edina tolažba, zaradi tega so bili vsi zelo razburjeni, ko se je govorilo, da bodo zaprte »nezadostno obiskovane« ali splch vse cerkve ...
Kmetje imajo težko ž i v 1 j e -n j e. Pred revolucijo so imeli v tem rodovitnem okraju premožnejši gospodarji do 60 in manjši do 30 ha polja. Po prevratu so sovjeti razlastili vsa zemljišča in so dobili vsi kmetje enako po 18 lia. Preostalo kmetsko polje skupno z zaplenjenimi graščinskimi zemljišči (od katerih niso ničesar dobiti kmetje!) obdeluje država sama. To so tako zvane kolektivne pristave«, »pro-letarske tvornice žita« in slično. Večkrat so se slabo obnesle in začetkom Nepa je pričela vnovič država dajati v najem pašnike in polje. Posamezni kmetje so se okoristili s tem in zopet obdelujejo po 60—70 ha. A takih kmetov ni dosti. Ljudje se bojijo zaposliti hlapce, ker s tem postanejo buržuji in izgubijo vse pravice. Še za enkratno pomoč pri pospravljanju letine je potrebno uradno dovoljenje. Zdaj se js Nep končal in zopet hoče Stalin v državni režiji pridelovati ootreben kruh.
Neznosni so davki, katere po navadi iztirjujejo tujci, avstrijski, nemški m ogrski komunisti, nekdanji vojni ujetniki ali nov politični begunci. Pred vsem so primo-rani kmetje kupovati obveznice industrijskega posojila, ki Stalinu omogoča gospodarske reforme. Plačajo v gotovini po 10 do 500 in celo 1000 rubljev Če nimajo denarja, jim prodajo na dražbi živino in premičnine. Razen izdatnega »gospodarskega enotnega davka« plačajo tudi »prostovoljne prispevke« v isti višini. Slednji so namenjeni za ceste, šole, knjižnice, bolnice, a dejansko se tudi pošljejo v vladno blagajno. Vse žito in pridelke morajo prodajati kmetje vladnim nakupoval-cem in dobijo za en pud pšenice po 1 do 1.20 rublja. Pomladi, ko nimajo ničesar za jesti, kupujejo isto žito po 5 do 6 rubljev za pud, a pod roko se navijajo cene od 8 do 13 rub. Razen drugih manjših je posebno nadležen davek v žitu za »državna skladišča«. To žito se razdeli ob setvi revnim ljudem, ki nimajo lastnega semenskega žita. Dejansko ga večkrat pojedo in ostanejo pri starem. Ko je odredila lanskega majnika vlada, da mera nasejati sleheren kmet določeno število ha — se je pričelo rovarjenje.
Kmetje niso marali sejati in so skrivali «emenslco žito, »češ, saj bo itak vse zaplenjeno«. Tedaj je prišel v našo vas (kakor povsod) pooblaščenec Politične uprave, in mu je moral vaški sovjet označiti »škodljivce, ki ovirajo načrt«. Lahko se misli, koliko osebnih računov in nevoščljivosti nastane na ta način. Naposled so se določile štiri škodljive rodbine. Dobile so 24 ur časa za izselitev Videl sem, kako so jim napregli konje in jih zapodili iz vasi. Neko bolno žensko so prinesli in vrgli na voz. Prognanci, ki doma pustijo vse premoženje, so obsojeni na ciga-njenje in lakoto. Nihče od njih se ni več vrnil domov. Zato se je drug dan pričela setev in je dosegel pooblaščenec Politične uprave »stoodstotno rešitev naloge«, kar je \otel.
Naši nemški kolonisti so že dolgo hrepeneli po Kanadi. Izkazati so se morali s potrdili o politični zanesljivosti in plačanih davkih. Novembra leta 1928. so vložili prošnje in šele avgusta 1929 je prišlo dovoljenje za 50 ljudi. To poročilo je švignilo kakor na perotih križem vse Rusije. Iz Sibirije, Ukrajine, od Volge in Kaspiškega jezera, iz Kavkaza in Krima se je zbralo v okolici Moskve nad 14 000 ljudi, ki v nepopisni bedi čakajo na potno dovoljenje. Vojaštvo jih je ponovno razpodilo. V našem taborišču so se odigrali nepopisno žalostni prizori pri ločitvi sorodnikov in družinskih članov od onih srečnejših, ki so smeli v inozemstvo. Najbolj žalostna je bila usoda 40 pooblaščencev ruskih kmetov Saratovske gubernije, ki so hoteli slediti svojim nemškim sosedom. V Mcskvi so baje ustrelili šestorico izmed njih. Tudi v Hamburg dospele nemške družine še vedno čakajo na potno dovoljenje iz Amerike. V Kanadi menda nimajo posebno radi menonile, ki ne marajo služiti pri vojakih in pošiljati deco v vladne šole. morebiti jim je to povzročilo težave f"di pod sovjeti?
Ruska nadmoč v Črne m tnorfu
Carigrad, 17 jan. (Tel. »Slov.«) Danes dopoldne so pristaniške baterije nenadoma oddale več pozdravnih strelov. Prebivalstvo je bilo v prvem hipu osupnjeno, potem pa je zvedelo, da je pozdrav veljal dvema ruskima bojnima ladjama, ki sla prihajali iz Dardanel in katerih prihod se je prikrival. Ladji sta potem takoj nadaljevali pot v Črno morje. Bili sla to naddre.~dnought »Pariška komuna« in križarka »Proiiniern«. Ladji sta se peljali skozi Dardanele, ne da bi obvestili komisijo za morske ožine v Carigradu. Rusija namreč komisije ni priznala. Sicer pa bi komisija prevoza ne mogla dovoliti, ker pomeni pr,3otnost teh dveh bojnih ladij v Črnem morju rusko nadmoš. Ladji sta bili nazadnje v Neaplju. Komisija za morske ožine bo gotovo protestirala proti temu prevozu, kakor je pred več meseci protestirala proti poletu italijanskih | letal v Sebastcpol. Vprašanje je, ali bo An- ' glija trpela premaknitev ravnotežja v Črnem j
morju na korist Rusije. Turčija je s tem oči-vidno zadovoljna. Prihod ruskih ladij se je dogovoril v Angori s Karahanom.
Poskus turško-angleškega zbližanja je končnoveljavno propadel, odkar je Anglija za svojo finančno pomoč stavila take pogoje, ki po turškem naziranju niso združljivi z neodvisnostjo Turčije. Zopetno zbližanje med Turčijo in Rusijo je brez dvoma rezultat nerazpo-loženja proti Angliji, ki ga je Rusija spretno izrabila. Govori se, da je Rusija obljubila svojo pomoč pri ustanovitvi turške državne banke. Simpton novega razpoloženja Turčije je včerajšnji uvodni članek v oficioznem listu »Millijet«, ki smatra za možno, da bo Turčija v kratkem primorana k ustavitvi plačevanja dolgov, dogovorjenega v tako zvani kuponski pogodbi. Današnji prevoz ruskih ladij v Črno morje je okrepil vtis, da obstoja proti Londonu in Parizu naperjena antanta Rim—Angora—Moskva.
Ameriški delegati dospeli v London
London, 17. jan. AA. Priprave za otvoritev pomorske razorožitvene konference, ki ! bo prihodnji torek, so v polnem trku. Davi so prispeli v Plymouth ameriški odposlanci za pomorsko razorož'tveno konferenco: ameriški državni tajnik Stimson, mornariški tajnik Adams, ameriški poslanik v Mehiki Morrov in senatorja Robinson in Reed. Ameriške delegat' je pozdravil ameriški poslanik v Londonu Davses, ki je istotako eden izmed ame-1 riških delegatov na pomorski razorožitveni i konferenci. Pri sprejemu so bili tudi plvmouth-' ski župan in druge odlične osebnosti. Preden I so stepili ameriški delegati v vlak, je imel ' ameriški državni tajnik Stimson kratek pozdravni govor, v katerem je naglasil, da je prišla ameriška delegacija na londonsko razorožitveno konferenco ж velikim upanjem in trdno voljo, da pripomore po svojih najboljših močeh pomorski razorožitveni konferenci do popolnega uspeha. Vsi ameriški delegati so izrazili veliko veselje nad dejstvom, da je angleški kralj popolnoma ozdravel in da bo osebno otvoril otvoritveno sejo pomorske razorožitvene konference. Ameriško delegacijo spremlja okrog 100 strokovnjakov in strojepiscev. Kakor računajo, se bo zbralo o priliki zasedanja pomorske razorožitvene konference vštevži časnikarje v Londonu več ko 1000 oseb, ki bodo pripele iz najrazličnejših delov sveta.
Člani italijanske de'egacije prispejo danes in jutri, francoski delegati pa deloma danes in deloma v nedeljo. V ponedeljek bodo zbrane v Londonu delegacije vseh držav, ki se udeleže razorožitvene konference. V ponedeljek popoldne se sestanejo vodje delegacij v angleškem zunanjem ministrstvu, kjer bodo sklepali o dnevnem redu konference in o drugih preliminarnih zadevah. V torek bo plenarna seja konference. Govore bodo razširile vse angleške brezžične postaje vstevši brezžično postajo imperija in sicer na valu 5 sw. Angleške brezžične postaje bodo zvezane z brezžičnimi postajami 12 držav. Za angleškim kraljem bo govoril ministrski predsednik MacDonald, na to ameriški državni tajnik Stimson in potem po abecednem redu glavni delegati drugih držav.
London, 17. jan. AA. Predlog angleške vlade naj se podaljša uporabna doba oklopnic in nadomeste zastarele ladje s tipi ladij manjšega obsega in manjšega topništva je vzbudil v vseh angleških krogih splošno odobravanje. Slične predloge js stavila že na prejšnji konferenci v Ženevi bivša konservativna vlada in so bili sprejeti od vseh udeležencev konference z veliko simpatijo. Lord Bridgenian je tedaj izračunal, da bi Anglija prihranila v dobi obnove I oklopnic okrog 50 milijonov funtov sterlmgov, če bi se uporabna doba to vrste vojnih ladij
AvsSri$a bo zvišala carino na žilo
Dunaj, 7. jan. (Tel. Slov.') Krščanski socialni listi doznavajo s posebne strani, da je sekcijski svetnik Miiller že začel pogajanja z zastopniki Jugoslavije in Romunije radi zvišanja avstrijskih žitnih carin. Pogajanja sicer še niso zaključena, gotovo pa bodo dovedla do lega, da bo avstrijska vlada že v naj'oliž-
Nemîrmi rudarska stavka v A vsSraii i
Sydney, 17. januarja. AA. V Avstraliji trajajo šc vedno veliki nemiri v rudniških podjetjih. Ministrski predsednik Buvin je izjavil. da so rudarji pod komunističnim vplivom in du pripravljajo in organizirajo vedno nove spopade. Itudarskn stavka v Avstraliji sc je razvila v pravcato meščansko vojno. V vsej Avstraliji vlada tak terorizem, kakor ga ne pomni zgodovina te dežele. Končno jc izjavil Baviti. da bo avstralska vlada orgunizirala posebne Vojaške oddelke, ki bodo podpirali policijo. ker sc je le-ta i/kazala preslabo, dn bi udiišila čedalje večjo anarhijo, ki grozi Avstraliji,
V pondeijek se od oči dnevni red o idonshe konference — Razpoložen e deSegatov osjtim stično
podaljšala, kakor je predlagala Anglija. Angleška vlada bo vse storila, da ne bo ovirala sporazuma na pomorski razorožitveni konfe-
renci in se vzdržala vseh predlogov, ki bi mogla ogrožati srečen potek konference. Je pa kljub temu mnenja, da je vprašanje omejitve gradnje velikih oklopnic. že toliko dozorelo, da se bo o tem vprašanju lahko razpravljalo na konf•■■renči, ne da bi iz tega nastale nevarne komplikacije.
Frrmcosha de9egac'ia
Pariz, 17. jan. (Tel. »Slov.«) Francoska delegacija za londonsko pomorsko konferenco bo štela skupno s strokovnjaki okoli 80 oseb. Tardieu se v soboto zvečer odpelje iz Haaga naravnost v London, Briand in predsednik mornariškega odbora v poslanski zbornici Damele se cdpeljeta v soboto popoldne, mornariški minister Leygues јц n.'egov štab šele v nedeljo dopoldne, kolonijnlni minister Pietri v nedeljo popoldne, strokovnjaki pa v nedeljo zvečer.
Ameriški komentarji
Newyork, 17. jan. AA. »Newyork Timesc smatra, da bosta s sporazumom v Haagu zadovoljni obe stranki. Francija je moralno pridobila s tem, da se je odpovedala dosedanji ргд-vici biti sodnik v lastni zadevi. Nemčiji pa je zajamčeno zagotovilo, da sc ji ne bo treba bati kršitev svoje suverenitete. »Newyork World c veli, da je sporazum dober že zato in da ga bo moči sprejeti, ker sc bo mogla Francija vsekrlar sklicevati na mirovne pogodbe in na ostalo sporazume 1er priložiti na nepristransko mednarodno razsodišče, če bi Nemčija skušala kršiti svoje obveze.
Japonci za angleški predlog
Tokio. 17. januarja. AA. Glavno japonsko uradno glasilo izjavlja, da jc Japonska naklonjena angleškemu predlogu, naj se ustavi gradnja novih oklopnic do leta 1936. Čc bo ameriško in angleško javno mnenje odobrilo odpravo oklopnic, bo japonski narod drage volje sledil temu vzgleda.
Itahfani prof francosko {ugost.
pri a'eijsiou
Pariz, 17. jan. AA. Nekateri francoski listi javljajo, da je zahtevala Italija, naj se Francija odpove francosko-jugoslovanski prijateljski pogodbi, ako želi sporazum z Italijo v sredozemskem vprašanju. Ta zahteva Italije je zbudila v francoskih političnih krogih veliko presenečenje. Davi je potoval italijanski zunanji minister Grandi preko Pariza v London, kjer se sestane v najkrajšem času z angleškimi, japonskimi in ameriškimi delegati.
jem času predložila parlamentu carinsko novelo. Ko se vrne zvezni kancler iz Haaga, se bo vlada lotila velikega agrarnega programa, ki so ga sestavile kmetijske organizacije. Poroča se, da delajo agrarci na to, da bi se uvedel sistem uvoznih listkov za mleko, mlečne izdelke in konje.
italtfa vzfoa'a na pariteti s Francijo
Pariz, 17. jan. (Tel. »Slov.«) Italijanski zunanji minister Grandi je na polu v London dal v vlaku nekaterim časnikarjem izjavo, ki popolnoma jasno dokazuje, da je zadnji diplomatski zajtrk med njim iu Briandom ostal popolnoma brezuspešen. Grandi je poudarjal na najodločuejši način, da bo Itali ja na londonski konferenci vztrajala pri svoji zahtevi glede popolne enakopravnosti s Francijo v Sredozemskem inorju. O predlogu Brianda, da bi se sklenila sredozemska antanta, se seveda lahko razpravlja, toda lak pakt ni za Italijo noben vzrok, da bi opusiila svojo zahtevo po pariteti bro-dovja.
Proces proti ruskim monarhistom
Moskva, 17. jan. AA. Danes se je pričel
v Leningradu proces proti skupini monarhi-stov in bivših carskih častnikov, ki so obtoženi, da so se bavili z vohunstvom in razpečevali v sovjetski Rusiji potvorjene červonce, ki so iih dobivali iz inozemstva. To organizacijo je vodil neki Schiller, eden najožjih so-trudnikov generala Glasenapa, ki je vodja mo-narhistične organizacije v Gdanskem. Schiller je večkrat prišel v Rusijo, kjer je skušal organizirati protirevolucijonarnc organizacije in zbiral poročila v vohunske svrhe. Červonci, ki jih je tihotapil Schiller v Rusijo, so popolnoma identični s červenci, ki so bili potvor-jeni v Berlinu od Gruzincev.
! tal. emigranti m so pripravljali atentatov
Pariz, 17. jan. (Tel, »Slov.«) Italijanski emigranti Tarchiani, Cianca in Sardelli so včeraj pri prvem zaslišanju pred preiskovalnim sodnikom odločno protestirali proti sumu, da so nameravali bombni komplot ali sploh kako drugo zaroto. Cianca je izjavil, da mu je razstreljivo, ki se je našlo v njegovem stanovanju, prinesel v hišo neki prijatelj, katerega imena noče povedati. Tarchiano in Sardelli pa o tem nista nič vedela. Tarchiani pa je priznal, da je imel motorni čoln, s katerim je hotel rešiti nekatere prijatelje z Liparskih otokov.
Zbot upnikov Hrv. sеЦ. zadružne banke
Zagreb, 17. jan. (Tel. »Slov.«) Danes se je vršil zbor upnikov Hrvatske seljačke zadružne banke, za katerega je vladalo izredno zanimanje radi alarmantnega pisanja dola zagrebškega tiska o poslovanju in delu te banke. Na zbor je prišlo veliko število vlagal-cev, ki so prijavili svoje zahteve do HSZB. Del vlagateljev je pod vplivem alarmantnih vesti zahteval, da se aretira celotna uprava in da se konfiscira cela njena imovina. Opozorjeni so bili, da se smejo vložili take zahteve pri državnem tožilstvu le, ako bi se dc kazalo, da je uprava delala protizakonito, kar se do slej tekom preiskave ni mrglo ugotoviti.
Na današnjem zberu je bilo odpravljenih 203 upnikov iz prvega in drugega razreda. Priznane niso bile zahteve 13 upnikov, med katerimi se nahaja tudi Milan Prpié, ki zahteva skoraj pol miljona dinarjev. Po sedanjem stanju izgleda, da bo poravnano preko 80% zahtev.
Predrznosti londonskih hand'tov
London, 17. jan. AA. Predrznost banditov, ki izvršujejo svoja zločinstva z avtomobili, no pozna več meja. Danes so si dovolili novo krvavo šalo z mobilno brigado londonske policije. Bunditi so se i/nenuda pojavili v prostorih velikega in splošno znanega londonskega maga-zina. V naglici so med drugim vrgli na svoj avto tudi predvajaluo dumo, ki si je pravkar nadela prekrasen in dragocen plašč iz herme-lina. Policija je začela zasledovati bandite s silno močno limuzino. Ko se je približala ban-ditom na 20 m, so le-ti iznenada vrgli predvu-jalno damo na tla. Ker policisti niso mogli tako naglo ustaviti avtomobila, so povozili nesrečno damo.
Mad arshe zasfrupVeralke pred sodiščem
Bud:mpeš'a, 17. jan. (Tel. »Slov.«) Pri s»« dišču v Szolnoku se sedaj nadaljuje razprava proti dvema posestnicama Mariji Kardos in Julijani Fôldvary radi zastrupljevanja. Današnji obtoženki spadata med najbogatejše in najlepše ženske v svojem kraju in nista ne-pismeni, temveč sta končali meščansko šolo. Obtoženki Kardos se očita, da je zastrupila svojega moža in svojega sina in da je poskušala zastrupiti moža svoje prijateljice Karola Foldvaryja. Julijani Fôldvary pa se očita, da je zastrupila svojo mater, svojega moža in svojega priležnika Ladislava Totha. Kardos je prvotno tajila, danes pa je priznala, da je zastrupila moža in sina. Strup ji je dala babica Fazekas, ki je iz strahu pred kaznijo izvršila samoumor. Fôldvary pa taji, vendar pa se je zapletla v protislovja. Razprava bo trajala naj-brže do jutri zvečer.
Razne vesti
Rio de Janeiro, 17. jan. A A. Po še ne po» •rjenih vesteh iz Suo Luis de Caceres v državi Matto Grosso so razbojniki ubili francoskega raziskovalca Georgesa Olliverja v bližini mesta Villabela. Po izvršenem zločinstvu so tolovaji jiobegnili v Bolivijo.
Atene, 17. jan. (Tel. »Slov.«) Angleško letalo, ki je prišlo iz Neaplja, je včeraj popoldne v okolici mesta Amphise padlo na tla. Pilot je lahko ranjen, motor pa poškodovan.
Jeruzalem, 17. jan. (Tel. »Slov.«) V Tela-vifu je izbruhnila generalna stavka, ker je mesto že 23 dni brez mesa. Vlada je po zadnjih nemirih prepovedala porabo provizorične klavnice, mesarji pa so se branili, uporabljati klavnico v arabskem sosednem mestu Jafi.
London, 17. jan. AA. Velezrakoplov R100 je dosegel na svojem poizkusnem poletu 81 in pol milj hitrosti na uro. Letel je nepretrgoma trinajst ur in pol.
Pariz, 17. januarja. (AA) Iz Madrida jo prispela vest, da se je v Almadenu zastrt. To 60 oseb zaradi uživanja pokvarjenih klobas. Šest oseb je že preminulo, ostale so v življenjski nevarnosti,