Št. 8 (726) L. XV.
NOVO MESTO, četrtek 27. februarja 1964
I    ifl   1    S« 9 BK
1 i'llllil J||illMI^M"^™^M«MWI»MMMMWi-WWhMi miiihmBM
Predsednik zvezne skupščine lov. Edvard Kardelj in predsednik skupščine SRS tov. Ivan Maček na slavju ob 20. obletnici I. zasedanja SNOS v Črnomlju
35-kilovoltni transformator z odvodnimi celicami
Elektro Ljubljana, enota Novo mesto, pripravlja tuđ; letos obsežna investicijska de-
Priprave mi
Vili. kongres ZKJ
Pod predsedstvom generalnega sekretarja ZKJ tovariša Tita je bila 21. februarja v Beogradu soja izvršnega komiteja CK ZKJ. Na seji so razpravljali o pripravah na VIII. kongres Zveze komunistov Jugoslavije in na bližnji plenum centralnega komiteja. Sklenili so, da bo VI. plenum CK ZKJ 16. marca v Beogradu, na njem pa bodo razpravljali o nekaterih perečih idejnih problemih in vlogi Zveze komunistov Jugoslavije. Govorili bodo tudi o tesah za predkongresno dejavnost ZKJ in o samih pripravah na kongres.
Na sprejemu v dijaškem domu je preteklo sredo predsednik zvezne skup-žčine Edvard Kardelj spregovoril nekaj besed, ki bodo prebivalstvu črnomaljske občine in vse Bele krajine spodbuda za nadaljnje deflo:
»Mi, ki smo med vojno večkrat prihajali v Belo krajino in tu bivali, ne moremo pozabiti borbene podpore in gostoljubnosti belokranjskega ljudstva v tistih dneh. Vsa belokranjska pota in'vsi belokranjski hribi, predvsem pa belokranjski človek, nas na vsakem
NAPREDKA IMI NIKOLI KONEC
koraku- spominjajo na dni boja in na občutke, ki so nam jih prinesli tudi težki trenutki. Tako je Bela krajina res postala najožja domovina vseh nas partizanov.
Res je, da smo nekaj časa hodili v Belo krajino skoro naskrivaj, vselej pa z občutkom neke vrste krivde. Dolgo časa naše moči niso bile zadostne, da bi lahko bolj podprli in bolj pomagali Beli krajini in da bi pravzaprav vrnili belokranjskemu ljudstvu tisto, kar je to ljudstvo dalo naši revoluciji in naši borbi med vojno. Danes, ko sem poslušal govor tovariša predsednika občinske skupščine, se mi je pravzaprav nekoliko odvalil kamen od srca. Imel sem občutek, da je navsezadnje tudi V 'Beli krajini nekaj napravljenega. S tem nočem reči, da smo lahko zadovoljni s tem, kar je Bela krajina dobila, vendar mi-
slim, da so postavljeni temelji, ki odpirajo tudi Beli krajini določeno perspektivo stalnega napredka.-«
Tovariš Kardelj je nato poudaril, da odloki, sprejeti na zasedanju SNOS v Črnomlju, govore o tem, da je slovensko ljudstvo svojo zmago že. izbojevalo in da je zavestno šlo v novo bodočnost, ki se je bistveno razlikovala od preteklosti.
»-Doba dvajsetih let ni dolga. Ce 20 let našega napredka primerjamo s časovno enakim napredkom mnogih drugih narodov v preteklosti, tedaj lahko s ponosom ugotovimo, da nas te dobe ne more biti sram. Prav gotovo je, da z marsičim nismo in ne moremo biti zadovoljni. Prav gotovo pa je tudi, da je treba še marsikaj storiti, da bi lahko rekli, da smo izpolnili vse tisto, o čemer smo takrat v Črnomlju sklepali.
Zato lahko ob 20-letnici zasedanja SNOS z -zadovoljstvom rečemo, da danes ne prihajamo v Črnomelj z občutkom, da smo se borili za nekaj, česar nismo izpolnili. Nasprotno lahko rečemo, da smo se borili prav ža tisto, kar smo tudi izpolnili. Hkrati pa lahko rečemo še to, da napredka ni nikoli konec in da tudi zadovoljstvo ljudi s tem, kar so napravili, ni nikoli popolno, če ni obenem izpolnjeno tudi z voljo in naporom, da se napreduje.
Ob" 20-letnici črnomaljskega zbora SNOS mislim, da smo vsi prepričani o tem, da moramo še naprej graditi in razvijati pridobitve, ki smo jih takrat zapisali v Črnomlju. Imamo vse osnove za to, da bodo ti naši cilji uresničeni.«
Na koncu se^ie tovariš Kardelj zahvalil za gostoljubnost in zaželel občanom Bele Krajine veliko uspehov pri nadaljnjem delu.
la, ki bodo pripomogla k boljši oskrbi z elekrično energijo. Največja investicija bo 35 KV transformator z odvodnimi celicami, ki ga bodo vgradjli v ratadelitao transformatorsko postajo v Bršli-nu. S tem bo omogočeno napajanje 35 KV daljnovoda, ki ga bo letos gradila enota Ljubljana od Novega mesta do Kočevja, pozneje pa bo transformator napajal tudi 35 KV daljnovod Novo mesto—Črnomelj, ki je zdaj napajan le z 20 KV. Ker novomeška enota nima dovolj sredstev za nakup in postavitev 35 KV transformatorja, bodo investicijo financirali iz skupnih sredstev podjetja Elektro Ljubljana. Transformator je za naše področje velikega pomena, saj se industrija hitro razvija In potrebuje vedno več električne energije.
„Naše", „vaše" - ali vendarle družbeno ?
Najčistejša oblika pogodbenega sodelovanja se je ustavila ob lokalni zaprtosti, ki ne vidi pomena, ampak se raje ustavlja ob mejah kmetijske zadruge, ki je na stfojem območju »gospodar«...
O pogedbeni proizvodnji ali kooperaciji v kmetijstvu je zlasti lani bilo veliko govora. Razprav o zelo pomembnem vprašanju, kako v napore za povečanje kmslij-ske proizvodnje pritegniti zasebnega kmeta, so se lotevali na.višji organi. Ugotavljali so, da je pogodbena proizvodnja, kii so jo zadruge začele že pred petimi leti, ostala na
približno isti ravni in da ni doživela kvalitetnih sprememb. Podobe, ki so jih sklepale zadruge, so bile premalo določne in za kmeta premalo spodbudne. Skratka, premalo jasno so določale, kaj bo k pogodbenemu odnosu prispeval kmetovalec, kaj zadruga in kako si bosta delila ustvarjeni dohodek. Posledica je bila, da so imele zadruge ob za-
NicD pozabili Bele krajine in njenih zaslug
S^J?™ ČRNOMELJ JE V SREDO, 19. FEBRUARJA, SPREJEL ŠTEVILNE VISOKE UUbTL, M SO SE UDELEŽILI SLAVNOSTNEGA ZASEDANJA OBČINSKE SKUPŠČINE V
TEV   20.   OBLETNICE   ZASEDANJA SNOS
Pred črnomaljskim kulturnim domom so se začeli že kmalu po deveti uri zbirati domačini. Kljub dežju in izredno neprijetnemu vremenu z močno meglo so ljudje vztrajno čakali vse do 10.15, ko so začeli prihajati na zasedanje: predsednik zvezne skupščine Edvard Kardelj s soprogo, sekretar CK ZKS Miha Marinko, član izvršnega komiteja CK ZKJ Franc Leskošek-Luka, predsednik skupščine SRS Ivan Mačck-Matija, podpredsednik zveznega izvršnega sveta Boris Kraigher, predsednik izvršnega sveta Slovenije Viktor Avbelj, predsednica glavnega odbora SZDL Slovenije Vida Tomšič, organizacijski sekretar CK 'KS Albert Jakopič, predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti Josip Vidmar ter drugi ugledni gostje, kot: Lidija Šentjurc, dr. Joža Vilfan, Stane Kavčič, Janez Vipotnik, France Bevk, Franc Pirkovič, Niko šilih, Bo?:idar Jakac, Mara Rupena-Osolnik, Ada in Vlado Krivic, Niko Bclopavlovič, Stane Dolenc, Viktor Zupančič in drugi, ter predstavniki okrajne, domače in sosed-niili občinskih skupščin, kakor tudi gospodarskih organizacij Bele krajine.
Toplo so bili sprejeti in pozdravljeni tudi tovariši Vlado Zečevič, Marko vujačič in drugi, ki so žc drugič prišli na črnomaljsko zasedanje kot takratni ^legati AVNOJ. Prisrčno so domačini sprejeli tudi delegacijo CK ZKS, Glavnega odbora SZDL Slovenije in okrajnega odbora SZDL ter predstavnike so-»ednjih občin in vse druge goste.
Zelo lopo in na novo urejeno dvorano črnomaljskega Jjuiturnega doma so gostje *°n*ala napolnili. BelokranJ-!■} &o ugledne osebnosti ve-'»»ma takoj prepoznali, saj J° jih pred dvajsetimi leti ^tokrat videvali na osvo-kojenotn   črnomaljnkem o-
zemlju. Z burnim ploska-njom so bili sprejeta vsi gostje, posebno po predsednik zveme skupščine Edvard
Kardelj.
Ko je delovno predsedstvo — inž. Rado Dvoršak, France Stajdohar in Anton Dvoj. moč — zasedlo prostore, ve
Je zasedanje pričelo. Predsednik občinsko skupščine Črnomelj je najprej pozdravil druge geste in predlagal minuto molka v spomin vseh umrlih članov SNOS. Posebna delegacijo je s slavnostnega zasedanja odnesla venec h grobnici padlih.
Kmalu zatem Je stopil na govorniški oder dr. Marijan Brecelj, ki je pred 20 leti na zasedanju SNOS v isti dvorani in v glavnem med istimi ljudmi govoril o gospodarskih, finančnih in zdravstvenih problemih, nalogah in ukrepih ljudske oblasti sredi revolucije. Tudi tokrat so ga poslušalci nagradili z burnim ploskanjem, ob njegovih klenih besedah pa Je vsakdo doživljal prehojeno pot od prvega zasedanja SNOS do danes.
Pomembni uspehi Bele krajine v povojnih letih
O razvoju Bef'e krajine v povojnem obdobju je spregovoril nato predsednik občin, ske skupščine Črnomelj inž. Rado Dvoršak. Povedal je, da 'je bila med NOB večina prebivalstva vključena v osvobodilno gibanje in da se Je po vojni ta nerazvita deželica začela hitro razvijati. Zprraje-
(Nadaljevanje na 18. str.)
četku Leta sicer res podpisanih mnogo pogodb za razne kmetijske pridelke, da pa jim je y sezoni odkupov uspelo odkupiti bolj malo pogodbeno dogovorjenih pridelkov, mnogo več pa takih, za kakršne niso bile dogovorjene.
Lani je bilo prvič slišati pripombe, da se morajo v pogodbeno proizvodnjo vključevati tudi družbena posestva. Analize so pokazale, da so družbena posestva zgradila mnogo pitališč za goveda in ^prašiče, ne da bi za zmogljivosti le-teh imela > zagotovljeno krmsko osnovo na svojih površinah. Brez dvoma je re--šitev samo v pogodbeni proizvodnji z zasebnim kmetovalcem, ki naj zagotovi krmsko osnovo. Lotimo se zdaj primera, kj je predmet razprave.
V Zalogu pri Novem mestu je Kmetijsko posestvo Novo mesto zgradilo pitališče prašičev z zmogljivostjo 10.000 bekonov na leto. Povpraševanje po bokonih pa je zelo veliko in pri kmetijskem posestvu so kaj kmottu* ugotovili, da bi lahko s pogodbenim sodelovanjem zredili dodatnih 5000 bekonov. Mladih pujskov za rejo so imeli dovolj, zmogljivosti pitalisča pa so bile premajhne. Pitanje bi bilo torej mogoče povečati samo s pogodbeno rejo. Izdelali so načrt za najčistejšo obliko kooperacije: kmetijsko posestvo da kmetovalcu, ki sklene pogodbo, v rejo pujska, ki je že prebil 4-tedensko karanteno prt posestvu. Rejec-pogod.be-nik se zaveže, da ga bo zredil do 125 kdlograr''? «.-/eže. Posestvo z£. Mv* j «::i vo cepljen.', — - ...... službo,
zavaruje prašička pri medobčinski zavarovalnici, zagotovi strokovno službo in v
primeru, če bi jih rejec potreboval, tudi močna krmila. Ko je prašič spitan do teSd 125 kilogramov, mu kmetijsko posestvo plača brez odbitka dejanski prirastek po 260 dinarjev kilogram. C« prašič pogine, plača posestvo rejcu dejanski prirastek
Predstavniku kmetijskim zadrug, ki so jim pri KP Novo mesto predložili takšno too-operaoijo, so oklevali, oeS »da ne bo šlo«. Tako je bilo tudi v KZ Trebnje. KP Novo mesto je nato objavilo razpis in od avgusta lani se Je zgla-sllo v Zalogu mnogo rejcev, ki so prevzeli 400 pujskov ter podpisali pogodbe. Predstav* niki kmetijskega posestva Novo mesto so bili prepričani, da se bodo rejci odzvali zatega-(Nadaljevanje na 24. str.)
8. marec v novomeški občini
številne delovne organizacije in krajevne organizacije Socialistične zveze v novomeški občini se marljivo pripravljajo na praznovanje 8. marca — dneva žena. Letos je opaziti dosti večje priprave zlasti v KO SZDL, ki bodo pripravile ženskam manjše proslave s kulturnima pro-" grami in prigrizki. V marsikateri organizaciji ne bodo pozabila na matere padlih borcev in vdove, ki jih že po tradiciji obdarijo. Tako obsežne priprave bodo brez dvoma prispevale k prijetnemu počutju, ki ga pripravljamo vsem našim ženam. .
VREME
OD 27. II. DO 8. III. 1964 Prevladovalo bo suho oz. lepo vreme. Manjše padavine so verjetne okrog 7. marca. V začetku marca postopno topleje, toda okrog 7.. marca zopet ohladitev.
Dr. V. M.
Misliti je treba s svojo glavo
Povod za razmišljanje o tej temi mi je nudil razgovor, ki sem mu prisluhnil. Govor je bil o nadaljnjem razvoju podjetja. Pri sobesednikih 6em slutil izredno voljo. Njihova vnema, s katero so govorili o razširitvi podjetja, o novih tehnoloških postopkih in o drugih izboljšavah, je kar privzdignila rnojo zvedavost. Nekaj pa me je le motilo: le redko so govorili po svoji glavi. Kar naprej so se sklicevali na to, kaj so rekli na občini, kaj meni tovariš na okraju in kaj je zadnjič sodil tovariš in republike. Premalo so mislili s svojo glavo, saj gre vendar za podjetje, s katerim so življenjsko povezani in ki ga upravljajo sami.
Mislil sem si tole: hvale vredne so pametne pobude, ne glede na to, od kod pridejo. 'Naša skupna naloga je, da predajamo drug drugemu pozitivne izkušnje. Ob pozitivnih zgledih se učimo in popravljamo, da bi sami naredili še bolje. Vsi skupaj najemamo iz skupne zaklad-
NAŠ AKTUALNI KOMENTAR
niče znanja — in vanjo tudi prispevamo. Vendar o vsem, kar zajamemo iz te skupne zakladnice, dobro premislimo. Vsako mehanično prenašanje izkušenj drugih bi bilo lahko zelo škodljivo. Nič manjše škode ne bi imeli od papagajskega reproduciranja tujih misli, češ tako, kot so rekli, je treba storiti tudi pri nas. Pri tem pozabljajo, da je naše podjetje drugačen Čevelj, v katerega ni mogoče »praviti vsakega kopita, ki nam ga kdorkoli ponudi.
Kaj rado se zgodi, da se bo skliceval na mnenja drugih človek, ki se na svoje lastne argumente ne zanese dovolj. Namesto da bi se sam prepričal o koristnosti kakega predloga in skušal prenesti svoje prepričanje še na druge, se izogne vsakemu nadaljnjemu pojasnjevanju z la-konično izjavo: Na občini so rekli! S takimi izjavami pogosto posiljujejo tudi organe delavskega samoupravljanja. Talka Izjava izzveni nekako
takole: Saj nima smisla, da še naprej razpravljamo, nazadnje se bo treba odločiti tako, kot zahtevajo od nas ... To pa seveda ni res. Za predlog, ki pride od zunaj, najsi gre za integracijo, združitev podjetij, preusmeritev proizvodnje ali karsibodi, se bomo odločili le na podlagi spoznanih koristi. Vsaka naša odločitev mora temeljiti na prepričanju, ki klije iz moči argumentov. Oe prevzemamo odgovornosti, imamo tudi pravico, da vsestransko pretehtamo vse mogoče rešitve, preden se odločimo zanje. V mislih imam pojave, ki jih je Edvard Kardelj v svoji obrazložitvi 'osnutka nove ustave pojasnil s temi besedami:
»Po eni strani so močne težnje, da se v imenu individualnega interesa egoistično ali partikularistično izkoriščajo družbena sredstva in da se živi na tuj račun, medtem ko se spet v imenu enostranskega tolmačenja kolektivnega interesa lahko manifestirajo tehnokratizem, birokratski centralizem, ločujejo neposredni proizvajalci od vpliva na produkcijo in delitev produkta itn.«
Prav za to gre: nimamo nobene pravice, da v imenu individualnega interesa izkoriščamo družbena sredstva, kakor da smo sami sebi dovolj in da se nas širša skupnost nič ne tiče; in tudi drugi nimajo pravice, da nam v imenu kolektivnega interesa vsiljujejo rešitve, ki so v resnici le slabo prikrita težnja po vmešavanju, birokratizaciji, centralizaciji itd. S takimi primeri smo se že srečali. Prišli so v podjetje in ga v imenu nekakšnega kolektiv-.nega interesa rotili, naj se priključi drugemu podjetju, češ da je to korist vse skupnosti. Kolektiv se s tako obrazložitvijo predloga ne bi smel zadovoljiti. Kolektivnega interesa vendar ne smemo pomirjati. Nanj je treba pokazati tako, da nam bo postal otipljiv in da bomo videli v njem tudi svoje osebne interese.
Razen tega je treba na rob te resnice pribiti še ugotovitev, da moramo o kolektivnem interesu razmišljati vsi. Nihče nima v zakupu socialistične, se pravi napredne miselnosti. Narobe: socialistična
misel postaja v razmerah, kakršne si ustvarjamo z razvijanjem samoupravljanja, vse bolj last vseh. Zatorej bi bilo napak, če bi Se zmeraj /snašali samo na to, kaj se bo »skuhalo« v glavah drugih. Ne smemo čakati, da bodo prišle pobude od drugod, sami pa jih bomo slepo uresničevali. Objektivni družbeni razvoj nas vse bolj postavlja v položaj, ko moramo biti pobudniki družbene akcije sami. Preprosto povedano: čedalje bolj moram« misliti s svojo glavo. Kakršnakoli slepa pokorščina avtoritet ki ima za posledico mehanič-
no izvrševanje pobud in predlogov (ali pa nalog) drugih, je zelo škodljiva.
0 Tudi za vlogo subjektivnega činitelja, na primer Zveze komunistov, je bilo nekje pravilno ugotovljeno, da zavestne sile nimajo namena, da bi vladale namesto ljudi, ampak več: usposobiti ljudi, da bi znali vladati sami. Zato tudi pobude zavestnih sil, ki naj jih sprejemajo samoupravni organi, ne temelje na komandiranju, pač pa na prepričevanju. Vsako prepričevanje pa izziva samostojno razmišljanje! *
J. B.
Dva mlada medvedka poginila
Pred kratkim so pet kilometrov od žlebiča pri Ribnic našli dva mlada medvedka mrtva. Stara sta bila okrog 10 dni in sta bila velika kakor odrasli mački. Enega od medvedkov so našli v snegu ob gnezdu, iz katerega je padel, drugega pa v gnezdu, zavitega v srobot, zaradi česar se je zadušil. Enega od medvedkov bodo lovci dali naga-čiti in ga bodo podarili kočevskemu muzeju.
ZUNANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED
Star židovski pregovor pravi: »Nikar si preveč ne želi. Lahko se ti želje izpolnijo.« Ameriška diplomacija je v preteklosti pogosto jadi-kovala, da je svet premalo pester in da sta samo dva bloka, ki delita svet. Vprašajte danes ameriškega diplomata, kaj meni, pa bo žalostno vzdihnil po »dobrih, starih časih«, ko je še živel Josif Visariono-vič Stalin.
Morda je ta primera nekoliko pretirana, vsebuje pa zrno resnice: strogo blokovsko politiko je bilo neprimerno laže voditi kakor danes konstruktivno mednarodno politiko, ko se lomijo blokovske ograde in se nekdanji zavezniki izmikajo nadzorstvu ali celo prehajajo v opozicijo. Takrat je Stalin odločal, kaj je »napredno«, Dulles pa s križarskimi pozivi branil »svobodni svet« pred socialistično ali komunistično »tiranijo«. Oba sta mrtva'in z njima je umrla politika, ki bi bila danes prav tako zastarela ko sežiganje čarovnic, čeprav se tudi to dogaja tu in tam vsaj v prenesenem pomenu.
Vzemimo nekaj konkretnih primerov. V Peking je že prišel francoski odpravnik poslov, ki mu bo v treh mesecih sledil veleposlanik. Francosko—Kitajski odnosi so torej »stekli«. V teh okoliščinah Pekingu niti na misel ne pride, da bi obsodil najnovejšo francosko intervencijo v Gabonu, čeprav ostro napada prihod britanskih čet v Kenijo in Tanganjiko. Za Peking je Francija že prenehala biti kolonialistič-na sila. Hkrati pa se obeta nova zaostritev med Pekingom in Moskvo. Sovjetski voditelji se menda pripravljajo, da bodo ostro odgo-
varjali na pekinške obtožbe. Poostreni dvoboj bo povzročil novo polarizacijo sil med naprednimi gibanji in strankami po svetu. Kot predznak nove ofenzive velja vsekakor jemati siloviti sovjetski napad na albansko vodstvo, ki je dalo zaseči  sovjetsko  veleposlaništvo in
Zorenje novega časa
druge stavbe v Tirani, ki jih ima ZSSR za svojo last.
Na zahodu se tudi pospešeno odvija proces polarizacije. Ne gre samo za Francijo, ki ubira svoja pota v zahodnem zavezništvu. Gre tudi za druge člane nekdanjega »svobodnega sveta«. Ameriška vlada je n? primer dala v en koš Veliko Britanijo, Francijo, Španijo, Maroko in Jugoslavijo glede trgovine s Kubo. Ker te države trgujejo s Kubo, ne bodo več prejemale ameriške vojaške pomoči. Britanija, Francija in Jugoslavija je tako in tako ne pre-. jemajo, toda nekaj je bilo treba storiti v ameriškem predvolilnem letu. Očitno je namreč, da je gospodarska blokada Kube propadla. V časih hladne vojne se omenjene države nikakor ne bi znašle na istem seznamu ameriške vlade.
Ali pa vzemimo primer Šparjije, ki je sicer zaveznik ZDA, a pridno trguje s Kubo. Kljub temu bodo ZDA preselile  svoje  oporišče za
atomske podmornice na Škotskem v neko špansko pristanišče.
Takih in podobnih nedoslednosti, ki v časih hladne vojne niso bile mogoče, je čedalje več. In prav te nedoslednosti so značilne za novo obdobje v mednarodnih odnosih, ko se stare meje krhajo in se narodi skušajo približati drug drugemu. Manifestacije takih prizadevanj niso redke, vsekakor pa je treba med njimi letos omeniti vsaj dve: konferenco o svetovni trgovini v Ženevi in konferenco neangažiranih oziroma miroljubnih držav, ki bo v Kairu. To bo druga taka konferenca po beograjski. .
Kairska konferenca bo najbrž precej širša od beograjske, zakaj tudi pojem neangažiranosti se je spremenil, kakor se spreminja vse drugo. Čedalje več je držav, celo takih, ki so formalno članice kakih vojaških zvez, a si prizadevajo za utrjevanje miru, pospeševanje mednarodne trgovine in krepitev sodelovanja med narodi ne glede na ideološke razlike in družbene sisteme. »
Iz tega vrenja, ki ga prinaša novi čas, izhaja pravzaprav ena sama preprosta resnica: blokovske ovire in meje so bile umetne, kakor je bila umetna hladna vojna. Narodi so začeli razbijati te ovire in omejitve. S tem so se pojavili novi in zapleteni problemi. Toda te je mogoče rešiti. Edina resnična ovira, ki loči človeštvo na dva dela, je razdelitev sveta na lačne in site, gole in oblečene, razvite in nerazvite. To je tista ovira, ki jo je treba podreti. In napredek je že v tem, da, so vsi prišli do spoznanja, da jo je treba podreti.
JMATKL
j »I KAZNIH STRANI |
TEDENSKI NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED
# Industrijska proizvodnja v januarju je bila za dva odstotka manjša, kot je bilo predvideno. S takim rezultatom slovenske industrije ne moremo biti zadovoljivi. Vzroki niso samo objektivne narave. Res je, da je prišlo januarja do omejitve v energiji, toda zastavlja se nam vprašanje, zakaj ni bilo pravočasno poskrbljeno za uvoz električne energije, če smo planirali, da bodo potrebe po energiji za 34 odstotkov večje kot lani v Istem Času, bi morali ob pravem času poskrbeti za uvoz, brž ko se je pokazalo, da nam domače centrale ne bodo nudile dovolj energije. Krivda za padec proizvodnje je tudi v neurejenem položaju pri dodeljevanju deviz za uvoz reprodukcijskega materiala. Nekatera podjetja po poldrugem mesecu še niso prejela deviz, ki jih nujno potrebujejo, če naj izpolnijo svoje proizvodne in zlasti še izvozne naloge.
Takoj bo treba- storiti potrebne ukrepe, da bi v naslednjih mesecih ne le izpolnili planska predvidevanja, marveč tudi, da bi nadomestili januarski izpad proizvodnje. Od naporov in prizadevanj že takoj na začetku leta je v marsičem odvisno izpolnjevanje planskih predvidevanj za vse leto. Troizvod-na nihanja je treba omejiti na najmanjšo možno mero. Izrabiti je treba koristne pobude širšega kolektiva, da bi premostili trenutne motnje. V nobenem podjetju ne bi smeli dopustiti, da bi jih našle težave nepripravljene. Zavedati se moramo, da izpolnjevanje planskih predvidevanj nI samo v korist vse skupnosti, marveč da je to v interesu predvsem tudi vsakega posameznega kolektiva.
® Zvezni sekretar za zakonodajo in organizacijo je obvestil javnost o predlogu zakona o volitvah organov upravljanja. Po predlogu tega zakona je določeno načelo neposrednih volitev članov delavskih svetov. Volijo se na dve leti, s tem, da se vsako leto polovica članov izmenja. Direktorja naj M
imenoval in razreševal delavski svet na predlog natečajne komisije, v kateri bi bili predstavniki delavskega sveta in komune. Pričakujejo, da bodo volitve delavskih svetov do junija. Sprejemanje statutov delovnih organizacij pada torej že v čas priprav na volitve.
9 V torek, 3. marca, se bo začel plenum glavnega odbora SZDL Slovenije, ki bo raz-
START NI POVSEM ZADOVOLJIV
pravljal o aktualnih problemih kmetijstva in vasi. Referat o tem bo imel Rudi Čačino-vić. V njem bo zajel problematiko strukturalnih sprememb na vasi in naloge pri pridobivanju zemljišč za družbeno proizvodnjo, prikazal bo tudi sadove prizadevanj za pospešeno rast družbene proizvodnje po letu 1957, dotaknil pa se bo precej obširno tudi pogojev nadaljnje rasti družbene kmetijske proizvodnje. Plenum bo obravnaval probleme kmetijstva in vasi zelo kompleksno: tako bo govora tudi o vlogi komune pri preobrazbi naše vasi, o planu sedemletnega razvoja kmetijstva in o drugih vprašanjih. Pričakujejo, da bo razprava o plenumu zelo bogata in da bo osvetlila tudi tista vprašanja, ki morda sedaj niso dovolj jasna. O delu plenuma bomo obširno poročali v eni izmed prihodnjih številk časnika.
O' Poročali smo že o pripravah na kongres Zveze sindikatov Jugoslavije. Dodatno k tej informaciji je treba zapisati, da je znan tudi že datum kongresa. Predsedstvo CS, ki se je sestalo v ponedeljek, je namreč sklenilo, da bo kongres ZSJ od 20. do 25. ivprila v Beogradu. Določen je tudi že naslednji dnevni red: poročilo o delu CS In ZSJ, referat o
prihodnjih nalogah ZSJ v boju za zboljšanje življenjskega standarda delavskega razreda ter za hitrejši gospodarski in družbeni razvoj dežele, spremembe in dopolnitve v statutu, volitve itd.
• Po sporazumu o odpravi viz, ki je bil dosežen s Poljsko, je prišlo do takega spora /uma tudi s Švico in deželami Beneluxa (Ho-landija, Belgija in Luxenburg). Zvezni komite za turizem je nedolgo tega predlagal, naj bi se znesek deviz, ki jih naši državljani lahko vzamejo v tujino, povečal od 20 na 30 dolarjev za individualna potovanja in 35 dolarjev za skupinska potovanja, ki jih prirejajo turistične agencije.
• Med novicami prejšnjega tedna smo zasledili tudi vest o tem, da so v Skopju doslej sanirali 7000 hiš, in to tako, da bodo lahko kljubovale morebitnim potresom. Iz Postojne so sporočili, da bo do začctlta turistične sezone dograjena železnica v Postojnski jami do Velike gore, kasneje pa* jo bodo podaljšali do Koncertne dvorane. Presenetili sta nas tudi dve manj prijetni novici: o predlogu sveta za promet zvezne gospodarske zbornice o zvišanju tarife za prevoz na železnici (izvzete so mesečne vozovnice) za 20 odstotkov in o želji proizvajalcev sladkorne pese po podražitvi sladkorja, kar pa je zaenkrat samo še želja in nič več. Bolj razveseljiv je predlog delovne skupine kulturno-prosvetnega zbora zvezne skupščine, da bi omogočili potrošnikom nakup "televizijskih in radijskih sprejemnikov na kredit, ki bi ga lahko odplačevali štiri leta, in sicer ne glede na višino mesečnih dohodkov. Naj na koncu obvestimo bralce še o tem, da bodo teze za pokojninski sistem predmet obravnave na seji zveznega zbora 27. februarja in na seji socialno-zdravstvenega zbora 28. februarja. Ob tej priložnosti bodo razpravljali tudi o predlogu zakona o izplačilu enkratnega dodatka uživalcem invalidnin.
• Piviisednik italijanske republiki; Scgni ln zunanji minister Sa-ragat sta se vrnila z državniškega obiska v Parim, kjer je bilo ponovno potrjeno francosko-ltalijan-sko prijateljstvo. Toda stara nesoglasja so ostala.
• V Dallasu se Je začel proces proti Jacku Rubvju, ki je ubil domnevnega morilca predsednika Kennedvja. »Začel« je nekoliko pretiran izraz, ker sodišče šele izbira porotnike in Se to bo trajalo dolgo. Nerazjašnjeno pa bo verjetno za zmeraj ostalo vprašanje: Kdo je pravzaprav ubil Kennedvja.
• nasedanji avstrijski kancler dr. Gorbach je odstopil. Njegov naslednik je dr. Joset Klaus. Oba sta iz Ljudske. stranke.
• Pogajanja in posvetovanja o ciprskem problemu, ki so potekala mimo sej Varnostnega sveta OZN in v katerih Je zastavil svoj vpliv generalni sekretar OZN TJ Tant, še niso pripeljala do sporazumne rešitve. >
• Francoski premier Georges Pompidou Je izjavil, da bo Francija, no glede na svojo neodvisno politiko, vselej stala ob strani ZDA v vsaki bodoči krizi.
• Pred nekaj dnevi |e na parlamentarnih volitvah v Grčiji prepričljivo zmagala Papandreuova Unija centra, ki si je zagotovila absolutno večino v parlamentu. Med drugim Je nova vlada izjavila, da si bo prizadevala za krepitev prijateljskih stikov z Jugoslavijo.
• Predsednik ZDA Johnson in mehiški predsednik Lopez sta se sestala. Srečanje Je vzbudilo veliko zanimanje predvsem zaradi številnih odprtih vprašanj med ZDA in Latinsko Ameriko, o katerih se bosta razgovarjala oba državnika.
• Linija ne namerava obnovili in razširiti pogodb z Veliko Britanijo ln ZDA o vojaških oporiščih na libijskih tleh.
• Sovjetsko zunanje ministrstvo Je ostro protestiralo v Tirani proti sklepu albanskih oblasti, da si bodo prilastile poslopje in Imetje, ki pripada sovjetski vladi.
Cena prašičkom
narašča
Na ^ponedeljkovem živin-skem sejmu v Novem mestu je bilo kupcem na voljo 735 pujskov. Promet je bil kar Živahen, zaradi vellkejra povpraševanja po plemenskih prašičih pa cena polagoma narašča. Tokrat Je bilo prodanih 627 prašičkov, veljali pa so 8.500 do 13.000 din.

BELA KRAJINA JE V REVOLUCIJI STOPILA NA POT RAZVOJA SVOJIH LASTNIH SIL
»Naš današnji zbor, ki proslavlja 20-letnico I. zasedanja SNOS, je živa priča burne in samonikle razvojne poti nove ljudske oblasti, kakor je zrasla iz sadov narodnoosvobodilne vojne. Od prvih odlokov Vrhovnega plenuma OF slovenskega naroda v letu 1941. prek Kočevskega zbora, SNOS in prve slovenske nacionalne vlade je to revolucionarno pot, ki je po osvoboditvi zmagovito krenila v gradnjo države in družbe na socialističnih načelih ln končno dobila svojo naj-prepričijivejšo potrditev v demokratični samoupravi delovnega človeka tako v njegovi delovni organizaciji, kot v v njegovi komunalni skupnosti.
Ta jubilej slavimo tu v Beli krajini. Bela krajina ima v zgodovini naše narodnoosvobodilne vojne posebno mesto. Ima ga zato, ker se je belokranjsko ljudstvo vključilo v to borbo takoj ln z vso svojo razpoložljivo živo in materialno silo in vztrajalo v njej v celoti in zvesto do končne zmage. Ima ga tudi zato, ker je bil prav ta del slovenske zemlje najdlje pomembno središče političnega , vzpona osvobodilnega gibanja, še prav posebej pa središče sistematičnega in organiziranega dela v gradnji ljudske oblasti in slovenske državnosti. Zato je za nas vse, ki smo se tu zbrali s predstavniki Bele krajine, prva, častna dolžnost to, da ponovno izrečemo priznanje in zahvalo belokranjskemu ljudstvu za ta njegov tako pomembni delež pri uresničitvi velikih ciljev naše ljudske revolucije.«
Nato je govoril o pomenu Kočevskega zbora odposlancev in drugega zasedanja AVNOJ v Jajcu in orisal raz-
Novomeški zavod za statistiko bo ukinjen
Novomeška podružnica Zavoda za statistiko in proučevanje gospodarstva iz Ljubljane, bo prenehala poslovati 1. aprila letos. Republiški zavod za statistiko je zaradi poenostavitve poslovanja prevzel nekatere statistične službe, ki so jih doslej opravljale področne podružnice ljubljanskega zavoda Podružnice so zato postale nepotrebne. Uslužbenci novomeške podružnice se bodo zaposlili v delovnih organizacijah. V Novem mestu bo do nađal-njega poslovala instruktor-sko' inšpektorska statistična služba z dvema uslužbencema. Nemalokrat je bilo slišati, da je statistika premalo Prilagojena potrebam komun, kljub temu pa se vprašujemo, odkod bodo občinske skupščine dolenjskega področja dobivale paslej statistične podatke, ki morajo biti pri roki?
Televizorji in radijski
sprejemniki na 4-letno odplačevanje
če.bodo sprejeli priporočilo delovne skupine kultur-ho-prosvetnega zbora zvezne skupščine za vprašanja televizije, potem bodo radijske sprejemnike in TV sprejemnike v bodoče prodajali tudi na štiriletno odplačevanje ne Blede na višino mesečnih dohodkov kupca. To priporo-tuo so sprejeli zato, da bi se Povečalo število radijskih in naročnikov v naši drža-vi- Na nedavnem sestanku 80 razpravljali tudi o razvoju fe'-evizije v obdobju sedemletnega piana in poudarili, J* bi do konca 1970 televizij-^ mreža morala pokrivati 'so našo državo.
vojno pot revolucionarnih sil vse do prvega zasedanja slovenskega parlamenta v Črnomlju.
»V zgodovini graditve ljudske oblasti v Sloveniji smemo označiti ta dogodek kot prvo redno zasedanje prvega slovenskega parlamenta, ki je sprejel vrsto odlokov in ukrepov ustavne, zakonodajne in upravnoorganizacijske narave, ki so bistveno in odločilno vplivali na nadaljnji razvoj ljudske oblasti in slovenske državnosti v okviru nove demokratične in federativne Jugoslavije. To zasedanje je imelo nalogo izvesti sklepe Zbora odposlancev slovenskega naroda v Kočevju in drugega zasedanja AVNOJ, ustrezno pogojem izredno pomembne notranje in zunanje politične situacije takratnega razdobja druge svetovne vojne. Krepitev ljudske oblasti na celotnem ozemlju zedinjene Slovenije je bila imperativna naloga, ki jo je v enaki meri narekoval razvoj same osvobodilne vojne, kakor tudi perspektiva osvoboditve. Pogled v bližnjo bodočnost je zahteval povsod pričujoče organe ljudske oblasti, ki je organsko zrasla iz narodnoosvobodilne vojne in ljudske revolucije, oblasti, ki bi povsod in v kali zatrla vsake poskuse uresničiti kakršenkoli drugačen politični koncept povojne ureditve.«
Bela krajina je zaokrožena gospodarska celota
V nadaljevanju je dr. Marijan Brecelj govoril o konkretnih nalogah, ki jih je moral opraviti SNOS, o vključevanju najširših množic v narodno oblast in ■ ne_-posredno rast te oblasti ter o času, ki je neposredno sledil zasedanju SNOS vse do prevzema oblasti ob osvoboditvi. O prihodnosti, ki se obeta Boli krajini, je dr. Brecelj dejal:
»Pot nadaljnjega razvoja postaja posebno pomembna za tiste predele, ki do sedaj* še niso povsem ujeli koraka s hitrim in uspešnim celotnim razvojem naše skupnosti. Med njimi imamo danes v mislih predvsem Belo krajino. Izkušnje nam povedo, da je dala lastna iniciativa največ rezultatov tam, kjer je bila v resnici sproščena. To bi moral biti tudi osnovni kapital, na "katerem naj Bela krajina gradi svojo bo-
dočnost. Ta iniciativa mora izhajati neposredno iz samoupravnih organov v gospodarstvu in v vseh družbenih službah in od vsakega posameznika,-na kakršnem koli delovnem mestu se že nahaja; občinska" skupščina kot najvišji samoupravni organ komune pa mora biti tisti avtoritativni faktor, ki bo za svoje območje dim popolneje definiral celotno politiko družbenega razvoja. Izhajajoč iz tega, da je Bela krajina zaokrožena enota tako v gospodarskem pa tudi v ostalih pogledih, bo usklajeno delo njenih gospodarskih in družbeno-političnih organov in institucij nujno potrebno zato, da bi se realno ugotovile razvojne možnosti in potencialne sile, ki naj zagotove želeni razvoj.«
7-letni republiški plan mora upoštevati tudi nadaljnji napredek Bele krajine
»Široko postavljen koncept razvoja lastnih sil bo pokazal potrebo in omogočil smotrno povezovanje industrije in drugih gospodarskih panog izven Bele krajine z njenim domačim gospodarstvom in ga tako z vlaganji od zunaj krepil. 2e danes obstoječa tekstilna, kovinska in elektroindustrija odpirajo take možnosti. Nadaljnji gospodarski razvoj Bele krajine je prav tako v gozdarstvu in kmetijstvu, v prometu, turizmu, ..trgovini in obrtništvu, kar potrjujejo že dosedanji rezultati, ki so doseženi na teh področjih. Toda nadaljnji razvoj Bele krajine ni naloga, ki bi smela biti prepuščena samo njenemu prebivalstvu. Stopnja, ki smo jo dosegli v celotnem družbenem razvoju jugoslovanske socialistične skupnosti, ustvarja v primeri še z nedavno preteklostjo bistveno drugačne pogoje za razreševanje problemov čim skladnejšega gospodarskega razvoja tudi v regionalnem pogledu. Ugodneiši so materialni pogoji in smotrnejši je sistem, ki usmerja našo spodarsko politiko. Zato je razumljivo, da bo moral 7-letni republiški plan, ki bo določal smernice celotnega perspektivnega razvoja naše republike, dati odgovor tudi na vprašanje napredka takega območja, kakor je Bela krajina.
Odgovor seveda ne more biti: socialna pomoč. Gre za definiranje take ekonomske politike, ki bo zagotovila dosledno uveljavitev principa, da so vlaganja iz skupnih sredstev v posamezna manj razvita območja upravičena takrat, kadar neposredno obvezujejo rast lastnih proizvajalnih sil teh območij in kadar usmerjajo njihov razvoj z vidika splošnih družbenih koristi. In Bela krajina je stopila na pot razvoja svojih lastnih sil ter si ustvarila legitimacijo, da se s pomočjo skupnosti hitreje in čvrsteje vključi v naš skupni nadaljnji razvoj.
Dan prvega zasedanja SNOS si je belokranjsko ljudstvo izbralo za svoj občinski praznik. Letos jim za ta praznik še posebej iz srca čestitamo in izražamo najboljše želje za nadalnji razvoj njihove družbene skupnosti in za srečo vsakega njihovega občana posebej.«
Podpredsednik dr. Marijan Brecelj med govorom ob 20. obletnici I. zasedanja SNOS
Statut TSS MIRNA: v duhu ustave
Prve dni marca bo delavski svet tovarne šivalnih strojev na Mirni na svečani seji sprejel statut podjetja. To bo za delovno organizacijo izredno pomemben dan, ker bo odslej zaživela tako, kot.je določeno na straneh statuta, temeljnega samoupravnega akta oziroma ustave delovne organizacije. Pri sestavljanju osnutka tega akta si je statutarna komisija v TŠS prizadevala, da bi zajela delovno organizacijo in vse mehanizme, ki po svoje ■ vplivajo na perspektivnost podjetja. Kot je rečeno v predgovoru k osnutku, bi moral biti statut »y praksi dpoštevana podlaga za uspešen in skladen potek dela in življenja v kolektivu«. Ali je osnutek temu primerno prikrojen, pa sta poskušala v razgovoru odgovoriti predsednik statutarne komisije in tehnolog v oddelku za pripravo dela v tovarni Ivan Zupančič ter član komisije in ekonomist Milan Kozolc.
Koliko časa ste pripravljali osnutek statuta in kaj ste upoštevali, da je dobil osnutek tako obliko, v kakršni ste ga posredovali v razpravo? Odkrito povedano, delo ni bilo lahko. Osnutek je moral štirikrat na papir v vpdno novi obliki in s popolnejšo vsebino. Najtežje je bilo zbira-r)je gradiivai Spoznali smo, da pravila, ki so bila veljavna, niso uporabljiva, ampak je bilo treba vpeljati nova, primerna času in razvoju podjetja. V ta namen smo dalj časa opazovali vsa delovna področja. To pa še ni zadostovalo. Upoštevali smo pripombe in priporočila vseh organizacij v kolektivu in izven njega. Vsako uporabno -mnenje je bilo dobrodošlo. Delo nam je bilo nekoliko o-lajšano s tem, da smo imeli podjetje že razdeljeno na ekonomske enote, katerih izkušnje smo poznali in upoštevali v osnutku Da bi statutarno nalogo .kar najbolje opravili, smo poslali enega čftana na poseben seminar. Tako smo uspeli napraviti osnutek, M-^upošteva daljše ^obdobje. Razprave o njem so povedale, da smo se naloge pravilno lotili.
Se morda spominjata kakšnega bistveno boljšega predloga iz razprave, ki ga je bilo treba upoštevati pri pripravljanju statutarnega koncepta?
— Tudi takih predlogov je bilo precej. Na primer o tem, kdo postavlja .vodje delovne enote. Eni so menili, da mora biti tak vodja dirigiran, drugi pa, d'a taka in podobna načela ne smejo priti do izraza, ker niso v duhu ustave.
Kako so obdelane pravice in dolžnosti članov kolektiva?
— Vse v duhu ustave. Dela-
sredstev. Upravljanje je daveč je popoln upravljavec centralizirano.
Kako je obravnavana delovna organizacija in na čem temelji njena vključitev v delitev dela v občini?
— Podjetje je obdelano ta« . ko, kakršno je, vendar so mu
po statutu odprta vsa v/ata ▼ prihodnost. 2e zdaj odlgraiva pomembno vlogo v občini, ko bo rekonstruirano, pa se bO njegov pomen še povečal, ker bo ustvarilo glavni vir do« hodkov. Eden najvažnejših temeljev za odnose med TŠS in občino bo prav gotovo vedno večje sodelovanje podjetja pri občinskih skladih. Po« djetje pa se bo moralo še bolj vključiti v napredek svojega kraja s tem, da bo podpiralo interese v skupni koristi.
Menita, da je osnutek statuta zadovoljivo obse-gel vsa področja?
— Prav gotovo še ne tako, kot bi želeli. Vendar bo osnutek, preden bo sprejet kot veljaven samoupravni akt delovne organizacije, doživel ša nekaj sprememb in preciznej-ših pravnih oblikovanu. To lahko upamo, ker hočemo imeti statut za daljše obdobje, kar pa je bilo že omenjeno.
140 delovnih organizacij, predloženih pa šele 16 statutov
V novomeški občini je 140 delovnih" organizacij, ki so po določilih 80. člena republiške in 91. člena zvezne ustave dolžne predložiti občinski skupščini v obravnavo osnutek svojega statuta, preden ga sprejmejo organi samoupravljanja. Strokovna in pravna služba vpri občinski Skupščini osnutke pregleda, ln če je potrebno, povabi na razgovor predstavnike delovne organizacije. Občinska skupščina Novo mesto je imenovala 7-člansko komisijo, ki predložene statute pregledu-
je. Doslej je Izmed 140 delovnih organizacij v občini, ki so dolžne statute sprejeti, predložilo skupščini v obravnavo osnutke statutov le 16 organizacij. Člani komisije se bojijo, da bo konec marca, torej v zadnjih dneh, predloženih toliko osnutkov, da komisija, če upoštevamo skrajni rok, svojega dela ne bo mogla opraviti kvalitetno.
Združitev ribniških in kočevskih čebelarjev
Pred dobrimi šestimi meseci je bilo v Ribnici ustanovljeno čebelarsko društvo, ki je povezalo čebelarje iz vse občine v enotno organizacijo. V tem času, novembra in decembra, so bile ustanovljene Tudi tri čebelarske družine: v Ribnici, Sodra-žici in Dolenji vasi. V društvu je sedaj včlanjenih že 79 čebelarjev. V Ortneku družine še niiiso ustanovili, ker je nekaj čebelarjev vključenih v velikolaški družini ln bi s tem oslabili to družino.
čebelarji so se dogovorili o nadaljnjem delu. Nujno bi potrebovali primeren društveni prostor, vendar s tem siabo kaže. V naslednjih letih je predvidena gradnja čebelarskega doma, če bo dovolj sredstev.
Na občnem zboru so hib' tudi zastopniki čebelarjev iz Kočevja, ki so Izrazili pripravljenost, da bi imeli čebelarji iz obeh občin skupno društvo. O združitvi čebelarjev Iz obeh občin se bodo temeljiteje pogovorili prihodnjič.
Aprila na jadransko magistralo
Mladinske delovne brigade naj bi letos zgradile 43 km jadranske magistrale; zato so začeli s pripravami na odseku od Kolašlna do Bijeloga polja šesit mladinskih naselij. Prvih dvanajst "brigad vaške mladine bo začelo graditi ta odsok jadranske avtomobilske ceste 1. aprila.
MM ZMM
SMUČARSKO DRUŠTVO ROG - Novo mesto
se javno zahvaljuje vsem, ki so kakorkoli pomagali in propomogll k uspešni izvedbi V. republiškega smučarskega tekmovanja gozdarjev, lesarjev in lovcev, ki je bilo 25. in 26. januarja letos v Crmošnjicah na Dolenjskem.
Posebno zahvalo izrekamo občinskima skupščinama Črnomelj in Novo mesto, vodstvom družbenih organizacij v obeh občinah, vsem članom pripravljalnega odbora ln organizacijskega komiteja, Občinski zvezi za telesno vzgojo Novo mesto, kolektivom KP ln GG ter Novoles, Novo mesto.
Inž. Rade Kallnovič
-   predsednik Smučci skega društva Rog - Novo mesto
KAKO DOLOČAJO STATUTI DELOVNIH ORGANIZACIJ POLOŽAJ PROIZVAJALCA
Proizvajalci, ne skrivajmo glave v pesek!
— Da, da, pri nas je osnutek statuta že i z d e 1 a n, je že v r a z -pravi med kolektiven, — poreko v upravi podjetja. Pokimaš in verjameš; ko pa pogledaš bolj od blizu, opaziš, da je šele v strojepis-kinem pisalnem stroju, da ima do članov kolektiva pravzaprav še dolgo pot. — čas nas drži z jeklenim prijemom za vrat in nas priganja. Hitenje je v tem primeru edini izhod, toda — ali je to hkrati tudi dejanska rešitev? Bomo s tem kaj pridobili, bodo statuti res tisto, kar naj bi bili? Si ne bomo nakopali prevelike družbene odgovornosti?
Pravzaprav ne kaže drugega kot pohiteti, če naj bo statut sprejet do določenega toka. Toda pri tem ne bomo mogli kriviti nikogar, tudi občinske skupščine ne, ker he bo. pravočasno pregledala osnutka. Krivi bomo pred-Vsem sami; že dobro leto go-Vorlmo o statutih, komisije le sestajajo, na koncu pa le zmanjka časa kot vedno v podobnih akcijah.
Povsem logično je, da statuti (ne vsi!), delani v takih ■bogojih, šepajo, kar zadeva Strokovno plat in družbeno-jpolitično vlogo, ki naj bi jo eli. Postanejo zbornik sto-ali celo več členov, ki ne do nikomur ničesar pove-T&ali, najmanj pa proizvajad-"pu, ki so mu kot ustava v "fnalem predvsem' namenjeni. Za nekatere osnutke statutov y kočevski občini lahko trdi-jno, da vse preveč obdelujejo Organizacijsko shemo podjetja, preobširno v primerjavi i delom, v katerem naj bi bU zajet čiovek-proizvajalec!
»... Kaj kmalu namreč u-gotove, da se »urejanje stvari« večkrat ne da ločiti od urejanja odnosov med ljudmi, da takšne ali drugačne strokovne odločitve največkrat izredno živo zadevajo v probleme človeka-proizvajal-ca in narobe, da zamišljeno avtonomno urejanje medčloveških odnosov v delovni organizaciji kar prevečkrat terja njim prilagojene in zato neavtonomne strokovne odločitve ...« (Stojan Požar v J. št. revije Teorija in pra-bsa, str. 43). In naprej: »Vsebina notranjih odnosov v delovnih organizacijah nikakor ni izčrpana samo na relaciji delavec — delovna organizacija oziroma v odnosu delavec — kolektiv, temveč se ta razmerja dejansko oblikuje-' jo v dveh stopnjah, in sicer; delavec — delovna enota in
delovna enota — delovna organizacija ...« (prav tam). ' Gre torej za odnos med ekonomskima enotami in podjetjem in za mesto človeka v statutu in v delovni organizaciji. Položaj proizvajalca v delovni skupnosti pa naj ne bo deklarativno določen; proizvajalec naj resnično začuti, ko bo prebiral statut, svojo veljavo, vsak naj se s svojega delovnega mesta začuti kot delček velikanskega mehanizma vse naše skup nosti, dejansko naj začuti osvoboditev dela. Ta določila seveda ne smejo ostati na papirju; veliko truda bo treba, da jih bomo spravili v življenje, uporabili ta uresničili v naši vsakdanji praksi. Prav tako grešijo sestavljavci
statutov pri vrednotenju ekonomskih enot, njihovih pravic in dolžnosti; veliko nejasnosti je še pri tem, posebno kar zadeva delitev dohodka. Dosedanji statuti pa se teh stvari najraje izogibajo.
Nekaj ocvirkov iz osnutkov:
— Skupščino kolektiva mora sklicati k predsednik skuščtae. Ce tega ne stori predsednik, jo skliče direktor. (Kje pa so samoupravni organi?)
— Organi upravljanja so delavski svet, upravni odbor, strokovni kolegij in direktor. (Strokovni kolegij je predvsem posvetovalni organ direktorja. Razpravljal naj bi o sklepih delavskega sveta in jih v praksi uresničeval, če-
prav delajo v več kolektivih prav nasprotno: strokovni kolegij pripravlja dnevni red in gradivo za seje delavskega sveta!)
Manjše podjetje, katerega delavski svet sb vsi člani kolektiva: — Sklep sprejme delovna skupnost, pred tem pa je potrebno soglasje delovnega kolektiva!
Statuti se izgubljajo v podrobnostih, medtem ko nekaterih bistvenih vprašanj sploh ne omenjajo. Proizvajalec ne začuti perspektive ne za kolektiv ne zase, nikjer ni nakazan razvoj podjetja, ne vidi sebe v njem in ne čuti, da je to njegov statut!
Bomo kos tej veliki in odgovorni nalogi kljub kratkemu času? /
Da se vrnem na začetek: ne slepimo drugih ne sebe, da je statut narejen, da je že »v razpravi«, čeprav še ni izdelani! Ne skušajmo s tem ubežati dejstvom, ne skrivajmo glave v pesek!
Res, ne skrivajmo glave v pesek! Stanje ne bb nič boljše!
F. Grivec
Statuti - nadaljevanje ustavnih razprav
Zbor delovnih skupnosti občine Kočevje (sestanka so se udeležili tudi direktorji gospodarskih organizacij in predsedniki samoupravnih organov) je v soboto razpravljal o sprejemanju statutov delovnih organizacij in o prehodu na skrajšan delovni teden.
V občini je 34 gospodarskih organizacio in samostojnih zavodov, ki marajo pripraviti statute; od tega je 9 večjih gospodarskih organizacij, 9 obrtnih, trgovskih in gostinskih ter 16 zavodov in ustanov.
Dober mesec še in 9. april, rok za sprejem statutov, bo tu. Kje so sedaj statuti v kočevski občini? Le devet delovnih organizacij ima osnutke statutov v razpravi, 13 organizacij ima izdelane teze, tri so že sprejele CEjnutke statutov in Jih predložili občinski komisiji v pregled, devet delovnih organizacij pa je komaj pričelo, z izdelavo tez ali pa še to ne!
PREHRANA DIJAKOV NI ZADOVOLJIVA
Nad tem se lahko zamislimo, kajti dvomimo lahko, če bo občinska komisija uspela pravočasno pregledati vse osnutke statutov in če bodo sploh pravočasno pripravlje ni. Dva pregledana statuta doslej je pač res premalo, odločno premalo.
K statutu Pekarne in slaščičarne je komisija dala veliko pripomb, in če jih bo delovni kolektiv v celoti upošteval, bo njihov statut lahko kmalu primeren za sprejem. Določbe statuta, ki določajo notranjo organizacijo, delovno področje in odgovornost organov upravljanja itd. se vrstijo brez določenega reda, tako da statut ne tvori zaokrožene celote. Nekatere formulacije so tudi preveč nejasne in jim je težko najti
pravi smisel. Tudi formuliranje pristojnosti posameznih organov je netočno.
Statut kemične tovarne Me-lamin je sicer obsežen, vendar je zajel vsa področja, ki jih mora obravnavati ta samoupravni akt, čeprav so morda posamezna določila med seboj premalo usklađena.
še nekatera splošna, zapažanja ob pregledovanju drugih osnutkov: večkrat so preobsežni, formulacije so neprecizne, nedoločene in nejasne, preveč obravnavajo stvari, ki bi jih prav lahko uredili z različnimi pravilniki, razvidne pa niso perspektive podjetja in s tem materialne možnosti proizvajalca. Nejasno so obdelane tudi mesto in vloga družbeno-politič-nih organizacij v podjetju, ekonomska in družbena vsebina delovanja ekonomskih enot ter odnosi med EE ta centralnimi organi- upravljanja, niso jasni kriteriji nagrajevanja in sistem delitve dohodka itđ.
ZABELEŽENO
»Vprašati me je pa sram...«
Delavski svet zaseda, razpravlja o nečem in sklepa, člani dvignejo roke, strinjajo se. Do tod je vse v redu, ni pa v redu, ko zveš za pripombo nekega Bana samoupravnega organa, češ da je glasoval za nekaj, česar ni razumel, da sploh ni vedel, za kaj gre. Kako to, vprašaš. — Nisem razumel obrazložitve sklepa oz. predloga. Tako učeno je bilo vse skupaj, da mi ni šlo v glavo. Vprašati me je bilo sram, da se mi drugi ne bi posmehovali. Zato sem glasoval ...
Morda je glasoval prav, morda ne, to trenutno ni važno. Važno je dejstvo, da ni vedel, za kaj je glasoval.
O delu samoupravnih organov in o informiranosti kolektivov veliko govorimo in ugotavljamo, da so se samoupravni organi že nekako znašli, da je pa čutiti še šibko razgledanost njihovih članov. In da je še premalo storjenega za informiranje čTanov kolektiva. Da ni moč dobiti prave oblike. In tako dalje.
Pred dvema letoma je bilo v Kočevju pet tovarniških časopisov, sedaj so menda le še štirje. Res, da to veliko stane, toda denar je dobro naložen. Potem ne bi bilo treba govoriti, da so kolektivi slabo seznanjeni z delom organov upravljanja, da ne poznajo proizvodnih načrtov itd. Izvlečki zapisnikov sej na oglasnih deskah so verjetno premalo, če jih ne spremljajo poglobljeni razgovori o sklepih različnih sej med zaposlenimi. Če član DS ne bo vedel, za kaj je glasoval, bo verjetno tudi težko posredoval sklepe sej članom svoje ekonomske enote.
Odpravili smo sestanke brez dnevnega reda, ko je potek razprave usmerjalo naključje, nismo se pa še v celoti navadili pripravljati gradivo za seje, da bi se člani lahko pripravili na razpravo in da bi lahko ves kolektiv že prej vedel, o čem bodo na sestanku govorili. Druga skrajnost so preobširni dnevni redi, obsegajoči po deset in več točk. V nekem kočevskem podjetju, ki ima pri ISO članih kolektiva 44-članski delavski svet, se navadno seje DS zavlečejo od zjutraj do pozno popoldan ali celo zvečer. Lahko si mislimo, kako utrujajoči so taki sestanki.!. DS pa pri tem razpravlja tudi o stvareh, ki bi jih prav lahko rešil upravni odbor ali kaka druga komisija, bistveni, najvažnejši problem pa se zgubi v poplavi nevažnih vprašanj...
Čas bi že bil, da pričnemo razmišljati tudi o tem. Stvar ni ravno lahka, odgovornost ne majhna...
Pripravljanje in sprejemanje statutov delovnih organizacij je v bistvu nadaljevanje ustavnih razprav pred letom dni. Gre le še za čim večjo in popolnejšo utrditev naše socialistične demokracije. Kaže, da\se tega sestavljavci često premalo zavedajo, da je ponekod prvi cilj zadostitev zakonskih določil in izpolnitev obveze do določenega roka. Razen tega je iz nekaterih osnutkov statutov opazna premajhna družbeno-politična
razgledanost sestavljavcev.
Opisuje dejansko stanje v podjetju, kot bi že vse dosegli, in ne vidijo pred seboj nobene perspektive, ne za podjetje in ne za zaposlene. Premalo ali pa nič ni tudi govora o informiranosti kolektiva, rotaciji in reelekciji, planiranju, kadrih, 42-urnem delovnem tednu itd. itd. Skratka dovolj napak ta pomanjkljivosti, ki jih bo v tako kratkem času res težko odpraviti.
Dijaška kuhinja v Novem mestu je premalo izkoriščena. Dnevno pripravi le okrog 180 kosil, čeprav bi jih lahko blizu 300. Večerij pripravi polovico manj kot kosil, zajtrkov pa samo nekaj malega. Tako je bolj slabo udeležena v dijaški prehrani, zlasti ker mnogi menijo, da bi se v njej lahko hranilo več internatskih in vozečih se dijakov.
Vprašanje dijaške prehrane so obravnavali prejšnji teden na posvetu v prostorih novomeške občinske skupščine predstavniki šol, DPM, dijaške kuhinje, občine in družbeno-političnih organizacij. Ugotovili so, da večina internatskih dijakov in tistih, ki se vozijo, nima rednih obrokov, ampak se hrani priložnostno. Glavni vzrok temu je predvsem prešibka organi-zacija"~prehrane, čeprav je tudi res, da se dijaki ne morejo redno hraniti, ker nimajo sredstev. Samo enolončnica, ki jo prejemajo zdaj, ne zadostuje do-raščajoči mladini, ker potrebuje ta predvsem red V orehrnni. Kar se tiče dijaške kuhinje, so bili nekateri mnenja, da ne opravlja svoje vloge, kot
bi jo lahko oziroma bi jo morala. Mnogi dijaki so preveč oddaljeni, da bi tja hodili na obroke. Morda bi zato kazalo vprašanje deloma omiliti tako, da bi dijaška kuhinja začela dostavljati hrano dijakom v tiste internate, ki nimajo svojih kuhinj. Sicer pa bodo pri tem morali sodelovati vsi odgovorni činitelji v občini.
Dovoljenja za krošnjarjenje
V Ribniški dolini je še vedno precej prodajalcev suhe robe — krosnjarjeev. Med njimi pa Je bilo tudi nekaj špekulantov, ki so s Suho robo prekupčevali, zato je oddelek za gospodarstvo ta komunalne zadeve občinske skupščine Ribnica sklenil narediti konec taki trgovini.
V bodoče bo moral vsak krošnjar vložiti prošnjo za dovoljenje na imenovanem oddelku, v njej pa mora navesti, koliko 'ima zemlje ta gozdov ter koliko časa v letu se ukvarja z izdelovanjem suhe robe. Tako se lahko ugotovi, če je izdelovanje suhe robe in prodaja le-te glavni vir prosilčevih dohodkov za preživljanje. Ta ukrep pa poštenih suhorobarjev ne bo prav nič prizadel. -r
Za dvig domače obrti bije 12. ura
Ohraniti Ribniški dolini njeno domačo obrt in ji tudi s tem pomagati do sodobnega razvoja je ena izmed perečih nalog, ki jo terjajo tako zgodovinski, gospodarski kot kulturni pomen te pomembne tradicije
»V deželi suhe robe je še marsikaj narobe!« — mi je nedavno tega razlagal star rešetar-zdomar, žal mu nisem mogel oporekati. Vso povojno dobo je bila glavna gospodarska žila na širokem ribniškem zaledju vedno bolj omalovaževana, četudi je tisoč let nazaj nudila malemu ribniškemu človeku glavnf, dostikrat tudi edini vir zaslužka, da je mogel preživljati sebe in svojo družino. Vprašanju obstoja in sodobnejšega razvoja lesne domače obrti ni še nikdo posvetil potrebne pažnje, še manj pa važnosti najpomembnejši gospodarski panogi severnega predela zahodne Dolenjske ln še prek njenih meja.
Prva povojna leta je zelo uspešno delovala zadruga Suha roba v So-dražici, ki je zadružno vezala vse izdelovalce suhorobarskih izdelkov širšega področja, ki je tedaj pripadalo kar štirim okrajem: Kočevju, Logatcu, Ljubljani in Grosupljemu! 2e sama politična razdelitev ozemlja ni mogla ugodno vplivati na uspešen razvoj zadruge, ker ji okraji niso pripisovali nobeno važnosti. Okrajnemu ljudskemu odboru Kočevje, ki mu je pripadala Ribniška
dolina z najbolj množično razvito domačo obrtjo, se ni zdelo vredno v vseh 14 letih obstoja, da bi samo enkrat razpravljal v gospodarskem svetu o tem vprašanju. Nič čudnega, da so se po tem zgledu ravnali tudi ostali okraji. Prav tako so nemo stali ob strani občinski odbori, zato ni čudno, da.je zadružno poslovanje brez potrebne opore oblasti začelo pojemati, domača obrt pa usihati. Vel. Lašče so si osnovale lastno zadrugo, Sodražica je poslovala za svoje področje, domača obrt pa je stalno hirala in izgubljala svoj nekdanji gospodarski pomen. Vse do zadnje vojne Je bila suhorobarska domača obrt, ves čas svojega obstoja, prosta vsakega davka.
Tak položaj hišnega dela je bil tudi povsem upravičen, kajti vsa zahodna Dolenjska šteje v kmetijskem pogledu mod pasivne predele Slovenije. Vsaj dve tretjini skope kraške zemlje je razdrobljene med kočarje in kajžarje in zelo značilno je dejstvo, da na celotni ploskvi ni domačije, ki bi se mogla preživljati samo z obdelovanjem zemlje. Pre-pičli kmetijski donos si je mali rib-
niški človek izpopolnjeval z ročnim delom v domači obrti, to je z izdelovanjem suhe robe in lončene posode.
Napačno bi sodili, da je bila domača obrt tem krajem nekak presežek v gospodarstvu, pač pa je bila neobhodno potreben sestavni del življenjskih dohodkov vedno v tesni zvezi s premajhnim donosom zemlje. Tudi les, ki ga suhorobar potrebuje za izdelovanje predmetov, pa naj si bo iz lastnega gozda ali kupljen, je treba vrednotiti na svoj način, ker mu nadomešča življenjsko potrebščino, ki mu je obdelovanje zemlje ne more dati. Povojno obdavčenje izdelkov domače obrti ni moglo ugodno vplivati na obstoj takega hišnega dela in ga je samo zaviralo. Zato so nekatere stroke domače obrti skoro že do malega usahnile. Tako npr. podnarstvo z lesnimi vitrinami, žličarstvo, ročno mizarstvo in morda še kaj. Ko izdelovalec proda postorjeno robo zadrugi, mu ta takoj odbije 10 odst. dohodninskega, 9 odst. poslovnega davka in občinsko takso, tako da mora oddati vsak četrti izdelek samo za javne dajatve. To pa je ubil" ljudem veselje do dela in so ga z8j čeli že močno opuščati, ker se jim tako delo več ne izplača.
Zelo pereče je za suhorobarje tudi vprašanje rešetarstva — kroš-njarstva, ki ga povojna oblast ovira, da ne morejo zdomarji več P° svojih trgovskih potih, kakor so hodili že od vsega početka. Rešeta''' stvo v zvezi s krošnjarstvnm je ven-
VERIŽNiŠTVO V TRGOVINI Z AVTOMOBILE?
Mar bo popularni fičko zato, ker si lasti SLOVENIJA-AVTO v Ljubljani pravico zastopništva za vso Slovenijo, zdaj res še za 11 tisočakov dražji? - Sumljiv poskus monopolizma na škodo potrošnika - Kje so organi, ki bi tu morali nujno intervenirati in zakaj po 10-dnevnem razpletu še ni znano, kako in kaj? - Zakon o ureditvi poslovnih razmerij na trgu je v tem primeru očitno kršen - Kaj pravi k nenavadnemu sklepu SLOVENIJA--AVTA novomeška ŽELEZNIMA, ki prodaja avtomobile vsej Dolenjski in Spodnjemu Posavju že od leta 1959?
Direktor podjetja 2e!ezni-na iz Novega mesta tov. Jože Unetič je v razgovoru najprej opisal ozadje zadeve. S prodajo avtomobilov je naše domače podjetje začelo 1959 in je že 1960. leta UTedilo sodobno specializirano prodajalno v Novem mestu ter v dogovoru s SGP Pionir in tovarno Zastava iz Kragujevca doseglo, da je bil 1960 odprt servis pri Pionirju. V letu 1960 si je Sloverdja-avto prilastil pravico nabavljati avtomobile za vso Slovenijo in urejati vprašanje rabatov. 2eleznina je še naprej poslovala z Zastavo neposredno, le račune je dobivala prek Slovenija avta, ki si je zato pridrževal tretjino rabata. Ko je leta 1962 izšel Zakon o prepovedi medgrosi-stičnega prometa, se je Slo-venija-avto samozvanemu za stopništvu odrekel, ker bi mora! zaradi omenjenega zakona plačevati dajatve, ki bi bile enkrat večje kot del rabata, ki si ga je lastil. Takrat je Zeleznina postala kompleksni zastopnik Zastave in je vse doslej z njo poslovala v obojestransko zadovoljstvo.
V vsej SFRJ je bilo 24 takšdnh zastopnikov, od tega v Sloveniji skupaj s Sloveni-ja-avtom 5. Na posvetu za-
stopnikov konec decembra lani so predstavniki Zastave zagotovili, da mreže zastopnikov ne bodo zmanjševali, ampak celo povečali. Na posvetu so sprejeli sklep, da bo
odgovarjali le to, da so začudeni, Iker smo prišli visi skupaj ... Počasi smo zvedeli, da je Slovenlja-avto postal »generalni zastopnik« Zastave za Slovenijo in da je brez naše vednosti ter protizakonito sklenil z Zastavo pogodbo tudi za dobavo tistih av-
tomobilov, ki smo jih ostali štirje zastopniki že prijavili kot svojo količino v letu 1964. V pogodbah, ki so nam jih ponudili v podpis, smo bili omenjeni kot »prodajne organizacije« Slovenija-aivta, ki lahko prodajajo avtomobile samo na svojem področju, medtem ko ta omejitev za Slovenija-avto ne velja. V pogodbi je bila navedba, da se sredstva, ki smo jih kot zastopniki že nakazali Zastavi kot predplačilo za še' nedo-bavljene avtomobile, prefcnji-žijo iz našega dobroimetja v korist dobro-imetja Sloveni-ja-avta! Seveda smo podpis pogodbe vsi odklonili.
- Naštejte, prosim, vzroke, zaradi katerih ste podpis odklonili
Jože Unetič, direktor novomeške Železnine
Zastava ustanovila v vsaki republiki svojo podružnico.
Novomeška Železarna je porabila za modernizacijo svoje specializirane prodajalne Avto-deli 35 milijonov dinarjev, okoli 30 milijonov pa bo veljala ureditev novega servisa, ki bo v kratkem začel delati v novem gasilskem domu v Novem mestu.
- Kako ste bili obveščeni, da je SLOVENIJA-AVTO postal »generalni zastopnik«« ZASTAVE za Slovenijo?
— 15. februarja smo dobili brzojavko, naj se zglasimo
KRI SO DAROVALI
Tudi letos so se ljudje iz Velikih Poljan in okolice odzvali krvodajalski akciji. Kri so darovali: Stane in Marija škufca, Marjan in Matija Andoljšek, Prane Peterim, Ela Pctrič, Alojzij Skulj, Jakob Rigler, Magda Adamič, Ivan Novik, Ana Mikllč ln Peter Vilewaldt
20. februarja pri njih zarad; sklenitve pogodbe. Z medse-bojrdrni telefonskimi pogovori smo vsi štirje kompleksni zastopniki Zastave: Fero-mo-to iz Maribora, Avto Celje, Trgo-avto iz Kopra in mn prav kmalu ugotovili, da smo dobili enake brzojavke, ki nas vabijo k Slovenija-avtu posamično ... Slutili smo, da je nekaj narobe. Zato smo se 18. februarja zbrali v Ljubljani in skupaj odšli k Slovenija-avtu. Ko so nas zagledali vse hkrati, jim je bilo močno neprijetno. Na naša vprašanja   6o najprej
Niso nam znali pojasniti, kdo bo plačal zvezni prometni davek, M se bo pojavil brez potrebe kot dajatev, če uspe poskus Slovenija-avta. Fičko bi se s tem podražil za 11.000, vozilo Zastava — 1300 pa za 20.000 dinarjev. Odgovorili so: »To smo že uredili sporazumno z Zastavo ter tudi vložili zahtevek za izpremembo zakona!«
150 potrošnikov z našega področja je zaupalo našemu kolektivu predplačilo za naročena, a še nedobavljena vozila. Teh sredstev pač ne moremo kar tako, brez vseh garancij, prenesti na Slovenija-avto.
Samozvano »generalno zastopništvo« nudi Slovenija-avtu monopolni položaj. Zelo dobro vemo, da bo potrošnik kupoval vozilo tam, kjer ga bo hitreje dobil. Slovenija-avto bo kot »generalni zastopnik« delil avtomobile, ki so zelo konjukturno blago, ter bo imel v rokah vatel in škarje ...
Tudi kolektivi ostalih štirih zastopnikov Zastave smo trgovska podjetja, in smo družbi prav tako potrebni kot Slovenija-avto,-še celo bolj pa zato, ker smo področnemu potrošniku mnogo bližji!
In še zadnji, pomemben vzrok: postopek . -Slovenija-avta ima zelo malo skupnega s trgovsko moralo ter je protizakonit. 9. člen Zakona o ureditvi poslovnih razmerij na trgu pravi: »Podjetja se smejo med seboj združevati za skupno poslovanje, če s tem ne rušijo enotnosti trga ali ne omejujejo proste kon-
kurence ali če s tem ne spravljajo drugih podjetij v neenakopraven položaj.« Kot star trgovski delavec zelo dobro poznam pošteno socialistično poslovnost in glavno nalogo trgovine, ki je v tem, da posreduje blago od proizvodnje do potrošnika po najkrajši in najcenejši poti. Vse to je s skrajno nekorektnim postopkom Slovenija - avta kršeno!
Tako je povedal tov. Unetič. In naš komentar? V imenu javnosti vprašujemo: za-
kaj so pri Slovenija-avtu skušali zadevo pripraviti spretno in na tiho in zakaj so igrali na karto iznenađenja?
(Kot dokaz lahko služi teleks obvestilo, ki so ga vsa štirje zastopniki prejeli 19. februarja ob 10.55, torej dan po obisku, z ultimativno zahtevo, naj do 13. ure pristanejo na podpis pogodbe. Ali so pomislili na to, da direktor podjetja ne more "in ne sme podpisati takšne pogodbe, ne da bi se posvetoval z organi samoupravljanja in ne da bi vprašal potrošnike, ki so vozila predplačali, kako sodijo o preknjižbi svojih sredstev v korist Slovenija-avta?
Fičko se lahko podraži za 11 tisočakov. Odgovor Slovenija-avta, »da so to že uredili«, potrošnika ne more zadovoljiti. Ali bo podražitev plačal potrošnik? Ce bo 11.000 dinarjev prometnega davka plačal   Slovenija-avto, vpra-
šujemo: mar imajo na skladih toliko sredstev, da jih lahko razmetujejo (gre za 60 do 70 milijonov)? Ali so svojo komuno obvestili o tem, da nameravajo zaradi zastopniških teženj po nepotrebnem odvesti zvezi 60 do 70 milijonov dinarjev, ki bi sicer ostali v komuni? In če bo ta davek plačala Zastava: mar ne bi bilo veliko boljša porabiti 70 milijonov za ureditev servisov v Sloveniji (kako malo jih je!) ali za pocenitev fička?
In za konec še ugotovitev: ne moremo dopustiti, da bi se zaradi zastopniških teženj Slovenija-avta ter protizakonito in v nasprotju z načeli socialističnega blagovnega prometa domača vozila za slovenskega potrošnika podražila, zato v imenu javnosti zahtevamo v tem primeru poseg pristojnih organov!
M. J.
En sam dom bo cenejši kot dva
Na nedavni seji upravnega odbora občinske gasilske zveze in gasilskega društva Kočevje so razen o ostalem razpravljali tudi o pereči potrebi po gradnji gasilskega doma v Kočevju. Obstoječi gasilski dom na Loški cesti v Kočevju je že premajhen za razvoj, ki ga je gasilstvo doseglo, poleg tega pa je tudi nevaren za promet. Staivba stojd ob cesti, ki pelje proti rudniku, zato je promet, kadar hite gasilski aivtomobiii na požarišče, ogrožen dn bi lahko prišlo do nesreče.
Na seji so se pomenili, na.; bi novi gasilski dom v Kočevju postal središče gasilske dejavnđM na Kočevskem. Nekaj sredstev za gradnjo je že zagotovljenih. Prisotni so opozorili na to, naj bi v novem domu dobili svoje prostore tudi reševalna postaja, Rdeči križ in protiletalska za-
dar sestavni del lesne domače obrti, ki ima že od nekdaj svoje stare pravice, ki so bile tako priznane, kakor je samo izdelovanje, ki je bilo s prostim razpečavanjem vedno v tesni zvezi. Te stare in že davno priznane pravice rešetarjev bi bilo napačno ukinjati. So rešetarji, ki jim je ta posel edini zaslužek, in če se jim odvzame, kje naj iščejo zanj nadomestilo? še po prvi svetovni vojni so bili v Sodražici redni tedenski sejmi, kamor so nosili izdelovalci postorjeno robo, da so si jo med seboj zamenjavali ali kupovali ter si na ta način izpopolnjevali svoje krošnje z različnimi izdelki, ki so jih potem na svojih zdomar-skih potih lahko razpečevali. Danes si lasti nakupovanje in prodajo su-horobarskih izdelkov Državni zavod za domačo obrt, ki obravnava domačo obrt samo s trgovinske plati in prepušča ostale pogoje za nadaljnji obstoj krajevnim razmeram, da jih bo uredil tok časa. Treba je le priznati, da smo z domačo obrtjo že vsa povojna leta v stalnem nazadovanju in še ni nobenega upanja, da se bo iz sedanjega mrtvila dvignila.
Vsega uvaževanja in podpore je vredna pobuda KŽ Ribnica, ki si je Postavila nalogo, da nudi domači obrti trdno osnovo v zvezi s kmetijstvom, kakor jo je že ves čas svojega razvoja Imela. Stališča, da je *o hišno delo mogoče ohraniti kot dopolnilo k obdelovanju zemlje, je edino pravilno, ker je že preizkušeno. Samostojni zadružni odsek, v
katerem bodo člani izključno sami , izdelovalci, bo znal najprej odstraniti ovire, ki danes hromijo domačo obrt in njen nadaljnji razvoj, kakor tudi urediti vprašanja nakupa in način prodaje lastnih izdelkov. Predvsem pa bo treba v izdelovalcih, kolikor jih je še, vzbuditi trdno zaupanje do lastne ustanove in lastnega poslovanja, kar edino more danes rešiti domačo obrt nazadovanja in ji zagotoviti še nadaljnji obstoj ter sodobnejši razvoj. Nedvomno bo potem tudi ljudska oblast pokazala za to značilno in go spodarsko še vedno važno ljudsko vrednoto več razumevanja, kakor ga je nudila doslej. Vse kulturne države, ne izvzemivši Rusijo, posvečajo domači obrti največjo skrb ter ji nudijo vso podporo, ker se pač zavedajo, da jim je v največji ponos. To nam dokazujejo narodopisni muzeji svetovnega slovesa po vseh celinah, javne razstave izdel-, kov vsakovrstnih strok domače obrti po turističnih centrih, poleg državnih ustanov, kjer se preprosti ljudje lahko strokovno usposabljajo za eno ali drugo vrsto značilnih ljudskih izdelkov. Skušajo jo ohraniti živo in ji dati vse možnosti nadaljnjega obstoja, četudi je morda že izgubila svoj gospodarski pomen. Zakaj naj bi torej Ribnica svoji dve najznačilnejši in najbolj množični veji ljudske dejavnosti opustila ln ju izročila pozabi?
Posledice povojnega nazadovanja lesne ln lončarske hišne obrti v ribniškem področju so že močno
vidne. Povsem razumljivo je, da pokrajina s tako rahlim socialnim sestavom le težko preboli in prenese gospodarske preobrate, ki jih zahteva današnja doba. Zahodna Dolenjska nima sama zadostne industrije, da bi zaposlila številno prebivalstvo. Zato si išče mlajši rod dela in zaposlitve drugje in celo v tujini. Ribniška dolina se stalno izseljuje in ljudje, ki jo zapuščajo, se ne bodo vračali, ker tu ni zanje več življenjskih pogojev, število prebivalstva pada in že nekaj let nazaj je v ribniški občini več smrtnih primerov kakor rojstev. Domačije po lepo urejenih vaseh se praznijo, z domačimi posli se ubadajo le še starejši ljudje, v skrbeh, komu naj Izročijo svoje domove. Medtem ko se je prei skoro slednja hiša bavila z eno ali drugo stroko suhorobarstva, je danes v občini le še 212 izdelovalcev in 60 rešetarjev zdomarjev. Z lončarstvom pa se peča le še pet lončarjev, in še to le sezonsko.
če ohranimo širni Ribnici njeno značilno domačo obrt in ji pomagamo do sodobnega razvoja, kakor to po svojem zgodovinskem, gospodarskem in kulturnem pomenu nedvomno zasluži, bomo vsaj delno odstranili današnje težko stanje, da bo mali ribniški človek zopet našel svoj kruh na lastnih tleh in z večjim zaupanjem zrl v bodočnost.
K temu vprašanju pa bi želeli čim več glasov in mnenj.
Janko Trošt
tem bodo razpravljali v prihodnjih dneh vsd prizadeti predstavniki — pa naj bi o-mogočila, da bo novi dom čim lepši in da bo čim bolj služil vsem organizacijam. Na obeh sejah so sklenili, da bodo s tem seznanili občinsko skupščino ter napravili potrebne korake za Izdelavo načrtov. —vd
Potreben je viden vozni red
Avtobusno postajališče v Velikih Poljanah je označeno, nima pa primernega voznega reda. Vozni red je obešen na drevesu, vendar tako zbledel, da ni več čitljiv. Prav bi bilo, če bi avtobusno podjetje, ki ima to progo, namestilo tak vozni red, kakršnega imajo v Velikih laščah in Ribnici. Ko bo cestišče povsem urejeno, Pa bi morali narecEiti še pokrito postajališče v tem kraju.
ščita. Pogovor je pokazal, da bi bilo bolje sredstva, ki so namenjena gradnji doma Avto-moto društva iz Kočevja (o tem je naše glasilo že poročalo v zadnji številki) — združiti s temi, ki jih imajo gasilci, in z druženimi sred-sitvi zgraditi skupen dom obeh organizacij. Seveda bo morala biti stavba nekoliko večja. V novem domu bi nato lahko organizirali skupno dežurno službo. Združitev sredstev   pri gradnji doma — o
GRMADA: počitniški in športni center
Ko so na Grmadi letovali člani Počitniške zveze in taborniki iz Pulja, so razpravljali o nujni povečavi doma v tem kraju. Veliko bo pripomoglo k- uresničitvi načrtov, če bo občina uredila do Grmade cesto in javno razsvetljavo skozi gozd in na velikih Poljanah. To bi bil lep prispevek k sedemletnem razvoju turizma v občini.
Tuđi primerno spominsko obeležje NOB spada na Grmado, ki je važno turistično središče v ribniški občini. Na njej je bila med vojno kurirska javka, križale so se mnoge partizanske poti, ker so tod okrog prihajale brigade in se spuščale v Ribniško dolino.
Predlog vreden premisleka
O ribniški šoli smo že večkrat brali, da ji manjka učnih prostorov. To šolo obiskujejo tudi otroci iz vasi Breze, Jurjevdca in Kot, ki bi imeli bliže v osnovno šolo Sušje kot v Ribnico. Mislim zlasti na otroke iz nižjih razredov, ker je v Sušju riižeraz-rednica. Če bi otroci s tega področja lahko obiskovali domačo šolo, bi s tem dosegli dvoje: razbremenili bi ribniško šolo, šoli v Sušju pa bi zagotovili kvalitetnejši pouk. če bi bilo več učencev, bi moralo biti več učiteljev in bi lahko v ak raared poučevali ločeno, šolske učilnice v Sušju so lepe dn prostorne. Prav bi bilo, če bi o predlogu, iz-' nesenem na zboru volivcev, razmislili prebivalci navedenih vasi, pa tudi pristojni činitelji. . i
čimveč krvodajalcev v Tržišču
Krajevni odbor RK v Tržišču je nedavno izvedel Iteno delovno konferenco. Na njej je ugotovil, da je imel tant štiri sestanke, od katerih Je bil samo eden polnoštevilno obiskan, medtem ko štirih napovedanih sestankov sploh ni bilo. Na konferenci so poudarili, da delo RK kljub temu ni povsem zamrlo, saj so precej mislili na ponesrečence v Skopju, za katere so zbrali nad 60.000 dinarjev pomoči. Predsednik KO RK je zatem pozval navzoče, naj pridobivajo nove člane in nove krvodajalce, kair bo tudi naloga novega odbora. Članstvo se je zadnje leto precej zmanjšalo, iz česar sklepajo, da so odpadli vsi tisti, Id so pri organizaciji iskali samo dobiček. M.
V Kapelah bodo uredili gasilski dom
V Kapelah nameravajo aprila začeti obnavljati gasilski dom, ki je zelo zapuščen. V dvorani je pod preperel, kletne prostore pa zaliva voda. V seveumem delu doma bodo uredili kuhinjo in gostišče, dvorano pa bodo preuredili. Pred domom bodo zasadili živo mejo in pripravili prostor za poletne veselice.
PISMA UREDNIŠTVU
Nesramen odnos do delavk, mater in nekdanjih aktivnih sodelavk NOV
Tovariš urednik!
Podpisane delavke Marija Blatnik, Slavka Zabkar, Slavka Blatnik, Ana Skedelj in Dragica Sodič, vse bivše delavke podjetja KNJIGOTISK v Novem mestu, obveščamo s tem odprtim pismom bralce Dolenjskega lista o stvareh, fci se nikakor ne bi smele dogajati v okolju poštenega delovnega kolektiva.
Slavka Zabkar je bila zaposlena v KNJIGOTISKU že od leta 1961, druge štiri pa samo v letu 1963. Ze prve dni po nastopu službe nas je presenetil običaj v podjetju, da se je med delavci zbiral denar za alkoholne pijače. To nalogo je največkrat opravljala predsednica delavskega sveta Anica Novakovič, ki je eahtevala od delavk vsaj po 50 dinarjev. Kot novinke se tem dajatvam v začetku nismo upale upirati in smo tudi me prispevale; vino so nosili iz najbližje točilnice. Upravnik podjetja Franc Lakner je dal ob neki priložnosti sam tisoč dinarjev, zato ni nič tudnega, da je to veseljače-nje med delovnim časom sla-bo vplivalo na storilnost in kvaliteto dela. Dogajalo se je celo, da so delavke odhajale te službe v vinjenem stanju. Ne bi rade navajale raznih podrobnejših izjav upravnika v odnosu do zaposlenih žensk, vendar poudarjamo: ni čudno, da delavke do upravnika niso imele pravih odnosov, kot bi jih morale imeti do odgovornega človeka v podjetju-
Nerazumljivo pa nam je, da nam upravnik tudi po več dni ni dal dela, čeprav je KNJIGOTISK imel dovolj naročil. Tako je delavka Pepca Bobnar nekega dne šla k .■upravniku z željo, da bi ji odredil delo, pa ji je odgovoril, da naj se usede za peč in naj bere časopis, če nima kaj delati. Tov, Torkarjeva, bla-fajničarka, je večkrat prišla v delavnico in nas začudeno vpraševala, zakaj nam upravnik ne da dela, ko pa imamo vendar dovolj naročil. Pri tem pa je upravnik Lakner vedno grazil. da bo »plače »nižal« in nam dal samo 80 odstotkov mesečnih prejemkov. Po drugi strani pa je poudarjal, da moramo biti poltene v podjetju. Nikoli pa tega predlagal predsednici )S Anici Novakovič, čeprav je večkrat med rednim delovnim časom opravljala vezavo raznih knjig za svoje osebne stranke, seveda z materialom, ki je last podjetja.
S tem v zvezi nismo mogle tudi razumeti, čemu take raz-Uke v rasponu plač. Ne zdi se nam pravilno, da je bil naj-niiji prejemek 16.700 din, naj-Pttji pa 37.000 din za delavke, Čeravno nismo imele strokovne kvalijikacije niti strokovnega izpita. Čeprav Novakovi-teva in Ema Košir tudi nima-ta ne kvalifikacije ne strokovnega izpita, sta imeli najvišje plače, me pa med naj-niijimi. — Med delavkami je bilo vedno precej negodovanja; zlasti so kritizirale starejše. Na enem izmed sestankov je bila leta 1962 najglasnejša Novakovičeva, nakar je upravnik njej in Emi Košir tvišal prejemke za 40 dinir-jev na uro. Anici Derganc pa »amo za 4 din, medtem ko drugim delavkam takrat ni evišal osebnih dohodkov. Novakovičeva je kmalu nato postala predsednica delavskega »veta, Koširjeva pa predsednica upravnega odbora pri KNJIGOTISKU.
Posebno poglavje pa je vprašanje morale v tem podjetju. Izjavljamo, da sta Ani-
ca Novakovič in Ema Košir vsako novo delavko že prve dni po prihodu v službo nasilno podrli na tla, ji trgali hlačke in pulili dlake na spolovilu. To se je zgodilo nam vsem, poizkušali pa. sta s to nesramnostjo tudi večkrat. D'.ake sta navadno položili na papir in odnesli izven delavnice kazat- Ob neki priložnosti sta imenovani izjavili upravniku, češ, »da bo zdaj videl, kako bodo opulile Blatnikovo«. Marija Blatnik, po letih najstarejša in mati treh otrok, se je temu močno uprla in vpila, tako da sta jo po daljšem nadlegovanju le morali pustiti. Pri novih delavkah, ki na tak sramoten napad niso bile pripravljene, pa jim je to vedno uspevalo. Eni izmed mlajših delavk sta s silo raztrgali spodnje perilo in jo med nogami vso spraskali, drugi spet pa nista prizanesli niti med menstruacijo, dede nemoralnih odnosov do zaposlenih bi lahko pripomnile še kaj, a se nam upira pisati o tem.
Ker nismo pustile, da bi nad nami počenjali take ne-dostojnosti predsednici DS in UO našega kolektiva, smo prišle v nemilost pri vodilni »trojki« v podjetju. V januarju letos smo dobile odpoved. Mariji Blatnik je upravnik podjetja ker med malico porinil pod roko odpovedno odločbo z besedami: »To je za vas.K Pravočasno je vložila ugovor na upravni odbor podjetja, zadevo pa je na predlog upravnika obravnaval delavski svet. Na to sejo so povabili tudi Blatnikovo, upravnik Lakner pa ji je dal ustni odgovor na vse točke njenega ugovora. Blatnikova je v svojem ugovoru na odpoved navedla tudi sodelovanje v NOV, upravnik pa ji je na tej seji dejal: »Zakaj ste to navedli v ugovoru? Tudi jaz sem sodeloval v NOV. Oslarija in bedarija je to navajati po 20 letih. Ce ste sodelovali, vam morajo drugi preskrbeti službo, ne jaz.« V tonu, ki je bil vse^prej kot prijazen ali to-variški, ;i je na tej seji dejala tudi predsednica NO"ako-vičeva: »Kaj potem, če ste sodelovali v NOV, saj vam je to dobro plačano že s tem, ker imate priznano dvojno delovno dobo. Kdo pa»naj gre potem iz službe? Bom šla pa jaz, vi pa ostanite, ker ste borka ■. ■«
Zdi se nam, da tudi lanske volitve za predsednico upravnega odbora v tem podjetju niso potekale tako, kot bi morale; vendar bi bilo tu preobširno navajati vse na dolgo in široko.
Zavedamo se, da v podjetjih zaradi "pomanjkanja dela ali kakih drugih vzrokov lahko pride do odpuščanja delovne sile. Za KNJIGOTISK pa se nam vendarle zdi čudno, da so v prvi vrsti odpustili (kolikor je bila ta odpustitev sploh upravičena!) Marijo Blatnik, aktivno sodelavko NOV od 1942, Slavko Zabkar, ki je bila vsa 4 leta vojne s starši v nacističnem tabori sču, Slavko Blatnik (oče in brat sta bila partizana od 1942) in Ana. Skedelj, ki je imela 3 brate v NOV in očeta 16 mesecev v nemškem taborišču smrti. Ničesar nikomur ne očitamo, vse pa kaže tako, da je vodstvo v KNJIGOTISKU vendarle dajalo prednost takim, ki niso sodelovali v NOB.
Franc Lakner trdi, da je pj 50 letih bedarija poudarjati partizanščino, me -pa smo mnenja, da ni tako. Borba naših   narodov,   naših očetov,
Zakaj pri. nas premalo beremo časopise?
Po lestvici UNESCA smo Jugoslovani na predzadnjem mestu v Evropi
V JUGOSLOVANSKI KULTURI JE OSUPLJIVO DEJSTVO, NA KATEREGA NAJBR2 PREMALO MISLIJO TISTI, KI PIŠEJO IN DI-SKUTIRAJO O TEJ KULTURI. PO BRANJU ČASOPISOV SMO JUGOSLOVANI NA PREDZADNJEM MESTU V EVROPI.
Na tabeli, ki prikazuje,- kako kupujejo v posameznih deželah dnevnike, je za nami samo še Albanija. Albanci imajo 45 izvodov na tisoč prebivalcev, mi pa komaj nekaj več — 56. Angleži, ki so na vrhu lestvice, čitajo desetkrat več časopisov kakor- mi. Bolgari "pa na primer štirikrat več kakor Jugoslovani. To dejstvo se zdi neverjetno, saj je znano, s kakšnim zanimanjem, lahko bi rekli celo s strastjo, spremljajo naši ljudje dogodke v tujini in doma, od najresnejših mednarodnih vprašanj pa do kondicije tega ali onega nogometaša »svojega kluba«. O vsem tem namreč časopisi pišejo.
Ali so mogoče številke na tabeli, o kateri govorimo in jo je objavil UNESCO, netočne ali zastarele? Niso netočne, če verjamemo državnim statistikam, saj je ta tabela UNESCO izdelana po uradnih podatkih, dobljenih od posameznih držav, tudi naše.
Tudi zastarele niso te številke, saj prikazuje lestica položaj iz leta 1959, a ni znano, da bi se bile v zadnjih štirih letih v keteri od dežel, ki so na dnu lestvice, zgodile na tiskovnem trgu kakšne revolucionarne spremembe. Čc primerjamo in preračunamo število prebivalcev SFRJ po popisu iz leta 1961, to je 18,539.000, upoštevamo prirastek ter poiščemo v statističnem letopisu Jugoslavije naklade naših časopisov, bomo dobili podatke, da je znašala naklada 1962 milijun 152 tisoč, kar nam da 62 izvodov časopisa na tisoč prebivalcev. To je nekaj boljše kakor 56, ampak še vedno smo samo pred Albanijo, vendar pa za Španijo, ki je tretja od spodaj navzgor. V tej d?želi prodajo na tisoč prebivalcev 73 izvodov časopisa, številke torej niso netočne niti zastarele. Vmes je nekaj drugega.
Kaj je pokazala anketa Inštituta za novinarstvo
Jugoslovanski inštitut za novinarstvo je kone» leta 1962 napravil anketo, da bi izvedel, kaj je tisto drugo.
•18. oktobra 1962 so vse pošte . na ozemlju SFRJ, prek katerih dostavljajo časopise, zabeležile na prošnjo inštituta in s privoljenjem direkcije PTT, koliko izvodov katerega od dnevnikov je pošta tega dne prejela in dostavila. Zabeležile so tudi število prejetih in dostavljenih tednikov med petnajstim in enaindvajsetim oktobrom. Pošte so odgovorile tudi na vprašanje, v katere kraje so bili listi poslani, nadalje o času, ki je potreben za dostavo, o načinu dostave in o drugih podrobnostih v zvezi s sprejemanjem in dostavljanjem tiska. Podatke pošt so dopolnili s podatki o prodaji časnikov v velikih mestih. Te po-' datke je inštitut dobil od časopisnih hiš.
Temeljni podatek, ki so ga tako dobiii, namreč koliko časnikov razpečamo v kakšnem kraju, niti ni bil najvažnejši Pomembnejši so bili
podatki iz ankete, ki so pokazali, v koliko naseljenih krajev v'naši državi prihajajo časopisi in v koliko ter v katerih krajih tiska ne dobivajo, nadalje, koliko časa je potrebno, da časnik pride od izdajatelja do bralca, ter zakaj je ponekod ta čas predolg. To anketo so nedavno objavili v posebni publikaciji (Anketa o razširjenosti tiska v Jugoslaviji. Izdal jugoslovanski inštitut za novinarstvo, Beograd 1962). Ko preberete to knjižico, se vam odkrije, kako slabo je razširjen naš tisk in aakaj je tako. Razumete lahko vzroke, da je naša država tako nizko na lestvici po razširjenosti tiska. Vprašate pa se tudi, ali teh vzrokov ne bi bilo mogoče odpraviti.
Zakaj je naš tisk tako slabo razširjen?
Vzrokov je mnogo. Lahko jih imenujete tudi drobne in vsakega od njih je mogoče tudi z nekega stališča opravičiti. Na nekatere bi celo lahko natopili priljubljeno etiketo: »Objektivni razlogi«.
Ampalk vsi vzroki skupaj vam odkrijejo, da je naša dežela v hudo nezavidljivem položaju pri zadovoljevanju kulturne potrebe, ki se imenuje: branje tiska. Omenili bomo samo nekaj podatkov iz- obsežne publikacije inštituta za
novinarstvo, ki jih dopolnjujejo tudi podatki iz drugih virov, na primer iz neke analize kulrurno-prosvetnega sveta Jugoslavije, nadalje iz nekega dokumenta, ki ga je ob javil glavni odbor SZDL Bosne in Hercegovine in iz drugih virov. Navedli jih bomo brez komentiranja:
Od skupno 27.835 naseljenih krajev v SFRJ v 25.061 (kar pomeni v 92,4 °/o) niso časopisna podjetja zaposlila prodajalcev časopisov. V teh krajih živi 52,8 % prebivalcev naše države. Ti potencialni bralci časopisov ne morejo vsak dan v svojem mestu kupiti časnika, temveč morajo iti v bližnja mesta, če jih hočejo kupiti.
Razen v Sloveniji časopisna podjetja nikjer ne negujejo oblik prodajanja časniika v tej smeri, da bi dostavljali list naročniku v hišo. V Sloveniji, kjer prinašajo časni': v hišo in kjer poštarji pobirajo naročnino, so časniki razširjeni v večjem številu kot kjerkoli drugod po državi. Na tisoč prebivalcev prodajo v takih krajih v Slove ndji 94,3 izvoda dnevnikov, medtem ko znaša v Srbiji ta številka komaj 64,5 izvoda, v drugih republikah pa še manj.
Pred kratkim smo brali v dnevnem časopisju, da poseb na komisija zveznega kultur-noprosvetnega zbora priprav lja gradivo, katerega namen je ugotoviti stanje v naši ča-
sopisni dejavnosti in zagotoviti takemu tisku trajne olajšave. Spričo naštetih dejstev bi morali nujno hitro ukrepati, saj -bi z raznimi instrumenti lahko zagotovili temu področju našega političnega in splošno iz'obraževa'nega dela ugodnejše pogoje. Vsekakor pa bi bilo potrebno, da take olajšave trajnega značaja zajamejo tudi pokrajinski druž-beno-pnlitični tisk, ki nima prav nič rožnatega položaja. Tudi naš Dolenjski list ni pri tem nobena izjema, saj se kar naprej otepamo stalnega primanjkljaja, cene v tiskarnah, pri raznih uslugah in dobavi surovin pa se (opazno ali prav po tiho, vedno pa v našo škodo) vztrajno pomikajo samo navzgor. — Od močno razširjenega dnevnega in drugega tiska bi nedvomno imeli korist predvsem vsi naši državljani. Gre končno za izrazito družbeno službo obveščanja; v duhu nove ustave je njen pomen zdaj tako obsežen, da ga zaradi financ in drugih materialnih skrbi ne bi smeli krniti!
Hitreje, udobneje, qeneje
še pred letom dni je bilo Kočevje kljub bližini Ljubljane tako rekoč odrezano od sveta; potovanje z vlakom ali avtobusom je bila prava muka, pa tudi »fičkarji« so temeljito premislili, preden so šli na to pot. Sredi lanskega leta je avtobusni promet prevzel od Avta ljubljanski SAP, ki je po otvoritvi nove ceste uvedel na relaciji Ljubljana-Kočevje devet avtobusov. Z znižanjem cene in z uvedbo mesečnih vozovnic so doslej dosegli presenetljiv uspeh, kljub temu da pozimi ljudje navadno manj potujejo. Ljudje, doslej navajeni na sopi-hajoči vlak, kar ne morejo prehvaliti hitrega in cenenega avtobusnega potovanja, ki pa žal zaradi nabitega avtobusa včasih ni preveč udobno in prijetno.
bratov in nas samih je tako sveta, da bo za vedno ostala v naših srcih. Ne poudarjamo pa našega sodelovanja v NOV z namenom, da bi nam kdorkoli nudil kakšne privilegije! Hočemo le delo in plačilo, ki ga bomo zaslužile z lastnimi rokami. Smatramo, da ima v SFRJ do tega vsak pošten človek popolno pravico. Želimo pa delati v poštenem kolektivu, kjer ne bo moralnih poniževanj.
SLAVKA BLATNIK, DRAGICA SODIC, MARIJA BLATNIK, SLAVKA ZABKAR, vse iz Novega mesta
»V spomin na .srečni dogodek' — ob vstopu v 15. letnik izhajanja — poklanja uredništvu in upravi Dolenjskega lista dopisnik Slavko Hotko iz Žužemberka«. — Tako pismo v obliki risbe smo dobili prejšnji teden od našega sodelavca. Pa si ga oglejte še vi...
IIIIIIIIIHIIHIHIIIKM^
L -■ V%-.^.i.j&-'.ji*''a   -■a-   -JL jadi, /O* 3xsL^ ^  ^-^;-r -'-
Nikogar ne smemo potiskati na rob družbe
»Kot dolgoletni naročnik vašega lista,« nam piše anonimni pisec .bralec Iz Dolenjske', »sem se tudi jaz odločil za odkrit razgovor(?) z vami. V zadnjih številkah objavljate članke o problemu Ciganov. Jaz mislim tole; če smo pregnali okupatorja, ki je bil veliko močnejši, bomo sposobni izgnati tudi Cigane, In sicer tja, od koder so prišli. Tam naj jih naselijo in jih pošljejo na delo, če treba pod stražo. Ako ne bodo hoteli delati. Jih je trebo k temu prisiliti...»
Anonimni pisec predlaga torej prisilno delo, najbrž po zgledu okupatorja. Ko človek prebere pismo, se niti ne čudi več, zakaj se pisec ni maral podpisati. To mu namreč ne bi prineslo ugleda. V času, ko osvobajamo človekovo osebnost in ko ustvarjamo pogoje, da človek ne bi bil več suženj svojega dela, marveč da bi mu delo bolj < in bolj postajalo potreba in možnost za razvijanje ustvarjalnih > sposobnosti, so taki ukrepi, kakršne predlaga »bralec iz Dolenjske« ne samo nazadnjaški, ampak tudi reakcionarni. Takih pogledov in takega odriosa do človeka, zakaj tudi Cigan je človek, nikakor ni mogoče opravičevati zgolj samo z nepOučenostjo in z neznanjem. Iz pisma veje nestrpnost do vsega, kar ni slovensko. Anonimni pisec razkriva s svojim pisanjem pomanjkanje najosnovnejšega, kar mora imeti človek — vsaj kanček srčne kulture.
Najprej se zaustavimo na začetku pisma, ■ kjer pravi pisec, da se je tudi on odločil za odkrit r&a-govor z nami. Tu se pokaže anonimni pisec tudi cinika. Sklicuje se na odkrit razgovor, ko pa sam prav dooro ve, da anonimnost ni odlika odkritega razgovora. Najbrž mu tudi ni neznano, da je v naši državi protiustavno in kaznivo v«ako propagiranje ali izvajanje nacionalne neenakopravnosti ter vsako razpihovanje nacionalnega, verskega, rasnega sovraštva ali nestrpnosti. V vsaki državi, kjer ima človekova osebnost visoko ceno, to ni dovoljeno. Tudi v dokumentih OZN je označeno tako početje, ki ga, žal, še nismo mogli iztrebiti, kot nevredno človeške družbe.
Ustvariti je treba pogoje za enakopravno življenje
To, kar se je zgodilo v Prečni, je vsega obsojanja vredno. Zločina, ki se je zgodil nad nedolžnim človekom, nihče ne zagovar-, ja. Narobe: ljudje se upravičeno zgražajo in ter-jajo najstrožjo kazen. Toda ne zato, ker sta to storila dva Cigana, marveč zavoljo tega, ker je vsak zločin, najsi ga stori kdorkoli, vsega zgražanja vreden. Na enako obsodbo bi naletel tudi zločin, ki bi ga zagrešil kak domačin. Človekovo življenje je dragoceno in prav zato nedotakljivo.
Tak je tudi odmev na Pisanje v našem listu. Večina bralcev se zgraža nad ubojem, ker jim je žal nedolžnega človeka, čigar življenjska nit Je bila pretrgana z zločinskim posegom. Taka pisma prejema uredništvo tudi sicer, ne glede na to, kdo je stori-'ec. Pišejo pa nam tudi posamezniki, ki izrabijo take primere za to, da dajo duška svojemu sovraštvu do drugih narodno-s*». V pismih so kar se
da pogumni, zato pa so na koncu, ko se je treba podpisati, strahopetci. Anonimni bralec iz Dolenjske to celo priznava.
Zakaj je bilo treba sprožiti tudi vprašanje Ciganov, ki sicer niti nima neposredne zveze z ubojem? Vsi Cigani namreč ne morejo   biti   odgovorni za
ODKRIT RAZGOVOR
smrt nedolžnega človeka. Tudi prebivalcev neke vasi, kjer se zgodi zločin, ne bomo obsojali samo zato, ker je med njimi živel zločinec. Čeprav ima zlo-činstvenost tudi svoje družbeno ozadje, bi bilo absurdno, če bi zaradi enega ubijalca rotili in pretili, češ, rešite nas ubijalcev. Tako so namreč vpili nekateri posamezniki, ko so zaradi zločina v Prečni obsodili vse Cigane kot zločince, potencialne ubijalce, pred katerimi se je treba zavarovati.
V življenju Ciganov seveda -ni vse v redu in prav. O tem je bilo v našem časniku že precej napisanega. Dogodek v Prečni je ponovno opozoril, da je treba storiti odločne ukrepe za tako imenovano rešitev ciganskega vprašanja. To bi bilo treba storiti tudi tedaj, če ne bi prišlo do tragedije v Prečni. Nikakor se ni mogoče sprijazniti s to dediščino preteklosti. V času, ko si prizadevamo za splošen kulturni razcvet naše domovine, za višjo kulturno raven naših ljudi, se kajpak ni mogoče sprijazniti z dejstvom, da živijo Cigani na najnižji stopnji civilizacije in kulture, prenekateri brez stalnega prebivališča, otroci pogosto brez zadovoljive vzgoje, odrasli brez stalne zaposlitve itd. V 33. členu ustave je rečeno, da so vsi občani enaki v pravicah in dolžnostih, ne glede na razlike v narodnosti, rasi, vereizpovedi, spolu, jeziku, izobrazbi ali v družbenem položaju. Vsi so pred zakonom enaki. Pri tem pa ne gre zgolj za deklarativno enakost, napisano samo na papirju. Ustvariti je treba pogoje za enakopravno življenje. To pa ne pomeni, da se je treba zavzemati samo
za to, da bodo Cigani prišli do enakih pravic, kot jih uživajo drugi državljani, ampak je treba ustvariti tudi pogoje, da bodo lahko izpolnjevali dolžnosti. Rešitev tako imenovanega ciganskega vprašanja bo zadovoljiva šele tedaj, kadar Cigani ne bodo prepuščeni sami sebi in ko ne bodo več samo socialni problem, ki ga je treba reševati z občasnimi podporami, brezplačnim zdravljenjem in na druge načine. To vprašanje bo uspešno rešeno takrat, ko bodo Cigani lahko izpolnjevali tudi tole ustavno določilo: Vsak občan je dolžan ob enakih pogojih, ki jih določa zakon, prispevati za materialne potrebe družbene skupnosti.
Ni nobenega »tja, od koder so prišli«
Anonimni pisec bi moral vedeti, da živijo Cigani v nekaterih predelih Slovenije že dolga desetletja. Mnogi Cigani, ki so danes že precej v letih, so se rodili v naših krajih. V Evropo so prispeli Cigani v 15. in 16. stoletju. Marsikje žive kot stalno naseljeni. Ni malo takih, ki so se že popolnoma asimilirali, se pravi, da so v stiku z ljudmi na višji kulturni stopnji prevzeli njihove vrednote in njihov način življenja. Drugje spet žive etnično in (geografsko ločeno; za kar pa niso vselej sami krivi. Konkretne raziskave bi gotovo pokazale, da se Cigani oklepajo starega načina življenja tem bolj, čim bolj so potisnjeni na rob družbe. To, da se bodo čutili vključene v okolje, v katerem morajo delati in živeti, ni odvisno samo od Ciganov, marveč tudi od tiste socialne sredine, od katere je v mno-gočem odvisno, ali jim bo dala več ali manj možnosti asimilacije. Tam, kjer se bodo vedli ljudje superiorno,, kot da so nekaj več, ali se bodo vedli v odnosu do Ciganov celo skrajno sovražno, se bodo le-ti ' počutili družbeno osamljene. Seveda jim ne preostane nič drugega, kot da se zaprejo vase in da ostanejo zvesti tradicionalnemu načinu življenja, ker jim večina odreka pravico do novega. To nujno poraja tudi notranje konflikte, ki se lahko sprevr-žejo tudi v agresivna dejanja.
Do asimilacije Ciganov seveda ne more priti kar čez noč. Kdor bi to pričakoval, bi si delal iluzije, ki se ne bi nikoli uresničile. Prav gotovo pa je tudi res, da bi lahko čakali na asimilacijo še dolga desetletja, če bi čakali prekrižanih rok in če ne bi storili nobenega ukrepa v tej smeri. Res je, da tudi objektivni družbeni razvoj vodi do sprememb na tem področju, saj je znano, da tudi splošni družbeni in gospodarski napredek delata v prid rešitve tega vprašanja. Vendar pa ne bi smeli čakati, dokler ne bo napredek povsem obvladal tudi naše Dolenjske, marveč je potrebno, da subjektivne sile pospešijo ta proces. Zlasti bi morale delovati proti pojavom nestrpnosti in sovraštva, ki niti niso tako osamljeni. Za ' asimilacijo je treba ustvariti najprej vsaj vzdušje strpnosti, drug na drugega se morajo navaditi in se prilagoditi, To naj bi bila odskočna deska za nadaljnji proces, ki naj bi se odvijal v vzdušju medsebojnega sodelovanja, ko hodo Cigani bolj in bolj osvajali vrednote in način življenja ljudi na višji kulturni stopnji.
Nekateri posamezniki, kakor na primer naš anonimni pisec, se tudi trkajo na svojo višjo kulturno stopnjo. Žal je to le domišljija. Ni človek to, kar misli o sebi, da je, marveč tS, kar je v resnici. S takim odnosom do problema Ciganov dejansko kažejo na svojo zaostalost.
Kako se morejo sklicevati na svojo kulturnost, ko pa s svojo rasno in nacionalno nestrpnostjo zdrknejo celo pod raven Ciganov?!
Nestrpnost do Ciganov skriva
V sebi tudi slab odnos do drugih narodnosti
V naši novi ustavi je poudarjeno načelo, da se Jugoslavija zavzema' za vzpostavitev in razvoj vseh oblik mednarodnega sodelovanja, ki služijo utrjevanju miru, krepitvi vza- • jemnega spoštovanja in prijateljstva med narodi in državami ter njihovemu zbliževanju. Tak odnos Jugoslavije do oblik mednarodnega sodelovanja klije iz svobodnih in enakopravnih odnosov med jugoslovanskimi narodi. Tg pomeni, da združujejo jugoslovanski narodi lastna stremljenja z naprednimi težnjami vsega človeštva. To je dragocena pridobitev revolucije, na katero smo upravičeno ljubosumni in na katero ne dovolimo pljuvati. To je tisto, kar vzbuja pri drugih na-
rodih ugled in spoštovanje.
Kaj pa pravi naš anonimni pisec? V nadaljevanju svojega pisma razkrije, da mu je rabilo »cigansko vprašanje« le kot pretveza, da pove nekaj drugega. Takole besedici in t veze:
»Pa tudi to bi vas rad vprašal, kaj bo z našo lepo slovensko kulturo? Če se pelješ v vlaku ali avtobusu, slišiš samo govorico z juga. Slovenci govorimo po njihovo, ker se ne zavedamo, da so oni pri nas in da moramo govoriti z njimi v našem jeziku. Če pa pridemo Slovenci na jug, ne slišimo več naše besede. Ako pa govoriš po naše, ti zabrusijo, češ zabubani Kranjec .«
Spet si bomo pomagali z ustavo. V njej je namreč rečeno, da sta občanu zajamčena svobodno izražanje svoje narodnosti in kulture ter svobodna raba svojega jezika. Jeziki narodov Jugoslavije in njihove pisave so enakopravni. Tudi vsaka narodnostna manjšina ima zajamčeno pravico, da prosto rabi svoj jezik, razvija svojo kulturo ter v ta namen ustanavlja organizacije. Ta pravica je zajamčena tudi Ciganorh.
Odlika vsakega Slovenca je, da je ponosen na svoj jezik in na svojo kulturo, toda le s pogojem, če spoštuje tudi jezik in kulturo drugega naroda. Menim, da je enako škodljivo, če je človek brezbri-
žen do jezika in kultur« svojega naroda ali pa če je zaverovan samo v svoje, vtem ko vrednote drugih narodov prezira. In še-nekaj: izobrazbena raven Slovencev iz leta v leto narašča, iz generacije y generacijo bo manj ljudi samo z osnovno šolo. Tak izobrazbeni nivo pa predpostavlja, da znajo ljudje mimo svoje materinščine še vsaj enega tujih jezikov. Na koncu koncev tudi vse večja medsebojna odvisnost narodov vsega ■ sveta, nastajanje ene same človeške skupnosti narekuje potrebo in hkrati ustvarja pogoje za čedalje bolj neposredno medsebojno komuniciranje. Kako naj nas potem moti tuja govorica, s pogojem seveda, da negujemo in naprej razvijamo svojo materinščino?
Morda bi kdo dejal: takega odgovora si ni zaslužil... Toda iz celotne vsebine pisma je razvidno, da pisca ne moti toliko, če naši ljudje govorijo z ljudmi druge narodnosti v njihovem jeziku. Bolj ga moti tuja govorica. To pa je narobe in predvsem — skrajno nekulturno. Po njegovem bi bilo treba vse, ki ne govorijo slovensko, izgnati iz naše ožje domovine, da bi ostali čisto sami, tako rekoč hermetično zaprti in zava.-rovani, da ne bi izgubili svoje kulture in svojega jezika. Dejansko je narobe: jezik in kultura se razvijata in bogatita le ob stiku z drugimi kulturami in jeziki. Vsa naša jugoslovanska skupnost je zaradi pestrosti nacionalnih kultur in njihovih posebnosti bogatejša, nikakor pa' ne obratno.
Nova kemična tovarna MELAMIN zavzema vse vidnejše mesto v gospodarstvu
kočevske občine
Med Cigani je tudi veliko marljivih in poštenih ljudi
Tovariš urednik!
živim daleč od Dolenjske, a sem vaš redni bralec. Ze dalj časa berem članke o Ciganih in njihovih problemih. Pohvale vredna je skrb novomeške občinske skupščine, da se je tako energično lotila reševanja tega težkega vprašanja. Zverinski umor mladega fanta v Prečni seveda meče grup luč na Cigane, vendar ti tudi sami obsojajo zločin in vem, da je morilec le izjema med njimi. Zato ni prav " nič potrebna humanost do morilcev, ki zaslužijo najstrožjo kazen, kar naj velja tudi za razne pretepače in roparje; vse take naj sodišča ostro kaznujejo.
Socialistična družba pa mora poskrbeti tudi za cigansko vprašanje. Naša nova ustava posveča največjo skrb predvsem ČLOVEKU. Zato je težko razumeti nekatere ljudi, ki vam zdaj pošiljajo take predloge, kot smo jih slišali na procesih s sojenja nemških vojnih zločincev kmalu po končani vojni. Vsak pošten človek obsoja šovinizem, kajti ta v naši družbi nima prostora. Rasizem preživlja najhujše obsodbe v ZDA in v" Južnoafriški uniji; vse napredno človeštvo obsoja rasistične izpade. Spoštovanje člo veka pa je hkrati tudi spričevalo naše kulture.
Samo zaradi primerjave vam bi rad povedal, kako živijo in delajo Cigani tu pri nas v Krivi Palanki. Najprej vam povem, da je tu precej Ciganov. V štirih letih sem slišal samo dva prepira med Cigankami, v katera pa se moški sploh niso mešali. Vsa leta, kar živim v Krivi Palanki, ni bilo med Cigani nobenih tepežev, nobene tatvine! Morda tam pri vas kdo ne bo verjel, lahko pa se o tem prepriča pri nas: gospodinje sušijo tu perilo na vrveh po cele noči, kljub temu niti robček še ni nikdar izginil! Kolesa puščamo na ulici po ves dan pa tudi čez noč; kakor ga pustiš, tako ga zjutraj spet najdeš. Oblast je naredila, kar je mogla, za zaposlitev in dostojno življenje Ciganov. Poglejte na primer družino Jašar: oče je avtomobilski mehanik in dolgoletni šofer cestne uprave; zdaj dela v transportnem podjetju »Proleter«, je član Zveze komunistov in je zelo prizadeven pri vsem delu ter pravičen. Njegova žena je hišna pomočnica; pred prazniki pomaga urejevati stanovanja, in ko čisti, ni potreben pred njo noben ključ. Starejši Jašarjev sin je izučen avtomobilski mehanik, trenutno pa služi vojake v LJubljani, kjer prav^ tako dela v avtomobilski delavnici. Drugi sin študira v Strumici, njihova hčerka pa je prav pridna učenka v gimnaziji.
Takih primerov Je tu veliko. Navedel pa sem samo enega, zato da bi se ljudje na Dolenjskem prepričali, da je tudi med Cigani veliko marljivih in poštenih ljudi — imeti pa morajo seveda priložnost za zaslužek dn dostojno življenje.
Lep pozdrav!
Franc Ferbežar, kapetan I. kl., Kriva Palanka
NEHVALEŽNO BRSKANJE
Degresivne otroške doklade — Nataliteta v Sloveniji med najnižjimi v Evropi — Je res »razkošje« imeti otroka? — Teorija in praksa se ne ujemata —■ Po stari navadi in praksi: »greši« samo žena, fanta ali moža ni nikoli zraven... — Dior: kontracepcija
No pobudo nekaterih zdravstvenih delavcev y naši državi smo dobili predlog za spremembo dosedanje uredbe o splavih. Nova uredba, ki pa še ni sprejeta, naj bi poostrila dosedanji kriterij dovoljevanja splavov na klinikah ln v bolnišnicah.
V zvezi s tem je bilo novembra v Beogradu llroko posvetovanje, ki ga je sklicala Konferenca za družbeno aktivnost žena Jugoslavije. Udeleženci posvetovanja so bili tako rekoč vsi zoper poostren kriterij...
Ozadje tisočerih nesreč
če si odmislimo prošnje ta splave, ki so medicinsko upravičeni, nam ostanejo tiste, ki so pogojene s šibkim socialnim stanjem prosilke. Sestavlja Jih več komponent.
št. 1: otroške doklade
V svetu poznamo tri sisteme otroških doklad:
O progresivnega — več otrok, višja doklada
# linearnega — vsem otrokom v družini enako visoka doklada
# degresivnega — več" otrok, nižja doklada.
Prvi sistem je najbolj značilen za Francijo, deželo močnega upadanja natalitete, zadnji — za Jugoslavijo. Z nataliteto pri nas pa je takole: v Sloveniji je med najnižjimi v Evropi, v našem državnem merilu pa je sploh najnižja! V številkah povedano: leta 1950 je znašal naravni prirastek v SRS 12.6 odstotka na tisoč prebivalcev, leta 1960 pa le še — 8.1 odstotka!
Ali so otroške doklade potemtakem stimulativne za starše? Za rast in krepitev države, za številnejše prebivalstvo? Pa še pomislek glede namena otroških doklad: jih naj štejemo za socialno podporo ali za pomoč družbe družini? Ce so prvo, je ta podpora zelo zelo skromna, tako rekoč simbolična — ln niti malo ne stimulativna, kvečjemu — žaljiva. Ce so drugo — je prav tako.
Št. 2:
2e zopet — vprašanje otroškega varstva, vprašanje skrbi zanj in za nadzor nad otroki naših zaposlenih staršev, vprašanje nestrokovne gospodinjske pomoči, vprašanje — zaradi nenehne misli na otroke brez pravega nadzorstva — majhne produktivnosti zaposlenih žena, vprašanje slabo urejenih, pomanjkljivih in maloštevilnih, pa tudi predragih servisov za pomoč v gospodinjstvu, vprašanje stanovanj, vprašanje... In iz vsega tega vprašanje: Ali si današnja zaposlena žena lahko privoši »razkošje«, da rodi otroka?!
Otroških vzgojnovarstve-nih ustanov Je — žargonsko povedano — kriminalno malo. Nekje so prena-troane, druge spet — niso zasedene. Zakaj? Mesečnih 3.(100 dinarjev zgolj za varstvo ln 9.000 dinarjev za varstvo in delno prehrano sta številki, ki jih marsikdo kratko ln malo ne rrore vzotl od svojega trl-dosetdnevneora proračuna; zlasti pa jih ne morejo vzeti starši tistih otrok, ki bi Mil varstva nalbol) po-
trebni — otroci staršev z majhnimi prejemki, otroci staršev, kjer je v službi samo oče, otroci mater samohranilk, mater ločenk, nezakonskih mater, ki tvorijo
Ni majhno število neporočenih žena, ki prosijo za odobritev splava zaradi svoje okolice, nerazumne in obsojajoče, primitivne in zlobne... Pa tudi ni majhno število žena, ki pogumno rode otroka, potem pa so prisiljene beračiti po pisarnah socialnega zavarovanja in sodišč za »miloščino« človeka, na papirju — ali pa še to ne
— očeta svojega otroka ... Plačevanje preživnine takih otrok je zagotovljeno z zakonom. Ni pa zagotovljena višina in na zagotovljeno avtomatično povišanje te preživnine ob sicer splošnem porastu cen. Cene bencinu se zvišajo, ceno preživnine pa mora mati ob. pomoči odvetnika
— izsiliti...
tracepcijo (izmed Slovenk vsaka petindvajseta). Pa vendarle se nikakor ne uspavajmo s tem, kajti v kontracepcijskih posvetovalnicah v državnem merilu ni navala. V 161 slovenskih posvetovalnicah tudi ne. Drugače je na ginekoloških oddelkih bolnišnic. Samo v Beogradu so leta 1962 opravili 27.000 splavov; od tega 20.000 legalnih, 7.000 pa so jih dokončali. Koliko je šele tistih, za katere ne vemo!
Zakaj se kontracepcija ni uveljavila v celoti? Mnenja so različna. Morda zaradi preskromne popularizacije njenih metod, morda zaradi premajhne zavzetosti samih zdravnikov, morda zaradi premajhne anonimnosti, nezaupanja v
LIDIJA JE V ZADREGI... (Foto: Lojze Medle)
Problem št. 3:
Naši zakoni ne delajo razlik med zakonskimi in nezakonskimi otroki. Naši zakoni zagotavljajo tudi slednjim enake pravice; teoretično štejejo mater z otrokom za pravnoveljav-no družino z vsemi njenimi ustavnimi pravicami... Teoretično ... Toda družba, v kateri živimo, tega — žal — še ni osvojila...
Kontracepcija ni izpolnila vseh pričakovani
V Beogradu se je na primer leta 1961 zdravilo 17 tisoč zaposlenih žena zaradi ginekoloških obolenj, polovico od teh zaradi nestrokovno opravljenih splavov... Statistično dejstvo je, da uporablja vsaka stota Jugoslovanka kon-
Kri, ki rešuje življenja
PretekU teden bo darovali kri na novomeški transfuzijski postaji: Franc Jenko, Samo Modic, Jožefa Jev-Sek, Štefka June, Marta Uhan, Marija Vaši«, Alojz Bevc, Vera Klobučar, Marjctka Radovan, Janez Turk, Anica Kisovcc, Ani FlorjančlC, Stanka Saje, Miha Udovč, Ivan Jakše, Anton Cesar, Angela Senlčar, Franc Hrovat, člani kolektiva Novoteks, Novo mesto; Maks Boje, član koleKtiva Elektro Novo mesto; Anton Grc-goričič, član kolektiva Iskra. Novo mesto; Ana Jamnik, gospodinja iz Bršlina; Alojz PaderSlč, posestnik lz Zapuž; Jože Hočevar, čl-n kolektiva osnovna šola Mokronog; Alojz Drčar, Jože Ko'mrIJ, Jože Kosec, člani koleh^va IMV. Novo mesto; Mihaela RukSe, gospodinja iz Brusnic; Marija Božič, gospodinja iz Brusnic; Jože Luksc, posestnik iz Brusnic; Janez Močnik iz Elektrotehničnega pod'etja. Novo mesto; Anton Srebrnjak, posestnik z Velikega Slatnika; Marija Deželan, gospodinja lz Brusnic; Alojz Božič, upokojenec lz Brif-nic; Franc Gazvoda, upokojenec lz Brusnic; Terezija1 Kralj, gospodinla lz Brusnic; Franc Jenič. posestnik lz Brusnic; Jakob Gnzroda, posestnik Iz Brusnic; Jože Kolrnc, delavec iz Zaloga; Jožefa Blatnik, gospodinja lz Brusnic; Jožefa Bcrkopec, gospodinja lz Brusnic; Mnrlja Dragan, gospodinja z Goloblnjeka; Alojz I.enčlč, posestnik lz I-oke:Jože Potflčnr. posestnik lz Gorole Stare vasi; Slavko Knstclle. delavec s Pristav«; Anton Grerorlč, posestnik lz Dolnje Brezovice; Marija Divjak, gospodlnla lz Mthovice: Jože Strojln, posestnik lz Mlhovice; Ana Volčjak, gospodlnla iz Dnllnegn Vrhpolin; Neža K^vnčlc. gospodlnla Iz .Tavorovlcc; Jožefa Onibar, gospodlnla iz Dolnle-ga Vrhnolia; Pavla Pavlic, gospodlnla Iz Loke- Tcrczl-Ja Pavlin, gofpodlnta lz Gornje Stare vasi; Anton Judež, Rozallja Kastdic, člana kolektiva SploSne bolnišnice Novo mesto.
čico anonimnosti in neodgovornosti. Njega praktično ni več.
še malo brskanja
Nedavno tega anketirani beograjski zdravstveni delavci in sociologi pa profesorji medicinske fakultete menijo tudi takole: »Treba je ustanoviti posvetovalnice za vse, matere, dekleta, in kar je najbolj pomembno — za moške...« »Odkrito je treba govoriti o vseh teh problemih v višjih razredih naših srednjih šol...« »Sem zoper odpravo socialnih vzrokov pri dovoljenju splava...«
še drobec primerov
— Prvi (iz lastne prakse): V zadnjem gimnazijskem razredu je predavatelj stomatologije prišel pri razlagi do zadnjega poglavja v knjigi, poglavja o spolnih organih. Pogledal je v tla, se postavil pred kateder in v zadregi dejal: »No, tako smo končali letošnjo snov.« Zaprl je knjigo — in oči — pred pomembnim poglavjem in problemom petindvajset dozorevajočih dijakov in dijakinj.
— Ali pa izjava študentke: »Doma so me samo nenehno opozarjali, naj se čuvam fantov. Zakaj? Tega niso povedali...« /
— Ali pa: »Vse do prihoda na fakulteto nisem zvedela o spolnem življenju ničesar — razen nekaj strokovnih izrazov, s katerimi nisem vedela kaj početi ...«
Eden izmed beograjskih sociologov pravi:
»Sem zoper poostreno uredbo. Tista, ki je sklenila, da se bo rešila nezaželenega otroka, bo to storila — tako ali tako. Mar ne bo potem še več nestrokovnih in nevarnih posegov? Komu je potemtakem potrebna predlagana nova uredba? Mar zgolj zdravnikom, ki se bodo v večji meri pričeli ukvarjati z »ilegalnim« delom? Mar njihovim zaslužkom? Napak je, če verjamemo, da bomo take splave preprečili.«
Anonimna udeleženka ankete časopisa NIN o splavih pripoveduje takole:
»Prošnjo za odpravo plodu so mi zavrnili. Komisija me je prepričevala, naj tega nikar ne storim, znanka pa mi je uredila splav zasebno pri enem iz-, med ginekologov. Ko sva se zagledala, sem v njem spoznala — člana komisije. Vendar ga to ni motilo, da mi ne bi za splav zaračunal 12.000 dinarjev.«
Pa spet eden izmed beograjskih zdravnikov:-
»Verjemite mi. če bi bil moški tisti, ki bi moral roditi namesto žena in prestajati vso psihično in telesno obremenitev nosečnosti, vam z^eotavliam, stokrat zaeotavliam. da na današnii stopnji civilizacije nroblema snlavov in ureiene kontracepcije — ne bi več bilo.«
Brskanje no teh problemih je menda zares nehvaležno.
(IZ 7 DNI)
sredstva, ki so nam dostopna, morda zaradi če-stokrat premalo taktnega odnosa zdravnika do pacientk? Morda zaradi preskromne ali bolje rečeno ničeve spolne vzgoje v naših "šolah? Morda pa tudi zaradi dejstva, da so dovoljeni splavi v bolnišnici zastonj, kljub temu da stanejo državo težke milijo^ ne dinarjev, kontracepcijska sredstva pa morajo žene same plačevati?
Pri nas se dogaja...
— da ukinjamo celo obstoječe kontracepcijske posvetovalnice;
— da se družba vse premalo zavzema, za zdravstveno prosveto ljudi;
— da so šole popolnoma neprizadete pri spolnem pouku, da pa se spotikamo ob zanositvah petnajstletnic;
— da uvažamo Diorjeve in VVorthove parfume, za dobra, zanesljiva in sodobna kontracepcijska sredstva pa nam zmanjka deviznih sredstev;
— da v praksi — žal še vedno tudi med zdravniki
vrednotimo ženino nosečnost zgolj in izključno za »njen greh ln prestopek« — to velja predvsem za neporočene nosečnice — da je samo in zgolj žena obsojena na pisanje prošenj za dovolitev splava, moledovanje komisij . . . Kajti mož ln fant se sme po nekakšni nikomur razumljivi logiki zaviti v tan-
Vpliv kontracepcijske službe polagoma narašča
Tudi na ginekološko-porodniSkem oddelku novomeške bolnišnice so zadnja leta k občutnemu pomanjkanju prostora za bolnice prispevali splavi. Leta 1960 jih je bilo 486, leta 1961 — 510, leta 1962 je število umetnih splavov naraslo že na 561, lani pa je bilo nekoliko manjše — 520. Med vsemi umetnimi splavi je bilo največ takšnih, ki jih je ustrezna komisija odobrila zaradi Slabih socialnih razmer. Navedeni podatki so nas napotili k predstojniku gine-kološko-porodniškega oddelka dr. Ljubu Kretiču, ki je na zastavljena vprašanja takole odgovoril:
— Kako gledate na tolikšno število umetnih splavov?
— Jasno je, da z medicinskega stališča umetnih splavov ne moremo odobravati. Zdravju prizadetih žena pa je vsekakor manj škodljiv strokovno opravljen splav, kot pa mazaškl splavi, ki bi ob ostrejšem kriteriju komisije nedvomno močno-narasli. Mazaški splavi pa so za zdravje in življenje žena mnogo bolj nevarni.
— Ali je naša kontracepcijska služba zadovoljiva?
— Mreža posvetovalnic, kjer lahko žene dobe navodila o kontracepciji, je na našem področju zadovoljiva. Posvetovalnice imamo v Žužemberku, Sodra-ži, v Trebnjem, Sevnici, Šentjerneju, Novem metu, Metliki in Črnomlju. Ne bi mogel reči, da žene nJso poučene o kontracepcijskih sredstvih, le zanimanje zanje je še vedno premalo čutiti. Kontracepcijska sredstva, ki jih propagiramo, predvsem dla-fragma, pa so deloma vezana na določen standard: topla voda, primerno stanovanje Itd., to pa je mnogim ženam žal še nedosegljivo. Vpliv kontracepcijske službe nedvomno polagoma narašča.
Pri tem je treba povedati, da se žene ne samo pri nas, temveč tudi drugje v svetu najbolj navdušujejo za peroralna sredstva. To so tablete, ki jih uživajo in so zanesljivo sredstvo proti zanositvi. Teh tablet pri nas še ne izdelujemo bi smo navezani samo na malenkosten izvoz. Ta stvar je silno draga, zaradi tega Je tudi drugje še ne morejo množično uporabljati.
Uspeh kontracepcijske službe pa je v'marsičem odvisen od splošnega napredka nekega kraja. V in-dustrijsklh predelih, kjer so so ljudje navadili spremenjenega načina življenja, je kontracepcija že močno razširjena, težko pa je z njo prodreti na deželi, med kmečkim prebivalstvom.
— Kaj menite o planiranem številu rojstev?
— Spoznanje, da Je treba planirati število rojstev, se je tudi pri nas že močno uveljavilo, da pa Je za dosego boljših rezultatov na tem področju mnogo primernejša kontracepcija kot umetni splavi, tega ljudje še niso doumeli. Menim, da moramo po sedanji poti dalje. Sedanji način urejevanja rojstev je v trenutnih naših razmerah najbolj prikladen.
Razgovor s strokovnjakom In številke nam povedo, da Je na tem področju slino težko priti do hitrih ln pomembnih rezultatov. Pri nas se Je napredek le pokazal, saj Je bilo lani 41 umetnih splavov manj kot leta 1962, število pa Je dotlej vsa leta naraščalo.
PO SLAVNIH POTEH XIV. DIVIZIJE
,Vojna v človeku ubije človeka../
Jože Novak-Miha se spominja pohoda XIV. divizije na štajersko
line mu je Miha. Miha je bil vsa vojna leta, ime mu je ostalo tudi po osvoboditvi, Miha je še danes. Za marsikoga, predvsem za stare vojne tovariše, s katerimi je bilo prijateljstvo skovano v krvi in ognju, tisočkrat prekaljeno in potrjeno in za katere ima beseda prijatelj povsem drug, svojevrsten in globlji pomen, pa je samo Miha. Da je to JOŽE NOVAK, doma iz Kočevja, je,,dejal bi, postranskega pomena. Pomembnejše je, da so ga kot Miho spoznali v bojnem metežu, skupno prelili marsikatero kapljo krvi, svoje in druge, in skupno šli skozi ognjeni krst.
Obiskal sem ga. Ne bi mogel reči, da sva se pogovarjala; v glavnem je govoril on. Spomini, potopljeni nekje na dnu zavesti, v zadnjem kotičku človeškega srca, so privreli na dan kot izvir iz razmočene kraške zemlje ob deževju. Nizal je vesele in grenke dogodivščine; bolj grenke, kajti teh je bilo več, j reveč. Govoril mi ji; o pohodu skozi pekel, o pohodu Štirinajste na Štajersko ...
Kakor mnoge druge je tudi njega zanesla pot v ho-sto kmalu v začetku. Ni dolgo izbiral smeri; nagonsko je začutil pravo, spoznal Je, kje je njegovo mesto, sledil .je klicu srca ...
Nekje pri Sv. Ani nad Ribnico je pričel partizaniti. Kmalu po prihodu v četo si je moral izbrati ilegalno ime. Kakšno? Ni tako preprosto, izbirati si novo ime, ki mora biti lepo, zvočno, pri tem pa pristno partizansko. In nihče drug ga ne sme še imeti! Novo ime bo trajno, spremljalo ga bo vsa partizanska leta, ostalo mu bo še po vojni.
»Kaj pa' že imate?« je vprašal. »Ja, imamo že Gašperja, lahko si izbereš Boltežarja ali -Miho,« je dejal Efenka.
Odločil se je za Miho in Miha je ostal...
*
Vojna je grozna stvar, pripoveduje. V človeku zatre vse, kar je v njem človeškega, sprosti njegove najgloblje, najslabše nagone, spremeni ga v zver. Drugače si tudi ne znam razlagati dejanj, ki sem jim bil priča v tistih štirih letih ali pa sem jih celo sam napravil. Tako se ti priskutita človek in vojna, človek bolj, ker je povzročitelj vsega grdega, 'vseh zverstev, tudi vojne.
Pohod na štajersko. Prišli smo v popolnoma tuje kraje, med neznane ljudi, za katere smo komaj vedeli, kaj čutijo do nas. Bili so v veliki večini pod močnim vpli-fom sovražnikove propagande.
OB IZIDU PRVE ŠTEVILKE NOVE SLOVENSKE
REVIJE
TEORIJA IN PRAKSA
Te dni je izšla prva številka nove slovenske revije TEORIJA IN PRAKSA, ki jo je začela izdajati Visoka šola za politične vede v Ljubljani. Namen nove publikacije zelo nazorno predstavlja zanimiv uvod »Ob prvi številki«, lz katerega zvemo, da je nova revija namenjena predvsem hitrejšemu idejnemu zorenju in snovanju -slovenskih komunistov in drugim socialističnim silam. 2e prva šr.;.';lka pri n^sa v '6 kr.tičnih m ar-gun.ontnan:n razprav ter analiz, po katerih lahko sodimo, da bo vodstvo nove revije izhajalo predvsem iz naših osnovnih družbeno-političnih konceptov in naše vsakdanje žive stvarnosti. Vsebina prve številke potrjuje, da bo revija posegala na vsa področja družbenega do gajanja in razvoja, ki je tako pester in silovit, da ga je treba nenehno osvetljevati z različnih zornih kotov. Le tako bo moč usklajevati teorijo s prak so in obratno; revija je °b tem strnila svoj program v ugotovitev: •».. za-^di vsega tega bo kritičen Pogled v našo konkretno stvarnost, to se pravi, kri "cen pogled v družbene razmere, zlasti v Sloveniji ln tudi v Jugoslaviji, na Področju tako teorije ka-*0r prakse veljavni pravo P'8 naše revije...«
Nova revija bo izhajala ^esečno na 160 straneh; njen glavni urednik je stane Kavčič, odgovorni <£!.dnik Pa Stane Kranjc. sodobna oblika in prikup '» oprema, pregleden tisk, evefia pa predvsem aktu-
alna vsebina uvrščajo novo revijo že ob njeni prvi številki na dostojno mesto v našem revialnem tisku. V I. številki piše Boris Majer O družbeni vlogi marksistične filozofske misli, Roman Albreht o problemih po razglasitvi 42-urnega delavnika, Stojan Požar Ob statutih delovnih organizacij, Mitja Stupan o lJuhovnem bogatenju človeške osebnosti, objavljen je prevod poljskega filozo fa Adama Schaffa O moralni odgovornosti, z glosami in komentarji pa sodelujejo Franc Šetinc (Pravico ustvarjajo ljudje sami), Mitja švab (Harmonija in disharmonija osebnih dohodkov), Anton Sipanič (Odprte meje), Tomaž Čer-nej (K poglobitvi demokracije), Franček Saje, Slavko Podmenik, A. Žun, Frane Jerman in drugi. Bibliografija seznanja bralca z novostmi v knjižnici Inštituta za sociologijo in filozofijo ter Visoke šole za politične vede v Ljubljani.
Vsak, ki v kakršnikoli obliki, na ožjem ali širšem področju deluje v samoupravljanju, bo našel v novi reviji obilo zanimivega branja, napotkov in snovi za razmišljanje. Nova revija pa je hkrati pomemben obet, da je z njo vendarle odstranjeno zaostajanje naše družbene publicistike za sicer zelo pestrim revialnim življenjem v SRS.
Uprava revije TEORIJA IN PRAKSA je pri CP Delo, Ljubljana, Tomšičeva 1; letna naročnina znaša 2000 din, posamezna številka pa stane 200 din.
Tg.
Med postankom, na primer, nam je nekaj ljudi kar zmrznilo; mraz, sneg, utrujenost in kratek spanec v zametih, pa so ti zmrznile noge.
Mnogo takih in ranjencev .smo pustili po samotnih gorskih kmetijah, da bi se pozdravili, in mnogih nismo več videli.
Ko >je naš bataljon (3. bataljon Tomšičeve) zavzel postojanko Letuš (krog 280 vermahtovcev), sem pri komandantu Nemcu našel 50-70 fotografij o mučenju partizanov. Na mnogih je bil na slikan tudi on, kako je zverinsko trpinčil ujete ranjene partizane. Na fotografijah sem spoznal okoli 15 fantov iz mojega bataljona... To ' me je dvignilo. Nikdar prej nisem počel kaj takega, pa tudi kdaj pozneje ne, toda povenj ti, da švabski zveri ni bilo v ničemer prizanešeno — vendar je bilo to le skromno maščevanje za vse, kar je storil — ta komandat...
Presenečenje? Da. tudi presenečenj je bilo dovolj, posebno na Štajerskem, Kjer smo se podili iz boja v boj, iz ognja v ogenj, skozi smrt in pekel, toda kakor bi s srpom zamahnil naravnost proti našemu cilju ...
Spominjam se enega takih presenečeni. Po boju pri Le-tušu je nekaj vermahtovcev, Štajercev v nemški vojski, prešlo k nam. Moj, tretji bataljon, je bil ob napadu na Gornji grad v zasedi na Sle-peh nad Motnikom. Zvečer smo se utaborili v dveh hišah na samem in se spravili k počitku, štab bataljona je bil v neki kuhinji. Nenadoma, bilo je okrog štirih zjutraj, sem v snu zaslišal stražarjev klic: »Stoj, streljal bom! V tem je že zaregljalo. Se ne popolnoma' buden, toda zavedajoč se težkega položaja, sem z brzostrelko skočil skozi okno in naletel na vogalu na dva Nemca. Pokosil sem ju, istočasno pa se je že oglasil naš mitraljez na hribčku. Nemci, ki so nas presenetili, kakor T že dolgo ne, so zažgali hišo in sosednji skedenj, v katerem je bila ena četa. Naša sreča je bila v tem, da nismo bili na kupu, sicer bi nas sovražnik prav lahko stisnil.
Toda po prvem presenečenju smo udarili nazaj. Izmazal! stno se z malenkostnimi izgubami, medtem ko so imeli Nemci okrog 160 mrtvih, zaplenili smo veliko orožja, osem konj in sprejemno ih oddajno radijsko postajo.
Kako Je prišlo do presenečenja, saj sovražnik nI vedel za naše položaje? Kje smo, so Nemci zvedeli od dveh naših »vermahtovcev«, ki so ju ujeli v patroli. Starega partizana, ki je bil z njima, so zaklali.
Tudi to nam je bila-dobra šola. Presenečenje je bilo na-
vadno najmočnejši partizanski adut, presenečeni pa smo bili dostikrat tudi sami. Kasneje smo se v takih primerih še bolj pazili in smo poostrili straže...
*
Avgusta 1944. Napadali smo Ribnico na Pohorju. Moj bataljon je bil v zasedi nekje pri Dravogradu. Zamaskirali smo se v ozki soteski, v kateri je bilo komaj dovolj prostora za cesto, ozko železnico in Dravo. Cesto smo zaminirali, se skrili ob progi in čakali. Kmalu Je pripeljal po cesti osebni avto, za njim pa pet kamionov Nemcev. Mislim, da jih je bilo nekaj nad dvesto.
Osebni avto je zapeljal na mino in pod njim je izbruhnil cel gejzir kamenja in prahu. Kot na znamenje smo. na pet kamionov nametali bomb, nato pa jurišali. Le okrog 12 Nemcev je pobegnilo, ostali so za vedno ostali ■ v ozki soteski na cesti med Dravo in ozkotirno železnico.
V tem boju sem bil ranjen, ko sem nekaj stikal okrog razbitega avta, vendar ne prehudo. Bataljon je dobil veliko najrazličnejšega materiala, orožja in drugega, po boju pa je imel skoraj vsak partizan tudi uro; te smo pobrali pobitim Nemcem.
*
Veselje, partizanski humor? Ne rečem, da se kljub težkim časom, mrazu, naporom in praznim želodcem nismo
Jože Novak-Miha iz Kočevja, nekdanji komandant 3. bataljona Tomšičeve brigade, se rad spominja dogodkov iz vojnih let, posebno pohoda Štirinajste divizije na Štajersko. Kadar se srečata z narodnim heroiem Silnim, rada rečeta marsikatero o tistih časih. Na sliki: Jože Novak ob prihodu v Beograd januarja J945, ko ie bil dodeljen s Silnim v Titovo gardo
velikokrat nasmejali. Med pohodom na štajersko, vem, da se nismo celih enaindvajset dni bojev in,še malo po končanem pohodu. Toda minilo je tudi to, pričeli so se mitingi, veselje se je spet naselilo v naših srcih in v srcih ljudi onkraj Save, okrog
Pohorja in Kozjaka. Oglasila se je partizanska harmonika, razlegel se je naš prešerni smeh, pozabljeni so bi« li prestani napori. Pred nami so bile nove naloge, novi boji, novi pohodi, novo trpljenje in novo življenje ...
France Grivec
Plodna konferenca v Sodražici
Lepo obiskani letni občni zbor krajevne organizacije ZB v Sodražici 23. februarja je pokazal veliko zanimanje članstva za to organizacijo.
V preteklem letu se je odbor organizacije često sestajaj. -Predsednikovo poročilo je navedlo, da je imel 18 sej. Na odborovih sejah so razpravljali o priznavanju posebne delovne dobe (39 prošenj), skrbi za borce (zdravljenje), zbiranju zgodovinskega gradiva itd. Lani so v avli novega zdravstvenega doma v Sodražici odkrili spominsko ploščo z imeni padlih borcev in žrtev fašističnega nasilja So-draške doline.
V razpravi so med drugim spregovorili o skrbi za otroke živih borcev. Organizacija naj bi proučila, kako ti otro
ci živijo. V šoli bi se morali otroci učiti o zgodovini NOB v teh krajih. Naloga organizacije je izdelati topografije z navedbo vseh krajev, ki so znani iz.NOB. Spregovorili so tudi o kmetih borcih, katerih položaj je precej pereč. To velja zlasti za kmete v višinskih predelih.
Nadalje je bilo na razpravi govora o zbiranju gradiva in pisanju kronike NOB. To bo delala posebna komisija.S problemi bivših internirancev se bo pečala posebna komisija, ki jo nameravajo ustanoviti.
V ribniški občini bo letos več pomembnejših prireditev, ki bodo - pritegnile tudi so-draško organizacijo ZB. Na dan občinskega praznika 26. marca se bodo člani ZROP
in ZB srečali pri Francetovi jami. Taka tovfiriška srečanja bodo letos še 1. maja, 4. in 22. julija na Travni gori in Grmadi, kamor bodo prišli borci iz Ribniške doli-ne, Lašč in Dobrepolj.
-r
Okrepiti aktive ZB v delovnih organizacijah
Občinski odbor terenske organizacije Zveze borcev terena Kandija je potekal prejšnji teden dokaj živahno. V uvodnem referatu, ki ga je imel podpredsednik organizacije Lojze Mirtič je bilo največ govora o zunanjepolitični situaciji, predvsem pa o življenju revanšističnih sil v Zahodni Nemčiji Tovariš Mirtič je med drugim dejal:
»Ravno to vprašanje je za nas izredno aktualno, kajti praksa iz bližnje zgodovine se ne sme več ponoviti. Zato je potrebna še večja budnost, da se reakcionarne sile, ki vedno bolj dvigujejo glavo v tem delu sveta, ne posluži-jo stare, nam že znane prakse.«
V plodni razpravi so številni člani opozorili na več problemov, ki niso bili zadovoljivo rešeni. Res Je, da so med temi tudi zadeve, ki jih bo treba rešiti v širšem merilu, so pa tudi take, ki" jih lahko rešimo sami, znotraj organizacije, podjetja ali občine.
Poudarjeno je bilo zlasti to, da je treba v delovnih organizacijah bolj poživiti delo aktivov ZB.
Veliko je bilo govora o prejemkih, ker ponekod ne ustrezajo potrebam ljudi z manjšo kvalifikacijo, kot bi bila potrebna za njihovo delo. Ponekod pa tudi upoštevajo neustrezne kriterije, ki niso objektivni, saj je vrsta borcev šibkega zdravja in ne more dati na svojem delovnem mestu od sebe tega, kar si sami želijo. Reševanje ta-tih vprašanj znotraj delovnih organizacij pa spričo tako široko zasnovanega samoupravljanja res ne bi bilo treba več postavljati na dnevni red
Na dnevnem redu prihodnjih občnih zborov bo treba reševati ' vprašanja širšega značaja in se ne smemo več izgubljati v obravnavanju sicer važnih, a drobnih stvari, ki pri uveljavljanju ne bi smele naleteti na tako dolge postopke. Sd
Nabrano v topliškem logu
% Upravni odbor prosvetnega društva v Dolenjskih Toplicah je imel 7. februarja sejo, na kateri so pregledali poslovanje knjižnice, kina in društvene blagajne. Knjižni, čarka je obvestila člane odbora, da je knjižnici pokojna šobarjeva zapustila nekaj knjig. Predlagala je tudi, da bi strokovne knjige poklonili šoli, s sredstvi blagajne pa kupili nekaj novih knjig. Knjižnica mora nujno dobiti npve prostore v mali dvoram prosvetnega doma. Med drugim so na seji ugotovili, da je zadnje čase vedno večje zanimanje za kino predstave, iS pa ni popravljen kinoprojektor. Tudi ostrešje prosvetnega doma čaka na popravilo.
0 Lani sta pričeli gozdna uprava in KZ Dolenjske Toplice graditi cesto proti Drga. njim selom. Z deli bodo zdaj nadaljevali, vendar ne od to-ploske strani, pač pa od Dr-ganjih sel.
0 Šolska mladina v Dolenjskih Toplicah je lepo počastila Prešernov dan. Življenje in delo velikega pesnika je bilo podano v govoru, zatem pa so recitirali nekaj Prešernovih pesmi. Na prireditvi je pel mladinski pevski zbor.
0 f ustni karneval, ki so ga po več letih v Dolenjskih Toplicah spet obudili, se je ponorčeval iz več krajevnih problemov. Med drugim ja osmešil preskrbo kraja z mlekom, izdelovanje regulacijskega načrta, krojaški in čevljarski servis, lekarno ln še kaj. Karnevalu so se S svojim sporedom pridružila tudi   maškare   iz Straže.
Plen Je bil precejšen. Zaplenjeni so bili S težki mitraljezi, 1 puškomitraljez »zbrojevka«, 1 minomet, Teč pušk, skladišče municije, tri skladišča hrane in tri kuhinje s pravkar kuhanim kosilom, plašči in kovčki cele čete, ves arhiv itd. Brigada je imela v boju 6 mrtvih in 18 ranjenih, večinoma oficir-
tev. Padel je Mavsar, komandir čete in borec od 941. leta, ranjeni so bili načelnik štaba brigade, komandant 2. bataljona, pomočnik komisarja 2. bataljona itd. Brigadni kulturnik Pirnat je zvedel, da je njegov brat domobranski stotnik in da je bil komandant postojanke.
Po akciji so začeli borci pleniti skladišče in je bilo treba nemalo naporov, da se je povrnil red, posebno še, ker se je bilo treba vsak čas nadejati sovražnega protinapada. Računa se, da je tedaj 63. četa slovenskega domobranstva izgubila najmanj polovico svojega sestava. Tako je npr. 15. brigada naštela na bojišču 12 trupel padlih sovražnikov, dva pa sta bila ujeta. Nekaj se jih je skrilo po skednjih in so čakali tri dni, da se je brigada umaknila. Približno 40
J"e bilo ranjenih, pa so jih odnesli večinoma s seboj, 'rav tako so odnesli s seboj precej mrtvih. Stotnik Pirnat je zaradi umika prišel pred vojaško sodišče.
Zavzetje Kriške vasi je najuspešnješa akcija 15. brigade. Dvignila je samozavest borcev, rešila pa je tudi kočljivo vprašanje obleke in obutve.
Naslednje dni se je brigada nastanila na Lazah pri Korinju. 6. julija je sovražnik napadel komoro 15. in 12. brigade na Ilovi gori, vendar-ni dosegel pomembnejših uspehov. Komora se je umaknila čez cesto Zdenska vas — Zagradec. 7. julija je bataljon domobrancev ponovno napadel Zagradec in Dečjo vas, kjer se je nekaj dni prej zadrževal štab 15. divizije. 15. brigada je v tem napadu pretrpela precejšnje izgube. Padlo in utonilo je 22 borcev, ujetih pa je bilo 18, večinoma Istranov. Večji del žrtev je bil iz vrst prateža.
Do 29. julija je bila brigada na tem območju. Zadrževala se je okoli Laz, Kočevja, Ilove gore, Korinja In Tisovca. Večjih bojev ni bilo, pač pa so se skoraj vsak dan dogajali patruljni spopadi, ki so bili izredno ostri in krvavi. Zaradi slabe budnosti je brigada imela precejšnje žrtve. 22. julija je brigada odšla v okolico Sela—Sumberk namesto 18. divizije, ki je pretrpela na tem območju velike izgube. 27. julija je brigada demonstrativno napadla Stično in se po napadu nastanila v gozdu nad vasjo Orlaka in Sela — Sumberk. 30. julija je izvršila preiskavo v vasi Rdeči kal, vendar pa je bila brezuspešna. Novi komandant brigade Štefan Pavšič — Jur je začel učiti brigado manevrskega vojskovanja. Tako je brigada 2. avgusta vpadla v vas Sad blizu Stične, in to podnevi, ter vas preiskala.
RUDI PUŠENJAK- URAGAN:
8
Patrolni spopadi so se vrstili dan za dnem in spet so zaradi nebudnosti padale nepotrebne žrtve. Sovražnik je z neprestanimi napadi iž zased in nočnimi napadi skušal vnesti demoralizacijo med nove borce. V tem času so začenjali v brigado prihajati novi borci tudi iz štajerske. Ti so bili navadno zelo hrabri in vojaško dobro izvežbani, posebno tisti, ki bo prišli iz nemške vojske. Drugače pa so bili na glasu, da ne ločijo dobro, kaj je moje in kaj je tvoje, ker so se pač tega učili pri Nemcih. Tudi politično so bili dokaj zaostali in med njimi je bilo dosti bivših nemčurjev, vermanov in sovražnih agentov, ki so se pred koncem vojne poskušali oprati.
3. avgusta je brigada doživela precejšen poraz. Ponoči je bila na Orlaki. Okoli 9. ure zjutraj se je zaslišalo streljanje v Žužemberku, kjer so bili tačas Stab 15. divizije in zaledni deli raznih brigad, komanda mesta in rajon. Sovražnik v moči enega bataljona se je splazil ponoči skozi redke vrste 15. in 4. Jbri-gade ter zjutraj skoraj neopaženo in brez odpora vdrl v mesto. Domobranci so največ klali. Tako so poklali vse zapornike v zaporih komande mesta, čeprav so bili med njimi tudi prekupčevalci in celo prijeti vohuni. Skupno je tedaj v Žužemberku padlo okoli 40 ljudi, oziroma so bili poklani. Ženske so klali v spolovila, jim rezali prsi itd. 4. bataljon 15. brigade je prvi prispel iz Orlake in nemudoma napadel sovražnika iz smeri Zafara. Med spopadom so prispeli tudi drugi deli 15. brigade, razen enega'bataljona, ki je ostal na položaju, in cela 4. brigada. Tako so bili domobranci v Žužemberku obkoljeni. Zato so poskusili prebiti obroč. Uspelo jim je razbiti 4. bataljon 15. brigade na Cviblju in ga potisniti proti Šmihelu, čeprav je imel domobranski bataljon precejšnje izgube. Štab brigade je 4. bataljonu poslal na pomoč 1. četo 1. bataljona. Toda prišla je prepozno. Domobranci so jo zalotili v plitvi in goli dolinici med Zafaro in Cvibljem. Tu je vsa četa, razen dveh borcev_iz Bele krajine, ki sta bila ujeta in sta kasneje zbežala iz regrutske čete v Grosupljem, padla v boju. V strelski vrsti je ležalo 25 mrličev, ranjence pa so tako poklali. Padel ie namestnik komandanta brigade poročnik MASLIVC (Jože Sivec iz Šentjer neja) s kurirjem Gričarjem. Do takih žrtev je prišlo spet zaradi slabe borbenosti borcev in ker oficirji niso bili vešči v poveljevanju, zaradi česar so se sami borili v prvi črti. Razmesarjene žrtve pa so razkačile vso brigado in tudi civilno prebivalstvo v Žužemberku, ki je bilo precej pod vplivom sovražne propagande.
7. avgusta jc sovražnik spet poskusil napasti Žužemberk, toda zaradi 15. in 4. brigade svojih naklepov ni izpeljal do konca. Do spopadov med domobranci in 15. brigado pa ni prišlo, ker sta se koloni v gozdu zgrešili, oziroma je 15. brigada prišla prepozno.
PROF. JANKO JARC:
@nd sto hti v^mrn mestu
Prelom med meščani in odborom
Ko je tako opravil z občinskim gospodarstvom, sprejme tudi rokavico v zadevi jubilejnih svečanosti in izjava, da ne morejo Novomeščani od občinskega odbora pričakovati ničesar več. Zdaj je treba dokazati, da znajo meščani bolje vrednotiti koristi mesta kot občinski odbor, in Je treba z vso pospeše-nostjo jadrati k cilju! Da prisili občinski odbor na podlagi njegove izjave k popolnemu umiku, javlja, da se je pod firmo A.R. združena napredna stranka odločila za ustanovitev začasnega pripravljalnega odbora, ki naj takoj začne \s potrebnimi pripravami. Ko pa bo definitivno konstituiran odbor, bo ta sam stopil pred javnost.
Po sklepih seje občinskega odbora in tem dopisu sodeč, je prišlo v Novo vem mestu do temeljitega preloma med občinskim odborom in delom meščanstva, vendar pa ta spopad ni imel posebnih posledic: občinstvo, ki je bilo zaradi ne ravno vzornega gospodarstva z občinskim denarjem nezadovoljno, z občinskim odborom je bilo zaradi gimnazijske afere na Zorka in njegovo firmo naravnost razjarjeno. Poleg tega pa ves spor za izvedbo jubilejnih svečanbsti pri najširših slojih Novomeščanov ni mogel naleteti na posebno zanimanje, ko je bilo do izvedbe vendar še več kot leto dni časa, vsa veselica pa — in kaj prida več povprečni meščan od vsega slavja niti pričakoval ni — vendar ne potrebuje takih strašnih priprav! Jubilejna loterija pa je bila konec koncev tudi le — loterija. Pa tudi Zorkov predlog, da naj gre deputacija na Dunaj na stroške občine, ni mogel biti splošno sprejet z navdušenjem, ko se je okoli občinske blagajne vendar gnetlo toliko meščanov za — posojilo!
V sredi Zorkovega No-vomeščanom vedno bolj neprijetnega drezanja pa se je v »Novicah« 1863, str. 376 oglasil Peter Hicinger s predlogom, da naj novomeško petstoletnico — »ker rni ležeče na veli-cih stroških za kak neči-meren hrum, za golo našo-pirjeno praznovanje po ne-slovanski šegi —« praznujejo tako, da izdajajo kratko zgodovino mesta s prilogami važnejših dokumentov, s primernimi prireditvami na dan obletnice in predvsem z zagotovitvijo obstanka višjih razredov gimnazije.
In ker po mnenju nekaterih na rotovžu ne za eno ne za drugo še vedno niso kazali prave vneme, so meščani v decembru 1863, bržčas zopet na Zor-kovo pobudo, podpisovali novo vlogo na občinski odbor in zahtevali sklicanje izredne Javne seje, ki naj sklene takojšen odhod deputacije na Dunaj. Vlogo so poslali prek glavarstva s prošnjo, da to pošlje k seji deželnoknežjega komisarja kot zastopnika podpisnikov. Seja se je 10. decembra res vršila v navzočnosti okrajnega načelnika Ekla in se končala s sklepom, da za vzpostavljanje višjih razredov gimnazije odpošljejo na Dunaj
prošnjo, slavnostnemu odseku so pa naročili, da do konca leta predloži odboru vse predloge, ki se mu zde za izvedbo jubilejnih slavnosti potrebna.
Vse leto 1863 je tako poteklo v včasih zelo bučni debati med pobudniki jubilejne proslave in občinskim odborom, ki je končno le obetala nekaj sadu, razkrivajoč ravno po zaslugi dopisnika Zorka zanimive poglede v življenje občanov Novega mesta, v njihove majhne, vsekakor <na osebnih nasprotjih temelječe medsebojne borbe, in prikazujoč obenem glavne   akterje  v včasih
Dr. Andrej Vojska, sodni svetnik in edini Trdinov prijatelj v Novem mestu
manj prijazni luči. Na drugi strani pa razodeva ta debata le precejšnjo razgibanost vsaj dela prebivalcev malega mesta, ki se jim sicer nikdar ni nikamor mudilo, kot Krki ne, ki mesto oklepa. Če si je Zorko domišljal, da bo z jedkostjo svoje polemike naravnost napornim, prevejano zvitim iskanjem občutljivih mest v živčnem sistemu malomeščan-stva lahko in hitro zdramil to težko gmoto, je bil v občutni zmoti. Od him-ničnih spevov lojalnega in dinastičnega navdušenja in izpodbadanja kranjskega patriotizma prek dramljenja v tradiciji zakoreninjene meščanske zavesti prebivalcev deželnoknežjega mesta in visoke pesrnd o sodobnem konsti-tucionalizmu in občinski avtonomiji pa do pozivanja na čast In poštenje meščanov, kažoč pri tem na nepravilnosti v gospodarstvu, do obljub ter otipljivih materialnih koristi in vse do pretenj z obračunom pri občinskih volitvah — vse je preigral in vse je poizkusil — ali Novo mesto je v večini ostalo, kar je bilo: brez Ahilove pete je lagodno živel meščan, ta in oni pa je v vsem hrušču imel morda tudi košček svoje zabave, katere račun je končno le plačal —Franc Zorko.
Novi predlogi za napredek mesta in volitve novega občinskega odbora
V začetku novega leta, 4. januarja 1864, se je občinski svet zopet sestal in sklepal med drugim tudi o gimnazijskem in Jubilejnem vprašanju. Pripravljalni odsek, katerega poročevalec je bil P. V. Lan-ger pl. Podgoro, Je predložil odboru svoje predloge, tičoče se obeh vprašanj: deputacija, ki naj bi šla k cesarju, naj bi si tam izprosila najvišjo podporo za mestno bolnišnico,  dekliško  šolo, more-
bitno pomnožitev učil na gimnaziji in — kar je bilo čisto novo in do tedaj od nobene strani omenjeno — za osnovanje hranilnice. Obenem pa je Lan-ger poročal, da se je obrnil na grofa A. A. Auer-»sperga za sporočilo, ali bi bil sedaj primeren čas za odhod deputacije, kar pa je ta odločno zanikal. Z naročilom, naj F. V. Lan-ger ob času zasedanja dež. zbora še podrobneje govori z grofom Auersper-gom o vseh teh zadevah, je občinski odbor vzel vse s hvaležnostjo na znanje ter se vse leto, vsaj kolikor je iz ohranjenih sejnih zapisnikov razvidno, na ta vprašanja ni več povrnil! Tudi v ekshibit-nem protokolu ni vse leto zaslediti nobenega tozadevnega dopisa. Podoba je, da je bil odbor vsega tega že kar nekam sit -in je vse prepustil rajši slučaju, kolikor nisox tudi na tako ravnanje odbora vplivale zahteve meščanov pri deželni vladi — da naj občinski odbor razpusti.
Medtem pa je bilo tudi konec Zorkovega dopisovanja. V gimnazijski aferi se je zameril narodnjakom, z ostalimi dopisi mestnim veljakom na rotovžu, in ko se je s svojim jezikom obregnil še ob Dominika Rizzolinija, rodoljubnega novomeškega lekarnarja, je bilo sodu izbito dno: na pritožbo iz meščanskih krogov je moral njegov pokrovitelj v. Scheuchenstuel, predsednik okrožnega sodišča, predlagati, naj a v-skultanta Fr. Zorka pre-meste, kar je bilo'sredi julija , 1864 tudi izvršeno. Odšel je v Ljubljano, bil pa je še vedno anonimni informator Lajbaherice o novomeških zadevah. Leto kasneje je napisal tudi nekaj podlistkom s svojo staro šifro A. R., v njih napadel novomeške narodnjake in bil najbrž zato zopet prestavljen iz Ljubljane v Maribor. Svojo poldrugoletno novomeško korespondenco je Fr. Zorko zaključil 30. junija s trpko ugotovitvijo, da ve za mesto, kjer je prepovedano govoriti. Če bi morda kdo hotel vedeti za naslov, naj se obrne na — A. R—.
V Novem mestu so tačas pripravljali umetnostno razstavo, ker ve neki anonimni dopisnik iz Ljub-, ljane — morda že A. R. — povedati, da je za umetnost vneti novomeški okrajni komisar in ravnatelj kazine Wagner pridobil dunajsko umetniško društvo, ki je ta čas ■ razstavljalo v Ljubljani, da pošlje tja del svoje potujoče razstave, in to ravno najboljša izbrana dela. Do razstave pa ni prišlo.
Občinski odbor se obira z odstopom
27. februarja 1864 je novomeškemu občinskemu odboru potekla po zakonu iz leta 1849 določena triletna funkcijska doba. Ko je bilo Jasno, da občinski odbor niti malo ne misli na kake priprave za nove volitve, se je znova zganila meščanska opozicija in pričela zbirati podpise na vlogo deželni vladi z zahtevo, naj občinski odbor razpusti in razpiše nove volitve. Dopisnik Zorko, ki je v novem letu postal bolj redkobeseden, pa se je na tihem smejal v pest: po enoletnem trdem boju se mu je res posrečilo združiti nekaj meščanov, ki so se že toliko izvežbali v načinu boja z neobčutljivimi mestnimi očeti, da so sedaj začeli že deželno vlado bombardirati s tožbami proti občinskemu odboru. Naj je že bila vmes samo skrb za dostojno izvedbo jubilejnega praznika ali pa je imela ta opozicionalnost mnogo bolj otipljive materialne razloge: občinskemu odboru, ki se je slej ko prej zavijal v plašč nedostopne vzvišenosti nad javnim mnenjem, je sedaj grozila nevarnost od nadrejene oblasti.
Ko je bilo v marcu srečno rešeno gimnazijsko vprašanje z vzpostavitvijo štirih višjih razredov, se je menda občinski odbor oddahnil, misleč, da se bodo tudi vse ostale zadeve čisto lepo uredile. Zato ni ne županu ne komu drugemu niti od daleč prišlo na misel, da bi odložil svoj mandat, različne vloge meščanov jih pa tako niso nikoli mnogo vznemirjale.
Novomeška mladoporočenca pred 100 leti
ZVESTOBA LJUDEM OB KOLPI
»Stane Jarm oblikuje v lesu z izjemnim elementarnim občutjem za monumentalnost form. Je zastopnik učinkovitega izraza monumentalne tektonike figurativne umetnosti.« (Iz obrazložitve ob podelitvi nagrade iz Prešernovega sklada ob letošnjem Prešernovem dnevu)
Akademski kipar Stane Jarm iz Kočevja
Presenečen sem bil, ko sem zvedel za pomembno priznanje mlademu kiparju Stanetu Jarmu iz Kočevja, čeprav sem nekaj podobnega na tihem že dolgo pričakoval.
Obiskal sem ga. Sediva v tesni sobi in skušava skopo odlmerjeni čas čim bolj izkoristiti. Z vseh strani me gledajo kipi, matere, vdove, avtoportret iz študentovskih časov. Iz polnega predala potegne goro skic, majhnih in velikih, na risalnem papirju in na mali potemneli papirnati krpi, ki je nekoč bila učenčevo opravičilo. »Skiciram vedno, kadar imam čas,« pravi. »Posebno pozimi, ko v
V kulturno dejavnost več zrelosti!
Še nekaj tednov nas loči od IV. kongresa Zveze Svobod in prosvetnih društev Slovenije. Sodeč po dosedanjih komentarjih, bo ta delovni kongres temeljito pretresel dosedanjo vlogo in delo kulturno-prosvetnih organizacij v naši republiki in vlil v razširjeni obseg dejavnosti novo vsebino. Kot tak bo kongres prav gotovo važen mejnik. Več o tem, o razpravah in še posebej o uveljavljanju kulture na našem področju je v razgovoru povedal predsednik občinskega sveta Svobod in PD v Novem mestu tovariš ERNEST JAZBEC. Njegovi odgovori so hkrati stališča, ki so jih delegati Svobod, prosvetnih društev in ustanov s področja novomeške občine sprejeli in obdelali na plenumu občinskega Sveta Svobod inPD, ki je bil lani decembra v Šentjerneju.
zasilnem ateljeju težje delam. Zimske zamisli skušam poleti realizirati...«
• Skicira tudi v šoli, med poukom, v zbornici in na sestankih. Povsod »diha« iz njega umetnik, M snuje nova in nova dela.
To Je njegova druga nagrada. Kip Talec je razstavljal v LoubCjanii na razstavi Društva likovnih umetnikov Slovenije, pred tem pa ga je pokazal na samostojni razstavi v Kočevju v počastitev 20-let-nice Kočevskega zbora oktobra lani. Ob 20-letnici vstaje je za kip Materi talcev prejel drugo nagrado, pred dvema letoma pa je sodeloval na kiparskem simpoziju v Kostanjevici'. Posebna zanimivost Kočevja je njegov sgraf-fito na domu rudarjev in kip »Mladenka« ' pred samskim domom, ki je po več letih le prišla iz zaprašenega ateljeja.
Sledim njegovi umetnosti, njegovim materam in likom preprostih ljudi. V svojem
V času pred IV. kon-. gresom Zveze .Svobod in PD Slovenije   je precej slišati   o   novih delovnih oblikah, ki naj bi se porodile    med kongresno razpravo. Katere od teh bi bile po vašem mnenju za Dolenjsko   še najbolj primerne? »V tem času je bilo res opaziti, da je bila kuiturno-prosvetna dejavnost obravnavana kot »konjičkarstvo« posameznikov,   manj   pa kot družbena potreba" pri vzgoji in oblikovanju delovnega človeka.   Zavoljo  tega  so se ustrezne (amaterske) dejavnosti razvijale marsikje na podlagi čitalnišlkih prijemov. To je seveda   pritegnilo manj mlađih v dejavnost, ker so ti iskali sodobnejše   oblike v svojih organizacijah in šolah ali pa čisto izven teh.
Ko govorimo o novih delovnih oblikah, seveda ne smemo misliti, da je na primer pevski zbor ali dramska skupina zastarela oblika. Vendar naj hi se nove oblike šele porajale, v njih pa bomo našli možnost za vključevanje ljudi v kulturne organizacije. Porajale se bodo take organizacijske oblike, ki bodo resnično odsev potreb, možnosti, zrelosti, hotenja in želja ljudi. V takih prizadevanjih se bo izoblikovala idejnost in taka vsestranskost Svobod, prosvetnih društev in drugih organizacij, ki bo kos težnjam delovnih ljudi po kulturnem bogatenju ln uživanju kulturnih dobrin.
Ali bo pomen amaterizma (ljubiteljstva) glede na predvidene spremembe kaj izgubil, ali pridobil? Bo v novi vsebinski shemi dovolj prostora za dejavnost amaterskih skupin?
»V predvideni vsebinski shemi bo amaterizem le pridobil na pomenu. Tega ne gre pojmovati samo ob igranju na odru, petju in muzici- , ranju. Njegova naloga je, da posreduje umetniško delo čim bolj dovršeno. To pa zahteva od amaterskih skupin, da se poglabljajo v novo vsebino in iščejo zanjo nove oblike. Register oblik kulturnega življenja je tako obši-
ren, da si kulturnega dela tudi spričo novih pogojev in potreb ne moremo zamisliti brez amaterizma.«
Govori se, da bo organizacija sama dobila noto ime. Bo to v kakšni zvez z novo vsebino dela na kulturnem področju? »Novo ime (variante: Kulturna   skupnost Slovenije, Kulturna skupnost Slovenije — Svoboda, Svoboda, kulturna skupnost Slovenije in Zveza kulturnih organizacij Slovenije)   bo   vsekakor odraz vsebine   in  novih delovnih oblik. »Svobode« so nastale pred vojno in so odigrale pomembno vlogo v krepitvi razredne zavesti delavstva. Danes,   v  procesu vsestranske decentralizacije, bi taka vloga »Svobode« pomenila, da ne razumemo   novega položaja našega delovnega človeka. Za ime organizacije se bo odločil kongres.«
Bo prehod v novo vsebinsko shemo kulturnega dela v novomeški občini
ga sveta Svobod in prosvetnih društev Novo mesto?
»Občinski Svet Svobod in PD je v času pred okrajno skupščino, ki je bila v januarju, in pred IV. kongresom Zveze Svobod na svojih sejah, plenumih in sestankih razpravljal o celotni kulturni dejavnosti v občini. Tudi na našem področju je opaziti težnje pb novih delovnih oblikah. Do tega je prišlo pravzaprav na podlagi dela samih društev. O tem smo obširneje razpravljali decembra v Šentjerneju, odgovor na zadnje vprašanje pa terja malo več prostora, ki ga bomo dobili v eni izmed prihodnjih številk našega domačega časnika.«
Stane Jarm: PROTEST (les
bistvu je ostal zvest domačemu kraju, Kolpi in hribom okrog Osilnice. Rad upodablja tamkajšnje ljudi; predvsem izbira motive iz vsal%-danjega   življenja. Njegove
matere so tipične za te kraje. Poznam ljudi, poznam njiho-' vo pehanje za vsakdanji kruh in njihovo trpljenje med vojno. 2ene z upadlimi lici, žalostjo v očeh (misel na vojno trpljenje je še živa, dim po-žganih domov se ni polegel in solze gorja se še niso posušile na licih!) in s črnimi rutami na glavah ga presunjajo in privlačujejo. Prav zaradi tega so njegova dela tako domača in lahko razumljiva, saj bi skoraj lahko kar dejal: Poglej, to pa poznam, vem, zakaj žaluje, zakaj se odeva v črnino, kaj je njena bol in njena želja...
Skoraj v vsakem delu je kanček kolpske doline, detajl iz živi!jenja domačih ljudi, del njih in del vojne. »Vojna,« pravi, »je v nas vseh pustila neizbrisne sledove. Vse doživeto hranimo v sebi in skušamo kakorkoli posredovati drugim. Jaz skušam svoje občutje vojne, delež mojih krajev v njej izliti v svoje kipe, posredovati drugim na ta način. To je človeško ...« Da, to je človeško, je zgovorno in neposredno pričevanje o zapletenih poteh človeka.
Kaj meni o abstraktni umetnosti? Je ena številnih izpovednih oblik. Kar je v njej dobrega, ostane, dobrega je pa marsikaj. Mnogi abstraktni umetniki so kasneje prešli na druge oblike, abstraktnost pa je pustila" v njih neizbrisne sledi, jih je oplemenitila ...
»In tvoji načrti?«
Zeli predvsem delati, u-sbvarjati, razstavljati. Izpovedati čim več tistega, kar čuti, kar nosi v sebi. Za to bi
Slovar slovenskega knjižnega jezika
Institut za slovenski jezik pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti" je te dni. razposlal poskusni anopič Slovarja slovenskega knjižnega jezika. V njem je 115 gesel in 31 podgesel iz prvega zvezka slovarja (A-J). Okvirni načrt predvideva v desetih letih slovar z okoli 120.000 gesli in podgesli (brez lastnih imen) na približno 4.000 sira-neh leksikonskega formata. .Zaradi pregednosti bo uporabljenih sedem vrst tiska, natanko določeno vlogo pa bodo imela tudi ločila in druga grafična znamenja.
potreboval prostor, atelje, vendar je s tem v Kočevju težko. Sedaj v glavnem oblikuje les, uporabljal pa bi tudi dijage materialle, če bi imel boljši prostor.
Priznanje našemu kiparju Jarmu smo v Kočevju kar nekako prezrl, prav tiho je šlo mimo nas. škoda, škoda tudi, da ni prostora za stalno kiparsko razstavo, da ni
Stane Jarm: VDOVA (les)
prostora, kjer bi lahko nemoteno ustvarjal in nam napravil še veliko veliko lepega.
F. GRIVEC
Razstava o Ilirskih provincah
27. aprila bodo v prostorih Narodnega muzeja v Ljubljani odprli obširno zgodovinsko razstavo o Ilirskih provincah. Razstava bo v uvodnem delu prikazala obdobje od začetka francoske revolucije (1789) do nastanka Ilirskih provinc, njen osrednji del pa bo it pestrih eksponatih prikazal štiriletno dobo Ilirskih provinc z vsemi pomembnejšimi zunanjimi dogodki.
Vrnitev iz Prage
Generalni sekretar Zveze književnikov Jugoslavije Ivan V. Lalič in književnik Do-brica Cosič sta se pred kratkim vrnila iz Prage, kjer sta se udeležila sestanka predstavnikov pisateljskih društev socialističnih dežel. Na sestanku so proučevani možnosti, da bi sodelovanje med knjižeamimd- organizaciji teh dežel še povečevali.
PROF. MIRO KUGLER
O BARVAH
Ernest Jazbec, predsednik občinskega sveta Svobod in prosvetnih društev
s
možen brez posebnih težav ali pa bo treba čez ovire?
»Ker je v društvih težnja po novih oblikah in vsebini dela vse večja, bo tudi prehod manj opazen. Za kulturno dejnost bo seveda treba zagotoviti več fmančnih sredstev in sposoben kader. Bolj pa bo treba v dejavnost pritegniti mladino, česar kulturne organizacije do zdaj niso storile.«
Kakšen je predkongresni obračun dela občlnske-
še eno pravilo za razumevanje sveta barv Je neobhodno treba vedeti. Je pač težko razmišljati o čemerkoli, ne da bi pomislili, ali Je to toplo ali hladno. Ce nam je hlndno, si želimo toplo in obratno. Občutje toplega in hladnega je tesno povezano z barvami.
Vse barve lahko razdelimo na teple in hladne. Vsak bo lahko kar sam uganil, katere barve učinkujejo toplo, katere hladno, če vzame v roke barvni krog. Najbolj vroča barva Je na meji med oranžno in oranžno rdečo (med 11 ln 12). Toplina.barv v desno in levo od te meje počasi upada. Na meji med modro ter zeleno modro je pelje najbolj hladnih odtenkov. Oranžno rumena (10), oranžna (it) ln oranžno rdeča (12) so zelo tople barve. Zeleno modra (6), modra (5) in vijoličasto modra (4) so hladne barve. Modro zelena (7), rumeno zelena (8) in rumena (9), rdeča (1), škrlatna (2) in vijoličasta (3) pa so nekako v sredini.
Ako le malo razmišljamo o toplih in hladnih barvah, bomo kar sami spoznali, da ima vsaka barva zase svoj hladni in topli pol. (V tem Je zopet skrito pravilo enobarvnega sklada.) Vzemimo na primer modro (5) barvo. Tam, kjer meji z zeleno modro, so najbolj hladni odtenki modre barve. Na meji proti vijoličasti pa najbolj topli, 5e modri odtenki.
Vijoličasti barvi (3) je dopolnilna rumena (9). Ni vseeno, če zložimo toplo rumeno (9) s toplo vijoličasto (3) ali s hladno vijoličasto (3). Učinek Je zelo različen! Poizkusite! V prvem primeru se je rumena zelo približala oranžno rumeni in vijoličasta škrlatni. To nam omogoči, da lahko za silo uporabimo po   pravilu trojnega
barvnega sklada tudi zeleno modro barvo (6). Naša skromna oblačila nas često spravijo v zagato. Barvni krog nam pomaga priti iz nje. Ce pa uporabimo hladna odtenka rumene in vijoličaste, k njim nikakor. ne moremo uporabiti zeleno modre barve.
Predaleč bi nas zavedlo podrobno opisovanje skladanja toplih in hladnih odtenkov. Za res dobro ujemanje barv pa je to odločilne-. ga- pomena Kdorkoli bo temu posvetil — a moral bi vsakdo — več pozornosti, da bo sam našel barve po pravilih, Jti smo jih spoznali, bo hitro bogato nagrajen s čudovito skladnimi barvnimi sestavi. Sčasoma jih bo stresal kar iz rokava. Njegova obleka, stano-vunje, vrt — vse bo ena sama nadvse skladna barvna pesem. Prav to pa Je tisto, kar bo tujec nehote opazil, kar ga bo privlačilo, čeprav cesta skozi vas še ne bo tlakovana. Barvno neskladne, še tako praktične tehnične pri-dcbltve bodo vedno premagane po bleščečem barvnem skladu in prirodni tvarinl, ki jo Je zorilo sonce. Prav to nam pojasni uganko, ki so nam Jo zastavili tujci s svojim navdušenjem za naše latvice, majolike, peharčke, pisanice ln šentjernejske petelinčke, ki piska-jo v ročicah, spomladi za bosonogega rdečeličneža v snežnobeli srajčki za vrbami ob Krki.
Naš prekratki pogovor o barvah bi bil tokrat končan. Opozoriti pa moram še na sledeče: vsa povedana pravila so res veljavna, pravzaprav le za barvaste žarke, za dnevno svetlobo in svetlobo noči. Da, tu je skrit škrat. Barve, ki Jih kupimo v prahu, v tubah it., se ne pokoravajo takoj barvnim zakonom, ker pač niso svetlobni žarki. Zato bo mešanje barv, posebno kar se tiče toplega
in liladnega, delalo precej preglavic. Potrebno je dokaj izkušenj, da človek obvlada raznovrstne barvne tvarine, ki nam nadomeščajo pisane mavrične žarke, dan in noč.
Vedite: tople barve delajo naš videz debelejši. V obleki hladnih barv    bomo   bolj drobni.   Tople. steno' približajo, a hladne jo od-daljijo.
Da, barve, pravzaprav barvila,
ki jih uporabljamo v industriji, obrti, pri domačem delu, pa tudi tiste, ki jih uporabljajo umetniki, so pač le barvne tvarine ali barvila in ne barvne svetlobe, katere smo v mislih razvrščali in mešali, za katere veljajo povedana pravila.
Marsikdo se je že jezil, ko je poizkušal rdečo barvo nekoliko osvetliti z belo ali pa rumeno za-temniti s črno, da bi dobil svetlejšo ali temnejšo barvo istega odtenka. Ni in ni uspelo. Rdeča, mešana z belo, je postala nekako bolj modrikasta, postala je bolj hladna; rumena pa umazano zelenkasta. Izkušnja nas pouči, da bomo to neugodnost odpravili vsaj delno, če v prvem primeru dodamo malo rumene, v drugem - pa nekoliko rdeče. Pri mešanju barvil bo pomagalo načelo, da z rumenimi barvami vrnemo toplino z belo osvetljenim rdečim in zelenim barvam; z rdečo pa — sicer manj uspešno rumenim, ki smo jih zatemnili s črno. Modra barvila v tem pogledu manj nagajajo.
Barvila so tako vpletena v naše dnevno življenje, da se moramo seznaniti z nekaterimi njihovimi osnovnimi lastnostmi. Barvila delimo v prirodno organska ln anorganska ter umetna organska in anorganska. (Organska so iz tva-
rin, ki so bile žive, npr.: oglje, premog, nafta, čebulno listje, žafran, razno lubje itd; anorganska pa so lz kamenin in kovinskih rud ln spojin). Anorganska barvil« so trpežnejša od organskih. Organska katranska barvila rada, kot pravimo, krvavijo. Ta pojav vas često razjezi. Dogodi se, da kake barve ni in nI mogoče prebarvati. Vedno »udarja skozi«. Zid je bil prej obarvan z nadomestkom anorganskega barvila: Teh nadomestkov se - je v so-boslikarstvu izogibati, čeprav Jih je v trgovinah največ. Za barvanje zidov so priporočljiva le anorganska, svetlobno zelo odporna barvila, ki pa so dražja.
Namen naših pogovorov ni seznaniti se s pridobivanjem in lastnosti raznih- barvil, marveč 1* opozoriti na pomanjkljivost našega znanja iz praktičnega barvo-slovja. Malokomu napis ln napotek na papirnatem ali pločevinastem omotu barvil kaj več pove o njegovih lastnostih. Ker so barve tako ozko povezane z nami v obleki, stanovanju, naravi, ker Jih uporabljamo tako rekoč vsak trenutek, Je res zelo zelo napak, da smo z njimi tako malo seznanjeni. Kostanjevica ima n.pr. simpozij kiparjev od Japonske dO Francije, restavracijo pa Ima pobarvano tako, da človek zardi, ko se spomni izrednega smisla za barve prav japonskega in francoskega naroda. Kje so naše skladne stare barve, barve slam, Ion-čevine, barve s slik, slikanih na steklo itd!
Za konec pa primer sestave barv v zelo svetli, južni stanovanjski sobi; strop — srhetanasto bel; steni brez oken — polno motno zeleni; ostali dve svetlo bledo pomaran-časti. Vrata naj bodo bela. Na svetil komodi (predalniku) ob zeleni steni naj bo visoka vaza It močno na rdeče pečene gline ..;« V sončnih prostorih uporabljajte hladne, v senčnih, severnih pa tople barve.
Robert Merle
SMRT
JE MOJ POKLIC
11
Na dan pred božičem, takoj popoldan, je Setzler prosil za pogovor z mano. Po zadnjem pogovoru so Odnosi med nama na videz ostali nespremenjeni. Res pa je, da sem ga odtlej videval veliko jnanj, pri meni se- je oglasil samo še po službeni dolžnosti.
Pozdravil je, vrnil sem mu pozdrav in rekel, naj sede. A moje povabilo je odklonil.
»Ce dovolite, Herr Sturmbannfuhrer, samo nekaj besed bi rad spregovoril z vami.«
»Kakor želite, Setzler.«
Gledal sem ga. Zelo se je spremenil. Njegov hrbet je bil še bolj upognjen in lica so mu upadla. Izraz njegovih oči me je presenetil.
In mehko sem rekel:
»No, Setzler?«
Opazil sem, kako se mu prsi dvigajo, odprl je usta, ko da bi mu zmanjkovalo zraka, vendar ni spregovoril. Bil je bled kakor stena.
Rekel sem:
»Ne marate sesti, Setzler?«
Odkimal je in s tihim glasom spregovoril:
»Hvala, Herr Sturmbannfuhrer.« >■<   Preteklo je nekaj trenutkov. Stal je popolnoma nepremično, visok in malce sključen, njegove vročične oči so počivale na meni. Bil je kakor prikazen.
In začel sem:
»No?«
Prsi so se mu dvigale, čeljust se mu je povesila" kakor omrtvela in z brezizraznim glasom je rekel:
»Herr Sturmbannfuhrer, vljudno vas prosim, da Reichsfiihrerju SS vendarle prenesete mojo prošnjo za priključitev enotam na fronti.« Iz žepa je potegnil nekakšen papir, ga razvil, napravil nekaj korakov naprej kakor robot, položil papir na mojo mizo, 8e za prav toliko korakov spet umaknil in stopil v pozor.
Nisem se dotaknil tistega papirja, čez nekaj trenutkov sem rekel:
»Vašo prošnjo bom prenesel z negativnim mišljenjem.«
Nekajkrat je trenil z očmi, adamovo jabolko mu je poskakovalo v grlu, a to je bilo vse.
_ Udaril je s petami, pozdravil, se po vseh pravilih zavrtel na petah in krenil proti vratom.
»Setzler!«
Obrnil se je.
»Nocoj na svidenje, Stezler.« Pogledal me je z izbuljenimi očmi. »Nocoj?« 0
Morilci ob božični jelki
»Da, povabila vas je moja žena, nicht vvahr? Tudi Frau Setzler. Saj veste, k božični jelki.« Ponovil je: »K božični jelki?« In rahlo se je nasmehnil.
»Seveda, seveda, Herr Sturmbannfuhrer, zdaj sem se spomnil.«
»Pričakujeva vas, brž ko boste končali nočno službo.«
Sklonil je glavo, me znova pozdravil in odšel.
Šel sem pregledovat gradbišča. Veter je pihal od vzhoda in dim iz jarkov v Birkenauu se je vlekel tez taborišče. Potegnil sem Picka v stran.
»Kaj pravijo o tem smradu?«
Pick je spačil obraz.
»Stokajo, Herr Sturmbannfuhrer.«
»Saj vas ne sprašujem po tem.«
»No, tako je ta reč,« je Pick rekel v zadregi. »Naši esesovci pripovedujejo, da je ta smrad iz us-njarne, ne vem pa, če sami verjamejo.«
»Kaj pa jetniki?«
»Razumeli boste, Herr Sturmbannfuhrer, da si ne upam preveč spraševati tolmačev, lahko bi postali pozorni.« i
»2e res, lahko pa bi z njimi klepetali.«
»Saj sem, Herr Sturmbannfuhrer. A brž ko sem Jim omenil ta smrad, so obmolknili kakor ribe.«
»Slabo znamenje.«
»Da, tudi jaz sem si že dovolil to pomisliti, Herr Sturmbannfuhrer,« je rekel Pick.
In obrnil sem" mu hrbet. Bil sem vznemirjen in zlovoljni. Bilo je očitno, da specialni postopek vsaj v taborišču ne bo dolgo ostal skrivnost.
Krenil sem proti prostorom za apel. Naročil sem, naj za božič sredi tega prostora postavijo za jetnike božično drevo.
.Naproti mi je prišel Hageman, debel, visok in ošaben. Zamaščen podbradek mu je počival na ovratniku.
»Vzel sem najvišjo smreko, kar sem jih našel... Glede na tako veliko dvorišče za apel...« Zapihal je.
»...bi majhna smreka učinkovala dokaj smešno, aH ne?« J
»Smreka« za kandidate smrti
Pokimal sem in stopil naprej. Smreka je ležala na tleh. Dva jetnika sta pod vodstvom nekega kapa kopala luknjo. Rapportfuhrer in dva scharfiihrerja so stali ob strani in opazovali to delo. Brž ko me je rapportfuhrer zagledal, je za vpil: »Achtung!« oba scharfiihrerja sta skočila v pozor, kapo in jetnika pa so brž sneli z glave čepice in obstali kakor pribiti.
»Nadaljujte.«
Rapportfuhrer je zavpil: »Los! Los!« in jetnika sta začela delati kakor ponorela. Njune poteze se mi
eno zdele kdovc kako semitske. Morda sem imel kšen vtis zato, ker sta bila nenavadno shujšana.
Kapniki? Seveda, le da bo njihovo življenje mnogo krajše kot je obstoj njihovih »pravih bratov« iz apnenca. Ko se bo ozračje ogrelo, bodo namreč te čudovite oblike iz ledu, ki merijo zdaj tudi do dva metra v višino, izginile... Posnetek je iz podzemeljske jame pri vasi Krka, kjer priteče na dan naša osrednja dolenjska reka. (Foto: Milan Žveglič)
Nove osebne izkaznice dobimo
Zvezni sekretariat za notranje zadeve je pred dnevi izdelal osnutek novega zakona o osebnih izkaznicah. Po tem osnutku bodo nove osebne izkaznice veliko bolj enostavne tako po svoji obliki kot tudi glede na podatke, ki jih bodo vanje vpisovali.
Največje spremembe so predvidene glede oblike oseb-
nih izkaznic. Nove izkaznice bodo pravzaprav karton v velikosti 6x9 cm, zavarovan na obeh straneh s posebno prozorno maso, ki bo služila tudi kot ovoj. Na prvi strani bodo poleg fotografije še rubrike: SFRJ, socialistična republika ... občina (v kateri je bila izdana osebna izkaznica), priimek in ime ter ime
očeta m matere. Na drugi strani pa bodo naslednji podatki: datum rojstva, kraj rojstva, občina in socialistična republika, naslov stanovanja, datum izdaje osebne izkaznice in registrska številka.
V novih osebnih izkaznicah po vsem tem ne bo rubrik, kot so prstni odtis, osebni opis, poklic in zakonski stan.
Nove osebne izkaznice bi veljale 10 let in jih ne bi podaljševali.
Pravi milijonar z lažnim denarjem
Dolge mesece je v severnih in severovzhodnih področjih Brazilije krožilo več lažnih bankovcev po tisoč eruseiro-sov h^t pravih. Policija je ponarejevalce mrzlično iskala, toda dolgo časa brez uspeha. Končno je ujela več oseb z velikimi vsotami ponarejenega denarja. Njihove sledi so vodile v Rio de Janeiro in Sao Paulo. Tam je neki gostilničar naposled spregovoril in pojasnil resnico.
Organizator ponarejanja in širjenja ponarejenega denarja' ni bila morda tolpa gang sterjev, temveč milijonar Uruotan Bezera Lente, v Rio de Janeiru dobro znan denar-nik!
Blizu Siirčina pri Beogradu so ustanovili leta 1959 farmo vidric. Prve vidrice so nabavili v Norveški. To je vi-sia vidric, ki živijo v Severni Ameriki od Aljaske do Mehike. Zdai ie na farmi že nad 25.000 teh živalic. Letna proizvodnja znaša okoli 7000 vidric. Koža ene vidrice v surovem ' stanju stane 15.000 dinarjev. Farma oskrbuje s krznom domačo industrijo in ga izvaža v Italijo, Nemčijo in Avstrijo Na sliki: Bela vidrica na roki gojitelja na farmi »Jelen«
Kaj se vsak tei'en zgodi pri nas, vam pove DOLENJSKI LISTI
Zvonko Vofjaitt:
DEČEK DUB V VESOLJU
22. Dub je hotel zadevo preizkusiti. Iz žepa je privlekel različne predmete — žepni nož, nalivno pero, beležnico. Razporedil jih je pred seboj kot po mizi, v resnici pa so »viseli« v zraku. Naj je postavil predmet v katerikoli položaj, ostal je tako, kot ga je "namestil. Pri tem se mu je pripetila tudi nevšečnost, žepni nož je nehote porinil vstran — nožič se je kar naprej gibal v tisto smer in je obstal šele, ko se je prilepil ob strop. »Pobegnil je!« je vzkliknil Dub. Vsi v raketi so se zasmejal!. Razložili so Dubu, da imajo vsi predmeti v raketi enako hitrost.
23. Vesoljska raketa nima oken, pa vendar lahko potniki gledajo to, kar je zunaj rakete. Povsod naokrog so televizijski zasloni in na njih vidijo v barvah in plastično Tihi ocean, prek katerega letijo. Izven Zemlje, osvetljene s soncem, vlada črna vesoljska tema, okrašena z'velikimi in jasnimi zvezdami. Tako Mestecih zvezd z Zemlje ni moč videti zaradi ozračja, ki je okrog nje. — Stevardesa se je odpravila po Dubov nož. — »Čemu pa ne plava v zraku!« je zaklical Dub. Oče mu je pokazal, da hodi stevardesa tako, da zatika noge v jermene na tleh. Pri tem se je oprijemala ročajev, ki so viseli s stropa
24. Stevardesa je prinesla potnikom limonado v stekleničkah, iz katerih so molele cevke. Dub ne mara piti skozi sla-mico, češ da je to otročje, zato je potegnil cevko skupaj z zamaškom iz steklenice. Prislonil je steklenico k ustom, toda naj jo je še tako nagnil, iz nje ni pritekla niti kapljica. Z naglo kretnjo je dvignil steklenico. Tekočina je zlezla iz nje kot kača, se zaokrožila v kroglico in obvisela v zraku. Dub je ujel to vodeno žogo in jo stisnil. Razpršila se je v večje in manjše kapljice, a je kar naprej lebdela v zraku. Dub je takoj vedel, kaj se je zgodilo.
Izgubljeno mesto
Skupina mladih tabornikov iz Južne Rodezije je v puščavi KaPahari naletela na »opuščeno mesto«. To mesto je prvič odkril leta 1885 ameriški znanstvenik Farini, a so bili vsi kasnejši poskusi, da bi ga spet našli, brezuspešni. Arheologi iz raznih dežel se že pripravljajo na pot.
IZNAJDLJIVOST
Velika pridobitev za pariško kozmetiko, zlasti v finančnem pogledu, je milo, ki ima obliko roke francoskega kralja twista Johnnvja Hallidava. To milo kupujejo mlada in malo manj mlada dekleta kar množično, zato da bi jih v kopalni kadi božala roka njihovega idola.
Ukradeni Rubens
Z drzno akcijo so neznani tatovi ukradli iz bruseljskega umetniškega muzeja Rubenso-vo sliko »Štiri črnske glave«. Tatovi so zlezli ponoči prek zidarskega ogrodja na sosednji hiši in vdrli skozi stekleno streho v muzej. Edina sled, ki so jo nepridipravi pustili, je šest metrov dolga pletena lestev. Ko so zjutraj vlom odkrili, so muzej takoj zaprli. Po navadi opravljata v muzeju dva čuvaja nočno službo, toda tokrat je bil e-den od njiju na dopustu. Direktor muzeja je izjavil, da bi slika dosegla na javni dražbi ceno 750 milijonov dinarjev. Ker pa je svetovno znana, je seveda dražba nemogoča.
KADILCEV TUDI T0 NE B0 RAZVESELILO:
NIKOTIN + POLONIJ
RAK
te dolgo se vleče razprava, ali kajenje 'povzroča raka na pljučih ali ne. čeprav so sumili, da je kriv nikotin, pravih dokazov ni bilo. Zato so kadilo nejeverno zmajevali z gkvo in ugotavljali, da so to le govoričenja. Pred nedavnim pa je znanost dokončno dokazala, da kajenje povzroča rakaste tvorbe v pljučih.
Pred kratkim je iz New Yorka Prišla novica, ki bo marsikaterega' kadilca pripravila do razmišljanja. Mogoče se -bo celo odpovedal cigaretam*!' oziroma kajenju. Dva BMeriška znanstvenika na harwadski univerzi — 41-
Podeč s srečnim koncem
19-letni gradbeni delavec Peter Dunient iz New Ading-tona (An8}ija) je padel s petindvajset metrov visokega skedflj8- Vstal je nepoškodovan ir> *W>Jim presenečenim tovarišem pojasnil: »Sreča, da sem skakalec amater! Na raznil1 "ečernih tečajih sem trenil*1' kako je najlaže in brez ne**)«! pasti.«
letni fiziolog dr. Edward Radford b 37-letna zobozdravnica dr. Vilma Hunt sta namreč po triletnem raziskovanju prišla do ugotovitve, da je kajenje v resnici glavni vzrok obolenj, za pljučnim rakom.
Radford in Huntova sta ugotovila, da zeleni list tobaka enako kot večina zelenih rastlin vsebuje radioaktiven element — kovino polonij. V nasprotju z drugimi radioaktivnimi kovinami polonij izpareva pri razmeroma nizkih temperaturah. Delci radioaktivnega polonija se vežejo z delci tobakovega dima, ki ga kadilec vdihava. Čeprav gre za majhne količine radiacije (radioaktivnega žarčenja), so poizkusi' pokazali, da so pljuča hudih kadilcev izpostavljena 200-krat večji radiaciji kot pljuča nekadilcev. Delci radioaktivnega polonija dobesedno bombardirajo celice pljučnega tkiva in imajo tako moč, da izzovejo biološko reakcijo in širjenje rakastih tvorb.
Teorije o škodljivosti kajenja so objavili na posebni tiskovni konferenci. Tam so postregli tudi z dokazi: z merjenji so ugotovili, da vsebujejo pljučna tkiva kadilcev petkrat več radioaktivnega polonija kot tkiva nekadilcev!
Dokazano je tudi, da je v sapnici človeka, ki dnevno pokadi 40 cigaret, radiacija več sto do tisoč remov (»rem« je enota za merjenje jakosti žarčenja) ali celo več.' Čeprav gre za sorazmerno majhne koiličdne radioaktivnega žarčenja, je taka količina že nevarna, saj znaša prirodna radiacija v zemeljskem ozračju samo 0,2 rema.
Zanimivo pa je, da sta oba znanstvenika prišla do teh ugotovitev nepričakovano, saj
sta v zadnjih treh letih raziskovala, kakšen učinek imajo posamezni radioaktivni elementi na človeške kosti in zobe. V okviru tega raziskovanja sta našla v človeškem telesu polonij, ki je podoben svincu ali bizmutu. Njuno odkritje je prišlo v javnost le nekaj dni potem, ko je posebna komisija 18 znanstvenikov, Id jo je imenovala ameriška vlada, izrekla prepričanje, da je vzročna zveza med kajenjem ter rakom na pljučih. » (fm)
Radioaktivni minerali
Ce je na Marsu življenje, kot trdijo nekateri strokovnjaki, potem se vsekakor zelo razlikuje od življenja na Zemlji, mora pa biti tudi zelo odporno proti radiaciji. Tako sklepa Hermann Jagoda iz znanstvenega laboratorija v Cambridgeu (ZDA).
Ta učenjak je namreč prepričan, da prejema vsak organizem na Marsu, seveda če res obstaja, 30 do 50 krat večjo dozo radiacije kot organizem na Zemlji. Površina tega planeta naj bi bila po njegovem prepričanju tudi radioaktivno »močnejša«, ker je plinski ovoj okrog Marsa
znatno tanjši Kot okrog našega planeta. Prav zaradi tega pa Marsove površine ne ščitf tako močno pred kozmično radiaoijo kot zemeljski alt-mosferski sloji površine našega planeta.
Omenjeni ameriški znanstvenik smatra, da skriva Marsova površina v sebi minerale, ki absorbirajo določeno dozo radiacije in ki bi jih lahko zaradi tega uporabili za indikatorje pri ugotavljanju starosti tega planeta. Marsovo starost bi morda lahko določili, če bi nekaj primerkov teli mineralov preiskali in analizirali na Zemlji.
8

V tistem času, ko je povsod kraljevala nezaup-nost, nevarnost in nemir, morali so se graščaki preskrbi je vati z zvestimi služabniki, na katere so se mogli v vsaki priliki zanašati. Ker svojim lastnim podložnikom niso zaupali sebe in svoje varnosti, najemali so si popotne vojščake z Nemškega, tako imenovane »landskneehte«, tiste ljudi, o katerih je znano, da so služili vsakemu, kdor jih je dobro plačal,- in niso posebno tankovestno vprašali, ali Jih rabi za dobre ali slabe namene.
Ravno tako kakor te nemške vojake jemali so v službo posebno dolenjski Kranjski plemenitaši jako radi Uskoke, ali kakor jih ljudje še današnji dan imenujejo, Vlahe. Ti so veljali kakor zanesljivi, vsem plemenitaškim željam z radovoljnostjo služeči ljudje in hrabri bojniki.
"Na Srajbarskem turnu je gospodar potreboval več hlapcev. Rad je tedaj v svojo službo vzel dva Uskoka, ki sta se prišla ponujat.
Eden izmed teh dveh je bil precej postaren, grdega, odurnega obraza in neprijaznega obnašanja. Imenoval se je Peter in trdil je, da je že služil pri nekem manjšem, malo znanem graščaku blizu Ljubljane. Drugi, Janko, dejal je, da ni bil še nikjer v službi, in je bil mlad fant čednega obličja, pa nekako lokavega, potuhnjenega vedenja.
Heleni oba nista bila po volji in rekla je očetu, naj ju kakor neznanca ne Jemlje v hišo. Pa stari se v
tem ni dal pregovarjati, rekši, da ljudi že po obrazu pozna, kateri so pošteni, kateri niso. Vendar je deklica vkljub tej očetovi modrosti neko nenavadno slabo nagnjenje imela do teh dveh. Zdelo se ji je — menda po čudni, marsikateremu človeku in sosebno ženskemu spolu vrojeni slutnji — da ta dva človeka nista prinesla božjega blagoslova v hišo. 1
Navade in čas vsako čutje nekoliko oslabita.
Tako je s časom tudi Helena jela misliti, da ta dva krivično sodi. Zakaj delala sta pridneje ko drugi, slušala sta vsak ukaz in sploh ni bilo nobene napačnosti očitno videti.
Čudno je pa bilo, da sta ta dva hlapca imela denar za pijačo in druge raztroške, in sicer veliko več, kakor sta mogla zaslužiti.
Tudi to bi se bilo lahko komu čudno zdelo, da se za prvega nista z drugo družino nič pečala, tihe pomenke imela med seboj, ob praznikih večkrat kam izginila, sicer pa vse v gradu ogledala, vsakega dela lotila se.
šele nekaj tednov pred namenjenim svatovskim dnevom se jameta. drugim hlapcem, toda samo svoje vrste, namreč Vlahom, bližati in sosebno z dvema zvesto pomenkovati se.
Kaj so se ti poštenjaki menili, ni nikdar nihče zvedel. Samo mladi pastir, deček trinajstih let, čul je nekdaj ponoči nekoliko besedi, katere so ga postavile v veliko nevarnost, dasiravno Jih ni razumel.
Zaspal je bil namreč v hlevu, kjer so se tudi oni štirje Vlahi vsak večer shajali. Nobeden izmed njih ga ni bil zapazil. Ko se fantič prebudi, dejal je ravno stari, grdi Peter enemu hlapcu: »Več boš pri njem zaslužil kakor pri katerem bodi gospodu. On ima, kolikor hoče. Dal ti bo, kolikor nama.«
»Kaj pa bo, ako se zve?« vpraša drugi Uskok.
»Kako se bo zvedelo? Molči, pa je dobro. Ml nimamo drugega opravka, kakor v roke mu pripravimo tega plemenitaša, kadar pride. Plačal nam bo dobro.
Kaj b° Potlej ž njim počel, to nam nič mar. Kadar to opW1m0) zapustimo hitro grad.« »SJ^J plača?«
"nk i kaJ meniš, da sem jaz tako neumen in Jft?z0' Jaz nikomur ne zaupam. Tudi Kosomanu ne, ^jjflj^o ga poznam. Njemu vseeno, ali ima kaj
5dan'w pravi oni in udari v Petrovo roko. »bor Past*rJa v siami zagledajo. Petrovo obličje še   ij zatemni in morda v prenaglici sname Vlah skrit 1 °« iZ2a pasa. Eden ga začne pogovarjati, re-k0^V«*i  *ant ničesar slišal in da pravil ne bo.
za*Uga jorej prestrašenemu dečku vse muke in kaz»»' j* besedico črhne o tem, kar je slišal, po-
terncBi«ne 1 n°S° m sPoai iz hleva.
^istv ob sebi se ve, da je bilo pastirja strah samo fl^1'« o tem.
aJtf X- POROKA
^Tlas0i dan pride. Lepega poletnega jutra je bilo, n iimi ii0, sonce Je veselo vzhajalo.'kakor bi se z veS Svati   dmi vred veselilo tega dne.
imenitni So Prihajali od vseh strani, imenitni in n i na W. Ptemenitniki s svojimi ženami in hčera-1 Pišbif konjih in brzih vozovih. Tudi ženin s Pre!iiiV51 krdelom svojih sorodnikov je bil pri-JeZ% D]preJšnji večer.
uesnei«    ta veseli praznik na Srajbarskem turnu si samoti Prazn°val, uganjena je bila poroka v bliž-*nl Pose Podružni cerkvici, katero so nekdanji po-P° nostavn?   ki Srajbarskega turna na lastne stroški ie *>iloit In da bi bil ta dan zares praznik, ukaza-"Vni na £metom, da ne smejo ničesar delati ni do-^toliko ^?iJu- Tlačanje so tej zapovedi tem laglje v g^Jsi pokorni bili, ker so vedeli, da jih bo Hnlg* niiza  keni dvoru danes velikanski sod vina in 0  pred orInesa> k»r se ne dobd vsak dan.
™»njeno cerkvico Je stala na obeh straneh
pota noter do cerkvenih vrat množica radovednih ljudi, ki so ogledovali dolgo vrsto svatovskih gospodov in gospa, lepe bogate obleke poslednjih, z zlatom in srebrom okovane meče, uzde in sedla in naposled raj-do jezdecih oboroženih hlapcev z divjimi neprijaznimi obrazi in zaničljivimi pogledi.
Med to množico sta stala v največjem vretju skrita tudi moža, ki sta pazljivo gledala, sicer pa vedno molčala. Eden izmed njiju je celo štel vse oborožene člane svatovske vrste. Ko mu je prišel baron Jošt Turn na vrsto, razvnelo se mu je oko in gotovO se je, gledaje za njim, uštel za nekaj parov.
Poslednji v vrsti so jezdili domači hlapci. Vlah Peter zagleda omenjenega moža med zvedavimi kmeti in mu z očmi pomiga. Nekaj blizu stoječih to opazi in oči obrne tjakaj.
»Tak je kakor Kosoman,« šepetali so kmetje, pa preden je kdo videl kako in kaj, že onega moža ni bilo nikjer
Množica jame v cerkev vreti, kjer je kostanjevi-škega kloštra prior pred poroko imel maševati.
Za svate so bile spredaj pri oltarju napravljene klopi, kmečko ljudstvo je stalo in sedelo zadaj.
Božja služba se prične. Kakor je navada, molilo jih je mnogo, veliko pak jih je tudi bilo, ki so raz-mišljeni. stali, pozabili, da so v božjem svetišču in z nespodobno zvedavostjo .ozirali se in opazovali zdaj tega, zdaj onega.
Med temi je bil tudi Kosoman. Stal je v kotu, naslanjal se je na zid in venomer gledal v ono klop, kjer je sedela nevesta zraven ženina, njegovega in svojega ločeta. Očitno je bilo, da nI molil niti za svoj niti za blagor novozaročencev. Bil je bled, srpe-ga pogleda, ustnice je tiščal skupaj.
Tudi tukaj ga ljudje zapazijo. Več oči, ki so bile prej v svate obrnjene, uprlo se Je zdaj v Kosomana. Ljudje jamejo glave skupaj stiskati, tiho šepetati in nanj kazati
CVETKE Z DOMAČIH LOGOV
Ljubljanska filharmonija je gostovala pred leti v Beogradu s Prešeren-škerjančevo kantato »Sonetni venec«. Ko je bil koncert končan, je navdušeno občinstvo hotelo videti tudi skladatelja, o katerem so slišali, da je navzoč. Nazadnje je profesor Lucijan M. škerjanc le vstal in med burnim ploskanjem stopil do odra, da bi se poklonil občinstvu.
Takrat je neki poslušalec dregnil svojega soseda: »Eto, vidiš, sad ide Prešeren!«
Slikarja Nikolaja Pirnata je postaren zakonski par v kavarni Emona neprijetno opazoval. Pirnatu je bilo tega dovolj, vzel je skicirko in pričel risati, pri tem pa je ves čas pogledoval ženo nadležnega opazovalca, kot bi jo risal. Nazadnje je bilo možu tega dovolj, stopil je h karikaturistu in mu dejal:
»Oprostite, toda ne morem dovoliti, da bi risali mojo ženo!«
»Tako?« je dejal Pirnat, »ali je to vaša žena?« in je možaku pokazal narisano veliko debelo gos.
Profesor in pisatelj Anton Ingolič je nakupil v knjigarni nekaj novih knjig. Pri sestavljanju računa se oglasi Ingolič:
»Od zadnjič sem dolžan še dva dinarja.« In ko opazi dekletovo presenečenje, pristavi: - »Se čudite, kajne, ker sem profesor?« In vzravnan odide. Kmalu nato se vrne v knjigarno, kjer je pozabil vse, kar je imel: knjige in dežnik. Dekle za pultom ne more biti tiho: »Glejte no, pa ste res profesor!«
Profesor dr. Alojz Vadnal je pri izpitu zahteval od študentke, naj nariše premico, študentka jo je narisala, pozabila pa je na puščico, znak, da je premica brezkončna.
»Ali je tam, kjer ste nehali, že konec premice?« jo vpraša profesor.
Študentka zmedeno odvrne:
»N-ne!«
»Torej?«
, študentka vleče s kredo do konca table. »Ali je tam konec premice?« »Ne.«
»Potem pa vlecite kar naprej, dokler ne bomo prišli do konca premice!« jo spodbuja Vadnal.
In študentka vleče črto naprej po zidu vse do vrat. Tedaj se oglasi profesor:
»No, ko ste prišli že do vrat, pa kar pojdite! Se bova te kdaj pozneje spet videla!«
- Vaš fantič naj tri dni... ne gre v šolo...
„Ciganka bo poskrbela za srečo..."
Se ni dolgo tega, ko smo poročali, kako je prebrisana Ciganka Olga Hu-dorovac iz Prečne zvabila od neke ženske v Novem mestu kopico oblek in večjo vsoto denarja, pred kratkim pa se je pred okrožnim sodiščem v Novem mestu razvozlavala podobna zgodba o tisti Ciganki, le lahkoverna gospa je bila druga.
Lani je prišla Olga s svojim namazanim jezikom v Bršlin in ponujala kolje za fižol. Tako se je ustavila tudi pri S. V hipu je spregledala gospodinjo in jo ocenila, da , je lahkoverne sorte, zato ji je hkrati s koljem ponudila tudi prorokovanje. Pogledala je roko, potem pa prosila nekaj obleke. Gospa M. ji je dala kar za 17.000 dinarjev ponošenih stvari, da bo coprnija še bolj držala ...
Nedolgo zatem je Olga Bpet prišla. Od M. S. je zahtevala denarja in obljubila,
da ga bo vrnila. Dobila je celih 21.000 din (!), potem pa je ni bilo več in ogoljufana stranka je ciganko prijavila.
Sodnikom je Olga Huroro-vac, ki ji teče pogojna kazen za isto kaznivo dejanje, skušala natvesti pravcat roman:
— M. S. še nikdar videla nisem, zato tudi ne more biti res, da mi je kaj dala. Verjetno me je prijavila zaradi tega, ker je zvedela, da je njen mož nekajkrat prišel k meni v barako in mi prinesel več stvari: belo krilo, kombi-nežo, moške spodnje hlače in zeleno krilo ...
Lahkoverna M. S. pa je dejala: — Prepričana sem, da Olga mojega moža nd poznala in da je tudi on ni prej videl.
Njen mož: — Ciganka grdo in ostudno laže. Vse si je izmislila. Nikdar je nisem kaj bolj poznal!
Pri svojih docela nasprotnih trditvah sta obe stranki vztrajali do konca obravnave. Ko pa je sodnik vprašal M. S., zakaj je sploh dala
Olgi Hudorovac denar, je odgovorila:
— Ciganka je govorila, .da bo storila tako, da bom v zakonu bolj srečna! w
Prebrisana Olga se seveda lahko smeji takim gospem, ki celomesečne dohodke kar takole za prazen nič zapravijo. Je še kje tak strokovnjak, ki bi v nekaj minutah zaslužil 38 tisočakov? Najbrže ga pri nas ne bi našli!
Olgi Hudorovac, ki je goljufala, lahkoverne stranke, sodišče prejšnje kazni ni preklicalo, pač izreklo enotno kazen za obe kaznivi dejanji: 8 mesecev zapora, pogojno za tri leta.
Olga ima 5 otrok, kmalu bo rodila šestega, obsojena pa je bila tudi na povračilo škode v znesku 38.000 din. Spet se lahko vprašamo: kje bo dobila ta denar? Na pošten način toliko denarja ne more zaslužiti, ker nima razen otrok nobenega ' svojca. Kam naj gre s celo vojsko
bosopetnikov na delo? Kdo" jo bo vzel?
To je ponoven dokaz, da je treba cigansko vprašanje čimprej rešiti v celoti in enkrat za vselej, sicer se bo zgodba s Ciganko Olgo ponavljala v nedogled. Goljufala bo najbrž še naprej, da bo lahko vračala denar.
Ko obsojamo Cigankino nepoštenost, pa moramo hkrati spet s prstom pokazati na prav neumno lahkovernost nekaterih posameznikov, ki v 20. stoletju še sveto verjamejo, da jim lahko kdorkoli »pricopra« srečo, denar, zdravje in še kaj! Zal imamo v naši sredi tako neumne »gospe«, da pričakuje- , jo »srečo« od revne Ciganke, ki prosjači za skorjo kruha za lačne otroke! Res škoda, da ne poznamo kazni za neumnost — šele potem bi take prismodarije spravili s sveta ...
Dizdarević do smrti zabodel Ajkića
Javnost še ni pozabila nedavnega umora pri Prečni, ko je te dni odjeknila vest o novem uboju. Tokrat se je zločin zgodil v Bršlinu pri Novem mestu. 25-letni delavec pri SGP Pionir Aziz Dizdarević je v umivalnici samskega bloka 22. februarja ob 16. uri med prerekanjem zabodel z nožem 20-letnega rojaka Arifa Ajkića, ki je bil prav tako zaposlen pri Pionirju. Ajkić je ranam takoj podlegel. Domnevajo, da je bil eden od vzrokov, da je Dizdarević uporabil nož, prepir pri igranju kart. Ostale vzroke pa bo ugotovila preiskava, ki je v teku.
Silno draga nedeljska zabava
Ko je začelo v minuli sezoni zoreti grozdje, so se neko nedeljo proti večeru peljali z osebnim avtomobi-
NESREČE
Avtomobil je zdrsel s ceste
23. februarja ob 16. uri je zdrsel s poledenele ceste med naseljema Dovše in Brezje pri Senovem osebni avtomobil CE-61-30, ki ga je vozil Janko Hus. Ko je Hus pripeljal na klanec, ga je začelo zanašati, zato je avto ustavil. V tem trenutku je vozilo začelo drseti nazaj in* ga ni bilo mogoče zaustaviti. Hus je skočil iz avtomobila, ki je zdrsel okrog 30 m pod cesto. Pri tem je nastale za blizu 700.000 dinarjev škode.
Petrolej se je vnel v trgovini
V trgovini »Meikator« v Dolenj-iklo Toplicah so nedavno pravočasno preprečili požar. Stranka, ki je prišla nakupovat petrolej, je Imela s seboj steklnlco, ki pa je bila verjetno počena. Vendar tega ni opazila niti prodajalka, ki je v steklenico nalila petrolej. Nenadoma je steklenici odpadlo dno, petrolej se je razlil po tleh blizu Ogenj so pogasili i vrečami in razgrete peči in se naglo vnel. vodo ter tako preprečili škodo, ki bi bila lahko nastala v bogato založeni trgovini. D. O.
lom malo »na lepše« Alojz Sever, lastnik avtomobila, in njegovi trije kolegi. Ko so se pripeljali na Čatež do Rav-nikarjeve gostilne, so usta-' vili. Videli so gručo fantov, ki se je oukala in pretepala. Ivan Jerlah, ki se je tudi pripeljal v tem avtomobilu, je videl, da fantje udrihajo po njegovem znancu šoferju, zato je skočil zraven, da bi ga potegnil iz gruče. Ni se še dobro obrnil, ko ga je nekdo močno udaril po obrazu, tako da mu je iz ust takoj začela teči kri. Jerlaha so odpeljali v Trebnje k zdravniku, od tam pa v ljubljansko bolnišnico, ker je imel dvakrat prelomljeno spodnjo čeljust.
Jerlaha je udaril Marjan Hahith, 25-letni strojnik iz Canja pri Blanci. Pri obravnavi, ki je bila pred nedavnim na novomeškem okrožnem sodišču, ga je sodnik vprašal, zakaj je Jerlaha udaril. Obtoženi je odgovoril:
— Bil je pač pretep. Mene je nekdo zadaj udaril po glavi, ne da bi vedel kdo. Zato sem se v hipu obrnil in s pestjo udaril tistega, ki je bil najbližji. Slučajno je bil to Jerlah in ga nisem imel namena poškodovati...
Včasih so kmečka dekleta cenila fante samo zaradi njihove fizične moči, že davno pa upoštevajo povsem druga merila. Cisto odveč je, če se
fantje na vasi še vedno stepo za prazen nič samo zaradi tega, da bi se potem govorilo, kdo je bil najmočnejši. Danes ima mladina že mnogo več možnosti koristneje in lepše preživeti nedeljsko popoldne' kot organizirati gostilniški pretep.
Marijan Habith je bil obsojen na 4 mesece zapora, pogojno za dve leti, poškodovanemu Jerlahu pa bo plačal 80 tisočakov za odškodnino. To je silno draga zabava za eno nedeljsko popoldne in si je najbrž ne bo več privoščil.
Odgovor na »POTEPTANO ZAKONITOST«
Na članek .»Poteptana zakonitost«, objavljen v Dolenjskem listu 7. 2. 1964, dajemo naslednje pojasnilo zaradi pravilnega informiranja javnosti: žr
Predvsem moramo naglasiti, da je bil vzrok, da sta bili izdani Bilobrkovima (Filipu in Alojziji) odločbi o samovoljni zapustitvi dela, dejstvo, ker imenovana nista v predpisanem roku opravičila svoje odsotnosti. Uslužbenci Rade Tatolovič, Jože Uhan in Jože Stopar pri pisanju pogodb niso molčali, temveč so odločno vztrajali, da niso sprejeli nikakega obvestila Bilobrkovih o vzroku njih odsotnosti, niti kje se nahajata.
Alojzija Bilobrk je bila odsotna od 3. 1. 1964 in je prinesla zdravniška potrdila o nesposobnosti za delo šele 28. 1. 1964. Filip Bilobrk pa je dostavil potrdilo o bolniškem staležu za odsotnost od 10. 1. do 23. 1. 1964 tudi šele 24. 1. 1964, ko se je javil na delo. S tem sta oba ravnala proti členu 249 Zakona o delovnih razmerjih, ker nista javila v 24 urah, zakaj ju m v službo. Zaradi službenih nujnosti so ju sodelavci iz Stranskih obratov ponovno iskali tudi na njunem domu, kjer pa ju niso našli.
Da se odločba o samovoljni zapustitvi dela izda administrativno, je v skladu z zakonom (glej določilo 2. odst. čl. 217 Zakona o delovnih razmerjih). Res pa je, da se je pri tem prezrlo, da zakon ne dopušča prenosa na delovne enote, ker je izdaja take odločbe izključna pristojnost direktorja gospodarske organizacije, kar bi oziroma je upravni odbor na drugi stopnji tudi korigiral.
Ne razumemo pa, da nihče od forumov, ki sta se nanje obračala Bilobrkova, ni opazil, da vendar stvar pri podjetju še ni dokončno rešena, saj še ni odločil do tedaj o njej drugostopni organ v podjetju.
Groba neresnica je navajanje piscev, da je upravni odbor spremenil sklep delavskega sveta o dodelitvi stanovanja Bilobrkovima. Po pravilniku o razdeljevanju stanovanj ne odloča o tem delavski svet, temveč upravni odbor na predlog komisije, ki jo je v ta namen imenoval. Res je sicer, da je ta komisija prvotno predlagala dodelitev* stanovanja imenovanima, vendar je upravni odbor na predlog obratnega delavskega sveta odločil, da se dodeli to stanovanje drugemu strojniku, ki je bil brez stanovanja, pri delu.pa znatno prizadevnejši.
Omeniti bi še bilo, da sta Bilobrkova v času bolezni kršila tudi predpise o zdravstvenem varstvu. V času bolniškega staleža sta samovoljno odpotovala izven kraja bivališča in je zaradi tega tudi organ socialnega zavarovanja moral proti njima ukrepati.
Lahko bi navajali še podrobneje, vendar bi to ne bilo v prid delavcema, ki se pritožujeta.
Iz opisanega je videti, da je bila objava članka pod naslovom »Poteptana zakonitost« preuranjena in da so dejstva v njem enostransko preverjena. Sam članek pa je nekoliko tendenciozen.
Janez Vodopivec,
predsednik upravnega odbora
Cestnega podjetja v Novem mestu
Čezmerna trgovina je dušila proizvodnjo
Pred dnevi je. novomeško okrožno sodišče obravnavalo nepravilnosti, ki so se godile v bivši'Mlekarni v Novem mestu — Obsojena sta bila Branko Ahčin, takratni direktor, in Vera Graberski, finančna knji-govodkinja.
Nasilna vselitev v novo stanovanje
Občinsko sodišče v Novem mestu jo nedavno tega razpravljalo o nasilni vselitvi v tuje stanovanjte, ki fj'a jo Izvedli lani 21. novembra Terezija Zelnik in njena hči Mlnka, obe iz Novega mesta.
Pred sodiščem sta dokazo. vali, češ da jima je bilo od pristojne komisije občinskega odbora ZB za trdno obljubljeno dvosobno stanovanje v novem bloku na Cankarjevi cesti in da je Minka videla v zapisniku navedene komisije ime nje-"- matere kot prve uapravlčeni.o do tega stanovanja. PovB-uli sta, da jima y. stanovanjski referent že naročil, naj prideta po ključe, ko pa sta prišli, Je z izročitvijo zavlačeval. Od znancev je Min ka Zelnik zvedela, da je bil sklep komisije naknadno pre-drugačen in da so njima ob ljubljeno stanovanje dodelili Viljemu Zupančiču. Zato sta se 23. novembra nasilno vse lili, tako da sta vlomili vrata, v dveh nočeh pa nanesli vanj vse svoje stvari. Viljemu Zu pančiču je bila izdana odloč
ba za to stanovanje šele dva dni po njuni vselitvi. Po več kratni intervenciji pristojnih organov sta morali stanovanje zapustiti. Terezija Zelnik je dobila 'enosobno stanovanje drugje.
Občinsko sodišče Je prisodilo Tereziji Zelnik plačilo 3.000 din kazni, pogojno za 1 leto, njeni hčerki Minki Zelnik pa plačilo 5.000 din kazni, razen tega mora plačati sodni postopek in 700 din odškodnine za novo ključavnico, -ki jo je v novem stanovanlu poškodovala.
Nasilnih vselitev je bilo v Novem -mestu že več in je prav, da pridejo ljudje, ki se na nezakonit način selilo, pred sodišče. Po drugI stran! pa bi bilo treba vendarle en krat napraviti red v stano vanjski politiki, tako da bi bili sklepi pristojnih kom: sij dosledno upoštevani ln da j'h no bi več, kot se dosti krat zgodi, v zadnjem hipu spreminjali To povzroča pre cej hude krvi.
Direktorja bivše Mlekarne Branka Ahčina je obtožnica bremenila več kaznivih dejanj, na obravnavi pa je javni tožilec umaknil obtožbo za nekatera premalo dokazana dejanja. Obtoženi se je moral zagovarjati le zaradi nevestnega poslovanja in zlorabe položaja, Vera Graberski pa zaradi tega, ker se je okoriščala s sindikalno blagajno.
Nevestno poslovanje se je pri direktorju pokazalo v tem, da je leta 1959 postavil za vodjo obrata poizkusne proizvodnje v Sentrupertu priučenega sirarja, čeprav je vedel, da bi moral to delo opravljati strokovnjak z izobrazbo. Zaradi tega se je v neustreznih prostorih pokvarilo -1000 kg sira, kar predstavlja 580.000 din škode. Pred sodniki je skušal zade-\
vo opravičiti s tem, da je proizvodnja dalj časa lepo tekla in da se je prepričal o tem, da je vodja obrata znal delati sir gorgonzolo, ukrepal pa da je takoj, ko je bil obveščen o slabi kvaliteti sira. Izgovor ni bil dober, saj se je dokazalo, da je direktor reagiral šele na oster protest Ludvika Dvoržaka, ko je ta opazil v obratu posuti strup za podgane in je odklonil vsako odgovornost, če bi se ljudje zaradi tega zastrupili.
.Darila v Tuzlo In sindikatu
Drugo kaznivo dejanje je bivši direktor Mlekarne za-grežil s tem, da je nekemu inženirju iz Tuzle, ki je z družino letoval na »Otočcu, plačal hotelski račun v zne-
0 prometni nesreči v Rumanji vasi
Na leto in dva meseca zapora, pogojno na tri leta, je bil te dni obsojen pri okrožnem sodišču v Novem mestu Anton Koncilija, 33-letni električar iz Straže, ki je lani septembra tik Ruinanje vasi z motorjem do smrti povozil Janeza Noseta.
Nesreča se je zgodila malo pred polnočjo Anton Koncilija se Jo s sopotnikom Antonom Brulccm pe l)al iz Jurke vasi proti Rumanji vasi Ko sta prišla do vosi, Je motorist videl, da se po cesti opoteka pešec. Vozila nI ustavil, temveč Je vožnjo nadaljeval, pešca podrl in ga poškodoval, tako je kmalu zatem umrl.
Povoženi Janez No.se, oče devetih oliok. se Je kritičnega dne mudil v straški »pstilnl. 2e dopoldne Je pnScl tja. vinjen, po malem pa je
pil še ves dan vse do 23. ure, ko ga Je Anton Plantan iz Straže spravljal proti domu. Spremil ga je do prvih hiš v Rumanji vasi, tam pa se Je obrnil in pustil Noseta na desni strani cestišča. Le nekaj metrov sta bila vsaksebi, ko se je že zgodila nesreča.
Ugotovljeno pa je, da tudi motorist nI bil popolnoma trezen, čeravno Je na sodišču trdil, da ni bil niti malo opit. Razmeroma milo kazen Je Koncilija preie! zaradi olajševalnih okoliščin. Sicer pa bo posledice nesreče še dolgo čutil tudi sam. Zena umrlega, ki ie ostala z več nepreskrbljeni otro kl, bo namreč v civilni pravdi zah tevala preživnino zase In za otroke. Ce upoštevamo, du je pri hiši dovet otrok, znesek gotovo ne rfc in:ijhen.
sku 75.175 din, razen tega pa mu pošiljal pakete mlečnih izdelkov, skupaj malo manj kot 100 kg sira, kar so vknjl-žili kot »reklamo«. Omenjenemu inženirju pa Mlekarna ni bila prav nič dolžna. Rečeno je bilo, da bo naredil elaborat o organizaciji podjetja, pa takega elaborata nikoli ni predložil niti ne zanj računa ...
Takih daril prav gotovo nihče m upravičen sam določati, organi delavskega upravljanja o tem niso nikdar razpravljali. Sodišče je ugotovilo, da so bila darila poslana z namenom, da bi se inženir izkazal s protidarili, kar je tudi storil: nekajkrat je v Mlekarno poslal steklenice zdravilnega olja in nekaj steklenic likerja.
Tretja stvar, zaradi katere se je moral Branko Ahčin zagovarjati, pa je v zvezi s sindikalnim poslovanjem podjetja. Leta 1958 in 1959 je odredil, da se neizplačani del osebnega dohodka nekega delavca v znesku 76.397 din, izkupiček podjetja na prireditvi v Podstenicah (17.558 din) in 10.000 din od prodane živinske soli izroči sindikalni podrutnici. Nasploh so imeli člani tega sindikata kup u-godnosti, ki jih drugje niso poznali.
V neurejeni sindikalni blagajni pa si je Vera Graberski, ki je imela nizke osebne dohodke, začela izposojati denar. Malo po malo, tako da je vsota dosegla 100 tisočakov. Obtoženka je dejanje odkrito priznala, ga obžalovala in je nastalo škodo že v celoti povrnila.
Senat okrožnega sodišča pod predsedstvom sodnika Toneta Beleta je ugotovil, da je direktor Mlekarne čezmerno forsiral trgovino v podjetju, ki je začela dušiti proizvodnjo mlečnih izdelkov, in da se je dobro zavedal nezakonitosti svojega ravnanja. Obtoženec je trdil, da je bilo poslovanje v Mlekarni v redu, le izpeljane so bile nekatere stvari nekoliko narobe. Tak zagovor pa je spričo jasnih načel naše družbene ureditve in družbenih odnosov seveda zelo jalov.
Sodba: Branko Ahčin je bil obsojen na 7 mesecev zapora, Vera Graberski pa na 5 mesecev zapora, oba pogojno za dobo dveh let. Sklad skupnih rezerv 'občine Novo mesto pa ima pri tem 2,593.874 din izgube in ga je sodišče napotilo glede odškodnine na pot civilne pravde. Sodba še ni pravnomočna.
S koso nad soseda
Petra Butalo, posestnika iz Dol. Radcnc, je nedavno občinsko sodišče v Črnomlju obsodilo na 7.000 din denarne kazni, ker je lani 10. novembra ogrožal varnost Ivana Kobeta, ■ katerim sta v sporih že od leta 1957, kar sta posilila soseda.
Tega dne je Butala s koso t roki tekel za Kobetom in vpil: »Zdaj le pa bom!«. Nato Je pobral šest kamnov In jih zmetal za za njim. Na srečo Kobe ni bil ranjen, ker so precej veliki kamni zgrešili cilj.
Tako so med seboj obračunavali naši predniki pred sto leti, danes na imajo občani najradičnejše možnosti, da spore drugače urejajo. Telesno obračunavanje z naprednimi kmetovalci nima nič skupnega in res ne sodi v današnji čas.
če pijeS, ne vozil če voziš, ne pij alkohola!
SROMLJE: „Turizmu odpiramo vrata..."
Kakor velikanski valovi se razprostirajo sromeljski griči, obsajenl z žlahtno trto. Prelepa zemlja, pravi turist, ki zaide v te kraje. Ce bi tu živel Voranc, bi lahko o sromeljskih krajih pisal prav
V Ribnici štirinajst »milijonarjev«
Na upravi za dohodke v Rib-nioi smo zvedeli, da je doslej prijavilo svoje dohodke 14 ljudi, ki so v preteklem letu presegli mejo 900 tisoč in bodo morali plačati davek po posebni lestvici. Najmanjši prijavljeni dohodek je 910.612 din, največji pa 1,577.720. Največ »milijonarjev« je med Nravstvenimi delavci.
Lansko leto je prijavilo dohodke za obdavčitev 22 državljanov (meja 700 tisoč), letos pa bodo verjetno še koga do-bilijko bodo malo bolj pobrskan po njihovih prejemkih.
MALI OGLASI V NAŠEM LISTU VAM PRINESEJO ZANESLJIV USPEHI
tal^e življenjske zgodbe o temnih grapah in sončnih rebreh, kjer žive in delajo naši ljudje, kot je pisal o svojih Kot-ljah Kratka se zdi doba, ko so partizani peli junaške pesmi in preganjali Svabe v dolino — v »Kočevje — Novo Kočevje«. Partizani so zamenjali puške s krampi in lopatami, mnogi so odšli drugam, partizanska pesem pa še vedno živi med ljudmi. Pojejo jo kopači v vinogradu ali orači na polju, zvečer pa fantje na vasi.
Daleč je hrup, daleč vrvenje, ko hodiš med temi krepkimi ljudmi in jim stiskaš žuljave roke. »Trdno zaslužen je naš kruh,« pravijo.
»Staramo se, mladi pa se hribov boje in beže v dolino.« Res, če bo šlo tako naprej, bo kmalu zamrla vaška idila, opusteli bodo vinogradi in tudi partizanska pesem bo zamrla.
Kdor pride enkrat v sro-meljske hribe, se bo še večkrat vrnil, le turistična dejavnost bi morala zaživeti. Prebivalci sromeljskih vasi so razmišljali, kako bi se najlaže prometno povezali s sosednimi kraji, z Zdolami in
s Pišecami. Na množičnem sestanku so sklenili, da bodo letos pričeli gradnjo ceste iz Zg. Pohance proti Srom-ljam. Stara cesta je zelo strma in kamenita, kjer se je vsako vozilo kmalu uničilo. K sodelovanju so povabili tudi dolince, ki imajo tu svoje vinograde. Zopet se je pokazala stara enotnost. Kakor mravljišče je oživela nova položna trasa, po kateri bo vsak mopedist lahko prišel med vinograde, avtu pa sploh ne bo treba menjati brzin. Na delo prihajajo moški in ženske, stari in mladi. Prihajajo od daleč, čez hribe in doline in delajo ves dan. Sodelovanje je obljubila tudi artiška šola, ki da lahko precej rok za prenašanje kamenja.
SromljanI so se lotili tudi zbiranja denarnih sredstev in so v kratkem času zbrali 159.000 din prostovoljnih prispevkov. Do 12. februarja so ljudje opravili že 1800 prostovoljnih delovnih ur, z vprego pa še 48 ur.
Za delovno akcijo se zanima tudi občinski odbor SZDL. Delo si je ogledal predsednik obč. odbora SZDL
Delovna skupina prizadevnih prostovoljcev se je hotela fotografirati s predsednikom občinskega odbora Socialistične zveze tov. Deržičtm in s tov. Volčan-skom. »Da bo za spomin, ko smo delali cesto...« so nam še rekli
Pospešiti razvoj domačega turizma
Nedavna skupščinska razprava o osnovnih problemih ter o programu nadaljnjega razvoja turizma in gostinstva v SR Sloveniji je močno poudarila družbeni in ekonomski pomen domačega turizma, ki ga nedvomno lahko smatramo za enega izmed indeksov stopnje življenjskega standarda in mu moramo zato posvetiti še ' prav posebno skrb.
Podatki o številu nočitev domačih gostov v zadnjih letih, ko smo začeli tudi na področju domačega turizma uveljavljati ekonomske odnose, nam kažejo po letu 1960, ko smo dosegli najvišje število nočitev domačih gostov, in sicer 2,348.881, postopno upadanje: šele lani je število nočitev domačih gostov spet porastlo za tri odstotke, vendar je bilo še vedno za devet odstotkov nižje kot v letu 1960.
še zanimivejši so podatki o številu .nočitev aktivnih prebivalcev naše republike na področju vse države; v letu 1962 je vsak aktivni prebivalec iz Slovenije prebil povprečno po 3,74 dni v raznih turističnih krajih na področju vse države, izven kraja svojega stalnega bivališča. Ce odštejemo službene potnike (okrog 13 odstotkov), dalje poljedelce, ribiče in gozdarje — ki zaradi prirode svojega dela niso v večji meri interesenti za uporabljanje turističnih storitev — in razen tega upoštevamo še povprečno število vzdrževanih oseb (0,91 odstotka), Izračunamo, da Je le 26 odstotkov aktivnih prebivalcev Slovenije preživelo povprečno deset dni v turističnih krajih izven kraja stalnega bivališča (letni oddih). Ta statistični podatek se precej ujema z ugotovitvami mnogih naših gospodarskih organizacij, da le dobra četrtina članov kolektiva preživi vsaj del letnega dopusta v počitniških domovih, v zasebnih turističnih sobah ali v komercialnih turističnih objektih.
Takšen obseg rekreacije naših delovnih ljudi prav gotovo ni zadosten spričo nagle urbanizacije naših naselij, čedalje ostrejšega tempa dela v proizvodnji, spri-čo enoličnejšega dela na tekočem traku itd. Zato bomo morali v prihodnje posvetiti , rekreaciji naših delovnih ljudi v okvi-
ru domačega in izletniškega turizma večjo pozornost. \
Da bi pospešili v naslednjih sedmih letih razvoj domačega turizma, bo treba poleg boljšega izkoriščanja sedanjih kapacitet zgraditi še približno 3000 novih ležišč v počitniških domovih; sedanja kapaciteta 238 počitniških domov v Sloveniji znaša namreč 8840 ležišč, ki pa so bila lani zasedena povprečno samo 65 dni v letu. Zato bi prav gotovo kazalo v prihodnje nadaljevati z organiziranjem počitniških inioiativnih skupnosti, ki naj bi povezovale interesente določenih področij, hkrati pa povezovati domove v receptivne skupnosti; tako bi najuspešneje odpravili dosedanjo ozkost in zaprtost počitniških domov, hkrati pa tudi dosegli pogoje za racionalnejše in cenejše poslovanje počitniških domov, za širše združevanje investicijskih sredstev za nadaljnjo gradnjo novih kapacitet itd. Seveda pa bi takšna integraoija počitniških domov ne smela omejevati pravic kolektivov-ustanoviteljev in bi jim morala zagotoviti prednost pri izrabljanju kapacitet; to bi se dalo po mnenju nekaterih urediti tako, da bi pravico takšnih kolektivov do izrabljanja kapacitet počitniških domov v .okviru receptivne skupnosti vezali na določen rok.
Skupščinska razprava pa je opozorila tudi na to, da bi bilo treba spremeniti dosedanje predpise glede regresov in dotacij počitniškim domovom. Predvsem bi bilo treba odpraviti dosedanje omejitve glede višine prispevka, ki ga lahko da podjetje članom kolektiva za letal oddih; razen tega naj bi kolektivi v prihodnje dajali regres direktno uporabnikom, in ne počitniškim domovom, ker bi tako omogočili svojim članom, da svobodneje izrabijo letni dopust in se razen kapacitet počitniških domov poslužujejo tudi razpoložljivih kapacitete komercialnega gostinstva — zlasti v času izven glavne sezone — ter zasebnih turističnih sob. S tem pa bi dosegli tudi smotrnejše načrtovanje in izrabljanje letalh dopustov, racionalnejše poslovanje počitniških domov ln komercialnih turistično-gostlnskih objektov zaradi podaljševanja sezone, uveljavljanja zimskega turizma itd.
tov Vlado Deržič z bivšim sekretarjem tov. Janezom Vol-čanškom. Oba tovariša sta bila prav zadovoljna, ko sta videla delovni polet in enotnost članov' socialistične zveze.
Sromljani želijo tudi gostilno, kjer bi se po truda polnem delu poveselili to kjei bi potujoči turisti lahko dobili res pristao domačo kapljico. Prostor že imajo, nisc se pa še zediniti, kdo naj bi prevzel vodstvo, da bo postrežba res solidna.
"Martin Zupančič
Takole so zagrabili v Sromljah: človek ob človeku,' pa bo kamen hitro priromal skozi vinograd na novo cesto
„Saj bo DOZ plačal..."
• 17. aprila 1963 se je na avtomobilski cesti pri Medvedjeku zaradi... vnel tovornjak podjetja SAP iz Ljubljane. Škode ie za 3,800.000 dinarjev.
• 22. oktobra 1963 je na cesti pri Zameškem zgorelo osebno vozilo. Ogeni je povzročila okvara na električni napravi v vozilu. Škodo so ocenili na 1,000.000 dinarjev.
• 4. novembra 1963 je na avtomobilski cesti zgorel tovornjak — hladilnik podjetja »Centro-šped« iz Beograda. V hladilniku je bila kava. Gmotne škode je bilo za 24,000.000 dinarjev.
Skupaj torej 28,800.000 dinarjev škode. Tolikšna vsota samo v treh nesrečah! številka pa je že sama po sebi' tako visoka, da osupnemo. Ce bi začeli računati, bi gotovo prišlo na misel: z 29 milijoni bi lahko zgradili stolpič s ... stanovanji — ali zgradili zdravstveni dom ali znatno pospešili zidanje šole.
Ali — za težke milijone gre, vržene tako rekoč stran. — Ali res vržena stran? Ne, kaj še, saj bo DOZ povrnil škodo! Seveda jo bo povrnil, ker so bila vozila zavarovana. Podjetje bo lahko kupilo nov tovornjak in ... DOZ vedno plača.
Tako mislimo domala vsi, ki se vozimo z zavarovanimi avtomobili. Važno je le, da pri karambolu odnesemo zdravo kožo. Kaj nas briga, kaj se bo zgodilo! V vsakem primeru' (?) lahko računamo na izplačilo DOZ in (to bolj na 'uho!) tudi na nov avtomobilček. Kupčija z DOZ je (tako »mora« biti) taka, da m izgube ...
Tako mislimo in tako se dogaja.
In vendar: ali se kdaj vprašamo, kdo dejansko plača za nesrečo? Vemo 11, kaj je DOZ? Da je to družbeni zavod in da se v njem stekajo družbena sredstva?
Zdi se, da vsi kaj radi presušimo taka vprašanja, medtem ko se hočemo odgovorom dosledno izmakniti. In vendarle je odgovor, ob katerem bomo vsi osupnili. Po vsej verjetnosti ga je treba iskati v naslednjih podatkih:
Samo lani je medobčinska zavarovalnica v Novem mestu izplačala za poškodbe avtomobilov 126,273.593 dinarjev, od tega v 458 primerih 95,140.759 dinarjev družbenemu sektorju (podjetjem, zavodom, ustanovam in organizacijam), v 515 primerih pa zasebnikom 31,132.834 dinarjev. Le v 42 primerih je zavarovalnica izplačilo odškodnine zasebnikom in delovnim organizacijam zaradi pomanjkanja ustreznih dokazil odklonila. V primerjavi z letom 1962, ko je bilo število motornih vozil manjše* za^ okrog 100 odstotkov, je zavarovalnica Izplačala lani 180 odstotkov odškodnin več kot leto dni prej. Porast izplačil ni v skladu s porastom motornih vozil, zato velja ugotoviti, kateri razlogi vplivajo na pojave neskladja.
Na ceste s preventivo!
Iz pregleda vzrokov prometnih nesreč je razvidno, da je prišlo do nesreč naj-
Bo začela veljati uredba o ureditvi naselij?
Naglo se bliža čas, ko nas bodo spet obiskali turisti. Prav je, da že zdaj mislimo na olepšavo Novega mesta in okoliških vasi. O Novem mestu radi s ponosom govorimo kot o centru Dolenjske. Kot tako pa bi moralo biti urejeno tudi v pogledu čistoče. Vendar ni- Zal še vsepovsod vidimo kupe snega z umazanijami vseh vrst. Pločniki ob cesti na kolodvor in tisti ob Cesti herojev proti Ločni so še zasuti s snegom. Ta se počasi topi, voda pa se zbira v lužah. Pešci morajo na cesto, kjer se izpostavljajo nevarnosti zaradi avtomobilskega prometa.
Tudi jamica pred Dolenjskim muzejem je lahko nevarna, še bolj pa sam hidrant, ki štrli iz ceste kakšnih pet centimetrov. Prelepo ni niti pred zobno ambulanto. Na snegu v tej okolici so dobro vidni krvavi izpljunki, ki okolici gotovo niso v okras. Ulica Mej vrti je zaradi strmine ln poledice zelo težko prehodna. Pred zdravstvenim domom in frančiškansko cer-
kvijo je grše kot kjerkoli na kmetih. Blato, žaganje, podrta skladovnica drv in še marsikaj temu mestnemu predelu ni v ponos. Ce pustimo ob strani, da je soseda zdravstvenega doma starinska frančiškanska cerkev lz leta 1472, bi že sam prostor zaslužil, da bi bil bolj čist in urejen.
Enako je okrog kapiteljske cerkve. Močno zanemarjeni sta Trubarjeva in Hladnikova ulica. Ni pa pomanjkljiva le ureditev ulic in, javnih prostorov. Po ureditvi kličejo enako glasno hišna pročelja.
Brez Izjeme se bo moralo mesto podrediti občinski u-redbi o ureditvi naselij. Ta' uredba tudi ne dovoljuje, da bi bile v mestu na vidnih krajih zajčnice, kumice, svinjaki in druga navlaka. Neurejeni so še vrtovi okrog hiš, kar velja tudi za vasi. Mesto naj bo pometeno, na njegovih balkonih in .oknih pa naj se pojavijo rože. Le tako bo Novo mesto bolj privlačno. —r—
večkrat -zaradi izsiljevanja prednosti na cestah, neprevidnosti voznikov in nepreglednosti na slabih cestah ln podobnih razlogov, kjer so krivi predvsem vozniki. Druga vrsta vzrokov je objektivnega izvora in se pogosto omenja pri nesrečah, ko zgori, vozilo zaradi trenja pla-ščev na kolesih, ko se prelomi nosilna os, ko počijo vzmeti in se poškodujejo drugi avtomobilski deli. To so tako Imenovane tehnične okvare vozil. Dejanskega krivca v nesreči je težko najti, razen takrat, ko gre za očitno malomarnost (ali vinjenost) voznikov. Zato podjetja, katerih vozniki so prizadeti v nesrečah, včasih preveč enostransko zvračajo krivdo na posameznike. Premalo-krat pa se vprašajo, ali je bil tehnični pregled vozila v redu, preden je vanj sedel voznik in se odpravil na pot, ali je material, vgrajen v vozilo, dovolj trpežen za napore dolgih transportov itd. Seveda je dostikrat očitno, da ne.
Premalo so podjetja do zdaj skrbela tudi za preventivo. Tu bi kazalo omeniti spodbuden primer podjetja »Gorjanci«, Id bo odlikovalo in nagradilo vse tiste svoje voznike, ki v daljšem času ne bodo imeli škode na vozilih. Nagrada in odlikovanje sta vselej mikavna, zato bodo vozniki nedvomno previd-neje, vozili, pregledovali vozila pred -odhodom na potovanje in po prihodu domov ter se vseskozi izogibali prekrškom in nesrečam. K preventivni dejavnosti je treba šteti tudi ukrep medobčinske zavarovalnice, ki je regresirala preglede oziroma testiranje poklicnih voznikov.
Prav gotovo so ti ukrepi ^9 premalo učinkoviti. Med dru-, gim bodo poostreni predvsem tehnični pregledi vozil ob registraciji, pri čemer bo izločeno iz prometa vsako vozilo, ki ne bo vsestransko ustrezalo predpisom za vožnjo po javnih cestah. V zvezi z vsem tem čakajo na reformo tudi pravilniki in predpisi, ki bodo poslej uredili odnose med zavarovanci in zavarovalnico tako, da bo vnaprej preprečeno nepotrebno izkoriščanje sredstev zavarovalnice.
Ne bo vedno DOZ plačeval za malomarnost!
Nedvomno bodo ti in podobni ukrepi naposled lastnikom in voznikom motornih vozil le dali vedeti, da tak zavod, kot Je zavarovalnica, ni molzna krava, ki bi jo lahko izkoriščali, ampak družbeni zavod za pomoč tistim zavarovancem, ki imajo do izplačila odškodnine res pravico. Zaskrbljeni ob podatku, da Je prišlo letos na zavarovalnico že 260 prijav za izplačilo odškodnine, pa pričakujemo, da bodo ukrepi čimprej obveljali tudi v praksi. Ob pomoči teh bo prebil« ovire tudi nova miselnost, da DOZ le ni tisti, ki bo placeva! malomarnost.
Zelje odbornikov in njihovih cerkljanskih volivcev
Franc Marinček, Viki Račić in Vinko Lopatic zastopajo v občinski skupščini Brežice prebivalce Cerkelj in okoliških vasi. Probleme svojih volivcev dobro poznajo in na sejah skupščine radi zastavijo besedo zanje. Iz razgovora z njimi povzemamo nekaj njihovih mnenj in izjav:
Najprej je stekla beseda o tem, kako dela občinska skupščina. Tovariš Marinček je povedal, da so z delom skupščine zadovoljni, saj se v njem kaže velika demokratičnost. Z nalogami odbornikov eo se podrobneje seznanili na nedavnem seminarju za člane Občinske skupščine. Seminar Jim je veliko koristil, zvede-
li so marsikaj novega in koristnega.
»Ali se volivci večkrat obračajo na vas?«
»Kar pogosto,« je odgovoril tovariš Račič. »2al vseh zadev ni moč rešiti ugodno in tudi ne tako hitro, kot bi želeli volivci. Največkrat je temu krivo pomanjkanje denarja. Potrebe niso samo pri nas, tudi odborniki iz drugih krajev jih naštevajo prav tako kot mi.«
»Kaj najbolj tare volivce v Cerkljah?«
»Predvsem bi imeli radi urejen zdravstveni dom,« je povedal Vinko Lopatic. »Eno leto že zbiramo krajevni samoprispevek. Skupno s sredstvi krajevnega odbora imamo za adaptacijo pripravlje-
nih blizu dva milijona dinarjev. Nekaj bo morala primakniti še občinska skupščina, od katere smo že prejeli zagotovilo za kritje razlike. Komaj čakamo, da bo zdravstvena služba urejena tudi pri nas. Zdaj prihaja k nam splošni zdravnik, pozneje pa bi želeli imeti še zobozdravnika. Ljudje od hrvaške meje do Krškega prihajajo v tukajšnji zdravstveni dom. Razen tega imamo tri osnovne šole: v Skopicah, Cerkljah in Bušeči vasi. Za zobozdravnika torej več kot dovolj dela.«
»Potrebujemo tudi sodobno trgovino,« sta pripomnila odbornika Račič in Marinček. »Sedanja je premajhna in treba je dolgo čakati na postrežbo. Tudi prodajalne kru-
ha nimamo, niti trgovine s sadjem in zelenjavo.«
Potem so tovariši odborniki omenili turizem. Sezona kopanja v Krki se bliža, zato želijo, da bi na prostoru, ki je bil nekoč že odmerjen za kopališče, zgradili kabine. Urediti bi bilo treba prodajo brezalkoholnih pijač in poskrbeti za parkiranje avtomobilov. Vsako poletje pride v te kraje ogromno kopalcev, ki bi jih morali sprejeti bolj organizirano kot doslej.
Velike preglavice si delajo domačini z mostom na Bor-štu, ki je v krajevni upravi, Lani so ga zasilno popravili, za kar je občinska skupščina prispevala 100.000 dinarjev. Približno toliko so prispevali ljudje sami. Zdaj je delo spet zastalo, ker ni denarja. Občinsko skupščino so ponovno prosili za pomoč, da bi lahko nadaljevali s popravilom. Za prostovoljno akcijo med ljudmi je značilno to, da se mnogi, ki most uporabljajo, niso odzvali, oz. so zbiranje celo ovirali.
Volivci v Bušeči vasi želijo pitno,vodo, ki jo bodo letos napeljali. Tudi oni so se odločili za krajevni samoprispevek.
V razgovoru so odborniki nadalje potožili, da v Cerkljah ni pravega kulturno prosvetnega in društvenega življenja. Pogrešajo prireditev, na katerih bi sodelovali člani domačega kulturno-prosvetnega društva. Menijo, da se prosvetni delavci premalo vključujejo v posamezna društva in organizacije, ki bi pod njihovim vodstvom laže zaživele. Računajo, da bo po zgraditvi stanovanj položaj boljši, ker se jih bo manj vozilo v Brežice.
Tovariši so našteli še vrsto želja cerkljanskih volivcev, ki verjetno ne bodo takoj uresničene. Letos bi imeli radi telovadnico za šolo, a ne bodo prišli na vrsto, ker so drugod potrebe še nujnejše. Prebivalci bi se radi tudi doma zaposlovali, zato "predlagajo ustanovitev obrtnega podjetja, kakršnegakoli, samo da se ne bi bilo treba voziti na delo drugam.
JESENIČANI: »Premalo za obrt«
Najbolj pereča vprašanja: šola, avtobusne zveze, obrt in odkup zemlje
Zbori volivcev v Jesenicah na Dolenjskem slavijo po tem, da so dobro obiskani. Prejšnji torek pa se jih ni zbralo toliko kot običajno. Bilo je zvečer in močno je deževalo. Marsikoga je najbrž zadržalo slabo vreme. Pol ure po napovedanem začetku so posamezniki še prihajali v prijetno zakurjeno sobo družbenih organizacij, potem pa je tudi zamudnikov zmanjkalo. Odbornik je začel pojasnjevati, kakšni so letošnji gospodarski načrti občine, koliko sredstev je na razpolago, za koliko se povečuje proizvodnja, kakšne izboljšave so predvidene v šolstvu in zdravstvu ter kako se bo razvijal turizem v občini.
Volivci so poslušali razlago o planu v glavnem brez
brežiške vesti
pripomb, le ob številkah za Investicijske izdatke je bilo slišati mimogrede kak komentar. Ko je prišla na vr-Bto razprava, je tišini najprej sledilo vprašanje o kmetijskih dokladah oz. o skupini, v katero so uvrščeni. Delovni predsednik je pojasnil, naj bi o davkih spregovorili po obravnavi plana, tako kot je na dnevnem redu. Prisotni so načeli več vprašanj, predvsem o potrebah v šolstvu in zdravstvu, o investicijski politiki v kmetijstvu, o zaposlovanju delovne sile In osebnih dohodkih.
Razprava se je razživela šele potem, ko so prišli na vrsto davki. Izkazalo se Je, da so bili Jeseničani glede skupine napačno Informirani In d« njihova zemljišča niso
Letos preureditev pošte in ATC
Pošta v Brežicah posluje zdaj v neprimernih prostorih, zato bodo pričeli adaptirati. V načrtu imajo tudi avtomatizacijo telefonskega prometa. Za nabavo ATC (avtomatske telefonske centrale) so ie vložili 5 milijonov dinarjev, celotna predračunska vrednost pa znaša 84 milijonov dinarjev. 60 odstotkov te vrednosti bo oskrbelo PTT podjetje, ostalo pa bo prispevala občinska skupščina. Če bodo vsa dela potekala po načrtu, bo v Brežicah telefonski promet avtomatiziran do konca tega leta.
v prvem, najbolj obdavčenem okolišu. Kljub temu jim ni šlo v račun, zakaj so hribovci v četrtem, češ da jim gre v hribih bolje kot na ravnini. N^to je sledil razgovor o arondacijah in odkupu zemljišč, šele so se odtajali in beseda je dala besedo.
Predvsem želijo imeti avtobusno zvezo z Brežicami sredi dopoldneva in pa postajanje avtobusov Ljubljana—Zagreb na priključku pri Mc-kricah.
Med dolgoletne želje sodi tudi gradnja nove šole, ki bo stala na Veliki Dolini. V družbenem planu je za letos predvidena gradnja temeljev. Zbor' volivcev na Veliki Dolini je za zidavo šole in prosvetnega doma predlagal in izglasoval 2 odstotka samoprispevka od katastrskega 'dohodka in od osebnih dohodkov delavcev in uslužbencev. Volivci na Obrežju so menili, da bi prispevali samo za šolo, ne pa tudi za prosvetni dom, ker ga oni ne bodo veliko uporabljali. O višini samoprispevka bodo odločili na enem izmed naslednjih zborov, ker tokrat niso bili sMepčni. Poudarili
No Rizeljskem želijo boljši izbor filmov
Obiskovalci kinopredstav na Bizeljskem so prikrajšani, ker z zastarelim projektorjem ni mogoče predvajati filmov s široko sliko. Letos bodo morda le prišli do nove kino-aparature, če bo sklad za po speševanje proizvodnje in predvajanja filmov dotiral nabavo projektorja. Obisk kino predstav na Bizeljskem ni najboljši in za redno predvajanje filmov je na leto potrebno nekaj nad 270.000 dinarjev dotacije iz obč. sklada za kulturno dejavnost. Za prebivalce Bizeljskega je kino edini vir kulturnega razvedrila, a jim ob sedanjih tehničnih zmogljivostih ni mogoče nuditi vrste dobrih filmov.
Tečaj šivanja in krojenja na Bizeljskem
Na Bizeljskem je bil te dni zaključen tečaj šivanja in krojenja, ki ga Je obiskovalo 35 žensk. Tečaj je priredilo predstavništvo trgovine*. Sin-ger v Ljubljani. Tečajnice so bile zelo vestne in pridne, in so se v razmeroma kratkem času veliko naučile. Predavateljica je bila i njihovim delom zelo zadovoljna, posebno Se, ker so se s tako vnemo lotile krojenja in šivanja in so zaradi tega tudi veliko napravile.
so, da družbeni plan posveča premalo pozornosti uslužno-stni obrti in da nekateri poklici izumirajo. Podpreti bi bilo treba zasebnike, da bi odprli svoje delavnice in krili vsaj najbolj pereče potrebe po storitvah.
Na zboru so tudi živahno razpravljali o zaposlovanju. Domačini se zaposlujejo v Bregani, Samoboru in Zagrebu. Radi bi imeli kako industrijo doma, vendar je pa vsaka vas ne more dobiti. Delavci iz brežiške okolice se tudi vozijo na delo, mnogi med njimi v Zagreb in v precej oddaljeno celulozno tovarno v Krškem' Vožnja res ni najboljša rešitev, toda dokler ni drugih možnosti, se je s tem treba sprijazniti. »Mi vam damo zemljo, vi pa nam tovarno!« se je oglasil kmet, ki bo s podružblja-njem izgubil del svojih zemljišč. Najbrž bo še naprej ostal kmet in bo treba iskati rešitev v kooperacAjski proizvodnji, tako kot ponekod že uspešno delajo. Potem ne bo treba sprejemati miloščino, ampak plačilo za delo.
VELIKA DOLINA: samoprispevek za šolo in prosvetni dom
Predzadnjo nedeljo je bil zbor volivcev v Veliki Dolini zelo dobro obiskan. Občani so se srečali s svojimi odborniki in se z njimi pogovorili, kako bo letos gospodarila občina. Zanimali so se za načrte gospodarskih organizacij, posebej za kmetijsko panogo, pa budi za razvoj družbenih služb. O potrebi po novi šoli v Veliki Dolini že dolgo govorijo ln letos bodo tudi oni prišli na, vrsto. Na razpolago so sredstva za
gradnjo temeljev, prihodnje leto pa bo šola že pod streho. Na zboru so razpravljali o predlogu za zbiranje krajevnega samoprispevka za zidavo šole in dograditev prosvetnega doma. Vsi so glasovali zanj in na lastno pobudo zvišali odstotek od 1,5 na 2 odstotka. Samoprispevek bodo plačevali kmetje od katastrskega dohodka, delavci in uslužbenci pa od svojih osebnih dohodkov.
Komisija za pomoč pri sestavljanju statutov delovnih organizacij pri občinski skupščini Brežice je prejela na vpogled 7 statutov: 3 iz industrije, po enega pa od trgovine, obrti, šolstva in zdravstva. Vseh statutov bo 46; večina podjetij in zavodov jih še ni pripravila in jih zdaj mrzlično sestavljajo. Zadnji rok za oddajo na občinski skupščini bo potekel 16. marca.
V podjetjih jim sestavljanje ne dela toliko težav kot v družbenih službah, predvsem v šolstvu in zdravstvu. V statutih želijo imeti sestavljavci čimveč določil iz drugih predpisov, iz zakona o delovnih razmerjih in podobno. V bistvu je to le prepisovanje, in tega, kar je že določeno, ni vredno sprejemati. Morda je dobro v toliko, da bodo s prebiranjem statuta vsi člani kolektiva lahko pobliže spoznali svoje pravice in dolžnosti. Uradni listi so zanje precej odmaknjeni in redkokdaj si jih kak delavec sposodi z direktorjeve knjižne police.
Statutarne komisije se tudi ne znajdejo najbolje pri sistematiki. V podjetjih gre to laže, ker so delali povsod že več pravil in pravilnikov- in je gradivo kolikor toliko urejeno. Pri zavodih nastajajo nejasnosti zaradi razmejitve pristojnosti organov upravljanja, ker so mnenja zelo različna. Na eni strani naj bi bil upoštevan javni interes,
Pozna se, da se ni občinskega statuta!
na drugI strani pa n« bi smeli kratiti samoupravnih pravic kolektivu. Pri vseh statutih je čutiti pomanjkanje občinskega statuta, ki do zdaj še ni bil dan v razpravo.
Statuti družbenih služb predvidevajo, da o letnem finančnem planu, zaključnem računu in delitvi čistega dohodka na sklade odločajo sveti zavodov, eden izmed statutov^a daje to pravico upravnemu odboru. Občinska komisija meni, da to ni v skladu z ustavnimi načeli. O zgoraj omenjenih zadevah naj bi odločal zbor delovne skupnosti analogno delavskemu svetu, sveti zavodov pa naj bi dajali le svoje pripombe. Če se ta dva organa ne bi mogla zedl-niti, bi posegla vmes občinska skupščina kot ustanovitelj.
Sestavljavcem statutov tudi ni jasno, kdo naj odloča o pripojitvi, razdelitvi in združitvi delovne organizacije. Nekateri menijo, da delavski svet, drugi, da zbor delovne skupnosti z referendumom.
Pri Zavodu za komunalno dejavnost v Brežicah ni posebnih predpisov o organih upravljanja. Kolektiv šteje 46 članov. Predvideli so svet delovnega kolektiva, svet zavoda in upravni odbor. V svetu zavoda naj bi sodelovali zainteresirani državljani in organizacije ter predstavniki delovne skupnosti in reševali le zadeve širšega pomena. Svet delovne skupnosti naj bi imel enake pravice kot delavski svet.
Statute, ki so jih delovne organizacije predložile občinski skupščini, bo treba seveda še dopolniti. Ponekod je premalo obdelano odločanje celotnega kolektiva, poslovna tajnost, izumiteljska dejavnost, delitev dohodka na sklade, združevanje, letni plan, ^zaključni račun, HTZ, skrb za prehrano delavcev in prevoz ljudi na delo.
Občinska skupščina bo obravnavala statute po skupinah dejavnosti. Nakopičilo se bo veliko tega dela, ker večina komisij odlaga oddajo na zadnji rok.
Poslovalnico Trgovskega podjetja »Krka« v Veliki Dolini prebivalci nad vse pohvalijo, da je dobro založena in da vljudno postrežejo. V objektiv smo ujeli vaienko Tončko Kvartuh pri strežbi in kuharico šolske mlečne kuhinje Marijo 2rlič, ki je bila tam po nakupih.
Kopitarna povečuje proizvodnjo in izvoz
Majhni osebni dohodki - Davek na zaostalost proizvodnje - Vsako leto: tisoč novih modelov kopit zaradi muhavosti mode po svetu - Neopravičeno odtegovanje pravic do oprostitev pri plačevanju prispevka od dohodka
Kopitarna je za Sevnico pojem kot železarna za Jesenice. Seveda ni takšen gigant, mnogo manjša je in gospodarsko manj pomembna, pa vendarle krajevna značilnost, za ka tero ve vsak Slovenec, ki je kdaj koli kupil napenjače za čevlje. Tri četrt stoletja in nekaj let čez že obstaja. V Jugoslaviji je to največja tovarna kopit. Njeno proizvodnjo diktira moda, ki si celo za kopita Izmišlja nove oblike. Za modne muhavosti hrani tovarna mnogo dokazov. V arhivu ima 76.000 različnih modelov kopit, za dobrih 50 let nazaj. Zadnjo čase napravi vsako leto okoli 1000 novih modelov S svojimi izdelki oskrbuje Kopitarna tovarne obutve po vsej državi, pa tudi izvaža precej. Pa poglejmo, kako gospodarijo, kakšne uspehe in kakšne težave imajo v tem sevmškem
podjetju!
Lanski plan količinsko ni bil dosežen pri vseh vrstah izdelkov. Občuten padec je zaslediti pri izdelavi lesenih pet za ženske čevlje. Naročila zanjo so bila skromnejša, ker se je čevljarska industrija preusmerila na uporabo plastičnih pet. Tu di kopit so lani napravili manj kot leta 1962. Zataknilo se Je pri izvo zu; imeli so težave na tržišču Severne Amerike.
Finančni uspeh zaradi tega ni bil zmanjšan in plan so celo presegli. Bruto proizvod je bil presežen za 18%. Vzporedno s tem so rasli tudi stroški in presežek znaša 22%. čisti do.'hodck je bil zaradi tega za 3 odstotke manjši od planiranega. V sklade so lani vložili le 42 odstotkov od predvidene vsote, pri bruto osebnih dohodkih pa so presegli
plan za 3 odstotke. Razmerje med osebnimi dohodki in skladi je bilo torej povsem porušeno. Takšno stanje je spodbudilo kolektiv, da se je odločil za rekonstrukcijo tovarne. Podjetje ima Izdelan Investicijski program, po katerem naj bi investirali v osnovna sredstva 782 milijonov, v obratna sredstva 295 milijonov, skupaj torej 1 milijardo 77 milijonov. Toliko sredstev naenkrat ne morejo spraviti skupaj, zato so investicijski progam razdelili na dva dela. V prvi fazi Je predvidena strojna rekonstrukcija, s katero pričenjajo v tem letu. 200 milijonov bodo vložili v osnovna sredstva in 100 milijonov v obratna sredstva. Strojna oprema predstavlja 74 odstotkov celotne rekonstrukcije, gradnja pa samo 26. Opremo bodo po večini uvozili lz Italije ln Švice.
SPODNJE
IZREDNA AKTIVNOST BORCEV V SEVNICI
23. januarja je bUa v Sevnici redna letna konferenca občinskega Združenja borcev. Zabeležili so stoodstoten obisk članov in delegatov. Tudi gostje so se vsi odzvali povabilu-
Konferenca je potekala v delovnem vzdušju in sprejeti so bili številni napotka za bodoče delo. Organizacija ZB je v zadnjem letu pokazala izredno aktivnost. Vanjo je vključenih 867 članov. V organih družbenega upravljanja, v samoupravnih organih, v občinski skupščini in raznih družbenih organizacijah jih sodeluje kar 86 odstotkov. Ce upoštevamo, da ti ljudje niso več mladi, je to njihovo delavnost . treba še toliko bolj pozdraviti.
Na -konferenci so veliko razpravljali o varstvu borcev, ki mu doslej niso namenili dovolj pozornosti. Raznih študijskih podpor so razdelili v vrednosti 1,340.000 dinarjev. Skupna vsota niti ni tako majhna, deleži na posameznika pa so bili kaj skrom-, ni. Priznavalnino je dobilo 21 upravičencev. Skupen znesek zanjo je bil 1,273.000 dinarjev. Za letos so predlagali večje zneske v skladu za varstvo borcev in upajo, da bo predlog sprejet. Občinska skupščina naj bi sprejela tudi odlok o varstvu borcev.
V spredju so bile tudi razprave, kako urediti varstvo borcev, ki so ostali doma na kmetijah. Večina teh kmetov ne išče priznanja o posebni delovni dobi, ker smatra, da jim to ni potrebno. Med njimi
Opravičilo »POSAV-JU« v Brežicah
Na zahtevo obrtno-servls-nega podjetja »POSAVJE« v Brežicah smo dobili v soboto odgovor tržnega inšpektorja brežiške občinske skupščine, ki popravlja netočno trditev v našem članku »Razne nepravilnosti pod drobnogledom inšpektorjev«, objavljenem 31. januarja 1964 v našem časniku. Podatke za ta sestavek smo namreč črpali iz uradnih virov, šele zdaj pa je na našo željo tržni Inšpektor naknadno ugotovil, da navedbe glede »Posavja« v omenjenem članku niso bile točne. Posoda za smeti (predelan sod) pri tem podjetju ne stane 5.000 din, temveč samo 2.500 din; pri omenjeni ceni 5.000 dinarjev sta bila mišljena torej dva so-•da za smeti. Kolektivu podjetja »POSAVJE« se zaradi neljube napake, ki ni nastala po naši krivdi, s tem opravičujemo.
Uredništvo lista
bodo zdaj napravili anketo in tako ugotovila, koliko je borcev, ki se s svojim delom zaradi ostarelosti ne morejo več preživljati. Lani je bilo rešenih 206 zahtevkov za posebno delovno dobo. Bili so tudi primeri, ko ljudje zahtevajo priznanje neupravičeno, največkrat za obdobje pred 9. septembrom 1943, ker bi radi izposlovali čim večje ugodnosti.
Stanovanjska problemi niso več tako pereči kot pred leti.
sevniSki
vestnik
Občinska skupščina je lani zgradila dve stanovanji, a dve namerava zgraditi letos. Iz stanovanjskega sklada je dodeljeno pet in pol milijona za nove gradnje in milijon 200 tisoč za adaptacije. Razen tega bodo gradila podjetja, ker so mnogi borci zaposleni. Konferenca je sprejela pripo-
ročilo, naj bi se aktivi borcev pri podjetjih razširili in se ukvarjali predvsem z vprašanji članstva članov ZB. Njihova naloga bo, da vnesejo določila o varstvu v statute delovnih organizacij, v katerih bi morala kaj več napisati o dopustih, zdravljenju, štipendiranju otrok borcev ipd.
Udeleženci konference so izglasovali tudi predlog, naj se mladinski odred preimenuje v »Kozjanski bataljon« in da se imenuje štab bataljona. Občinska skupščina naj bi o tem izdala poseben odlok. Sprejeli so tudi predlog, naj hi se nova osnovna šola Imenovala po narodnem heroju Maroku.
Komisija za zgodovinsko dejavnost in spomeniško varstvo že vrsto let zbira gradivo za sestavo kronike NOB, o delovanju Komunistične partije in o najvažnejših dogodkih med drugo svetovno vojno na sevniškem območju. Vse to gradivo namerava dati šolam, ki naj bi prenašale
borbene tradicije na mladino.
Konferenca je ugotovila, da so se boroi z izredno živahnostjo vključili v družbeno življenje občine. Njihova aktivnost se je zlasti pokazala pri pripravah na volitve. V okviru proslaive 20-letnice AVNOJ je združenje priredilo razstavo dokumentacije o razvoju NOB -v občini Sevnica. Razstavili so nekaj nad 100 različnih fotografij in drugih dokumentov ter dali pobudo za nadaljnje zbiranje tega gradiva. Njihova želja je, da bi v gradu uredili krajevni muzej, del tega muzeja pa naj bi ponazarjal tudi narodnoosvobodilno borbo.
—ey
NA TUJA TRŽIŠČA ZA 749 MILIJONOV IZDELKOV
V sevniški občini pričakujejo, da se bo letos povečal izvoz za 35,8 odstotka. Lani je znašala vrednost celotnega izvoza 552 milijonov. To vsoto bodo povečali na 749 milijonov dinarjev. Na tuja tržišča bodo prodali 13 odstotkov vse proizvodnje: kmetijske 51,1 orisi., obrtne 18,2 odst. in industrijske 10,1 odstotka. Največ bo po sedanjih predvidevanjih izvozila Kopitarna. V mednarodno blagovno menjavo se letos uspešno vključuje Mizarska zadruga, ki povečuje svoj izvoz skoraj za 100 odstotkov.
Težnje za izvažanje izdelkov na zunanja tržišča na gospodarstvo zelo dobro vplivajo. Delovni kolektivi si prizadevajo za izboljšanje kakovosti in večjo izbiro proizvodov. Najbolj izpodbudno pa ie to, da se nenehno trudijo za večjo delovno storilnost, modernizacijo in mehanizacijo proizvodnje.
Se bo prebiti led vendarle stalil?
Bo brežiška mladina le dobila svoj klub v prosvetnem domu?
Osebna potrošnja se ne povečuje v skladu z narodnim dohodkom
Narodni dohodek v občini Sevnica se bo povečal za 11,2 odstotka v primerjavi s preteklim letom. Osebna potrošnja bo nekoliko zaostajala za tem odsotkom, povečala se bo' za 9,4 odstotka, število zaposlenih se letos povečuje za .13 odstotkov, pri produktivnosti dela pa ni pričakovati bistvenega napredka, oz. je pričakovati celo zmanjšanje. To bo povzročila delno spremenjena kmetijska proizvodnja ter občuten izpad proizvodnje v Jugotaninu, Kopitarni in konfekciji »Lisca«. Ker narašča število zaposlenih, bo teže priti do povečanja osebnih dohodkov tako v industriji kot tudi v kmetijstvu. Ustalitve cen za sedaj še ne moremo pnioakoivati,
kajti proces usklajevanja cen kmetijskih pridelkov z industrijskimi proizvodi še ni končan.
Skoki v Šmarju pri Sevnici
Na 20-metrski skakalnici v Šmarju pri Sevnici je bilo 16. februarja tekmovanje v smučarskih skokih, ki so se ga udeležili naslednji pionirji: Joži Kelnarič, Drago Možic, Lado Kelnarič, Dušan Zupan, Peter Ivančič, Konrad Lošdorfer, Drago Lošdorfer, Elko Zeme, Tone Kragl, Er-nest Šumeu, Rudi Prosenik in Darko Abranv Najboljši skakalec Abram je zasedel 6. mesto.
O nedelavnosti brežiške mladine je bilo že t«Ji/co razprav. Govorili so, da -ima malomeščanske nazore, da se izživlja ob taroku v kavarni in še marsikaj. Ugotovitve so bile pravilne. Da bi mladince spodbudili h koristnejšemu delu, je sekretar občinskega
komiteja ZMS Silvo Jeršič nedavno sklical sestanek z mladinci mestnega aktiva, na katerem so se pogovorili o bodočem delu.
Mladinci so načeli vprašanje klubskega življenja v Brežicah. Silvo Jeršič jih je seznanil z odločitvijo občinske-
0 motornem vlaku Zidani most - Dobova
Razgibano delo AMD Sevnica
22. februarja Je imelo občni zbor Avto-moto društvo Sevnica. V preteklem letu se je društvo posvetila predvsem delu z mladino: organiziralo je enodnevne seminarje o prometni vzgoji po šolah, priredilo več predavanj o prometni varnosti po občini, za šolsko mladino pa 12 predavanj z naslovom: Otrok in cesta. Na osmih šolah so predvajali po dva filma, ki ju je gledalo nad 2000 otrok. Testirali so 682 otrok; rezultati so bili presenetljivo dobri. Testiranje avtomo-bilistov in mopedistov ni bilo uspešno, ker vozniki ne obnavljajo predpisov
AMD Je v Sevnici organiziralo kolesarsko tekmovanje za učence vseh šol, spretnostno tekmovanje z mopedi, motornimi kolesi ln avtomobili ter lov na lisico. Za vsa
ta tekmovanja je bilo med člani veliko zanimanja.
Zelo je uspelo mladinsko tekmovanje »Pokaži, kaj znaš o prometu!« Tekmovanja so se udeležili člani društev Ljubljana, Kranj, Ajdovščina, Cetje, Krško, Kočevje, Brežice in Sevnica. Podmladek je imel vse leto reden pouk in praktične vožnje z avtomobilom in mopedom. Za pionirje je društvo organiziralo več izletov ter tekmovanje z gokardom ln mopedom.
I,ani so bili v Sevnici trije tečaji za voznike amaterje ter trije za mopediste. Tečajniki so izpite dobro opravljali pred komisijo v Vidmu-Krškem, od 146 Jih je napravilo izpit 142. Tudi mopedisti so uspešno prestali Izpitne preizkušnje.
Ko je 11. februarja gostoval Slovenski oktet v Sevnici, smo prosili šefa sekcije v Zidanem mostu, če bi lahko iz-posloval vožnjo izrednega vlaka z enim vagonom iz Zidanega mosta do Sevnice. Tej prošnji zaradi premajhnega števila interesentov niso mogli ustreči.. Ob tej priložnosti pa mi je šef sekcije tov. Božič izjavil, naj bi se spodnje Posavje zavzelo za to, da bi z novim voznim redom spet vzpostavili redno vožnjo motornega vlaka iz Zidanega mosta do Dobove in nazaj. Ta vlak je že vozil iz Zidanega mosta ob 19. uri, iz Dobove pa je odpeljal nazaj malo čez 20. uro.
Uporabljali so ga železniški uslužbenci, ki so se vračali z dnevne službe, pa tudi drugi, ker ima vlak po enotirnem čakanju zvezo proti Po-savju z vlakom, ki prihaja iz Ljubljane. Ko bi se omenjeni vlak vračal iz Dobove v Zidani most, bi imel zvezo ob 21.55 z brzim vlakom proti Mariboru in motorcem ob 22.07, Id vozi v Celje, Grobel-no in Stranje. Razen tega bi imeli potniki novouvedene železniške proge zvezo tudi z vlakom za Ljubljano, ki odhaja ob 22.49.
To je dovolj razlogov, da bi posavske občine Sevnica, Krško in Brežice skušale doseči ponovno redno vožnjo tega vlaka, ki bi bil pomemben tudi zato, ker v Sevnici vse od 19.19 do 0.12 skoro 5 ur ni nobenega potniškega vlaka. STANKO SKOCIR
V Sevnici primanjkuje vode
Preskrba z vodo v Sevnici le še začasno zadošča. Krajevna skupnost pripravlja za zagotovitev zadostnih količin pitne vode poseben program. Raziskave za novimi vodnimi viri so v načrtu že za leto 1964. Pomanjkanje vode bo občutiti prav kmalu in v obstoječe vodno omrežje bodo verjetno vključili železniški vodnjak pri sevniški postaji. Prej morajo strokovnjaki še raziskati, če je voda primerna za uporabo. Vse to je le začasna rešitev in bo pomanjkanje vode odpravila le za kratko obdobje.
Razveselite znance
in prijatelje z DOLENJSKIM LISTOM!
ga odbora SZDL, da mladina brežiškega aktiva ne bo prej dobila ustreznega prostora, dokler se ne bo izkazala z aktivnim delom.
Klub je v Brežicah zelo potreben. Predvidevajo, da bi ga lahko odprli v Prosvetnem domu. V njem bi imeli vse: televizor, dnevno in tedensko časopisje, revije m še kaj. Prostor bi bil odprt za vsakogar, vendar bi uvedli članarino. S to članarino, ki bi se počasi nabrala v večjo vsoto, bi klubsko sobo še izpopolnili in opremili. Na sredstva bi lahko upali tudi pri Skladu za kulturno in prosvetno dejavnost ter Zavodu za razvoj kulture in prosvete.
Klubsko dejavnost si brežiška mladina zamišlja na precej domiseln način. Poleg prebiranja časopisja, poslušanja gramofonskih plošč in podobne zabave bi bila v teh prostorih najrazličnejša razgovorna predavanja, ki bi jih pripravljali mladinci sami. Možno bi bilo ustanoviti tudi glasbeno sekcijo in plesno šolo, za kar so pogoji že zreli. S prireditvami, kot so literarni, in drugi večeri, pa bi v klub pritegnili še več mladine in ostalih občanov.
Mladina ima program in tudi možnosti, da uresniči te zamisli. Za uresničitev pa bo treba visoko zavihati rokave in vsaj spočetka trdo delati. Ob zavzetosti vseh bo dejavnost hitro stekla, mladini pa ne bo več treba poslušati očitkov, da po nepotrebnem poseda po kavarnah in se neprimerno izživlja.
Trni
S povečanjem proizvodnje bo narasel izvoz
Po končani rekonstrukciji se bo Povečala proizvodnja finalnih kopit za 110 odstotkov, proizvodnja lesenih pet za 6 odstotkov, razen tega pa bodo izdelali letno tudi 6d0 tisoč parov plastičnih pet. Bruto-produkt in skladi bodo enakomerno narasli, in sicer za 40 odstotkov. Z modernizacijo opreme se bo pove cala tudi delovna storilnost. Veliko manj bo škarta. V sedanji zastareli sušilnici ga Je kar za 7.14 odstotka, 10 Je za 9,800.000 dinarjev vrednosti. V novo programirani sušilnici po le za pol odstotka škartiranih izdelkov.
z rekonstrukcijo tovarne se bo Predvsem povečal izvoz. Doslej Je Podjetje izvažalo letno 60.000 poliz-aelanlh kopit in 70.000 parov finalih napenjačev. Po obnovitvi bo ^opitarna lahko prodala na tuja tr-i?'sea 120.000 polizdelanlh kopit in jMO.OOO parov raznih napenjačev ter Imenih podplatov. Njeni odjemalci 50 države zahodnega sveta. iaŽ Podjetju je trenutno zaposlenih •8() ljudi. V zadnjih treh mesecih ?° ^manjšali število zaposlenih zi odstotkov, kar Je na produktiv-
nost samo ugodno vplivalo. Ostala Je na enaki ravni, oz. se je celo povečevala. Med zaposlenimni delavci je 21 odstotkov nekvalificiranih, 49 odstotkov polkvalificiranih, 23 odstotkov kvalificiranih ln 7 odstotkov visokokvalificiranih. Po rekonstrukciji se bo težišče pomaknilo v korist kvalificiranih (73 odstotkov), število visokokvalificiranih bo ostalo nespremenjeno, a polkvalificiranih delavcev bo samo še 15 odstotkov. Tudi izobrazbeni sestav uslužbencev ni najbolj ustrezen. Prevladujejo uslužbenci z nižjo strokovno izobrazbo (34), s srednjo šolo jih je 16, z visoko šolo pa 2.
Tehnologija proizvodnega procesa Je zastarela, predvsem pa ni urejen notranji transport. V podjetju je nujno potrebna reorganizacija poslovanja ln delovnega procesa. Studijo o tem pripravlja Zavod za produktivnost dela v Celju. Najnižji osebni dohodek je 19.000 dinarjev. Delavcev, ki zaslužijo manj kot 25 tisoč dinarjev, Je še precej. Nova ekonomska analiza naj bi pripomogla, da bi se vsi čimprej približali meji 25.000 dinarjev. Ključ za to je v modernizaciji proizvodnje, ki zagotavlja večjo delovno storil-
|
nost in vzporedno s tem večje dohodke.
Težave pri gospodarjenju
V težke pogoje gospodarjenja je Kopitarna zašla, odkar ni več uvrščene v tisto skupino lesne industrije, ki ne plačuje prispevka od dohodka. Sem sodi proizvodnja plošč ln pohištva, potrošnih izdelkov, medtem ko predstavljajo proizvodi Kopitarne orodje za izdelavo čtvljev. V podjetju menijo, da bi morali biti prav zaradi tega še bolj upravičeni do- oprostitve. Lani je prispevek od dohodka znašal 47 milijonov 838 tisoč dinarjev. Za toliko bi se lahko povečali skladi in rekonstrukcija bi bila olajšana.
Tudi preskrba s surovinami ne gre gladko. Učinek v januarju bi bil lahko mnogo boljši, če bi gozdno gospodarstvo pravočasno zagotovilo dovolj hlodovine. V podjetju razmišljajo, kako bi v bodoče sami konzervirali bukovino ln si tako zagotovili delo v medsezonskem času. Ob zadostnih zalogah surovin bi delovno silo racionalneje zaposlili, obe žagi pa bi namesto sedanjih 170 dni obratovali 300 dni v letu.
Jožica Teppey
Jamarska sekcija bo tudi v Kostanjevici
Nedaivno sta se predstavnika Jamarskega kluba Vinka Paderšiča-Baitreje iz Novega mesta udeležila sestanka kra--jevne organizacije Sodalistič-ne zveze v Kostanjevici, kjer so med drugim razpravljali o ureditvi kapniške jame Studene. To bi bil velik prispevek k posploševanju turizma na Dolenjskem.
Ureditev Studene bo zahtevala velike napore vseh množičnih organizacij, zlasti pa bi lahko pri delu pomagali delavska in šolska mladina. V ta namen organizira Jamar-sikd klub iz Novega mesta v Kostanjevici sekcijo 'jamarjev, ki bo lahko znatno prispevala pri ureditvi Studene in nadaljnih raziskavah kraškega področja v okolici Kostanjevice. Ustanovni občni zbor sekcije bo 1. marca ob 8. uri v prostorih Doma TVD Partizan v Kostanjevici. Obč-
nemu zboru bo sledilo zanimivo predavanje, spremljano z barvnimi diapozitivi iz jam širom po Sloveniji.
Z ureditvijo bo treba pohiteti, kajti prav bi bilo, da bi si dolenjske podzemeljske lepote ogledali tudi delegati IV. rnednarodnega spefeolo-škega kongresa, ki bo prihodnje leto v Ljubljani in Postojni. Zaradi afirmacije Jamarskega kluba v Novem mestu predlagamo, da bi ta klub prevzel pokroviteljstvo zbora jamarjev Jugoslavije, ki bo tudi v prihodnjem letu. Ob tej priložnosti bi bila klubu dobrodošila vsaka materialna pomoč iz ustanov, pod-jetij in drugih organizacij, kakor tudi od posameznikov, Ker bo le tako možno dokončati akcije, ki so si jih zastavili novomeški jamarji.
POSAVJE
Niso pozabili Bele krajine
NISO POZABILI BELEKKA-(Nadaljevanje s 1. str.)
ne so bile nove šole in zadružno domovi, močno pa je naraščala tudi gospodarska dejavnost. Pred vojno je bilo v Beli krajini zaposlenih izven doma le 500 ljudi, leta 1963 pa je imelo kruh samo v družbenem sektorju gospodarstva brez družbenih služb že nad 4000 ljudi. Čeprav Je za napredek Bele krajine družba vložila znatna sredstva, so k tako velikim uspehom mnogo pripomogli tudi napori domačih kolektivov in občanov.
Tovariš predsednik je med drugim poudaril, da Beli kra j ini v sedanjem času najbolj manjkajo dobri strokovni kadri in da bo treba v bodoče še bolj zainteresirati kmetovalce za sodelovanje z zadrugami. Razvoj družbenih služb v- zadnjih letih ni bil tako uspešen, ker so potrebe preraščale možnosti, kljub temu pa je bil tudi na tem področju dosežen velik napredek, saj se je število dijakov v primerjavi s predvojnim časom povečalo za petnajstkrat. V bodoče, je naglasil, bo treba več sredstev vlagati predvsem v šolstvo ,in socialno varstvo.
Ob koncu je poudaril, da bo Bela krajina še menjala svojo podobo in da je nadaljnji napredek odvisen predvsem od lastnih naporov.
V Črnomlju bodo postavili spomenik Francu Rozmanu - Stanetu
V nadaljevanju slavnostne seje so sprejeli odlok o postavitvi spomenika komandantu Glavnega štaba NOV in POS narodnemu heroju Francu Rozmanu-Stanetu, pred-tem po je o njegovi življenj-
ski poti in zaslugah govoril Anton Dvojmoč.
Udeležencem tega zasedanja so s seje poslali brzojavni pozdrav maršalu Titu, ki se je glasil:
DRAGI TOVARIŠ TITO!
Danes je minilo 20 let, odkar se je sestal slovenski narodnoosvobodilni svet na prvo zasedanje v Črnomlju. Ob tem pomembnem jubileju, ki je hkrati praznik občine Črnomelj, smo se zbral) v istem prostoru člani slovenskega narodnoosvobodilnega sveta ter predstavniki delovnih in druž-beno-političnih organizacij .na svečani seji skupščine občine Črnomelj.
Ko obujamo spomine na zgodo inske dogodke in na težavne, a slavne in zmagovite dneve ljudske revolucije Jugoslavije, Ti pošiljamo iskrene tovarl-ške pozdrave z željo, da bi nas še dolgo vodil po poti socialističnega razvoja ter utrjeval koeksisten-co med narodi ln svetovni mir.
Ko so delegati in gostje odhajali iz dvorane v Dijaški dom, kjer je predsednik skupščine priredil sprejem, jih je pri izhodu spet čakala množica Crnomaljčanov, zlasti mladine, ki so ves čas zasedanja stali na dežju, da bi lahko še enkrat pozdravili drage goste.
Številni gostje so se začeli v dvorani dijaškega doma zbirati v večje in manjše skupine, kjei so obujali spomine na težka vojna leta in prvo zasedanje SNOS. Bilo je nekaj prisrčnih snidenj med starimi borci in aktivisti, ob tej priložnosti pa so spet in
spet ugotavljali, da tega in onega, ki se je udeležil zasedanja SNOS pred dvajsetimi leti, ni več med nami.
Med sprejemom si je pretežna večina udeležencev ogledala razstavo belokranjske domače obrti, ki je bila v desnem krilu dijaškega doma. Naenkrat pa je bučanje glasov utihnilo, ko je v stekleni dvorani pred snemalnimi kamerami spregovoril najprej Marko Vujačić, ki se je kot član delegacije AVNOJ udeležil že I. zasedanja SNOS. Za njim je povzel besedo še predsednik zvezne skupščine Edvard Kardelj.
Okoli njega so se takoj zgrnili ljudje, vendar je bila steklena dvorana premajhna za vse udeležence sprejema in so morali mnogi loviti njegove tople besede, ki so veljale partizanski Beli krajini in njenim ljudem, iz velike sprejemne dvorane.
Kmalu zatem so se začeli gostje razhajati. Tovariša Kardelja in Miho Marinka s soprogama so do avtomobilov pospremili predstavniki črnomaljske skupščine in političnih organizacij. Visoka gosta sta se na poti domov ustavila še v zdraviliškem hotelu v Dolenjskih Toplicah, kmalu po 15. uri pa so se odpeljali.
H V Črnomlju so te dni m sneli številne zastave in fm praznično, vzdušje se bo M počasi poleglo. Tako viso-fcj kih in toliko uglednih go-fH% stov najbrže ne bo spet m kmalu v prestolnico Be-■ le krajine, vendar bodo fgi gostoljubni Belokranjci BH prav tako prisrčno orga-pH nizirali tudi manjše slo-. H| vesnosti v počastitev 20-' R letnice institucij, ki so M delovale v sklopu SNOS. 0 V letošnjem letu se bo tej zvrstilo še več proslav.
Potrebujemo združene čebelarske vrste!
Čebelarsko društvo v Črnomlju je imelo 28. Januarja 1964 svoj redni letni občni zbor. Kljub temu, da je bil dan zelo mrzel, je bila udeležba kar dobra.
Predsednik društva Ivan Bi-ček je poročal o delu društva v preteklem letu. Vsi sklepi, sprejeti lansko leto, so izpolnjeni.
Društvo ima tri modele za Izdelovanje satnic. Vsi člani, ki so prinesli vosek, so zanj prejeli kvalitetne satnice ln so bili s tem delom zadovoljni.
Čebelarstvo v Beli krajini Je v zimi 1962 63 doživelo hudo katastrofo. Uničenih je bi-
NOVICE
ČRNOMALJSKE
KOMUNE
lo 60—70 odst. čebeljih družin. Vendar čebelarji niso klonili. 2e v letu 1963 so obnovili svoja čebelarstva tako, da smo v tej zimi zazimlli že zopet 80 odst. čebeljih družin po stanju iz leta 1962, ostalih 20 odst. izgub pa bomo, tako upamo, obnovili v letošnjem letu in tako dosegli zopet sta-nje, kakor smo ga Imeli pred katastrofo v letu 1962. S to obnovo Je bilo opravljenega veliko dela, saj so morali prizadeti čebelarji prekuhati vse ponesnaženo satje, razkužiti vse panje in čebelarsko orod je. Med, ki so ga Iztočili iz posameznih satov, nI bil užiten, nekateri čebelarji so ga dobro prekuhali in nato zopet pokrmill, drugi so Iz njega napravili medene pogače za krmljenje čebel.
čebelarsko društvo na Vinici je bilo v preteklem letu zelo delavno, saj je pridobilo lepo število novih članov, med njimi pa so skoro vsj na-
ročniki Slovenskega čebelarja.
Tajnik društva tov. Mirko Kramarič je poročal, da je v Beli krajini organiziranih v društvu le 76 čebelarjev, vsi ostali pa stoje križem rok ob naši organizaciji.
Društvo je imelo v preteklem letu 5 rednih sej, katerih so se vsi člani upravnega odbora redno udeleževali.
Lani smo priredili dve strokovni predavanji, ln to v Br-čloah pri Metliki pri čebelarju tov. Slancu ter na Vinici pri Črnomlju ob izletu ljubljanskih čebelarjev na Vinico. Tu so nam predvajali film o življenju čebel. Dvorana je bila do kraja polna, vsi navzoči pa so spremljali film ln razlago z izrednim zanimanjem. V .lanskem letu so prišli k nam na obisk tudi čebelarji iz Celja.
V preteklem letu so se pojavile na področju našega čebelarskega društva tudi tatvine čebelarskega inventarja in satja. S pomočjo LM smo tatu odkrili in je prejel za storjena kazniva dejanja pri okrožnem sodišču v Novem mestu zasluženo kazen: 5 mesecev zapora. Vsi ukradeni predmeti so bili vrnjeni. Stroga kazen naj bo opomin, da so prav ta dejanja zelo težka ln je treba za nje dajati strog odgovor.
Tov. tajnik je še poudaril, da je treba v Dragatušu obnoviti čebelarsko družino. Tudi na tem področju je dovolj čebelarjev, ki ne bi smeli ostati izven organizacije. Prijave za to delo je prevzel tov. Evgen Cestnik. Ta Je omenil, da se v minulem letu niso pojavile na področju društva nobene čebelje bolez.il.
Zastopnica občinske skupščine Črnomelj inž. Golobova Je poudarila, da bi so morali čebelarji v Beli krajini organizirati v močno društvo, kaj ti le močna organizacija' bo imela uspehe in bo tudi na zunaj lahko kaj dosegla. Vse-
kakor bi se morala ta organizacija tesneje povezati z oddelkom za kmetijstvo pri občinski skupščini. Za intenzivno skupno delo pa je potrebno najprej dostaviti občinski skupščini poročilo o številu čebeljih družil na področju naše občine. V ta namen je treba naložiti pašni kataster, da se bo lahko preprečilo kopičenje čebeljih družin na-po-edinih mestih. Večkrat se namreč zgodi, da tuji čebelarji pripeljejo svoje čebele prav pod nos našim čebelarjem in tako nastaja huda kri. Ko pa bo izdelan pašni kataster, bo oddelek za kmetijstvo mogel te probleme uspešno reševati. Nadalje predlaga tudi, naj bi se v letošnji pomladi opravil zdravstveni pregled vseh čebeljih družin na območju naše občine. Ta pregled naj bi opravil živino-zdravnik ob sodelovanju čebelarskih preglednikov.
Ob koncu se je oglasil k besedi tudi delegat Zveze čebelarskih društev Slovenije tov. Benedičič. Dal nam Je primerna navodila za izboljšanje dela v čebelarskem društvu, pa tudi dela pri naših čebelah. Posebno je poudaril pomen vzgoje čebelarskega kadra, zlasti čebelarskih preglednikov. Pregledi po strokovnjakih so namreč nujno potrebni za ugotavljanje ln zatiranje čebeljih bolezni. Razložil nam je tudi postopek ob zastrupitvi čebel ob škropljenju sadnega drevja in prevoz čebel na bodoče plantaže, ki jih gojijo kmetijske organizacije. Omenil jo. da čebela veliko več prispeva družbi z opraševanjem sad ne;;a drevja in drugih rastlin kakor pa z medom.
Po razrešitvi starega odbo ra je bil Izvoljen nov odbor, ki jo pa sestavljen iz vseh dosedanjih članov. Tako Je bila staremu odboru izrečena topla zaupnica..
Matija VVeiss
Delovno predsedstvo na slavnostni seji občinske skupščine v črnomaljskem prosvetnem domu ob proslavi 20. obletnice I. zasedanja SNOS: predsednik občinske skupščine inž. Rado Dvoržak, Anton Dvojmoč in France Štajdohar
(Foto: Marjan Zaplatil)
PLAN IN PRORAČUN STA SPREJETA
Odborniki obeh zborov občinske skupščine v Črnomlju so 15. februarja na skupni seji sprejeli družbeni plan in proračun za 1964 ter nekaj
pomembnih odlokov
V sejni dvorani skupščine so se že ob osmih zjutraj zbrali odborniki občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti. Najprej so poslušali poročilo o izvršenih sklepih, sprejetih na prejšnjih sejah, nato pa so razpravljali o 13 točkah dnevnega reda.
Družbeni načrt so odborniki potrdili, dalj časa pa so se pomudili pri sprejemanju občinskega proračuna, ki predvideva 239 milijonov dinarjev dohodkov in prav toliko izdatkov. S tem v zvezi so zahtevali, naj bi skladu za borce v dodelili več sredstev, in se niso strinjali samo s 3,600.000 dinarji, ki so jih borcem namenili.
Za prosveto in kulturo je namenjenih 6,570.000 din, za socialno varstvo 15.320.000 din, za zdravstveno zaščito 24,134.000 din, za državno u-pravo in sodstvo 25,830.000 din, za komunalno . dejavnost 5,310.000 din, za intervencije v gospodarstvu 1,800.000 din, za dotacije zavodom, skladom in družbenim organizacijam ter za skupno financiranje 119,968.000 čun. Obveznosti iz posojil in garancije bodo zahtevale 13,950.000 din, razne proračunske obveznosti in proračunska rezerva, kakor tudi nepredvideni izdatki pa preostalih 26,566.548 din.
Odlok o komunalni ureditvi in zunanjosti naselij je zlasti Črnomelj močno pogrešal Prav gotovo bo zdaj, ko je ta odlok sprejet, kmalu opaziti občuten napredek v estetski podobi mesta. Razen tegs so odborniki določili vplivna območja v občini ter predvideli roke za izdelavo urbanističnih načrtov.
Pri šesti točki dnevnega reda, predlogu odloka o občinskem prometnem davku, pa se je zataknilo. Odborniki so predlog zavrnili in bodo o njem ponovno razpravljali na prihodnji seji.
Precej je bilo govora tudi o 1 odst. krajevnem samoprispevku za Semič in nekatere okoliške vasi, ki ga bodo plačevali delavci, uslužbenci, obrtniki in kmetijski proizvajalci, da bi tako dobili sredstva za zgraditev stopnic pri Štefanu, za ureditev semiških pločnikov in popravilo doma TVD Partizan Tud: ta odlok sta oba zbora potrdila.
Na seji so soglasno sklenili,   da   bodo   odstopili od
Bela krajina dobi radioservis
V prihodnjih dneh bo pričel - v prostorih rajonskega nadzorstva Elektro v Črnomlju poslovati radioservis. Podobno obrtno. delavnico so zlasti zadnji dve leti prebivalci v Beli krajini močno pogrešali, saj so bili prisiljeni nositi radijske sprejemnike v popravilo bodisi v Ljubljano in v Novo mesto, bodisi se zatekati k šušmarjem. Radioservis je opremila novomeška enota Elektro Ljubljana. Za radiomehanika, ki so ga z velikimi težavami le dobili, so imeli leto dni pripravljeno stanovanje. Takoj, ko bo mogoče, bodo zaposlili tudi TV mehanika ali pa tega, ki ga imajo, poslali na specializacijo. Nato bodo prebivalci Bele krajine lahko tudi televizorje popravljali v Črnomlju.
ustanoviteljskih pravic medobčinskega zavoda za spomeniško varstvo v Kostanjevici, medtem ko so dali soglasje k sklepoma skupščine komunalne skupnosti za socialno zavarovanje v Novem mestu o določitvi stopnje osnovnega in dodatnega prispevka za  zdravstveno zavarovanje.
Rešili so še nekatere premoženjskopravne zadeve, obravnavali poroštvene izjave ter razpravljali o volitvah in Imenovanjih.
Preločani v Adlešičih
Igralska družina iz Preloke je 23. februarja uprizorila v Adlešičih veseloigro v treh dejanjih »MOČ UNIFORME«. Igralci so si veliko prizadevali in kljub utesnjenemu o-dru svojo nalogo zelo uspešno izvršili. Posebno priznanje za to gre učiteljici in režiserki tov. Marici Starešini-čevi, ki je kljub temu da je sama učiteljica na preloška šoli, našla toliko časa zraven svojega tekočega dela, da je režirala in usposobila igralce, od katerih so nekateri prvikrat nastopili. Gledalci so nastopajoče nagradili z burnim aplavzom.
Skoda, da nimamo v Adlešičih večje dvorane!
Obstoječa Je mnogo premajhna, da bi sprejela vse, ki želijo kulturnega razvedrila.
ALOJZ CVITKOVIC
Semič potrebuje dobre * avtobusne zveze
Lani so ustvarila semiška podjetja za poldrugo milijardo brutoprod'ukta, letos pa sta predvideni žo dve milijardi. Napredek je v tem kraju znaten, le avtobusna zveza je Se vedno ena, kakor je bila. Do konca preteklega leta je avtobusno progo vzdrževalo podjetje SAP Turist Iz Ljubljane, nedavno Jo je prevzolo podjetje »Gorjanci« iz Novega mesta. Kot Je slišati, bodo še to progo ukinili, ali pa bo vozni čas tak, da so bodo Scmičani lahko peljali lo do Novega mosta, kjer bodu za smer proti Ljubljani morali prestopiti. To gotovo
ne bi bilo nikomur pogodu. Razmisliti bi morali tudi o spremembi proge, ker je sedanja speljana tako, da se potniki vozijo v Ljubljano tri ure. Morda bi smer proge spremenili, da bi šli avtobu-sli iz 2užemberka direktno skozi Zagradeo do Ivančne gorice, kjer bi se vključili v promet na avtomobilski cesti. Iz Ljubljane naj bi šel avtobus pol ure kasneje, to je ob 14 popoldne S spremembo proge bi znatno skrajšali čas potovanja. D;>T>ro bi bilo, če bi tudi podjetje »Gorjanci« povedalo, kaj misli o tem.        FRANC DERGANC
Spominska plošča padlim kurirjem in vczistoii* NOV na poštnem poslopju v Črnomlju (odkri'" ob otvoritvi  nove- ATC)
Tokrat o negospodarskih dejavnostih
V eni izmed prejšnjih številk smo že poročali o' tem, kaj nalaga družbeni plan občine Metlika občanom s področja razvijanja gospodarstva. Lotimo se zdaj še negospodarskih dejavnosti in komunalnih del, ki so tesno povezana z gospodrastvom in proizvodnjo, saj dajejo osnovne življenjske pogoje za prebivalce. Razen tega so zlasti komunalna dela pomembna za razvoj turizma, kateremu posveča metliška občina vedno več skrbi. V zadevnih načrtih je našlo odmev tudi dejstvo, da se bodo (deloma so se že) letos na področju metliške občine zvrstile obletnice pomembnih dogodkov iz dni revolucije. Naj omenimo samo tri: dvajseto obletnico pohoda XIV. divizije, 20. obletnico ustanovitve KNOJ in 20. obletnico ustanovitve RK Slovenije.
Trideset stanovanj za 117 milijonov dinarjev
Nerešen stanovanjska problem povzroča vedno več težav tako v gospodarstvu kot tudi v razvoju družbenih služb. Strokovnjake bomo vedno bolj potrebovali, v Belo krajino pa bodo vsekakor raje prišli, če jim bomo nudili stanovanja. Stanovanjski sklad občine ima premalo sredstev, da bi zadoščal velikim potrebam, pa tudi gospodarske organizacije le stežka namenjajo sredstva za gradnjo stanovanj, ker so še vedno v investicijski izgradnji. Pri vsem tem dobro vemo, da je razvoj gospodarstva nepo-
sredno odvisen od tega, s koliko stanovanji bomo razpolagali. Vsled tega smo doilžni do skrajnosti strniti vse sile za združevanje lastnih sredstev, razen tega pa iskati po, sojila iz republiškega stanovanjskega sklada.
Z zahtevki pri republiškem stanovanjskem skladu nekaj let nazaj nismo uspevali, ker
metliški tednik
v primerjavi z ostalimi ponudniki nismo boM konku-renčni. Letos bi morala zgraditi skupno 30 stanovanj, namenjenih potrebam proizvodnih organizacij in družbenih služb. Zato bomo potrebovali 117 milijonov dinarjev. Gospodarske organizacije in občinski stanovanjski sklad bi morali zbrati 52 milijonov di-
Velika zdravstvena akcija
Za 20-letnico RK Slovenije, ki jo bodo proslavili v Gradcu pri Metliki, pripravlja glavni odbor RK v sodelovanju z okrajnim in občinskim odborom RK v metliški občini okrog 30 zdravstveriopro-svetnih predavanj. Akcija bo dejansko zajela vso Belo krajino. Na predavanjih bodo obdelane teme iz zdravstva in socialnega varstva. Predavanja bodo že ta mesec.
Li
narjev. Tovarna Beti predvideva gradnjo 16 stanovanj, za kar ima pripravljenih 35 milijonov dinarjev, ostalih 30 milijonov dinarjev pa bi morala prispevati v občinski in republiški stanovanjski sklad.
Vodovodi - pomembna naloga skupščine
Prebivalca v občini zelo dobro vedo, koliko težav imajo z vodo, bodisi v sušnih poletjih bodisi v hudih zimah. Letos bi morali dograditi skupinski vodovod za MeHiko. Gradnja je bila začeta že pred vojno, za dograditev v povojnem času pa je potrebnih 100 milijonov dinarjev. 60 milijonov je že zagotovljenih, in sicer: po 15 milijonov je prispevala republika v letih 1962 in 1963, po 15 milijonov pa Sta prispevala občina in okraj. Za dograditev potrebujemo še 40 milijonov. Od tega naj bi po dogovoru z republiko in bivšim OLO Novo mesto občina in okraj prispevala po 25 odst., ostalih 50 odst. pa republika. Republiški sklad smo že zaprosili za odobritev 20 milijonov, okrajno skupščino pa za 10 milijonov.
Prav tako jo zelo pereče vprašanju vodovoda v Gradcu, kjer uporabljajo vodo iz Lahinje, ki je zaradi razvoja
.. industrije v Črnomlju polna odplak. Za izgradnjo tega vodovoda bi bilo potrebnih 30 do 35 milijonov dinarjev, žal pa še ni znano, od kod dobiti sredstva, čeprav je pro-
/gram že v izdelalavi.
Ureditev Metlike, Suhorja in Gradca ter metliškega gradu, in muzeja
Letos bi nadaljevali s preurejanjem in tlakovanjem trga v Metliki, za kar bo potrebnih 20 milijonov dinarjev. Prav tako bo treba začeti z urejanjem Gradca in Suhorja, za kar bi potrebovali 20 milijonov dinarjev. K uresničenju teh komunalnih del bodo prispevali občani 8 milijonov dinarjev z razpisom krajevnega samoprispevka
Za ureditev metliškega gradu, v katerem domuje Belokranjski muzej, bo letos namenjenih 5 milijonov dinarjev. Muzej je pomemben tudi zato, ker ga obiskuje vedno več turistov. Del sredstev bo prispevaj Zavod za spomeniško varstvo SRS, preostanek pa bo treba najti iz drugih virov.
Še letos bo na vrsti metliško kopališče
Kopališče ob Kolpi v Metliki bodo začeli urejati še v tem letu. V ta namen so že izdelali idejni projekt, ki med drugim predvideva podrobno ureditev kopališkega prostora in prostor za we-ekend hišice. Letos bodo bržčas uredili kopališče z garderobo in bifejem, prihodnje leto pa bodo uredili še prostor za avtokamp in c-pravili druga potrebna dela.
DOLENJSKI LIST v vsako hišo Bele krajine, Spod Posavja In Dolenjske!
Prehod čez most s poškodovano ograjo je nevaren zlasti ponoči. Na sliki ie del poškodovanega mostu za pešce in kolesarje čez nekai vodnih rokavov rečice Mirne na Mirni
Vrhtrebnje bo živinorejski predel
Z nedeljskim zborom občanov na Vrhtrebnjem se je v trebanjski občini začela organizirana obravnava osnutka statuta občine ter proračuna in glavnih smernic gospodarskega pospeševanja v letu 1964. Z osnutkom statuta so se Vrhtrebanjci strinjali, ker menijo, da je upošteval tudi njihove predloge in hotenja. K splošnim smernicam gospodarskega pospeševanja pa so imeli nekaj bistvenih pripomb. Tako so se na primer strinjali s tem, da bi njihov predel v prihodnje pospeševal samo živinorejo, manj donosne panoge pa opustil. Vendar so poudarili, da bo treba urediti pogodbeno sodelovanje s kmetijsko zadrugo. Ker leži Vrhtrebnje na precej odročnem in težko pristopnem predelu, ga moreta živinozdravnik in osemenje-valec iz Trebnjega kaj pored-
koma obiskovati. Pot kliče po popravilu. Treba jo bo urediti, da bo možen tudi pristop za motorna vozila. Bolnike nosijo v Trebnje na no-silih, kar vsekakor ni napredno. Pogrešajo tudi servisno delavnico za popravilo poljedelskih in drugih kmečkih orodij. To ponovno narekuje rešitev vprašanja uslužnost-nih dejavnosti, ki jih manjka v občini na splošno.
• Sarajevska tovarna »Vašo.Miškin Crni« in mariborska tovarna »Boris Kidrič« bosta dobavili železnicam DR Nemčije do konca leta po posebni pogodbi 304 vagone, od katerih bo imel vsak 59 ton nosilnosti. Vredost tega naročila je 3 milijone dolarjev.
• Številna konfekcijska podjetja v Slavoniji so upoštevala analize strokovnjakov osijeSkega instituta ter sprejela medsebojno poslovno sodelovanje . Računajo, da bo po pravilni delitvi dela v podjetjih kvaliteta izdelkov boljša in obseg proizvodnje večji.
»Ploh« so vozili
Tudi v Sentruperlu smo praznovali pusta. Ko sem šla v sredo po pustu zjutraj v šolo, $em videla nekaj nenavadnega. Bilo je veliko konj, ki so bili lepo okrašeni, zraven je bil voz in maškare'; predstavljale so kaplana, ženina in nevesto, priče, zraven so bili tudi harmonikar, bobnar in ministrant. Na konjih je jahalo pet jezdecev, zadnji konj je vlekel »ploh«.
Peljali so se okoli Sentru-perta. Zavili so k Blažetovi teti. Tam so izkopali majhno jamico, odžagali malo ploha in ga zakopali pred vrati.'To so storili zato, ker je rekla, da se bo pred pustom poročila. Ker se ni, so ji storili tako.
Še enkrat so šli okoli Sent-ruperta, nato so šli v gostilno in nekaj časa bili tam. Kmalu so zajahali konje m posedli na voz ter se odpeljali k tistemu stricu, ki se je nameraval z Blaietovo teto poročiti. Med jezdeci sem spo-
znala tudi svojega brata. Začela sem se mu smejati, ker je bil tako smešno oblečen.
Ura je bila že osem, morala sem iti v šolo. Brat mi je potem povedal, kako je bilo pri ženinu Blažetove tete. Tistim, ki so pripeljali ploh, je dal piti in jesti.
»Ploharji« so imeli tudi slamnatega ženina in nevesto. Pri cerkvi na Okrogu so ju poročili. Ko so vse to storili, so prišli zopet v Sentrupert in tam zažgali slamnategp. ženina in nevesto.
Tako se je končalo pusto-vanje v Sentrupertu. Vsi txi-ščani in okoličani so gledali to zanimivost, tudi krožkov zjutraj v šoli ni bilo, ker smo vsi učenci tekli gledat veseli sprevod.
Brat mi je še povedal, da so v Sentrupertu nazadnje vozili »ploh« pred petnajstimi leti.
MARIJA BRCAR, šola Sentrupert
Občani radi preskakujejo stopnice
Kako dela občinska komisija za prošnje in pritožbe v Trebnjem
Sneg še ni odlczel, na Mirni pa so že krepko zavihali rokave in nadaljujejo z zidanjem zdravstvene Bostuje. Delavci gradbenega podjetja iz Grosupljega so povedali, da bo stavba kmalu pod streho, zidarska dela pa bodo opravili do iulija. Prebivalstvo Mireiiske doline pa že nestrpno pričakuje, da mu JJe bi bilo treba obiskovati zdravnikov v Sevnici, Ttebniem in Novem mestu, kjer so morali posamezniki do zdai iskati zdravniško pomoč
g Občan B. M. iz Mokronoga bi rad uveljavil pravico
do povračila vojne škode. Napisal je prošnjo in jo poslal uradu za prošnje in pritožbe pri izvršnem svetu SRS. Prošnja pa je bila zavrnjena, ker še v jugoslovanskem obsegu ni rešeno vprašanje, kdo naj izplača vojno odškodnino, ocenjeno že v letu 1945. Nihče' ne ve, kdaj in kdo bo začel reševati take zadeve, ki jih je v trebanjski občini kar precej.
■ Občan V. V. iz Marti-nje vasi bi se rad zaposlil pri organih DSNZ. Svojo prošnjo je naslovil na kabinet predsednika republike, ker je mislil, da bo prej dosegel »pravico«. Prošnja Je bila poslana komisiji za prošnje in pritožbe v Trebnjem, ta pa jo je zavrnila, ker prosilec ni izpolnjeval pogojev za želeno delovno mesto.
■ Občan (ka) N. N. je poslal (a) v mesecu... leta 196 ... pritožbo komisiji za prošnje in pritožbe OLO ..., ker se mu je zdela krivična odločitev občinske komisije, ki je njegovo prošnjo obravnavala in zavrnila dne ... 196 ...
■ In koliko nepotrebnega papirja in tuhtanja, da bo ta in ta »prelisičil« tega in tega! Toda občan se ne da. ker se mu zdi, da ima v vsakem primeru samo on prav. Čeprav ima večkrat res prav in bi ta svoj prav lahko uveljavil, vendar ne izbere vedno prave poti.
Po podatkih komisije za prošnje in pritožbe v Trebnjem se v trebanjski občini 70 odstotkov občanov, ki jih kaj žuli, pritoži, ne da bi pri tem izčrpali redno pravno pot. Sodeč po tem, kam vse romajo prošnje in pri-tožbe (samo tja ne. kjer jih" je Ireba začeti reševati), občani zelo . slabo poznajo ust rezne občinske komisije in njihovo delovanje.
S PROTEKCIJO NE BO NIC
Nadaljnji podatek pove, da je 25 odstotkov občanov takih, ki poskušajo svoje pravice uveljaviti s protekcijo Se pravi da računajo na poznanstva v višjih organih al: na kakšne druge zveze. 75 odstotkov vlagateljev prošenj in pritožb dvomi, da bi jim občinska komisija lahko olajšala breme. Taki dvomi so se jih opri ječi, zato, ker so začeli bolj verjeti raznim zakotnim pisačem — »ljudskim notarjem«, ki služijo s pl-sarjenjem in razpečavanjem prošenj in pritožb na naslove višjih organov oziroma posameznikov. Uradno so celo ugotovili, da so bile v nekem predelu trebanjske občine vse prošnje in pritožbe napisane z Isto pisavo.
Vsebina aktov za uveljavljanje pravic občanov je različna, vendar so največ papirja porabili »zaradi materialnih obveznosti«. Veliko črnila so pretočili zlasti v prošnjah za odpis oziroma znižanje davčnih obveznosti. Tu so tudi kaj vrednega dosegli, če so znali poklicati na pomoč pravi naslov-in prošnjo (pritožbo) prepričljivo utemeljiti.
V letu 1963 se je število prošenj in pritožb v trebanjski  občini  povečalo za 164
TREBANJSKE NOVICE
odstotkov v primerjavi z letom 1962. To povečanje je se veda čisto naravno, posebno če upoštevamo, da so ot*ani vedno bolj seznanjeni ne samo z dolžnostmi, ampak tu pp 'i: s pravicami. Še vedno g| pa ne vedo, > da morajo M tedaj, kadar naslavljajo HI prošnje in pritožbe, naj-(■ prej potrkati na vrata Pl ustrezne občinske komi-gg sije.   Odtod   tudi prej-
0| šn ji podatki o nepo-HH trebnem tratenju papirja g in črnila tedaj, ko se ob-gg čanu zazdi, da mu bo za-ff devo rešil ko drug brez jQ vednosti domače komisije.
Odslej, zlasti ko bo začel veljati občinski statut, bo doživel spremembo tudi sam sestav občinske komisije za prošnje in pritožbe. Če so bili do zdaj v njej samo odbor-
niki skupščine, bo poslej teh manj, na novo pa bodo v komisijo vključeni socialni delavci, zastopniki SZDL, sindikata in drugi, torej javni delavci v občini. Prošnja ali pritožba, naslovljena na organ tako pestre sestave, bo potem temeljito in vsestransko obravnavana, občani pa se bodo navadili na to, da jo bodo obiskovali bolj pogosto.
Mirna čaka na regulacijo
Vsakokrat, kadar močno dežuje ali se naglo stali sneg, prestopi Mirna bregove in poplavlja. Precej veliko področje poplavi v kraju Mirni, kjer se rečica razcepi v več rokavov. Voda se često razlije do prvih stanovanjskih hiš in drugih poslopij, ob največjih poplavah pa zalije tudi njihove spodnje prostore. Tako bo voda nagajala in delala škodo vse dotlej, dokler ji tega ne bodo preprečili. Poslopja na levem bregu Mirne bodo obvarovali pred poplavami le z ureditvijo struge, če bodo hkrati tudi zasipali vse stranske rodne rokave. Regulirati je treba le kakšnih 150 metrov vodnega toka od mostu, kjer prečka rečico cesta iz Trebnjega, pa navzdol. Pričakujejo, da se bo dela lotila Dolenjska vodna skupnost, ki skrbi za urejanje vodnih tokov ln poplavnih površin tudi v tem koncu trebanjske občine.
»Pisani oče« na Trebelnem
16. februarja so okoliški prebivalci napolnili dvorano ra Trebelnem, kjer je domača prosvetno društvo uprizo-
Na Mirni pogrešajo postajno skladišče
Blagovno skladišče na mi-renski železniški postaji je bilo med drugo svetovno vojno požgano, odtlej pa še niso mogli narediti novega. Pogovori o gradnji so že tekli, potem pa so se ustavili. Vendar se je treba vprašati, doklej bo Mirna, ki iz leta v leto pospešuje industrijo, uskla-diščevala svoje izdelke v vagonih, ki zdaj služijo kot skladišče.
rilo igro »Pisani oče». Gledalci so brez diha sledili igri na odru, ki je zanje pomenila svojevrstno doživetje, saj je kraj od sveta precej oddaljen. Igra zajema dogodke Iz vsakdanjega življenja, zato Je bila gledalcem razumljiva In jih je pritegnila. Igralci sO vloge lepo odigrali in zaslu. žijo vse priznanje, zlasti še zato, ker so to mladi ljudje. Prepričani smo, da nas bodo kmalu spet razveselili s kakšno novo uprizoritvijo in da bodo tako uresničeni načrti Prosvetnega društva Trebel-no. Učiteljstvo iz domače šole je mladim igralcem nudilo veliko pomoči. Prebivalci so po igri poudarjali, da si česa takega še želijo in da bodo dvorano vedno napolnili.
R. B.
POSLANEC VLADIMIR PLANINC O ZDRAVSTVENIH PROBLEMIH KOČEVSKE OBČINE
Sredstva za preventivo nisc proč vržen denar!
Tokrat sem obiskal drugega poslanca, Vladimira Planinca, ki zastopa občino Kočevje v republiškem socialno-zdravstvenem zboru. Zdravstveno stanje ljudi v kočevski občini namreč ni kdo ve kako zadovoljivo, delo zdravstvene službe pa je oteženo, posebno še, če k temu prištejemo razsežnost občine. V Kočevju prav zdaj grade nov zdravstveni dom, ki naj bi združil pod eno streho vso zdravstveno službo in omogočil lažje in kvalitetnejše delo.
- Tovarišu Planincu, ki je obenem tudi predsednik komunalne skupnosti socialnega zavarovanja občin Kočevje in Ribnica, sem zastavil štiri vprašanja in dobil naslednje odgovore:
— Preventivni dejavnosti smo doslej, kakor mi je znano, posvečali vse ■* premajhno skrb; zanjo je navadno vedno zmanjkalo "denarja. Tudi v letošnjem občinskem proračunu je za preventivo odmerjenih v primerjavi s potrebami malo sredstev, le pet ln pol milijona din. Kaj bi bilo treba storiti in kaj bo letos storjenega, da se bo to stanje obrnilo na bolje?
V naši občini pride za bol-nično zdravljenje na enega zavarovanca 25 tisoč dinarjev, medtem ko je povprečje v devetih sOrupnostih ljubljanskega okraja 19.000 din. Če hočemo prodreti v bistvo problema, moramo najprej vedeti, kje so vzroki za tako eSabo zdrastvano stanje ljudi pri nas. Po mojem so tu globlje korenine, v predvojnem in vojnem času. Ljudje pri nas so med vojno veliko pretrpeli in veliko žrtvovali, kar se je kazalo v veliki podhranjenosti. Po vojni so se naselili tu namesto Kočevar-jev ljudje iz vseh krajev, ki
»Vzoren soprog« v Sušju
Kulturno društvo »Dr. Ivan Prijatelj« deluje v Sušju pri Ribnici že vrsto let. Vsako zimo naštudira eno aH dve dramski deli, v letnem času pa počiva, ker mladina ni doma. Tako je preteklo nedeljo uprizorilo na odru domačega zadružnega doma igro »Vzoren soprog«. Mladi igralci so si prizadevali čim bolj vemo podati vlogo, razen tega so vložili nemalo truda v študij Igre, zato zaslužijo priznanje!
-r
Iz Predgrađa nam piSejo
0 2 ene in dekleta iz vasi Ceplje, Vimolj, Kralji, Brezovica in Nemška Loka so imele pri šivilji Angelci Rade v Cepljah šiviljski tečaj. Za zaključek so tečajnice preteklo nedeljo priredile v Soli na Vimolju zabavo, kjer Je bilo tudi jedače in pijače, fantje pa so poskrbeli za godbo.
t) Tudi v Cepljah so si ljudje privoščili letošnjega - pusta. Obiskali so Predgrad, kjer so maškare iz Čepelj s harmoniko vzbudile precej zanimanja.
4) 2e več kot leto dni ne deluje hidrant sredi Predgrađa. Vodovodna skupnost Kočevje se doslej zanj ni pobrigala, čeravno so »Novice« o tem že pisale. Kaj bo, če nastane požar? J. S.
Matični urad Kočevje
Od 8. do 21, februarja sta rodili: Marija Glavič iz Gorenjega — Marijo, Ljudmila Lavrič lz Mahovnika — Briglto.
V Ljubljani so rodile: Marija Trope lz Kočevja, Ljubljanska cesta 16a — Antona, Anica Žagar lz Kočevja, Tomšičeva 1 — Metko, Zmka Kač iz Salke vasi — Franca.
Poročila sta te: Jožef Koilr, poljedelec, in Frančiška Križ, učiteljica, oba iz Knežje Lipe.
Umrl Je: Miran Vidic iz Poloma, Otrok, 11 mesi-sev.
KOČEVSKE NOVICE
tudi doma niso najbolje živeli.
' V letih po vojni je bilo vloženih premalo sredstev v zdravstveno vairstvo, zdravstvena služba je bila slabo razvita, teren pa obsežen. Razširjenost terena je tudi eden od vzrokov drage zdravstvene službe, kar je popolnoma razumljivo. Uspeh bomo dosegli le, če bomo vlagali več sredstev, v zdravstveno preventivo, več kakor doslej. Od štirinajstih občin ljubljanskega okraja je bilo v naši občini vloženih v preventivo s strani skupnosti socialnega zavarovanja najmanj sredstev, komaj 429 din na enega zavarovanca! Povprečje vloženih sredstev v teh občinah je 755 din, največ pa so vložili v občini Litija — 1152 din.
Ne kaže drugega kakor nameniti več sredstev za preventivno dejavnost. Ce bomo namreč »investirali« več sred-
»Ne kaže drugače, kakor nameniti več sredstev za preventivno dejavnost!« je med drugim poudaril poslanec Vladimir Planine
stev v zdravje ljudi, bo njihovo zdravje boljše, manj bo potrebnih kurativnih posegov.
Letos bo treba pregledati vse šoloobvezne otroke v občini. 95 odat. otrok v občini, šolskih in predšolskih, ima gnile zobe. Potujoča ambulanta šolske poliklinike iz Ljubljane bo letos pregledala tn popravila vse otroško zobovje. Tudi okrevanju otrok je skupnost socialnega zavarovanja namenila letos več sredstev kot doslej, na preventivno okrevanje pa bodo poslali več mladih delavcev in vajencev, predvsem tistih, ki delajo na zdravju' škodljivih delovnih mestih. Razen tega Je treba posvetiti vso skrb, če hočemo doseči uspeh, nosečnicam in materam z otroki, zdravstveni prosveti in preprečevanju delovnih nesreč.
Organi socialnega zavarovanja in sveta za zdravstvo občin Kočevje in Ribnica so sklenili združiti preventivi namenjena    sredstva. Oba
Največ 2,150.000 din
Na upravi za dohodke v Kočevju smo povprašali, koliko ljudi je do konca Januarja prijavilo osebne dohodke nad 900 tisoč din. V preteklem letu je v kočevski občind prejelo nad 900.000 din 73 ljudi, najvišje pa se je »povzpel« tisti z dvema milijonoma 150 tisoč din. Predlanskim, ko je bila gornja meja 700 tisoč, J* bilo pri-javljencev 150.
zdravstvena domova bosta sklenila s komunalnim zavodom enotno pogodbo za preventivno dejavnost, s čimer bo zagotovljen enoten program dela in kontrola izvajanja te doslej zapostavljene službe. Kljub temu pa so tudi ta sredstva še vedno premajhna, posebno del obeh občin.
— Bo zdravstveni dom, ki ga sedaj grade v Kočevju, zadostil vsem potrebam in kako naj bi bila organizirana zdravstvena služba?
Skrajni čas je že, da Kočevje dobi sodoben zdravstveni dom, v katerem bo vsa zdravstvena dejavnost združena pod eno streho in vođena iz enega centra, zdravstveni kader pa racionalneje izkoriščen. Nekateri si sicer napačno razlagajo združitev zdravstvene službe, češ da to pomeni ukinitev dosedanjih obratnih- ambulant. Nasprotno, v zdravstvenem domu  bo zagotovljen
Seminar za vodstva SZDL
Do 15. marca bo občinski odbor SZDL Ribnica organiziral dva seminarja (v Ribnici in v Sodražici) za člane odborov krajevnih organizacij Socialistične zveze. Na seminarju bodo predavali predavatelji lz večerne politične šole, in sicer o mestu, vlogi in metodah dela družbenopolitičnih organizacij, o pravicah, dolžnostih in vlogi občana v naši družbi, o osnovah naše zunanje politike ter o značilnostih našega razvoja v prihodnjih sedmih letih. Seminar bo koristil članom odborov pri nadaljnjem delu v organizaciji.
Nova direktorja Gradbenika in Opekarne
Občinska skupščina Ribnica je na zadnji seji razrešila dosedanjega v. d. direktorja Gradbenika J. Goršeta in direktorja Opekarne A. Sobarja ln imenovala za direktorja Gradbenika Antona De jaka, dosedanjega uslužbenca Investicijskega biroja luke Koper, za direktorija Opekarne pa Franceta Zbačnika, dosedanjega obratovodjto na Opekarni. Razen tega so na seji potrdili več novih članov svetov in odborov.
stalen zdravstveni kader, s čimer bodo dani boljši pogoji za preventivno delo. Po mojem bi bilo potrebno u-stanoviti celo nove obratne ambulante, toda vse pod eno streho, v okviru zdravstvenega doma.
Zaskrbljujoče je dejstvo, da sredstva za zdravstveni dom še niso v celoti zagotovljena, občinski organi pa se trudijo, da bi bdi dom dograjen v predvidenem času. Zdravstveni dom je namreč stvar vseh občanov, prav tako delovnih organizacij, ki bi lahko, po mojem, tudi nekaj prispevale ...
— Se bo z novim zdravstvenim domom izboljšala zdravstvena dejavnost tudi v drugih krajih občine, recimo tam, kjer že imajo zdravstvene postaje?
Zdravstveni dom bo nudil kvalitetnejše usluge, kot jih je lahko doslej. Predvsem bodo lahko v Kočevju opravili marsikaj, za kar mora sedaj pacient v bolnišnico v Ljubljano ali Novo mesto. Zdravstvena služba se bo torej znatno izboljšala predvsem v Kočevju (in s tem posredno tudi v ostalih krajih), na podeželju pa bomo to dejansko dosegli šele takrat, ko bodo na zdravstvenih postajah nameščeni zdravniki. Zdravnik v Fari npr. ne bi le izboljšali zdravstvene službe v Kolpski dolini, ampak bi jo tudi pocenil. V Fari je lepo urejena zdravstvena postaja, je tudi udobno stanovanje za zdravnika, toda ...
— V ambulanti v Kočevju delajo le dopoldan. Bi ne bilo morda dobro uvesti tudi popoldansko ordinacijo, kar bi prišlo prav predvsem delavcem, ki delajo dopoldan?
To je res še nerešeno vprašanje. Delavec, recimo, ki mora v ambulanto le po nasvet ali recept, ki torej ni bolan in v bolniškem staležu, mora to opraviti med delovnim časom. Jasno je, da je tako zgubljenih veliko delovnih ur. Ce pa bi bila ordinacija odprta tudi popoldan, bi lahko ljudje skočili k zdravniku, ne da bi puščali delo. Upajmo, da bo to urejeno vsaj v novem zdravstvenem domu, če že ne prej...
(vec)
NAS OBISK
»PRIVLAČI ME VSE LEPO V ČLOVEKU«
Skoraj vsak dan se srečava. Samo čez hodnik stopim in sem pri njem. Sediva in se pogovarjava. Najini pogovori so nekaj svojevrstnega, vsestranskega. Besedujeva o vsem mogočem: o avtomobilih, zdravstvu, partizanih, skupnih znancih, novem pokojninskem sistemu in o raku in podražitvi cigaret, največkrat pa o človeku, o njegovih dobrih lastnostih, o pisanju, literaturi in najpomembnejših literarnih dosežkih v svetovni in domači književnosti. ,
RUDOLF MOHAR, moj so-besednik, je upravnik podružnice socialnega zavarovanja v Kočevju. Pogovor z njim je prijeten, osvežujoč. Sprosti iftlsli in odpočije duha.
Počasi prihajajo besede iz njega, dejal bi, da se trgajo. Dolgo oblikuje misel v sebi, jo valja po glavi, preobrača in H išče prave oblike, tako da< v njegovih očeh kar zasledujem rojevanje misli, ki potem počasi prihaja na dan, beseda za besedo. »Veš, rad imam ljudi: posebno me privlači vse dobro v človeku. Kljub vsem slabostim ima človek le nekaj dobrega v sebi. Skušam prodreti vanj, se dokopati do njegovega notranjega bogastva in mu najti pravo obliko...«
Tokrat se najine besede vrte le okrog literature, okrog človeka, njegovih vrednot in srčnega bogastva.
Lahko bi mu dejal: pesniška duša. V bistvu tudi je, kljub zrelim letom idealisti, poln fantazije in načrtov. Literarnih 'načrtov.
Piše pripovedke. Takole zase, včasih tudi kaj objavi.
Njegove pripovedke niso navadna pravljica, gola zgodba, prijetna za branje. V"njen okvir vnaša bogastvo svojih misli ljubezen do človeka in njegovih prizadevanj. Med ljudmi ohranjeni drobec stare pravljice mu služi kot ogrodje, kamor nanaša seda-njpst, v tej sedanjosti pa je že zajeta ideja prihodnosti, življenja, ki si ga zamišlja. »S pripovedkami,« pravi, »bi rad vzbudil v ljudeh čut za skupnost in za humanost. Mislim, da so vsa naša prizadevanja namenjena temu. Sovražim nasilje, nasHje nad človekom in stvarjo. To me odbija, čutim pa, da se prav nost (kar naj seveda ne bo v nasilju rojeva čut za skup-pravilo.'). To sem povedal v nekaterih pripovedkah, v katerih si lahko zasledil motive iz našega osvobodilnega boja...«
Izredno rad bere Cankarja. Vedno najde v njem kaj novega. Pravi, da je neizmerno bogat, globok in human. Iz zakladnice svetovne literature je napravil nanj najmočnejši vtis Homer, rad pa prebira tudi Tolstoja.
Tudi sam bi rad pisal, več kot doslej^ Nekaj v njegovi notranjosti' ga sili k temu, vendar ga služba priklepa k drugemu delu. Snuje načrte, za katere ve, da jih ne bo mogel nikdar uresničiti. Vseh ne, nekaj pa, kadar bo utegnil.
Privlači ga Loški potok, od koder je doma, s svojo bogato preteklostjo in s svojim nemajhnim deležem v narodnoosvobodilnem boju. Razmišlja o kroniki Loškega potoka, o krajih in ljudeh v vojni. Marsikaj je, kar bi veljalo zapisati, oteti pozabi in ohraniti poznejšim rodovom. Skušal bo, kolikor bo le mogel...
Besedovanje se zavleče, pogled mu postane zasanjan, svetel, misli se iskre, načrti, ki jih nosi globoko v sebi, le zase, za katere morda komaj ve, prihajajo na dan. Nekje v globini njegovega pogleda pa le začutim tiho žalost, da bo lahko le majhen del tega zapisal, spravil na papir, da je že veliko zamudil.
FRANCE GRIVEC
OBČINSKI KOMITE ZK KOČEVJE O DELU KOMUNISTOV V SAMOUPRAVNIH ORGANIH
Le razgledan proizvajalec bo skrben gospodar
Prejšnjo sredo je občinski komite Zveze komunistov Kočevje razpravljal o delu komunistov v samoupravnih organih gospodarskih organizacij,in o delu samoupravnih organov nasploh. Organizacijska komisija je napravila obširno analizo o tem. zbrala zgovorne podatke iz osmih največjih kočevskih podjetij in jih posredovala članom komiteja. Le-ti so v razpravi v celoti potrdili ugotovitve komisije, ki so v precejšnji meri zaskrbljujoče. V prihodnje bodo morale osnovne organizacije ZK posvetiti večjo skrb delu svojih članov v samoupravnih organih; število komunistov v delavskem svetu namreč ni vedno merilo za kvaliteto dela in za aktivno poseganje v reševanje konkretnih problemov gospodarske organizacije. O tem bodo obširneje spregovorili še komunisti — člani samoupravnih organov na konferenci, ki bo danes, 27. februarja.
Razvoj notranjih odnosov v delovnih organizacijah kaže, da delavsko samoupravljanje v kočevski občini vse bolj postaja stvaren okvir razčiščevanje notranjih protislovij. Vedno več je tudi vprašanj, ki spričo svojega pomena in v bistvu Idejnega značaja terjajo splošno pozornost komunistov.
Preden preidemo na delo komunistov v samoupravnih organih, poglejmo, koliko članov ZK je v njih. V osmih podjetjih, ki jih je zajela analiza, je od 2^2 članov delavskih svetov kar 64 komunistov, to je 26,5 odst. Se pravi, da lahko močno vplivajo na njihovo delo in pozitivno usmerjajo
ekonomske procese. Večje število članov ZK v delavskih svetih ln njihovih organih seveda ne pomeni, da ti organi aktivno delajo ln dobro gospodarijo. Resnična aktivnost DS je v marsičem odvisna od osebnega prizadevanja komunistov, ki so v delavskih svetih, komunistov, ki imajo neposreden stik z delavskimi sveti, in od komunistov, ki so na vodilnih mestih v gospodarskih organizacijah.
Ena od glavnih slabosti je v tem; da so komunisti v DS premalo aktivni, saj je komisija ugotovila, da v vseh osmih podjetjih ko munisti-delavci na sejah delavskih svetov zelo malo posegajo v raz-
pravo. Slabo aktivnost je čutiti tudi pri ostalih članih.
Iz zapisnika sej DS je razvidno, da imajo na sejah še vedno glavno besedo vodilni ljudje; proizvajalci se na sejah oglašajo v glavnem takrat, ko je govor o vprašanjih, ki so jim blizu, ki jih razumejo in so pri tem morda 'neposredno prizadeti. Komisija je tudi ugotovila, da je število sej DS premajhno, ponekod pa so dnevni redi prenatrpani, zaradi česar seje v nekaterih podjetjih trajajo predolgo, so utrujajoče. Na sejah, kjer ima dnevni red po 10 ali več točk, navadno rešujejo tudi stvari, ki bi jih prav lahko rešili upravni odbor ali kaka komisija. V poplavi nepomembnih podrobnosti pa se izgubljajo važna, težja vprašanja.
Se vedno velja stara praksa, da dnevni red sej pripravljajo direktorji ali sekretarji s predsednikom DS, nekaj dni pred sejo pa ga pošljejo članom, tako da kolektiv sploh ne ve, kaj b0 razpravljal DS. Cas bi že bil, d« nastajajo dnevni redi drugače, d* predlagajo točke sami proizvajaj' ci aH da vsaj vedo, o čem bo njj* hov  samoupravni  organ govori'-
Razprava o statutu: do 15. marca
Osnutek statuta ribniške občine je narejen in te dni bodo dobili občani tudi natisnjenega. Pred prehodom na široko javno razpravo o tej pomembni družbeni listini smo zastavili predsedniku občinske statutarne komisije Bogu Abrahamsbergu nekaj vprašanj:
— Kakšne naloge čakajo v prihodnosti občino na področju industrijskega razvoja in pospeševanja kmetijstva in gozdarstva, upoštevajoč, da je ribniška občina pretežno kmetijska, in kaj pravi o tem osnutek statuta?
Industriji bo treba dati v prihodnje še večji poudarek kot doslej, in to z racionalnim vlaganjem sredstev, uvajanjem novih proizvodnih postopkov z mehanizaoijo, avtomatizacijo in specializacijo. Eden izmed naših ciljev je tudi odpiranje novih proizvodnih kapacitet v sodelovanju z gospodarskimi organizacijami iz drugih občin,.ti
REŠETO
obrati pa naj si prizadevajo razširiti dejavnost ob nezmanjšanem sodelovanju z matičnimi podjetji ter skrbe za samostojnost in kvaliteten dvig samoupravnih organov. Več pozornosti naj delovne organizacije in s tem občina dajejo tudi zaposlovanju strokovnih delavcev, saj je to eden cd pogojev za kvalitetno in cenejšo proizvodnjo.
Zmotno je mnenje, da Je materialna baza občin le v industriji, ne pa tudi v kmetijski proizvodnji, turizmu in drugih dejavnostih. Prav na področju kmetijstva nas čaka še veliko nalog. Kakšen bo na primer prehod iz razdrob-
ljene v širšo družbeno kmetijsko proizvodnjo in kako ustvariti pogoje zanjo? Zaradi neprimernih površin za družbeno proizvodnjo bo treba pač razvijati druge oblike pogodbenega sodelovanja. Kmetijska organizacija bo morala način in pogoje sodelovanja planirati za daljše obdobje, pri tem pa skupilo z organi občinske skupščine zagotoviti kmetovalcu take proizvodne, odkupne in davčne pogoje, ki bodo vplivali nanje spodbudno za delo na določenem območju, kjer Je kmetijstvo osnovni gospodarski činitelj. Kmetijske in gozdarske organizacije so dolžne skrbeti ne le za strokovno pomoč kooperantom, ampak tudi za strokovno izobraževanje kmetijskih proizvajalcev.
—   Kaj   pravi osnutek statuta o razvoju družbenih  služb  in  s  tem v zvezi o dvigu družbenega standarda ter kaj o nalogah  samoupravnih organov v družbenih službah? Družbene službe se bodo morale čim tesneje povezati s   proizvodnjo,   občani in standardom   delovnih ljudi. Medsebojna odvisnost zahteva namreč tako ureditev odnosov, da bodo čim več prispevali k razvoju občine kot-celote. Razvoj družbenih dejavnosti mora dobiti konkreten odraz predvsem v večjem obsegu in kvaliteti uslug, akcij, analiz in storitev, ki jih družbene dejavnosti nudijo občanom.
Za krajevno skupnost v Ortneku
Prebivalci Velikih Poljan so že precejkrat razpravljali o tem. katere vasd bi prišle v poštev za Jcrajevno skup nost, ki naj bfbila v Ortneku. Kraljevno skupnost naj bi tvorile naslednje vasi: Ortnek, Velike Poljane, Praproče, Gornje in Dolnje Podpoljane, Zukovo, Vrh, Bukovec. Združitev teh krajev je vsestransko utemeljena. Za sedež krajevne skupnosti v Ortneku pa' je največ predlogov zategadelj ker ima ta kraj med drugim že pošto, avtobusno in železniško postajališče, cestno tehtnico in trgovino. Ra-
zen tega pa peljejo skozi Ortnek vse važne poti proti Ljubljani in Kočevju.
Interniranci bi radi obiskali taborišča
Tudi iz ribniške občine je bilo mterniraiiih precej ljudi. Interniiranci bi racVi ponovno videli kraje, v katerih so prestajali najtežje trenutke svojega življenja. Več interniran-cev želi v Gonars, Udine in Visečo, kjer so spoznali vse grozote fašističnih taborišč. V ta namen pripravljajo izlet.
»mi«
Občina Ribnica bo skrbela za pridobivanje maksimalnih možnih sredstev za dvig življenjske ravni. To se ne omejuje samo na zadovoljevanje rK)sebnih materialnih potreb, ampak na vse materialne in nematerialne dobrine, ki jih družbene dejavnosti posredujejo občanom kot del standarda. K temu mora predvsem prispevati svobodna in neposredna delitev dohodka v delovnih organizacijah družbenih dejavnosti. Sistem delitve dohodka mora prispevati k temu, da se ustanove družbenih dejavnosti s svojimi organi družbenega in delavskega samoupravljanja spreminjajo v ekonomsko in družbeno čim bolj samostojne organizacije, ki se bodo zaradi tega čutile tudi bolj odgovorne za svoje delo. S tem se bo razvila iniciativa in ustvarjalnost delavcev družbenih dejavnosti, tako da se bo materialni položaj in standard zaposlenih v teh dejavnostih dvigžl v pravilnem sorazmerju z razvojem ln produktivnostjo v gospodarstvu.
Organi delavskega in družbenega samoupravljanja v družbenih dejavnostih bodo morali skrbeti za njihov pravilni razvoj. Organi delavskega samoupravljanja naj torej skrbe predvsem za urejanje notranjih odnosov, za organizacijo dela, notranjo delitev dohodka itd., medtem ko naj se delo družbenih organov upravljanja kaže v širokem družbenopolitičnem usmerjanju družbenih dejavnosti.
— Do kdaj bo trajala javna razprava in kaj pričakujete od nje?
Javna razprava o osnutku statuta bo trajala predvidoma do 15. marca, pričela pa se je pravzaprav že 14. februarja, ko je o osnutku razpravljala občinska skupščina.
Občani naj bi razpravljali na zborih volivcev o vseh naštetih vprašanjih, se pravi o gospodarskem in družbenem razvoju občane, predvsem pa naj bi razčistili nejasnosti okrog območij in posebnosti krajevnih skup nosti. Govorili naj bi tudi o sedemletnem razvoju določenih dejavnosti (najbolj aktualna sta kmetijstvo in gozdarstvo). Le če se bodo statutarne razprave naslanjale na izkušnje iz prakse, lahko pričakujemo največji uspeh, le tako bodo občani najlažje razumeli to našo družbeno listino. <
Z zborovanja ribniške čebelarske družine (Foto: Mohar, Ribnica)
INLES RIBNICA: lanskih težav ni več
Čeprav je januarska proizvodnja za nekaj odstotkov manjša od lanske decembrske, ocenjujejo pri Inlesu, kombinatu, ki posluje v dveh obojnah, sitart v novo poslovno leto ugodno. Predvsem nimajo takih težav s surovinami kakor v lanskem januarju, ko Je redno dobavo lesa ovirala huda zima. Tako Jim je uspelo doseči že 8,3 odstotka letne proizvodnje (ki znaša 3,4 milijarde) in je realizacija v januarju v primerjavi z istim mesecem presežena za 30 odstotkov. Letos bo skušal kombinat izdelati čim več končnih izdelkov; zdaj že 53 odstotkov proizvodnje zavzemajo končni izdelki, izvoz pa dosega 37 odstotkov proizvo-
dnje (lani 32 odstotkov). In-les je tudi edino podjetje v občini, ki izvaža. Letos bodo izvozili za nad 1,4 milijona dolarjev, Januarski izvoz pa je bil večji od istega meseca lani za 20 odstotkov.
Z doseženimi uspehi v preteklem mesecu je podjetje lahko zadovoljno, posebno še, ker je to zimski Čas in Je dovoz lesa lz gozdov težji.
Zdaj zasledujejo plan ana-litsko-kalkulattvno. S tem bodo ugotovili rentabilnost proizvodnje. Na podlagi ugotovitev bodo poskrbeli za povečanje proizvodnje. Ugotovili bodo, katero proizvodnjo naj opuste in kakšne nove izdelke bi veljalo vpeljati. Vse to bo ugodno vplivalo, na finan-
čni položaj podjetja, s tem pa neposredno tudi na povečanje osebnih dohodkov, predvsem nižjih, in na uvedbo skrajšanega delovnega časa, (vec)
Seminar Počitniške zveze v Velikih Poljanah
Počitniška zveza ribniške občine je imela nedavno koristen seminar za svoje člane in vodstva družin na Velikih Poljanah. Predavali so predavatelji iz Ljubljane. Udeležba je bila dobra, mladi pa bodo ponesli geslo organizacije še v tiste predele, kamor Počftiiška zveza še ni segla. Zelo pohvalno je, da sodeluje ta organizacija a mristočmmi društvi.
OBISK V OBRATU »ŽIČNICE« V RIBNICI
Prerahle Vezi med obratom in podjetjem
V zadnjih treh letih so bili v ribniški občini odprti trije obrati, katerih matično podjetje je v drugi občini. To so obrat Sukna iz Zapuž v Jurjevici, obrat Torbice (Ljubljana) v Sodražici in obrat Žičnice v Ribnici. Kako pomembno mesto imajo ti obrati v občinskem gospodarstvu, govori podatek, da bodo po letošnjem družbenem planu ustvarili že 600 milijonov din bruto proizvoda.
Slednjega, obrat 2ičnice, smo obiskali te dni. Obrat je star komaj poltretje leto, uspehi pa kažejo, da se je sedaj osemnajstčlanski kolektiv dobro znašel. Seveda
ima pri delu težave, teh niti ni malo, vendar z žilavo vztrajnostjo le napredujejo.
V ribniškem obratu ljubljanske Žičnice Izdelujejo v glavnem sušilnice za potrebe lesne industrije. Lanski plan 86 milijonov je obrat prekoračil za 19 milij., letošnji pa bo, čeprav dokončnega od podjetja še niso dobili, okrog 100 milijonov. Sušilnice skoraj v celoti izdelajo v Ribnici, razen tega pa delajo nekaj tudi za matično podjetje. Letos bo sodelovanje s podjetjem tesnejše, izdelali pa bodo manj sušilnic. Vseeno pa bodo ribniški »žičničarji« izdelali 20 sušilnic ter delno opremo za 40 betonskih sušilnic, v sklopu podjetja pa bodo še sodelovali pri izdelavi sušilnice za furnir in-izdelavi strojev za preizkušanje avtomobilskih zavor.
Zanimal me je položaj obrata v podjetju, v čemer.pa ima kolektiv precej težav. 2e stari pravilniki podjetja so z oddaljenimi obrati opravili na kratko, mimogrede, nihče se ni spuščal v podrobne analize odnosov med podjetjem in obratom. Kolektiv obrata se v tem upravičeno čuti prikrajšanega, posebno, kadar je govora o delitvi čistega dohodka, čeprav so instrumenti delitve taki, da je v zadnjih dveh letih šlo precej sredstev
na sklade, je ostalo nekaj denarja tudi za »dobiček«. Kolektiv ve, da je ta sredstva soustvaril skupno s celotnim podjetjem, ni jih pa še videl, če bi ne mogli dobiti tega denarja kot osebni dohodek, naj bi ga dali na sklade, v uporabo obratu. S temi sredstvi bi lahko še bolj raz-žarill osebno zaščito ali jih kako drugače investirali. V vsakem primeru pa bi kolektiv videl sredstva, ki jih je ustvaril, in razpolagal z njimi.
V drugih ekonomskih enotah podjetja imajo tudi večje osebne prejemke, čeprav se v ribniškem obratu ne morejo preveč pritoževati, saj imajo, upoštevajoč nadure, vsi nad 30.000 din, in tudi če upoštevajo nižji kvalifikacijski sestav, menijo, bi morali osnove osebnih prejemkov približati ostalim obratom.
Vse pomanjkljivosti, ki jih čuti ribniški obrat Žičnice, pa najsi bo to v odnosih med ekonomskimi enotami' v delitvi dohodka ali kje drugje, bo moral urediti in uskladiti statut podjetja. Zal, pravijo, pa v podjetju doslej, čeprav je že skrajni čas, še vse premalo govore o statutu, niti ga, če je morda že narejen, sami še niso dobili, da bi povedali svoje pripombe. Teh bo, kakor vse kaže, kar precej ...
Tri- in šestkubične lesne sušilnice — izdelek obrata Žičnice v Ribnici
2e na zadnji seji naj se okvirno dogovore, o čem bodo razpravljali na prihodnjem sestanku, operativa pa naj • pripravi potrebno ^gra-divo. Člani DS bi tako redno dobivali gradivo že pred sejo in bi se lahko dobro pripravili na razpravo. Le v štirih od osmih podjetij pošiljajo članom DS gradivo vnaprej, sicer pa ne, in v tem je eden glavnih vzrokov slabih, dolgočasnih in neplodnih razprav.
Slaba je tudi povezava delavskih svetov s člani kolektivov, informiranje kolektivov o sklepih DS in iskanje pobud pri proizvajalcih za boljše gospodarjenje. Ponekod imajo oglasne deske, drugod interne časopise ali pa pošiljajo vsem ekonomskim enotam izvlečke zapisnikov. V podjetjih, kjer so zanemarili obveščanje, si proizvajalci ustvarjajo lastne podobe o delu samoupravnih organov, ki so često lahko zmotne in vodijo v negodovanje in upravičene ali neupravičene kritike. Uvesti bi veljalo Čim več delovnih razgovorov s proizvajalci, kar v nekaterih manjših gospodarskih organizacijah že imajo, večinoma pa menijo, da je tak način obveščanja nemogoč. Ne bi morda poiskali tudi drugih načinov obveščanja, če taki načini niso uspešni ali primerni? To seveda ni splošen pojav, Je pa le.
Komisija je tudi ugotovila, da Ponekod še ni rešen odnos do ekonomskih enot, predvsem ne med
delovno organizacijo in delovno enoto in delitvijo dohodka znotraj delovne organizacije. Tu gre predvsem za razumevanje .bistva decentralizacije, ki ne more potekati mimo usklajevanja interesov proizvajalca kot člana delovne enote in člana koiektiva. Kakršnokoli drugo izhodišče nujno vodi namesto k reševanju notranjih protislovij k njihovemu zaostrovanju. Decentralizacija je v nekaterih podjetjih še vedno zgolj formalnost, ker nismo dovolj poskrbeli za približanje samoupravljanja proizvajalcem, niti v skladu z možnostmi, za resnično decentralizacijo sredstev, če bomo uspeli v tem, ne bomo v proizvajalcu vzbudili zanimanja samo za. delitev, ampak se bo z večjim veseljem poglobil tudi v ostala vprašanja, kot so proizvodnja, večja produktivnost, šted- * nja itd.
Med vzroki težav v podjetjih je tudi slaba razgledanost članov DS, tudi komunistov, ne ravno posrečen pa je tudi sestav DS po socialni plati in splošni ekonomski razgledanosti. Od 242 članov DS v osmih podjetjih so le štirje z višjo oz. visoko izobrazbo, 30 jih je s srednjo, z nižjo pa 19 članov. Visokokvalificiranih delavcev je v DS 61, kvalificiranih 103, polkvalifi- -ciranih 18 ln sedem nekvalificiranih. V tem je tudi odgovor, zakaj na sejah govore vedno isti ljudje, navadno vodilni. V prihod-
nje bo treba pri kadrovanju v DS bolj paziti, poskrbeti pa tudi za širšo družbeno in ekonomsko razgledanost delavcev. Le ekonomsko, politično in strokovno izobraženi proizvajalci bodo postali skrbne j -ši gospodarji, le s tem nam bo uspelo doseči višjo, strokovno in rentabilnejšo proizvodnjo. Zaradi tega bo treba v prihodnje tudi bolj poskrbeti za vsestransko izobraževanje proizvajalcev, v čemer bodo morale gospodarske organizacije nuditi delavski univerzi vso pomoč.
Osnovne organizacije ZK v gospodarskih organizacijah v teh prizadevanjih niso storile vsega; vse premalo so, razpravljale o delu samoupravnih organov in o delu svojih članov v njih. V preteklem letu je npr. le pet osnovnih organizacij razpravljalo o delu komunistov v organih samoupravljanja, vse ostale pa so to pustile vnemar. In v tem bodo morale spremeniti metode svojega dela.
Na seji komiteja so ugotovili tudi, da so se komunisti vse premalo angažirali pri sestavljanju oziroma razpravah o statutih. O tapi jasno govore dosedanje teze nekaterih statutov; v njih je zelo malo ali pa nič govora o informiranosti kolektiva, o rotaciji, perspektivnosti podjetja, planiranju, kadrih (štipendiranje), skrajšanem delovnem času ipd.
(vec)
JAVNE TRIBUNE O »OBČINSKI USTAVI"
še je čas, da prispevamo tehtne pripombe k osnutku občinskega statuta!
Že januarja je novomeška občinska skupščina razdelila pred prvimi zbori volivcev 601) izvodov osnutka STATUTA OBČINE NOVO MESTO, o katerem so bile prve javne razprave med občani pretekli mesec. Na ponovne želje so po teh zborih natisnili še 600 izvodov osnutka statuta, ki so ga dobile vse krajevne" organizacije SZDL. Pri njih ga tudi zdaj še lahko dobi vsak — ali pa skupina ljudi — kdor se zanima za vsebino enega naših najvažnejših dokumentov. V nekaterih krajih so odborniki in tudi skupine občanov že pregledali posamezna poglavja; pri tem so naleteli na vprašanja, ki jim niso čisto razumljiva ali pa bi radi o njih izvedeli še kaj več. V takih krajih bodo na željo ljudi in na pobudo krajevnih organizacij Socialistične zveze začeli prirejati javne tribune. Na njih bodo v marcu predstavniki političnih organizacij, občinske skupščine in strokovnjaki odgovarjali na vsa vprašanja občanov, da bi na tak način prišli do kar najboljših morebitnih predlogov in pripomb k osnutku občinskega statuta. Občinski odbor SZDL v Novem mestu vabi člane in krajevne organizacije SZDL, da sprožijo pobude za javne tribune. Nanje bodo rade volje prišli kmetijski, gozdarski in drugi strokovnjaki poleg predstavnikov občinske skupščine.
Ko bodo osnutek statuta pregledali in po potrebi dopolnili občani prek zborov volivcev in javnih tribun, bo o njem razpravljala občinska skupščina in ga sprejela. Izvod sprejetega občinskega statuta bo nato dobila vsaka družina v naši občini; naša »domača občinska ustava« bo potemtakem prišla v sleherno hišo in bo ljudem vedno pri roki.
Naj še pripomnimo, da je o statutu naše občine razpravljala pred dnevi v Beogradu tudi Stalna konferenca mest. — OBČANI: seznanite se z osnutkom občinskega statuta, vse predloge in pripombe k osnutku pa pošljite občinski komisiji za statut pri OS Novo mesto ali pa svoji krajevni organizaciji SZDL!
V današnji številki in v prihodnjih tednih bomo v zgroščeni obliki semanili bralce z najbistvenejšimi določili, ki jih ima osnutek STATUTA OBČINE NOVO MESTO. Poglejmo najprej, kaj pravi o občinskem statu-hTUstava SFRJ v 98. členu:
»Vsaka občina samostojno sprejema svoj statut.
Statut občine določa v okviru ustave in zakonov: pravice in dolžnosti občine ter način njihovega izvrševanja; območja, organizacijo in pravice- krajevnih skupnosti ter druge oblike samoupravljanja v naseljenih krajih; odnose med občani ter delovnimi in drugimi organizacijami pri odločanju o vprašanjih, ki so zanje skupnega pomena; način, kuko se zagotovi javnost dela organov in organizacij v občini; organizacijo komunalnih in drugih služb; pravice občanov ter delovnih in drugih samoupravnih organizacij glede uporabe skladov, družbenih in drugih služb, dobrin v splošni rabi in drugih družbenih sredstev, ki jih upravlja občina; organizacijo občinske skupščine ln drugih občinskih organov ter njihove pravice, dolžnosti in pooblastila.«
Uvodne določbe, ki predstavljajo I. poglavje osnutka statuta naše občine, govore zato prav o tem, katera vprašanja ureja statut občine. Vsakdo bi moral vedeti, kar pravi 2. člen I. poglavja: »Občina Novo mesto je temeljna družbeno-politična in družbeno-ekonomska samoupravna skupnost občanov na svojem območju.« Prav ta skupnost nam zagotavlja materialne in-vse druge pogoje za delo ljudi in za razvoj proizvajalnih sil. V okviru naše občine usmerjamo in usklajujemo razvoj gospodarstva in družbenih služb, tu se določajo in razporejajo sredstva za vse občinske potrebe. To so" okviri, znotraj katerih varuje skupnost zakonitost in varnost ljudi ter premoženja, zagotavlja javni red ™ mir, uresničuje neposredno družbeno' samoupravljane in zagotavlja vse pogoje, potrebne za uresručevanje svoboščin in pravic občanov.
4. člen statuta navaja zatem, katere katastrske občine in naselja sestavljajo novomeško občino, ki je pravna oseba in ima svoj pečat. Občinski praznik je, kot vemo, 29. oktober; tudi to je zapisano v statutu, medtem ko določajo krajevne prazni-
ke skupnosti same v svojih statutih.
Pristojnosti prihajajo, sredstva pa ne...
12. člen bomo prepisali. Takole pravi:
»Občina lahko sprejme nove naloge od drugih družbe-no-političndh skupnosti samo, če so ji istočasno s prenosom nalog zagotovljena tudi sredT stva in drugi pogoji za o-pravljanje prenesenih nalog.«
Hkrati je takoj zraven zapisana tudi možnost, da iz-bero občani drugačno besedilo za isto vprašanje:
»Občina lahko sprejme naloge izven svoje z ustanovnimi zakoni in tem statutom določene pristojnosti od drugih družbsno-političnih skupnosti samo, če so ji istočasno s prenosom nalog zagotovljena tudi sredstva in drugi pogoji za opravljanje prenesene naloge.«
(Zdi se nam, da varianta, to je drugi predlog 12. člena, pove vsebinsko več kot prva možnost. No, o tem pa kaža razmisliti in občan- naj povedo, kako in kaj). Vidimo torej, da se hoče občinska skupščina tu ograditi pred prakso zadnjih let, ko so nove dolžnosti in pristojnosti prihajale na občino, kakor da bi sipal orehe iz vreče, materialna sredstva za izvrševanje novih nalog pa so sledila veliko počasneje.
S 13. členom v statutu se začne naštevanje, katere naloge, pravice in dolžnosti ima občana Novo mesto. To je zanimivo in obsežno vprašanje; premalo prostora imamo na tej strani, da bi o tem lahko obširneje razpravljali. Zato nujen nasvet: oglejte sf pri svoji krajevni organizaciji "na krajevnem uradu, tam, kjer delate, ali v sindikatu, kaj je zapisano v osnutku občinskega statuta! Kar 24 členov podrobno navaja, kaj vse sodi med naloge, pravice in dolžnosti naše občine, medtem ko bomo 14. člen spet prepisali:
Novomeška kronika
■ Pred kratkim so zaprli prodajalno reprodukcijskega materiala Kmetijske zadruge nasproti drevoreda. Potroinikom začasno strežejo v prostorih nad trgovino, lokal pa preurejajo. Opravljenih bo nekaj zidarskih del, razen tega bodo nabavili novo opremo, kar bo veljalo okoli 4 milijone dinarjev. Nova, sodobno urejena prodajama bo začela poslovati sredi aprila. Dela Je prevzelo Obrtno gradbeno podjetje Straža
■ .Novomeščane bo zanimalo, da Je na področju mesta 40 trgovskih lokalov, razen tega 3 slaščičarne; tistim, ki imajo radi dobro kapljico ln Jedačo, kakor tudi turistom, pa Je v mestu na voljo 18 gostinskih obratov. V mestu samem je 2582 stanovanj, od tega 1645 najemnlšKlh ln 937 lastniških, prošnje za dodelitev novega stanovanja pa ima vložene okoli 1500 občanov.
»STRAŠNI STARŠI« so naredili zmedo
V zadnji številki našega lista smo poročali, kakor da, je v torek že gostovalo ljubljansko Mestno gledališče na novomeškem odru s »Strašnimi starši«. Predstave pa v resnici ni bilo, ker Je bila malo piedtem odpovedana zaradi nenadne bolezni dveh članov ansambla. Vstopnice, ki so bile prodane za to predstavo, bodo lastniki lahko izkoristili 10 marca ob ponovnem gostovanju Mestnega gledališča Iz-I.jiibljane. - - Bralcem se opravičujemo zaradi preuranjene vesti; do najuike Je prišlo po krivdi našega novinarja, ki napisanega sesUvka ni preveril, redakcija lista pa je bila zaključena i* v torek popoldne UHKDN1STVO
m Za »Frankensteinom« bodo Novomesčani 27. ln 28. februarja videli še en film kinoteke. To Je ameriški vvestem film »Divji Jezdec« (1938), ki ga Je režiral Robert Hill. Glavne vloge igrajo: Ken May-nard, Joan Barklev, -George San-ders in Brian Ganlevv. Predstave bodo v kinu »Krka«.
H Kljub obvestilom in opozorilom, da med predvajanjem tednika v kinu »Krka« vstop nI dovoljen, je opaziti, da okrog 10 odstotkov obiskovalcev še ne zna pogledati na uro in pravočasno zasesti sedeža v dvorani. Cas je, da se obiskovalci kina naposled le navadijo na red In upoštevajo vsa navodila!
■ Ljubitelje gledališča že zdaj opozarjamo na Budakovo komedijo »Klobčič«, ki jo bo 4. in 5. marca uprizorilo na odru Doma ljudske prosvete domače gledališče DPD »Dušan Jereb«. Vstopnice bodo pravočasno v prodaji.
■t Na živilskem trgu so pretekli ponedeljek cene v splošnem popustilo. . Jajc Je bilo dovolj že po 25 din, radič, ki ga prodajajo na merice, se je pocenil za 10 din, prav tako je padla cena kisli repi in zelju, ki so Ju prej prodajali po 60 din krožnik, na 50 din. Smetano v skodelicah Je bilo tokrat dobiti že po 100 din, Jabolka po 90 din, (ižol po 200 din kg, peso po 80 din, mleko po 70 din In orehe po 180 din firkelj.
■ Gibanje prebivalstva: rodila Je Milica Nlkolič iz Smihela S — Sonjo. — Poročili so se: Dražen Miltčcvič absolvent elektrotehnike lz BcograTta, in Miroslava Pas<-olo, absolventka tehnične kemije iz Adamičeve 5; Karel Hace. gradbeni inženir iz Koštialove 22, ln Breda Plrnat. diplomirana (annacevtka iz Ulice talcev 4. — Smrti ta teden v mestu nI bilo
Za kaj se zanimajo v Straži
Straski mladinci »o letos bolj delavni kot prejšnja le£a. Letos se lahko pohvalijo z nekaj zelo uspelimi prireditvami. Med drugim je bil zelo obiskan spored v počastitev Prešernovega dne. Organizatorju bodo naa'.edrnjf večer posvetili pesniku Srečku Kosovelu.
Tudi mladinski plesi —- letos so bili že štirje — so dobro obiskani. Nedavno so imeli zabavo tudi ob televiziji, Ki je prenašala olimpijske igre v Innsbrucku.
Se najbolj delaven v Straži je marksistični krožek, ki je po nekajletnem premoru spet zaživel in dobil sodelavce v kmečki in delavski mladini. .rn»
»Pravice in dolžnosti občine opravljajo občani neposredno na zborih volivcev, na zborih občanov, z referendumom v krajevnih skup nostih, z volitvami v organe občine in v organe družbenega samoupravljanja ter s sodelovanjem v organih občine.«
Kaj nam pove ta člen prav po domače? Da smo občina mi vsi, njeni prebivalci, da smo po ustavi tvorci vseh oblik upravljanja, kjer je všteta tudi politična oblast, da bi tako organizirali družbo kot svobodno skupnost proizvajalcev. V tem členu moramo srečati sebe, saj odločamo o vseh družbenih zadevah sami neposredno ali po delegatih, ki jih volimo v predstavniška telesa družbenopolitičnih skupnosti in v druge organe družbenega samoupravljanja.
Odveč bo torej pričakovati, da bo »nekdo drug«, »oni tam gori na občini, predsednik in drugi. ..« delal in odločal namesto nas. Res je, kar pravi drugi odstavek 14. člena:
»Posredno pa občani opravljajo pravice in dolžnosti po občinski skupščini in njenih organih«, vendar nas to ne odvezuje dolžnosti, da tesno sodelujemo z izvoljenimi organi in jim prek najrazličnejših oblik samoupravljanja vedno tudi pomagamo!
(Nadaljevanje bo sledilo)
Družbeni plan in proračun novomeške občine za 1964 sprejeta
Novo mesto, 25. februarja. V tem ko poročamo, seja občinske skpuščine Novo mesto še traja. V prvem delu seje so odborniki poslušali poročilo podpredsednika tov. Andreja Grče o družbenem planu in proračunu, nato pa so odšli na ločeni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti. Po dveurni razpravi so odborniki obeh zborov na ločenih sejah z nekaj dodatnimi priporočili soglasno sprejeli družbeni plan in proračun za 1964. Razprava, v katero je poseglo več odbornikov, se je dotaknila predvsem združevanja sredstev za investicije, naporov za uvedbo 42-urnega delovnega tedna in odprave osebnih dohodkov do 25 tisoč dinarjev na mesec, komunalne izgradnje, spomeniškega varstva, prispevka v občinski sklad za strokovno šolstvo, politike štipendiranja in - stanovanjske izgradnje v šolstvu ter nekaterih drugih zadev. Podrobneje bomo o seji poročali v prihodnji številki.
V občinski upravi 153 in ne 400 uslužbencev!
V Novem mestu je zadnje čase tu in tam slišati govo-
Topliški vodovod v začaranem krogu?
Od 22. februarja so Dolenjske Toplice spet brez pitne vode. Vodovod ni presahnil, le voda je tako umazana in kalna, da ni užitna. Taka je voda vselej, kadar poprav-ljajo vodovodne naprave. Popravila so kar na dnevnem redu. čisto vodo imajo ljudje le nekaj dni, kei potem spet priteče umazana voda. To se ponavlja že leta in teta, vodovod pa še ni bil temeljito popravljen oziroma obnovljen. Ce bi imel vodovod čistilni filter, bi bila tudi kalna voda kako uporabna. Trenutno pa ,jr tako, da prebivalstvo ne more dobiti pitne vode niti iz vodovoda niti iz potokov Sušice in Radešce, ki sta zfiradi taljenja snega močno narasla. Doklej lako? D. G.
Zgleden ukrep Kmetijskega posestva v Novem mestu
Rjaveči kmetijski stroji, ki leže pod milim nebom po kmetijskih organizacijah, so povzročili že mnogo hude krvi in upravičene kritike. Kmetijsko posestvo Novo mesto se je pred tremi meseci lotilo svčfjevrstne naloge: vsem obratom so naročili, naj pregledajo svojo strojno opremo in izločijo vse, kar ne uporabljajo ali pa ni uporabno, ter pripeljejo na obrat Graben pri Novem mestu. Z vseh strani so kmalu začeli dova-žati vsakovrstne stare kmetijske stroje, vprežna vozila vseh vrst in rjavečo šaro. Približno 300 kvadratnih metrov velik prostor so napolnili na Grabnu in vse stroje lepo očistili rje-. Podedovani vprež-ni vozovi, kočije, razni stroji in priključki, škropilnice in podobno je vredno približno 7 milijonov dinarjev. Obrati so se iznebili nepotrebne navlake, naprave, ki so sicer propadale, pa bodo prodali na licitaciji in bodo marsikje
še dobro služile. Kaj, ko bi temu zgledu sledile tudi druge kmetijske organizacije?
rice, češ da je na občini kar 400 uslužbencev, ki bodo spravili občino na boben ... Ko smo iskali uradne podatke, smo izvedeli sledeče: v upravnih organih občinske skupščine Novo mesto dela 143 rednih uslužbencev in 10 pripravnikov, po sistematizaciji pa je predvidenih 151 rednih uslužbencev in 14 pri-' pravnikov. V gornje število so zajeti tudi vsi uslužbenci na 11 krajevnih uradih, raztresenih po področju občine. Naj povemo še to, da pride v okrajnem merilu v občinah ljubljanskega okraja na vsakih 279 prebivalcev po 1 občinski uslužbenec, medtem ko pride v novomeški občini 1 občinski uslužbenec na 304 prebivalce. Kot vidimo, smo še vedno močno pod okrajnim povprečjem, vsaj kar se občinskih uslužbencev tiče, in je vsak strah, da bo zaradi tega prišla novomeška občina na boben — odveč!
Nagrajevanje v občinski upravi
V maju 1963 sprejeti pravilnik o delovnih razmerjih
in delitvi dohodka je veljal za uslužbence upravnih organov občinske skupščine Novo mesto od 1. januarja 1963. Uslužbenci dobivajo mesečne akontacije po vrednosti delovnega mesta, vsake 3 mesece enkrat pa so ocenjevali delovni uspeh. Oceno je dajal načelnik oddelka v sodelovanju s kolegijem za svoje uslužbence. Te ocene so nato usklajevali na strokovnem kolegiju tajnika, v katerem je 14 članov. V 3 dneh nato, ko je dobil oceno, se je lahko vsak član kolektiva pritožil na svet delovne skupnosti. V štirih ocenjevanjih so od 153 uslužbencev prejeli le 20 pritožb, od tega pa je bilo
Seja izvršnega odbora SZDL v Novem mestu
Minulo soboto je izvršni odbor občinskega odbora Socialistične aveze delovnega ljudstva v Novem mestu na seji razčlenil nedavne zbore volivcev, ki so bili izvedeni v januarju. Iz razprave je bilo razbrati, da so v posameznih volilnih enotah občani premalo resno razpravljali o tako pomembnem dokumentu, kot Je družbeni plan in proračun ter občinski statut. O statutih so na zborih volivcev razpravljali le mimogrede, ker ,'e bilo volivcem sporočeno, da bo Socialistična zveza posredovala gospodinjstvom izvode statuta in priredila posebne razprave na javnih tribunah. Na ta način bodo občani spoznali tista poglavja statuta, ki jih najbolj zanimajo. Na zborih so volivci prispevali veliko tehtnih predlogov, ki bodo v družbenem planu upoštevani, nekaj pa je tudi takšnih, ki ne bodo, ker ni sredstev. Občinska skupščina pričakuje, da bodo volivci tudi v bodoče pri uresničevanju svo-
jih predlogov tako kot doslej sodelovali bodisi s prostovoljnim delom, bodisi s prispevki v raznih drugih oblikah.
Sd
V Žužemberku so grajali slabe komunalne naprave
Na sestanku odbora krajevne organizacije Socialistične zveze v Zužemborku o obravnavali vrsto važnih vprašanj, ki so zelo pomembna za nadaljnji razvoj kraja. Sklenili so, da bodo več pozornosti posvetili urejanju gradu, gostinstvu, trgovini, parkom in spomeniku. Dokončno pa Je treba že rešiti vprašanje zapuščenega mlina na desnem bregu Krke in se odločiti, kaj bo z ruševinami cerkve in usnjarne.
Na sestanku so spet kritizirali slabe komunalne naprave, ki nikakor ne ustrezajo razvoju tako pomembnega turističnega kraja
9 ugodno rešenih. Glavna slabost takšnega načina nagra- -
jevanja je ta, da je 3-meseČ-ni ocenjevalni rok predolg, saj tudi tu velja pregovor: dvakrat da, kdor hitro da ... Sistem nagrajevanja je zdaj še premalo prožen.
Avtobusna zveza za Suho krajino še vedno problem
Na sestanku krajevnih vodstev Socialistične zveze v !'io vol ah in Hinjah so občani ponovno razpravljali o avtobusni zvezi z Novim mestom. Ker podjetje SAP Ljubljana ni pokazalo interesa za predlog občanov, naj bi uvedli avtobusno progo vsaj trikrat v tednu na progi Kočevje — Mala gora — Vr- . bovec — Struge — Zvirče — Prcvole — Hinje — Smuka — Novo mesto, bi bilo treba vendarle to stvar nekako u-rediti. Predlog občanov Suhe krajine je vreden podpore vse javnosti!
Tudi v Žužemberku otroški vrtec?
Vedno večje število zaposlenih žena in mater je tudi v Žužemberku odprlo problem otroškega varstva. Društvo prijateljev mladine je na eni izmed sej o tem razpravljalo in predlagalo ustanovitev otroške varstvene ustanove v Žužemberku. Za prostor so se že pogovorili, sredstva za opremo bodo zbirali s prostovoljnimi prispevki, računajo pa tudi na pomoč v občinskem merilu.
Odbor društva je navezal stike z obratom »Iskre« v 2užemberku, ki naj bi bil pokrovitelj bodočega vrtca. Naleteli so na razumevanje, saj bodo delavci vseh delovnih organizacij, tudi Iskre, t vrtcem mnogo pridobili.
M. S.
ČERVAN: uAAoj cilj je Tokio"
Ste prebrali rezultate ankete o najboljšem športniku Dolenjske v letu 1963? Če ste, potem se gotovo še spominjate, komu so bralci našega lista namenili laskavi naslov najboljšega in pokal našega lista. To ie FRANC CERVAN, vitki, plavolasi 27- letni atlet — tekač iz vasice Podgora pri Prečni, v neposredni bližini Novega mesta.
Nekaterim sicer ni bilo všeč, da je bil za najboljšega izbran atlet, ki sedaj živi v Mariboru, kjer obiskuje višjo agronomsko šolo. Okusi s« različni, toda če smo kolikor toliko objektivni, bomo priznali, da bralci našega lista niso pogrešili. Enake pripombe padajo tudi na račun tretjeplasiranega atleta, Tiiieta Zalctija, ki je član ce'jskega Kladivarja, obiskuje pa ljubljansko visoko šolo za telesno kulturo. Res je, da oba tekmujeta za klube izven območja Dolenjske, vendar pa Je tu vzrok šolanje. Nihče ne more oporekati, da sta oba dokazala, da se čutita Dolenjca,saj sta oba že nastopila v atletski reprezentanci Dolenjske. Ce pa utegneta, pa se odzoveta vsakemu >iiu za nastop na atletskih prireditvah Novega mesta ln drugih krajev Dolenjske.
Danes predstavljamo bralcem našega lista Franca červana, najboljšega športnika Dolenjske v lanskem letu. Zaradi velike °od-daljenosti sem mu pismeno zastavil pet vprašanj, na katera sem kmalu dobil odgovore. Najprej pa se pomudimo pri njem in njegovi športni karieri.
Pred 15 leti, ko smo še skupaj gulili klopi novomeške gimnazije, Cervana kot atleta ni še nihče odkril. Tudi prof. Jože Glonar, njegov profesor telesne vzgoje, ga ni odkril, čeprav je splošno znano, da ima nos za odkrivanje tekaških talentov. Cervan je prišel do izraza šele v Mariboru, kjer je nadaljeval šolanje na srednji agronomski šoli.
Prof. Kabaj, ki mu je še sedaj glavni svetovalec in trener, mu je pomagal, da je Cervanovo ime zaslovelo širom po Jugoslaviji. Po skromnih začetkih se je cervan na evropskem prvenstvu v Beogradu uvrstil med elito Jugoslovanske atletike. Njegovo ime se je omenjalo v družbi slavnih imen Mi-halica, segedina, Cerarja, Mugoše in ostalih tekačev, ki so ponesli ime Jugoslavije po vseh kontinentih sveta.
Borbenost in srčnost -pot k zmagam
Kdor je tistega septembrskega večera leta 1962 prisostvoval nepozabnemu teku na 10.000 metrov, ko se je Cervan z ramo ob rami uspešno boril s svetovnim rekorderjem Bolotnikovom in ostalimi proslavljenimi dolgoprogaši Evrope ter za skoraj pol minute popravil naš državni rekord, ta njegovega triumfa ne bo pozabil. Tek je sicer končal na 7. mestu, toda zaradi njegove izredne borbenosti, srčnosti in neustrašenosti so p gledalci pozdravili skoraj enako kot zmagovalca — Bolotniko-va.
Vsi smo bili takrat zelo sreč-ni in smo mu navdušeno stiskali roko. Vsekakor pa je bila med -najsrečnejšimi njegova mati, drobna kmečka ženica. Navzlic letom in velikim stroškom se je odločila za pot v Beograd. Prvikrat življenju je 6 tribune' gledala svojega sina, kako teče in kako se, v vzdržljivosti in hitrosti meri z najboljšimi evropskimi tekači. Gotovo je bila z njim zadovoljna.
Po uspehu na PEA je Cervan tudi lani zabeležil nekaj lepih mednarodnih uspehov. V Jugoslovanskem merilu je v lestvici najboljših dolgoprogašev dvakrat prvi. Na 5.000 m je bil lani njegov nejboljši čas 14:9,6, v teku na 10.000 m pa 29:17,9.
Toliko o njegovih rezultatih ln uspehih, za zaključek pa še 5 odgovorov na 5 vprašanj.
Pet zanimivih odgovorov
Prvo vprašanje: Kako si zvedel, da so te bralci Dol. lista izbrali za najboljšega športnika Dolenjske in kako je nate ta vest vplivala?
Odgovor: Moram priznati, da me je vest zelo presenetila in obenem seveda tudi razveselila. Vedno se postavim, da sem Dolenjec, čeprav nekateri mislijo, da sem Mariborčan. Naslov najboljšega mi je dokaz, da me na Dolenjskem
še niso pozabili. Ker pa ml. Dolenjski list le redko pride v roke, sem za rezultat ankete zvedel iz novoletne čestitke vašega sodelavca — pisca tega intervjuja.
Drugo vprašanje: — Kakšni so Tvoji načrti za letošnje olimpijsko leto in kako tečejo priprave za Tokio?
Odgovor: Moram »po jamrati«, da letos za olimpijske kandidate slabše skrbijo, kot so n.pr. pred PEA. Student sem, imam slabo stanovanje, štipendijo zveze in hranarino kluba, toda to komaj zadostuje za skromno življenje. Ob sedanjih dohodkih je težko ostro trenirati, ker je za to potrebna res dobra prehrana, dobro stanovanje itd. Priprave doslej niso bile najboljše, zadnje tedne pa sem že zelo ostro treniral. In načrti? Za plasma na olimpiadi ne bi vedel odgovoriti, toliko pa sem predrzen, da se upam trditi, da bi oh dobrih pogojih na 16.000 metrov lahko dosegel rezultat med 28:40,0 in 28:45,0! Sicer pa so napovedi dvomljiva stvar. Če bom imel pogoje za to, se bom potrudil, da ta rezultata dosežem.
•   A -
Tudi za Dolenjsko bo še nastopal
Tretje vprašanje: — Boš tudi letos startal za barve Dolenjske na troboju s Primorsko in Gorenjsko in kaj te je oviralo, da lani nisi mogel nastopiti v Novem -mestu?
Odgovor: Seveda bom rade volje startal za Dolenjsko, če takrat ne bom vezan na kako tekmovanje zveznega merila. Lani bi bil nasto-
Brzopotezni turnir v Kočevju
18. februarja Je bil brzopotezni šahovski turnir Šahovskega društva Kočevje. Udeležilo se ga jel večje Število Sahistov. Turnir je pokazal, da vključuje društvo vrsto mladih talentiranih Sahistov, od katerih upravičeno pričakujemo nadaljnji napredek.
Prvo mesto je prepričljivo osvojil z 12 točkami Štefan Cimer, slede Franc Mas tek, Rudolf Osterman, Matija Lisac, Rudolf Šafar, vsi z devetimi točkami.
Na turnirju so se dogovorili, da bodo odslej prirejali redne brzopotezne turnirje. Dv
Mednarodno srečanje v Kranjski gori
Od 28. februarja do 1. marca bo v Kranjski gori III. mednarodno
tekmovanje v veleslalomu in slalomu za moške, katerega se bodo udeležile vse najmočnejše evropske smučarske reprezentance (Francija, Avstrija, Italija, Švica, Nemčija, Poljska in druge), prišla pa bo tudi kompletna ameriška olimpijska ekipa. Razen znamenitih skakalnih tekem na veliki planiški skakalnici, ki so vsako tretje leto, je FIS — I. A. mednarodno smučarsko tekmovanje v slalomu in veleslalomu za moške vsekakor najkvalitetnejše smučarsko tekmovanje pri nas. Prireditelji vabijo v Kranjsko goro!
pil, toda moral sem startati isti dan v Beogradu.
Četrto vpršanje: — Slišalo se je, da nameravaš premenjati klub. Kaj je s selitvijo k celjskemu-Kla-divarju?
Odgovor: Besede so besede, ostalo pa je brez dejanj. Vse kaže, da bom ostal v stari sredini.
Peto vprašanje: — Navedi najbolj veseli m nato najtežji trenutek v dosedanji karieri.
Odgovor: Najbolj vesel in srečen sem bil po uspehu na PEA v Beogradu. Takrat sem se počutil, kot da bi bil prvi in ne sedmi. Vesel sem bil, da je slavju prisostvovala tudi moja mati.
Najtežje mi je bilo po lanski vrnitvi iz brazilskega mesta Sao Paolo, kjer sem nastopil na »Sil-vestrovem polnočnem teku«. Po mojem nezaslužena kritika in »iskanje dlake v jajcu« sta me močno prizadeli. Nisem si mislil, da nekateri ljudje tako hitro spremenijo mnenje o človeku. *
Tako je odgovoril Cervan, ki se mu v imenu vseh bralcev Dolenjskega lista zahvaljujemo za odgovore in mu tudi v letošnjem letu želimo veliko lepih uspehov, predvsem pa dober rezultat in visoko uvrstitev na olimpiadi.
FRANC MIKEC
Pokal in plaketa v spomin Franca Rozmana-Staneta
Občinska zveza za telesno kulturo je skupno z občinsko skupščino Črnomelj, občanskim komitejem ZMS, občinskim odborom SZDL in sindikalnim svetom Črnomelj dne 18. februarja na slavnostni seji občinske zveze za telesno kulturo Črnomelj sprejela Predlog ln razglasila tradicionalno tekmovanje za pokal Franca Rozmana-Staneta, legendarnega borca in heroja ter komandanta NOV in POS, ln plaketo za najboljše telesoovzgojno društvo ln posameznika.
Ža pokal Staneta Rozmana bo lahko tekmovalo vsako društvo, sekoija, aktiv, delovne organizacije. V tem tekmovanju se ne bodo ocenjevali vrhunski dosežki društev, temveč bo osnova število člansWB, disciplina, Jekmovanja v občinskem merilu (udeležba). Za plaketo Franca Rozmana-Staneta pa se bo-do lahko potegovali posamezniki — športniki s svojimi vrhunskimi dosežki. Za posameznika je obvezno, da tisto koledarsko leto živi in nastopa za dru-stvo v komuni Črnomelj. Pokal in plaketa se bo podelila vsako leto na občinski praznik občine Črnomelj. M-K
Eleganten tek našega rojaka červana (na sliki s št. 53) in njegovi mednarodni uspehi so ga dvignili v vrh najboljših, kar smo jih kdaj imeli — ob Mihali-ča, Segedina, Ceraja, Mogušo in druge. — Posnetek je s Hanžekovićevega memoriala 1963, prispeval pa nam ga je červan sam iz svojega albuma)
Skakalnica na Mirni že drugič preizkušena
Na 45-metrski skakalnici na Mirni so bili v nedeljo, 16. februarja, zopet skoki za mlajše in starejše mladince ter člane. To je bilo tekmovanje za pokal Dolenjske. Prvenstvo je bilo hkrati tekmovanje med osnovnimi šolami. Na Mirni je bil tudi tečaj za sodnike.
Nedeljska prireditev se je začela ob 14. uri in je bila prav tako zanimiva kot ob otvoritvi.
V nedeljo je bilo pod skakalnico okoli 1500 ljudi. Po skakalnici se je najprej spustil predskakač: prireditev je bila odprta. St. 6 (Lojze Podobnik) je branil barve šole v Šentvidu. Vendar je Podobnik padel in zlomil smučko. Navdušil je Logatčan Marko Mlakar. Star je 9 let in hodi v 3. razred; skočil je 26 m. Logatčan! so za vsako ceno hoteli osvojiti rekord skakalnice. To jim je uspelo. Vendar je Edo v zadnjem skoku popravil svoj rekord od 32 m na celih 37 m. Vidovič jc bil vesel, da je ostal prvak in rekorder na mirenski skakalnici. Branke Obramovič
472 tekmovalcev v Črnomlju
V okviru proslave 20-letnice I. zasedanja Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta in 10. obletnice občinskega praznika komune Črnomelj je občinska zveza za telesno kulturo Črnomelj skupno s svojimi osnovnimi organizacijami izvedla vTsto tekmovanj v naslednjih panogah: smučanju, skokih, namiznem tenisu, odbojki, strelja-. nju, kegljanju ln šahu (ekipno in posamezno). Na vseh teh tekmah Je sodelovalo 472 športnikov. Prvo-plasirane ekipe in posamezniki so prejeli pokale, drugo- in tretjepla-sirane ekipe — posamezniki plakete, prvih deset plasiranih pa je dobilo lične diplome.
Rezultati:
Streljanje — mladinci ekipno ni ekip): 1. aktiv ZMS Zora, 2. aktiv ZMS  Talčji  vrh,  3.   aktiv ZMS
osnovne šole Črnomelj, 4. aktiv ZMS Begrad, 5. aktiv ZMS (mestni) Črnomelj, 6. aktiv ZMS Bu-toraj.
člani — ekipno (20 ekip): 1. Begrad, 2. Elektro, 3. JLA I, 4. Strelci, 5. JLA II, 6. JLA III.
Mladinci — posamezno (36 tekmovalcev): 1 Stane Hutar, 2. Jovan Ducič, 3. Andrej Kramaric, 4. Jože Jakovčič, 5. Peter Vipavec, 6. Franc Butala.
člani — posamezno (102 tekmovalca): 1. Jože Macele, 2. Franc Cmič, 3. Mile Vrga, 4. Branko Murn, 5. Stane Hutar, 6. Stane Petric.
Namizni tenis — posamezno (10 tekmovalcev): 1. Mile Krstič, 2. Bela Korpa (brat reprezentanta SFRJ), 3. Božidar Lukez.
Odbojka: 1. TVD Partizan Črno-
melj, 2. VP 1016., Črnomelj, 3. Bel-sad, Črnomelj.
Sah — mladinci (12 ekip): 1. Belt, 2. Mestni arhiv, 3. Dragatuš.
Dvoboj VP 1016 (Črnomelj) : SD Črnomelj 6,5:3,5. Zmagovalci srečanja za VP 1016: Peša, Ničifar, Klaič, Beronja, Kuverija, Miluti-nović; za SD Črnomelj: Malerič, Papež, Plut.
Kegljanje (16 ekip): 1. Rudar, 2. Mesarji, 3. Belt, 4. Gozdarji, 5. Občinska skupščina, 6. Zora.
O rezultatih v zimskem športu smo poročali že v eni prejšnjih številk.
Letošnje tekmovanje je potekalo zelo borbeno, ekipe so bile disciplinirane. Prireditelj ni računal, da bo za tekmovanje tolikšno zanimanje med delovnimi kolektivi. Ali ne bi bilo prav, da bi občinski sindikalni svet Črnomelj čimprej organiziral »Športne igre kolektivov«? Delovni kolektivi si želijo tekmovanj.
Največje priznanje gre strelskemu odboru Črnomelj za Izvedbo tekmoavnja, saj je tekmovalo 31 ekip in 140 tekmovalcev. M-k
Pionir brez konkurence prvi
Tekmovanje dvojic v kegljanju
V Novem mestu teče zanimivo kegljaško tekmovanje 24 parov' v borbenih igrah. Žreb Je .poskrbel, da so se že v prvem kolu srečale izenačene dvojice.
Predvsem je bila napeta tekma med Mrelakom—Krušičem in Jun-tozom—Barbičem. Po hudi borbi sta zmagala prvolmenovana s 3:2. Tesno sta zmagala tudi Djuraševič —Bukadinovski nad Turkom in Bratužem I s 3:2. Z istim rezultatom sta zmagala tudi Vukšinic In Zidanek II ter Hrovat in 2ida-nek I.
V nadaljevanju tekmovanja je ostalo še dvanajst parov. Tudi ti so se že srečali in so rezultati naslednji: Dravinc—Vesel : Djuraše-
vič—Dukadinovski 3:1, Hrovat—Zidanek I : Stalcer—Leben 3:1, Hren —Legiša : Marjanovič—Štamparija 3:0, Mrzlak—Krušič : Lutnar—Požar 3:0, Seničar—Zelnik : Todič— Ivanković 3:2. Neodlgrana je tekma med dvojicama Pionirja Venta —Plantan : Vukšinic—2idanek.
Zmagovalci se bodo ta teden pomerili med seboj, tako da bomo za zmagovalca Izvedeli v petek zvečer na kegljišču Pionirja. To tekmovanje je med kegljati zbudilo mnogo zanimanja ter kaže, da bi ga bilo potrebno vsako leto ponoviti, morda pa bi pripravili tudi tekmovanje posameznikov v borbenih Igrah na tri dobljene partije.
(en)
Več kot mesec dni je trajalo dolenjsko prvenstvo v kegljanju za ekipe na 8x200 lučajev. Kot vsa prejšnja leta je tudi letos zmagal Pionir iz Novega mesta. V dveh nastopih je podrl 12,682 kegljev Za presenečenje je poskrbel Rudar iz Kanižarice, ki je prehitel železničarja ter z rezultatom 12.177 zasedel drugo mesto Novomeški Železničar Je bil z 11.808 kegiji tretji, zadnja pa Metlika z 10.478 kegiji.
Ekipe so imele po en nastop v Novem mestu pri Pionirju, drugič pa so nastopile v Kanižarici.
Rezultati v Kanižarici: PIONIR 6430 (Hren 857, Junter 821, Vesel 819, Romih 807, Krušič 803, Vuk-
šinic 801, Barbič 777 in Legiša 740); RUDAR 6282 (Mržljak 840, Eirkelbah 816, Stane Vajs 879. Vinko Vajs 791, Grahek 786); ŽELEZNIČAR 5849 (Rodič 818, Bratož III 809, Padovan 750); METLIKA 5413 (Dunešič 756).
Na kegljišču Pionirja so bili doseženi slabši rezultati. Posamezne ekipe so dosegle naslednje rezultate: PIONIR 6252 (Romih 812, FIlipčič 809, Barbič 792, Krušič 782, Mrzlak 774, Vukšinic 767, Vesel 765, Junter 751); ŽELEZNIČAR 5959 (Rodič 804, Vesel 804, Padovan 760); RUDAR 5895 (Birkelbah 803, Stane Vajs 798, Stjepan 780); METLIKA 5065 (Geršič 710).
Košarkarsko prvenstvo gimnazije
V telovadnici osnovne šole Je bil v nedeljo dopoldne končan prvi del gimnazijskega prvenstva v košarki. Prvenstvo je bilo namenjeno predvsem sestavi ekip za srednješolsko prvenstvo. Tako je nastopilo kar eosem ekip, ki so bile razdeljene v tri skupine.
V prvi skupini sta bili le dve ekipi. III.c Je premagala Il.b z najvišjim rezultatom dneva 73:42 (31:24) ter se tako uvrstila v finale. Po igri sodeč bodo Knoll, Po-lenšek, Pire in Blažon tudi v finalu premagali vse nasprotnike ln tako postali gimnazijski prvaki za letošnje leto.
V drugi skupini smo bili priče ostri borbi treh precej izenačenih ekip. Sreča se Je nasmehnila ekipi
II. a, ki Je premagala oba nasprotnika: Rezultati: IH.a : I.c 34:25 (14:11). IH.a : Il.a 19:40 (12:15) in Il.a : I.c 49:26 ,(29:12). Nosilci skupine IH.a so izpadli že v pred-tekmovanju, Berger, Splihal II, Bellvič, Breščak ln Trelc pa bodo v finalu skušali dokazati, da njihova zmaga nI bila naključje.
Najbolj Izenačene so bile borbe v tretji skupini, kjer vse do konca nismo vedel!, kakšen bo vrstni red. Na papirju naj bi prvo mesto odločila tekma I.a : I.d, toda ženska ekipa šole Je obema nasprotnikoma krepko zmešala štrene. Rezultati: I a : dekleta 27:31 (15:17), I.d : dekleta 30:38 (20:23) in I.a : I.d 28:36 (16:10). Vrstni red Je bil torej obrnjen, nosilci I. s so zadnji, v finale pa pojdejo Dobovškova, Bohtetov, Somrakova, Pezljeva, Marki Jeva in trener Splihal.
V nedeljo bodo na sporedu finalne borbe. V borbi od prvega do tretjega mesta se bodo pomorili
III. c, Il.a in dekleta, drugoplasiran! v skupinah se bodo razvrstili od četrtega do šestega mesta, zad-nteplaslrana pa ss bosta borila za sortmo in osmo mesto.
Kot strelci so se najbolj izkazali predvsem igralci članskega in mladinskega moštva novomeškega Partizana: Splihal I 47, Splihal II 41,
Jereb 40. Knoll 35, Berger V. 34, Krajne 29, Stokanorič 28 in Po-lenšek 24. Knoll ln Polenšek sta Igrala le po eno tekmo, vsi ostali pa so nastopili dvakrat.
Tekmovanje je v organizaciji 8SD gimnazije potekalo brez zastojev, vse tekme pa je prav dobro vodil Setina. —U
RES, KJE JE RESNICA?
Jože Splihal trdi v zadnjem Dol-lislu, da njegovi napadi na novomeške brzoturnirje niso bombastični, tendenciozni in zato sprašuje za resnico. Vprašanje si je prepozno zastavil, kajti sicer takih člankov gotovo ne bi napisal. Ali niso pretirani očitki za 10— 15-minutno zamujanje, ko je vendar splošno znano, da take zamude niso samo pri šahovskih brzoturnlrjlh, pa se vendar vanje nihče ne spotika! In kaj so trditve o žalivkah in dogovarjanju rezultatov, za kar nima nobenih dokazov, ker ne obstoje, pa zato navaja primera, ki sta se kot izjemna zgodila, vendar na trening brzotumirju? če to ni bombastično ln pretirano prikazovanje nečesa, kar je v resnici drugačno, kaj pa Je potem? Tudi če bi se primera, ki Ju ima v mislih, zgodila na rednem brzotumirju, Ju
kot izjemna ne bi mogel posplošiti na ostale brzoturnirje, ki jih Je bilo po 12 do 13 na leto. če bi bilo stanje res takšno, kakršno hoče člankar prikazati, bi društvo, že ukrepalo, saj je v njem dovolj zrelih ljudi. Zakaj se pisec raje ni zamislil ob dejstvu, da pred napovedanim trening brzoturnirjem ni bilo sestanka, ker se ga Je udeležilo premalo odbornikov? Ali nI to važnejše, kot pa izjemen izpad? Bolje bi bilo tudi, če bi navedel celotno misel, ko se sklicuje na pravila za počasne partije, če citat izrecno govori o brzotumirju.
Javnosti tole-pojasnilo: novome-, ški brzotumiji do sedaj niso razburjali duhov med igralci, ker nI bilo za to osnov, utemeljeno razburjanje pa Je povzročilo neodgovorno člankarjevo pisanje.
Slavko Sitar
RADIO LJUBLJANA
VSAK DAN: poročila ob 5.15, Pionirski tednik. 9.25 Popularne 6.00, 7.00, 8.00, 12.00, 13.00, 17.00, 19.30, 22.00. Pisan glasbeni spored od 5.00 fio 8.00.
PETEK, 28. FEBRUARJA: 8.55 Pionirski tednik, 9.25 Popularne strani iz domače simfonične literature. 10.55 Glasbena medigra. 11.00 Pozor, nimaš prednosti! 12.15 KN — inž. Jože Spanring: Rezultati sortnih poskusov koruze. 12.25 Domači napevi in pesmi. 13.30 Odmevi iz koncertnih dvoran, doma in na tujem. 14.35 Veliki zabavni orkestri vzhodno - nemškega radia. 15 20 Zabavna glasba. 16.00 Vsak dan za vas. 17.05 Iz življenja Nin dela Antonina Dvofaka. 18.45* Iz naših kolektivov. 19.05 Glasbene razglednice. 20.00 četrt ure z zabavnim orkestrom Rober-to Rossi.
SOBOTA, 29. FEBRUARJA: 8.05 Vedre melodije za konec tedna. 9.45 Igra Ljubljanski-Jazz ansambel. 10.15 Nekaj domačih. 11.00 Pozor, nimaš prednosti! 12.15 KN — dr. Marjan Mllohnoja: Zastrupitve z živili. 13.30 Glasbeni sejem. 14.35 Naši poslušalci čestitajo In pozdravljajo. 15.40 Naši amaterji pojo ln Igrajo. 16.00 Vsak dan za vas. 17.35 Pesmi in ples! Jugoslovanskih narodov. 18.45 Novo v znanosti. 19.05 Glasbene razglednice. 20.00 Za konec tedna a Ples-
nim orkestrom RTV Ljubljana ln našimi pevci.
NEDELJA, t. MARCA: 8.00 »Veseli tobogan«. 9.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I. 10.00 Se pomnite, tovariši ... Tončka Drobnlč: Zdelo se mi Je, da sem žo dolgo zdoma. 41.50 Deset minut z orkestrom N Alfredo Antonini. 12.05 Naši poslušalci čestitajo ln pozdravljajo — II. 13.30 Za našo vas. 14.10 Mednarodna evropska radijska oddaja »Glasba ne pozna meja«. 15.05 Odmevi lz Mediterana. 16.00 Humoreska tega tedna. 17.15 Radijska igra — C. E. Sova: Mali očka želva. 18.05 Glasba lz znamenitih oper. 19.05 Glasbene razglednice. 20.00 Izberite svojo popevko.
rONEDELJEK, 2. MARCA: 8.55 Za mlade radovedneže. 9.25 Pojeta sopranistka Mileva Pertot ln basist Ladko Korošec. 10.15' Klavirska poezija Edvarda Grlega. 11.00 Pozor, nimaš prednostil 12.15 KN — Inž. Viktor Ropanšek: Stične točke kooperantov pridelovalcev krompirja. 13.30 Glasbeni sejem. 14.35 Naši poslušalci čestitajo In pozdravljajo. 15.45 S knjižnega trga. 16.00 Vsak dan za vos. 17.05 Glasbene križanke št. H. 18.10 Zabavni kalejdoskop. 19.05 Glasbene razglednice. 22.10 Popevke na tekočem traku.
TOREK, S. MARCA: 8.35 Nekaj domačih. 9.25 Tako pojo ln Igra-
jo v Moskvi. 10.15 Plesne miniature. 11.00 Pozor, nimaš prednosti! 12.19 KN — inž. Stojan Vrani: Razkuževanje semen. 13.30 Med suitami. 14.35 Zborovske skladbe Antona Lajovca. 15.30 V torek na svidenje. 16 00 Vsak dan za vas. 17.05 Koncert po željah poslušalcev. 18.45 Na mednarodnih križ-potjih. 19.05 Glasbene razglednice. 20.00 Koncert mariborskega Komornega zbora, dirigent Rajko Si-košek.
SREDA, 4. MARCA: 8.55 Pisan svet pravljic in zgodb. 9.25 Za prijetno razvedrilo. 10.45 človek in zdravje. 11.00 Pozor, nimaš prednosti! 12.15 KN — inž. Oto Muck: Pomen dobrega sena za prehrano govedi. 13.30 Sanjarjenje ln ples. 14.35 Radi jih poslušate. 15.15 Zabavna glasba. 16.00 Vsak dan za vas. 17.35 Iz fonoteke radia Koper. 18.45 Ljudski parlament. 19.05 Glasbene razglednice. 20.00 Iz domače koncertantne literature.
ČETRTEK, 5. MARCA: 8.05 2 opernih in koncertnih odrov. 9.25 Iz jugoslovanske produkcije zabavne glasbe. 10.15 Pihalni orkester radia Leipzig. 11.00 Pozor, nimaš prednosti! 12.15 KN — inž. Milena Jelene: Različni sistemi oskrbovanja zemlje v nasadih Jablan ln hrušk. 13.30 Glasbeni sejem. 14.35 Naši poslušalci čestitajo ln pozdravljajo. 15.15 Zabavna glasba. 16.00 Vsak dan za vas. 17.15 Turistična oddaja. 18.45 Kulturna kronika. 19.05 Glasbene razglednice. 20.00 četrtkov večer domačih pesmi ln napevov.
V TEM TEDNU VAS ZANIMA
_!_:_-•__:___ __ .
Petek, 28. februarja — Roman •Sobota, 29. februarja — Leander nedelja, 1. marca — Albin Ponedeljek, 2. marca — Radoi Torek, 3. marca — Milena Sreda, 4. marca — Kazimir Četrtek, 5. marca — Janez
Preklica
Anton in Ivana Lozar iz Semita 79 prekllcujeva vse, kar sva govorila o Jožetu Turku iz Semiča.
Jože Frankovič iz Hrasta S pri-Vinicl preklicujem vse žaljivke, izgovorjene zoper čast Ane Mihellč U Hrasta 17 pri Vinici, ki sem Jih izrtkel 24. januarja 1964.
Čestitki
duma
Črnomelj: 28. II. in 1. III. amer. film »Šerifov sin«, 3. in,4. III francoski film »Streljaj na pianista!«
Dol. Toplice: 26. II. in 1. III. ital. film »Maščevanje Vikingov«.
Kočevje — Jadran: 28. II. ln 1. III italijanski barvni film »Osvajač Marakaiba«. 2. in 3. III. angleški film »Krog varanja«. 4." in S. III. italijanski barvni, film »David ln Goljat«.
Kočevje — Rudnik: 28. II. ln 1. III. franc-ital. barvni film »Obleganje Sirakuze«. 4. ln 5. in. angleški barvni film »Upornik«.
Kostanjevica: 1. III. ameriški film »Povest z naslovne strani«.
Mokronog: 28. ,11. ln I. III. ame-riško-italijanskl bravnl film »Gola Maja«. 4. III. Jugoslovanski film »Srečno, Kekec!«
Novo mesto — Krka: Od 29. II. do 2. III. ameriški film »Rimsko
poletje gospe Stone«.
Osilnica: 1. III. ttal.franc. barvni film »Noči Lukrectje Borgie«.
Predgrad: 1. III. amer. barvni film »Dve ljubezni Edija Duchlna«.
Ribnica: 29. II. ln 1. III. italijanski film »Mrk«.
Sodražlca: 29. III. ln 1. III. Jugoslovanski film »Ljubezen in moda«.
Sevnica: 29. II. in 1." III. francoski film »Ljubezen pod nadzorstvom«. 4. III. angleški film »Tigrov zaliv«.
Stara cerkev: 29. II. in 1. IH.
švedski film »Poletje i Moniko«.
Straža: 29. II. in 1. III. ameriški film »Groba sila«.
Trebnje: 29. II. in 1. III. franc. film »Žgoči asfalt«.
Novo mesto — Krka: od 28. februarja do 2. marca ameriški barvni film »Rimska pomlad gospe Ston« in sovjetski film »Tahir in Zuhra«, 3. marca italijanski film »Italijanke ln ljubezen, '4. in 5. marca sovjetski film »Med dobrimi ljudmi«.
Artič — Romana, Marija Brodnik lz Senuš — Jožeta, Erika Lapuh iz Dol. Pirošice — Radomirja, Ljudmila železen iz Prešnje Loke — Vllfrida, Justina Kuhar iz Zabor-šta — Jožeta, Ana Unetič iz Euše-če vasi — Jolando, Olga Lah iz SromelJ — Olgo, Marija Volčanj-šek iz Pisec — Stanislava, Neža Kostanjšek iz Dednje vasi — Mi-haelo, Antonija Zaletel iz Gržeče vasi — Jožeta, Stefica Soštarič lz Drenja — Branka, Jožefa Skofljanc iz Brežic — Olgo.

Ljubi mami Ani Podpadec iz Praproč pri Trebnjem za njen pet-lnpetdeseti rojstni dan želimo še mnogo let, predvsem pa zdravja. — Mož Viljem, hčerki Justl ln Lojzka z družino.
Mariji Ik-rmastja želi vso srečo na novi življenjski poti kolektiv uradništva in uprave Dolenjskega
Usta.
Namesto venca na grob pokojni Mariji Cekada je poklonila scmi-*ka organizacija ZB 5000 din za socialno šibke. Najlepša hvala!
Ob izgubi nepozabnega moža in Očeta
FRANCETA ROŽICA iz Praproč pri Trebnjem to zahva>jujemo sorodnikom, «o-sedom, občinski skupščini, OO ZB, KO ZB, ZK, OK in vsem množičnim organizacijam. Posebna zahvala tov. Jožetu Piškurju za ves trud ln požrtvovalnost .
Žalujoči: žena Gabrijela, sin Franci, hčerke Majda, Fani, Joži in Jelka.
Za vse dobre želje, in voščila.ob moji devetdesetletnici se vsem prav prisrčno zahvaljujem. France Vodnik, kipar in konservator, Novo mesto.
mmmmmm
MATIČNI URAD NOVO MESTO Od 17. do 24. februarja Je bilo rojenih 20 dečkov in 22 deklic.
Zlato poroko sta praznovala: Mihael in Frančiška Sašek, užitkarja iz Pangerč grma.
Umrli so: Franc Jamnik, sin kmeta iz Sušic pri Grosupljem, 25; Franc Markovič, upokojenec z .Vel. Cirnika pri Šentjanžu, 64; Ma-to Umolac iz Umola pri Dugi Resi, 63; Angela Setina, kmetovalka iz.Dol. Lakovnic, 33.
lena Fajdiga iz Gotne vasi — dečka, Martina Rolih iz Smalčje vasi — deklico. Jelka Kolenc lz HmelJ-čiča — deklico.
Iz brežiške porodnišnice
Pretekli teden so v brežiški porodnišnici rodile: Neža Matjašič iz
Pretekli teden so se ponesrečili in iskali pomoč v novomeški bolnišnici: Avgust Zore, vnuk posestnika iz 2dinje vasi, je na ledu padel in si poškodoval levo nogo; Fani Grdešič, natakarica iz Črnomlja, si je pri avtomobilski nesreči poškodovala glavo; Janeza Janeži-ča, kovača iz Zavinka, je nekdo z nožem sunil v prsi; Jože Kukec; kretnik iz Tržišča, je jjadel s kolesa in si poškodovar prsni koš; Stane Legan, delavec iz Dol. Kota, je na ledu padel in .si poškodoval levo nogo.
BREŽIŠKA. KRONIKA NESREČ
Pretekli teden se je ponesrečil in iskal pomoč v brežiški bolnišnici Juraj Pretrišič, mizar iz Klanj-ca. ki se Je s steklom porezal po desni nogi.
Komisija za sprejem in odpust delavcev podjetja
»KOVINA R«, KOČEVJE
razpisuje  za takojšen nastop
1. delovno mesto POSLOVODJE ključavničarskega obrata
""Z. več delovnih mest KVALIFICIRANIH KLJUČAVNIČARJEV
3. več delovnih mest KVALIFICIRANIH VODOVODNIH INSTALATERJEV in instalaterjev centralne kurjave
4. več delovnih mest .KVALIFICIRANIH KLEPARJEV
POGOJI: za delovno mesto poslovodje: VK ali K ključavničar z večletno prakso na vodilnem mestu za splošno ln stavbeno ključavničarstvo. — Družinsko stanovanje zajamčeno takoj, osebni dohodki po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. — Za delovna mesta pod 2., 3. in 4.: ustrezna kvalifikacija oziroma sposobnost opravljanja takih del. — Osebni dohodki po pravilniku.
Razpis traja'do zasedbe delovnih mest.
»KOVINAR«, Kočevje
OBJAVE — RAZPISI


10 000 kg SENA proda inž. Tone Jenšterle, Sremič 32, p. Videm-Krško.
STAVBNO PARCELO s sadnim drevjem v Dol. Maharovcu proda Jože Mojstrovič, Dol. Maha-rovec 17, Šentjernej.
PRODAM 4000 kg odličnega sena oz. detelje iz leta 1963. Naslov v upravi lista. (90-94)
KLAVIR poceni proda Ivan Ma-rlnček, Kino Krka, Novo mesto.
PRODAM motor NSU Prima 150 ccm. — Naslov v upravi lista. (87-64)
ENO.NADSTROPNA « HIŠA s pro-stim trosobnim stanovanjem in lokalom naprodaj v Črnomlju. •   Naslov v upravi Usta. (96-64)
DRUŽINSKO STANOVANJE z vsemi pritikllnami ln vrtom, oddaljeno 10 minut od avtobusne postaje prodam. Naslov v upravi lista. (98 64)
DOBRO SENO, otavo, prodam. — Travnik dam v najem, Povke, Raka 49
SADNI VRT prodam v Metliki; del vrta primeren tudi za zidavo stanovanjske hiše. Pojasnila: Gra-šič, Metlika, Cankarjeva 12.
SOHO iščem za pomoč o gospodinjstvu. Naslov v upravi Usta. (86-64)
GOSPODINJSKO POMOČNICO k štirim odraslim osebam iščem. Plača no dogovoru. Ini. Mokro-vič. Dobova pri Brežicah.
GOSPODINJSKO POMOČNICO do 40 let išče zdravnikova družina. Lastna soba, plača dobra. Nastop po 1. marcu. Ponudlbe: Inž. Povačlč, Ljubljana, Goce Delče-va 66.
MIZARSKEGA POMOČNIKA sprejmem takoj ali pozneje (plača do 170 din) ter vajenca, zasilno stanovanje priskrbljeno. Jurko-vič, Ljubljana, Gradaška ul. 12.
FRIZERSKO VAJENKO sprejmem v Novem mestu. Naslov v upravi lista. (88-64)
ENOSOBNO STANOVANJE dam za deset let v najem. Naslov v upravi lista. (92 64)
OBLAČILA očisti hitro in solidno Kemična čistilnica, Novo mesto, Germova ulica 5.
SlMiEll prireja ponovno začetni ln nadaljevalni šivilskl tečaj v Novem mestu. Informacije dobite v ponedeljek, 2., ln torek. 3. marca, od 14. do 18. ure na Cesti komandanta   Staneta 20.
ZDRAVILIŠČE ROGAŠKA SLATINA — Želodčni katar, čir na želodcu in dvanajstemiku ter de-
' belega črevesa zdravite z uspehom s prirodnim zdravilom rogaškim »Donat« vrelcem. Zahtevajte ga v svoji trgovini: le te ga dobe v Novem mestu pri trgov-•kem obratu »ZADRUŽNIK, — telefon 129 (KGPK).
Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Hermina Koren iz Žužemberka — Jožeta, Ro-zalija Krevs iz Cemš — Stanka, Ivanka Opara iz Gornje Dobrave
— Janeza, Marija Sodeč iz Metlike — Borisa, Frančiška Mrgole z Malkovca — Frančiško, Ana Petru-šič iz Gradca — Ivanko, Marija Konda iz Gradnika — Anico, Terezija Dragoš iz Lokev — Martino, Angela Zugelj iz Zilj — Zdravka in Branka, Olga Abina iz Mokronoga
— Mojco, Martina Virant iz Hra-stevice — Irmo, Ivanka Zupančič iz Srednjega Lipovca — Rafka, Dragica Avguštin iz Meniške ^asi
. — Draga, Irma Kovačlč iz Kočevja — Majdo, Kristina štamfelj lz Cešče vasi — Aleksandra, Marija Fink iz Tanče gore — Marijo, Ro-zalija Ban iz Kanižarice -- Petra, Ana Mrvar iz Stavce va'1 — Cvetko. Danica Djordjevič iz Otovca — Tatjano, Milka Žagar iz Hadne vasi — Polonco, Martina Repše iz Cešnjic — Alenko, Jožefa Sladic iz Lipe — Saša, Ivanaka Boltes iz Gabrja — Antona, Marija Žagar iz Giobelj — Jožeta, Marija Jankovič iz Bednja — Marijo, Antonija Ra-dojčič ii Črnomlja — Mlrico, Matilda Mikec z Velikega Cirnika — Viljema, Matilda Divjak iz Kostanjevice — deklico, Božena Kocjan iz Gornjega Medvedjega sela — dečka, Marija Božič iz Leskovca — deklico, Albina Gazvoda iz Podgra-da — deklico, Milka Petrlc iz Tu-ševega dola — dečka, Vladimira Skof iz Jugorja — deklico, Magda-
Obvestilo o cepljenju psov
Za vasi Prečna, Cešča vas, Suhor. Kal nad Prečno, Muha-ber, Hudo, Potočna vas, Gor-nje in Dolnje Kamence, Daljni vrh ter Veliko Bučno vas bo cepljenje psov v petek, 28. februarja ob 9.30 v Novem mestu.
Veterinarska inšpekcija občinske skupščine Novo mest«
Ne tarnajte, da Iz vaše občine ni dovolj člankov v komunskem glasilu! Raje se odločite in napišite primeren prispevek, ki bo koristil vsem
RAZPIS DELOVNEGA MESTA
Zavod za kulturno dejavnost, Novo mesto razpisuje stalno delovno .mesto pomožnega delavca ' (bil jeter ja) Nastop službe s 1. aprilom ali po dogovoru. V poštev pride tudi mlajši upokojenec. Osebni dohodki po pravilniku. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta.
Razpis za strojnega ključavničarja-mehanika
Industrija obutve,  Novo mesto, razpisuje prosto delovno mesto strojnega ključavničarja-mehanika
Nastop je možen takoj ali po dceovoru. Prednost imajo interesenti z nekaj leti prakse.
Razpis komunalne uprave občinske skupščine v Metliki
Komunalna uprava občinske skupščine   Metlika razpisuje
prosto delovno mesto
pomožnega finančnega knjigovodje
Pogoj: ekonomska srednja ali njej sorodna šola z nekaj prakse.
Osebni dohodki po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov.
Nastop službe po dogovoru.
Pismene ali ustne ponudbe sprejema uprava Komunalne uprave, Metlika.
Hotel »Grad Otočec«, Otočec ob Krki
razpisuje
javno licitacijo za prodajo osnovnega sredstva — rabljen kombl DKW. Javna licitacija bo 2. marca 1964 ob 10. uri na upravi podjetja.
Planinsko društvo razpisuje
Planinsko društvo Novo mesto razpisuje za svoj planinski dom pri Gospodični na Gornjancih mesto
oskrbnika Zaželen je zakonski par. ki Je sposoben strečl gostom ter ima po možnosti lastno prometno sredstvo. Stanovanje mu nudi društvo.
Prijave sprejema do 31. marca 1964 Planinsko društvo Novo mesto.
Ne jezite se, če ga v trafiki zmanjka: DOLENJSKI LIST si naročite naJ svoj naslov!
KMETIJSKO POSESTVO - NOVO MESTO GUBČEVA 15
razpisuje
JAVNO LICITACIJO
_ za razprodajo raznih kmetijskih strojev
(vprežni vozovi, sanke, se jamice, škropilnice, izruvače za krompir itd.).
Licitacija bo za socialistični sektor v ponedeljek, 2. marca 1964, od 9. do 12. ure na Grabnu. Po 12. url imajo možnost nakupa vseh strojev zasebni interesenti.
Uprava KP - Novo mesto
PRODAMO  skoraj nov
ELEKTRIČNI RAČUNSKI STROJ »RHEINMETALL«
za 4 računske operacije (brez kontrolnega traku).
Ta računski stroj tudi ZAMENJAMO za nov ali skoraj nov električni računski stroj s kontrolnim trakom.
Ponudbe in naslov pošljite na upravo Dolenjskega lista, Novo mesto, p. p. 33 (telefon 21-227).
„Naše", „vaše" - ali vendarle družbeno ?
(Nadaljevanje g 1. str.)
delj, ker je lani ostalo precej krompirja neodkupljenega in se je kmetom zdaj ponujala priložnost, da ta krompir uporabijo in vnovčijo kot meso. Nobena zadruga se ni oglasila, ko so rejci prašiče prevzemali.
Ko je KP Novo mesto 12. februarja letos razpisalo prvi prevzem v Dobrniču, kjer je v pogodbeni reji približno 250 prašičkov, se je zadeva začela zapletati. Rejci so prl-
Mali oglasi v domačem listu: zanesljiv uspeh!
peljali 50 spitanih prašičev. Prisotni predstavniki KZ Trebnje pa so, ko se je prevzem začel, izjavili, da KP Novo mesto ne more na njihovem področju odkupovati prašičev, ne da bi" kmetijski zadrugi Trebnje priznalo 15 dinarjev marže za kilogram. Nato so se sporazumeli, da odide predstavnik KP Novo mesto v KZ Trebnje. Tam so predstavniki KZ Trebnje vztrajali, da KP Novo mesto ne more »odkupovati« prašičev (šlo je samo za prevzem in ne za odkup!) na njihovem območju. Nazadnje so se sporazumeli, da KP lahko prignane prašiče prevzame, vendar pa jih mora 30 prodati kmetijski zadrugi Trebnje. Ce-parav ima KP Novo mesto pogodbe za dobaivo prašičev interesentom v Sloveniji že sklenjene ln čeprav je približno dve tretjini prašičev iz pitaUšča in pogodbene reje namenjenih izvozu, je na takšne pogoje hočeš nočeš pristalo. 17. februarja so se ponovno zglasiU pri KZ Trebnje. Predstavniki KZ Trebnje so vztrajali, da KP Novo mesto lahko nadaljuje s takšno kooperacijo na njihovem področju, vendar samo s pogojem, da vse prašiče proda kmetijski zadrugi Trebnje ... Nato so se sporazumeli, da bo s takšno pogodbeno rejo odslej nadaljevala KZ Trebnje, glede 200 prašičev, ki so
še v rejd na področju KZ Trebnje, pa se bodo o načinu in pogojih prevzema sproti dogovarjali...
Tako se je ob lokalni zaprtosti ustavila ena najbolj kvalitetnih kooperacij v reji prašičev, kar jih je bilo načetih na našem področju. Prav gotovo ima KZ Trebnje delež pri razvoju kmetijske proizvodnje na svojem področju in ji tega deleža ne gre zanikati. Malce čudno pa Je to, da so na predkJg KP Novo mesto, naj bi s takšno kooperacijo aaoeli oni, odvrnili, »da to ne bo šlo«, zdaj, ko vidijo, da je KP Novo mesto prebilo led in uspelo, pa se sklicujejo na meje in področje zadruge, zahtevajo maržo za de-
lo, ki ga niso opravili, in se vsiljujejo kot skrbnik. Na do-brniškem področju je ostalo po kleteh precej neodkupljenega krompirja, in praiv prašiči, ki jih je dalo KP Novo mesto v pogodbeno pitanje, so pripomogli, da bo vnovčen. Ob tem primeru pa bo treba rešiti tudi vprašanje: kako in na kakšnem področju naj začenjajo družbena posestva s kooperacijo, ki postaja nujni sestavni del družbene proizvodnje? Ce bomo to pomembno vprašanje načenjali z loka-lističnimi stališči »naše« ali »vaše« in pozabljali, da porast standarda terja vedno več živil, potem praiv gotovo ne bomo prišli daleč.
Miloš Jakopec
Se bo trem stolpnicam ob Itinži v Kočevju letos pridružila še četrta?
DOLENJSKI LIST
LASTNIKI iN IZDAJATELJI: občinski odbori SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje. Metlika. Novo mesto. Ribnica, Sevnica in Trebnje. /
UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR: Tone Gošnlk (glavni ln odgovorni urednik). Rla Bnčer, France Grlvce. MIloS Jakopec  Jožica Teppes ln Ivan Zoran
IZHAJA vsak četrtek — Posamezna številka 30 din
- Letna naročnina 900 din, polletna 450 din. plačljiv« je vnapTet Za lnozem«tvo: 1800 đin - Tekoči račun pri poclr. NB v Novem mestu: 608-11 608-9 - NASLOV UREDNIŠTVA IN UPhAVE: Novo mesto. Glavni trg J
- Poštni prednt tj - Telefon 11-227 - Rokopisov ln fotografij ne vračamo - TISKA: Časopisno podjetje DEI/O v Llubltanl.