Stev. 184. Trst, v sredo 3. julija 1912 Teftaj XXXV?'. IZHAJA VSAK DAN tudi ob nedeljah In praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj. Posamične Ster. se prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) v mnogih tcbakamah. v Trsta in okolici. Gorici, Kranju, St. Petra, Postojni, Sežani, Nfafcrežini. Sv. Luciji, Tolminu, Ajdov-*. «i, Dombergu itd. Zaiarele fStcv. po 5 nvč. (10 stot.) C GLASI SE RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 L ione. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po S st. mm. o -mrtniče, zahvale, poslanice, o^ia-i denarnih zavodov po SO =t mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K. vsaka n^ailjna vrsta K 2. Mali oglasi po A stot. beseda, naj-inanj pa 40 stot. Oglase sprejema Insrratni oddelek nprave .Edinosti". — Plačajo se izključno le upravi „Edinosti". Plačljivo in tofij'vo J Trstu. Glasilo političnega društva „Kdinosf4 za Primorsko. „F edinosti je moč T NAROČNINA ZNAŠA za celo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K; na na-ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira. ■aroinin* na neđaljiko Izđ&nJ* ..EDINOSTI" itut: c» «•10 leto Kron 5*20, u pol lota Kron 2 00. Vai dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko- vana pisma se ne sprejemajo In rokopisi se ne vračajo. Naročnino, og'ase in reklamacije je pošiljati na upravo li^ta. UREDNIŠTVO : ulica Giorgio Galatti 20 (Marodni da«). Izdajnte'j in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA, konsorcij li-ta „Edinost". - Natisnil:* Tiskarna »hikno * vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu. ul'c» Giorgio Galatti stev. 20. FoJtno^ranllnRnl račun l\ev. 841-652. TELFFOri il BRZOJflUNE UE5TI. Državni zbor. DUNAJ 2. (Izv.) Poslanska zbornica je danes sprejela v drugem čitanju šestmesečni proračunski provizorij in sicer v smislu vladne predloge. Ker Je bil proračun sprejet te z neznatno večino giasov, je bilo glasovanje o tretjem Čitanju odloženo na jutri. V jutrišnji seji bo zbornica najprvo glasovala o tretjem Čitanju proračuna, na kar začne razpravljati o reformi vojaškega kazenskega reda. Provokacije nemških praških buršev v poslanski zbornici. DUNAJ 2. (Izv.) Na koncu današnje seje poslanske zbornice je prišlo do zelo burnih prizorov in ojstrih konfliktov med Češkimi in nemškimi poslanci vsled dogodkov med Češkim prebivalstvom in nemškimi burši v Pragi o priliki vsesokolskih slavnosti. Posl. S t r i b e n y je namreč z ozirom na tendencijozne vesti, ki so jih o teh dogodkih razširili Nemci, poudarjal, da so bili nemški burši oni, ki so provocirali in da ]e bilo ponašanje nemških buršev tako, da ti zaslužijo, da se jih kaznuje. Dr. Rybar je poudarjal, da so se nemški burši ponašali kot pravi smrkovci. Nemški poslanci so posi. Stflbeny-ju in dr. Rybaru, ki sta zbornici poročala kot očividca, burno ugovarjali, vsled česar je prišlo do viharnih prizorov. Dr. R y b a f je v obliki stvarnega popravka zavrnil nekatere trditve, ki jih je izustil dr. Pitacco v svojem zadnjem govoru v poslanski zbornici; istotako je dr. Rybar zavrnil trditve dr. Gentili-ja, ki se je oglasil za besedo o priliki proračunske debate in so — po stari italijanski navadi — operirali z raznimi lažmi, kako primorski Slovani preganjajo Italijane. Zlasti odločno je dr. Rybar zavrnil trditev italijanskih poslancev, da hočejo Slovani pometati v morje Italijane. Potem |e govornik prešel na dogodke v Pragi. Rekel je, da mora kot Slovan in Sokol odločno zavrniti neresnične trditve, ki so jih o dogodku na Prikopih razširili nemški listi in ki jih vsebuje interpelacija „Nationalverbanda". Ves nemški krik, ni drugo ko zavist, da so slavnosti tako lepo izpadle. On more kot očividec trditi, da so pri dogodkih na Prikopih bili edino le nemški burši pro-vokaterji in da je bilo ponašanje Sokolov in ostalega slovanskega občinstva, naravnost uzorno. Dr. Rybar-u so češki poslanci burno ploskali, hiteli so od vseh strani k njemu in mu stiskali roke. Posl. dr. Fiedler pa je stopil k dr. Rybaf-u, ter ga je objel imenom združenega češkega kluba. (Ta govor prinesemo v par dneh po stenograflčrem zapisniku). DUNAJ (Kor.) Pri dejanjskih popravkih v današnji seji posl. zbornice je posl. S t f 1-b e n y rekel, da je znamenje nečuvene nesramnosti praških nemških dijakov (živahen ugovor pri nemških nacljonalcih) če so PODLISTEK ¥itez iz Rdeče ljiše. (Le chevaiier de Maison Rouge>. 128 fiomao ix časov francoske revolucije. — Spisal Aleksander Dum as star. „Ti si tudi obsojen ?" je vprašal Maurica. „Da," je odvrnil. „Oh, kakšna sreča!" je Šepnila Ge-nevieva. Maurice je pogledal Genevievo z gorečo, globoko ljubeznijo, ki jo je občutil do nje v svojem srcu. Zahvalil se ji je za njen nežni vzklik, poln hrepenenja, ki se ji je izvil iz prsi, in se nato obrnil k Lorinu, držeč Genevievo za obe roki: „Sedaj pa se pogovoriva nekoliko." „Da, da, prav imaš," je odvrnil Lorin; „samo če utegneva. Kaj mi poveš? Govori !" „Ti si bil aretiran radi mene, obsojen radi nje, dasiravno se nisi v ničemer pregrešil proti zakonu; ker poplačava svojo krivdo jaz in Genevieva, nikakor ne gre, da jo ti poplačaš celo dvakrat." „Ne razumem te." „Lorin, ti si prost." „Jaz, da sem prost? Tebi se meša." „Ne, meni se ne meša in jaz ti ponavljam, da si prost; tu imaš listek, s katerim smeš proč odtod." „Kajneda, ti se šališ?" „Ne, ljubi prijatelj, tu imaš listek, po- kllubu oblastveni prepovedi poskusili, da b! udrll v goste mase s svojimi društvenim! znaki. Tako provokatorično in v tem slučaju z zločinskim rafinimentom, je izginjajoča mala praška manjšina nastopila napram praškemu prebivalstvu. (Živahni mejklicl pri Nemcih). Tudi Nemci bi morali že enkrat dobiti pogum, da bi že enkrat ustavili provokacfje teh pretepaželjnih individuo v, ter da ne b: več poskušali teh pobalinstev. Posl. Kalina in Buriva! sta izjavila, da se nemškim dijakom nI zgodilo ničesar, ter imajo Cehi vso pravico, da se čutijo užaljene vsled provokacij Nemcev. Posl. dr. Ryb£r je v svojem govoru protestiral proti izvajanjem posl. Gentilija in Pitacco, ter je izjavil, da je vse, kar se navala o zatiranju Italijanov izmišljeno in neresnično. Potem poopisuje kot očividec dogodka na Prikopih v Pragi med slavnostnim sokolskim sprevodom, ter ugotov-Ija, da proti nemškim dijakom ni pcdla nobena žaljiva beseda, da, niti ne žaljiv pogled, dočim so se nemški dijaki ponašali zelo provokatorično. NevoŠljivost, da so Sokoli aranžirali tako slavnost, Je Nemce zavedlo, da so poslali dijake v boj. Posl. Luksch: „Vi imate interes na tem, da ne pride do sporazuma". Posl. dr. R y b a f: To ni res ; ravno mi Slovenci imamo največji interes na tem, da pride do sporazuma, ker, kar zahtevajo in dosežejo Nemci za sebe na Češkem, to dosežemo tudi mi na Štajerskem. (Odobravanje in ploskanje). Vlada in provokacije nemških buršev. DUNAJ 2. (Izv.) Poslanca dr. Rybaf in dr. Kalina sta se kot člana odbora „Zveze slovanskih sokoisk h društev" danes podala k minisiru notranjih zadev, da bi ga z ozirom na interpelacijo nemškega „National-ferbanda" informirala o dogodkih v Pragi. Minister Je rekel, da se zahvaljuje na informacijah, ker ga je o stvari že obširno informiralo praško namestništvo. Iz informacij namestništva da sledi, da so se vse dni slavnosti slovanski Sokoli brez ozira na narodnost, obnašali povsem dostojno. Poslanca sta na to še povdarila, da se je tudi drugo občinstvo povsem dostojno obnašalo in da ni prišlo do nikakega incidenta izuzemši onega na Prikopih, katerega so pa povzročili edino-Ie nemški burši s svojim provokatoričnim nastopom. Obstrukcija proti italijanski pravni fakulteti. DUNAJ 2. (Izv.) Danes predpoldne je imel podosek proračunskega odseka za italijansko pravno fakulteto sejo, pri kateri je nemški poslanec Waldner imel obstrukcljo-nistečen govor. Govoril je do enajstih, ko j se je radi seje plenuma morala seja zaklju-jčlti. Posl. Waldner Je izjavil, da bo v prihodnji seji nadaljeval svoj govor. Vlada in službena pragmatika. DUNAJ 2. (Izv.) Odsek državnih nameščencev je imel danes sejo, v kateri je minister notranjih zadev ponovno preciziral stališče vlad? napram službeni pragmatik!. Povdarjal je, da vlada vstraja neomejeno služi se ugodnosti. Ti ne ljubiš in zato ti ni treba umreti, da bi ostal nekaj minut več pri svoji nad vse ljubljeni in da bi ne izgubil niti sekunde, predno odide v večnost." „No, dobro, Maurice," je dejal Lorin, „ako lahko odidem odtod, česar bi ne bil ! nikoli verjel, prisegam ti, potem te moram • vprašati, čemu ne rešiš prej te ženke ? Zate •že najdemo sredstvo." „Nemogoče," je odvrnil Maurice, ki se mu je srce grozno krčile, „glej, vstopnica se glasi na občana in ne na občanko, in potem tudi Genevieva bi sploh ne hotela živeti, ko bi vedela, da moram jaz umreti." „Toda če ona noče, čemu naj bi jaz živel ? Ali meniš, da imam manj poguma nego ženska ?" „Ne, prijatelj, nasprotno; vem, da si J najpogumnejši med nami; toda v takem ' slučaju bi ne zamoglo ničesar na svetu I opravičiti tvoje trme. Urno, Lorin, uporabi trenotek in napravi nam veliko veselje, da te vidimo svobodnega in srečnega." „Srečnega I" je vzkliknil Lorin, „ali se šališ ? Srečen ! Jaz srečen brez vas ? Kaj I pri vragu naj počenjam na tem svetu brez t vas ? Kaj naj počenjam v Parizu brez svojih dosedanjih navad, ko Vas ne bom mogel več dolgočasiti s svojimi rimami! Ah, pri-bogu, ne I" „Lorin, prijatelj 1.. „Ravno, ker sem tvoj prijatelj, vztrajam pri svoji volji. Ko bi bil jetnik, kakor sem v resnici, in bi imel nekoliko nade, da vaju najdem zopet, bi podrl tudi zidove. Jaz da naj pobegnem sam odtod in naj se potikam po ulicah s sklonjeno glavo, trpinčen od pri {unctimu med službeno pragmatiko in takozvanim malim finančnim načrtom. To stališče bo vlada zastopala tudi v gosposki zbornici. Vlada se nadeja, da se bo poslanska zbornica mogla v Jeseni na novo baviti s službeno pragmatiko na podlag sprememb, ki jih sklene gosposka zbornica. Iz ministrove izjave se je dalo tudi posneti, da vlada ne bi se protivala, da bi dobila povišane plače vzvratno moč že od 1. Julija Vsekako pa Je vlada proti temu, da bi se uradnikom nakazala s 1. julijem draginjska doklada, kakor je to bilo z novim letom. Pogreb ministra dr. Brafa. DUNAJ 2. (Izv.) Pogreb umrlega poljedelskega ministra dr. Brafa se bo vršil v četrtek. Vlado bodeta zastopala pri pogrebu minister notranjih zadev Heinold in minister za Javna dela Trnka. Na pogrebu bodeta zastopani tudi predsedstvi poslanske in gospodske zbornice. Kdo postane Brafov naslednik? DUNAJ 2. (Izv.) V parlamentarnih krogih, ki poznajo nazore vlade, širijo govorico, da se poljedelski portfelj za sedaj ne izpolni, ter da prevzame začasno vodstvo tega, vsled smrti dr. Brafa izpraznjenega ministrstva, minister notranjih zadev Heinold aH minister javnih del Trnka. Cesarjevo sožalje. PRAGA 2. (Kor.) Udova umrlega ministra dr. Brafa Je dobila sledečo brzojavko : 0 priliki smrti Vašega soproga, ki je bil odličen državnik in zaslužen član moje vlade, Vam izražam Svoje najiskreneje sočutje. Fran Josip I. I. r. Skupne ministrske konference. BUDIMPEŠTA 2. (Izv.) Za Jutri določena skupna ministrska konferenca, na kateri bi se bil imel določiti program zasedanja prihodnjih delegacij, Je odložena in se bo ta konferenca vršila prihodnji ponedeljek na Duna|u. Cuvajevo „delovanje*. ZAGREB 2. Danes predpoldne Je začela svoje delovanje komisija za pripravljanje zakonov, ki jo Je postavil komisar Čuvaj. Nova srbska vlada. BELGRAD 2. Glasom kraljevega ukaza se imenujejo Marko Trifkovič za ministrskega predsednika in ministra notranjih zadev, Mihael llič za finančnega in ministra javnih del, sekcljski načelnik Ivan Jova-nović a za ministra zunanjih zadev. Ostali ministri obdrže svoje portfelje. Kongres bosanskih soc.-demokratov. SARAJEVO 2. (Kor.) Včeraj se je začel tu četrti kongres bosansko hercegovinske sol.-demokratičneestranke. Kongresu je pri-sostovalo tudi več zunanjih delegatov. Sprejeta je bila resolucija, v kateri se proleta-! rijatu izraža simpatije v njega boju. Dalje Je 1 bila sprejeta resolucija, v kateri kongres izraža svoje ogorčenje na absolutističnem re- 'žimu v Hrvatski. Tretja resolucija zahteva | revizija ustave za Bosno in Hercegovino, i pekoče vesti, ki bi mi venomer klicala v spomin vajini imeni! Kako bi naj zahajal v gotove mestne dele ter mimo hiš, kjer sem gledal drage mi osebe in kjer bi ne našel nikogar več razun vajinih senc? In slednjič bi moral zapustiti predragi Pariz, ki ga tako zelo ljubim... Republikanec sem in zato pravim: Nič nas ne sme napotiti k temu, da zapustimo lepo družbo, niti rabljeva sekira. Tu se počutim dobro in ostanem tu." „Ubogi prijatelj! ubogi prijatelj!" je vzkliknil Maurice. Genevieva ni spregovorila, toda zrla je s solznimi očmi v Lorina. „Tebi je žal za življenje I" je odvrnil Lorin. „Da, radi nje." „In meni ni žal za svoje življenje iz nobenega vzroka, niti radi boginje Pameti, ki mi je storila, kar sem ti pozabil povedati, zelo veliko krivico; zato ne potrebuje tolažbe kakor ona stara, prejšna Artemiza. j Moja pot bo mirna in vesela; razveseljeval bom vse lopove, ki tekajo za rabeljskim vozom. Šansonu povem štiri rime in nato porečem družbi: Lahko noč. To se pravi... Stoj 1" Lorin je prekinil samega sebe. „Ah, vendarle pojdem," je dejal, „vedel sem dobro, da ne ljubim nikogar, toda pozabil sem, da sovražim nekoga. Koliko je ura, Maurice?" „Polštirih." „Imam še časa, pribogu, še je Čas." „Gotovo," je vzkliknil Maurice; „danes pride na vrsto devet obtožencev ; to traja do petih, imamo torej časa skoro dve uri." uredba moderne, demokratične usta\e, uredba občinske, okrajne in okrožne avtonomije, splošno, enako, tajno, direktno In propor-cijcnelno volilno pravico za deželni zbor in druge korporacije, moderui tiskovni zakon in sprememba tiskovnega in zbore valnega zakona. SARAJEVO 1. V današnji seji se |e vršila daljša debata o jugoslovanskem vprašanju. Sklenilo se je, nadaljevati po že začeti poti kulturnega edinstva Jugoslovanov ; v ta namen se začne izdajati poučni li st, ki bo pisan v cirilici in latinici. Včeraj popoldne se je vršil mečno obiskan socijalnodemokratičen shod z dnevnim redom: Položaj Jugoslovanov in secijalna demokracija. Govorila sta poslanca Skarat (Čeh) in Korač (Hrvatska). Shod je minul mirno. Velik vihar v Ameriki. OTTAVA 1. Včeraj je divjal nad mestom Regina vihar, ki je napravil ogtcmno škodo in ki je vničil tudi mnogo človeških življenj. Posebno hudo je prizadet trgovski del mesta, kjer je največfa škoda. Več javnih poslopij, cerkva in žitnih skladišč je popolnoma razrušenih. Število ranienih ?ni?a na podlagi dosedanjih cenitev 200, število mrtvih 50 Največ l|udi je izgubilo življenje pr! državni telefonični centrali, ki jo je vihar povsem razdjal ; iz njenih razvalin so dosedaj že izvlekli 35 mrtvih trupel. — Materijalna škoda, ki Jo Je vihar prizadjal, znaša 25 miljonov K. WUNIPEG (Kor.) Vihar v Regini je trajal tri minute, ter je provzročil 11 mll|onov dolarjev (55 mil. K) škode. 3000 ljudi je brez strehe. _ Vrvenje v Turčiji. Uporno gibanje med častniki se širi. CARIGRAD 2. (Kor.) Višji poveljnik smirnskega okraja je včeraj dospel sem. j V turških opozicijonalnih krajih govorijo, da zahtevajo tudi častniki smirnske gamizije spremembo vlade. Proti Malisorom. SOLUN 2. Včeraj sem došli vojaki, ki ,so vzeti iz čet, ki so koncentrirane v Dar-danelah in ki so deloma prišle iz Carigrada, gredo v južni del skadarskega vlla|eta, ker se kažejo med Miriditi (katoliškimi Albanci) v okolici Elbasse znamenja razburjenja. Transporti čet so vzbudili krivo domnevanje, da so ta moštva poslana proti bitotjskim upornikom. Glasom neke uradne vesti pa ti transporti niso s tem v nikaki zvezi. Boji v Albaniji. CARIGRAD 2. List „Sabah" javlja, da Je prišlo med Skadrom in Alepo do boja : med turškimi četami in Malisori. Malisori j so bili premagani in so pobegnili. Sem je j dospel kajinakem iz Alepe; ta prihod stav-jljajo v zvezo z vstaškim gibanjem med ' Malisori. Podpora albanskim kmetom. CARIGRAD 2. Vlada Je sklenila, da ?razdeli potom sgrarne banke med albanike 1 kmete 25 000 funtov. „Več ne potrebujem; daj mi vstopnico in posodi mi dvajset soldov." Maurice mu je stisnil roko. Zanj je bilo važno, da je Lorin odhajal. „Imam že svojo misel," je rekel Lorin. Maurice je izvlekel iz žepa denarnico in jo položil svojemn prijatelju v roko. „Sedaj še vstopnico, za božjo voljo . . . hotel sem reči za voljo večnega bitja." Maurice mu je izročil vstopnico. Lorin je poljubil Genevievi roko, uporabil trenotek, ko so privedli v pisarno veliko število obsojencev, stopil čez lesene klopi in dospel k velikim vratom. „Ej 1" je dejal neki orožnik, „to je nekdo, ki bi rad pobegnil, kakor se zdi." Lorin se je vzravnal ter mu izročil vstopnico. „Občan orožnik, spoznavaj bolje ljudi," je dejal. Orožnik je spoznal kancelistov podpis ; toda bil je nezaupen, in ker je ravno šel mimo njega kancelist, ga je vprašal: „Očan kancelist, tuje papir s čigar od-močjo bi hotel ta človek iz mrtvaške dvorane; je-li dober?" Kancelist je obledel od strahu; prepričan, da ugleda strašni Dixmerjev obraz, če pogleda kvišku, je prijel za papir in naglo odvrnil: „Da, to je moj podpis." Nato je raztrgal vstopnico na tisoč koscev. Lorin je hitel iz pisarne. Maurice je sledil Lorinu z razumljivo razburjenostjo; čim je bil prijatelj izginil, je dejal Genevrevi z neko veselo navdušenostjo. (Dalje.) Stran II. „EDINOST- št. 184 Varstvo domovine. CARIGRAD 2. „Tanln" objavlja iz Bi tolja dopis, v katerem je rečeno med dru gim, da je preiskava dognala, da ]e v Bi tolju pod imenom „Hafzi Wawanw to je „Varstvo domovine", obstojal tajni odbor, ki je delal v armadi propagando. Makijavelizam v avstrijski politiki. Trst, 2. julija. Že Napoleon I. je rekel, da so avstrijski ministri sicer jako dobri ljudje, samo da imajo eno majhno pogreško, to namreč, da jim pride vsaka pametna misel prepozno. Od padca Napoleona I. je že minulo eno stoletje, a njegove besede o avstrijskih mfnlstiih so ostale še vedno resnične. A v strijski ministri se niso od zgodovine ničesar naučili, a niso tudi ničesar pozabili. Rimskega gesla „Divide et impera" ni znal nihče bolje uporabljati, kakor razni avstrijski ministri in MachiavelH ni imel boljih učencev od avstrijskih državnikov. Kakor rdeča nit pa se vleče skozi vso zgodovino te monarhije, da so bili Slovani vedno oni, ki so v prvi vrsti trpeli vsled makijavelističnih eksperimentov raznih avstrijskih državnikov. Ko so ti državniki pred skoro polsto-Ietjem uvideli, da s centralizmom ne bodo več mogli strahovati slovanske večine, so monarhijo razcepili na dvoje, da bi tako mogli lažje vladati slovanski večini obeh državnih polovic, a da bi ti večini potolažili, so jim obljubili enakopravnost, katere jim pa — popolnoma v smislu naukov Machiavellija, ki dopušča v politiki laž, prevaro in nezvestobo — še do danes — po polstoletju — niso dali. Z železno roko so držali k tlom slovanske narode tostranske državne polovice, mejtem ko so prepuščali Madjarom, da so v onostranski državni polovici s svojo hunsko moralo teptali narodne, državljanske in človečanske pravice Hrvatov, Srbov, Slovakov, Slovencev in Rusinov. Ko so uvideli, da tako ne poj de dalje, so obrnili smer svoje politike. Začeli so pogajanja s Čehi in glasom najnovejih vesti, je pričakovati vsak dan, da bo dogovor med Čehi in Nemci — ali bolje vlado ! — perfekten. Da, Čehi in vlado, ker, ko bi vlada, ki nujno potrebuje Cehe, ne pritiskala na Nemce, bi gotovo ti ne odnehali niti za las. Ker pa vladi teče voda v grlo., je ona prisiijena se dogovoriti s Čehi, katerim pa dovoli le to, kar Jim prav mora dovoliti, a jim tudi to prav gotovo odvzame o prvi prilik?, če bo le mogla. Vendar, mejtem ko se vlada s Cehi vendar-ie resno pogaja, ima nas Jugoslovane še vedno za male otroke, o katerih misli, da se bodo zadovoljili s praznimi obljubami. Temu primerno se Dunaj pogaja s Čehi mejtem ko nas bi hoteli še nadalje vspavati in zibati v trialističnih sanjah. V avstrijskem parlamentu podaja ministrski predsednik grof Sturgkh izjave, v katerih povdarja važnost Jugoslovanov za monarhijo in priznava, da bi utegnilo imeti za monarhijo neugodne posledice, ako bi trajale dalje časa sedanje razmere na Hr vatskem, a kljubu temu igra Čuvaj še dalje karikaturo despota v tej nesrečni deželi. Za Dalmacijo se vrše inteministerijalne konference in obljubuje se obširna akcija za gospodarsko povzdigo dežele; dežela pa ostaja Še naprej zapuščena in zanemarjena v gospodarskem in kulturnem oziru. Nam Slovencem pripovedujejo, kako radi nas imajo, a kako izgleda ta ljubezen v praksi, vidimo na Koroškem. Pa ne le na Koroškem, tudi na Kranjskem mora čutiti S ovenec korak za korakom, kako je on dtžavljan druge, tretje vrste. In potem Primorska? Na vseh koncih in krajih se kar na debelo importujejo v deželo Nemci. Naseljevanje Nemcev v Primorju, in osobito v Trstu, se vrši po gotovem, določenem načrtu; začelo se je pri političnih uradnikih, ter je prišlo dosedaj že do orožnikov; kje naj bi končalo, se še ne ve. Po velikonemških načrtih bi bilo to delo dovršeno z naseljevanjem nemških kolonistov na sedanjih posestvih slovenskih kmetov____Da niti ne govorimo o Kranjski In Štajerski, vidimo, da so gotovi držav ii uradi v Primorju izključna domena Nemcev; tako je pri politični upravi, kjer Je 90 % nenških uradnikov, tako je pri državni železnici, ki je čisto navadna filijalka nemškega „Volksrata", tako je pri vseh panogah državne uprave. Edino sodišča so se dosedaj še branila pred nemškimi uradniki, a koliko časa bo še trajalo, ko najdemo tudi pri primorskih sodiščih nameščene sodnike iz nemške Tirolske ali nemškega dela Češke? Dosedaj so k finančni straži in orožništvu sprefemali le naše domače fante; sedaj so jih začeli na vse možne načine odrivati in na njih mesta nameščati —- Nemce. Enako Je tudi pri železnici. Naš Človek se sprejme k večjemu še kot delavec na progi; mesta železniških čuvajev in sprevodnikov so že pridržana — Nemcem ! Medtem ko mora naš človek s trebuhom za kruhom v Ameriko, vidimo, kako vedno bolj narašča reka, ki prinaša v našo deželo nemške naseljence. Vse to, sistematično germanizatorično delo naše dežele pa naj bi pospeševale nemške ŠGle, ki se leto za letom razširjajo in na novo snujejo. Ali naj nadaljujemo z dokazi, kako smo mi Slovenci podobni sestradanemu sužnju, ki gleda, kako se njegovi gospodarji maste ob bogato obloženi mizi, dočim je on vesel, če dobi poleg brc, na katere je že navajen, tu pa tam tudi obglodano kost? Nemcem v Primorju daje vlada vse bolje državne službe, ter Jim snuje vedno nove šole, a za nas Slovence misli bržkone, da bomo kar ploskali samega veselja, ker razpušča italijanska dijaška društva, prepo veduje skupščino italijanskega učiteljskega društva v Puli, preganja nedolžne beneške leve itd., ter da bomo ob pljuskah, ki jih dobivajo Italijani, pozabili na udarce, ki jih dobivamo mi sami dan za dnevom. Vlada je uvidela nesmisel svoje italijani-zscijske politike, ter jo je v zadnjih letih opustila; zato Je pa začela s politiko germanizacije. Kaj misli vlada s tem doseči, to je res uganka. In vendar ni uganka Iz gotovega vira smo namreč doznali, da se dunajska vlada sicer na videz dela prijaznu jugoslovanskemu gibanju, dočim jo v resnici obhaja pred tem gibanjem kar groza. Zato se ona očitno ne upa nastopiti, a hoče doseči to po ovinkih. Zato se ima že v kali zadušiti vsak pojav, ki bi bil v stanu kakor-sibilo pospešiti to gibanje. Eno teh sredstev Je germanizacija uradov in Šol in drugo, zatiranje časopisja. Tako si moremo tolmačiti, da v Dalmaciji zapirajo nedorasle srednješolce, plenijo članke, ki so izšli nezaplenjeni v dunajskih listih in le tako si je možno tolmačiti, da je bila „Edinost" v zadnjih treh mesecih zaplenjena večkrat, nego prej v vseh 35 letih svojega obstanka. Pot, katero so si takrat izbrali dunajski državniki, morda odgovarja moraličnim naukom Machiavellija, a časi, ko je bilo možno trajno vladati z machia veli stičnimi sredstvi, so že davno minuii. Tudi v Avstriji se ta nov eksperiment ne posreči. S preganjanjem ne ustavijo in z germanizacijo ne udušijo jugoslovanskega gibanja. To gibanje zaustavite le, če nam daste sredstva, da se bomo čutili v tej državi res polnopravne državljane in ne zaničevane in teptane helote. Za gospodarsko povzdigo Dalmacije. Dne 27. m. m. se je vršila v prisotno sti dalmatinskega namestnika grofa Atemsa medministrska konferenca, na kateri se je potrdil program glede gospodarske pov-zdige Dalmacije. Predvsem gre tu za razdelitev obširnih občinskih zemljišč in racijonelnejo izrabije-nje onih zemljišč, katerih ni možno razdeliti med opravičence (pašnike, gojzde itd.) Zagotovil se je .dalje državni prispevek za obrežno cesto iz Raba v Lopar. Pri Sv. Evfemiji in v Dolini Campora se izvedejo potrebna melioracijska dela. Za kanalizacijo mesta Rab so že zaključena tehnična pred-dela, a za njih izvedbo je potreben deželni zakon. Napravil se Je tudi načrt za regulacijo mesta, katerega mora sedaj potrditi še mestni svet. V omenjeni konferenci se ie tudi razpravljalo o odredbah za otok Mljet. Gre se zato, da bi se iz dosedaj neizrabljenega državnega posestva, dobivalo večje dohodke, povzdignilo deželno kulturo in s tem blagostanje ljudstva. Dalje se hoče izrabiti naravno krasoto tega otoka s tem, da se na otoku osnuje turistiŠko postajo in s tem pospeši tujski promet. V ta namen se misli tudi na redne prometne zveze otoka po morju. S podrobnim programom te akcije se bo komisija bavila v eni prihodnjih sej. To je vse lepo in prav, samo bojimo se, da ostanejo vse to le prazne obljube in farbarije, kakor Je bila farbarija, kar se je dosedaj razpravljalo in govorilo o povzdigi Dalmacije. _ Domače vesti. Osebne vesti. Revident pri tehničnem uradu c. kr. ravnateljstva državnih železnic g. Alojzij Knaflič je, bil imenovan za višjega revidenta istotam. Čestitamo ! V ponedeljek in včeraj so dospeli v Trst: okrajni glavar v Puli gref Rudolf Schonfeld, okrajni giavar v Voloski baror. Schmiedt-Zdbierow, ter princ Vincenc Win-dischgrčetz iz Gradca. Vsi trije so se nastanili v hotelu wExcelsior". Skupni finančni minister Bilinski je včeraj ob pol dveh na c. in kr. parniku „Žara" v družbi svoje soproge in svojega tajnika dospel iz Metkovića v Trst, ter od ootoval proti Dunaju z brzovlakom državne železnice ob 8 zvečer. Je-li mogoče ? Prejeli smo: Županstvo v Doberdobu je doznalo, da so vsi obči-narji spadajoči v to občino upisani pri davčnem uradu v Tržiču tako — kakor bi biii sami Lahi. Vsi priimki so popačeni! Ko je te dni bil tam pooblaščenec, da pre piše davkoplačevalce za napravo voiiine liste, se mu je naročilo, naj pazi, da ne popravi imen — ker bi v tem slučaju volilni imenik ne bil potrjen! Zraven tega da so popačili naša imena — nam še groze, ako le mislijo, da bi mogli ml popraviti lahonske spakadranke ! Upamo in pričakujemo od vseh županstev, da store svojo dolžnost, ttr poučt razne c. kr. oblasti, do kje smejo poitaii •ančevati. O županstvu v Dobrdoba smo gotovi, da stori svojo dolžnost. Moderni Culukafri. Prejeli smo: Mi nulo nedeljo je preko Dobrdoba vozil avtomobil v katerem so bile 4 osebe, dve ženski in dva moška. Vaški otroci, igrajoč z drobnim kamenjem med seboj, so zagrešili grozen zločin. Mali kamenček, ki ga je zalučal 6 do 71etni paglavec, je odletel proti avtomobilu! Go spoda so ustavili, prijeli junaškega smrkavca in ga hoteli odpetjati! Nič ni pomagalo, da so žene otroci in tudi možje vpili in zahtevali otroka nazaj. Lahi, ki so bili v avtomobilu bi bili odpe ijali dečka, da ni k sreči prišel orožnik, ki je vzel naznanje slučaj in Lahom otroka! Kaj so hoteli otroku? Kam so ga hoteli peljati in s kako pravico ? Slučaj je resen, ser ni izključeno, da „gospoda" ni imela poštenih namenov z otrokom. Podjetju glavne zaloge tobaka. Pre-(eli smo: Dne 1. julija t. 1. je začelo poslovati novo podjetje v ul. S. Lazzaro, nasproti prejšnji zalogi. Upali smo, da se stvar preuredi tako, da bo uradno osobje poznalo jezik večine tobakarnarjev, a ostalo Je vse pri prejšnjih — Nemcih I Slovenec si pri blagajni ne more pomagati, ako ne zna nemško ali laško f Tudi nadpisi so nemško-iaški! Slovencem ie zadoščeno menda že s tem, da smejo prinašati denar in ponižno čakati, da bo kak tolmač posredoval med njimi in blagajniškim osobjem! Pričakujemo spremembe. Kedaj se zaključi pouk na ljudskih Šolah? Vročina pritiska tako, da se niti v noči ne more človek odpočiti. Na vse zgodaj je imamo v stanovanjih 29° C! Ooi-čajno so otroke poslali domov že med 3. in 6. Julijem, kar Je bilo povsem prav, ker se v hudi vročini le mučijo. Jaz Imam dečka z dežele, ki zahaja tukaj v Šolo. Predno ga morem poslati na počitnice, moram pisati starišem, da pridejo po njega. Naša Šoiska oblastva pa so uvedla navado, da šele tik pred zaključkom pouka obveščajo stariše o tem. To bi ne smelo biti. Koliko družin se bo Šele Jelo pripravljati na letovišče, ker niso vedele pravočasno kedaj konča šolski pouk. Prosimo torej, da se nas obvesti nekaj dni pred za ključkom, da se moremo pripravljeni, oddt-ijiii čimprej iz te neznosne peči. Oče. Otroški vrtec CMD v Rocolu priredi v nedeljo dne 7. t. m. ob 5. pop. svojo običajno veselico v prid tržaške ženske podružnice. Vabijo se tem potom vsi prijate!|i CMD in naše mladine, da se udeležite veselice. Zastonj dobite 63/47 cm veliko dvobarvno krasno sliko Prešerna, Jurčiča, Gregorčiča ali Aškerca, če se naročite na Slovenski Iiustrovani Tednik". Slovenci okrasite si svoja stanovanja s slikami svojih velmož in spoštujte njih spo-nin, kajti „Kdor ne spoštuje se sam — podlaga je tujčevi peti!" V sobi vsakega Slovenca, vsake Siovenke naj vise slike na-$ih duševnih velikanov! Pa tudi v društvenih, gostilniških in drugih prostorih (pisarnah, čakalnicah itd.) bi naj visele, da se krepi narodna zavednost našega ljudstva i Člane »Slovenske Matice", ki še nisc plačali članarine za leto 1912, kakor tudi -one, ki se hočejo vpisati na novo, opozarjamo, da store to takoj, ker je potreba začetkom prihodnjega tedna poslati imenik članov v Ljubljano. Članarino se lahko pbčr pri g. Biček v „Nar. domu", pri g. Deteli v „Trg. obrtni zadrugi-, pri g. Šorliju v kavarni „Commercio* ali pa pri poverjeniku g. Arharju ul. Acquedotto 20 II. „Sfidmarlta" in njeni dohodki. V Soinogradu se je vršila dne 29. juni-a giavns ■skupščina „Siidmarke" ter posnamem? iz tozadevnega poročila samo par številk. Oa-nov ima 82.630, tedaj za 3760 več, kakor predlansko leto. Kranjska je prispevala iani 4178 K, nasproti 4028 K 25 v v Dredian skem letu, Dunaj 29.657 K nasproti 23 307 kron manj, kakor predlansko leto je prispevala Koroška, ki je padla od 41 453 K na 40 992 K, Primorska od 3230 K na 2941 K m Štajerska od 80.186 K na 79 389 K. Prispevki podružnic so znašaii 278.239 K 96 vin. ter so se zmanjšali za 8055 K 35 vin. Skupno znižanje prispevkov znaša v celoti 21.822 K v. Vsega skupaj je prejela „Siid-m !rkaM 587.427 K 80 v, med njimi cd daril 74.871 K 24 v, iz nabiralnikov 30.661 K 9 v, predlaisko leto 41.244 K 20 v, od znamk 24 079 K 85 v, nasproti 22.150 K 66 v v predlanskem letu. Premoženje se je pomnožilo od 1,019.756 K 39 v na 1,159 031 *ron 87 v. Iz delovanja društva |e posneti, j a je izdalo leta 1911 — 665.749 K 19 v (594 148 K 41 v) in sicer za naseljevanje 207.867 K 33 v, nasoroti 181.967 K 93 v teta 1910, za darila 94 711 K 42 v, za Štipendije 3134 K, posojil 84 288 K 89 v in zd ljudske knjižnice 11.985 K 42 v. — Brez komentarja. ŠENTJAKOBSKI SEMENJ se bo vršil v nedeljo, dne 4. avgusta igi2. pri Sv. Jakobu. — Cen j društva ae opozarjajo, da ta dan ne prirejajo veselic, temveč da se udeležijo te prireditve. v korist otroškega vrtca družbe sv. Cirila in Metoda pri Sv. Jakobu. Znižanje poštnine za pisma v prometu z Egiptom. S 1. julijem 1912 se zniža poštnina za pisma v prometu z Egip tom (vštevšl Nubijo in Egipčanski Sudan) na 10 stotiak (v prometu iz Egipta 5 mil- liemes) od vsakih 20 gramov ali te presegajoči del istih. Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je imela meseca junija 1912. sledeči promet: Dohodki. A) redni dohodki: 1) Prispevki iz nabiralnikov 707 K 69 2) Prispevki podružnic Kranjsko . 2436 K 42 Štajersko. 431 K 42 Koroško . — K — Primorsko 1047 K 29 Skupaj 3.914 K 86 3. Razni prispevki 6.185 K 35 skupaj . . . 10.807 K 47 b) izredni dohodki: Prispevki za obrambni sklad 2.141 K 81 skupaj . . . 12.949 K 71 Izdatki. A) redni izdatki : 1) plače, remun. učit. osobju, razni računi itd. . . . 13.893 K 14 B) izredni izdatki: 2) nalož. na glavnico, oz. obrambni sklad.....2.141 K 81 skupaj . . . 16.034 K 95 torej primankllaja . . 3.085 K 24 Opomba. Pri obrambnem skladu naloženi zneski in zapadle obresti so nedotakljiva glavnica toliko časa, dokler ne dosežejo vplačani zneski 200.000 K. NAROĆBE za oglase našlo vite na ,,Inseratni oddelek Edinostiako želite, da bodo oglasi takoj uvrSčeni v našem listu. Tržaška mala kronika. Velika nesreča v čistilnici riža. Včeraj predpoldne, za časa počitka v Čistilnici riža, se je velik kup polnih vreč prevrnil, ter zasul dva delavca, 691etnega Anton Va-ientiča, stanujočaga na trgu della Valle št. 2 in 34letnega Angelo Vargoro, stanujočega v ulici deli Olmo št. 4. Prvemu so vreče zlomile obe nogi in ga tudi sicer poškodovale, drugemu se je zlomil vrat, ena noga in je dobil poleg tega tudi druge poškodbe. Bila je nujno poklicana zdravniška postaja, ki je dala oba ponesrečenca odvesti v bolnišnico. Slab mož. Včeraj je bila sprejeta v mestno bolnišnico 27ietna G;Ida Ogric, stanujoča v ul. deila Guardia št. 11, ker ji je mož v prepiru vrgel v obraz oetovo kislino. Strel iz revolverja. V noči od ponedeljka na torek je ob pol štirih zjutraj javn i kočija št. 59 voziia skozi ulico Riborgo, ko je Iz kočije nekdo ustrelil. Strel sta čula dva redarja, ki sta ustavila kočijo in areti-r la dva individuva, ki sta bila v njej. Bila sta to 22!etni Silvio Karis, brivec iz Trsta, stanuječ v ulici Valle št. 10 In 301etni dni nar Ivan Sturm, stanujoč v ulici del Pozzo št. 9. Streljal Je Karis, ki so ga za to Juna-št-o utaknili v luknjo, dečim so Sturma spustili. Nesrečnemu življenju je hotela storiti konec prostitutka Marija Neuviller. Ranila se Je večkrat z nožem. Posredovala je Igea, ki jej je dala potrebno prvo pomoč in jo potem spravila na dom. Prase. Vsled ovadbe Marije Lupoinard, stanujoče v ulici della Guardia št. 33, Je bil aretiran njen podnajemnik 55'etni dninar Alojzij Kreč, iz Kamnika, ker Je opetovano zlorabil njeno 9!etno hčerko Angelo In 3Ietno hčerko Marijo. Koledar in vreme. — Danes: Helijo-dor. — Jutri: Urh. Temperatura včeraj ob 12. opoldne t- 26 C°. — Vreme včeraj: Lepo. Vremenska napoved za Primorsko: Lepo. ___ _ Porotno sodišče. Radi umora svakinje. Včeraj se je nadaljevala razprava proti Petru Pavanu, radi zločina umora na svoji svakinji Angeli Paliaga in sicer je nadaljevalo zasliševanje prič. O pokojni Angeli Paliaga so vse priče govorile dobro, da je obtoženčeve otroke uzgojevala lepo, kakor da bi bili njeni. Pustila |e celo službo v tobačni tovarni, samo da bi se mogla posvetiti le vzgoji otrok. Neka'.ere priče so povedale, da Jim je pokojna tožila, da ji svak grozi s smrtjo, ker mu se neče udati. Z3to je tudi sklenila, da se loči od svaka, dasi je zelo ljubila otroke. Posebno zanimiva Je bila iipoved Andreje Ferre-ta, ki Je zaprt v rovinjskih zaporih in sta bila skupaj v eni celici s P3-var.om. Ferro je pripovedoval, da se Je Pavan zelo čudno ponašal. Vstajal Je po noči in prekinjal, bil je nervozen, ter je tožil, da ga boli glava. Na predsednikovo vprašanje, kaj 'i je mislil o obtožencu, je priča odgovoril, da mu se je zdelo, da je malo pnfrknjen (un po mato). O 63ietni priči Angeli Ferrara, teti u-morjene, ki je za oblcženci neugodno pričala, je obtoženec rekel, da Je „una cma-glia1*. Zato ga je predsednik ojstro pozval na red, naj ne žali priče. Obtoženec je vstrajal pri trditvi, da je V Trstu, dne 3. julija 1912. „EDINOST 4 št. 184. Stran III. priča „una canaglia", ter da ne govori no bena zaslišanih prič resnice. Priča Margerita Slavik tudi teta umorjene, je povedala, da Ie bil njen mož pred več leti poleg, ko ie Pavan hotel vreči svojo ženo v morje. Le čudež je bil, da se mu tc ni posrečilo. Priča je bila prisotna, ko je umirala žena Pavana. On jo je prosil odpu-ščenja, a ona mu je odgovorila: Kot svojemu bližnjemu ti odpustim, kot svojemu možu ti pa ne morem odpustiti, ker si mi storil preveč hudega. Ti si kriv, da moram umreti. O tej priči je obtoženec rekel, da je tihotapka (kontrobandiera) in da je vse, kar je povedala izmišljeno. Ko so bile zaslišane še nekatere priče, ki so izpovedale kolikor toliko ugodno za obtoženca — priča Andrej Spongia Je n. pr. povedal, da je Pavan pošiljal svakinji iz Amerike denar in da jej Je v pismih priporočal, naj skrbi za otroke — sta podala svoji izjavi psihijatrična izvedenca dr. Xy dias in dr. Veronese, ki sta oba izpovedala, da Je Pavan popolnoma odgovoren za svoje dejanje. Pri tem je bil zanimiv sledeč intermezzo : Branitelj dr. Grossich: Ce držim v roki kozarec in ga v jezi vržem v obraz osebi, ki me je žalila, ali sera odgovoren za svoje dejanje? Ali nisem tega čina storil v neodgovornem stanju ? Dr. V e r o n e s e: Vi ste bil v tem slučaju sicer razburjen, a vedno odgovoren za svoje dejanje. Z izjavama obeh pslhljatrov je predsednik zaključil razpravo včerajšnjega dne. Danes ob 8 razprava nadaljuje. Društvene vesti. Pevsko društvo „Trst" vabi vse one gospodične pevke, ki so že sodelovale pri društvu in vse one gospo lične, ki nameravajo sodelovati, da se udeleže nocojšnje pevske vaje ob 8. S to vajo se začenja zopet pouk za mešan zbor. Vaje se vrše v prostorih delavskega podpornega društva v „Nar. domu". Zveza Jugoslovanskih Železničarjev vabi na društveni shod, ki se vrši danes v sredo ob 7. zvečer pri Sv. M. Magd. spodnji v gostflni „Kačun". Dnevni red: 1) Delavni red: — 2. Vozne ugodnosti. — 3. Razno. Slov. del. izobr. društvo bo imelo drevi ob 8 odborovo sejo in sestanek članov. Ker se morajo vsled počitnic nadomestiti nekatera odborniška mesta, zato prosimo obilne udeležbe članov. Pevsko društvo „Zarja" v Rojanu vabi vse čiane in prijatelje k občnemu zboru ki bo v nedeljo dne 7. t. m. ob 5 pop. v prostorih konsumnega društva v Rojanu. Po občnem zbora bo pevska zabava do polnoči. Seja moške CM podružnice se vrši v četrtek, dne 4. t. m. ob 7 zvečer v pisarni g. predsedpika. Tajnik. ftiar. deL organizacija« — Zidarska skupina NDO. Danes ob 7 zvečer odborova seja. — Osrednji odbor NDO. Danes ob 8 zvečer odborova seja. Vesti iz Goriške. Veselica v Sežani. Naša kraška metropola, ki je se jela v zadnjem času veselo probujati — saj razpenja nad Sežano svoje peroti čili Sokol in v zadnjem času ustanavljajo godbo na pihala — se zopet pripravlja, da pošlje tudi letos na oltar domovine svoj letni obolus. Vse predpriprave so v polnem teku, veselica obeta prekositi vse dosedanje, in zato smo prepričani, da nas tega dne, t. J. v nedeijo 7. julija pcseti vse, kar čuti slovensko in narodno po našem širnem Krasu In tudi po bližnjem Tržaškem. Tržačani so nas doslej vedno radi obiskovali, in nas vzpodbujevali k nadaljnemu delu, zato vemo da prihitijo tudi prihodnjo nedeljo v obilnem številu k nam, svojim najbiižjim bratom. Torei na veselo svidenje v nedeljo 7. julija na Ciril-Metodovi veselici v Sežani. Komen. 1. julija 1912. (Popotna goloba.) Včeraj (30. junija) sta preletela ob 9 30 zvečer — ob luninem svitu — dva lepa višnjeva goloba na golobnjak g. Della Schiawa, krčmsrja in trgovca v Svetem pri Komnu. — Ker sta bila glasna, sta takoj šla v odprt golobnjak, da sta se najedla. — Slučajno je gospodarjev sin goloba zapazil in oba vlovil. Opazovaje goloba, je razvide!, da sta popotna goloba tako imenovana „pisemska goloba", kakršne rabijo tudi v vojne namene. Na perutnem perju sta imela utisnjeno tvrdko (firmo) kamor sta bila baje namenjena. — Tvrdka se glasi: „F. Rozmi-iovsky, Wien, 11. B, Ibbstrasse 22" — Eden golobov je imel na nogi lepo rinčico z uti-som „Wien, F. R , 1206," — a drugi pa baš tako lepo rinčico z utisom: „Wien, 80, 327"; poleg tega je bila utisnjenjenr* v rinčico tega goloba mrvaška glava. — Ker sta oba goloba izgubila pri lovu mnogo perja nista bila več sposobna za nadaljno potovanje. Zato ju hrani in redi g. Delia Schiava, ki Je g. F. RazmiIowskyga na Dunaj potom dopisnice obvestil o tej dogodbicl v nadaljno vedenje in ravnanje — V privitku Vam g. urednik pošljem eno pero z vtisnjeno tvrdko na ogled. L. Intimna razstava v Gorici. S 1. julijem se je otvorila v Gorici v 1. uadstr. hiše št. 8, ulica Treh Kraljev intimna razstava, ki ima namen zbuditi v goriškem občinstvu zanimanje za slovensko moderno umetnost. Razstavljenih je 70 slik in ličnih risb; zastopani so sledeči umetniki in umetnice : A. Bucik, I. Grohar, P. Gustinčič, Gvaiz, Langr, K. Smrekar, A. Šantel, I. Šantel, S. Šantel in Tratnik. Razstava ostane otvorjena do 15. t. m. in sicer od 10—12l/a vsak dan. Vstopnina je za dijake in delavce po 20 vin. Za ostalo občinstvo po 40 vin. Kurat Kadenaro in njegov zločin Senzacijonelna novica je naznanila svetu, da se je pri Ročinju preprečilo namerovan atentat na nadvojvodo v avtomobilu s štev. 67. Naznanilo se je tudi, da so aretirali atentatorja, ročinjskega kmeta. Naši kmetje so še daleč od tega, da bi napadali nad vojvode v avtomobilih in da bi manipulirali 7 bombami, katerih menda nki ne poznajo. In da |e imel ročinjski kmet bombo pri sebi, to se je zdelo že na prvi hip neverjetno. Po par dnevih se je bomba spremeuila v kos železa in ročinjski kmet v pijanca najslabše vrste. Kaj je pognalo temu pijancu železo v roke? Mržnja do nadvojvode? Smešna trditev. A trdi se, da ga Je podkupil kurat Kadenaro. Tega ne moremo verjeti, četudi bi imel kurat sto drugih grehov na vesti. Kaj naj bi napeljalo tega bogatega starca do takega zločina ? Pohlep po denarju ? Odkod naj bi ga dobil? Iz Italije? Ne vemo, da bi bili v Italiji taki norci in lumpf, ki bi dajali kuratom denar za atentate na nadvojvode. Ne vemo, da bi tak skopuh, kakor je bil Kadenaro, dal pijancu 500 K, s pogojem da ga izvrši. Jedna hipoteza je mogoča: Ipavec je vedel za kake kuratove skrivnosti, oziroma za kak njegov zločin. — Kadenaro ga je hotel spraviti 3 sveta in četudi bi po atentatu zločinec kaj blebetel v zaporu, bi se mu ne verjelo. Goriški izvozni trg za sadje in zelenjavo. Na tukajšnjem eksportnem trgu se je zadnje tri dni prodalo: 14 kvintalov jabolk po K 28—40 200 „ hrušk , „ 24—32 60 „ breskev . w 90 140 „ fižola „ „ 20 60 „ graha „ w 20 360 400 14 „ krompirja „ „ črešenj „ „ 40—60 Na svilodnem trgu se je dosedaj prodalo 18.700 kilogramov svilodov po srednji ceni K 1.46-1.58. Izlet NDO v Gorico. — Vsa bratska društva so naprošena za sodelovanje p; i veselici, ki jo priredi podružnica NDO v Gorici o priliki izleta narodnega delavstva iz Trsta. Pevska društva naj biagovole nastopiti vsa| z eno točko pred Tržačani. — Vsako društvo naj si šteje v čast nastopiti tisti dan, ko bo po goriških ulicah prvikrat svirala godba NDO. Društva, ki nameravajo sodelovati naj se biagovole naznaniti predsedniku podružnice NDO v Gorici tovarišu Fr. Perko, Stolna ul. 11. V snežnem zametu. V bližini Trbiža je našel neki pastir že popolnoma strohnelo žensko truplo, v katerem so spoznali že od oktobra l. <1. pogrešano ženo nočnega čuvaja Ano Kovačevo iz Bovca. Dne 1. oktobra je bila Šla na božjo pot na Višarje in se Je v snežnem zametu izgubila. Vesti iz Istre. Javen shod in CM slavnost pri Sv Antonu — odložena ! Iz tehtnih razlogov sta se morala javen shod in slavnost, odločena za 7. t. m. prenesti na nedoločen čas. Neš državni poslanec gosp. prof. Mandic se je te dni podvrgel težki operaciji in bo moral za več dni ostati v sanatorju Fiirth Želimo našemu vrlemu poslancu, da bi kaj kmalu popolnoma okreval in nas zdrav in čil o drugi priliki počastil na shodu. Iz Klanca. Na minuli praznik Šv. Petre in Pavla je naše pevsko društvo „Slavnih" priredilo veselico, ki je nad vsako pričakovanje lepo izpadlo. Društvo je nastopilo z večirni zbori in samospevom „Nezakonska mati* s spremljevanjem harmonija. Občinstvo je vse t očke, ki so se res prav lepo izvajale, sprejeto z odobravanjem ; eno točko Poslano. Podpisani uljudno naznanja svojim p. t klijentom, posebno onim iz komenskega okraja, da se ne nahaja več v pisarni g. dr. Kovačfča marveč v oni odvetnika Crusiča (Trst via Acque 5 L, vogal Acquedotto 19 nasproti kavarne Edison), in da uraduje slednji, oziroma podpisani vsako sredo v Komnu v gostilni Smerdelj. Dr. Josip Ferfolja, kazenski zagovornik. DVORANA ZA SODNE DRAŽBE ulica Sanitik 23-25 pritličje. Dražba, ki se bo vršila danes v sredo od 8—12 in od 3-6 pop. Velika množina copat, čevlje, pletene srajce, spodnje hlače, nogavice, perkal, bluze, dežniki, kotonina, predpasniki in drugo manufakturno blsgo. Novi dohodi za pomlad In leto ! Čevljarska zadruga V Mirnu pri Gorici t TRSTU, Via B&rrlera vecchia 38 in Via del Kettort i, v GORICI, na Starem trgu 1. — V SPLITU, ul. Star. suda 314. naznanja slav. občinstvu, da je preskrbela avoje prodajaln? s svežim poletnim, črnim in barvanim obuvalom ličnega kroja in dela ter finega in trpežnega usnja. nSMMfilKT^^' PORTO APOLLO Veliko kopolltfe prvega reda s hotelom, restavracijo In kavarno. 50 elegantno urejenih sob. - - I ^ /A I Največji homfort. Zmerne cene 50 udobnih kabin za kopanje. 1 JLt v/ L l\ Enrico T^avasini. Bogomil Fino = = urar in zlatar = = Trst, ulica Vincenzc Belllni št. 13 l^rflfl sern* ti. aitohh icreisi Bogat Izbor ur ▼nttke rrate, kakor tu'li! ohitnor, prstanov z dlja-| masti iu fcrei dJjumao« tov, ženuke . PrOdSja kombaževine, *n dežnikov. Via E 1 u n. Stadion štr. 19, I. nadstropje, Iva3 431 VplilfSt u8odna prilika! Partija Singerjevih Si- j V Cllnd valnih strojev, kupljenih na dražbi, se, proda z jamstvom, ^ivtlni szroj za družino Bkupno i s pritiklinami kron 61, isti najnovejšega sistema za | vsabo delo tudi za vezenje kron 110, drug zelo eleganten, 4 predalčki in mizica, za šivanje in vezenie 1 kron 160. Via S. Caterina 7, dvorišče. 1366 Sedlarska delavnica aORICA na Eornu 11, Ivan Kravos Zaloga navadnih in finih vpreg in oprav, kakor tudi različnih potrebščin za konje. Velika izber uagobčnikov, ovratnikov in bičev za pse. Zaloga potnih kovčekov, listnic, denarnic, nahrbtnikov itd. Sprejemajo se vsa v to stroko spadajoča popravila. Postrežba točna in solidna. Naznanilo. Ker izredni občni zbor „Konsumnega društva v Ricmanjih, ki je bil sklican na dan 30. junija, ni bil sklepčen radi pomanjkljive udeležbe udov, zato se skliče drugi novi izredni občni zbor t na dan 16. julija 1.1. ob 9. zvečer j z istim dnevnim redom, pri katerem zadostuje za sklepanje vsako (Pri zrakoplovu) Trst, ulica S*. Marka štv. 15. Toči se dalmatinsko vino, črno, belo ter DREHERJEVO PIVO. Priporoča se cenj. občinstvu za obilen obisk Svoji k svojim! ANTON NAZOR. število zadružnikov. K obilni udeležbi nljudno vabi ODBOR. MU n piliti I Kuhalne priprave iz aluminija, planinske steklenice, noži in vilice, planinske palice, pri* prave za led, železa, snežni obroči, nahrbtniki« Vsakovrstne obleke: Sweater, planinske hlaCe, gamaše, čepice Iz Ciste volne, rokovice. Steklenice Helios, več dni gorke in mrzle po 4 krone komad. Modni predmeti za gospode, srajce, ovratnice, zapestnice In nogovlce. Za (lane športnih in planinskih drufitev IC POSEBNE CENE. Športna trjoulna StruKel ulica S. Antonio 12 (nasproti Erel soslopjn) Odprla se je nova pekarna h prodajo sladčle, raznih vin in likerjev v botlJjkah v Trstu, ulica Raffineria 9. Priporoča se udani voditelj Serafin Siega. Pri zdravju+Alla Salute GIOVANNI SAMBO Tli S T - borzni trt; št. 14 - TRST (zraven kavarne Franyaij) Pod vodstvom GUSTAVA GALA. Higijenski predmeti tucat po kron 4, 6, S, 10-16. Diskretne pošiljatve na deželo, poštnine prostj, če ae pošlje deDar naprej. Nadalje: elastične nogavice n obveze za skrčene žile, paa^vi, suapenzorji, vzrav-; nalci. Predmeti za bolnike. Vaakovratni predmeti iz j gumija, pet?, rjuhe iz gumija, pokrivala za kopelj, > banje in posode, cevi iz gumija, irigatorji itd. itd NepremcdlJUl, pristni angleški površniki Konkurenčne cene. po meri. Konkurenčne cene PRODAJALNA m Izbera fcorgeta, perila in drobnarije za Šivilje FEilM KOČIJAH TRST, ulica Molin a vento St. 17 TRST. Največja zaloga stekla in porcelana Po olioma konkurenčno cen?. Vrsta vrčka štev. 5 JAK08 HIRSCH TRST - ULICA CAVANA 15, (nasproti škofijski palači). TELEFON ŠTEV. 13-50. za domačo rabo in gostilne jwr Zaloga obuvala ■■■■ in lastna dela ini ca ■■■■ PAVEL VISINTINi Trst ni. Glosue Corducci 31. Vc lika izbera moških in ženskih čevljev. - Pc-pra-ve se izvršujejo točno in Bolidno po mtrnih cenah Dne 24. avgusta se preseli v isto ulico Št. 27 blizu i». "la Moncenisio T3 o Q* -» C Nk p C v' zr o -t o Ki Rimske toplice v Tržiču (MONFALCONE) odprte od 1. junija do 1. oktobra. — Toplice 400, slovite mrčvirnate kopelji s tr-žiškim blatom, masaže, elektroterapija. Uspešno proti kroničnemu revmatizmu v členkih in mišicah, posledicam, ki nastajajo vsled zlomljenja in zvitja kosti. ish;asu, starim izpahom itd. V kopališču izborne sobe in hrana. — Zmerne cene. Vodilni zdravnik : Dr. Karaman. — Prospekte razpošilja ravnateljstvo J. M. Graf 1 . .v:} -__- S^J CržaHho posojilnica in hranilnica ANTON BARUCCA MIZARSKI MOJSTER Trst, ulici San francesco d'^Issisi 2 Specijalist za popravljanje roulet na oknih. Na ieljo se menjajo pasovi In zmetl. Jamči za pepolne del« la ae ne be|i kenkarence. T lastni MSL reglstrovana zadruga z :: omejenim poroštvom:: Telefon St. 952. Trst PIozzo Caserma 2, L n. (Dhod po siaunlh stopnicah). Hranilna vlog« sprejema od vsakega, če tudi ni ad In M JI 01 jih obrestuje 4 |4 |0 Bantnl davek od hranilnih vlog plačuje savod sam. Vlaga ae lahko po eno krono. Poaojlla daja na vknjižbo po dogovoru Na menjice po 6'/» na zaatave po B V, V, in na amortlaaoljo sa daljšo dobo pO dogovora o o o o Uradno aro: od 9.—12. ar« dopolodne in od 3.—B. popoladne. Izplačuje ao vsaki dan ob uradnih arah. — Ob nedeljah in praznikih je nrad zaprt. Poštno - hranllnlČBl račun 016 004. !■* Iljlliiriejl ITIjeM TiraOlUO OfUOO H larun vreun« . p>f"l"> •»•li« ti kakor tudi hraallae puiloe, • katerifiu ae najuspešneje navaja fitediU svojo deco. | Pozor! Opoldne in zvečer abonement, zelo ugodno. Izborna kuhinja in budjejoviško pivo (nič glavobola). Zmerne cene.