'[ ' '•H^ilASSSsrV* j f Oeijtt, dne 10. avgusta 1911. Št. 86. •' " •,. i. v IžKaja vsak Jetrtek; »ko je ta dan pfsziiik,. ja daš sogrtj. — Vse pošiljatve (dopisi, joklamaeije, Vprafsanja St3.) je pošiljati na naslov: Llet" w C®!ji*. — fteklftlflacfje eo poštnine jfoste. — Ote.biižtvo: SehlUerjeva cesta lev. 3. „Narodni List" stane s.» celo isto 4 K. za pol leta S K. četrt leta l K. Ameriko in drage dfcžBle na letti 6 K «0 vin Naročnina ie plačuje ^naprej. Ff^aminu itefilks ie 54S viti. OglMsi sfe raducajo Bo 12 Viuirjšv elik petit vrsta. Pri večkl-atiiifc otjavah zs&teii i>cpbšt po dogovorn. Pfiztoj-bir.e rs oglase je plačevati po poŠti na nariov: „> arodni Liist" ? Celin. Nekaj resnih besed. i. Sedaj, ko strankarsko orožje kolikor toliko počiva, skrhano v hudem volilnem boju; sedaj ko so se tudi strasti, razburkane v volilni bitki, kolikor toliko polegle; sedaj ko torej lahke mirnejše, treznejše, razsodnejše in stvarnejše zremo na dogodke javnega življenja, ne bo odveč, ako spregovorimo nekoliko resnih besed o pojmovanju naših ciljev in stremljenj. Nasprotniki imenujejo našo stranko ob vsaki priliki brezversko, liberalno, in riasprotniški časopisi dosledno vcepljajo svojim bralcem prepričanje, da so v naši stranki res sami antikristi, ki bi naj-rajše vse duhovnike pomorili ali poobesili, ako bi mogli, ki bi najrajše vse cerkve porušili itd. Na drugi strani se pa zopet' nazivajo za na-prednjake nekateri ljudje, kateri mislijo, da so svojemu naprednjaštvu že zadostili, če duhovnike smrtno sovražijo in če ob vsaki priliki dajo temu svojemu sovraštvu izraza v »prekletem larju« i. t. d. Mnogi so mnenja, da je naša narodna stranka v resnici le protiduhovniška stranka in ua je njen edini cilj voditi gonjo proti duhovščini. Vočigled temu je pač nujna potreba, da se pojmi razbistrijo in da si enkrat odgovorimo na vprašanje, kaj je na vseh teh nazorih resničnega. Dokazovati lažnivost klerikalnega časopisja, ki venomer govori o nas kot o protiverski stranki, su nam ne zdi potrebno, ker bodo oni vkljub najjasnejšim nasprotnim dokazom svojo gonjo v tem smislu nadaljevali. Zato bomo spregovorili le nekoliko besed o tem, ali smo res protiduhovniška stranka. Smešno bi bilo, ako bi kdorkoli sovražil duhovnika za to, ker je duhovnik. Smešno bi pa bilo na drugi strani tudi, ako bi kdo odobraval vse, kar kak duhovnik počenja, sanjo zato, k e r to dela duhovnik, namestnik božji. Jaz ne bom sovražil n. pr. svojega brata, ki je tudi duhovnik, zaradi njegovega stanu, in tega tudi ne storim. Nasprotna sva se midva kot brata vkljub veliki razliki v političnem prepričanju dozdaj vedno prav dobro po bratovsko razumela. Da bi pa jaz kot brat in kot človek moral odobravati njegova dejanja v volilnem boju, ki ravno niso bila v skladu s krščansko pravičnostjo, tega ne more nihče od mene zahtevati. Ali naj spoznam za dobro, da je pisal nekemu našemu somišljeniku pismo, v katerem pravi, da on že kot kolega iz šolskih let pozna dr. Kukovca, da ni .krščanski mož? Ali naj odobravam pismo, v katerem je našemu somišljeniku grozil z bojkotom, samo za to, ker je ta izvrševal svoje državljanske pravice po svojem prepričanju? Ali naj nadalje odobravam vse tiste laži, ki so se v volilnem boju s strani duhovščine trosile od hiše do hiše, s prižme in iz spovednic proti naši stranki in našitn kandidatom? In vsa tista nagnusna sredstva naj spoznani za dobra, katerih se je posluževala duhovščina v boju za svoje kandidate? Tako n. pr. javno nagovarjanje žensk, naj 'odrečejo spolno občevanje možem, če bodo volili napredno? Vse to naj pošten človek smatra za dobro in pošteno samo za to, kei so se pač teh in enakih sredstev posluževali duhovniki? Ne sovražim duhovnika, a obsojani in sovražim sredstva, katerih se poslužuje v boju za vzdržanje nadvlade nad ljudstvom, obsojam in sovražim način, s katerim uveljavlja duhovščina svojo politično moč. Obsojam in sovražim protiljudsko in protir.a-rodno duhovniško politiko, ker vidim v njtj veliku škodo in nesrečo za naše ljudstvo. j Daš iz tega razloga pa obsojam tudi vsakogar, ki vidi konec in cilj naprednjaštva v psovkah proti »farjem«, ki se mu zdijo napadi na >;asebno življenje tega ali onega duhovnika višek napredne politike. Kdor misli, da se bodo S takimi napadi uničili sadovi političnega delovanja duhovščine, je v veliki zmoti. V največ slučajih prihajajo taki osebni napadi Tfži cluhoVnike v obliki dOpisOv baš iz krajev, v katerih napadani duhovnik politično neumorno deluje, naši somišljeniki pa brezdelno stoje ob strani iii, ne da bi si vedeli pomagati, gledajo, kako si duhovnik utrjuje politično moč. Končujemo za danes: ne protiduhovniška bodi naša politika, ampak protlljudski iti prožinarodni duhovniški politiki nasprotna! S. V gosposko zbornico bodo jeseni imenovani nekateri novi člani. Govori se o imenovanju nekaterih večjih politikov (princ Lichtenstein, dr. Gess-mann, Prade it|d.) tudi nemški pisatelj Rosegger bo baje imenovan. Plačo poslancev, takozvane dijete, ki znesejo v času zasedanja 20 K jj? dan, hoče vlada spremeniti v stalno letno plačo, ki bi znašala 4S00 do 6000 K. Vojni minister Schonaich baje odstopi. Nastopu je pred kratkim dopust in govori se, da se ž njega več ne vrne. Schonaich je veščak v svoji stroki, a se je baje že večkrat spri s prestolonaslednikom. Čuje se, da mu bo naslednik feldcajgmajster Kro-batin. Dunajski nadškof kardinal dr. Gruscha je 5, trn. umrl v visoki starosti 91 let. Njegov naslednik je bivši tržaški škof dr. Nagi. Na Češkem si je visoko duhovništvo in plemstvo osnovalo svojo konservativno stranko proti krščansko-socijalni stranki, ki jo vodijo nekateri mladi petelini in ki je letos pri volitvah tako grdo pogorela. Na Hrvaškem so se pričela zaradi bodočih sa-borskih volitev med vsemi protivladnimi strankami pogajanja za skupno postopanje proti vladnim kandidatom. V koliko bodo imela pogajanja uspeh, je še negotovo. V Dalmaciji se vrše vsej deželi občinske volitve. Konservativna in napredna hrvaška ter srbska stranka so se združile proti klerikalcem In upajo na uspehe. Položaj na Balkanu. Vsled posredovanja črne Gore se je končno posrečilo Malisore pripraviti do tega, da so sprejeli pogoje turške vlade. Nato so sc vrnili iz Črne Gore v Albanijo. Tudi nekatera druga albanska plemena so se vrnila. Sedaj vlada na Balkanu skoro popolen mir. Čuje se, da bo nastavljen za Albanijo poseben generalni guverner z razširjenimi pravicami turškega valija. Donavsko-jadranska železnica. Turška vlada je končno privolila, da se donavsko-jadranska železnica, kolikor je pojde čez turško ozemlje, sme graditi. Železnica se začne graditi že letos. V Londonu na Angleškem se je pričel velikanski štrajk delavstva. Dne 7. ta. je stavkalo že naa 600 tisoč delavev. Bolgarski car Ferdinand namerava mesca novembra obiskati avstrijskega cesarja, nato pa ita-ljansko kraljevsko dvojico. Papež je resno zbolel. V vatikanskih krogin računajo celo z njegovo smrtjo in se že bavijo vprašanjem nasledstva. Obletnica papeževega kronanja dne 9. tm. je bila odpovedana. Naročajte kmečki koledar4! tem bolje. Letos izMe Jako Miro in bo stal satho 60 vin., po pošti po-slan 70 vin. — Kdor naroči 10 izvodov, dobi enega povrh! Naročniki, požurite se! i Napadi na osebno čast dež. poslanca dr. V. Kukovca. Zgodilo se je, da je celjska mestna policija na podlagi navedbe nekega celjskega Nemca osumila g. dr. V. Kukovca, odvetnika in dež. poslanca, da bi se bil zakrivil, prestopka zoper nravnost. Di. Kukovec je vložil proti obrekovalcem tožbe. Zdaj se je začelo pusto obrekovanje g. dr. Kukovca tudi po nemških in slovenskih klerikalnih listih. V resnih krogih uživa g. dr. Kukovec neomejeno zaupanje. Dr. Kukovec odločno zanika trditve policije. Vsled izrecne želje g. dr. Kukovca se naš list ne bode v to vprašanje kljub izzivanju drugih listov nič vtikat in hoče g. dr. Kukovec čisto sam dognati to osebm, zadevo. Kolikor čujemo, politični krogi nameravajo izraziti v ti zadevi nasproti dr. Kukovcu nedvom-Ijivo svoje stališče. Suša. Nasledki suše se ponekod kažejo v strašnih posledicah. Tako na hmelju, kakor lia šadjli in na poljskih pridelkih. Sadje, osobito slive odpadajo, koruza zaostaja in ne nastavlja klasja; fižol se suši in bo dal malo stročja; kjer se je seno pozno kosilo, ne bo otave skoro nič, pašniki so goli; ajda in proso za silo životarita, korenje se ne da pleti, repa se ne da sejati, krompir vsled vročine v zemlji poganja, skoro povsod, osobito pa v hribih, že primanjkuje vode, pri živini se pojavljajo bojezni. Celo v vinogradih se že kažejo posledice suše, ker že tudi tam začenjajo jagode odpadati. Kolera. Nevarnost postaja večja. V Trstu je vedno več novih Slučajev. V Ljubljani so ik izdanu posebne odredbe glede javljanja tujcev itd. Tiidi že stavijo barake. V Postojni je slavnost 15. avg. zaradi nevarnosti prepovedana in južna železnica je odpovedala posebni vlak za ta dan. V Italiji se kolera silno širi, osobito ha jugu. Vlada sicer to zakriva, kar je pa neumno. Tudi iz Galicije se že poroča o slučajih kolere. V turčijj še vedno razsaja. Vesti o koleri v črni Gori so baje neresnične. Pač pa razsaja v bližnji Albaniji, kamor je avstrijska vlada dne 8. tm. že poslala več zdravnikov. Tudi na črnogorsko -turški meji opravlja več zdravnikom zdravstveno službo. Treba je vočigled vsem ten. dejstvpm največje previdnosti, osobito z vsemi potniki, ki prihajajo od trsta. NevarnbŠt je tem večja, ker je poletna vročina kakor nalašč ustvarjena za pospešenje kolere. »Sestanek spodnještajerskih kmetijskih podružnic.« Piše se nam: Pod njegovem kopitu, in hvali klerikalne naprave. 1 ' -n »sad njegovega dela«, četudi so slabše nego Oi.e prve. Tako je n. pr. ta mož v svojem užaljenem samoljubju v Poljčanah surovo napadel šentjursko mlekarno, ki jo vodijo strokovnjaki, ter v nebesa povzdigoval mlekarno župnika Ozmeca pri Sv. Lovrencu na Dr. p. Pripomnimo: šentjurska rr' ' ''^a na dan 700 1 prometa in plačuje kmetom mle,., po 13 vin. Ozmečeva mlekarna ima 200 1 na dan hi plačuje po ___9 vin. Ali ni potem očividno krivično in grdo, če se na tak način blati važno gospodarsko podjetje, dasi ie dobro, samo za to, ker v Št. Jurju niso hoteli delati po Jelovškovih načrtih, ki jih vsi strokov- njaki spoznali za jako nesrečne?! - Končamo za danes: g. Jelovšeku smo priznavali doslej in bonu., priznavali tudi v bodoče v polni meri njegove odlične zasluge za razvoj naše živinoreje, odločno pa bomo vedno zavrnili njegove krivične in surove napade na gospodarske naprave, katerim on slučajno ni duševni oče. In če bi se g. Jelovšeku zljubilo po tej pristranski poti iti naprej, bomo tudi mi prisiljeni, s kritičnim očesom posvetiti v marsikateri temen kot njegovega delovanja. Zato ponavljamo: Ne bodimo samoljubni, ampak stvarni in nepristranski! Pri zdravitvi kroničnega zaprtja ereves se gic samo za to, da je izbrano sredstvo prosto vsakršnih dražljivih snovi, in da ne odreče tudi pri daljšem vporabljanju. — V čisto naravni Franc Jože-ovi grenčici imamo že od davna preizkušeno sredstvo, ki v resnici popolnoma odgovarja vsem tem zahtevam. »Franc Jožef-ova« voda, piše tajn; svetnik prof. Senator v Berolinu, je še vselej učinkovala.« 29 Pri občinskih volitvah v Gornjih Hočah so glasom poročil nemških listov izvoljeni razun enega klerikalca sami nemškutarji. Št. I!j. Nemška šola je baje prenapolnjena, zato bi si jo radi razširili, seveda na stroške nas davkoplačevalcev. Temu se pa upira krajni šolski svet, zato bo baje zopet posegel v žep — šulferajn. -Pri volitvi načelništva distriktnega zdravstvenega odbora je bil izvoljen Slovenec Thaler. Iz Slov. Bistrice. Tudi tu smo dosti sena pridelali in so nekateri posestniki tako lahkomiselni bili, da so ga prekupcem prodajali po 2 K 40 v; pa nastopila je huda vročina, do 54° C na solncu, in taka suša, da vse vene in če kmalu ne namoči dež raz-pokane zemlje, ne bo nobene otave. Zdaj ljudje še po 6 K nočejo sena dati, ker pričakujejo še višji« cene. — Na zadnji sejm se je prignalo dosti živim, pa ni bilo kupcev. Cena pri volih je padla od 1 K na 90 vin. za kilo. Čudno, da tako vpijejo po argentinskem mesu, domače živine pa ne moremo prodati. Žito je srečno spravljeno, krompir in fižol pa prav slabo kažeta; sočivja ni in buč za rejo preši-čev ne bo. Jabolk je prav malo, hruške so polne, pa se vsled suše ne morejo razvijati. Edini trs se vzlic suši dobro počuti, razkošno raste in je obložen z, zdravim grozdjem. Vinska letina utegne torej biti obilna, če ne bo še kake uime. Solnčarica je zadela 60 letnega Janeza Mesa-reca, posestnika v Gočovi, pri košnji na travniku. Našli so ga mrtvega ležati na hrbtu. Maribor. V konkurz je prišel trgovec Anton Koser (Kossar). Umrl je pri Sv. Barbari niže Maribora 27. julija g. Marko Krajnc* dolgoleten župan in odličen 12 letni načelnik kr#„ šol. sveta, kateri ie v veliko zadovoljnost ljudstva, najbolj trajno popravljal občinske ceste in pote, katere še dandanes pričajo o njegovi delavnosti jn nevenljivih zaslugah. Šolska mladina z odličnimi farani ga je spremljala cd dom« v cerkev in potem k zadnjemu počitku. Zapustil je o dobi o preskrbljene odrasle otroke, ki mu delajo čast v marljivosti in poštenosti. Blag spomin blagemu Marku! Na Planici pri Framu je dne 28. julija umrla vrla narodnjakinja, ga. Frančiška S t e r n , žena podpredsednika framske Ciril-Metodove podružnice. Operacijo v Gradcu, kjer so ji odvzeli eno ledvico, je srečno prestala, a doma se je crehladila in take je kruta smrt odtrgala od žalujočega moža in petero nepreskrbljenih otrok. Prej vedno vesela, najboljša družabnica, je bila stara še le 32 let. Blag jej spomin, žalujočim ostalim pa naše najiskrenejše sožaije! Avstrijsko državno vinorejsko društvo priredi dne 3. sept. v Mariboru v Gotzovi dvorani potovalno zborovanje. Predavanja bodo od 9. do 1. in oci 3. do 6. Predavalo se bo o izberi priporočljivih evropskih trtnih vrst za Štajersko, prodaji štajerskih vin, o porabi umetnih gnojil v vinogradih, o vinskem davku, o obveznem zavarovanju zoper točo itd. Kuga slinavka in grintavka v mariborski okolici. V občinah Ranče in Leiteršperk pri Mariboru se ;e pojavilo nekaj slučajev kuge slinavke in grintavke. Krivda leži v prepovršni kontroli živine, katero gonijo različni domači in hrvaški mešetarii javno in skrivno čez hrvaškoštajersko mejo iz hrvaških sejmov. Zlasti cvete bojda tihotapljenje hrvaške živine čez mejo na Dravsko polje, odkoder jo potem spravljajo na sejme v Ptuj in Maribor. Rsčje. Za poštno oficijantinjo tukaj je imenovana praktikantka Marija Saftler. SMettjcgrajlfi ©Kraj. V nedeljo 13. jun. vsi v Velenje na veliko ljudsko veselico Ciril-Metodove podružnice v prostorih gospe Ježovnik. Ce bo slabo vreme, bo veselica 15. avgusta. Dne 13. avgusta izide tudi poseben časopis »Velenjčan«. Št. Janž na Vinski Gori. V »Slov. Gosp.« (št. 33.) piše neki nemirnež, kake razmere da so pri tu kajšnji občini. Samo dokaži, če imaš kaj. Še nikdar se ni tako pravilno uradovalo kakor sedaj. Trezni občani to priznavajo. Tistim par nezadovoljnežem, pri katerih občinski odborniki vsega ne zapijejo, pa ni za pomagali. Saj veste, kako je bila tista zgodbica s prejšnjim županom in deželnim odborom, ha?? Pač pa vladajo neznosne razmere pri cerkvi. Cekmošter Janez Videmšek je bil »šprican« in sedaj jc samo eden. Organista nimamo, dasi bi se lahko iz cerkvene blagajne dva plačala. Pa seveda, denar se rabi za agitacijo. Ce hočete, pa še prihodnjič nekaj o volitvi, pijači in agitaciji pri zadnjih držav-nozborskih volitvah. Na volitve pa le lepo mirno čakajte. Vse pride! Iz Slovenjgradca. (Razžaljena ,Kmečka zveza .) V petek sta se vršili pred našim okrajnim sodiščem dve zanimivi kazenski obravnavi. »Kmečka zveza« in ljudomili poslanec Verstovšek sta vložila ovadbo proti Simonu Šalamunu, nadučitelju v Šmartnem pri Slovenjgradcu, češ, da je rekel »kmečki zve-zarji so sam ksindl« in proti Antonu Zormanu, posestniku v Dobrovi, ki je bil bojda istega mnenja in je še dostavil, da so »buteljni«. Ta strašen zločin se je zgodil na dan državnozborskih volitev dne 13. junija. Dr. Verstovšek se je čutil s »Kmečko zvezo-vred prav posebno žaljenega, češ. da sta obtoženca zasmehovala slavno »Kmečko zvezo« in njene pristaše, med katere se prišteva tudi 011. Kot priče ie navedel tri klerikalne kurzovce iz Šmartna in okolice, in sicer Jožefa Gamsa, Janeza Vošnerja 111 Franca Waukana. Pooblastilo za »Kmečko zvezo« sta podpisala »kmeta« dr. Anton Korošec in dr. Kari Verstovšek. »Kmečko zvezo« in užaljenega njenega »kmečkega« pristaša Verstovška je zastopal dr. Leskovar iz Maribora, nadučitelja Šalamuna dr. Kiesewetter, Zormana dr. Bratkovič v Slovenjgradcu. Obtoženca sta mirno priznala, da sta res rabila omenjene besede, sicer ne z ozirom na celo dično »Kmečko zvezo«, pač pa z ozirom na njene »odlične« šmartinske pristaše, ki so se na dan volitve pred volilnim lokalom prav nespodobno obnašali. Zagovornika sta posebej konstatirala, da se je ta nepotrebna tožba skuhala v šmartinskem žup-nišču. Sodišče je bilo mnenja, da manjka »Kmečki zvezi« in dr. Verstovšku aktivna legitimacija za tožbo in je z ozirom na t!o kakor tudi na nejasne in nasprotujoče si izpovedbe kurzovskih prič oba obtoženca oprostilo, razžaljena »Kmečka zveza« in »pristaš« dr. Verstovšek pa morata poravnati še vse pravdne stroške. Kaj bo sedaj z užaljeno Vers"ov-škovo častjo? 25 letnica obstanka C. M. družbe v Vuhretiu. Ko se je ustanovila pred 25 leti prekoristna CM. družba, bili so narodnjaki marnberškega okraja -takrat še zelo požrtvovalno duhovništvo — med prvimi, da si ustanove svojo podružnico Do današnjega dne je bila z večjimi ali manjšimi presledki mogočna straža proti sovražnikovemu navalu, bodrila je r.ezavedneže, zbirala pa z raznimi prireditvami svoje pospešitelje. V ccli dravski dolini je videla zrasti svoje mlajše sestrice, osobito v marn-berškem okraju je dala inicijativo k ustanovitvi treh podružnic. Dne 20. avg. ti. se vrši velika slavnost v Vuhredu na prostem in v gostilniških prostorih g. Fr. Sgerma p. d. Kajžerja. Proslaviti hočemo 25letnico z mnogobrojnim programom. Slavnostni govor je prevzel g. Ivan Prekoršek, potovalni učitelj CM. družbe. Pričakujemo udeležbe \tl celega Spodnjega Štajerskega, osobito pa iz cele dravske doline. Začetek je ob 3. uri popoldne, zveza ie torej zelo ugodna. Slovenjgradec. K nam je imenovan za okrajnega sodnika in sodnega predstojnika Ivan Jany iz Vranskega. Cjutotncrsisi oKraj. Gornja Radgona. Volitve v okrajni šolski sveč so se vendar izvršile. Izvoljeni so trije Slovenci ln dva Nemca. Toča je pobila vinograde v radgonski okolici. Iz Ljutomera. Naša Franc-Jožefova šola priredi v nedeljo 20. avgusta v dvorani gospe Kukovec po večernicah šolarsko predstavo. Več prihodnjič! Veteransko društvo v Ljutomeru ima v nedeljo 13. avgusta ti. tombolo s krasnimi dobitki v restavraciji gospe Terezije Kukovec pri kolodvoru v Ljutomeru. Začetek ob 6. uri zvečer. Ob prostem času svira društvena godba. K obilnemu posetu vabi odbor. Stara cesta pri Ljutomeru. V nedeljo 13. avgusta priredi se pri Stajnku v Mekotnjaku tombola v prid starocestne šolske mladine. Prijatelji šole. pridite! Začetek ob 5. uri popoldne. Za zabavu skrbi narodna godba iz Svetinj. HreiBlii oKraj. Drenažni tečaj v Brežicah. Da se izučijo poklicni praktični drenažni preddelavci, je deiž. odbor sklenil, prirediti od 18. do 24. sept. ti. 6 dnevni drenažni tečaj v Brežicah. Za manj premožne udeležence so razpisane tudi štipendije po 20 kron. Več glej v oglasnem delu! Sv. Miklavž na Polji. Gospod urednik, dovolite mi prostorček v vašem »N. L.«, da bojo vsi bralci tega lista vedli, kako nas naprednjake naš župnik vedno napada. Vse bi nas rad žive poteptal, povsodi smo neverniki. Pred tednom se ie ženil posestnik G., in ta mu je največji trn v peti. Poklical je nevesto v župnišče, ter jo je namesto da bi jo poučil, kakor je navada, graja! rekoč: kaj te meša, da ženiš tega nevernika; ta ni prave vere, on ima zmiraj >-N. | L.«, in taki, ki te časopise berejo, nič ne verujejo. Nevesta je pa ocl napredne hiše in ni hotela župniku verjeti, ampak je vse po poroki svojemu možu povedal. __Povsodi ce zaganja župnik v r?s Vakoc obad na konja. Pa to mu vse nič ne pomaga. Mi smo trdni kakor skala in klerikalci nas ne omajate, če se na glavo postavite. Tako smo zaničevani povsod, kadar pa pride žetev, tedaj pa grejo vaši berači tako k »libctalcu« ko h »klerikalcu« in 'žito je od never-nikov ravno tako dobro. Pa letos so se kmetje spa- metovali, župniku enega zrna nobeden več ne da. So vendar enkrat zvedli, da je bernja že odpravljena. Drugič pa vzamemo bolj ojstro krtačo in bomo .'ako dolgo krtačili, dokler župnik ne bo miroval ali pa pobral šila in kopita in odšel. Več »liberalcev« iz Ribnika. Očeta je hote! ubiti s sekiro posestnika sin Jožef Levstik v Globokem pri Brežicah, ker mu oče ni hotel dati 20 kron, da bi si kupil nove hlače za romanje k Mariji Bistlriški na Hrvaško. Tri dni Je sin očetu grozil z ubojem, tretji dan se mu je moral oče skriti v koruzo, odkoder se je v noči splazil v Brežice k orožnikom, ki so pobožnega sina odpeljali na romanje k okrajni sodniji v Brežice. Rajhenburg. V Leskovcu je 1. tm. pogorelo pri posestniku Jožefu Jankovič. Škode je nad 6000 kron, zavarovalnina znaša komaj 1200 K. Zgorela je hiša in gospodarsko poslopje. Kako je ogenj nastal, se ne ve. Golobinjek. Naša občina je imenovala župnika Fr. Gannerja na Planini častnim občanom. Iz sevniškega okraja se nam piše, da je prišel tja v neko občino s Koroškega en čudovit osel, ki bi silno rad tam rigal, pa nima več glave. Pišece. Bralno društvo priredi v nedeljo 27. tm. popoldne veselico z godbo, petjem, gledališko predstavo in drugimi zabavami. Obširneje prihodnjič! Konjiči olfraj. Na Rogli pri Konjicah se vrše od 21. do 23. av gusta strelne vaje. Streljalo se bode od zahoda proti vzhodu, to je od Ostrivce proti Rogli. Okrog strelišča, po katerem bo smrtno nevarno hoditi, se nastavijo straže. V rovu se je zadušil v rudniku v Stranicah dne 3. t. m. 20 letni rudar Ivan Uhan. Našli so ga v rovu mrtvega. Iz Oplotnice. V Planini na Pohorju je minoli teden začela goreti hiša tukajšnjega posestnika Obei-skega. V hiši je stanoval pristavnik (rnajar) Kobalc s svojo družino. Goreti je začelo po noči. Sinova, ki sta spala v gospodarskem poslopju, sta ogenj hitro opazila, in tako se je posrečilo ga pravočasno ndušiti. Polovica strešine je že zgorela. Sumi se, da je zažgal sosed Juri Roser iz maščevanja, ke» je Kobale nekoč pri sodniji proti njemu pričal. pttijsHi oKraj. Središče. Za župana je v četrtič izvoljen naš velezaslužni g. J os. Šinko. Svetovalci so gg. Kle-menčič, Zadravec in Kolarič. Iz Žetal. (Javna zahvala.) Pomotoma su zadnjič nekatera imena izostala. Bodi torej tem potom izrečena iskrena zahvala tudi gdč. Mici Sekir-nikovi ter gg. Franu Cvetku in Sotošeku. Odboi. Sv. Bolfenk na Kogu. Dne 7. avg. je požar upe-petil hišo in gospodarsko poslopje posestnika Franca Lucija v Vodrancih z vsemi spravljenimi pridelki in živino vred. Žalostno je še to, da je posestnik sani na opeklinah umrl, en otrok pa se je v plamenii zadušil. Revica je vdova z ostalimi otročiči in ki-vavo potrebna pomoči dobrih ljudi. Redni občni zbor akad. ferljalnega društva »Bodočnost se vrši v soboto, dne 12. t. m. ob pol 4. pop. v Nar. domu v Ptuju z običajnim sporedom. Ker se bode razpravljalo na tem obč. zboru o važnih društvenih zadevah, so vabljeni vsi tovariši, zlasti Se abiturijenti, da se zanesljivo udeleže. Gostje dobrodošli! Polenšak. Ciril-Metodova podružnica za Polen-šak, Sv. Tomaž in Sv. Lovrenc priredi dne 15. av^. pri nas v prostorih g. šoreja veselico z gledališko igro in prosto zabavo. K obilni udeležbi vabi -odbor. I^egljanje na dobitke je pričelo „Slov. del. podp. društvo v Celju" v ,,Skalni kleti". Kegljanje se zaključi z večjo veselico 10. septembra. Kegljalo! se vljudno vabijo. (eljslii oKraj. Narodno-obrambna enketa v Celju se vrši letos 2. in 3. septembra v »Narodnem domu*. Napredna akademiena ferijalna društva, pod vodstvom »Kluba naprednih slov. akademikov v Celju«, hočejo tokrat pokazati slovenski javnosti, kako resno smatrajo narodno-obrambno delo, zato že danes opozarjamo slavno občinstvo na to važno prireditev. — Pn en-keti, dne 3. septembra popoludne oivori »Klub napi. slov. akademikov v Zidanem mostu javno ljudsko knjižnico ter priredi obenem s sodelovanjem ostaiih ferijalnih društev in narodnih dam in gospodov iz Zidanega mosta istotam veliko veselico v prid »Podpornemu društvu za slovenske visokošolce v Pragi.« —Narodna društva iz okolice Zidanega mosta prosimo, da se z ozirom na blagi namen naše veselict ozirajo s svojimi prireditvami na nas! Iz sodne službe. Za sodnika v graškem sodnem okolišu ie imenovan avskultant dr. Fr. Kotnik. Celjski odsek Sav. podr. SPD. priredi v dneh 13., 14. in 15 tm. izlet v Savinske planine (Lesarska dolina, Okrešeli, Kamniško sedlo). Odhod v soboto. Pojasnila daje voditelj partije gosp. dr. Fr. Kovča v Celju. — Druga partija pojde 15. avg. na Mrzlico. Planinski pozdrav! Slovensko delavsko podporno društvo v Celju preloži zaradi veselic v Št. Pavlu in Zidanem mestu svojo že za 3. sept. napovedano veselico na 10. septembra. Iz Celja. Novi predsednik okrožnega sodišča Bouvier je s 1. avg. nastopil svojo službo. Klub naprednih slovenskih akademikov v Celju priredi v torek, dne 15. tm. izlet v Šmarje pri Jelšah. Odhod ob 7. zjutraj z vlakom. Prijatelji kluba dobrodošli! Klub naprednih slovenskih akademikov v Celju je prevzel priprave in vodstvo narodno-obrambne enkete, ki se vrši dne 2. in 3. septembra ti. v Celju. Takrat se snide v našem mestu večje število spod--nještajerskih naprednih akademikov in klubova dolžnost je, da preskrbi svojim tovarišem prenočišča, zato se obrača že danes do narodnih rodbin celjskih z vljudno prošnjo, da odstopijo po možnosti kako prenočišče našim narodno-obrambnim delavcem. V teku prihodnjega tedna se bomo tozadevno oglasili osebno pri cenjenih rodoljubih in upamo, da naše prošnje ne bodo zaman. Iz Celja. Imeli smo sedaj precej časa mir pred znano celjsko fakinažo. Mislili smo že, da so sc celjski Nemci spametovali in da je došlo tudi že % Celje nekaj evropejske kulture in dostojnosti. Pa smo se bridko motili! V ponedeljek zjutraj je napadlo nekaj »boljših« celjskih Nemcev dva Slovenca, ki sta se vračala s slavnosti v Domžalah. Policaj Schwarz je stal v kolodvorskih vratih in je mirno gledal, kako so boljšim nemškim trgovskim in odvetniškim rodbinam pripadajoči mladi ljudje prav po fantalinsko pretepavali slabotnega 18 letnega dijaka. Dva izmed teh dvomljivih junakov, in sicer Schurbi ter Teppei, sta bojda celo rezervna častnika. Fej tacemu junaštvu in dokazovanju nemškega nacijonalizma! Celjski magistrat pa vprašamo, kaj poreče k obnašanju stražnika Schwarza? Celje. V pondeljek je umrl tukaj bivši kolarski mojster g. Jožef Wratschko v starosti 78 let. Skozi več let je vodil mestni pogrebni zavod. — V torek je umrl klobučar g. Kristijan Woif, star 81 let. — Namestniški konceptni1 praktikant dr. Wessel:rje od tukajšnjega okrajnega glavarstva premeščen v Slov. Gradec. Požarniška slavnost v Žalcu. Prejeli smo: Požarne brambe, ki se udeleže slavnosti v Žalcu dnu 13. tm., naj pridejo v paradnem kroju, vendar namesto čelad naj se poslužijo čepic. Tovariške požarne brambe prosimo obilne udeležbe, ker je go-tovo, da nas obiščejo tudi tovariši iz Kranjske. Na pomoč! — Načelstvo »Zaveze slovenskih oožarrih bramb za Spodnji Štajer«. Trbovlje. Na oklicih je g. župan in ravnatelj Gustav Vodušek z gdčno Frideriko Moli, trgovčevo hčerko. Iz Mozirja nam pišejo: Obisk naših mozirskih planin je letos izvanredno živahen. Mozirsko kočo SPD. je obiskalo že lepo Število planincev. Zadnjo nedeljo so došli Celjani in Šoštarijčani, skupno 18 oseb. Celjskim slovenskim planincem se je pridružilo tudi nekaj Nemcev. Z Boskovca in Medved-jaka se nudi obiskovalcu prekrasen razgled na celo porečje Savinje tje do Solčavskih planin, Pohorja in masivnega Kuma. Edino sitnobo dela oomanj-kanje vode. Vsled suše so suhi vsi planinski pašniki in večina studencev. Kmetje bodo morali spraviti živino zaradi pomanjkanja vode v dolino. Čebelarska podružnica za Savinjsko dolino je priredila v nedeljo dne 30. julija ob treh popoldne pri gosp. Joštu v Zgornji Ložnici pri Žalcu svoje drugo toletno predavanje. Obisk je bil povoljen. V prav okusnem čebelnjaku vršil se je najpopred prt, gled vseh panjev, potem splošen razgovor o čebelo-reji in nazadnje sta združila gg. Černej in Piki dva roja slabiča. Nato so se podali čebelarji v bližnjo Spodnjo Ložnico k uzorno urejenemu čebelnjaku našega- čebelarskega mojstra g. Piklna. Le ta nam je z njemu lastno prijaznostjo pokazal vse zanimivosti svojega čebelnega doma; razkazal nam je svoje panje od najslabšega do najboljšega, ki so vsi delo njegovih rok. Med temi že ima tudi celo vrsto dvoetažnih panjev z mrzlo stavbo lastnega sistem^. Sploh je gosp. Piki navdušen čebelar ter marljiv liki čebela, da mu gre vsa čast in hvala. Iz Braslovč. Piše se nam: Tukaj bodo zgradili naši klerikalni poštenjaki velikanski »Dom nedolžnosti«. Vsled grozne vročine so pobegnili vsi zidarji, ker je primanjkovalo vode in so moraii med delom piti samo pivo in vino. Danes ob 9. zvečer pa smo dobili brzojavko, da se pripeljejo novi zidarji iz »Trsta« z »luftbalonom«, ki nosi ime »Ana«, dne 15. tm. ob 11. uri po noči ter se bodo izkrcali pod Vovšekovim kozolcem, tam kjer se je dvignil pred dvema mescema »Cepelin« s težkim »živim« tovorom. Tudi pomagača dobimo v kratkem in sicer iz »Hoč«. Za palirja bo izvoljen baje Franc Brišnik, za podpalirja pa najbrže (vsaj tako se govori, ket si vedno ogleduje napol izdelano stavbo!) g. kaplan Ogrinc. — Hola dri — hola — ho ... Trbovlje. Naša kmetijska podružnica irna 13. tm. ob 3. pop. v novi šoli občni zbor. Na dnevnem redu ie poleg drugih točk tudi govor potovalnega učitelja in razgovor o izletu v št. Jurij ob j. žel. ter obisku tamošnje kmetijske šole. Kmetje, vdeležite se zborovanja svoje prave kmečke organizacije v obilnem številu! Iz Gornjega grada. V »Straži« št. 87. se nahaja dopis »Gornja Savinska dolina«, v katerem napada znani dopisun iz Križa tajnika okrajnega zastopa g. Fr. Podbrežnika. Imenuje ga pisarja, ker v svoji neumnosti gotovo ne ve, kakšna služba je ta. Kot strastnemu klerikalnemu agitatorju mu je že dolg čas po volitvah. Ker ni kmalu ne občinskih, ne deželnih in ne državnih volitev, se je butica spomnila bližajočih se volitev za okrajni zastop. V dopisu poziva somišljenike, naj izberejo iz svoje srede može v okrajni zastop, ki bodo prepovedali g. Fr. Pod-brežniku pobiranje zavarovalnine za neko zavarovalnico v njegovem prostem času. Kako predrzen je ta pobič, ko hoče že ukazovati ljudem, kakšne službe smejo opravljati. Ako je pobič klerikalni drvar, smejo menda drugi, ki kaj več umejo, biti zastopniki zavarovalnice »Donau«. Če pa ne sme nikd obiti pri okrajnem zastopu, ki je zastopnik »Donau«, potem se nam smili g. Anton Turnšek. trgovec na Rečici. Ta je steber in odbornik Kmečke zveze in ne sme biti izvoljen v okrajni zastop, kajti on je zastopnik (čujte ljudje božji!!) židovske zavarovalnice »Donau«. Torej ven ž njim! Ali vidita dopisun-ček in uredniček »Straže«, kakšne kozle streljata, da delata zoper lastne pristaše. Ako ne bode mleč-nozobi pobič iz Križa kmalu miroval, mu bodemo drugače zagodli, da mu bode dolgo po ušesih zvenelo. Zato, pobič, daj mir, ker si za politiko prene-umen. Ako pa te nekateri duhovniki hujskajo, znajo tudi tisti nekaj zvedeti. Veselica v Mestinjem. Dne 13. tm. ob 4. pop. se vrši na vrtu gostilne g. Ant. Smeha v Mestinjem veselica v korist Ciril-Metodovi družbi. Na vspo. redu je šaloigra »Trije tički«, godba, petje, šaljiva pošta, ples itd. Z ozirom na blagi namen prireditve vabijo k najobilnejši udeležbi — prireditelji. Iz Letuša. Po naključju mi je prišel v roke »Slov. Gospodar« štev. 34. Med dopisi zapazim tudi članek iz Letuša; prečitam ga in koj sem spoznal, da je podli dopis baje Kompoštove dekle iz Podgorja pri Letušu, kojega kovač pa gotovo ni bila sama, marveč Kompoštova mama, katera je bila za časa volitev z dušo in telom Koroščeva, in se ima zahvaliti dobrosrčnemu posestniku, ki ji je priza-nesel (ime na razpolago), da se ji ni za njeno nesramno hujskanje proti njemu skuhal prav velik lonec ričeta. Sicer pa še ni prepozno. Na podle »Gospodarjeve« dopise se nam ne zdi vredno dajati druzega odgovora, kakor svarilo, naj bo le devičica tiho, sicer priobčimo lepo povest: »Iz Malih Braslovč do Podgorja!« Radmirje v Savinski dolini. Tukaj je v noči 6. avg. ti. nenadoma umrl gosp. Anton Štiglic p. d. Šetej v 40. letu svoje starosti. Rajnki je bil zelo priljubljen in ljubeznjiv mož, ki menda ni imel sovražnika — ampak same prijatelje. Bil ie velik dobrotnik ubožcem in revežem, ter je rad podpiral tudi naša narodna društva. Spavaj sladko — dragi Tona — v domači zemlji, za katero si se vedno in povsod rad ogreval! Tvoji prijatelji. Iz Jurkloštra. Nekemu dopisniku »Slov. Gosp.« se je zazdelo nedavno temu, kritizirati naše šolske razmere. Pravi, da je slab obisk. Če je to res, kdo je pa vzrok: kdo pri vsaki priliki skuša jemati šoli ugled? Kdo je nedavno temu na surov način kakor kak hlapec nahrulil g. učitelja? Kar se pa tiče šolskega ogleda, pripomniml le, da za tak posel ni vsak šnopsar, ampak je treba razumnega moža. — G. župnik si še vedno ne more oddahniti od zadnjih volitev in si ohladiti jeze ,kar ga je »Narodni Lisit« malo pogladil. Zato si jo hladi na prižnici z lažjo, kako baje nekdo ni hotel poklekniti, ko je šel na sprevidenje. Naj bi raje povedal ono dogodbico, kako sta šla z Mačkovškom na spoved. Če ne bo miru, jo bomo pa mi objavili in spravili celo stvar v drugič v preiskavo. Če še ne bo miru, bomo tudi povedali štorijo o ubogem revežu starem Pregradu, ki se komaj premiče, pa mora baje spati v podstrešju, lepa Fanika pa čisto sama (?) v pritličju. (Bog nas varuj izkušnjav!!) In pa zgodbice o Skrinjici pred oltarjem, o postopanju z ministranti itd. itd. Lepi Karel, adijo, adijo! Posojilnica v Vojniku je darovala bralnemu društvu v Šmartnem v Rožni dolini 10 kron za nakup knjig, za koji dar se ji odbor zahvaljuje najiskreneje. Pri tej priliki se Rožnodolčanom priporoča ta zavod najtopleje, da vlagajo v njega pridno svoje prihranke, posebno zato, ker že nekaj let sem daruje znatne vsote za nakup šolskih potrebščin revnim šolarjem, skratka: kdor ima denarja, da ne ve kam ž njim, naj ga vloži v vojniško posojilnico! — Šmartno v Rožni dolini, 6. avg. 1911. Ivan Kvac, nadučitelj. Št. Jurij ob J. žel. (Z a h v al a.) Odbor moške podružnice družbe sv. C. in M. čuti prijetno dolžnost, da izreče vsem cenj. darovalcem in obiskovalcem iz širne slov. domovine, domačinom, sploh vsem, ki so kakorkoli pripomogli k krasnemu izidu naše 25 letnice — svojo iskreno, narodno zahvalo. Vsem navdušenim govornikom, gg. Prekoršeki«, dr. Kukovcu, dr. Brenčiču, gdč. Čarga iz Trsta i. dr., -kakor čebelice pridnim oskrbovalkam posameznih šotorov, pevskemu zboru in Sokolu, požarni brambi šmarski in domači pa naj bode v spodbujo in ponos, da so pripomogli družbi do lepih okroglih 400 kron. Slavje se je povspelo do navdušene manifestacije nirodne misii in velike ljubezni do naše družbe. Bil je to takrat, naj bode sedaj in zanaprej primeren, glasen odgovor na neupravičene, vso zavist in izda-jalstvo izražajoče napade nasprotnikov lastne krvi! Živeli darovalci, živeli obiskovalci! Naprej za blagor domovine! — Za podružnični odbor: Jože! Podgoršek, tč. predsednik; Al. Recelj, tč. blagajnik. Pri občinskih volitvah v Kokarjih so dobili klt-rikalci večino. Upamo, da bo novi župan v narodnem oziru ravnotako odločen kot so bili dozdajni. Trbovlje. Pri nas je suša strašna. Polja in travniki silno trpe. Delavska beda bo sčasoma huda, ker je uničeno vse na onih koščkih zemlje, za katero morajo plačevati najemnino. Prostovoljno gasilno društvo v Arjivasi priredi svoj 9. redni občni zbor y nedeljo dne 20. avgusta ti. ob 3. ffri ppppjdne v prostorih gasilnega doma s sledečim sporedom: 1. Po'zdray. 2.' foruštve^o po-ročico. 3. Pregled računov le,t'o 1911. 4. Vpjitev novega odbora. 5. Styčajnos,ti. — ^ačelstv.o. Sjavnost prostovoljnega gasilnega fjrušjtva v Prekopi. Blagoslovljenje društvene za$taye se vrši dne 8. septembra t. L po sledečem sporedu:* I. Še-renada godbe c. kr. pešpofica petrov^adinske^a št. 70. iz Zagreba preblagorodni gospe 'ktfjnfci Tinki Ap^vi na predvečer dne 7. septembra |1. 2. pp serenadi koncert. 3. Dne 8. geptemjbra z^utr^ jbud-nicja. 4. Sprejem drušjjey v Prekopi job p.pl 2. 'mi p.p- _ - - -r-,-------r vrtu g. 1 urflSeka. Vstopnina 60 vinarjev. Društva sp vstopnine prosta. J( najmnogobrojnejšj vdeiežbi vabi odTbo,r. sy. in Metoda je poslalo -Kra,et. bralno društvo« na Ljožnicj pri Žalcu 60 I;C, dohodek veselice, pr^ejene 23. julija na Ložniqi družbi v korist, Hvala! Iz S v. Jederte nad Laškim je »Slov. gospoda i v Prinesel v zadnji številki 4op'is, čigar oblika sieti opravičuje dopisnikov lastni priimek »okornež«, radi laži ;pa, ki se jih dopisun upa spraviti na dan, naj se zanaprej še bolj značilno nazivlje: »nesramnež«. Ker ocl »Slov. Gospodarja« ne pričakujem toliko pravicoljubnosti, da bi njemu doposiani popraveK sprejel, lojalno objavil in s tem osramotil svojega lažnjivega poročevalca, prosim, da blagovoli »Narodni list« priobčiti sledeče: 1. Mi res, da bi se jaz rad pravdal, res pa je, da sem se dozdaj podal v pravdo, ko so me k temu prisilila obrekovanja 'ljudi, ki so vsi naročniki »Slov. Gospodarja ' 2. N' res, da bi se bil jaz v tem na »Kembljnu« ali kje sem že bil, skazal, ampak res je, da so tožbo na Keblju povzročili tamošnji klerikalci z ovadbo na šolsko oblast, hoteč me z njo spraviti ob kruh, in da so bili vsi sodnijsko kaznovani, ker niso mogli dokazan resničnosti svojih obdolžitev. 3. Ni res, da izgubim navadno in. moram plačati stroške, marveč resnica je, da podpisani dozdaj nisem izgubil niti ene tožbe v kazenskih zadevah in niti vinarja stroškov plačafi nisem, 4. Ni res, da sem dobil pred kratkim dve pravdi radi fižoinic, ampak res je, da setn od eric pravde radi fižoinic odstopil vsled prošnje obtoženega tukajšnjega gospoda župnika Roberta Vacla-vika, ki je obljubil s pomočjo drugih udov krajpega šolskega sveta objaviti na svoje stroške častno izjavo v »Narodni list« in »Slov. Gospodar« in plačati vse stroške. 5. Ni res, da je bila moja čast omadeževana s fižoinieami, temveč res je, ,da mi jo ie hotel omadeževati pod podpisom »Več pošjcodovaniti kmetov« prikriti povzročitelj anonimne ovadbe na okrajni šolski svet laški, v kateri je glasom častne izjave, ki so jo morali župnik in sodrugi poslati tudi okrajnemu šolskemu svetu, bilo obrekovanje učencev in nadučitelja šole pri Sv. Jederti >po natančnih poizvedbah popolnoma neutemeljeno.« 6. Ni res, da bi podpisani bi! neko ubogo ženico in celo krajni šolski svet vgnal v kozji rog s tistimi fižoinieami. res pa je, da sem tožil zavoljo obrekovanja ženo najbogatejšega kmeta v tej fari, gospo Rebozel, a. vsled posredovanja sodnikovega tožbo umaknil, kei je bila kmetica voljna mi dati javno zadoščenje in poravnati sodnijske stroške. Nadalje je res, da radi fižoinic krajni šolski svet kot tak ni imel nobenega opravka, da je župnik g. Robert Vaclavik dal podpisati pod izjavo v »Narodnem listu« uda Babiča m Seliča brez njunega vedenja in dovoljenja ii,i da su sc podpisali na častni izjavi v »Slov. Gospodarju-.« razven župnika le udje Sluga, Rebozel in Gi;ešaK ter s tem, da prosijo odpuščanja, se priznnli su-krivim, ali pa iz same ljubezni do bližnjega hoteli olajšati gospodu dušnemu pastirju stališče, držeč se izreka: deljena bolest se razpolovi, deljeno veselje pa pomnoži. 7 Slednjič ni res, da bi jaz »gvinjal« pravdo in tižcinice, ampak res jc, da sei,n iižolnice takoj, ko so mi jih prinesli učenci z dovoljenje^i starišev, pošteno plačal komad po 2 vinarja. Za zdaj dovolj, da mi ne bode mogel kdo očitati napadanja ljudi po časnikih. Raznim dopisnikom od tukaj pa svetujem, dajte mir, sicer me najdete pripravljenega z marsikaterimi zanimivimi odkritji. Z velespoštovanjem Jak. Pukmeister, nadučitelj. T nedeljo,, dne 17. septembra 1.1911 v celjskem „]^arndi,iem domu" velika ljudska slavuost „Klul>a naprednih slo-vnnskih akademikov v a h raznih slo^ettsHIh Krajei Ljubljanski škof Jeglič je začel hudo gonjo proti plesnim zabavam oziroma proti gostilničarjem, ki take zabave prirejajo ali trpijo. Zato so začeli go stilničarji škofovi stranki obračati hrbet. Od sv. Duha na O. v. Hoteli smo odgovoriti na »Stražine« čenče obširno. V zadnji štev. »Slov. Gosp.« pa najdemo dopis, podpisan od Hekerlct. Žalostno, da mogočna Š. L. S. pri nas nima moža, ki bi kril klerikalne laži s svojim podpisom. Pod našo častjo je, da bi se z babami prepirali. Sedai pa tudi vemo, odkod vse spletke in vse hudobije proti možem — poštenjakom pri nas izvirajo, lo nam bo merilo in vodilo v bpdoče. Otvoritev Sckolskega doma v Domžalah se Je sijajno obnesla. SlavncsM se je udeležilo nad 400 sokolov s 7 zastavami. Telovadba je bila lepa. Občinstva so se nabrale velike množice. Shod jugoslovanske katoliške mladine, ki se je misj^l vršiti toč dni meseca avgusta v Ljubljani, su prireditelji otfppvedajj — zaradi' kolere. »Slavnost.< je kar za leto' dni preložena. Sijajni uspeh subskrlpcije ljubljanske kreditne banke. Vkljub' nenavadni letni dobi in precej neugodnim razmeram na denarnem trgu je imela sufc-skripcija na nove delnice Ljubljanske kreditne banke res nepričakovan uspeh. Namesto določenih 7.500 komadov je bilo podpisanih do 31. m. m. čez ll.Oou komadov, torej za 50% več. Omeniti je tudi dejstvo, da je bilo podpisanih skoraj K 2,000.000 delnic od novih delničarjev, in to zlasti iz Češke, Kranjske, Bosne, Hercegovine, ter celo od nemških delničarjev. Vse to je najboljši dokaz zaupanja, katero uživa tanka na denarnem trgii, in bi bilo želeti, da se vsaj prihodnjih subskripcij udeležijo naši domači krogi v večji meri, kot so to storili v zadnjih letih. Superfosfat, najstarejše in najzanesljivejše fos-fornokislinsko gnojilo. 2e pred več ko SO leti so delali na Angleškem kostno moko s tem. da so zdrobili surove kosti, ter so jo rabili kot gnojilo. Pozneje so pridelovali enake izdelke na različne načint. Superfossati so torej najstarejša vrsta fosforno-kislinskih gnojil, —- obenem pa tudi najuspešnejše gnojilo. Dočim se druga gnojila v zemlji le počasi in le pod vplivom raznih v tleh se zahajajočih kislin razkrajajo, zadostuje za superfosfat že mokrota zemlje sama. Superfosfat se v zemiji tudi iako naglo in lahko širi in sicer daleč naokrog ter tako na rastline najbolj vpliva. Zato je Siiperf ostat posebno za težke zemlje (kakor ilovica itd.) iako pripraven. Superfosfati so zaradi svojega hitrega učinka za spomladno setev neobhodno potrebni in vplivajo pri jesenski setvi tako naglo, da omogočijo rastlinam prijetno prezimljenje. Tudi so superfosfat: danes najcenejše gnojilo in zaslužijo vsled tega prednost. Kmetovalci naj gnojijo jako izrabljene, slabo pognojene zemlje z amonijakovim, lahke zemlje s kalijevim superfosfatom. Tudi v pozni jeseni ne sme kmetovalec pozabiti gnojiti travnike s superfosfatom. Glej inserat! Hmelj. Bakreni palež. Vzhodno od 7alca je nastopil »bakreni palež« in se sedaj širi v južnovzhodni srut ri ter se loti posebno poznega lmvlja. Oolding se upira bolezni in upamo, da ga bomo. otcli zlasti zaradi tega, ker ga sredi tekočega tedna začnemo pr malem obirati. Suše ni konec, rastline vedno bc I; usahnujejo in tako pojema vedno bolj tudi upanje na srednjeveliko množino letošnjega pridelka. Poročilo iz Žatca, dne 4. avgusta 1911. Ker po-manjkuje lanskega hmelja, se kupčija ne more žir vahpeje razyjti — to pa tu<# zaraeji. tega, ker hmeljarji za svoje redko blago več zahtevajo in ker nasitijo s prodajo. Nominelna cena za lansko blagu znese 200 K za 50 kg. Povprašuje se tudi po starejšem hmelju, katerega plačujejo do 110 K za 50 kg. Kupčijsko razpoloženje je zelo čvrsto ■— navzlic nenavadno velikem konsumu piva in tudi z ozirom na novo letino. Ker od našega zadnjega poročila ni deževalo, se je stanje hmeljnikov poslabšalo m sicer v toliko, da ni več upati na dve tretjini, ampak le na polovico lanske množine pridelanega hmelja. Vroče vreme po dnevu in hladne noči ne vplivno ugodno na razvijajočo se hmeljsko rastlino.. Dežev no vreme bi zamoglo stanje zboljšati, vroče pa še bolj oslabiti. Z obiranjem bodemo pričeli po 15. tn,. Tudi iz drugih dežel prihajajo le neugodna poročila, zlasti pa iz Amerike, katera ne bode pridelala toliko, kolikor sama potrebuje — še manj pa bode mogla kaj eksportirati. »Saazer Brauer & Hopienzeitung.« Hmeljska predprodaja. Pozvani smo se izraziti glede veljavnosti predprodajnih kupčij, ki so s« sklenile, ko še hmeljarji niso slutili, kakšna bo letina in kako bodo cene hmelju narasle. Pozo verno v prvi vrsti odločujoče hmeljarske kroge v Žalcu, naj se o stvari izrazijo, objavili bomo pa prihodnjič tudi pravno stališče za eden in drug slučaj. Pripomnimo le, da smo na spomlad hmeljarje resno svarili pred predprodajo. Poročilo iz Nemčije. Norimberk ?0. julija 1911: Iz vseh delov dežele došla neugodna poročila so povzročila, da je cena lanskemu pridelku, katerega je pa že prav malo, poskočila za 50 M (30 K) za 50 kg. Letošnjega hmelja došlo je tu sem iz Štajerskega, Ogrskega in iz Tettnauga na Virtemler-škem ter se prodaja v malih množinah po 5- -7.2 K za 1 kg (v 2alcii plačujejo le 4—4.2 i\). Pri vstrajni suši, katera oropa zemljo zadnjih ostankov b'ago-dejne vlažnosti, pojema vsaki dan upanje hmeljarjev na zboljšanje žalostnega položaja. Neresnična in pretirana poročila o toči. Iz Savinske doline se piše: Po krajih, iz katerih prihajajo vsako leto hmeljski obiralci v 5av. dolino, je razširjena govorica, da je toča pri nas potolkla ves hmelj in da obiralcev ne bode treba. To je laž! Res =—™ 92 40-23 ki kaj drži na ohranitev zdrave kože, osobito. ki 'ho-tran,iti šolnine pege in 7a ni;* ••• in z vsemi poljskimi pridelki na veliko ob enem s tobačno trafiko in žganjarijo se dajo zaradi bolezni takoj V najem v lepem kraju na Sp. Štajerskem. 447 1 Vprašanj^ pod „Tl'g0vilia 200" na upravništvo „ Narodnega lista. wmm Jldolf Bursik ar V Celju, P°*eS kapucinskega mosta salog I! se w gostilna v najem al! n§ r,ačnn. Naslov: S|OM WEBER Grofoelno. Zaradi ustavitve plačil večih velikih tovarn sem dobil nalog razprodati veliko zalogo čevljev globoko [jod izdelovalno ceno. Zato prodam vsakomur 2 para moških in 2f "para"iehsIHirinlriJfcV (usri.je rjaytafllitcft t. s Ilustrovane cenike pošiljam vsakomur na zahtevo zastonj. 452 3-1 efif&vcflraft iH^i ■ Višjoga štab. zdravnika in fizika dr. Schmida znamenito 248127 OLJE ZA SLUH -LJl. Ili. t , lllll odstrani hitfb in temerflto nastalo' g'uhoto, teženje iz ušes, šumenje po ušesih in nagluhost, tudi ako je že zastarano. St6klen>ca stane 4 K i navodilom o u orabi. 1'obiva se samo Apotfieke „ZUR S ON NE", Gradec, Jakominiplatz 24. ' A)|9al0VU 0O7A9 A' orrr omTO.f >.< ■■-I-vT r,I'jS70g Olj t>8 IliCli.t !! Ura z verižico !! 1 ura za samo kron 1*90. Zaradi nakupa velikih množin ur razpošilja < ■■ i-f *JK UWmM -S. spodnja razpošiljalnica: 1 krasno pozlačeno, 36 ur idočo precizijsko anker-uro z lepo verižico za i• T. f: . -.»jSi- }| ts samo K 1*90, ter s 3letno pismeno garancijo. Razpošiljalnica ur, F Wiudisch, Krakau Nr U/8 NB. Za neugajajoče denar nazaj. 398 1 plesni nnslownik za Kranjsko, Spod. Štajersko^ Koroško in Goriško izide koncem leta. 446 3 1 Narocrla za oglase s p r e j e m a i n daj e pflBRaHBBa!i' rE sns SJSfessss slls ajboljše a1 361 -3 mlatilnice, slamoreznice, vitle, sadne mline, kotle za pičo, navadne in na par, kakor tudi žganjarske kotle prodaja po nizkih cenah veletrgovina z žeSaznino ,MERKUR', Peter Majdič, Celje. I 1 rlUlIs Sli5 511 s toman cigaretni papir pristen edino le s to sliko. 366 12-6 priporoča svojo vet'ko zalogo doma žgane siivo^ke, tropinovca, brinovca, vinskega žganja L. domačega konlaka. Sprejmeta se 2 krepka mizarska učenca in 41B 3-3 Franc Serii, mizarski mojster v Šmartnem pri Slovenjgradcu. s®s He, Jur, cigaretni papir se zdaj tudi tu povsod dobi, hi treba več domov pisati ponj. 244 52-15 inineralieno in ammaUčno, najzanesljivejše in najcenejše fosforkislinsko gnojilo za vsako vrsto zemlje. — Vsebina strogo garantirana. Zajamčeno najhitrejši uspehi, največja množina pridelka. — Za je™ sensko setev potrebno neobhodno. Dalje amonij a ko ve, kalijeve, soIltaVjev e ia superfosfate se dobiva pri tovarni umetnih gnojil, trgovcih, kmet. zadrugah in društvih. 16 14-31 Bureau: Praga, Prikopi 17. Lekarnarja A. Thierrj-ja balzam edino pristno z zeleno usmiljeno sestro kot varstveno znamko. Oblastno varovan. 5s • , S ' mi m ."in 'SstMJM/i i . v Mtiii BSfe' iiKi i «v fe>i(w|.'! r» 1 A-Tfci&^-f-f h Pr«'.i - trM-v^-S*****-* MA. I Vsako ponarejenje. posnemanje i¥t fetodaU kakega drugega balzama s podobnimi znamkami se sodnijsko preganja in strogo kaznuje. — iSedosežtiega uspehi pri vseh boležAJh na dihalih, pri kašlju. h ipavosti, Braneta' featara, pri bolečina!) v prsih, pri pljučnih boleznih, posebno pri influenci. pri Mofeih D dežnih, vnetju jeter in Vranic«, fti slabem teku in slabi prebavi, pri zaprtju, pri zobobolu iu ustnih boleznih, pri trganju pc udih, pri opeklinah in izpuščajih itd. 12/2 ali 6/1 ali 1 gr. speCijalne steklenice 5 K 60 vin. Lekarnarja A. Thierrjr-^ samo pristno centifolijsko mazilo je zanesljivo in r.ajgotovejšega .učinka pri raji ah, oteklinah, poškodbah, vnetjih, tvorih, uljesih. vnetih ptsMh itd., odstranjuje vse tuje snovi iz telesa in ra^j tega dostikrat napravi operacijo nepotrebno. — Zdravilnega učinka tudi pri starih rar.ah itd.. 2 dozi staneta K 3'60. Naroči se: Lekarna k angelju varihu, AdoSf ?foieir»ry v Pregradi pri Rogatcu. 219 40-18 Dobi se v večjih lekarnah, Na d belo v medicinalnih drogerijah. TlllilllTillliilillllllir 'T.........li ' I I—Hi~ ..... H......... HM—illlillll 11 "lli" -r^ss^^ ^ • Avstrijske poštne hran. račun štev. 54.366. "p a t Lastni Telefon štev. 48. c»j C») Ogrske poštne hranilnice račun Št. 26.283. registrovana kreditna in stavbena zadruga z omejeno zavezo v (jaberju pri Celju od sto <5°/°) Hsarna je % Celju, Wma>% brnite U Rotovške ulice št. 12 vsakega, je ©Sari zadruge aSš rje © © e m jih obrestuje p© U9 * CTP*" Uraduje se vsak dan ofko™ od^B -T2 ""us^ Hranilne knjižice drugih denarnih zavodov sprejema kot sjotov denar, ne da bi ©@e dopoldne', g © © se obrestovanje prenehalo. — Rentni davek plačuje zadruga sama in ga ne odteguje vlagateljem. 25 51-32 llskovine v moderni obliki so dandanes, kakor znano, potreba vsakega podjetja, ki hoče uspešno delovati, kajti tiskovine brez učinka romajo navadno vsled pomanjkanja časa neprečitane v koš. Sleherni, ki to upošteva in deluje dosledno v tem smislu, Zamore vsak čas računati na dosežl ieh, ker ste prejemniku vsili nehote prepričanje, da deluje z vzornim podjetjem, katero se potnul* m oziru izvršiti naročilo skrajno natančno in z namenu potrebnim učinkom. Zavod, ustrezflHjMfca zahtevam na polju moderne tiskarske tehnike, je Zvezna tiskarna v Celju, Schillerjeva cesta si^v. o. Založena z modernimi črkami in okraski, kakor tudi opremljena z brzotisnimi stroji najnovejše konstrukcije in zlagalnimi pristroji je v položaju v polni meri zadovoljiti svoje cenjene ======== Naročila izvršuje točno in solidno. — Cene nizke. ' 1 stranke. fr rs-s » & ffiS s- re s*S g- g- 5 g- ETS g ? 9 9 g-§H ? g&f B-ft g P gffisg fg'& te m <■ s nmi »sfflRfssffsrss &mm o » » narodnem domu. Sprejema hranilne vloge vsak delavnik od - ■■ 8. do 12. ure dopoldne in jih obrestuje po Vtr 41/8°/o ter pripisuje obresti vsakega pol leta h kapitalu. Rentni davek plačuje hranilnica sama ter ga ne odteguje Vlagateljem. Za varnost vlog jamčijo okraji: Šoštanj, Sevnica, Šmarje, Gornjigrad in Vransko in rezervna zaklada, katera znašata vže nad 350 000 K. Ker nima namena iskati dobička, zato razdeli znatne sVote V občekoristne in dobrodelne namene za gori navedene okraje. —um*■ ——............mmmmmemmmmim •. — i <... 1-1 r I losedaj je dovolila za dijaške ustanove lJ 30.900 K, za .napravo potov 5000 K, različnim učnim zavodom in zt ustanovitev slovenske obrtne strokovne šole 11.100 K, za podpore različnim požarnim brambam in v kmetijsko gospodarske namene 'nad 6.000 K, hranilnico nsta-WvWši'in okrajem izplačalo pa§e je 41.300 K za dtf/rodeine na-' intfh'(?, skupno tedaj nad 93.800 K. Sprejema tudi hranilne knjižice drugih, posebno neslovenskih denarnih zavodov in jih ===== obrestuje, ne da bi se pretrgalo obrestovanje. " Slovenci, viayajte v ^flŽttfiftafeftkfi hfAtlilflfcO svoj ^rkveni in ustanovni denar ali kadar nalagate denar 2a mladoletne jH4iiv;iajw?iiy luamiHivv a(j varovance \n zahtevajte pri sodiščih, smsMII»9;a„-|#|| IiiismDmS^a da se naloži denkr za m&doletfle ozirčma za Varovance izključno le v flrttMJJlUO. 204 —19 Lastnik in izdajatelj; Narodna založba v Celju. Odgovorni urednik V e. k o s i a v •> p i n dl a r. fisk Zvezi"!'.* hsksiriio Priloga „Narodnemu Listu" št. 36. Uradnik ki je popolnoma vešč amerikanskega knjigovodstva in je zmožen sestavljati bilance, se trajno sprejme od dne 15. avgusta t. I. skupno v „Hmeljarni" („1. štajersko skladišče za hmelj reg. zad. z. o. zav.") in v Savinski posojilnici v Žalcu. Iščem vrtnarskega pomočnika za svoje posestvo v Celju. Advokat dr. Jos. Sernec 434 2—2 za moške ln volneno za ženske obleke nove mode razpošilja najceneje Jugoslovanska razpošiljalna R. Stermecki v Celju. Vzorci vsakemn poštnine prosto. = 0). 0 ^ 0)0 0 0J0. 296 12-11 Vse vrste Najboljši češki nakupni vir. Ceno posteljno perje: 1 kg sivega. dobrega, puljenega 2 K, boljšega 2 K 40 h; prima polbelega 2 K 80 h; belega 4 K; belega, puhastega 5 E 10 h; 1 kg velefinega, snežnobelega, puljevega 6 K 40 h; 8 K; 1 kg puha. sivega 6 K; 7 K; belega, finega 10 K, najfinejši prsni puh 12 K. — Kdor vzame 5 kg, 381 dobi franko. 50-3 Zgotovljene postelje iz gostonitega rdečega, modrega, belega ali rumenega nankinga, pernica, 180 cm dolga, 120 cm široka, z 2 zglavnikoma, vsak 80 cm dolg, 60 cm Širok, napoljen z novim, sivim, jako stanovitnim puhastim posteljnim perjem 16 K; napol puh 20 K; puh 24 K; same pernice po 10 K. 12 iC, 14 K, 16 K; zglavniki 3 K, 3 K 50 h, 4 K. — Pernice 200 cm dolge. 140 cm široke K 13—, K 14-70, K 17'80 in K 21—; zglavniki 90 cm dolgi, 70 cm širok K 4'50, K 5"20, K o'70; podpornica iz moCnega rižastega gradlna, 180 cm dolga, 116 cm široka, K 12 80, K 14 80. Razpošiljanje po povzetju od 12 K naprej franko. Dovoljeno je zamenjati, za nengajoče se povrne denar. S. Benisch v Dešenici, štev. 773, Češko. Bogato ilustrirani ceniki zastonj in franko. I 115511555=555 Ereblauske mineralne uode. poljedelskih strojev (mlatilnice, slamoreznice, vodovodi, kamnodrobilci, kotli, vitli) in vse druge priprave, ki se dajo rabiti z živalsko silo, se v gotovo postavijo in dajo vsakomur na po-skušnjo od tvrdke K. & R. Ježek, Moravsko. Pismena naročila, zastopstvo in zaloga v Celju: Sarlah Jernej, Gaber je 124. — Plačilo tudi na obroke. Neprecenljiva, staroslavna natronova kisla voda izbornega okusa, o * * izvanredno čista in z veliko količino ogljikove kisline. o o © "Pi*a1V1»vclra lriela vnrla i0 najčistejša alkalična mineralna voda, zdra-JTltJUldV&Jid, RIMcl VOUd vilna prj p^bavnih in presnovnih težavah, ® * * nahodih, bolečinah v žolču, mehurju in ledvicah. 099 T^f^llla v«llri flrifilri na novo Odprt, izvanredno bogat na oglji- Il^UlilTStM «UiMVl Vieiet, kovi kislini, naravna natronova kisla voda, zaradi svojega ščegetajočega okusa v izredni meri pripravna za brizganje vina, za mešanje * © © sadnih sokov, tudi brez vsake primesi izvrstna krepilna pijača. (190 Dobi se v Celju pri: Anton Kolenc-u, trgovcu na Graški cesti in „Narodnem domu", Ivan Ravnikar-ju, Gustav Stiger-ju ter v vseh lekarnah in trgovinah z mineralnimi vodami ter naravnost od studenca v Preblau na Koroškem. 377 10-6 @©©©©©©©©©©©@ I® 430 -2 Prodom zaradi smrti svoje lepo arondirano posestvo obstoječe iz 7 oralov lepih sadonosnikov, 8 oralov lepih travnikov, 7 oralov rodovitnih njiv, 4 oralov lepega vinograda, ki je jako poln (bo gotovo čez 60 polovnjakov), 21 oralov lepih gozdov z mešanim lesom, dalje lepo poslopje (eno-nadstropna vila z 8 sobami), zraven mlin, 2 gospodarski poslopji, veliki goveji hlevi, lepi svinjaki, lepa viničarska hiša, 1 kozolec, 2 Jj^j. Poslopje je zidano in v najboljšenvedmetov i .posestvo je pripravno za vsako obr^^^^finorejo, je jako lepo in rodovitno, let ali ce j»rav mirnem kraju, blizu železniške postaje in okrajne ceste. Več se izve pri lastnici Mariji Ograjenšek, vdovi, Celje, Ljubljanska cesta 4. © © Zmaga moderne tehnike! © © © Originalni švedski motorji z vporabo ^ surovega olja % B a 1 d e r (stoječ) R o b u r (ležeč) 418 10-8 © © © najpopolnejša in najboljša konštrukcija, novo patentirana na celem svetu. — Edini dvotaktni motor z vporabo surovega olja, ki dela brez dima in smrada. Brez vžiganja, brez ventila, malo število tur! Najpripro-stejše v porabi, ga lahko oskrbuje vsak podavač poleg drugega dela. Glavna os teče v olju, torej se tudi ne obrabi. Stroški 1 do 2 vin. na uro in konjsko moč. Nobene nevarnosti ognja, nobene finančne kontrole. Pripravna za kmetijstvo, mline, za proizvajanje električne luči ter za vsako vrsto obrata do 500 HP. Zahtevajte opis in katalog štev. 9. gratis. Obisk inženirja in proračuni ter vsake vrste pojasnila zastonj brez obveze Edina prodaja pri: Szabo in Wittmann, © © © specijalna trgovina za motorje z vporabo bencina in * surovega olja. • q © Gradec, Annenstrasse 30. oletna sezona! ^J Nahrbtniki za turiste, planinske dopisnice; konfeli, serpentine, lampijoni, tombola, karte za veselice po najnižjih cenah. — Veletrgovina s papirjem, pisal-.*• nim in risalnim orodjem, tiskovinami. ar Goričar & Leskovšek Celje, Graška cesta št. 7. 33 50-30 34 50-30 Zvezna trgovina (Goričar & Leskovšek) Celje, Rotovška ulica št. 2. Ml jKartin Kolscfc BMft posojilnici hiši) priporoča sVojo zalogo in delavnico za najrazličnejšo obutalo po zmernih cenah. 89 50-29 Slikar i« pteKar prevzame vsa v svojo stroko spadajoča dela, kakor slikanje sob, cerkev, črkoslikarstvo na steklo, les itd. — Priporoča se za mnogobrojna naročila. Sprejmem takoj več pomočnikov. Oiktor Beuc, Celje m Graška cesta šteu. 8. « Iriumf-štedilniki co od .a o ^—i aa M rt- e. <=> B" £ Iriumf-tuornice družba z o. z. IDels, Zgornje flustrijsko. Jtarodno podjetje! | flajboljft Ustanovljeno leta 1873 J. Tanfer star. Zagorje ob 5atfi :::: Kranjsko Cene zmerne! postrežba solidna, pri Večjih naročilih izredno nizKe cene. 328 10-9 Darujte za Nar. sklad! „Ka-a-a-j?!" Dečki: „Papa je dovolil. Saj je vendar Jacobijeva an ti nikotin-svalčična ovojka. ^JACGBj Pozor: Pristno le v škatljicah za svalčice pod imenom Jacobi. 243 52-14 LJudevit Boromih —— puškar — v Borovljah (Ferlach) na Koroškem se priporoča v izdelovanje vsakovrstnih pušek za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi predeluje stare samokres-nike, sprejema vsakovrstna popravila, ter jih točno in dobro izvršuje. Vse puške so na c. kr. presku-ševalnici in od meno preizkušene. — llustrovani ceniki zastonj! 6i 5224 Ivan Rebek, stavbeni in umetni ključavničar, vodovodni inštalater (Poljska ui. i4> S se priporoča za napravo železnih ograj, vrat, oken, stopnic ter za vsa konstrukcijska dela, štedilnike, vseli vrst vodovode, vod« njake, kopališča. Izdelujem močne premostne tehtnice (Brucken« wagen). — Vzamem v popravilo vsakovrstne tehtnice ln nteže. Celje. Vse po dnevnih cenah. 43 46-28 Celje. imaiigiiaiiERiiBiBiiaiBaBfliaiBBi IB Bi O B I Svoji k svojim! Največja trgovina in velikanska zaloga ur, zlatnine, srebrnine, verig, uhanov, zaponk, priveskov, prstanov z demanti, brilanti in drugimi kamni. 46 50-29 Za ženine in nevestine S: ZALOGA očal, naočnikov, daljnogledov itd. Naročite cenike! Zastonj! Poštnine prosto! R. Salmič, Celje, Narodni dom lasni Edino delniško pivovarniško narodno podjetje Delniška dražba združenih pivovaren Žalec in Laški trg Svoji k svojim! v Ljubljani Sv0jj k SV0jlm! priporoča svoje izborno marčno, dvojnomarčno, termalno in granatno pivo 66 v sodčkih in steklenicah. 52-27 Pri gnojenju travnikov, detelj i šč in žita ne smemo opustiti poleg gnojenja s Tomasovo žlindro in superfosfatom gnojenja s kajnitom ali 40lo kalijevo soljo. Pojasnila o teh, kakor tudi drugih gnojilih daje zastopstvo kalijevega sindikata s Fr. Mulec v Ljubljani, Gruberjevo nabrežje 14. Kalijeva gnojila se dobivajo pri tvrdki „MERKUR((, P. Majdič v Celju, pri c. kr. kmetijski družbi v Ljubljani, pri c. kr. kmetijski družbi v Gradcu ter še pri mnogih drugih trgovcih. 75 46-26 (V Ceniki in vzorci na zahtevo zastonj in franko r. z. z 0. z. v Celju ■ H < ! Stanje hranilnih vlog nad 6 milijonov K Hranilne vloge sprejema na hranilne i knjižice ter jih obrestuje po 4> V2 od sto brez odbitka rentnega davka. : Vloge v tekočem računu sprejema ter jih ©brestuje po 4V2 od sto od dne do dne. Čekovne račune otvarja tvrdkam, katere lahko poljubno razpolagajo s čeki 0 svojem imetju. Eskomptuje in vnovčuje meniee, kakor tudi nakaznice na vsa mesta. Posojila daje na osobni in hipotečni kredit po ugodnih pogojih. 57 49-29 Posojilnica v Celju registrovana zadruga z neomejeno zavezo 1 v lastni hiši »Narodni dom" v Celju. Rezervni zaklad znaša nad 360.000JK Ceniki in vzorci na zahtevo zastonj in franko Velika zaloga najrazličnejših vin iz vseh delov Spodnjega Stajerja, letniki 1908, 1909 in 1910, rudečih in belih po najnižjih cenah. 44 50-30 j