mm PROS V E T'A — GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uradalški ta 9*1%. uwwtak Am LETO—YEAR XDL JUUL i —Ki» Jmcut at. at Ik* um Um Aal «f Ominh «f Man M««* - a. tm. Chicago, III., petek, 18. avgusta (August 13), 1926. SakMrlpÜMi ttitt TftMr STE V*—NUMBER 18* rata stavkokaska konpamja IE PlltELA IZBA JATI SVOJ UST ZA RUDARJE t¿. Ust pripoveduje rasne stvari, ne pove pa, kako kompaaija plačuje rudarje. — Mezda gre doli meet© gori. CkikaslW, Pa. — Allegheny River Mining kompanije izdaja svoj list pod imenom "Allegheny River Mining Company News". List so delili v rudarskih mestih in vaseh Codogon, Seminole, Conifer, Furnace Run in Knapp Run. Ta list bodo prejemali rudarji brezplačno na plačilni dsn. List pripoveduje o rojstvu otrok ln prinaša druge take brezpomembne vesti. Posebno ps udriha po rudarski organizaciji. V listu je' povest tudi o "častnih" rudarjih, ki nalbže največ premoga, ampak list je zamolčsl, koliko jim je kompa-nija plačala za ta premog. Nekateri rudarji v Cogodanu zaslužijo le 14.20. Od njih se pričakuje, da vsak naloži dvanajst vozičkov, ki drže osemnajst ton. Vsak rudar si lahko izrsčunl, koliko pride na tono. Delavci, ki delajo v premogovnikih in so plačani na dan, dobe po |4*50 dnevne mezde, mesto pet dolarjev, kot določa lestvica Žalszsiiks darilaU*!» sslaaHea w LaelniaBal tiwiviisHsw w ae^awe^w ' ' # ■ SPR ' ' • - . ; * « > Ç . «*V* " 'j To je zanje obrambno sredstvo v konkurenčnem bojo. — Ta preiskujte js prične v New Yorku. izza leta 1917, ali mesto $7.50, ,kot določa leatvica izza leU 1924. Rudarji, ki so plačani od tone, dobe 52 centov od4one, štiri cente pa dobe posebej ie sa to, ker morajo riniti vozičke. Plačila za mrtvo delo ni. Skril, ki so visoke od dveh do dvanajst palcev, morajo rudarji pobrati iz premogovnika, ne da bi .dobili en cent plačila zato. Rudarji se pritožujejo, da so osleparjeni pri tehtnici. Ko so rudarji imeli svojega zaupnika pred enim letom pri tehtnici, so vozički tehtali 4,500 funtov. Zdaj so ps rsvno ti vozički postali tako majhni, odkar nimajo rudarji več svojega zaupnika pri tehtnici, da tehtajo ► samo le 2,900 futcv. Kompanija je obljubila, da bo mezda pričela s 64 centi od tone in da se bo počaai povišala. Ali stvar je narobe. Mezda leze doli, mesto gori. Premogovniki Allegheny River kompanije so bili unij«ki, dokler kompanija ni prelomila pogodbe. Nato je sledilo prisilno izganjanje rudarjev iz stanovanj in strahovlada kompanijskih po-bojnikov. M d*. u/ u, ^ "t; Washington Ö. C. - Železni- nosspsdno od Pskings.^ Orme- ^^ Predgedflik CooUdge je poslal Hindenburgu toplo če- «ki družbi Baltimore ft Ohio in Pennsylvania sta se pričeli posluževati avtobusov, da dobita večje Število potnikov med New Yorkom in Washingtonom. Železniška družba Baltimore A Ohio je bila prisiljena, da se ne more več poslužiti tunela pod reko Hudson od dne prvega septembra naprej, pa je naznanila, da bo prevažala potnike od vseh glavnih hotelov do njene postaje r busi, ravgo tako jih bo pa postaje rasvažala v hotele. Pennsylvania je naznanila, da bo imela v službi veliko število avtobusov, ki bodo iz bližnjih mest prevažali potnike v New York, pa iz New York* zopet domov. Potnik sS bo lahko poslužil vlaka ali pa avtobusa. Ta družba bo ravno tako uvedla avtobuse v Philadelphiji. Odborniki Mednarodnega društva strojnikov vidijo v tem razvoju, da so železniške družbe pričele razvijati motorno industrijo po novih potih. 1 Civilna véjaa na Kitajskem Peking, 12. avg.—Zavezniška armada mandžurskega in cen-tralnokitajskega diktatorja že dva dni napada postojanke Kuo-ljudeke brniška federacija Predaednik Green pravi v formalni isjavi, da je ameriško torgaaisirano deiavatvo proti intervenciji v Mehiki. Waahlngton, D. C.—Ameriška delavska federacija ne bo sledila pozivu katoliške organizacije Knighta of Col um bus glede mehiške afere. William Green, predsednik A. F. of L., je 11. t, m. v formalni izjavi dejal, da sicer obžaluje situacijo v Mehiki, ampak stališče federacije v vseh narodnih in mednarodnih vprašanjih je, da ae ne vtika v domače sadeve drugih ljudstev. ' "Mi smatramo domhčo in notranjo politiko drugega naroda za problem dotičnega naroda, ki ga naj sam reši," je rekel Green. "Ce smo upravičeni zahtevati reševanje naših problemov in vprašanj saae brez vmešavanja od zunaj, moramo to pravico priznati tudi drugim narodom." t__ republikanski dan Komunisti in demokrat je ee ae spopadli v Berlinu. OoeHdge je čestital Hindenburgu. Berlin, 12. avg.—Is praznovanja sedemletnice proklamacije welmarske republičanske ustave v Nemčiji so se včeraj v Berlinu iscimiH krvavi izgredi. Komunisti so se spopadli z demokrati, kl So imeli snoči ulični pohod s bakljami. Policija je naredila mir in odpeljala 50 ranjenoev v bolnišnice. V državni zbornici so bile v» like ceremonije, katerim je pri- •f poaUf pravideMsf ta »*ction liti, Aal af Oct. ». 1»W, aelhartasd os h. mi. nje topov je slišati v Pekingu. Kuominčunske čete se ie vedno dobro drže. Indijski knezi ee upirajo briteki t / ' vladi. London, 12. svg.—Indijsk potentati, U vladajo avtonomno v svojih kneževinah, so se pa-čeli puntati, odkar jih je britsk Jlceroj, lord Irwin, začel prijemati radi njihovih prevelikih pustoiovičin. Taka uporneža sta nizam iz Hydebarada in ma-haradža iz Indora. Oba protestirata, češ da nisU za svoja dejanja odgovorna indijski vladi temveč direktno britanski kroni To je nov znak splošnega gibanja proti angleškim oblastem Indiji. NIS40UNI MEŠA ML SKO ŠTRENO Rumunlja je obrnila Jugoslaviji hrbet, ker ee'noč« zameriti Italiji, katera; |e prijateljica Bolgarija. Ifcssltat je Mnoge stavke vue- Rebeln! prebivalci v Nagan^eo zmagali. Governor je bil odstavljen in vae aahteve vata-Aev ss bile oalllane. • ¡■Tokio, 12. avg.--Induatrijski bU I in socialni nepokoj postaja splo-kompromta. 1* r šen na Japonskem. Politični vo- , '—, dltelji stare šole so v velikih Dunaj, 12. gvg.-Danainja Ljtrbeh. Takih punUrskih po-poročils z Balkana pokazujejo, jtvov mse-stvo vredno 40 milijonov dolar Jev. Oba sta to bogastvo pode- nee ne ve reenke o Rusiji. stvo v raznih kavbojsklh sport- ricÄ biroja za kulturne odnoša- Druga novost na Japonskem je, da se voditelji glivnlh poli Mookvs, U88R., 12. avg.—vltičnlh (buržoaznih) strank srdi Moskvo ja priils skupina Amo-I to napadajo in drug drugega ob-ričanov študirat ruaka razmere, tožujejo korupcije in Vaeh mo- Med temi js tudi Sherwood Ed- gočih sločinov Prizadete dy, član mednarodnega odbora najvišje politične osebnosti. Young Men's Christian Associs^jso doslej veljalo sa nedotakljivi. tlon. Olga Kameneva, direkto- - k dovala. Gillou, ki je lani umrl, le bil vsekakor najbogatejši katoliški škof na svetu. Cglleeova vlada bo tudi nastopila proti takosvanim privatnim kspelam. Ko Je bil sprejet re-gulacljakl zakon, so bile privatne kapele na poaestvlh bogatih katoličanov Isvsete od vsakih regulacij, doklor služIjo le dotlčnl družini. Vlada je pa sdaj pra« jela informacije, da so to privatne topole postale javne oer-kve. Odkar je v moči intardik« n so duhovni ostavlll rodno osr-kve, Je bres malega vsaka pri-vatna kapela dobila po ensga ali dva duhovna, ki tam mašujejo in opravljajo drugo verske Ceremonijo ne samo si lastniki kapele, temveč si vso okoliške varnlko. Zvesne oblasti ao is* sledila najmanj 400 takih kršenj zakona. Ved lastnikov kapel Js bilo ia poklicanih pred drilvnegi prav-dnika s grožnjo, di bodo kipols naclonallslrans, ker rtlso več prt* vatns, psč ps jsvne. Pretirane veetl, Id jih rasnaia episkopat v svrho ♦ simpatij v Inosemstvu, o krvavih bitkah med vojaki ln verniki ter s skss-kucijah duhovnov, so nadilju-JsJo. Vozniki basov ni stavki, Psssale, N. J. — Osemnajst Vbsnikov, ki vozijo buse med Passsicom, Petersonom In New Yorkom, so ns stavki, ker ne marajo več čistiti busov, ko so dokončali dvsnajst ur dnevnega dels. Vozniki ne zshtevajo več mezde, pa tudi ne krajiega delavnika. nih igrah. Za ta konteet vabi vso svetovne tekmovalce, da se i>oskusijo s njim v raznih ježah v Chicago Soldier'8 Fieldu, kjer se bo nahajal od 12. pa do ¿2. svgusta. Plodovite Italijanke. Rim, 12. avg.—Statistika, ki jo bila včeraj objavljena, kaže, da je v Italiji čas 20,000 družin, ki Imajo po deeet in več otrok. delavci se bodo bojevau i proti mednarodnih trs TOLPA BELOPOLTNE2EV U-MORILA MORILCA. ZAMORCA. i/ouisviUe, Ark. — Ko je neki zamorec ubil pomožnega šerifa Jsmie Dooleyja, ga je par sto mož zasledovalo e krvnimi psi. Zamorca so obkolili v neki go-Uavi nedaleč od Canfielda. Da pobegne pred krvnimi pel, je zamorec planil iz goščave na ce-"to, kjer so ga preganjalci ujeli Pomožni šerifi so zamorca u-členjenega tirali proti Lewlsvil lu. toda aredi poti je tolpa kakih »00 moi — med njimi nsj več tistih, ki eo morilca zasledovali — ugrabila zamorca iz rok pohotnih šerifov ter ga preluknjala s kroglami. Delavci bodo zahtevali narodno svobodo proti mednarodnemu monopola*—Delavcem ee pridružijo koassmentl v tej zahtevi Je ie takaj? Chicago.—Profesor O. B. Pick weü, ornitolog na Northwestern "Jniverzi nazaanja, da ae le bliia jeseneko vreme e hladno tempe-raturo, daai amo ie v prvi polo-vid avgusta. Os aklsps is tega. ker ae aekaOri ptiéi ie zbirajo zs selitev v jaioe taraje. WUIlametown, Maes—(FP.) —Francoski in nemiki delsvci bodo zahtevali izravnanje železarskega in jeklarskega truata, ki ao ga ustanovili kapitalisti teh dveh deiel, je izjavil dr. Morita J. Bonn iz Berlina, ekono-mičar, ki je bil član nemike mirovne komisije v VersaUlesu, in ki se je udeležil ekonomskih konferenc v Spau. Bruslju ln Ženevi. Provizorična komercljalna pogodba msd obema narodoma je začetek formiranja zapedne-ga železarekega in Jeklarskega truata, ki združi francoeke vire bf^sMtva železa in nemike vire bogastva premoga, ki je razdru-ievata verssillaka mirovna pogodba skozi pet let, je menil Bona. "Loroneks železarski indu-strijs je odvisna od kokaa is Po-rurja." je nagiasil Bonn. Pristavil js, ds pogodbo-ni bila storjena mod dvema ampak med dvema industrijskima skupinama. "Dosdaj je bil deiaveki razred, poelužujoč se svojih delavskih in socialističnih orgshisadj edina sila, ki js delale sa mednarodno kooperacijo," je rekel Bonn. Izgleda pa, -stonskl d Istri k t. Gčna. ElUn W*i kineon, tajnica pomoinoga žen-ekega odbora, bo nastopila v New Torku ln# okolici. Ollv«r Harria, zaatopnik Juins valsk« rudarske fedoroclje, bo prsdsval v Philadelphiji In na intraclt nem polju. Bon Tli tat bo nastopil v Plttsburghu In okolici. Psul McKenna. zastopnik ftkoteke ru darake federscljs, ps pojde v Chicago ia bo nsjbrž obiskal tu-ln Miaasspoiis la slone, je odrnllla eropiaa se bo mogoče oMekU tudi sednlkl želesnlčarsklh orgsnlza-cij. Sel bo tudi v Indlsnapolls, da tam obišče glavni stan rudarjsv, tessrskih delavcev, tlpogrsfov In drugs važne unije. Green js isdsl oklic ns vse t-meriiko oggsnUlrsno delavstvo, da priskoči na pomoč britskim rudarjsm, ksjtl to js boj med kapitalističnimi silami in delsvc selo obsežnega pomene. Britsk kapitalisti hočejo sestradati dvs mllljons rudsrjsv, žen In o-otrok, ds bi se rudsrjl ponižno vrnili ns delo, ■ Hsrrls Js rekel, sko se posreči odgnsti nsjhujše gladovanje od praga rudarjev, tedaj bo sUv ka dobljena sa rudarje. Naglaša Je, dokler bodo rudarske družine imele saj koiček kruhs, se rudsrjl ne bodo podali. Izrssil se Je, ds Je prepričan, da ameriško delavstvo priskoči rudarjem na pomoč In rudarji zmagajo. Green, predaednik Ameriik« delavske federeclje, želi, ds odborniki smerišklh delavskih strokovnih organizacij ns vzhodu In srednjem zspedu gredo odposlancem brltsklh rudarjev na roke, kjer se ti zastopniki pokažejo. Ako bodo ameriški delavci prihodnja dva tedna ženeroznl, tedaj pride zmaga za brltake rudarje prav kmalu. Britakl premogovniški podjetniki In britaka torijska vlada bodo apoznall, da Je bil njll» naval na brltake delavce zaman, ker ao delavci vsega sveta priskočili na pomoč. C« ae pa dovoli, da bodo britakl rudarji poraženi, tedaj 1» deiavatvo v saga sveta kmalu ob- 1'REIHKAVA O HALL-MILLS UMORU BO ODSLSJ TAJNA» nimai^' ' Oblaatl ao sposnsk, dl psdiobu poročils v časopisih ovlnjo njih delo. New York; — -Pomožni dr-žsvnl pravdnik Alsxindsr Simpson, ki vodi po it(rih lotih ob- „ novljeno prelsksvo glede urno-rs psstorjs rev, Bdwsrdi W. Halla in njegovo cerkvene pev-ke-IJublce mrs. Eloinor R. Mills, ^<•(10 nasnanll, da so bo ršils prelskivi v tej zadevi tajno, ne pa kakor doslej, ko ao časopisi sproti ln podrobno poročali o vsakem koraku oblasti. Proaekutor Simpson Jo s svojimi {»močniki priisl do tega akleps nsj več radi togi, ker ao čssopisl v sredo objavili vss, ksr so oblsstl storile v torek in ne ssmo to, temveč rszgsljenl so bili tudi nsdslnjl ničrti, di namreč oblsstl nsmsrsvsjo dstl aretirati dvoje oeeb v «vosi s u-morom. Mnenje proiskovslssv Je, ds objsvs načrtov In Ispove-dl zaslišanih prič IkoduJo celi preiskavi, kajti tiki objsvs slu-. žl kot svsrllo tistim ossbam, ki imajo v tej zadevi tsiko veet. Senator Himpeon Js tudi Isja-vil, ds so zsdnjs čsse rasilrjs-ne govorico, da bo prelsksvi stala ogromne vsote —- do $100.« 000 — izvite Is trte, In sicer od onih, ki jim Je ns tem Isisis, da preiakavs prekine. Senator Simpson Je omenil še, da detektivi še vedno sasliiujsjo pričo. Preiskava Js nspsrjsns proti mrs. Hali, ki je obtoiens. ds js pred štirimi lati umorite svojega maziljenegg moža In njegovo pobožno ljubico. • i I Cleveland, da govori tam s pred. I čutilo poaledlce tega porisa. Poljaki dobaven, ipijon v Rusiji Moskva, lt. svg.—Poljaki katoliški duhoven s Imenom Jllliw skl je »nI včaraj v Kijevu jen na smrt radi ipljonoie v ukrajinski sovjstskl republiki V prid poljskemu bu. Jllinski jo____________ eijonske službe vohunil ieot let vohunov je bilo obsojenih v desetletni zapor. ■ • m ■ PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNI JEDNOTB LASTNINA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JRDNOTB Z522Z22Í priborila ničesar s svojo trmoglavostjo v Mehiki, ampak razbil» si bo svojo glavo. Mehiški duhovDi bo bili že pri-pravični odnehati, toda Rim Je'rekel, da ne. Tako je povsod, kjer imajo-papeža in kjer ukazuje en sam človek. On« of imov po dofotorn. Rokopisi m m vračajo. Naročnin«: Zcdinjen« drla v« * In kaj nam te vesti pripovedujejo? Tam doli v Mehiki je izbruhnil boj med cerkvijo in državo. Ta boj je .tiko star, kolikor sta stari prva cerkev in prva država, ki sta se osnovali na svetu. Mehiško ljudstvo ni nič manj verno, kot je ataeriftko ali katero drugo ljudstvo na svetu. Mehiško ljudstvo, kolikor je krščanskega verjame ravno tako v principe nazarenskega tesarja, kot ameriško, nikakor se pa ne strinja, da bi se cerkev izrabljala v profi-tarske in politične nameiie. — Ko se je Mehika leta 1811 osvobodila španske vrhovne oblasti, je ostalo cerkveno bogastvo v cerkvenih škrinjah in zakladnicah. Ker so bogaboječi verniki dajali cerkvi desetino, je cerkev hitro bogatela in množila svoje boga» stvo. Zgodovina nam pove, da je sredi minolega stoletja cerkev v Mehiki lastovala skoraj polovico bogastva vse dežele. Cerkev je bila bankir, zemljiščna posestnica itd Pogojevala je denar proti nizkim obrestim veleposestnikom, ki so ji zopet dajali deseti del dohodkov. Popolnoma nekaj logičnega je bilo, ako je cerkev pod' pirala bogate veleposestnike in armado. Kajti oboji so skrbeli, da vir za njeno bogastvo ni usahnil. Duhovi ^^to. ^ro ssm n7v^ to rimske cerkve so uživali velike predpravice. Ako je du-' hoven izvršil zločin, ga je smelo soditi le duhovniško sodišče. Le$a 1866 je pa bil na prizadevanje Benito Juare-za sprejet zakon, da so duhovni podvrženi posvetnim sodiščem. Zavrelo je v rimski politikujoči cerkvi in leta 1866 v mesecu marcu je prišlo v Puebli do klerikalne vstaje. Klerikalna vstaja je bila poražena in zasežene je bilo precej cerkvene lastnine. Leta 1867 je bila isdelana nova ustava in klerikalci so zopet zakričali proti nji. Nastali sta v Mehiki dve vladi. Ena je bila nastanjena v Vera Cruzu, kateri je načelovgl Juarez, drugo, v glavnem mestu, je pa vodil nazadAjak in klerikalec Zuloaga. Nastala je državljanska vojna in Združene države so priznale Jua-reza, ki je dobival iz Združenih držav prostovoljce in orožje. Od Juarezevih dni pa do današnjega dne je obstajal v Mehiki velik prepad med naprednjaki in rimsko politi-kujočo cerkvijo. Napredni element je vedno tožil rimsko polltikujočo cerkev, da je njen cilj strmoglavijenje repu bllkanske forme vlade. Do leta 1912 je bila rimska poli tikujoča cerkev sila v Mehiki. Organizirana je bila katoliška stranka, ki je kazala svojo moč v mehiški politiki. Ko je pričela revolucija proti Diazu, ki je bil okoli trideset let diktator v Mehiki, in v kasnejših revolucijah, so rimski politikujoči cerkvi očitali, da je vedno podpirala proti-revolucijonarje. Delavstvo v Mehiki je organiziralo svojo vojaško in politično silo, pa je zdrobilo v letu 1917 kontrarevolucijo. Izdelana je bila nova ustava, a v to ustavo so bile sprejete vse omejitvene določbe proti rimski politikujoči cerkvi, ki so bile že v ustavi izza leta 1867. Rimska politikujoča cerkev je aagnala velik krik, da je preganjana. Ta cerkev je že pozabila, da je proglasila gospodarski bojkot proti mehiški vladi. Recimo, da bi cerkev poizkusila kaj takega v Združenih državah, tedaj bi ameriška vlada najbrž malo drugače nastopila, kot Je mehiška. Cerkve v resnici nihče ne preganja v Mehiki. Ampak rimska politikujoča cerkev zahteva, da uživa ne aamo predpravice, ampak ona želi, da bi dajala še smernice politiki, kot je to bilo oh Diazovih časih. 8. N. P. J. ta tttateljev "Prosvete". Delavska Slovan i ja In njen gro- Cleveland, Oblo. — Pred por leti, ko je Delavska atrauka A merilce kupila v Milwaukeeju tiskarno "Slovenije," je bil ta časopia v klerikalnih rokah. Prodali ao ga a tiskarno vred, ker niao imeli uspeha in ker je bila dobra priložnost, da jo kupijo ljudje, ki dajo liotu Ime "Delavska Slovenija." Časopis ae jo polagoma dvigal in razftirjsl med slovenskimi delavci po A merilci. Dokler je bila "Delavska Slovenija" v Milwaukeeju, je imela drugega urednika, ko se je preselila v Chicago, ao jI postavili za urednika Charlesa Novaka. Ta je začel delati po svoje, namreč na ta način, da se jo "Delavska Slovenija" razvija-' la navsdol. Sam ni vedel, na kak način'bi jo uničil ln pokopal na Washington boulevardu. Charles Novak Jo akulal odkriti nekako korupcijo pri S. N. P. J. Vendar ni prav dobro videl pred seboj in v tem tavanju ae je hudo opekel, da zdaj kliče zdravnika na pomoč. Opekline 80 hude in malo je upanja, da bo opečeni okreval. Na sadnji konvenciji v Wau-keganu ae je poaUvil kot general. Hotel je dajati smernice tej veliki konvenciji S. N. P. J. Ker pa fte ni bil Član jednote, mu vzlic zanimanju ni bilo vse znano, kako stvari stoje, zato se jo motil ln napravil zmešnjavo. Mislil je, da je v avstrijski armadi in da bodo vsi vojaki ill za njim, pa je bil premajhen. Sledili so mu samo "oficirji", ki so bili na fronti, daai so vedeli, da jih je zapeljal. Ničesar torej ni mogel atoriti zase, ker nI bil član in ker ni poznal pravil. V nadomestek je akulal odkriti nekaj novega; začel jo brskati In je izbrskal veliko korupcijo v 8. N. P. J. ter tatvino v uradu ga bi za ušesa prijel, zato pa je metal kocko ln ta je padla na Blaža Novaka. In Blaž Novak pa se je oglasil, da hoče biti Charliju Novaku za zdravnika. Oarli je isnašel korupcijo na ta način, da je razglasil, da je Blaž Novak pobral vsoto $125. Ce bi bil pravi sspianik pogle-pa bi bil gotovo vedel, ng kak način ae je ta vaota' denarja nahajala pri Blažu Novaku. Kakor je članom S. N. P. J. znano, ne afera tiče nekoga čeka, ki ga je naredil Blaž Novak aa pogreb nekega Člana. Ček ni sadoatoval za stroške ln društvo ga Je poalalo nazaj z zahtevo po večji vsoti. Carli Novak pa je kar pred javnoatjo obdolžil Blaž Novaka In mu a tem storil krivico, ker Je blatil njegovo polteno ime. Blaž Novak je vložil tožbo, da javnost prepriča p svoji poštenosti. Zdaj pa je Carli Novak zakričal, da soclal-patrijoti tožijo Delavsko Slovenijo. ker jo hočejo uničiti. Pomagaj te 1 Pomagal te 1 Poklicali ao aodnijo, da Jim pomagat Ze toliko let kopljejo jamo, da jo uničijo! k Vpralal bi Cartija Novaka, kaj bi storil, če bi ga kdo obtožil v javnoatl. da jo ukradel $100 ali več. Ali bi ae ne obrnil tudi on na sodaijo? Ce bi molčal, |1 ga val smatrali sa krivega. Blaž Novak je uvidel krivico, zato teli. toda le tistega, ki gn je ob-rakova! in mu očital tatvine. Carli Novak je sedaj v veliki ae-«ragi. ker ne more dobiti $26,-000; raspoalal je hitro med čita-telje D. S. nabiralno pok», naj gredo hitro delo. da redijo, kar «e da. O Blažu Novaku, čez katerega je lagal, kajpada molči. Joče pa. da hočojo noeiatpa-trtjoti uničiti Delavako ftlovo-artjo. . Mehiške postavipravijo, * mar» verski poduk Wtl|^ ločen od šolakega. cerkev pa zahteva, da ae verrinauk pod- In da mu bodo hrt pnalall $2N- učuje v šoli vijati, da je napravil pomoto in 4a je za to pomoto nujno potreben dela veld denar, kar ae boji zapora. Zakaj pa Blaž Novak ne polilJs Nabiralnih pol? Zato ker ae početi pravičnega. Kdor je za reaaico, njemu se ni treba bati; kdor ae laže, se bojL Charles Novak je naiel način, kako uničiti Delavako Slovenijo, zato tudi vedno bolj propada, kar je njen urednik. Imel »bi pfaati tidbro In podačno fltlvo o delavskem gibanju, o razmerah za ddafsko ljudstvo in proti izkoriščevalcem In sovražnikom delavstva, toda on je nastavil oat proti delavstvu, proti uradniku S. N. P. J. Dasi le član jednote ni, pa razglaša, da ve, kako se godi v glavnem u-radu jednote, ne da bi tudi dokazal. laz ne mislim braniti Blaža Novaka ali koga drugega, ker sem za pravico in resnico; vodno pa bom proti tistim, ki pi-lejo laži in skušajo razkriti korupcijo, katere ni. Charli Novak to «getovo pokopal Dela v-» ako Slovenijo, potem na j pa se le loti "Badnika." Ko je prišel uradnika na Washlngtonov bulevard, niso vprašali, kdo je sposoben Mh-ejevati Delavsko Slovenijo, kajti vse je bilo organizirano v malini. Odkrili sta so dve grapi, večinska in manjšinska, ki sta ae hudo spoprijeli in aaatal je boj med voditelji v Delavski partiji. Razredni boj so zavrgli in se začeli klati med seboj. Posledica je, bila, da so začeti časopisi padati: Daily Worker, Rsdpik. Delavska Slovenija ao pešali in razpuščali so se klubi, članstvo je začelo bežati od "generalov". Carli je bil tam, kjer jih je bilo več, menda zato, ker je sam premajhen in ker bi mu drugačf kazalo iti v tovarno. Na Waatyngtonovem bulevardu tudi nočejo takih, ki ao bolj sposobni kot Carli ter niso v grupi z njimi; samo za o-ae imajo mes^o, ki sa Carlijeve-ga kova. Naj gre še tako naprej in oa tal i bodo generali brez vojakov, kajti vaak hoče biti general, vojak pa nobeden. Delavstvo bo odprlo oči ia videlo, kdo je fravi voditelj de-lavakega razreda in'kdo je kritičen. Takrat bo tudi zavrglo Čaaopiaje, kateremu niso delavski interesi prvi. Carli Novak pa ne more dottjti nikogar drugega kot sebe, kajti skopal je grob "Delavski Sloveniji." Iz dobrega generala je torej postal grobo-kop. C i ta tel j i "Delavske Slovenije" sami ae odobravajo gonje Carlija, ki pile samo o sebi in o social patri joti)i. Sam je velik in razvit, aocialpatrijoti pa so ničle in Izdajalci; Sedaj ko gre h koncu njegova gorostaana gonja, naj razkrije le kako drugo korupcijo. Braniti ga skuša ves Washington^ bulevard. Toda braniti ga ne bodo mogli, ker ni poda) dokazov. Carli naj kar vpije: Pomagajte 1 Pomagajte! Saj pomagaam mu bo kmalu, ko ga bodo izostali na klop sedet in premišljevat, koliko se je "zmotil" v obrekovanju poštenih ljudi. — Kari MarrelU Glas Iz Neffaa. Neffa, (Nifto. — Ker redno čltam Prosveto in čitam to in ono. me je najbolj iznenadllo, ko sem videl, da prihaja Čas, ko bodo odkriti krivci v glavnem uradu S. N. P. J. Ni le dolgo, ko aem bral v "Radaiku", da progresivni blok napreduje In sedaj bo lahko dokazal, kdo je kriv ali ao uradniki ali so hujskači, ki vedno t robi jo, da je korupcija in nevem še kaj v glavnem uradu. Na dan s pravico! Cital aem v It. 181 Prosvete glede primanjkljaja v podpornih In odškodnin-1 skem »klsrfu, ki je pisal član iz Johnaton City, tli. Ne bom drugega zagovarjal kot samega sebe. Ker vidim Iz dopisa, da on misli, da sa |S ae ia plača bolan biti In ker sem ravno v tem, moram malo omeniti. Jaz aem ae ponesrečil v rudniku dne 2. junija in bil na operaciji In v bolni!- Izkoriščam jednote s tem, škodujem pa aam sebi. On piše, da člani tarnajo glede naklade, ko je treba vedno plačevati visoke prunankijaj^» aJi od mene ne sliši nikdo, ker imam sam toliko razuma, če manjka in vem, da sem deležen, da rad plačam, ker to Je v mojo korist. * Dostj dopisovalcev se kar zaleti id pile, ali je treba premi-aliti, če je pravilno ali ne, ker s tem napravi mnogo ljudi nezadovoljnih. Glede simulacije bi priporočil, da društveni odborniki malo bolj, pazijo in vi* dijo, kdo simulira, kdo ne. Ne bom rekel, da je ta ali oni, ker pe morem, ako malo natančneje pazimo, bi jih ujeli dosti, in?»H slim, da bi na ta način dosti pripomogli. Novic ni tod okoli, kakor dan prejr ko to pišem so blizu tu ustrelili okrajnega šerifa munlajnarji ali šnopsarji. V Neffsu si jp postavil gasolin* sko postajo rojak in član 8. Ni P. J. Fr. Roeeman. Želim mu mnogo uspeha. Pozdrav vsem zavednim delavcem in čitateijem Prosvete i —FloreHfc Plahek. ako ugabi delo? nnoí C. Je Oi.ric Novak pr» nk-l 1« dni. Mr».«, m. Vlado podpirajo »rma.1. ¡„ milijo« p,t ato tlao* orgs- SÍSISmÍÜEÍ' ^Mií ni,Irani», dtlmev. Klmaka poUUkujtf. «rk.v d K «KJBL'7Ü2Í javil danea. ko to pišem dne 7. fvgusta in «torda bom doma fte meeec dni. Mialim torej, da ne Forbaov Magadn je prinesel članek pod tem naslovom,«ld ga je glasilo cfcteaških pekov ponatisnilo. Članek je izšel iz pod peresa A. J. Beattyja, direktor-ja Trainiitg of the American Rolling Mili bompanije. Članek je vreden, da ga prečita vsak delavec. Za ambijoanoga in naprednega delavca pomeni, ako zgubi delo, uničenje njegovo dolgo hranjene želje, da si bo po*-magal naprej, da bo dosegel stopnjo, ki šteje med njegovimi prijatelji. Njegova želja je morda ta, da želi dati svojim otrokom boljšo izobrazbo kot jo je sam imel. Toda sedaj, ko je zgubil delo, morajo otroci zapu-stiti kolo, da nadomestijo njegov zgubljen zaslužek. Mogoče si je tudi mislil, da bo na stara leta lahko imel malo počitka z ženo, ter da bosta tako lahko preživela njihove zadnje dni brez skrbi. Ker je pa zgubil delo, so se vse njegove sanje o boljših časih na Stare dni, razblinile v nič in ta nič je napravil prazno» to v njegovem življenju, katera je pa napolnjena z negotovostjo, skrbjo, dvomom, sovraštvom in pa z obupom. Samo sebični interesi privedejo delodajalca do tega, da odpusti delavca. V resnici bi pa moral akrbeti, da se to prepreči do velike skrajnosti. Toda višji in večji cilji so tu vprašanje. Katerakoli kompanjia, katere vodstvo ima količkaj sočustvovanja za človeške čute in za človeško dušeslovje, ki se tiče odnolajev med delavcem in delodajalcem, bo odslovila delavca lele tedaj, ko je poskusila, da ga prilagodi za vaa dela, ki bi bil zmožen jih vestno opravljati Vsak človek, pa naj bo moron ali pa genij, ali pa naj spada kjerkoli med ta dva ekstrema, trna gotove zmožnosti, ki se de» jo vporabiti v veliki tovaciP» kjer se dobi pogostoma več kot po tisoč rasličnih del, vsako t drugimi zShteyami. Odpustiti delavca, je pogontoma potrditev, da ni kompanija pri volji ali pa da ni zmožna pronajti, za katero delo bi bil dotičai najbolj zmožea, da bi na U način boljie opravljal delo v prid sebi in pa tu _; j * * * Na barikade! Pritlikovec prihaja! Cenjeni Zarkomefc! V D. S. čitam obupen apel na pomoč. Ko čitam dalje in dalje, da vidim, kje je nevarnost, najdem tole: "Na sodnijo pride pritlikovec in reče sodniku: Jaz tožim D» S." — Torej zaradi enega pritlikov-ca je treba mobilizirati vse site! .Ta je pa lepa! Yes siree, ta sa-^ lamenski pritlikovec menda u-žene vse te junake, ki so na jeziku vedno pripravljeni na barikade !—CikaŠki naročnik D. S. * » ♦ Učenjaki ae pikajo. Beležim za kratek Čas: Dvorezni Brisbane se rad poigrava s vero. Piše aa način, kakor da bi potapljal sedemletno dekletce po rami in ji rek«l: "Ninica, tvoja punčika je strašno lepa; ima žive oči, prave la-ake in krasno oblekico. Strašno jo lepa, samo zdi se mi, }» ae vam, ali zdi se mi, da je iz mavca." V- Na ta način je Brisbane oni dan Čveka! o dušici, končno pa je ciknil na mavec, ko je zapiaal: "Med zemljo in nebom je grozen mraz. Ne vem, kako se duše počutijo v tem mrazu, ko. potujejo pred nebeškega sodnika." Znani leadvillski fajmoštir rad zasleduje dvoreznega Bri»-bana. In ko je dtal gornjo opombo, je napisal učen odgovor, s katerim je Brisbsna pobil z enim udarcem kakor pobij? meaar vola. Udarec je bil: "Naj se (Brisbane) ne bojj, sarool«* duh bo odšel na oni svet." D«h torej ne čuti mraza in ne vročine. Čutil ni in čutov ni pri duhu. Duh Je brezčuten. Duh i* v tem slučaju toliko kot — ni*. Cemu "oni svet" a svojim trpljenjem ali veseljem, če gs duh ne čuti? «'« « Medtem ko fraak pada .. • , Neki evangelist svobodne U"-, besni v low i je plačal $60 k**» radi svojega nauka. Vi»*** svobodne ljubezni torej aarašf». Včasi ni bila vredna nič. K. T. B. Boljše viki ne pomirijo s levlki. London. 12 ^vg.—Veat iz akve. ki izvira iz oodotnef» francoskega poslaništva, ee ai, da je Josip Stalin, vodje nega krila ruske komunisti stranke, sačal akcijo ss mir» skupno delovanje s menjšr^ petek," is. avgusta. " . * ■ — lih razveljavljeni Fašistovske metode proti deleveem na Kubi ft«0ft!fl*Jl Tako so odločili 3 okrožni sodniki. — Končna rešitev tega vprašanja je v rokah vrhovnega sodišča. Chicago. — V sredo so trije sodniki, ki ao skupno sedeli na sodnijski 'klopi v okrožnem sodišču okraja Lee v Dixonu, 111., jtrekli, da so illinoiški zakoni glede primarnih volitev neveljavni. Ako vrhovno sodišče potrdi ta njih izrek, bo odpravljen ves sedanji sistem primarnih volitev V Illinoisu, ki obstoji v bistvu v tem, da se določijo kandidati političnih strank potom direktnih primarnih volitev. • v Podlaga tožbi in razsodbi je bilo dejstvo, da po sedanjem zakonu ni mogoča pravilna repre-zentacija pri okrajnih konvencijah in torej tudi ne pri državnih konvencijah. Državni pravdnik za okraj Lee Mark C. Keller bo oktobra mer seca predložil zadevo državnemu vrhovnemu sodišču. Okrajni pravni svetovalec in vnuk u-stanovitelja mesta v Dixon, George C. Dixpn, pravi, da je. trdno prepričan, da bo državno vrhovno sodišče črtalo iz državnih zakonikov zakone, ki se tičejo primarnih volitev. Zakone glede primarnih volitev, sprejete leta 1910, je kot prvi z vso odločnostjo napadel George C. Dixon, z namenom, da jih vrte iz državnega zakonika Zakon leta 1910 je bil naslednik nominacij skih zakonov iz lo ta 1905, 1906 in 1908, ki so bili pa vsi kmalu sprejemu od državnega vrhovnega sodišča razveljavljeni. Razsodbo, s katero so sedanji zakoni glede primarnih volitev proglašeni neveljavnim, je izrekel sodnik William J. Emerson iz Oregona. Sodniku Emerso-nu se je zadeva zdela tako važna in dalekosefcna, da je poklical na sodnijsko klop tudi svoja dva tovariša iz 15. sodnljskega okrožja, sodnika Harry Edward-sa iz Dixona in Harry L. Heera iz Galene. Razveljavljeni zakoni so bili v veljavi že šestnajst let in na podlagi teh zakonov so politične * franke imenovale kandidate za celo državo, kakor tudi za krajevne urade. Ti zakoni v resni ci obstoj i jo iz dveh zakonov, od katerih je eden nazvan zakon glede splošnih primarnih volitev, drugi pa se nanaša na nominacijo kandidatov za državno zbornico. S tema zakonoma so bile odpravljen^ konvencije strnak, na katerih so delegat dotične stranke postavili kandidate za svojo stranko. Ako vrhovno sodišče odobri razsodbo imenovanih treh okrožnih sodni kov, bo avtomatično nveden zopet stari sistem konvencij. Ugrabijanje delavcev ae praktiči ra. — Policija skuša z jalovimi Izgovori prikriti svoja grozodejstva. S po|ja znanstva NOVA ODKRITJA IN IZNAJDBE New York, N. Y. — V New York so dospele senzačne vesti, ki pripovedujejo, kako ravnajo na Kubi z aktivnimi strokovno organiziranimi delavci. Na tem otoku se največ producirá slad-corja in otok večinoma lastuje tfewyoráka mestna banka. Na tem otoku se dogajajo ugrablje-nja in umori. / Pisma urednika El Libertario", liberalnega li-l sta, ki so bila poslana listu "New York Cultura Obrera", pripovedujejo stvari ki se dajo kveč-r;^'^;; ^í^a'i^VnSl em primerjati z dogodki v fa-| šistovski Italiji. Alfredo Lopez, tajnik Havan-ske delavske federacije, je bil dne 20. julija ugrabljen na potu od svojega doma v lokalno pi samo. Od tistega časa se ni slišala beseda o njem, pa tudi njegovega trupla niso naftli. Njegovi prijatelji in člani njegoVe Največje bombno letalo na svetu krščeno. Philadelphia, Pa. — No'leta lisču Huff-Deland tovarne za zgradbo letal v Bristolu, nedaleč od tu, je bil v sredo krščen "Cyclops". To novo letalo je namenjeno za ameriško armado ter je opremljeno z raznovrstni mi napravami, o katerih pa jav nost nič ne ve, kajti armadno r*>veljntvo čuva največjo skriv nost-o tem mogočnem vojnem letalu. Znano je le to, da je o-premljeno z dvema posebnima strojnima puškama, od katerih ena postavljena na vrhu, druga 1»« na dnu aeroplana, in sicer je "I'odnja strojnica zavarovana ,*klenim oklopom, 'tako da letalec, ki strelja z njo, popolnoma zs varovan pred kroglami '• mlje ali iz kakega drugega letala. "Cyclops" je največji bombni «»•roplan na svetu. "Televlaor." London. Kmalu bodeš lahko poklical svojo dekle ali pa ženo na televisor ter jo boš resnično videl, četudi bo mnogo milj daleč od tebe. Poštni urad je v pondeljek izdal prvi dve^dovo-ljenji družbi, ki si je priskrbela pravico razpečavanja pred kratkim iznajdenega stroja, nazva-nega 'televisor.' Sedaj se še red. no prenašajo prizori med Londonom in Harrowom. Na primer, ti stv I/mdonu, pa vidiš, kaj se godi pred televisorjfem v Harro-wu. Res je sicer, da točaano ae ni mogoče posameznih oseb ali ločiti, toda J. L, Baird, iznajdi-telj televisorja, pravi, da bo a-parat v dosledni dobi izboljšan in »popolnjen. Nemci proizvajajo kanlbakike bacile. Berlin. — V nemškim trgovinah, lekarnah itd., je na prodaj občinstvu na tisoče raznovrstnih družine so prepričani, da so ga Utvari, toda kaj takega, kar je vrgli v morje blizo Moro Castla, kjer so morski volki izredno številni. Policija trdi, da se je Lopez ukrcal na neko tujezemsko ladjo, (ar j% bila proti njemu dvignjena obtožba zaradi zarote. Ta ob- sedaj na razpolago občinstvu, doslej še ni imelo občinstvo nikjer na svetu priliko kupiti. To so namreč kanibalski bacili, kakor jih Imenujejo. Te bacile se prenese, in sicer žive, v boleha- tožba je navadno omreženje, ker joči človeški sistem, in — kakor policija trdi,'da šo Lopez in še ao zatrjuje uničijo ti bacili itirinajst drugih obdržavali taj- klice, ki povzročajo bolezni. Ta-no sejo na strehi neke hiše. Tu ko vsaj trdi oglas, ki je bil pri hiša pa nima ploščate strehe in občen v zadnji številki znanstve-za to ni mogel nihče obdržauati ne revije "Deutsche Medizini-seje na strehi. Državni pravdnik sehe Wochenschrift." ni hotel nastopiti proti delavcem Ti novo odkriti bacili ž|ve na to luknjičavo policijsko obtož. divjem stanju v vodi, a neka nico. nemška družba jih kulti vira Lopez je bil po poklicu strojni posebnih kotiščih za bacile. Pro- stavec. Njegova žena in pet o-trok, so v velikih skrbeh. Najstarejši deček Je bolan v bolnišnici. Preden je izginil Lopez, so izginili tudi drugi delavci na mi sterijozen način. Znano je, da je bil De Armando Andre ubit, ne ki delavk po imenu Cusart pa daj a jo se v posebnih tabletah mlečnega sladkorja. Teh nevidnih prijateljev Človeka je več vrst. Nekatere ae uporabljajo proti koleri, drugo proti' legarju, druge zopet proti raznim dlrugim boleznim. Kaj pada taki kaniball niso ravno ubit, ko so ga peljali v zapor, Li- in iim d(vjej|, gQ Um beralen časnikar iz Sague — En- { go ^^ ridua Verona-— vod}a v železni-1 čarski stavki, je izginil. Dne 16. iulija je bil ubit v Ciego de Avi li Tomas Grant, vodja železni čarskih bratovščin. Ravno tako je bil umorjen Antonio Peni- Imenovani zdravniški Ust je glasilo nemških zdrsvnikov in spada med najresnejše znan stvene liste.-Sprejema samo o-glase takih zdravil, ki so se je V7 Ireinicl izkazala za učinkovita ÄStl^ t« novemu «.r.v.i- je policija aretirala ta delavca, je njima povedala, da bo z njimi ravnala kot s . ovražniki v vojni. * V prvih dneh meseca julija so v Santiago de Cuba garotirali prvega obsojenca po 23 letih. Žrtev je bila aktiven unijonist Sal-vador Aguilera. Zdaj pa posla-nifika zbornica uvažuje predlog, ki dovoli še deset eksekucij. Vlada je potlačila liste "E1 Vul-cani", "Tierra" in "E1 Progres-so.M Vsi trije listi so bili glasila Kubanske delavske federacije. Vrh tega je bil potlačen še liberalen in delavski lift "E1 Liberr tarlo." Kubanski delavci so organizi rani v sindikalističnih unijah. n ju'tvori par let stara iznajdba da se namreč nekateri bacili, so sicer človeškemu organizmu popolnoma neškodljivi, hranijo klicami, ki povzročajo bolezni. Možgani vladajo nad navadami. Chicago. — Dr. C. Judaon lerrlck, profesor nevrologi je na Čikaški univerzi, ae je celo svoje življenje bavil s znanostjo, katero poučuje in v kateri velja za avtoriteto. Uspeh njegov študij je ta, da je prišel do neovrg-jivega sklepa — potrjenja i dolgo vrsto dokàsov — da so se človekovi možgani polagoma ras-vili iz možganskih struktur niš-ih živali. Dr. Horrick je spisal zsnimivo knjigo, noai naslov "Možgani podgan In ljudi" in ki )o v kratkem izšla v založbi Či-kaške univerze. V svoji učeni knjigi profesor zelo pregledno zasleduje razvoj možgan od rib n dvoživk, skozi plazilce ln pti Če ter slednjič pride do sesalcev, katerih višek predstavlja Človek. Tekom tega razvoja so se v davni preteklosti možgani človeka tako spo|k>lnili, da se jo razvila tista lastnost, ki ji pra vlmo "misliti" in takrat enkrat so človeški možgani se tako usposobili, da so lahko naglo zapomnili al kako stvar ln se učili. Dr. Herrlck povdarja v svojem delu, da | človek ni suženj svojih navad, in pristavlja, da ima človek kontrolo nad svojo lastno usodo. Človek lahko > sojih možganih zamisli soje na Črte' na pOdlfcgi prejšnjih sku šenj in skuštnj svojih soljudi Clovék — do gotove meje sevadn — lahko kontrolira svojo usodo na tak način, kokbr ne more tega storiti nobena miš/ kajti človek ima moč domišljije, sklepanja idealizacije ' in premisleka, česar podgane nimajo, Dr, Herrick govori podrobno o problemu Človeškofa Življenja ter omenja* da se človek razliku je od Šivali le potom svoje sposobnosti mišljenja In ■ to sposobnostjo 'zvezanih lastnost katerih gojlfoje smatra za po-trebno in sa bistveno v Človeškem Živi jafijti. "Mimogrede oma. njo, da ronlnačtfti poskušane-ga tolmačenja Človeškega življenja ne odgovarjajo niti od daleč resnici. " Mod drugim orne-nja metafiziko, katera jo glavno oroCje vor. Metafizični nauk da neko drugo bitje gospodari nad nami iivda jo vsakemu Človeku bilo šo od nafcdaj^dotočeno, kako bo ftiyol in kaj se bo z njim zgodilo, imenuje sa smešno prlpro-sto fiziologijo ■■ ■ i. !■■■ m i »...... ? ? ? î 1 1*1 ..U' KOLIKO VESTE? Znaaatvcna vprašaala la adfovorl. (Izroftito la ahraaiu, morda, vom kdo j prav prid«.) f ? ? ? ? ? # ? ? ? 1. Pazite na otroke! Chicago. — Osemnajst mese-<*v «tari William Putnam ae je v «redo popoldne kakor navadna igral na portu svojegs doma. Zagledal je steklenico," v kateri je bila neka bela tekočina. Kot otrok je kajpada takoj "ti-klenšeo nesel k ustom ter tekočino i spil. Par ur kaeneje je v «trašnfh mukah umrl v bolnici, kamor so ga prepeljali, ko ao «a prijeli želodčni krti. V steklenici je bflo ¿istilo za čevlje. Kako delujejo mišice? 2. Koliko Nnišic je v človeškem telesu? 8. Odkod dobijp mišice svo-Konfederacija je bila ustanov-1 jo moč ? I jena v mesecu avgustu l 1925, ^ «JJ ko so se zbrali v Camagueyju zastopniki 123 delavskih organi- L Z enostavnim skrčenjem zscij zastopajoč 200,000 delav- svoje dolžine. Mišlfj vedno vle-¿»v. Kubanski predsednik Ma- fiejo, nikdar ne porivajo. Tvo-chado je odredil, da se potlačijo jt roka ^ dvigne, ker jo mišica kubanske unije in da Se njih m Rornji «trani potegne. * Kn-odborniki Obtožijo zarote. Ku-1 dar ^ tvojn roka pomika no-banska delavska federacija ni vcdo(f je tinta mišica, ki jo je članica Vseameriške delavske fe- populila, a neka dra- deracije, s kstero je združena | mI|icA ^ apopotegnil najbolj očitno nad Pin-tarjevo gostilno, kjer jo Šo se daj v nevarviosti hUa ge. dent-jurčeve. Prav tako močno jo potegnil nad Dollnškovo gostilno. Veliki kompleksi zemljo so pri drli v globe! in sajealll potok, takoj, da je tekla voda po cveto* lom vrtu. Boben je povaod pre. stopal bregpve ln valil s seboj sem I Jo in skalo. Vodni prttlsk jo postal pri Majdiču tako močan, da jo trušll železno intjrornico in jo odnesel a seboj. Vod« jo stala enako ka kor pri glavni rudniški pisarn tudi pri kemični tovarni po metra nad oesto in jo bil ves promet ustavljen. Voda Jo drla od kemične tovarne do steklar« ne in uničevala okrajno oesto Pri steklarni ao Jo kmalu podrla stena skladišča sa slikano stoklo in je voda napravila občutno škodo. Rudniški vodovod Jo pre nehal funkcljonlrati, ker je bi pokvarjen. K temu pa se jo pri druŠUa še egiptovska tema, ker jo pretrgal plaz kabel pri rud nlku in s tam onemogočil elek trlčno razsvetljavo. pu Perkopcu, da ae zmenijo glede dela v pondeljek. Na povrat-ku sta bila Pov«e In Kobo zavra tao napadena. KobntU ao je napadeNo*1 sicer poeročilo pobegniti, Janez Pov*e pa je'd*bil tako toftko poškodbe, da jim je .e naslednjega dno * paglofol. Sušice so ena najbolj klerikalnih vsai v Sloveniji, vendar pa ai-(jer ni toliko pocestnih pobojev, takor ravno tamkaj. NOtirjo « točo aa «av^aadh. Dne 21. julija je obUkala nevihta tudi Gorjaaoo. Mod nevihto ae jo vaula grosovlta t odo, de bela kakor kurja jnjoa ter ual-čila vse poljske pvUMk* vaai Popovičl, BulMI, Gaj, Mjaal. ( \ shv nI toča "poloHta, U ¡Jo polomil vihar. Toča je segla tudi do Točke vode proti Novmsii mestu. Ze itak reva» IMatvo obupuje vsled te elementarne nesrečo. imajo opraviti z gibljajl telesa. Razen teh pa je v raznih notranjih organih več raznovrstnih nOŠičastih skupin, ki pa jih navadno ne smatramo za mišice. 3. Vsaka mUica je eestavljo-ns iz tisočev drobnih nitk ali vlakenc, ki so polešena drugo zraven drugega kakor vlakcnoa Njen mui priat»^ k vozltdju inl wrvi. V^o ^ teh m^ gs pohvali: "Da niste bili tako vlakenc se lahko skrči |W«»£no hladnokrvni, pa n. b, bila «bo- na M naiia, kakor^skrči ns-žica odne,ls zdrs ve kote" - Ugnjens Hsstlks, ksdsr jo U-"Storil sem. kar je bilo v mojih p^tlš. Znanoeti pa še nI znano. VeaU: to bi bila že tri-, zala J so misttna vlakna lahko na jata žrtev!" | skrčijo na U aačin. / Učinek fiofer je z največjim naporom napravil drzen obrat z avtomobilom, da nI povozil priletne gospe. Človeško telo je sestavljeno iz milijonov drobnih živih delčkov, ki Jih Imenujemo celice. Vsaka od teh celic opravlja svoje posebno delo. ■ Na primer rdeča krvna telesca prenašajo kisik iz zraka skozi celo tOlo, tdko da lahko druge ceilco« dihajo. Želodčno celice opravljajo ter Imajo glavno delo pri prebavi hrane. Živčne celiee prenašajo poročila iz enega dela tejesa v, drugI ter nam potom naših potih Čutov poročajo, kaj se godi po svetu okrog nas, V Vse skupaj jo kakor zelo kom. pliciran stroj, kakor na primer avtomobil, v katerem nekateri doli stroja no delajo nič dragega kot obralajo se okrog svoje oai, dočim ae sim, da ml ab pravem času iaUf* poiQoJtv^a ne bo nepotrebnega pisanja In trošenja aontov sa Hnamko, latere moralo oaml plačati, tudi ne bom nikogar salagal,—BlMr-tln Hupen, tajnik. Vekka nevihta na gornjem Pri mor Ju. V noči od 13. nd 14 julija Je v gornjem Primorju divjala silna nevihta. V Gor-skem koUrJu so potoki močno narasli. V salu Svilno pri Orob-niku je strela udarila v hišo po-sestnika Stilinovlča. Ker jo bilo podstrešje napolnjeno s senom, Js bila Ukoj vsa hiša v plamenu in je pogorela do tal. Stlllnovič z šeno in tremi otroci Jo komaj rešil golo li v| Jen jo. V hlevu poleg hiše jo poginila vsalivinav Strele na Belih pri Saharja, Nevihte je «ahtevala dne 18. julija zopet eno šrtev pod Gorjanci, Na tratmi|iu "ftkrbou" nad Seli ao kosili, Vsled nevihte so se saUkli pod samotni hrast na trsvnlku Metnl mladenič Idfto Klemenčič ta Bel št. 22, posestnik Anton 6kof iz Sel št. 6 in neka tona. Kani Jo obesil n» hrast koso in se irsodel. Naenkrat je trsšdilo v hrast ter mladega Klenvpifclča ubilo, a posestnika Akofa omamilo tako, da se jo šele po dvph urah savedel. ftko-fu je nudil takoj pomoč slučajno nsvzočl okrajni zdravnik dr. Kuessel. Poleg so nahajajoča ženska je tudi dohlla malen-f kostno poškodbo. Smrtna koaa. Umrl je v Za-klancu pri Vrhnlku v najlepši moški dobi 46 let, |W>se«tnlk Ja-ne» Keršmanc, p. d. Počenlk. Pokojnik je bil svoj čas več let v Amarlkl, , Podsemaka jama pri KruŠov cu. Zandarmerljska patrulja Ji odkrlU U dni v okolici Krušev ca doslej neznano podzamsko jamo. Patrulja ja bHe mnanja, porotnega odbora s da so reši sadova glede bolniško podporo bratu Prostriu, kateremu j« odklonilo bolniško!] da mu Jo jo ffl. poi naklonil. Proti tej b|všl odbor društva vlolll felaJi bosta prisostvovala tudi člana glavnega odbora N. P. J„ ker Jo stvar praoaj Intero. santna in da no bo koga oiiorokaaja, «te val člani, da prioool Izredni seji. Soja 00 no ob 9. dopoldne v prostorih. Nadslje vam tudi po sklopu društveno da društvo slikat sa «| na a M ilil m knjigo S. D. D. Slika prihodnjo nedeljo t. J. ob 10. dopoldae pri 81 domu na Holmea ave* Jo vabljeno, da so v obD vil« udeleži, > . Brstaki pozdrav!—F. aleh, tajnik. Wool Park. Oblo. — — društva "Delavec" št. »7 P, J. poživljam, da ae gotovo 1 leži prihodnjo »oje dno 18. di ste v navadnih dnevnem redu jo vel stvari, glsvno pa je, da planik sadnjo mesečna kateri smo sprejeli v^l zaključkov. Kor jo soja Is vseh oslrov vi iiiiervsu celokupnega dl da se jo udelošlte. - BraUki pozdravi ^ Toify ttuk, tajnik. Loaerne. ski delavci avguste Nikola Vsem I te cesto do Jn so obrnite na levo, potokazl. Tisti, ki greste ulično šaleznko, vsomlte ali Harivel Laka S Ida postajališča, vozili avtomobili. Delavci in delavka, dite te priliko, kaJU J» vršil v strežba bo dobro: na ¿ena JagnJetina, lahka drago; v • -kupaj pa zraku in t hladni hoatl. bro postrežbo skrbi, CHaJte ras pridobi vanje m mmm mosvtr k trr NESMISEL VERE V BOGA Keaetraktivnl zakljaček pe nugaljenju i« uničenju McCabe. t« (DeJjs.) Veni. Is dosedanjega pisanja je razvidno, da v naravi v splošnem ni ničeaar, kar bi potrjevalo eksistenco kakorlnegakoll boga, kakorlnekoii aile. bitja ali misli nad ali za naravo. Drug za drugim so bili ovite-ni stari «• argumenti. Bili eo zgodnje-filozofski argumenti, dokazi o prvem vzroku, bitju, ki giblje vse in tako dalje. Moderne filozofija jih docela odbija in filozofi so pač tisti, ki najbolje vedo, koliko so dotični argumenti vredni. Prišel je na vrsto red nebes, pa moderna astronomija je napravila konec temu argumentu. Ideja, da lepota narave priča o bogu, je bila istotako ovriena. Znanost nam na naraven način tolmači naravo. Res, da Je danes le silno daleč od tega, ko bo lahko vse pojaenila, toda da bi vzeli kak del narave, o kateri danes le ne moremo pojasniti, in bi rekli, da je to roka božja, bi bila največja neumnost. Dokaj jasno postaja, da bo celo naša nevednost o naravnem vzroku pregnana in je v vidiku znanstvene zgodovine samo začasna. ■ Par trenutkov opazovanja nam bo pokazalo nesmisel vaeh teh argumentov ln nam pojaani-lo, zakaj Je človek v svojem iskanju boga bU od znanosti voden od enega oddelka do drugega. Da je tako izvajanje veljavno, morate dokazati, da znanost ne samo ne more danes podati dokazov o pojavih v naravi, temveč morate tudi dokazati, da znanost takih dokazov nikdar podati ne bo mogla. Kdo more kaj takega dokazati? Ne, navaden vernik v boga, in ta je tisti, komur to pišem mora v svojem lastnem interesu zapopasti, da ga popularni pridigarji in piaatelji varajo, ne svojevoljno, temveč radi svojega lastnega omejenega znanja. Poslužujejo ee še davno ovrže-nih argumentov. Govorijo filozofijo, katere bi ao vsak filozof sramoval, in vedo, kakoršne bi noben znanstvenik ne priznal. Vzemite milijon vernikov kakor. Inekoli vrste in po raziskovanju pronajdete, da devet desetin od njih veruje radi vzrokov, katere učeni znanstveniki smatrajo za popolnoma nelogične. In naravnoet bedaeto je, da trgovci ali povprečna ^duhovščina in politika!! sodijo o vrednosti argumentov boljšo kakor učeni znanatvonlki. Višje izobraženi piaatelji za religijo in bolj inteligentna duhovščina sama žalostno prizna to dejstvo. Ne poslužujejo se več starih argumentov, ki 'se elišijo iz ust prlproete' duhovščine še tako prepričujoči, da čutite, da mora biti ateist norec eli lopov. Izobraženi ae več ne bahojo, da lahko dokažejo eksistence bogs. Priznajo, da je to delikaitno in silno težko vprašanje. Glorija boga, o kateri so nekoč smatrali, da napolnjuje vee veeoljstvo, je zdaj amatrana za navadno spiritualno zadevo, Id nima nikake zveze z materi jalnfm vesoijstvom. Ali ste s prjiateljem kdaj ugibali, da-li je fina bleda črta, k Jo vidite na robu obzorja, vrata gričev ali oblakov? Ali ste kdaj videli trepetajoči severni *!j na večernem nebu in pri tem niste blU gotovi, da-li je na severu prava luč ali je ni? Najbolj pošteni in učeni verniki v boga zavzemajo zdaj tako stališče o luči, ki Je nekoč razsvetljevala ve-soljstvo in prepričevala vsakega človeka. Zdaj pa poizkušamo druga pola. Nekateri, kakor sem rekel, govore samo o neosebni sili, kar pa nič ne izboljša na stvari. Nekateri trde, da ima tudi bog omejeno silo, in pozneje bolno videli, da tudi to ne pomaga. Navajajo tudi, da se bog nahaja v vsem veaoljstvu in ni zunaj nJega; toda cerkev jo resnici rekla drugače in to ni drugega kot nova beseda, Id ao jo akovali modernisti. Prav nič ne pomaga zanašati oo na veeoljitvo. To Jo brez boga velika nsalnost, ki se počasi razvija skozi veke in ima dolge dobe divjanja z malimi presled- (Dalje.) "Ali te ni bilo sram," je rekel, "da si pri-sluškovala pri vratih?" : In ne da bi čakal njenega odgovora, se Jo srdito zagnal proti novim stremljenjem, ki mu jih je bila razkrila. . "Jutri pojdeš k spovedi t In pojutrišnjem boš molila rožni venec P Pod običajno vljudno strpnostjo njegovega govorjenja in dobrohotnostjo, ki Jo je kazal celo mnogim duhovnom, ae Je skrivala prava protiverska stokloot Misel, da bi ae njegova sestra znala nekega dne približati popom, veri, pobožnim opravilom, mu je delalo temo prod očmi. Jeanne ni odgovorila, ponudila se je krotko, da bi aačela običajno večerno branje. Kar-lino je isjavil kratko, da nocoj ne mRra. trdil Je, da čuti pihanje vetra, silil jo je četrt uro s svečo v roki preiskovati duri, okna, atene, tla ter Jo nato odslovil, naj gre spat A ko je Jeanne vstopila v svojo sobo, ni mislila na spanje, ne na to, da bi legla. Ugasnila je htč In sedla na postelj. Ropot kočij je odmeval a ceste, koraki in šumenje ženskih oblačil po hodnikih; ona ni čule ničesar, nepremična sredi temin. Ugaanila Je luč, da bi mislila, da bi videla eapo avojo lastno misel, bllskotni utrinek Izza hoje doli po' stopnicah Guarnaocijevo hiše ob profeeorjevi roki. potem ko Je, začuvši zlokobne beeede "beti se fe da ne bo Uvel," skoro izgubila zavest V kočiji s gospo Albacina, v sobi s njenim bratom, ko Je vendar morala govoriti a tem ln z ono. paziti na tolilfo različnih stvari, eo Je v njeni globini venomer pobliakovala ta mieel, ta predlog, ki ga je žareče srce ponujalo volji. Zdaj se ni več pobllakovala. Jeanne Jo Je mir-no motrila v sebi. V poetavi, ki Je nepremično "dela na postelji sredi temin, sta si dve duli •tali molče nasproti. Ponižna in ljubeča Jean-ne. prepričana, da bi mogla vse žrtvovati ljubezni. se je merila s nezavedoma ošabno Jeanne. preprlčeno. da je v poaesti trde ln mrzle resnice. Ropot kočij je postaja! redkejši na ulici, redkejši ao poetajali koraki In žumenje po hodnikih. Hipoma ae Je sdelo. da sta se obe Jeanne zlili v eno. ki je mislila: "Ko mi naznanijo njegovo smrt, si lshko P«»rečem: vsaj to si storila." Vatala je. prižgala luč, sedla k mizi, vzela listič in sapiaala: "Petru Maironiju. v noči 29. oktobra . . ,' Verujem. Jeanne Dessalle." Zapisala je in dolgo, dolgo zrla v slovesno Cla dalj Jo je gledala, tem bolj sta šli obe polagoma zopet narazen. Nesavedo-Jeanne Je zmagala, zatrla Je ono skoro brez borbe. Prekipevajoča smrtne bridkosti j« raztrgala list. omadeževan t besedo. ki Je nI bilo mogoče vtdrievaU, ki Je nI bde mogoče odkritosrčno zapisati. Ugaanila Je snpet luč. dol lila Je groiovitoett Boga. če spMt obstoji, jokale Je. jokala je nevzdržema v prostovoljni temi. n. Ura pri Bvetem Petru Je udarila oeem. Benedetto j« pustil majhno skupino oeeb pri yfcodu utkt di Porto Ar»gO\s, vstopu sam v Rerninljevo stebrovje, napotil se počaai proti velikim bronaethn vratom, obstal in poslušal šumenje vodometov, gledal gozde plamenov na štirih svečnikih okrog obeliska in trepetajoči, na luninem obrazu temneči se najvišji curek vodometa na levi. V petih, deaetih minutah, morebiti v četrt ure bo stal pred papeževim obličjem. Njegova mieel Je le bdela trdno IR trepetajoča v tem vrhuncu kakor v svojem vrhuncu dvigajoča se živa voda vodometa. Trg Je bil prazen. Nihče ga ne bi videl vstopiti v Vatikan rasen strahotnega venca svetnikov, dvigajočih se tam naaproti nad kolobarjem drugega stebrovja. Svetniki in vodometi oo mu družno pripovedovali, da se njemu zdi, da preživlja zdaj slovesno uro, ali da ta delec časa in on sam in dušni nadpastir v kratkem izginejo, utonejo aa vedno v kraljestvu pozabo, dočim bodo vodometi nadaljevkli svoje enolično tarnanje in svetniki svoje nemo premišljevanje. On pa Jo čutil, da je beeeda Resnice beeede večhega Ilvljenja; in zbral se je le po-slednjkrat sam v sebi, zaprl oči in molil vneto, kakor je molil fte dva dni, naj mu jo Duh pred papežem obudi v prsih ter mu Jo prinese na ustne. Pričakoval jo nekoga, med oemo in četrt na deveto., Ura Je udarila četrt na devet a nihče se ni prikšzal. Okrenil se je in gledal v velika bronasta vrata. Odprta so bile le ena vratca v njih in videla se je luč odznotraj. Skoznje so stopale od čaaa do časa, kakor ne-skrbne mušioo v levjo žrelo, drobne gruče majhnih ljudi. Končno je od znotraj atopil vanje duhovnik ter mu pomignil. Benedetto se je približal.„OnLJe rekel: ' "Vi prihajate radi Svetega Anselma?" Bilo je to dogovesjeno vprašanje. Ko mu JI Benedetto odgovoril: "Da," mu Je dal duhovnik znamenje, naj vstopi. "Blagovolite." je rekel. Benedetto mu Je sledil. Sla sta mimo papeževih straž, ki eo duhovnika vojaško pozdravile. Krenila sta na deeno, stopala ata na-desno, stopala ata navzgor po "Pobožnih stopnicah". Pri vhodu na dvorišče avetega Dama-za nove stražo, novo posdravljanje, duhovnikovo povelje, iggovorjeno potihoma; Benedetto ga ni razumel. Premerila sta dvorišče ter pustila na levi vrata v knjižnico, na deeni vrata, ki vodijo k papeževim sobam. Vlaoko gori ao se velika steklena okna hodišč iskrila v mesečini. Benedetto, ki se je spominjal neke avdl-jence pri prejšnjem nadpastlrju, se je čudil nenavadni poti, ki ao ga zdaj vodili po njej. Ko sta premerila dvorišče v ravni črti, ao Jo duhovnik napotil po ozkem hodniku, vodečem k malim "Stopnicam mozaikov", in obetal pred durmi, ki se odpro na deeno. kjer ae epuščajo navzdol 'Trikotne stopnice". "Vi poznate Vatikan?" Je rekel. "Poznam muzeje in hodilča," Je odvrnil Benedetto, "in prednik sedanjega nadpaetirja me Je sprejel v svojem stanovanju. Drugega ne posnam.'!^ . "Tukaj nlate bili nikoli T w "Nikoli." Duhovnik Je žel naprej po malih stopnicah, ki ao JU» električne žarnice slabo raaavet-Ijevale. Kjer eo prvi koa stopnic konča o presledkom. ao Samic nenadoma ugaanlle. Benedetto, kt ee Je z eno nogo uatavtl na preeled-ku. Je slllal evojega vodnika teči navzgor po stopnicah na deeni. Nato ni ališal ničeaar več. Mislil Je. da Je luč slučajno odpovedala In da I»duhovnik edhltel, da jo da sopet vžgati. Čakal Je. Odnikoder ne luči, ne koraka, ne gtaau. prikefejM) _ _. ki rasvoja, v katerih ae porajajo civilizacije. Od Jobe dalje se ni nikdo opravljal z bogom radi avojih zadev. Novo šole teologov zavračajo naravo In se obračajo k človeku ali zavračajo naravo v splošnem Jn se oegodotočujejo na najvišji njen produkt — človeka. Ce ne najdemo božjega prsta na človeku, kje ga pa bomo iskali? Mogoče so še višja bitjo kot človek na drugih planetih in v dru ffih univerzi h. življenje na na jši zemeljski obli se bo mords |e razvijalo kakih par ato mili Jonov let Zvezde ao mnogo Starejše kot zemlja in imajo morda planete, na katerih je bi lo Življenje milijone let prej kot je pričela živeti semija. Mars Jraa mogoče celo bolj daleč razvito pleme razumnih bitij kakor je naše. Vendar najvišje razvito bitje veaoljstvu, klikor ga mi poznamo, je človek. V njegovi naravi moramo torej najti nekaj, kar bo bolj sugestftralo božje delo, kakor ga cvetlice in zvezde. Daljo je to tudi tako občut-Jjlvo bitje in njegovi živci trepetajo bolečin, da lahko zaključujemo, da je dobrohotna in usmiljena sila, ki se je posebno zanimala za to bitje.' Zvezda ne čuti nobenega udara, kadar Jo kaj doleti ali se Ji približa in njeni drobci se brezčutno raz-lete po vsemirju. Vrtnica ne potna solz, ko ovene. Celo žival ima zelo top občutek bolečine. Toda človek . . . Ravno'v človeku bi morali opaziti feožje delo, jo katerem ni manto nobenega sledu več. Zgodovina človeka je spisana in naj. manjšo potrebo ni bilo uvajati v njo nadnaravno delo. Karko-Jo dosegel, je dosegel človek PrazgOdoVina človeka — milijoni let primitivnega divja-štva — je eelo bolj brutalna bres boga. Človeški svet današnjega dne, ki ga dobro poznamo, nikjer no pokazuje, da je posledtea božjega prsta. » PoČakajmo a topi nekoliko in vzemimo predvsem to, kar jo najboljšo v človeku. Tu ne more-remo razpravljati o človeških ra. zumskih sposobnostih. Ko premislimo njih 'počašen ln stopnjujoč razMbj,- no najdemo» nobenega dotea, da ao le kaj duševno. So%iftji razvoj sposobnosti nižje živali. Isto je kajpada z človeškimi čustvovanji. Verska čustvs borpo posebej razpravljali pozneje.- (DsUs prihodnji^ , II ŽENITVENA PONUDBA. Želim ie seznaniti s vdovo ali samsko Slovenko v starosti 50 do 47 let v «vrho ženitve. Jaz sem star 47 let vdovec, imam enega otroka, i man} pa tudi avojo hišo in dve mali trgovini; moja vrednoat znaša okrof 16,000. Sprejme se tudi z enim ali ne več kot dvema otrokama. Jaz atanujem v Chicagu. Ponudba naj ae pošlje na naslov: "Slovenec" 2667 So. Lawndale AveT Chicago, 111. (Adv.) i -- ■- ■ A IS. AVGUSTA. 1 Nov graditelj, krvi, živcev la - — moct. Zdravniki so preaalH. da čudovito potna ca obeai, eteriai ie mlediat^^jf m nori tisoči Jemljejo to novo sdra vilo, N tira-Tone, in dobivajo čudovito od pomol v par dneh. Nura-Tone hi tro povrne prejlnjo moč in lilsvost utrujenim in izčrpaaim živcem in mi-am. Daje rdečo kri, močne, umirjene živce in čudovito poveča odporno mpČ in vztrajnost. Za alabo nrebavo, zaprtje, slsb duk, glavobol, slab sp nec ni boljleca kot je Nuga-Tone. lato učinkuje in lo jako hitro. Nugl-Tone daje dober tek, trden in poživljajoč »nec, a ti mu lira jetra in regulira oblati, želodec ia čreva.. Na« čitete-Ijl naj poskuaijo to zdravilo, ker sgube ne morejo imeti. Izdelovalci Nuga-Tbno tako dobro vedo kaj isto stori v takih slučsjih, da primorajo vse Is-karaarje Isto jamčiti ln vam vrniti tar, ako niste sadovoljni. Je lahko sa vlivati ln aa približno fl.00 dobite celomeeečno salogo. Priporočano, jamčeno in na prodaj v vseh dobrih NAROČNIKIPOZOR! Znamenje (Joly 31-19261 po-da varne je naročnina poda vam Kota no Ako Usta no prejmete, je mogočo vota vi jen, ker ni bil plačan. Ako Je vaš Ust plačan In ga ne pre jinete, Jo mogočo vstavljen valed napačnega naslova, pišite na« dopisnico in navedite atari Ir rov! naslov. It^^U^kTbitoiS saetopnî-rfL ; ^Hfl k^t^rili l^&Jhlco pl^ii!»® naročnino. Naročnina aa eolo leto jO H.00 ta za pol leta pa 92.50.. Člani S. N. P. J. doplačajo za pol leto 91.00 In za-celo leto 9&B0. - Za mesto Chicago In Cicero aa loto 99.50, pol leta 93.25, ss V znamenju «orale. Avstrijski episkofiat objavlja vnovič deset zapovedi, tlčočih se javne morale, ttftnašajo se na telo* vadbo, kopanje, zdravniško pre-skovanje šolskih otrok, šport, družabnost' šundliteraturo, kino, gledališče in na modo. Razume ae, da je poslednje poglav-e najobeeCnejie, in naj temperamentne jše. Škofje hudo obao-ajo tendoiicijozno razgaljanje Ženskih udov, oanačujoč ga sa cinično pafanstvo in pozivajoč vae prave katoliške dame v borbo za ustvaritev dostojne in le-m ženske obleke. Prihodnje no-delje bodo te zapovedi grmele s vaeh avstrijskih prižnlc. Mnogo zanimivejša kakor zapovedi avstrijskih škofov pa je prepoved kopalnih trikojev v talij i, kjer oo nemorali ni postavil po robu Vatikan ali epis-kopat, mre več sam fašistoveki notranji mlnlater Federzoni. Njegova naredba navaja, da pohujšljivim trikojem v itali-anakih morakih kopališčih ne more in no sme biti mesta. Kdor, odnosno katera ne bo pa-rirala, jq bo dvojo orožnikov odpravilo s obale ainjega Jadrana notranjoot drŽave, kjer lepe čednoati cvete jo šo dal ako Intenzivnejše kakor ob morju. Federzoni no poaablja poudarjati, da ao Vee talke, BRjplemeniteJše dame starata Rima. bile v svo-Ih svežih oblačilih zapet« do vratu,** In eolo nimf a Egerija al e ogrnila nekak kopalni plašč,j ko jo je stari kralj Numa obt»| U v njeni duplini v svetem gaju . Zatorej tudi Pederaoni zahteva dičao stare kopalne koe-tume, bilo pO bi pametnejše, če zahteval kar Črne srajce do tal. , • . Za $vropo aiane aa pol lato 94.00, ss vso leto po 98.00. Tednik stane aa Evropo 91.70. <2lanl doplačajo samo 50c ss poštnino. Naročnino ^ Ml aami UPRAVNIflTVO "PROSVETA" 2957 S. Lawndale Ato. CHICAGO, HJL lasem kot Js bila van* v mladih letih in les jo poetaaejo beli, črni ali kostanjevi. Ne bodite atari, bodite mladi. PoUJRe nam flj>0 v Money Orderu in mi vam polijemo atekleaico tega s vsemi navodili. S. STRBOJA DRUG STORE 403 N. Central Avenue, Duluth, Mirni. DA DOBRO Pt YO, PSI TONASE produkte. 4401 FRANK OGLAR, — CUvaUeč. Agitirajte aa "Preaveto V \ 1HPILV NA ■ , ' / katero priredi Novo ustanovljeno društvo "Majski Cvet" it. 583, S. N. P. J. rr Lowber, Pr., t soboto, 1 \ dne 29. rv^usU 1926 Začetek tečno ob 7. ari svečer. A Igrsla bo godba na pikala is Setterville, Ps. Uljudno vabimo vsa bližnja drultva In possmeznike, da nas po. eetite v obilnem Itevilu. Za lačne želodce, lojna grla ia srbeče pete bo Isvntno poskrbljeno, na razpolago bosta tudi dva pečena janca. Vstopnine sa molke 75c la ss Ionske 25c Torsj na svidenje dne 28. avg. t. L Vabi - - ODBORI AMERIŠKI SLOVENCI—-izvrstna krasna knjiga, obsega < 632 strani, trdo volana, vredna avojo cone, etane....f5.00 \ Slovensko-Angleška Slovnica—zelo poučna in lahko raz- C umljiva knjiga za učenje angleščino, s dodatkom raznih \ koristnih informacij, atane aamo...........................¿¿00 % j Zakon Biogenezije—tolmači naravne zakone in sflbiniJC] razvoj, knjiga Iz katere zamoreto črpati mnogo naukov za telesno in duševno dobro........................................$1.50 ■ Pater Malaventnra—Vs Kabafetn-«animiva povest iz živ- 5 ljenja ameriških frančiškanov, ln doživljaji rojaka, iz- ~ vratno spopolnjena a slikami........ ......................... 91.50 Zajedale!—resnična povest in prava ilustracija doelej skritega dela življenja alovenskih delavcev v Ameriki..! 1.75 Jimmie Higgina—krasna povest, U jo io spisal sloviti ameriški pisatelj Upton Sinclair, poslovenil pa Ivan Molok .................m..............................m........................91*00 Zaplanlk 8. rodne konvencije B. N. P. J„ 252 strani mehko vezana, otana samo.......,,.....................(«„.„„m,.............50c KNJIGE KNJIŽEVNE MATICE SE DOBE pri naših društvenih tajnikih In drugih zastopnikih, namreč dosedaj jih imajo v prodaji poleg društvenih tajnikov tudi? William Siter, 6404 St Clair Arm Cleveland, Ohio. Anton Jankovieh, 1171 Norwood Rd„ Gleveland, Ohio. Anton Bokal, 727 E. 157th Street, Cleveland, Ohio...... John Križmančič, 13111 Benlngton Ave. Went Park, Ohio. Andrew Vldrich, R. P. D. 7, Box 103, Johnetown, Pa. ■ John Rlmac, 5555 RmaeD St, Detroit, Mttlt ' Frank Stnlar, 13705 St Anbln, Detroit Mich. John Golob, Box 144, Rock Springs, Wjo. Preletom, 3939 W. 26th Street Chicago, IB. t> Ali pa pišite ponjenar . KNJIŽEVNA MATICA & N. P. J. 2657 So. I#wndalo Am, Chicago, DL í to < TISKARNA S. N. P. J. • T X c SPREJEM m V TISKARSKO ONT SPAIAJOČA BELA gjfci *** ** imékê fat abode, Tfxltnice, ČRgnlke, knjige, koledRrJe, ^Uke M.rttormakan, hrvRtokem, slovRŠkem, češkem, mtmüum, tnf-lesKem JestkB In drufin. TOKTW TISKARNE APELIRA HA ČLANSTVO S. R. P. J., IA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKANIH ms n Uni«» « 8. N. P. J. PRINTERY ■ee B"® LswadaW Anua, VBiSf. SL ' TAM SB DOSS NA ZKLJO TOM VBA UOTMENA POJASNILA i