Gljiilo Jueoslovanske kmriske ivcio. - Cena 3S Din za celo loto. — Za inozemstvo 60 Din. — Posa- _ Izluija vsako srodo ob 6 zjutraj. - Spisi in dopisi naj se pošiljajo Uredništvo ..Domoljuba" naročnin« mczna Številk« 1 Din. — V tnseralnem delu vsak« drobna vrstic« ali nje prostor ltl Din. reklamacijo in Inserati p« tipravnlšlvn ..Domoljuba" v l,jnb|janl, Kopitarjev« ulica štev. 6. Podeželskim trgovcem in obrtnikom. Okoli 0. septembra bodo trgovci in obrtniki, trgovke in obrtnice prejeli glasovnice za volitve v Zbornico za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. Do 22. septembra ob 6 zvečer bo volivna komisija v Ljubljani te glasovnice zbirala. 22. september bo torej tisti dan, ko bodo slovenski trgovci in obrtniki tudi v Trgovski zbornici za vedno napravili konec liberalnemu gospodarstvu. Doslej je v tej korporaciji imela vodilno vlogo vedno Zerjavova stranka. Zato so naši podeželski obrtniki komaj vedeli, da zbornica živi, ona se ni zmenila zanje, trgovci in obrtniki po deželi se niso zmenili zanjo. Zerjavovci so tudi pri teh volitvah lioteli podeželske trgovce in obrtnike kolikor mogoče iztispiti iz volivnega boja. Napravili sovolivni red, po katerem bi moral vsak osebno oddajati glas in bi vsak osebno moral potovati 6 do 12 ur daleč, da bi mogel oddati svojo glasovnico. S tem določilom so hoteli liberalci povzročiti, da bi volilo samo par ducatov njihovih pristašev v mestih in trgih, vsi drugi tisoči pa bi ostali doma, ker nihče ne bi mogel samo radi oddaje glasovnice zamuditi celega dne ali še več. Poleg tega so v svojem volivnem redu razporedili volivce tako, da bi mali obrtnik in mali trgovec v zbornici sploh ni« nc pomenil. Sedanji volivni red pa je precej zboljšan, pa je tozadevno še vedno krivičen. Z GOLJUFIJAMI SI HOČEJO POMAGATI. Na teh zgledih vidimo, da so Žerjavovi liberalci pripravljali volitve že pred letom dni, tako da bi gospodovala še naprej v Trgovski zbornici izključno le njihova mestna gospoda. Podeželski obrtniki to vedo. Tudi liberalci se zavedajo, da med podeželskimi obrtmi nimajo svojih pristašev in da tam ne bodo dobili glasov. Zato so že razpredli po deželi Bv°je zanke, da bi s prevaro in goljufijo do-Se?li to, česar ne morejo s poštenim odkritim nastopom. . Agitatorji »Jutra« in »Domovine« hodijo ®Maj po deželi kot agitatorji za liberalno kandidatno listo. Vrgli so med volivce med drugimi te-le glavne laži; I&em UCENCA za kovaško obrt. - Anton "Pttemblek, kovač, p. Cerknica št. 08 pri Rakeku. KDO JE POSTAVIL LIBERALNE KANDIDATE? Med obrtniki trdijo, da so sestavili njihovo kandidatno listo, ki ji načeluje ljubljanski brivec in bivši Žerjavov kandidat v državno-zborske volitve Engelbert Francheiti, in da so to listo postavile Obrtne zadruge. Če bi Obrtne zadruge res postavljale kandidate, bi morali postavljati te može vsi člani obrtnih zadrug. To pa se ni zgodilo. Nasprotno: o takem postavljanju naši podeželski obrtniki ničesar ne vedo. V Ljubljani je sedlo par Zer-javovih gospodov za mizo in imenovali so najbolj zagrizene svoje somišljenike brez ozira na željo člfiov posameznih zadrug za kandidate. Podobna je agitacija med trgovci s trgovskimi gremiji. Bivši Žerjavov kandidat za ljubljansko okolico g. Zebal je obenem načelnik trgovskega gremija za ljubljansko okolico. Sklical je še nekaj odbornikov in načelnikov trgovskih gremijev, ki so politično Žerjavovi pristaši. Kjer je gremij v rokah somišljenikov drugih strank, teh gremijev g. Zebal sploh povabil ni. Tudi tu so se sami gospodje od samostojno demokratske stranke porazgovo-rili in postavili kandidate za trgovinski odsek, sedaj pa agitirajo po deželi, da so to kandidati trgovskih gremijev. To je druga grda laž, to je zloraba trgovske stanovske organizacije, ki bo po zaslugi Zerjavovih liberalcev tudi v tem volivnem boju veliko trpela. Podeželski trgovci pa poženite Žerjavove agitatorje, ki bodo prišli z njihovo kandidatno listo med vas, čez prag. POZOR PRED LIBERALNIMI AGITATORJI! Kjer ne bodo pomagale laži in agitacija, tam bodo posegali liberalci po čisto navadni goljufiji. Že sedaj slišimo, da so določili po občinah in okrajih gotove ljudi, ki bodo šli od trgovca do trgovca, od obrtnika do obrtnika in bodo skušali iztrgati volivcem glasovnice iz rok. Pregovarjali bodo posameznega volivca, naj jim da glasovnico ali volivno legitimacijo ali kuverto. Na ta način bodo hoteli izrabiti glasovnice za svoje kandidate ali pa jih bodo vsaj uničili, da bo glas neveljaven. Zato opozarjamo že danes. Ne verujte nikomur, izpolnite glasovnico točno po teh-le navodilih: KAKO BOSTE VOLILI? 1. Vsak bo prejel od volivne komisije v Ljubljani te-le stvari: a) glasovnico, b) volivno legitimacijo, c) razpis volitev, d) kuverto, na kateri je tiskano: »V to kuverto se sme vložiti samo glasovnica, če se vloži še kaka druga listina (legitimacija ali pooblastilo), je glasovnica neveljavna.« d) kuverto z naslovom: Volivna komisija Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. Če bi kdo teh stvari nakasneje do 15. septembra ne prejel, naj jih nemudoma zahteva pri volivni komisiji v Ljubljani. 2. Točno preberite »Razpis volitev« in pa na volivni legitimaciji »Določbe o veljavnosti glasovnic«. 3. Potem vzemite glasovnico in jo točno izpolnite s kandidati, ki jih prinašamo v današnjem »Domoljubu«, za vašo kategorijo. Vsak volivec napiše samo 4 kandidate in 4 namestnike in sicer tiste štiri, ki so v današnji kandidatni listi navedeni v dotični kategoriji, v kateri je volivec vpisan. Na volivni legitimaciji je označena kategorija za vsakega volivca. Volivni odbor, oziroma v njegovem imenu gospoda Jelačin in Ogrin bosta razposlala vsakemu volivcu kandidate za njegovo kategorijo na posebnih listkih. Volivcu ni treba drugega, kakor da dotični listek prilepi na uradno glasovnico, pa jo je pravilno izpolnil. 4. Ko smo na kandidatno listo nalepili imena kandidatov, vložimo izpolnjeno glasovnico v malo kuverto, na kateri je natiskano z debelimi črkami »Samo glasovnico!«. To kuverto takoj zalepimo in jo vtaknemo v večjo kuverto, ki naso naslov »Volivna komisjia Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani«. Še na to opozarjamo: Na glasovnici ne sme biti napisanega ničesar drugega, kakor imena in naslovi kandidatov. Vsaka druga znamenja ali zapiski so strogo prepovedani in če je na listi kaj drugega napisano, je glas neveljaven. Zato na kandidatni listi, ki vam jo bosta poslala gg. Jelačin in Ogrin, ne izpreminjajte ničesar! 5. V veliko kuverto, ki nosi naslov volivne komisije, vložimo poleg male kuverte še volivno legitimacijo, če bi volivno legittma- cijo vložili v m:;lo kuverto skupno z glasovnico ali če bi vložili legitimacijo v malo kuverto, glasovnico pa v veliko, ali če bi oddali glasovnico brez volivne legitimacije, jc glas v vseli slučajih neveljaven. 6. Ko je tako glasovnico pravilno izpolnil in vse listine pravilno kuvertiral, naj vsak volivec lastnoročno odda veliko kuverto na pošto. Pismo je prosto vsake poštnine. Ne pošiljajte glasovnice po kakem tujem človeku, tudi ne po otrocih; če ne moreš iti sam, oddaj jo samo svojemu najzanesljivejšemu zaupniku. Kdcr bo po vaseh in občinah hotel zbirati glasovnice za Žcrjavovo kandidatno listo. mu povejte, da volivni zakon vsako zbiranje glasovnic strogo prepoveduje. Zbiralce glasovnic takoj javite žandarmeriji in voliv-remu odboru »Združenih stanovskih kandidatnih list« v Ljubljani, Kolodvorska ulica 8. Zakon namreč nalaga za vsakega zbiralca zaporno kazen od treh mesecev do enega leta. Najbrže beste morali premagati še druge težave. Gotovo bodo liberalci vpregli vse, celo javne uradnike, da bi jim agitacija uspela, da bi naše volivce prevarili ali oplašili. Slovenski volivec pa je prestal že toliko volivnih ognjev, da jim ne bo vse nič pomagalo. Vsi kot eden: ko prejmemo glasovnico, jo izpolnimo s kandidati Jclačin-Ogrinove liste in jo takoj oddajmo na pošto. Nihče ne sme čakati! 22. septembra ob šestih zvečer se zbiranje zaključi. Po deželi morajo torej oddati na pošto vsi volivci najkasneje 18. septembra. Seveda, če je nisi oddal poprej, jo oddaj tudi še po 18., kar morda le še pravočasno pride, bolje pa je, da ne odlaša-t e ! Svojo volivno dolžnost storimo takoj, ko prejmemo glasovnico! JELAČIN-OGRI- NOVA LISTA MORA ZMAGATI! ZAUPNIKI SLS! Prcsimo vas, da nam vsaj tekom tega tedna pošljete razpredelnico, ki smo jo prosili v zadnji okrožnici. Te dni prejmejo zaupniki novo okrožnico. Tajništvo SLS. Združena stanovska kandidatna lista za vo!itve v Zbornko za trgovino, obrt Sn industrijo. TRGOVINSKI O^SEK. I. KATEGORIJA: Kandidati: Josip Vcrlif. veletrgovec, Ljubljana, Cesta na Gorenjsko ŽPleznico. Rudolf Stermecki, veletrgovec in predsednik trgov. premija, Celje, Kralja Petra cesta. Jurij Picrk, trgovec v Novem meslu. A id Murko, trgovec, Maribor, Meljska 24. Namestniki: Anton Ravhekar, trgovec, Ljubljana, Pred škofijo štev. 20. Mirtin Vrabl. trgovce, Ptuj. Franc Lipcj. veletrgovec, Brežice. Anton Karasinr, trgovec, Celje, Kralja Petra 27. II. KATEGORIJA: Kandidati: Lenpold Bruderman. trgovec, Konjice. Vcnceslav Breznik, trgovec, odbornik trg. gremija, Ljubljana. Stritarjeva ulica 7. Ivan Grosck. trgovec, odbornik trgov, gremija za novomeški okraj. Trebnje. Franc Peeub, trgovec, Gaberje pri Celju. Namestniki: Jcžef Gaspar, trgovec. Murska Sobota. Je ip Gage I, trgovec, Ljubljana, Sv. Petra cesta. H ks Vale. trgovec, St. Jernej. Fiane Cajnko, trgovec z vinom, Slovenjgradec. III. KATEGORIJA: Kandidati: S'a:iko Lenarčič. trgovec, župan in načelnik trg. gremija za logaški okraj, Nova vas pri Rakeku. Florijan Gajšck, trgovec, Loka pri Žusmu. A-, gust čadež, trgovec, načelnik trg. in obrt. zveze, Ljubljana, Kolodvorska ulica 35. Edvard Kukec. trgovec s hmeljem, Žalec. Namestniki: Matija Rom. trgovec, načelnik trgovskega gremija, Kočevje. Krištof Spanifek. trgovec, Rogaška Slatina. Marko Kardinar, trgovec, Sv. Marjeta na Dr. polju. Rudolf Kovači«, trgovec, Ljubljana, Kongresni trg štev. 19. IV. KATEGORIJA. Kandidati: iTan Jclačin ml., trgovec, Ljubljana, Rimska cesta štev. 1, predsednik Zveze trgovskih gremijev za Slovenijo. Anton Stcrgar, trgovec. Kamnik, načelnik trgov, gremija za kamniški okraj. Franc Korošec, trgovec, Gornja Radgona. Janko Tavčar, trgovec, Maribor. Namestniki: Josip Peteline, trgovec, Ljubljana, Sv. Petra nasip 7. Josip Lavtižar, trgovec in župan, Kranjska gora. Davorin Tombah. trgovec z mešanim blagom. SI. Vid pri Ptuju. Maks Tiirn-ek. trgovec, Marija-Nazarje pri Mozirju. OBRTNI ODSEK. I. KATEGORIJA: Kandidati: Joief Hafner, lastnik žago in župan, ftkofja Loka. Janez Lanoič, kleparski mojster, Gornja Radgona. Ivan Rojina, lastnik pogrebnega zavoda, Ljubljana, Spodnja Šiika 59. Avgust Pen, gostilničar, Tržeč, občina Jurjevci pri Ptuju. Namestniki: Frane Zavodnik, mizarski mojster, predsednik obrt. zveze, Glince pri šl. Vidu nad Ljubljano. Anton I/ekše, mizarski mojster, Mozirje. Ignacij šinigoj, slrojar, Ljutomer. Ivan Srebot, čevljarski mojster, Ljubljana, Ravni-karjeva ulica. II. KATEGORIJA: Kandidati: Jernej Ložar. krojaški mojster, podnačelnik krojaške zadruge, Ljubljana. Blaž Zupane, brivski mojster, načelnik obrtne zadruge. Laško. Valerijan Špruschina. mehanik, Ptuj. Karol Stupan, zidarski mojster, Slov. Bistrica. Namestniki: Anton Bule, mesar in gostilničar, Mokronog. Jurij Moser, izvošček, Ljubljana, Zeljarska liiicn. Peter Zadravec, lastnik mlina in žoge, Ormož. Franc Breznik, pekovski mojster, Mežica. III. KATEGORIJA: Kandidati: Ivan Opriu, stavbenik in opekarnar, Ljubljana, Gruberjevo nabrežje. Anton Lipovšck, gostilničar, Maribor, Gosposka 26. Štefan Sukič, čevljarski mojster, predsednik obrtne zadruge, Murska Sobota. van Pollak, strojarstvo, predsednik obrtno zadruge, Kamnik. Namestniki: Franc Past, tesarski mojster, Ljubljana, Streliškn ulica. Uri. Ivan Čeme, sedlar, Lesce. Hans Schuller, hotelir, Slovenjgradec. Jakob Jaš, izdelovatelj olja, fit. Ilj pod Turjakom IV. KATEGORIJA: Kandidati: Janez Vrečar, mizarski mojster, Sp. Domžale Jakob Babuik, vodovodni instalater, Ljubljana K piteljska 3. ' a' Miloš Hohnjec, kipar, Celje, Razlagova ulica Franc Koražija, dimnikarski mojster, Maribor !■ larjeva ulica. '' Namestniki: Joško Toporiš, krojaški mojster, predsednik ob'lne zveze, Tržič. Štefan Litrop. čevljarski mojster, Turnišče. Anton Benegalija, krojaški mojster, Ljubljana, Po- Ijanski nasip 40. Vinko Simonid, mehanik, Ptuj. Kandidate za industrijski od^ok bomo še sporočili. Z« volivni odbor združenih stanovskih kandidatnih list trgovcev, obrtnikov in indi-strijcev v Sloveniji. IVAN OCRIN 1. r. IVAN JELAČI.V, podpredsednik zbornice predsednik zbornice a za trgovino, obrt in in- trgovino, obrt in indu. dustrijo. strijo in predsednik zveze trgov, gremijer, Odgovor Radičevci, ki bi Slovence najrajši potopili v žlici vode in nas sovražijo nič manj kot velesrbski centralisti, so z vso silo začeli delati na to, da se slovensko Prek' mur je, k jer je tekla zibelka slovenskega jezika, odtrga od Slovenije tir se priklopi Hrvatski. Slovenski samostojneži, ki delajo tlako hrvatskim radičevcem in tako kotli' bcralci velesrbskim centralisto®, pa lo mirno trpe. Čudovito jc, kako breznaroden in neznačajen je celotni slovenski liberalizem. Za skledo leče, ki je dobe posamezni voditelji liberalizma, so pripravljeni izro-čiti ljudstvo tudi samemu Bogganasvarajj Na Piimorskem jc veliko število liberalne' ga izobraženstva šlo mod fašiste, pri nai med velesrbske cenlraliste, drugi pa med velelirvatske zagrizence. Ostuden je ves slovenski liberalizem: prodaja vero, prodaja dušo svojega naroda — samo da nasiti sebe. Prekmurje pa je preteklo nedeljo pokazalo, da se bo z vso silo uprlo radicev skim načrtom, da si noče vzeli svoje tisočletne govorice in da hoče ostati slovensuo. Slovenski samostojneži, ki so za pripis gosp. Radiču, naj si to dobro zapomnijo. Dva ogromna shoda sla se vršila v n deljo v Prekmurju. Prvi v Murski boDouj drugi v Črensovcih. Na obeli shodih jc navzočih čez 10.000 ljudi, ki so tako orlice o\j — > , i no izjavili, da se ne dajo pohrvatih, -bodo Radičo ušesa bolele. , , . V Murski Soboti so govorili posj»u dr. Korošec, ki ga je množica navduw pozdravljala ter ga obsipala s c\ey ^ gg. Klekl in Sušnik. , nl Pot dr. Korošca in domačega posm Klekl a iz Murske Sobote v Crensovce se j razvila v slovesen sprevod. ^ sc bile v zastavah, po cestah posebno p Crensovcem so stale velike inn°zlC® L ki so pozdravljale voditelja slo\en» gBmmmaammK. rnrT nmum-rifTf nTTrri mu—nnn i........ i n i mu niiiiiiwii"in> umi i ni. aiEPBasKsaH? SHOD OBRTNIKOV IN TRGOVCEV V KRANJU. Shod obrtnikov, trgovcev in industrijcev, ki se zavzemajo za skupen nastop proti centralizmu, ki stavlja v nevarnost vse naše gospodarsko življenje, se bo vršil v ponedeljek ob pol 11 v Ljudskem domu v Kranju. Govorita gg. Jelačin ml. in Ogrin iz Ljubljane. Vse zavedne gospodarske kroge vabimo na ta shod, ki je popolnoma nepolitičen. pesmo m Maroko, 1'6. avg. 1926. Danes sem prispel v našo prejšnjo garnizijo ter Vam hitro pišem par vrstic iz Maroka. Preje nisem mogel pisati, ker sem bil pet mesecev v koloni, kjer pa ni časa za pisanje. V tej koloni )e padel Ro-pič Jožef, doma od Haloz. Njegova mati je Liza, očeta pa ima v Ameriki. Imel je že šest let službe v francoski armadi. Ko so se Marokanci začeli buniti na vzhodu, so začeli napadati naše straže. Ker tu še ni bilo dosti čet, so pobrali skupaj s straž nekaj stotin ljudi, smo Sli naprej ter držali Ironto. Ta Ropič je še! skrivaj po vodo. Ker pa jc ni našel v bližini, je šel še za kakih iCOO m naprej. Ko je vodo našel, se jc jc napil ter napolnil svoj bidon in sedel pri studencu, da bi sc odpočil. V tem hipu pa prifrči arabska kroglja in Ropič se zgrudi. Ko smo mi kmalu nato došli na isto mesto, smo ga našli še živega. Prosil me je še, naj naznanim smrt njegovi ma-tera, nakar je oči za vedno zaprl. Pokopan jc v Uisertu. Oba ostala Slovenca v tem bataljonu, jaz in Langeršek sva iz palm in vsakovrstnih cvellic spletla štiri vence, njegov grob okrasila, da je najlepši izmed vseli, ter pritrdila nanj lesen križ, na katerega sva napisala: Tu počiva slovenskega mladeniča truplo, a žemljica mu lahka bila. Nama je žal za njim, ker je bil zelo priden in prijazen fant. V 2. bataljonu v Rifu so bil tudi štirje Slovenci, pa so trije od njih že padli. Marokanci se še vedno na vse strani upirajo. Ta mesec še odide kolona iz Miserta — 20 bataljonov domačinov, 4 regimenti rednih čet (to so Francozi) in 5 bataljonov tujskih legij. Vsak bataljon šteje 1400 ljudi. Artilerije in streliva imamo dosti, le živeža primanjkuje. Kruh dobimo tak, da ga le težko povži-jemo, nima nobenega okusa. Pomanjšali so nam tudi plače — Francija nima denarja — in vojaki so se začeli buniti. Tukaj bo nekoč zagrmelo, pa nam bo šla b"da, ker imamo pred seboj in za seboj m°rje. Te kraje so dobili Francozi, pa ni ljudstva, na čelu sprevoda so korakali ga-s"ci, konjeniki in mladina. Na shodu sta govorila zopet dr. Korošec in Klekl; tudi Madžari so se izjavili zato, da Prekmurje 0stane v Sloveniji. nič drugega kot kamenje, tistih krajev pa nimajo še, kjer je kaj dobiti. — Marokanci se bojujejo z nožmi in starimi puškami. Ujetnikov ne zapirajo, temveč jih takoj pokoljejo. Posebno krvoločne so ženske. Francozi pa ujetnike za tri ali šliri mesece zapro, potem pa jim dajo puško v roke ter jih uvrstijo v čete. Seveda teh vojakov ob prvi priliki zmanjka, Prihodnjič Vam bom pisal več. Srčen pozdrav Fisher Anton. Romanje na sv. Goro se vrši v soboto 4. septembra 1D26. Italijanska vlada je namreč dovolila romanje, ki se vrši po istem reilu, kakor je bilo že javljeno. Odhod iz Ljubljane je ob 6 in 23 minut zjutraj. Vrnemo se v Ljubljano v nedeljo zvečer okrog; !). ure. d Poslanec Brodar za poplavljence v Poljanski dolini. Na prošnjo in večkratno intervencijo poslanca Brodarja, je ministrstvo gra-djevina za porušene občinske mostove odredil podporo sledečim občinam: Stara Loka 7000 Din, Zminec 6000 Din in Poljane 7000 dinarjev, skupno 20.000 Din. d Naši poslanci za poplavljence v Sloveniji. Ob priliki poplav v Sloveniji, radi katerih je posebno mnogo trpel celjski okraj, ki je doživel v kratkih presledkih kar štiri poplave, je vložil narodni poslanec dr. J. H o d ž a r v imenu Jugoslovanskega kluba sledečo interpelacijo, potem ko je že dvakratna interpelacija na mero-dajnem mesiu ostala brezuspešna: ž V dveh posebnih vprašanjih od 20. in 26. julija smo bili opozorili na ogromno škodo, prizadeto prebivalcem celjskega okraja radi vrstečih se katastrofalnih poplav v mesecu juliju. Naravnost strašna pa je bila poplava v celjskem okraju dne 8. in 9. avgusta tekočega leta. Savinja je z neverjetno brzino zalila celo dolino. Vodne mase so se valile več metrov v višino. Prestopili sla tudi IIu-dinja in Voglajna ter ponovno zajeli dolino ob bregovih na več ur daleč. Tako silovite škode še nikdar ne pomnijo. Uničeni so nasadi, odnešeni so poljski pridelki, krompir, fižol, hmelj itd. Voda je vdrla v shrambe in gospodarska poslopja ter odnesla ljudem živila. Voda je vdrla tudi v celjske tovarniške obrate ter povzročila veliko škodo na obratu ter inventarju v znesku 10 milijonov Din. Prizadeto prebivalstvo je obupano. Vprašam, gospod minister, ali bi blagovolili odrediti: 1. Odložitev plačevanja davkov, ki zapadejo v III. četrtletju, ker nima ljudstvo sredstev, da bi plačalo. 2. Odpis davkov, ki se ima izvršiti po ugotovitvi škode od strani posebne komisije. 3. Čimprejšnje nakazilo denarne pomoči, da se odpomore bedi ljudstva.« d Škoda povzročena po povodnji v Bački in Baranji znaša 80 milijonov. Tako je uradno cenjeno. d Prosvetni tabor v Št. Vidu na Dolenjskem se je v nedeljo izvršil nad vse veličastno. V soboto popoldan se je v vso z zelenjem in zastavami okrašeno vas pri- peljal prevzvišeni knezoškof dr. Jeglič, zvečer pa je zaplapolalo po vrhovih iepo število kresov, pevci so zapeli svojemu ljubljenemu nadpastirju podoknico. Drug dan je prišla tolika množica, da St. Vid ni kmalu videl tako velike. Od postaje se jo razvil lep, dolg sprevod, v katerem so korakali domači župani in odborniki, Orli in Orlice, narodne noše in ogromna množica ljudstva. Sprevod, ki ga je spremljala železni čarsk a godba, je bil dolg nad 1 km. Službo božjo je opravil prevzvišeni škof, rned sv. mašo jc pela vsa cerkev. Po službi božji je šlo ljudstvo na grobova fanta in dekleia, ki sta se ponesrečila pri zidanju doma. Na grobu je v pesniški besedi govoril g. Neubauer. Potem je g. knezoškof blage ovil novi dom, na kar se je vršilo zborovanje, na katerem so govorili g. knezoškof, poslanec Kremžar, urednik Terse-glav, dr. Capuder in dr. Sušnik. Popoldan pa se je vršil telovadni nastop, pri katerem je dr. čampa govoril o važnosti orlovske organizacije. d Štaietni tek na 35.338 metrov. Ljubljansko orlovsko okrožje je priredilo v nedeljo 22. avgusta jako zanimiv in zelo dobro uspel štafetni tek na 35 km in 200 metrov dolgi progi, ki je tekla od Dolenjskega mostu, kjer je bil start, čez Prule — Trnovo — Vič — Večna pot — Drav-lje — Št. Vid — Ježica — Črnuče — Nad-gorice — Št. Jakob ob Savi — Sneberje D. M. Polje — Hrušica — Štepanja vas — Hradeckega vas na cilj Dolenjski most. Pri štafeti je sodelovalo 176 članov ljublj. orlovskega okrožja, ki so bil razdeljeni po vsej omenjeni progi na 200 metrov. Točno ob 8 zjutraj je stekel s starta prvi član, vsak posamezni je nato tekel 200 m in oddal palico naslednjemu. Palica je na ta način z izredno naglico potovala po progi, tako da je tudi kolesarjem, ki so se pridružili, toplo postajalo. Prišla je na cilj ob 9. uri 35 min. in 2 sekundi. Progo, za katero rabi navadni pcšec 7 ur hoda, so pretekli člani ljublj. orlovskega okrožja v 1 uri 35 min. in 2 sek. Prireditev je bila važna preizkušnja za članstvo. Častno je, da so bili na vsej 35 km dolgi progi vsi člani točno pripravljeni na svojih mestih, ker le tako se je mogla štafeta tako gladko in nemoteno vršiti. Okrožje je na prireditev lahko ponosno. - d »Brezalkoholna Produkcija«, Ljubljana, Poljanski nasip 10'VI, pošlje vsakemu naročniku »Domoljuba« zanimiv cenik brezplačno. Zahtevajte ga takoj; ne bo Vam žal! DOBRO BLAGO 1 NIZKE CENE! manuSaktur. trgovina na debelo in drobno Ljubljana, Miklošičeva cesta 7 ima najlepšo in največjo izbiro raznega sukna, hlačevine, volnenega blaga za ženske obleke, barhenta, flanele in drugega perilnega blaga Naročniki »Domoljuba«, kupujte manu« fakturno blago le pri »OBLAC.LNICI«. d Zarubljcna država. Neki odvetnik v Senli je ti; d zarubiti vso premičnino v davkariji, soduiji, večjem domu in v štirih ljudskih šolah v Senti. Kljub odločnim protestom šolskih upraviteljev je eksekutor zapisal vse klopi, stole, mize, table, knjige, zvonec i. t. d. Vzrok zarubitve je bil ta, ker država noče nekemu lesnemu trgovcu Slavku Miloševiču plačati 20.000 Din, ki mu jih je dolžna. Sod-nija je rubež dovolila. d Velik shod s sv. mašo ob 10 v Lurdu pri Št. Jerneju bo na Male maše dan. d Za Mali Šmaren napovedana verska manifestacija mož in fantov v Velesovem odpade, ker je ravno isti dan pregled vojnih obveznikov na Primskovem. d Popravek. V zadnji številki »Novic v slikah« sc jc poročalo, da nimamo Slovenci domače orgeljske tvrdke in da moramo zato orgije naročati iz tujine. Do-znali pa smo, da je velika orgeljska tvrd-ka Brandl v Mariboru, s čemer poročilo v »Novicah« popravljamo. d Silno neurje in toča v Makolah. Zadnjo sredo je divjala po makolski župniji silna nevihta z udari strele in točo. Toča je padala tako na gosto, da je pobelila na debelo njive ter travnike. Na nekaterih mestih je bilo videti ležati točo, ki jc bila debela kot jajce. Škoda vsled toče jc na koruzi in ajdi ogromna. Posestniku Alojziju Černogi pri Sv. Ani je udarita med nevihto strela dvakrat v hišo. Na srečo jc bil ta udar v zadnjo sobo, kjer ni bil nikdo, sicer bi ga bilo ubilo. Udari niso napravili druge škode na hiši, kakor da so podrli dimnik in ubili eno šipo. Tretja strela /e udarila v S metrov oc! hiše oddaljeno hruško. Pred -10 leti jc ravnokar omenjena hiša vsled udarca slrcle pogorel do tal in sta bila tedaj ubita dva človeka. d Sv. oče in povodenj v Jugoslaviji. Ko sc ie naš novi poslanik v Vatikanu predstavil sv. očetu, so je le-ta zelo zanimal za povodenj v Jugoslaviji ter je obljubil, da bo tudi od svoje strani podvzel pomožno akcijo, ki bo najpozne;e spomladi izvršena. d Primeren venec. Na Riskcm je prod kratk;m umrl načelnik zloglasne Čoke. Dierdžinski (drugi pravijo, da ga ie sovjetska vlada spravila na oni svet). D.-erdiinski ic imel na vesti kot naigrizc-rc ši voditelj Čeke cele množice umorov. Pri pogrebu so mu nesli uradniki iz Ttibe ver.ee. narejen iz samih samokresov. Dobro so zadeli d Brezplačni nčni tečaj za vezene (slikanje) priredi v kostanieviškem ekraiu društvo za prcdaio Singcrjevih šivalnih strojev Pojasnilo a.ve krajevni zastopnik in pcoruž-.ica v Novem mestu. d Denarno kazen za kratko krilo, gol? roVc. gol vrat je vpeli.d a švicarska vi;...- In sicer v r>rvn kazen rO švicarskih frankov, eru-gokrat se kazen podvoji. Tudi pri r-s bo treba turatam že tako kazen. Ker vUoa itak potrebuje denarja, naj le tak davek vrclie. pa druge zmanjša. d Zavietje eliine ifralnice. V Ljnblbni so nekatoriljudje, ki imajo preveč denarja, pa premalo dela, ustanovili Urralnico. kakor je bila svoj čas na Bledu, pa so jo potem zaprli. V teh igralnicah se zapravijo lahko velike svote denarja. V Ljubljani je policija domnevala, da se tudi v tej igralnici igrajo hazardne igre in je neko noč z 20 možmi finančno straže obkolila igralnico ter jc višji finančn inšpektor vstopil med igralce, ki so kaj preplašeno pogledali. Na mizi jo ležalo 11.000 l>in, katere je gospod inšpektor konfisciral. Prostor so uradno zaklenili. d Ustrašili so se. Zadnjič smo poročali, da vlada hoče s 1. septembrom povišati ceno železnici. Med trgovci zlasti v Belgradu pa je vsled tega nastal tak hrup, da je vlada svoj načrt zopet spravila v miznico. Naj bi vedno tam ostal. d Morski pes pojedel človeka. V Jadranskem morju je vedno več morskih psov, ki so prave morske zverine in za kopalce, ki si upajo daleč v morje, zelo nevarni. Na veliki Šmaren so v Lumbardi pri Korčuli zopet ujeli morskega psa, ki je bil dolg 4 m 40 cm in je tehtal 500 kil. Ko so ga preparali ter mu preiskali drebovje, so izvlekli iz želodca :e ne j popolnoma prebavljeno moško truplo Zdrav- j nik je izjavil, da ne more biti nad 5 dni staro. Domnevajo, da je kakšen delavec. Njegove ostanke so pokopali. d Junaška deklica. V nedeljo se je pri kopanju v ' iubljanici potapljal Vinko Zupančič. Slučajno sta se na čolnu pripel ;nli mimo dve gospodični. Ko za Da/Ha potapla-jočegn se, skoči mlajša — Brrta Starin — v vodo, previdno prime ponesrečenca ter ga plavaje v leče na brocr, kjer so ga drugi potegnili na suho. d Utonil jo v Savi pri Litiji 10 letni mesarski vajenec Josip Kraner. Hotel je v družbi s prijatelji preplavati Savo, pa ni znal dobro plavati in deroča voda ga je potegnila na dno. d Po/nr je v soboto uničil skoro celo vas Spodnjo Duplico pri Grosupliem. I.e menili posestniku so rešili vse, drugemu pa samo del poslopja. Vse drugo ie pr t i'o žrtev požara, ker jc primanjkovalo vodo in je pihal močan veter. d Smrtra nesreča. Na Viču ie avtomobil tovarnarja Filipa Kopača iz Zirov povo/il sedemletno deklico Mnri;o Kršmanovo do smrti, njrnesia dvoletnega bratca pa rn"il. Deklica ie priletela z dečkom iz neke hise naravnost pod voz. šofer, ki ie vozil čisto pravilno, voz ni mogrl več ustaviti. d Konj «e je splnsil. Poročnik Julij I.r-vovnik so ie z vojaško kočijo pel:al s svojo pred dobrim mesecem poročeno soprogo obiskat v št. Vid svoje sorodnike. Vozil je voiak Ivan Horvat. Nazaj grede se je ponoči splašil konj, koči>'a se jc prevrnila, Levovnik si jo zlomil tilnik, soproga lahko poškodoval«, vozniku pa sr ni zgodilo ni". Levovrika so prepeljali v bolnico, kjer pa je umrl. d Podjeu-n poštni nslti>honec.. V Maribor.! je policija zgrabila poštnega uslužbenca ŠoŠtaria. kor je v zadnjem času zat A preveč potratno živeti. V njegovi odsotnosti ;e napravila hišno preiskavo ter našla ™l Din ter denarni seznam glaseč so na 12S.4S Din. Mož torej še ni v eliko porabil. Policija je podjetnega uslužbenca in par njegovih tovarišev prijela, ko so se vinjeni vračali v šoštarjevo stanovanje. d »Ijnbezniva« popotnica. Bogat bcl-grajski trgovec O. se je peljal v Zagreb. V njegov oddelek je prišla neka mlada, lepa gospodična. Trgovec bi ostal najrajši ,,m toda, ker jc bila gospodična lepa mladi ' prijazna, ni baš ugovarjal ter sc je spustil'! njo v pogovor. Povedala je, da je uradnic l ministrstvu in da gre v Mostar obiskat sva. jega očeta, ki je tamkaj gimnazijski ravnateli Gospodična se je zelo lepo obnaša in'J' spod trgovec jc bil prepričan, da je iz najbolj šili krogov. V vročih dneh pa so seveda pc niki na železnici žejni. Kajpada naša gosno! dična ni bila izvzeta od teh človeških slabosti Na nekem kolodvoru je to svojo rlabost h. lostno pet žila svojemu sopotniku z odločnim mnenjem, d.a more le čaša mrzle pive storiti konec njenim mukam. Gospod trgovec kot izkušen kavalir je bil seveda takoj prj. pravljen stopiti po pivo v rc hvracijo. Dclgo časa se je bori! zanj in naposled ga je znrgo-vito reel svoji lepi znanki. Trda kako se začudi, ko vstopi v voz pa ne dobi ne gospodične, njene prtliage. Gre skoz cel vlak, o gospodični ne duha ne sluha. Ves z mišljen nad tem čudnim obnašanjem rc vrne v svoj oddelek in tu mu pacle oko r.a njegov Tali kovčeg. ki ga je imel s sabo. Čudna misel ga popa' e. hitro odpre kovčeg ter vidi — kap bi g.i skoro zadela — da manjka š<.-i banke/ev v vrednosti — "6.C00 Din. Zadevo je sicer naznanil obla; ti, toda »uradnico niso našli. d Nesreča pri mla'vi. V torek so uri kmetu Al. Trunku v Rucmancih pri Sv, Tomažu mlaliM oves z mlati'- . ____________ _____ ____ >:o na vildj, Pri tem rta bili zapos'ena zakrnska And, in Li'"a Petek. /c'ar'a iz dorračc vrsi. Hitro, ko so začeli, jc I.iza sc?!a r Sabljami icz n'"stiInico po snopi' ter r.c pri tem prib'ižalo stroju tako nc-rev lro in nesreč io, da jo sk'e'\ ki veže drog od vitlja s kolerom m talilnice, zagrabil vza-daj za kri'o ter jo potegnil na •?. Zavrtel jo je tri' rat okreg sebe ter ;o vr<'ei ob t a, ko sc jc kriio pretrgalo. Pri 'cm •> dobi'a ta':o težke notranje poškodbe. d? so jo po-oldne istega dne prepc v bchico v O-mož, kjer pa je že po preteku ene ure umrla. d Smrt v mlatilnici. V L' olah pri Ptuju se je dogodila slrašr.i nesreča. Pn posestniku Pernatu so mlatili r mlatiinico, Šestletij sinček rmsestnika Franc se_ 1« motal krrg HnHhice, prišel v preveliko b'ižino koles, ki so ga nenadoma zgrabila ter mu zdrobila glavo in prsni koš. V nekaj minutah ie bil mrtev. d Slava Brezmadežni, zbirka mešanih, moških in ženskih zborov (Vari;ine, evha-ri tičnr in druge pesmi). Izšla c tretja iz-daia te izredno priljubljene cerkvene l-'0*" mariee. katere prvo izdaio ie rrirP(''1 s pokojni p. Anrelik, tlruco in tretio pn Stanko Prrmrl. Zbirka obsega 105 skladb, t n-doianih je nekaj novih, zlasti k sv. - T, in blftgtnlovnih. Uvrščena ie tudf v Povsod Boga . Ni nam treba P°nav^! da so vso pesmi zložene v najlažjem in zato pripravne zlasti za šibkejše in n™ j izurjene zbore. Za oddih in odp< čitek au slučaju, kadar pride malo pevcev skup»Jt Največja , oblek' vfakoTrstnfsnkna io hlatcvine ia mo-hP ^ A. ft K. J-KABERNK - Ljubljana. Mf*"" lr» pa bo zbirka tudi boljšim zborom zelo do-l,ro došla. Dolcaz njene uporabnosti je pač tj-cija izdaja. Stane pa v platno vezana 40 Din', broširana pa 30 Din. d Naša domčaa tovarna Peter Kozina in Komp., Tržič, prodaja od 28. avgusta do dne 15. septembra veliko zalogo čevljev po znatno znižanih cenah za moške, ženske in otroke. Vsi, ki pridete v tem času v Ljubljano, Zagreb ali Pekrrad, ne zamudite te prilike, da si nabavite za nizko ceno dobro robo. Prodaja se vrši samo v lastnih prodajalnah: Ljubljana: B c« 20 in Aleksandrova cesta 1. — Zagreb: Pack^ga ulica 3. — Belgrad: Knez Mihajlova št 44 d Ob belem dnevu je v opoldanskih urah nekdo vlomil v Ljubljani v Strniševo trgovino s če.lj' na Jurčičevem trgu ter odnesel 71C0 dinarev. d S'nšen potrjs ra Lip*rijs!ne 5. septembra se priredi obsežna razstava plemenskih konj, 8. in 9. septembra pa mednarodna razstava psov, kjer bo razstavljenih preko 700 najlepših živali. Kmetijska razstava bo med drugim obsegala tudi mlekarstvo in sirarstvo, pri čemur sodeluje 20 mlekarn ozir. siraren iz Slovenije. Obratovala bo ves Jas razstave tudi moderna mlekarna v polnem obsegu. Dalje bodo tu razstavljena buteljska vina, preko 40 različnih vrst iz vseh "ovenskih vinorodnih goric, in bodo vina obSin-stvu po kozarcih kot poskušnja na razpolago. Kme-bjskl stroji in orodje bo zanimalo gotovo vsakega našega gospodarja. Na razstavi bo prišlo do vezave tudi naše umetno vrtnarstvo. Vrtnarska raz- p »Kmetska« vlada e;. Radiča. Na shodu v Murski Soboti je dr. Korošec sedanjo vlako takole opisat: Veliko jc Radič obljubljal hrvatskemu narodu. Iz obljub pa so nastala samo bremena. Sedanjo vlado imenuje vso kmetsko. Toda vidimo, kako je kmetska: vzdržuje se s kmetskimi žulji, s krvavo prisluženim denarjem našega kmeta. Ne daje mu ničesar, niti sedaj, ko so mu povodnji in druge nesreče uničile vse. V celi državi je spravila kmeta, obrtnika in delavca na rob propada. Narod nima kruha, čez zimo in na pomlad mu grozi pomanjkanje. Vlada se za ta obupen položaj ne zmeni. Ničesar ne dela in tako je uprava od dne do dne slabša. Vidimo to povsod, zlasti na naših železnicah. Grade sc nove proge, na vzdrževanje pa se ne misli in odted vedne nesreče in propadanje, kar je požrlo že milijarde. Vlada ni niti sposobna organizirati pomožno akcijo za poplavljcnce. Morala je pomoči iskati pri privatnem društvu. Ne da mu pa niti potrebnih informacij, kje je pomoč najpotrebnejša in kako se naj nudi. Ministri so vedno na potovanju. Pravijo, da prouča-vajo državo, da se morajo sami prepričati o položaju. Za ta potovanja pa dobivajo visoke dijete. To je njihov dar poplavljenccm. Mislim, da so ministri v prvi vrsti za to tukaj, stava bo prvič prirejena v tako velikem obsegu. Nadvse zanimiva bo umetniška razstava, kjer bodo postavljena na ogled novejša dela skoro vseh slovenskih upodabljajočih umetnikov. Mnogo poučnega bo nudila higijenska razstava, ki bo za to priliko popolnoma preurejena in povečana. Avtomobilska razstava ima namen interesentom nazorno predočiti najmodernejše tipe avtomobilov. Z ozirom na vse večji pomen, ki ga zavzema radio v gospodarskem in kulturnem življenju današnjega časa, se priredi tudi radio razstava, da se tako ugladi temu izumu pot v najširše kroge naroda. Hadio aparat je dobrodošel prijatelj tako posamezniku, kakor družbam v dolgih zimskih večerih. Na pokrajinski razstavi pa bode tudi zastopana naša industrija, trgovina in obrt z vsemi predmeti, ki pridejo vpostev za jesensko in zimsko sezijo. V splošnem bo ta razstava nudila vsakemu posamezniku toliko zanimivega, poučnega in koristnega, da bi ne smelo biti nikogar, ki je ne bi posetil. Legitimacija, s katero je zvezan poljuben vstop v vse razstave in polovična vožnja na železnici, stane 30 Din in se nahaja že v prodaji, pri vseh večjih denarnih zavodih, trgovskih in tujskoprometnih ustanovah, pri župnih uradih in županstvih ter pri podružnicah Kmetijsko družbo za Slovenijo. Enkratni ogled razstavo stane 10 Din in sc bodo vstopnice dobilo pri vhodih na razstavo. d Koloktivno umetnostno razstavo priredita v Jakopičevem paviljonu v Ljubljani v dneh od 29. avgusta (lo 21. septembra 1926 Srečka Ma-g o 11 č a st. in ml. (oče in sin). Kakor posnamemo iz elegantno opremljenega seznama slik, bo obsegala razstava 214 oljnatih pokrajinskih slik iz Slovenije, zlasti iz ljubljanske okolice. M a gol i ii starejši nam je že davno znan in občinstvu priljubljen pokrajinar. Tudi mlajšega poznamo iz predvojndi razstav v Jakopičevem paviljonu. Prepričani smo torej, zlasti ker tolikega števila oljnatili slik nismo vajeni videti na ljubljanskih razstavah, da občinstvo ne bo prezrlo te prireditve. Odprta bo razstava vsak dan od 9. do 18. ure neprekinjeno. da delajo, o položaju v državi jih lahko bolje in točnejše informirajo njihovi podrejeni uradniki. p Politični položaj v Belgradu se no premakne z mrtve točko, ker narodna skupščina še ne zboruje. Pač pa se vrši tajna borba med Uzunovičem, ministrskim predsednikom in Pašičera, kdo bo končno obstal na krmilu. Uzunovič vse poizkuša, da bi Pašičevce potisnil v ozadje ter zato išče stika z Davidovičevo stranko v slučaju, da bi mu Pašičev del radikalne slranke odpovedal. Prav tako skuša ohraniti Radi-ča in njegovega hudega nasprotnika dr. Nikiča s tem, da skuša med obema srečno vozili. Obenem pa drži dr. Nikiča tudi radi tega v vladi, da ostane Radičeva stranka razcepljena in rato seveda znatno slabot-nejša za kakšen boj. Pašičevci pa na drugi strani iščejo zaveznikov. Kot zagrizeni cen-tralisti in znanj korupcionisti imajo najve5 upanja v takozvani samostojno-demokratskl stranki, ki živi od korupcije. Na drugi strani pa se govori, da skušajo pridobiti znanega upornika v radikalni stranki, Nastasa Petroviča, ki je bil v Davidovičevi vladi notranji minister. Pašičevci se pripravljajo na odločilen boj z vsemi, ki se upirajo Pašiču, zlasti proti Uzunoviču in Maksimovi-ču, notranjemu ministru. Ljuba Jovanovič, ki je pred par meseci začel velik boj s Pa-šičem, je tako zbolel, da politično ne bo mogel več delati. Zato seveda on Pašiču ni več nevaren. Vidi se pa, da razkroja radikalne stranke ne bo mogoče več ustaviti in da je njen konec — take kot je namreč sedaj: centralistične in koruptne — gotova stvar, čeprav se boj zna še precej časa vleči. p R"diču bero levite. Na Veliki Šmaren se je vršil v Mostaru shod radikalne stranke. Govorila sta znana radikalna prvaka dr. Laza Markovič in dr. Janjič. Dr. Laza je pripovedoval Radičevo zgodovino — posebno natančno je popisal, kako je popustil svoj republikanski in federalistični program ter obljubil da hoče priznavati monarhijo ter na podlagi sedanje ustave (centralistične) delati s svojo stranko za ureditev države. Radikali so nato potegnili Radiča iz ječe ter ga posadili na ministrski stolec, posadili ga pa bodo — če ne bo z sto držal svojih obljub — na drug stolec, s katerega bi se težko dvignil, tako je zagrozil Markovič. Iz tega se vidi, da so Radiča belgrajski centralisti docela priklenili z verigo in mora plesati, kot mu centralisti žvižgajo. Dr. Janjič je povedal, kako je radikal dr. Uroš Desnica Radiča imenoval v belgraj-skili časopisih z imeni, katerih tu ne smemo ponoviti. Pozval je Radiča, naj toži. Vsak razbojnik bi moral na to tožiti. Toda preteklo je že mesec dni, in tožbe ni bilo. — Slovenski samostojneži morajo res ponosni biti na svojega vrhovnega voditelja. p Kot za Radiča. Jesenskega zasedanja Društva narodov se bo udeležila seveda tudi naša država. Med odposlanci bo zopet Radič. Ker pa se vlada boji, da ne bi pri zasedanju v svoji brezmejni in neukrotljivi zgovornosti kakšne take ne zinil, ki bi se ji cel svet smejal seveda ne v čast Jugoslavije, mu je določila mesto v odseku, kjer se bo govorilo o človekoljubnosti. Ker je bil g. Radič še! stranke človekoljubne se-ljačke republike, bo brez dvoma lahko o » tem predmetu govoril namesto vseh drugih tri tedne skupaj. p Radič zopet ca kolenib. Radič je imel v nedeljo več shodov, na katerih je zopet kot po navadi govoril vse prek, kar mu je bas na misel prišlo. Zaveda se, da njegovih govorov nihče več ne jemlje resno, zato mu ni treba nič paziti na besede. Obujal je sladke spomine na nekdanjo svojo republiko tako, da so ljudje postali čudno pozorni, potem je zapretil vladi, da mora dr. Nikič takoj iz vlade, sicer da on ne gre v Ženevo k Društvu narodov — sploh so bili njegovi govori zelo bojeviti. V Belgradu so se seveda iz srca smejali Radiču in ministrski predsednik Uzunovič je rekel časnikarjem: Dobro, če ne poide, potem pa pač ne pojde. Ko je Radič v Zagrebu prišel skupaj zunanjim ministrom dr. Ninčičem, je bil že zopet voljan iti v Ženevo, čeprav Nikič ostane v vladi. Res, slovenski samo stojneži, ponosni bodite na svojega sijajnega voditelja. Kaj pišejo nasprotniki. Pogreb pravoslavnega trgovca. V Starem trgu pri Ložu je umrl trgovec pravoslavne vere. »Jutroi piše, da je bil pobožen in priljubljen mož ter napada domačega gosp. župnika, ker je baje opozoril ljudi na dolžnosti, ki jih imajo kot katoličani glede udeležbe pri cerkvenih obredih drugovercev. Nam ne manjka verske strpnosti, toda vse, kar je prav, posebno če se taki pogrebi od ljudi, ki cerkvi in njenim služabnikom nasprotujejo z obilno udeležbo nalašč izrabljajo proti lastni veri in cerkvi. Govori čite o pijeteti napram umrlemu drugovercu. Prav. Toda še večjo spoštljivo ljubezen ste dolžni svoji živi cerkvi in veri, če hočete biti njeni pravi člani in ne le suhe veje, slučajno zaznamovane v krstnih knjigah. Opičji ljudje;. Jutrovci so prišli pretekli teden vendar enkrat na svoj račun. Njih glasilo je presenetilo svet s sledečo novico: Lovska ekspedicija v Katan gi, v belgijskem Kongu, je baje (počrfali mi) na syojem pohodu naletela na človeško pleme, ki tvori prehod med človekom in opico. Ti domačini, bolj živalski nego človeški, imajo roke skoraj tolikšne kakor ves život. Čelo zelo naprej štrli, nos je izredno ploščat in telo je sceloma poraslo s svetlo dlako.« — Na tako lahkomišljen način utrjuje u Jutro <, — ki pravi sicer, da ni proti veri, ampak le proti nje zlorabi v politične namene, v mladih svojih bralcih brezbožno, protiversko mišljenje o postanku človeka in njegove duše. Že zopet »zmagujejo« — samostojni demokratje. Dr. Pivko se je zaletel te dni v Prekmurje in zmaguje , za enkrat le še na shodih. Zadnja Domovina piše o '. prisrčnih sprejemih'. V Gornjih Petrov-cih so delali štafažo nekateri gasilci, v Kri-ževcih se snuje posojilnica, v Fokovcih celo — žerjavovski konsum, bržčas za kazen trgovcem, ki zapuščajo potapljajočo se sa-mostojne-demokratsko barko. Pa še nekaj se je zgodilo v Prekmurju. Domovinaz. piše, da je v evangeljskih občinah absolutno padel vpliv klerikalizma« in da ima »v Prekmurju samostojno-demokratska st;an- 61 ka svojo bodočnost«. Vse, kakor navadno pri : Domovini , zlasti pred volitvami, do pičice res . Ob volitvah bo seveda ravno narobe. Propadanje žerjavovcev je vsetransko. Vse jih zapušča, tudi nad volitvami v trgovsko in obrtno zbornico je že obupal dr. Žerjav. V uvodniku zadnje »Domovine« se je zato začel približevati kmetom. Bržkone misli: Z izobraženimi ljudmi, ki natančno poznajo moje delovanje, ne bo nič, poizkusimo se rešiti — s kmeti. Toda Žerjav slovenskih kmetov ne pozna, a oni poznajo njega. Česar je preveč na jeziku, tega ni v srcu.« Te besede dr. Žerjava v zadnji Domovini s; so najboljša fotografija — novega snubača, ki bo zaman povpraševal po slovenski nevesti. Razgovor Žirovca z žerjavovcem. Pretekli teden se je vozil v gorenjskem vlaku ugleden obrtnik iz Žirov. V vagonu je sedel poleg njega mlad gospod z zadnjo »Domovino s v roki, oči vidno agitator Ju-trovcev« za volitve v zbornico. Žirovec: Gospod, kaj je novega v časopisu? Žerjavovec: Marsikaj! Glavna stvar pa so volitve v trgovsko in obrtno zbornico. Kar vzemite ta časopis s seboj, v njem je vse pojasnjeno, tudi stanovski kandidati so nolri. Žirovec: To me pa res zanima, ker sem sam obrtnik. Žerjavovec: Prava stanovska, nestrankarska lista. Žirovec (čita kandidate): Gospodje kandidati so mi večinoma znani, celo med name.-tniki marsikdo. Ampak, oprostite gospod, med njimi so sami zaicri-zi ni pristaši in tudi agitatorji samostojnih demokratov. Ali niso vaše stanovske organizacije našle med vsemi drugimi •Irankami nili enega trgovca in obrtnika, ki bi bil sposoben za zbornico? : Žerjavovec: Ja vidite, to se je zgodilo radi enotnosti. Žirovec: Kakšna enotnost je to, če imate pristaše vseh drugih strank za butelne, sposobne le za — glasovanje. Trgovci in obrtniki dobro vemo, kdo nas najbolj podpira, zato se ne bomo udinjali žerjavovcem, da bi pod krinko stanovske liste po naših hrbtih zlezli na stolčke, ko že povsod drugod propadajo.-" Žerjavovec: Slišite prijatelj, gre za vašo bodočnost. Klerikalci vas bodo s konsumi in fabrikami uničili.« Žirovec: Oprostite gospod, tega še sami ne verjamete. Življenje je težko in ne zamerim vam, če kaj zaslužite za svojo agitacijo. Ampak povem vam to le: prvič klerikalci ne bodo imeli v zbornici absolutne večine in drugič, če bi bili oni taki, kakor jih vi lažnivo slikate, napravijo lahko konsumov in fabrik, kolikor hočejo, pa če dobijo za zbornico kak glas ali pa ne.» Žerjavovec: Ne nasprotujte naši napredni stvari, če drugače ne gre, pa vsaj uničite glasovnico in ne odpošljite je nikomur.« Žirovec: Gospod, zelo za neumnega me smatrate. Jaz, da bi se odrekel važni volitvi in tako, sicer nenaravnost pomagal vam k zmagi, sebi pa k vedno BIBHM F. ClIDEN PreSernova ul. j Med primorskimi Slovenci. Zadnji slovenski župani na Goriškem Našim čitaleljem je še gotovo v spominu' da so Italijani v vseh občinah, ki ima;o nad 50C0 prebivalcev odpravili župana in postavili na njihova mesta od vlade odvisne komisarje. Sedaj pa prihaja iz Rima vest, da namerava fašistovska vlada v vseh občinah odpraviti župane in postavili »potestale«. Potestatu bo prideljen odbor, ki pa bo imel pravico samo sveto-vati ,ne pa tudi odločevati. Odločeval bo v vseh zadevah potestat tako, kakor mu bo ukazovala vlada. Ta novotarija bo zopet hud udarec za primorske Slovence, ki bodo s svojimi župani izgubili zadnjo trohico avtonomije. Velik nasprotnik Slovencev — gena. ralni državni pravdnik v Trstu prestav, lien. Iz Trsta odpotuje te dni vrhovni državni pravdnik Fakineti, ki je prestavljen v Neapolj. Ta mož je bil velik sovražnik našega naroda. Z vso strogostjo je pre-gnal slovenski jezik iz sodišč. Vtikal sa ja celo v zasebno življenje sodnih uradnikov in jim prepovedal pošiljali otroke v slo-venske šele. Izredno je bil sovra/.en ( deco obuti, zraven še živež kupovati. sPcdarstvo gre rakovo pot. Misliti nam bo °dpomoč, Treba nam je mlekarne, ki je še ° upanje za odpravo gospodarske krize, »ni možje, zavzemite se za osnovo mle-s,':e zadruge. Treba nam bo več zadružne zavesti, ljubezni do dela in bližnjega ter slu-šanja pametnih nasvetov in šlo bo. čujemo, da se bodo v kratkem pričeli pripravljati občani za izpeljs. /o mlekarske zadruge. Ne po-slušajmo takrat hujskačev ampak pametno pomislimo in si podajmo roke pri delu za lastni blagor. ŠMARTNO PRI LITIJI. (25 letnica posvetitve župne cerkve in 50 letnica sedanje šole.) Na praznik Marijinega imena 1901 je posvetil naš premil. knezeškof tukajšnjo žup-no cerkev, ki je gotovo ena izmed najprijaznejših v Sloveniji. S tem svetiščem sta tesno združeni imeni dveh bivših tukajšnjih dekanov, namreč umrlega g. Jos. Burgerja, ki je zapustil temeljno glavnico za novo cerkev in še živečega kamniškega dekana in kanonika j g. Lavrenčiča, ki je z njemu lastno spretnostjo ! in odločnostjo ob požrtvovalnem sodelovanju župljanov in dobrotnikov postavil ta biser obsavske doline. Od 8,—12. sept. bomo obhajali slovesno 25 letnico posvetitve, za sklep bo 12. sept. ob 3. popoldne skromen cerkven koncert z domačimi močmi. Orgije, ki so bile postavljene 1. 1908 za znesek 12.400 K z 28 spremeni (delo J. Brandla v Mariboru), so nanovo osnažene in uglašene. Meseca oktobra pa bo 50 iet, odkar se je šola preselila iz prejšnjih tesnih prostorov v sedanje poslopje, ki jc letos prenovljeno. Ka-kar čujemo, se bo ta 50 letnica praznovala z lepo prireditvijo šolske mladine pod vodstvom upravitelja g. Debelaka, ki pa dolgoletnem uspešnem delovanju odhaja v pokoj. FUŽINE POD LJUBLJANO. V nedeljo 5. septembra se bo pri nas blagoslovil nov betonski most in kapelica lurške j Matere božje in sicer ob 4. popoldan. Pred i blagoslovom bo govor in darovanje. V slučaju slabega vremena se bo vršila slovesnost naslednjo nedeljo. MOTNIK. (Prosvetno društvo.) V nedeljo, 22. m. m. je številnim članom našega prosvetnega društva prav zanimivo predaval o skrbi za zdravje g. kaplan A. So-mrek z Vranskega. Nato se je vršil redni občni zbor na podlagi novih pravil. Iz poročila predsednikovega omenjamo, da naše prosvetno društvo ne more razvijati vsestranskega delovanja, kajti ob njegovi ustanovitvi se ni pomislilo, da mora društvo imeti primeren prostor, ki bi ga bilo jako lahko in primeroma poceni pridobiti. V gornjem prostoru cerkvene hiše bi se bila morala prirediti društvena dvorana in pa suha shramba za knjižnico. Toda zidava šole se je pred vojsko preprečila. Kako lahko bi se bili stroški med vojsko pokrili! Zato pa mora še danes oni prostor v cerkveni hiši služiti za šolo, društvo pa se ne more nikjer razvijati, ko nima dvorane in prostora za oder. Občinski odbor žal ni tega upošteval ko je spomladi odbil prošnjo društva za lokal poleg občinske hiše. Prepričani smo, cla nam občina dovoli preurediti s požrtvovalnostjo vsega prebivalstva bivšo ledenico pri občinski hiši za dvorano. Saj je na občnem zboru g. Kogoj navdušeno bodril zborovalce k vsestranski požrtvovalnosti. Pa tudi v društvu je zapihala sveža sapa, ker so v novem odboru same mlade moči, kakor nam budi tudi novi, jako izobraženi in za vsak napredek vneti predsednik, župan gospod K. Novak, najboljše upanje, da pride nase društvo do nove dvorane in plodonos-nega delovanja. RIBNIŠKA DOLINA. . Zadnje čase so se zopet začeli oglašati nasprotniki našega krošnjarjenja, ki preživlja v veliki večini ribniško in sodražko dolino dolino! Naši možje in fantje poročajo iz Bačke, da tamošnje oblasti kar ustavljajo naše krošnjarje in jim odrekajo pravico prodaje suhe rebe. Naš poslanec škulj je šel takoj v Belgrad^ do ministra, kjer je zahteval, da se s tako težavo pridobljene pravice ne kratijo našim ljudem, ki iščejo le poštenega zaslužka. Podobno bo o tem poroča! g. škulj v nedeljo po prvi sveti maši v Ribnici, kamor so vabljeni vsi krošnjarji ali pa njihovi domači. Vabljeni so pa tudi drugi obrtniki in trgovci, da se obenem pomenimo še druge zadeve, ki se tičejo obrtnega in trgovskega stanu. Ker so zadeve važne in je za Sodražane težko v tem času tako dolgo pot do Ribnice delati, zato bo v nedeljo v Sodražici shod popoldne ob 3. v dvorani. Na obeh sh<#lih bo govoril tudi govornik iz ljubljane. V Ribnico vabimo tudi Dlence, v Sodražico pa Gornike, Sle-mence in Potičane. Le korajžo! V združenju je moč! OREHOVICA PRI ŠT. JERNEJU. Dne 8. avgusta je praznovalo tukajšnje društvo 25. letnico obstoja združeno z veselico. škoda, da je bilo tako slabo vreme, da se ljudje niso megli udeležiti. Pri pozdravnem nagovoru je g. A. Radkovič omenjal razne zasluge nekaterih članov in na koncu je pozval navzoče, naj zakličejo trikrat gasilski: Zdravo! Gospod Radkovič! »Zdravo«, je so-kolski pozdrav, gasilski je: »Na pomoč«, kar je zelo dobro povdaril govornik iz Sv. Križa. Naj bo vsaj občekoristno gasilsko društvo nepolitično in nadstrankarsko! ŠT. JERNEJ NA DOLENJSKEM. Zadnja povodenj dne 8. in 9. avgusta je tudi pri nas napravila veliko škode. Koder je poplavila Krka polje in travnike, je vse uničila. Ajde, koruze in krompirja ne bo, otava je vsa blatna. Zlasti so prizadete sledeče vasi: Drama, Roje, Št. Jakob, Gor. in Dol. Gomila in Čadreže v Št. Jernejski občini in več vasi Škocjanske in Kostanjeviške občine. Skupna škoda se ceni na okrog 700.000 Din. Prosimo naše poslance, če morejo za omenjene vasi iz-poslovati kako podporo od države. G. poslanec Sušnik je izposloval, da je posojilnica dobila trier, do katerega ima vsak občan pravico za čiščenje pšenice. Tudi živinorejska zadruga je po posredovanju g. poslanca Sušnika dobila od države krasnega bika montafonske pasme, ki ga ima začasno Franc Vide iz Zvabovega. Gosp. poslancu se za njegovo delo zahvaljujemo. Gospodje kmetje imajo po Št. Jerneju cestno napeljavo, ki je stala okrog 50.000 K. Poleg tega pa je treba pomisliti, koliko bo šlo vsak mesec občinskega denarja za razsvetljavo. Lepa vsota za davkoplačevalce v tej denarni krizi. Ali boste o prihodnjih volitvah še volili samostojne^? Patrick A. Seehan: Nodlag r- Povest irskega dekleta. Ojunačil sem se, pripravil svoj voz in zdirjal v noč, kajti one strašne besede so me gonile kot besi. Danzadnevom so me nadlegovale te strašne besede. Zdele so se mi kakor odmev tistega, kar sem slišal oni večer na polju pri Kildorreryju, in nisem 6i mogel kaj, da bi se ne vprašal, ali me bodo zasledovale vse življenje, prav do groba. Vedel sem, v kako tesni zvezi so z menoj; kajti če sem se domislil vseh vprašanj Velikega Dina, mi je bilo popolnoma jasno, da so ti Paileyi mojega rodu in da se je očo moje matere najbrže še enkrat oženil ter da je ta mladi mož bil moj ujec. To .je bilo pregrozno, toda dogodile so se že še čudnejše reči. Zakaj svet je majhen in nihče ne ve, na koga naleti v pisanem življenju. Vendar sem sčasoma in v delu več ali manj pozabil na te stvari. Prejšnji strah se me je zopet polastil. ko sem se odločil, da obiščem staro domovino. Če take reči — sem si mislil — prejadrajo m-crje in stopijo predte v neobljudeni samoti, jih boš gotovo in še prej srečal na kraju, kjer so nastale. Pa Vi, gospod župnik, ste me malo pomirili. Sedaj moram le še obiskati Noro, spoznati svojo usodo in potem zapustiti Irsko za vedno.« Malo se mi je sanjalo, da se bo stara prikazen zopet pojavila, in sicer tam, kjer bi je bilo najmanj pričakovati. Toda kmalu je izginila in za vedno. XXV. poglavje. Po mnogih letih. Naslednje dni sem si belil glavo, kako bi naznanil gospe Leonard važno novico in jo pridobil za ponudbo, ki bi za vedno rešila revščin njo in njene otroke. Treba jo je bilo tudi pregovoriti, naj se malo drugače opravi, da tako prikrije sledove časa in bede možu, ki je tako zvesto sanjal o nji vsa ta leta. To ni bila lahka naloga, kajti Norah Leonard se je bila na večno poslovila od vse človeške ničemurnosti, dasi je vedno skrbno pazila na red in snago. Malo sem ji namignil, da morda nenadoma dobi goste, da jo morda obišče njen bratranec župnik Curtin in da bi zato res morala malo pospraviti itd. Spoznal sem, da sem govoril gluhim ušesom, in zato sklenil pustiti, naj pride vse kar samo od sebe. To sem povedal tudi Amerikancu in mu rekel, da si bo moral sam pomagati pri tej važni zadevL Pozneje mi je vse pripovedoval. Tisto nedeljo zvečer se je opravil nenavadno skrbno, in ko se je znočilo, je šel na oglede. Ni mu bilo težko najti revno prodajalno. Ni je bilo mogoče zgrešiti. Prazni ovitki v oknih, medla, od stropa viseča svetiljka, pletenice čebule in rdeči slaniki, zaboji za čaj, toda žali brez čaja — vse je pripovedovalo o bedi in revščini. Ko je hodil gorindol, navidez brez skrbi in zanimanja, dasi mu je srce tako divje in nemirno utripalo, kot še nikdar poprej, je zapazil za trenutek skozi zavoje v izložbi bogato, sijajno množico kostanjevih las. Obraza ni mogel videti, toda srce mu je obstalo. To je bila ravno tista, ki jo je videl pred dvajsetimi leti pod glogom, ko je solnce sijalo nanjo. To je odločilo. Pogoltnil je nekaj, začel nervozno kaditi cigaro, ki jo je imel v ustih, in stopil v temno prodajalno. Visoka, de-5* kliška postava se je dvignila in stopila predenj. Nenavadna podobnost z dekletom, od katerega se je poslovil pred tolikimi leti, ga je tako presenetila, da je nehote vzkliknil: Toda^takoj se je zopet zavedel, zakašljal in rekel: >Ali imate cigarete?« Dekle je globoko zardevalo in bledelo, ko je strmelo v nepričakovanega gosta. Nato je stopila k malim steklenim vratom in potrkala. Vrata so se počasi odprla in dekle je reklo: , >Mati, gospod hoče cigaret. Ali ph imamo?« In Norah Leonard, dekle, kateremu je pred mnogimi leti pod glogom, ko jo je obsevalo zahajajočo solnce, zaklical zbogom, je sedaj trudno vstopila v temno, zatohlo prodajalno pod medlo in kadeco se luč. Njegovo srce je bolno zaječalo, ko je naenkrat zapazil strašno izpremembo; toda odločil se je, da hoče to stvar končati. »In če se je ona meni tako izpremenila,« si je mislil, »sem se gotovo tudi jaz njej ravnotako. Ne bo me spoznnla.« »Bojim se, gospod,« je rekla, zreč obupno po bedni prodaialni, >da Vam ne morem postreči. Kar imamo, ni nič vredno, če morda povprašate v drugi prodaialni ali v hotelu, boste dobili, kar želite.« »jaz nisem izbirčen. Kavno tam za Vami je zavitek ,egipčanck'.c Ozrla se je. On je zapazil, kako so se ji razredčili lasje in kako so ji osivele kite, ki si jih je zadaj zavezovala. Položila je zavitek na blagovnjak in pristavila: >Boiim se, da so plesnive in da jih boste morali zavreči.« »Nič ne de, nič ne de! Koliko sem dolžan?« Uboga žena je zapazila na njegovi postavi in v obnašanju nekaj posebnega, kajti postala ie nemirna in začela trepetati. A rekla je vendar'e: »Ali menite, da bi bilo šest pens preveč?« Beraška cena, ki jo je zahtevala in ki je označevala skrajno bedo, in njeno ponižno-pros"če obnašanje je globoko genilo velikega moža. Položil je pol krone na blagovnjak, toda ona ie dejala: »Ne morem zmeniati, gospod. Vzemite denar, saj lehko plačate, kadar zopet pridete.« Porinila je novec predenj. On ga je vzel in otenem prijel za njeno roko ter rekel: »Norah! c Ona je prebledela, oči so se ji široko odprle in vprašala je, ne da bi umeknila roko: »Kdo ste Vi? Kaj je?« Nato ga je nenadoma in bliskovito spoznala. >Ted!< >Da, jaz sem. Veseli me, da me poznaš. Mislil sem, da sem se preveč izpremenil.« Storžek. Otroška pravljica. Prevedel dr. Joža Lovrenčič. XXXIII. Osel pride na semenj in kupi ga ravnatelj lutkarske dražbe, da bi ga naučil plesati in sknkati skozi obroč, a nekega večera ohromi in kupi ga nekdo drugi, da bi napravil iz njegove kože boben. Ko je videl voznik, da se vrata ne odpro, je silovito brcnil vanje in udri v sobo ter rekel s svojim navadnim sladkim smehljajem Storžku in Kodelji: »Pridna, fantka, pridna! Rigala sta tako lepo, da sem vaju koj spoznal po glasu. In zato sem prišel.« Na te besede sta postala oba osla mirna, mirna, povesila glavo in ušesa in stisnila rep med noge. Razno. Floraku je Njen brat, enajat let Si * »akoj odvezii vr £ svojega čevlja in ji je p ' vezal nogo nad rano S je z nož m na več J rano prerezal in je kri ™ Z^avnik je Z samo ugotovili, da jc tec s spretno operacij, sestri življenje rešil. Razstave v Parizu D,, slej je bilo v Parizu i velikih razstav. Na Drvi leta 1855. je razsfi svojo blago L'100| tvrdk. obiskov,i; -ev je bilo ir« pet milijonov, stro^kor nad 11 milijonov frankov do'.odkov pa komaj dobri tri milijone. Ihzslava !n 1867. je bila edina, kjer •O s" 1 i in 8troq nekako ;,r::: Na razstavi Irta 1KT.\ je bilo 5n milj. jonov frankov strojkov ii 17 in pol mil. dohodkov, Razstavo 1' t:i :\i»,f ki! toro j • 1 zjrrajea znv meniti I\i':'.'i,JV slo!,i, j) i !>:.- a'o KS r.';i:ionov lj» di. i' i raz«'.iv.t, L lftfl, i stala nnd KO miliiODO! frankov, n so raredili njo tr:■ jr.e k. • spomenike, na prhi" r mest Aleksu, d ra 111 s - ! razstava j) bila Is:!. Zlobni slikar. V nrki vasi pri me5lu Trevisonl Iie!'i >-:em so hoteli p» svetiti novozgrajeno ter* kev, pa so morali proe-titev vsVd razburjenosti prebiv.-Vvi odložili. Slikar je dal namreč dvanij stim nprslnlnm ubran dvanajsti i občinskih svetnikov. kar so smatrali » veda za osVrumbo. ZM Juda Išknriot ni hotel bili nilife. Boj med psi in np"ro. Nekaj podobam kakor let.-s pri ms v J» goslaviji, l:o trgajo uradnikom plnče za pop* lience, se '? zgodilo lanit Berlinu Tam je 250'™ lastnikov psov. Mestni gistrat je zvišal pasji o* vek od 40 na 60 zato da bi zgradil P mestno opero Po"'« davka bi -tal lepo vso petih milijonov mn«, » ravno toliko bi opera sl» la. Lastniki ps"'80?« takoj vzdigni1i_ to«* kli, da jo opera lepa kulturna naprav^ pa psi opere Igrani", dokler maglslr«!«'^ sklepa ne p/ekW■■ ■ nihče ne bo šel v Železnica nsj Jungfrau Gora v Švici je ena vm razglednih gora. «« je visoka, torej e «1 metrov visjn kot n» glav. Do Vj v jVg(i pelje železni«. V »S, pa 37.900. Spočetka ju je voznik gladil, bežal, trapljal, potem pa je vzel šlrigelj in ju temeljito štrigljal. Ko ju je oštrigljal, da sta se svetila ko zrcalo, jima jo nadel ogla v ni k in povodec ter ju odpeljal na živinski trg v uj.a.iju, da ju proda za lepe denarce. ites, kupcev ni bilo treba čakati. Kodeljo je kupil neki kmet, ki mu je pred dnevi ;inil dolgouheš, .Storžka pa je voznik prodal ravnatelju neke družbo lutk in plesalcev na vrvi, ki ga je kupil, da bi ga naučil skakati skozi obroč in plesali z drugimi živalmi svoje družbe. — Zdaj veste, dragi moji mali bravci, kako lepo obrt jo izvrševal voznik? Ta grdi podlež, ki ga je bilo v obraz sam med in mleko, je vozaril po svetu in spotoma zbiral z sladkimi obljubami in dobrikanjem zbirsane otroke, ki jim niso dišale knjige in šola, in ko jih je naložil na voz, jih je odpeljal v Igriško, da bi zabili ves svoj čas v igre, burke in druge zabave. Ko pa so ubogi, omamljeni otroci, ki so se samo j»rali in nikdar nič učili, postali pravi osli, se jih je voznik vesel in zadovoljen polastil in jih odvedel prodajat na tržišča in sejmišča. In tako si je nabral v par letih toliko cvenka, da je postal milijonar. Kaj se je zgodilo s Kodeljo, ne vem, vem pa, da se je začelo za Storžka od prvega dne dalje trdo in naporno življenje. Ko ga je pripeljal novi gospodar v hlev, mu je napolnil jasli s slamo, a ko je Storžek hlastnil po nji in jo okusil, jo je koj stresel iz ust. Nato mu je položil gospodar seno, a tudi seno mu ni šlo. Kaj tudi seno ti ne diši?« je zavpil nad njim go? o !ar jezno. — »Počakaj, osle razvajeno, če imaš kake posebne muhe v glavi, li jih že odženemk lu na račun muh ga je opletel s korobačem okoli nog. Storž.-k je začel od velike bolečine jokati in rigati in je rigajo rekel: la, ia, slame no morem požirati!...« Žri pa seno!: je«* i vrnil gospodar, ki je dobro razumel oslovsko narečje. la, ia ... seno mi obteži želodec!« Kaj pa, osla kot si ti bi se spodobilo krmiti s piščanci in kapuni!« se je razjezil gospodar in ga znova osvrkal. Drugo svrkanje je Storžka spametovalo, utihnil je in ni nobene več črhnil. Gospodar jo nato zaprl hlev in Storžek je ostal ram: ker je preteklo že dokaj ur, odkar ni več jedel, je začel zevati od lakote. Zevajoč je odpiral usta, ki izgledale ko žekno. Končno, ko ni dobil v jaslih drugega, se je le vdal in začel žvečiti seno; ko ga je do dobra prežvečil, je zaprl oči in ga pogoltnil. .Seno — saj ni slabo,« je rekel potem sam pri sebi, a koliko bolje bi bilo, če bi nadaljeval z učenjem!... Namesto sena bi lahko jedel sedajle lep kos sveže,ia kruha in zraven — kranjsko klobaso!... j Pa, potrpeti je treba!...« Ko se je drugo jutro zbudil, je koj pogledal v Jasli, da bi se oteščal s senom, a ni ga bilo več, ker : 1® Ponoči vsega pojedel. Zajel je zato z gobcem pest . Rlame-rezanice, a ko jo je zaužil, je ugotovil, da njen j okus ni kaj posebno podoben zabeljenim ajdovim kancem in tudi ne makaronom. Potrpeti je treba!« je ponovil, žvečil dalje in še dodal: »da bi vsaj moja nesreča izpametovala vse neubogljive otroke in one, ki se ne marajo učiti!... ^trpljenje, potrpljenje!...« »Kakopa, še potrpljenje naj bi imel!« zavpil gospodar, ki je ta trenutek stopil v hlev. »Kaj misliš, '®P| moj osliček, da sem te kupil samo zato, da bi te Po.J'1 in krmil? Kupil sem te, da mi boš delal in ml Pripomogel do zaslužka. Na noge, dvigni se hitro! Z roano pojdi v cirkus in naučim te skakati skozi obro- če, razbiti z glavo papirnate bačve in plesati valček in polko, stoječ na zadnjih nogah.« Ubogi Storžek se je moral hočeš nočeš naučiti vse te lepe reči; a da se jih je naučil, je bilo treba j treh mesecev in neredko je pel bič... Končno je prišel dan, ko je mogel gospodar naznaniti resnično izvanredno predstavo. Lepaki najrazličnejših barv so kričali s cestnih vogalov: VELIKA SLAVNOSTNA PREDSTAVA Nocojšnji spored PRILJUBLJENI SKOKI in VRTOGLAVE VAJE VSEH UMETELNIKOV in vseh konj družbe obeh spolov in potem nastopi prvič sloviti OSU STORŽEK imenovan ZVEZDA PLESA Cirkus bo razsvetljen podnevi. Ta večer je bil cirkus, kot si morete misliti, že eno uro pred začetkom predstave natrpano poln. Ne v vrstah ne v ložah ni bilo mogoče več dobiti sedeža in tudi navadne vstopnice ne, če bi jo plačal z zlatom. Cirkuške klopi v krogu so mrgolele otrok, deklic in dečkov vsake starosti, ki jih je tresla mrzlica pričakovanja in radovednosti, kako bo plesal sloviti • Osu Storžek. Po odigranem prvem delu predstave, je nastopil pred natrpanim občinstvom Ravnatelj družbe, j oblečen v črn suknjič, bele nogavice, dolge do stegen, j usnjene škornje, ki so segali do kolen, poklonil se je globoko in slavnostno spregovoril: »Visoko spoštovano občinstvo! Gospodje in ! gospe! Ponižno podpisani, bivajoč mimogrede v tej prekrasni prestol ici, sem si. štel v čast in veselje, da predstavim temu razboritenui in najodličnejšemu občinstvu sijajnega osla, ki je imel že čast plesati pred obličjem Njegovega Veličanstva Cesarja na vseh prvovrstnih dvorih Evrope. In se vam zahvaljujem in pomagajte nam s svojo vzpodbujajočo navzočnostjo in vztrajajte do konca!« Nagovor je zbudil mnogo smeha in mnogo ploskanja, a ploskanje se je podvojilo in se spremenilo v gromovito navdušenje, ko se je prikazal sredi cirkusa Osu Storžek. Bil je slavnostno opravljen. Imel je nov oglavek iz svetlega usnja, okrašen z medenimi pokrovkami in bombažastimi franžami, za ušesi je imel dve beli roži in griva mu je bila nakodrana in vanjo so bile vdete cvetlice iz rudeče svile, okoli života je bil prepasan z zlatosrebrnim pasom in rep je bil ves opentljan z mareličnorumenimi in sinje-modrimi baržunastimi trakovi. Kratko malo, bil je osel, da bi se človek vanj zaljubil! Ko je Ravnatelj predstavil občinstvu osla, je še spregovoril: »Spoštovani poslušavci! Ne bom vam kvasil laži o velikih težkočah, ki sem jih imel, preden sem ukrotil in obrzdal to žival, medtem ko se je svobodno pasel z gore v goro v planjavah vročega pasu. Poglejte, prosim lepo, kaka divjost mu še kaplja iz oči, ker sem bil primoran, ko so bila zaman vsa sredstva, da bi ga udomačil primerno civiliziranim četvero-nožcem, upotrebljati prijetno korobaško narečje. Toda vsa moja prijaznost ni pri njem nič izdala in me je naravnost večkrat ogorčila. Zato sem, sledeč sistemu Galles, našel v njegovi lobanji majhen koščen listek^ Pogozdovanje na Angleškem. Angleška je bila vfasih zelo bogata na gozdih, sedaj so pa komaj 4 odsolki zemljo z gozdi pokrili. Zalo so začeli i. novim pogozdovanjem in so do vključno letošnje pomladi zasadili okoli 40 milijonov dreves. Začeli so pred štirimi leti in so nasadili 52.000 oral državnega sveta in 50.000 oral občinskega in zasebnega sveta. Ves načrt, ki bo izvršen v desetih letih — torej še štiri leta — obsega 250.000 oral sveta. Ne samo, da bodo s pogozdovanjem dali deželi lepše lice, tudi zaslužili bodo dosti, zlasti v stavbnem lesu. Sedaj mora Anglija uvoziti vsako leto za okroglo 50 milijonov funtov lesa; ogromna vsota, če pomislimo, da je en funt 270 do 280 dinarjev vreden. Razžaljeni krojači. — Krojači so bili že od nekdaj predmet opevanja. Lani je izšla v Turingiji na Nemškem šolska knjiga in je bila v njej tudi pesmica na krojače, ko je zadnja kitica se glasi: Ne tehtaj več kot sedem kil, sicer pa nisi zdrav; kro-jaček moj, če tehtaš več, nikakor to ni prav. — Ta pesmica je zdramila in spravila na bojno polje vse krojače v Turingiji, pravijo, da se s tem zaničuje in ponižuje njih stan. Zato so se pritožili pri trgovski zbornici, naj se ta ki lica izpusti iz šolske knjige ali pa vsaj primerno spremeni. Stvar je bila pa zelo nerodna, ker je bilo veliko knjig že v rokah učencev. Trgovska zbornica je svetovala, naj se dotična kitica prelepi in naj se napiše gor druga. Namesto tunela most. Morski preliv med Dove-rom in Calais ozir. med Anglijo in Francijo jo na najožji točki 33 km širok. 2e več kot sto let star je načrt, da bi napravili pod ožino tunel. Zmeraj beremo, da bodo sedaj in sedaj začeli graditi predor, pa ni nikdar nič. Neki švicarski inžener je napravil sedaj načrt, naj bi se mesto tunela zgradila dva velika jeza, po katerih bi napravili pota za pešce, vozove, avtomobile in železnice. Na pripravnih krajih bi bili v jezovih prehodi za ladje. Jezova bi stala 75 milijonov funtov, manj kot so preražunjeni stroški za predor. Bogati dediči. Ameriški milijonar Vanderbilt je zapustil svoji vdovi 1,400.000 funtov, vsaki od dveh hčerk pa po 500.000 funtov. Ker jo funt okoli 275 dinarjev, si lahko izračunaš, kakšno ogromno premoženje je to. v katerem je spoznala medicinska fakulteta v Parizu redivni čebuljček las in plesa in skokov skozi obroče in bačve, podložene s papirjem. Občudujte ga in potem sodite! Preden pa se razdružimo, dovolite, o Fraiijo Neubauer: gospodje, da vas povabim k dnevni predstavi, ki se začne jutri zvečer, a v slučaju, če bi bilo deževno vreme grozilo z vodo, se vrši predstava namesto jutri zvečer pojutrišnjem ob enajstih predpolne po kosilu.« V vsako hišo Svoji Kraljici. (Nad studencem na Zaplazu.) Kako se v srcu mi godi, ko gledam v mile Ti oči, brezmadežna Devica?! Ne vem, je li resnica, je plod le mojih sanj, da Tvoj pogled se bolj odpira, čimbolj se hrepeneče vanj upira moj in išče mira?! Glej, tu bi stal in čakal, da name se ozreš, da mi v srce pogled upreš! Smehljal bi se in plakal in tisoči misli in čutil v besede sladke bi izlil. Iz duše vnete in hvaležne besede krasne, mehke, nežne in vzdihe, vzklike vse bi zbral. Poglede vseh oči bi dal, ki vnemali so hrepenenje, sežigali srca življenje, — vse dal za e n pogled bi Tvoj! Saj Tvoj pogled je solnca soj, ki greje, sveti v mladoletje, da klije cvet, budi se petje! Ah, da mi tukaj je ostati pri Tebi, dobra moja Mati, da ni mi treba v svet nazaj! Pa Tvojih vsaj oči sijaj 1 sa mano gleda naj skrbeče, da ne zaidem v kraj nesreče! Kot bilka tenka trepetam: od Tebe daleč proč, Marija, prežeče gleda hudobija od vseh strani, in jaz sem — sam! Zatorej, preden grem naprej, otrok plašan Te, Mati, prosim: v srce globoko mi poglej! In Tvoj pogled naj sabo nosim! Pred tem pogledom naj zbeži, karkoli duši kje preti! Odhajam, — ho ste mi šumijo, iz misli tožnih me budijo, oziram se in šepetam: »Marija, zadnjič Te pozdravljam, od Tebe težko se poslavljam: jesen je tu in jaz sem — sam !« »»UrasitSB n Katoliško prostevno du.štvo in orlovski od. sok Vrhpoljo pri Moravčah vabita k proslavi blago-slovitve Društvenega doma na Vrhpolju v nedeljo, dne 12. septembra s sledečim sporedom: 1. 6b pol 1 zbiranje gostov pri g. J. Brgantu v Krastah; 2. ob pol 2 slovesne litanije v cerkvi; 3. blagoslovitev Donm po veleč. g. kanoniku Iv. Bizjanu iz Moravč; 4. govori gg. govornikov iz Ljubljane in nato javna telovadba; 5. prosta zabava (ribolov, amerikanski zapor, šaljiva pošta itd.). Sodeluje mo-ravška godba. V slučaju slabega vremena se prireditev preloži za en teden z istim sporedom. n Začetek šolskega leta pri uršulinkah ? 'Škofji Loki. V uršullnskih šolali v škofji Loki bo vpisovanje zunanjih učenk dne 1., 2. in 3. septembra, notranje gojenke naj pridejo v soboto, dne 4, septembra. Otvoritvena služba božja bo v nedeljo, dne 5. septembra, začetek pouka pa v ponedeljek, dne 6. septembra. n Od sv. Antona v štangi se pounvno naznanja, da se romarski shod Angelske nedelje letos vrši 5. septembra, pri sv. Anionu v Štangi. n Orlovski odsek pri Sv. Heleni naznanja, da se vrši redni občni zbor odseka dne 12. septembra t. 1. ob 3. uri popoldne v društveni dvorani pri Sv. Heleni Dolžnost vseh rednih članov in starej-šin je, da se občnega ?bora zagotovo udeleže. - vzdržuje s svojimi krasnimi purobrodi najcene;e, najhitreje in najprikladneje redne zveze z Vsa pojasnila daje: nU!|l SMO" zastopstvo za Sloveli a, DanajsHo cesta štev. 33. za ženske kostume, lep karo m Din 43-enobarven ževfot 50-—, karirasto aukno 53-karirast Sevjol 60'—, močen pisan parhant 16--, flonci 12-—, okolortl 12--, belo platno 10-—, klot, cvllh, gradi ln vsakovrstno m»-nufakturo kupite najceneje v veletrgovini R. STERMECKI, CEJE.JE št. 19. Kadar greste v Cel|e, prepričajte se. Cenik z več tisoč slikami zastonj. Železniška vož-nju se nakupu primerno povrne. — Trgovci engro cene. Mali Janezek očetu, ko ga je Ia že v tretje tisti dan naklestil: Oče, dobro bi bilo, če bi šli h kakemu zdravniku, vaši popadi so vedno pogostejši.« Jožek prileti ves zasopljen k materi v kuhinjo: »Pomislite mati, pri trgovcu na vogalu so dobili punčko, a v izložbenem oknu je že cel teden brati »Sprejme se deček.« Adolfu se je zdelo, da je v sobi vlomilec, zato počasi izpod vzglavja izvleče samokres ter ustreli. Ko čez nekaj časa napravi luč, vidi, da je vstrelil v svoje hlače, ki so visele čez stol in imele seveda polno lukenj. Sreča, da ni ubil samega sebe, je bila ta, da je hlače slekel, predno je šel v posteljo. SezIJsko prodajo po amerlkanskem sistemu obnovi zopet za letošnjo Jesen domaČa to varna Peter Kozina & Ko., Tržič Prodala se od 28. avgusta do vSlevil 15. septembra velika zaloga vsakovrstne obutve za dame In gospode, posebno p« ostanke posameznih parov za Šolsko mladino najboljše kvalitete po Izredno znižanih cenah samo v lastnih prodajalnah Ljubljana: Aleksandrova c. 1 ln Breg 20 Zagreb: RaCkoga ulica 3 Beograd: Knez Mihajlova 44 Kdo je malokrven? Kdo je bled? Kdo ima slabe živce in vale t tega večkrat glavobol in pomanjkanje spanja ? Kdo boleha na želodcu? Kdo nima teka? Tak naj poskusi „ENEHGIN", železnato kina-vino. ,,Energin", železnato kina-vino čisti, očvrščuje in osvežuje kri, daje zdravo, rudečo barvo ter da izboren tek. Okusa je dobreia ter ga radi pijo otroci in odrasli. Vsaki steklenici Je priloženo točno navodilo o uporabi. 3 velike steklenice za 124 Din ali 6 velikih steklenic za 248 Din in 1 mala zastonj. — Razpošilja po posti Laboratorij „ALGA", Sušak 4 Da je „Energin" železnato kina vino res dobro zdravilo ter da se o tem prepričate, preberite nižje navedeno zahvalo. VeleccnJenI gospod! soloSn« Ze skozi dolgo vrsto let sem zavžlvala vsakovrstna zdravila radi s P c slabosti. Postajala sem z vsakim dnein slabeJa ln čim sem sc nagnila, nap" .9Cro le omotica, niti hlSnlh opravil nisem več mogla opravljati, slasti Li giabo-Imela prav nobene. Opetovano sem obiskovala zdravnike, ki so dognalio m, . krvnost. Brala scin nato o VaScm Izdelku »KNERGIN«, železnato klna-vin«^ »em ga takoj naročila In v redu prejela. 2e po prvi steklenici sem zaoti« vati, da se ml bolJSa tek In glej po porabi treli steklenic sem sedal kbkui f t Jena, omotice nimam, vrSIin lahko vsa hISna dela, bledica Jo izginila, Čutim J^ n| po vsem telesu In Izgledam talio dobro, da se ml brat, ki me ze nejaj . |[B videl, ni mogel dovolj načudltl. Zahvaljujem sc zato VaSemu lzborne_mu zur »Energln«, železnato kina-vino, pa ml poSIJltc Sc »steklenic, ker me mnogi i Stijcjo, drugI bodo pa naročili naravnost pri Vas. — SpoStovanJcm , r Marta Klrfiner, Som nor. Kajtrpežnejše strešno kritje! — Združene opekarne d. d. Ljubljana — Miklošičeva cesta 13 preje VIDIC-KNEZ tovarne na Viču in Brdu nudijo v poljubni množini, taltoj dobavno, najboljše preizkušene modele strešnikov, z eno ali dvema zarezama, kakor bobrovcev (biber) in * * ^idno opeko * ❖ Na želio se pošlje takoj popis in ponudba I Stekleni strešniki stalno na zalogi! Povsod gre Muu>, darjovim F- in I. GORIČAR — »PRI IVANKI« — Ljubljana, Sv. Petra cesta Stev. 29 dobi najboljše in najcenejšo blago, n. pr.: novodošlo liiusko blago za inoško in ženske obleke, za vrhnjo sultnje in plašče, močno hlačevino in žamet, bel, siv, pisan in modni barhent za spodnjo in vrhnje obleke, tlauela, kotenina bela, rnjava in temno pisana naj boljšo vrste, eofir ln oxford za srajce, lister, klot, (rraiil zu žimnice, platno za rjuhe, namizne prte, brisale, klotaste in cajgaste odejo v raznih barvah, kras ne garniture za na postelje, flanelaste rjuhe in deke, fine konjske koee, pletke, volnene iu svileno rute, ve lika izbira volnenih jopic in vestic za moške, ženske in otroke, triko hlače, srajce in nmjce, otroške skoke; dalje izgotovljena ženske in otroško obleko in pred pašnike, moške srajco, ovratnike, nogavice, kravate, potrebščine za krojače in šivilje itd. - Ker imamo trgovsko prostore v lastni liiši brez velikih režijskih stroškov, smo zadovoljni rajše z manjšim, a gostejšim dobičkom, zato kupite pri nas ceneje kot kjerkoli drugje. — Zahtevajte cenik, ki so pošlje brezplačno, vzorci pa za tri dni na ogled, ako se pošlje 10 I)in za poštnino. Edino najboljši ŠlVOlili SSrOjI Id BlOSCSO za rodbino, obrt in industrijo so Ie los. Pcželinca Orl!zner, Adler Najnižje cene! Tudi na obroke I Llubliana blizu Prešernovega spomenika. Pouk v vedenju brezplačno. Večletna garancija. Naznanilo. IVAN A, GROSEK, trgovec v Trebnjem, naznanja, da premakne v tc'.:u meseca avgusta t. 1. svojo trgovino iz hiše št. 12 v lastno povečano prostore v lilšo št. 28, (o jo v sredini trga Trel,nje, kjer se nahaja pošta iu lekarna. TOKEJ SAMO IZ ENE nišU V rntlJGO. — v novi trgovini so bom še bol] potrudil svojim dosedanjim odjemalcem postroci z najboljšim blagom in najnižjimi cenami. Novo odjemalce pa vabim, naj se s poskušajo prfeprieajo, da bo v moji novi in povečani trgovini lutra In točna postrežba. Vpeljal bom precej novih predmetov, katere doslej zaradi pretesnega prostora nisem mogel mi zalogi držali, a odjemalci so bili priinoram iste v oddaljenih mestih iskati. Izpopolnil bom zalogo nianu-fakture, šp ca orodja fakture, špeeerlje, železnim-, stekla, porcelana, razne-pa orodja ild. Dobila so bo vedno zdrava koruza. -Na novo bom vpeljal zidno in strešno opeko iz svo lovnoznane opekarne v Lclteršberku prt Mariboru. -Kupoval boni vso poljske in gozdno pridelke po dnevnih cenah. — Vsak gospodar in vsaka gospodinja bosta lahko pri meni vso najceneje kupila in naj-dražje prodala svoje pridelke. Držal so bom gesla: Dobra mera ln vagu v nebesa pomagal Ho priporočam za obilen obisk IVAN A. GROSEK, TREBNJE, trgovina z mcS. blagom ln deželnimi pridelki. ■ Zalo-Ea sladkorja, soli, cementa, umet. gnojil ln petroleja. Fozor mizarji! trije" modreci s PERESI za postelja. — Poizve se na Mestnem ___ trgu štev. 13 — v trgovini.__ Najnižje cene za najboljše blago dosežete edino pri tvrdki J, Menartu - Domžale. Ravno dospela velikanska množina zimskega blaga. Lepi trpežni moški in ženski štofi, krasni bar-"cnli, flanela in razno drugo zimsko blago. Preden si nabavite zimsko blago, oglejte si mojo zalogo, kakor tudi zanimajte se za moje prav nizke cene. . Dalje prodajam odslej naprej letno blago strogo po tovarn, cenah, tako, da si vsak še tako r°ven lahko nabavi blago za mat denar za svojo Potrebo, Pridite, oglejte si in prepričali se bostel Marija Zaje iz Šmarlna preklicuje, da ni res, kar je govorila zoper Kokalja in Polono Zaje. 5907 MIZARSKI vajence in pomočnik se takoj sprejmeta Hrana in stanovanje v liiši. — Franc švajger, mizar, Stanežiče, Št. Vid nad Ljubljano. TRGOVINA MIHAJLO LAPUH Škofja Loka, odprodaja vsled preselitve trgovine vse manufakturno blago po globoko znižanih cenah. N. pr. krep po 7, 11 in 15 Din; poldeleni po 12 Din; oksford za srajce po 10 in 11 Din; kam-briki po 10Din; bela kontenina po 9, 10 in 11 Din; štofi, lepi, trpežni po 48, 50, 55, 60, 70 in 80 Din; moške srajce po 35, 38, 40, 45 in 50 Din itd. — Vse globoko pod dnevno ceno! Zlatnike v „Z!atorog" termitu so našle sledeče osebe: Marija Radežič, Ljubljana, Metelkova ul. 2-1; Malči Jelene, Tržič, Marija Jenko, Litija; Marija Vrčkovnik, Gaberje pri Celju; Pepca Teropšič, Cesenjca št. 30 pri Novem mestu; Alojzij Kraševic, Breg 20 pri Celju; Terezija Laz-nik, Dol pri Hrastniku; Lea Steipe, Čakovec; Te-rizijn Viher, Maribor-Tezno št. 34; Marija Tomaževih, Ljubljana, Glinska ul.; Marija Račič, Zagreb, Trnjanska cesla 57; Stevo Posavac, Staniča kod Bjelovara; Jelka Kolin, Karlovac; Ana Pulko, Si-sak; Ljubica Novak, Kostelj Pregrada. aaaa^aaaaaaaa^^araaacscaaaauasaaaaa n __& g Ljubljanski ta a 3 « S Pokrajinska veleseiem razstava 4.—13. septembra 1926. „UUBIJAfi& ¥ mmi" Pod pokroviteljstvom Hj. Vel. Kralja. Kmetijska razstava, Vrtnarska razstava, Umetniška razstava, Higijenska razstava, Radio-razstava, Autcmobiljka razstava, Industrijski proizvodi. 5. septembra: Razstava plemenskih konj. g 8. in 9. septembra: Mednarodna razstava psov. 3 Legitimacija, ki velja Din 30'-, upravlliije do pcIoirUne □ vožnje na osebnih in br ih viških. Dobi se v denarnih □ (3 zavodih, kmetijskih in tujsko-prometnih organizacijah itd. □ q Največja razstava v državi. Oglejte si jol q □ 7gcii3aai3aaagi2aa3i3aaaaaao3aaaga^a IŠČEMO za ondotsso okrožje enega Officlal Daefer (okr. zastopnika) Udoben posel za pisalno mizo. Brez strokovnega znanja. Znanje nemščine potrebno. Dohodek mes, 100 do 150 dolarjev, tudi kot stranski zaslužek, Vorašania pod »Fordsystem 190« na oglasni zavod »INTERREKLAM« d. d., ZAGREB 1-78, Stross-mayerova St. 6« »Kje pa je ravnateljeva pisarna?« »Pojdite po tem hodniku do deske, kjer je napisano: »Vstop prepovedan!«, potem pa po slopniicah, dokler ne bodete brali »Strogo zabranjen vstop«, nato pa na levo po hodniku do napisa »Mir«, tam pa močno zavpijte, pa bo prišel.« Neki čevljarček je vsak dan prišel v trgovino zmenjat en peni v dva polpenija. Trgovki es je to končno zdelo odveč, ker je navadno prišel, ko je imela največ opravka. Povedala mu je par gorkih ter svetovala, naj se nikar več ne prikaže. »To je lepo od vas,« se zadere čevljarček, »tako postopate s svojimi stalnimi odjemalci.« Nekemu Škotu je Anglež obljubil klobuk za neko uslugo: »Ali hočete klobuk ali slamnik?« ga je vprašal. Praktični Škot pa je mirno odgovoril: »Mislim, da bo bolje, če vzamem slamnik, kajti ko bo že obnošen, še vedno ostane en grižljaj za mojo kravico.« Svarilo čevljarjem! Naš bivši potnik JOSIP LEŠNIK ni več opravičen za nas sprejemati naročila, ker ga radi nepoštenosti sodnijsko zasledujemo. Vsi, ki so po 25. juniju 1926 pri njem naročili patent »Novo«, naj se pismeno zglasijo, da njihovo naročilo izvršimo. Zahtevajte od naših potnikov nepotvor-jene legitimacije. - Razpošiljalnica patenta »Novo« SERŠEN & STEGMOLLER, MARIBOR. 5883 Kdor še nima naših najboljših in prvovrstnih harmonik, naj obišče veliko ljubljansko razstavo, ki bode od 4. do 13. septembra. Razprodajal bodern po zelo znižani ceni harmonike, za katere garantiram 2 leti. — Imain tudi vedno v zalogi harmonike tvrdke FRANC LUBAS IN SIN. po ravno istih cenah, kakor če jih naročite iz Celovca in nimnte s carino in pošto nič opraviti in kadar Vam je treba kakšno popravilo, je za Vas veliko bolj ugodno, ako kupite pri- meni, ker sem v Jugoslaviji. F. KUCLER prva funoslovanskulzdelovalnica harmonik postaja Drenov grič, p. Vrhnika pri Lfiibljanl S. H. S._ POZOR KROJAČI, ŠIVILJE IN NEŠIVILJE Z DEŽELE I Diplomirano krojno ličlllšče otvorl 15. nc.pt. JESENSKI TEČAJ za moško In damslto krojenje. Kroj je preizkušen, da pristoja brez probe ter jo lahko razumljiv tako da so ga lahko nauči vsak krojač šivilja ln nešivilja, ki težko računa, in so tekom tega tečaja nauči popolnoma samostojno urezati obleko po vsaki podobi in meri. Da jo kroj res pristen. Jo dokaz to, da jo bil lastnik in vodja tečaja F. Potočnik letos, duo 0 avgust n, na Internacionalni razstavi v Kima za nicgove krojo imenovan krojnim procesorjem, izvedencem pri podeljevanju odlikovanj v. zlato mo-daljo italijanskega kralja ln kraljico. Zalo krojači, šiviljo in uešivilje, ako se hočete dobro naučiti krojiti brez velikega računanja, no zamudilo prilik« o 'iskati točaj na Starem trgu 19 v Ljubljani. Izdaja. modnih listov za krojače I)iii 50.-, s priloženim krojnim poukom Din 120.-. Tečaj potom P°sf%,r0™Xanie -ceneje. Učencem so preskrbi hrana ~ Tidelovnnlo krojev po meri. — F- riUWln, izvi -doneo Intcrnaclomtlno rimske razstave, od lkovau z zlato medaljo 1. 1926. In dobil naslov profesorja -KROJNO ufiVlSCE LJUBLJANA, Stari trg štev. 19. Vpisovanje, ž« eedaj. ^ Suhe gobe, laneno seme m humno kupuje po najvišjih dnevnih cenah FRAN POGAČNIK, Ljubljana, Dunajska cesta št. 36. 5554 PflCPCtvn na Veliki Iiovigori št. 2. občina rUOCOlVU Račna, se ugodno proda; obstoji iz hiše, hleva, skednja in vezanega kozolca, 3 ha njiv, 6 ha senožeti in 8 ha gozda. Redi se lahko 8 glav živine in 4 prašiči. Cena po dogovoru. Več se izve pri Franc Okornu, železniška čuvajnica št. 4, p. Videm-Dobrepolje. 5808 NAPRODAj jo posestvo: hiša z gosp. poslopjem, gozd, ter nekaj zemljišča. Več pove Glinšck Alojzij, Ponovavas, Grosuplje. ____ ynun hfinin se dobi pri FRAN POGAČ-N0V0 Drlllje NIKU - LJUBLJANA, Du najska cesta štev. 36.__5706 UlstlOf sc sPrcimc v trgovino z mešanim bla-niajjCli goni. Stanovanje in hrana v hiši. Prednost imajo pošteni in vojaščine prosti. Nastop takoj. - Ponudbe je poslati na FRANC MAJDIC, trgovec, Kranj, Gorenjsko. 5615 ZLAT0R0G terpentinovo ta neprekosljiva sestava mila ia terpentina vsebuje pristno zlato 1 ZAHVALA. Ker nam ni mogoče zahvaliti so vsakomur samezno za mnogoštevilne izraze izkaz; po- sožalja, poklonjene vence in cvetje, za genuL"'!™ lostinke, poseono pa vsem onim, ki so prihiter ■ Križke občine, da so spremili nam tako IjublJa soproga in očeta °a Jankota Jezerska šolskega upravitelja v pokoju k večnemu počitku, ter so s tem pokazali, da sa resnično ljubili svojega nekdanjega učitelja, setem potom prav prisrčno zahvaljujemo. Enako se za. hvaljujemo vsem onim, ki so nam na katerikoli način lajšali našo težko bol. — Prosimo vas, obrnnit« ga še nadalje v blagem spominu. Kranj, 20. avgusta 1926. Žalujoči »stali Hrastov okrogel LES tudi CELE PARCELE ali GOZDOVE, KUPUJE »ZORA« d. z o. z. v Črnomlju. 1537 Najpopolnejši ST0EWER šivalni stroji za šivilje, krojife in čevljarja ter u vsak dom. Preden ai nabavit« stroj, oglejte li to izrednost pri tvrdki L. Baraga, Ljubljana Se!enbur(|. ul. 6/1. Brezplačen pouk. 15 letno jamitro, Najuspešnejše sredstvo za rejo domače živine je brezdvomno » « ki pospešuje rast, odebelitev in omastitev domaČe, posebno klavne živine. Jasen dokaz neprecenljive vrednosti Mastina so brezštevilna zahvalna pismal Cena: 5 Skat. 46 Din, 10 škat. 80 Din LEKARNA TRNKOCZY (zrav. rotovža), Ljubljana, Mestni tri4 Izkoriščajte in nabavite si pravočasno bakren kotel za žganjekuho močno in solidno izdelan pri tvrdki lusoiiieialijfl Ljubljana Kolodvorska ulica 41 v bližini glavn. kolodvora Zadružna gospodarska banka d. d. Tel.št. 57. 979 in 470. Ljubljana, Miklošičeva cesta 10 Brzojav.! Gospobanja lUtoD poitnega čekovnega urada sa Stoveni|o it 11.945 ▼ lastni palači (vis a vis hotela „Union"). Podružnice: Celje, Djakovo, Maribor, Novi Sad, Sombor, Split, Štbenik. Ekspozitura: Bled. Kapital In rezerve skupno nad Din 16,000.000--, vloge nud Din 250,000.000— Daje trgovske kredite, eskomptira merice, lombardira vrednostne papirje, daje v najem jeklene shrambe za vrednote, kupuje in prodaja kar najbolje tuje valute in devize, sprejema vloge na tekočem računu in na vložne knjižice ter preskrbuje vse bančne transakcije pod najugodnejšim1 P°ll01' Amerlkanskl oddelek: Direktne zveze z ameriškimi bankami. — Urejevanje ameriških zapuščin. Prodaja srečk Državne razredne loterije. ~m Izdajatelj: Dr. Frane Kuloree, Urednik: Frane Zabret, Za Jugoslovansko tiskarno: Karel če«.