licuad dally except Saturday«. Sundays and Holiday! ' PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uredniški ln upravniiki prostori: 2*57 South Lawndale Ave. Offiee of Publication: 2Ö57 South Lawndale Ave. Telephone, Hockwall 4004 leto—year XL Cena lista h $S.OO M ciucm«. IIISAOS^ uai.ržT HTTcSmT nTJRaat 'jm" CHICAGO 23. ILL.. ČETRTEK. II. MARCA (MARCH 18). 1948 Subecrlptlon $8.00 Yearly átev.—NUMBER 55 Acceptance for malimi at special rate of peataje provided for 1* section 1102, Act of Oct. 8. 1817. authorised on June 4. 1818 Velike banke v New Yorku imajo koristi od dolarske diplomacije Direktorji io največji zagovorniki in podporniki MarshalloVega načrta. Trošenje denarja v Evropi dvignilo profite New York. 17. marca.—Velike newyorške banke imajo sedaj več zunanjih vlog neko kdaj prej in žanjejo profite iz dolarske diplomacije Trumanove administracije. Poplava zunanjih držav z ameriški dolarji je materialno prispevala k grmadenju profitov newyorikih bank. To dejstvo pojasnuje, zakaj se direktorji bank navdušujejo za Marshallov načrt. Milijarde dolarjev, ki se si-pijejo iz ameriške blagajne v Evropo, so pomagale bankam v dveh ozirih. Trgovina z zunanjimi državami, v kateri igrajo banke važno vlogo, se je povečala kot posledica pomožnega programa. Istočasno so se dvignile bilance bank. Bilance so zaželjive, ker prispevajo k grmadenju profitov z investicijami. • Newyorške banke imajo v bistvu monopol nad investicijami. Vloge zunanjih bank v New Yorku znašajo sedaj $2,125,000,-000, trikrat večjo vsoto v primeri z ono v predvojni dobi. Porast se pripisuje razsipanju ameriškega denarja v tujih državah. V tem je uključeno da-rilo-posojilo $3,750,000,000 Veliki Britaniji, pomoč GrčJji, Turčiji in latinski Ameriki. Veliko trojico med newyorŠki-mi bankami na polju mednarodnih financ tvorijo banke National City, Chaeo National tn Guaranty Trust Co. Vse vzdržujejo podružnice v zunanjih državah. Te so se zrušile v vojnih letih, po vojni pa so bile v naglici zgrajene nove. Samo banka National City ima čez 4,000 uradnikov in uslužbencev v tujini, Winthrop W. Aldrich, načelnik odbora direktorjev banke Chase National, je nedavno informiral delničarje, da so zuna- nja povpraševanja po ameriškem blagu dosegla-višek lansko leto in da se je zunanji oddelek banke povečal vzporedno z dohodki. Velika Britanija je potrošila v Ameriki večji del ds-rila-posojila lani. Od vsote $3,750,000,000 ima sedaj le okrog sto milijonov dolarjev. Ona bo dobila od Amerike v prihodnjih 15 mesecih $1,750,000,000 na podlagi Marshallovega načrta, ki predvideva potrošnjo sedem-najst milijard dolarjev za ekonomsko okrevanje in rehabilitacijo šestnajstih držav v zapad-ni Evropi v štirih letih. Banka National City je poročala delničarjem, da ima 48 podružnic v evropskih in drugih državah. Njene investicije v teh državah znašajo čez milijardo dolarjev. Finančne interese v zapravljanju ameriškega denarja nimajo samo banke, temveč tudi druga podjetja, ki so zavisna od zunanje trgovine. Med temi so parobrodne družbe, brokerske firme, zavarovalninske kompa-nije in druge grupe. Središče vseh teh grup je v New Yorku. Opozicija proti italijanskemu poverjeniitvu kolčni j Addis Ababa, Abesinija, 17. ma£ca.—Cesar Haile Selazije je naznanil odločno opozicijo proti predlogu, naj Italija dobi po-verjeništvo nad bivšimi kolonijami v Afriki, katere je izgubila. Dejal je, da bi to v bistvu pomenilo odobritev italijanske agresije. Varnost Abesinije bi bila ogrožena. Zasedanje čehoslo-vaškega parlamenta Dvesto civilistov aretiranih po preobratu Praga. ČehoalovakiJa. 17. marca.—Parlament se bo danes sestal na zasedanju. Odredba glede sklicanja zasedanja je bila izdana v imenu dr. Edwarda Be-neša. predsednika republike Na dneVni red bo prišla zadeva aretacije petih poslancev, ki so obtoženi izdajstva. Parlament bo odločil glede odvzetja imunitete tem poslancem. Ako jim bo imuniteta odvzeta, bodo postavljeni pred sodišče. Posebni odbor parlamenta je priporočal odvzetje imunitete. Med poslanci no Vladimir Krajina, bivši tajnik narodne socialistične stranke; Jan Ursinv, bivši pomožni premier; Fedor Ho-dža. bivši tajnik slovaške demokratske stranke, in Aloiz Cižek. pomočnik Krajine. • Levičarski list Prace poroča, da sta Krajina in Cižek pobegnila iz Cehoslova-kije v času vladne krize in preobrata. ki je bil končan s popolno zmago komunistov. List pravi, da Je pobegnil tudi Jaroalav Drabek, narodni socialist. On Je bil prosekutor na obravnavi proti Karlu Franku, nacijskemu "protrktorju" Cehoalovakije Nepotrjena vest pravi, da je pobegnil čez mejo Vojta Brnr*. brat predsednika republike Justični minister AleksrJ Ce-pičfca je naznanil, da je bilo 200 civilistov aretiranih v teku in po nekrvavi revolti. ki je potisnila komuniste na krmilo Cehoalovakije Ali so btli aretirani ttidi vojaški čaatniki, Čepička ni povedal. Zaslišanje o preobratu v Cehoslovakiji Lake Success, N. Y., 17. marca. — Ameriška delegacija bo morda glasovala za predlog, naj člani varnostnegu sveta Združenih narodov vodijo zaslišanja o preobratu v Cehoslovakiji, kjer so komunisti dobili vso oblast. Zaslišanje je predlagal Hernan Santa Cruz, čilejski delegat. Apel na Žide in Arabce za premirje Lake Success, N. Y., 17. marca.—Amerika, Francija in Kitajska so apelirale na Žide in Arabce v Palestini za sklenitev premirja, ki naj bi ustavilo bitke med njimi. Rusija, ki je udeležena v diskuzijah o Palestini, se ni pridružila apelu. Zavzela je stališče, da posvetova- Domače vesti Is Clevelanda Cleveland.—Po kratki bolezni je v bolnišnici umrl Anton Co-larič, star 58 let, doma iz Slivnice, fara Sv. Križ, Dolenjsko, v Ameriki od 1912, član SDZ, soc. kluba, pleskarske unije in delničar SND. Tukaj zapušča ženo, sina, poročeno hčer in sestro Anno Butkovič, v Italiji pa sestro.—Margaret Završnik iz Collinwooda se nahaja v bolnišnici Hanna House, kjer je prestala operacijo. — Frances Oražen je v bolnišnici Charity radi operacije. John Hrvatin iz Collinwooda pa v clevelandski kliniki, kjer je tudi prestal operacijo.—Iz bolnišnice se je vrnil Jack Brgoč.—Pri družini Anthony Godina v Euclidu so se oglasile rojenice in pustile pr-vorojendka, pri družini Malvin Malz pa hčerko. Nov grob v Wleconslnu Willard, Wis.—Po dolgi bolezni je umrl Joseph Pekol, star 65 let, doma iz Gombiščf pri Št. Vidu, Dolenjsko, v Ameriki od 1901, član KSKJ. Do leta 1912 je živel v Rockdalu pri Jolietu, 111., od tedaj pa v tej naselbini, kjer si je razvil lepo farmo. Zapušča ¿eno, štiri sinove in tri hčere.—V bolnišnici se nahajajo A. Bizjak, Stanley Pekolj ln žena Antona Zupanca. Smrt v starem kraju Johnstown. Pa.—Michael Kro-fina, član društva 82 SNPJ, je prejel vest iz starega kraja, da je v Malih Brusnicah pri Novem mestu 31. jan. umrl njegov oče v starosti 85 let. Pred 50 leti Je blfctudf on v Ameriki. V starem kraju zapušča 'hčer, tukaj pa njega. Mati oziroma žena pokojnika je leta 1943 postala žrtev italijanskega nasilja, ko je bila požgana njih vas, kakor tudi itiri sosedne vasi. Ons je bila tudi mati Franka Pov-liča, ki živi v Clevelandu. Ustreljen v Nemčiji New York.—Slovenska družina Frank Perk iz Ridgpwooda, N. V., je bila obveščena, da je bil v Nemčiji iz zasede ustreljen njih sin Sgt. Frank Perk, ki je služil v okupacijski armadi. Ustreljen je bil v mestu Midlingar. Njegovo truplo bo pripeljano domov. nja med štirimi velesilami in Arabci ter Židi niso potrebna. Bitke med Židi in Arabci so ae pričele po sprejetju načrta na zborovanju generalne skupščine Združenih narodov 29. novem bra glede razdelitve Palestine na dve državi. Arabci ogrožajo, mir v Palestini Francoski delegat ' priporočal odložitev akcije f Lake Success. n. Y.. 17. marca. — Posvetovanja Združenih narodov o situaciji v Palestini so povzročila značilen preokret, ko sta Amerika in Rusija naznanili, da se strinjata z resolucijo, ki pravi, da oborožene arabske grupe, ki prihajajo v Palestino, ogrožajo mir. Resolucija poziva arabske dežele, včlanjene v Združenih narodih, naj odpokličejo "sovražne elemente" iz Palestine. Kitajska, članica varnostnega sveta, je načelno prignala, da situacija v Palestini ogroža svetovni mii\ toda zvrnila je krivdo za situacijo na Žide in Arabce. Sirijski delegat Ferris el Khou-ri je dejal, da je prihajanje Arabcev v Palestino iz drugih dežel neznatno v primeri z nelegalno infiltracijo Židov. Francoski delegat Alexander Parodi je priporočal odložitev akcije. Varnostni svet naj bi ugotovil, ali situacija v Palestini v resnici ogroža svetovni mir. Ako bo ugotovil, da ogroža mir, naj se odloči za potrebno akcijo. preiskava stavke klavn1-ških delavcev Vlada naj pojasni stališče o vojni New York, 17. marca.—Henry A. Wallace, kandidat ta predsednika Združenih c^-žav, je delal, da je prišel čas, zahteva, da vsi ljubitelji miru zahtevajo pojasnila od voditeljev vlade, ali so za vojno. Oij in Atbert J. Fitzgerald, predsednik unije United Electrical, Radio St Machine Workers CIO, sta se sestala s časnikarji. Fitzgerald je naznanil, da se bo dejansko udeležil kampanje za izvolitev Wallaces za predsednika Združenih držav kljub opoziciji s strani voditeljev CIO. Truman imenoval od• bor na podlagi Taft• Hartleyevega zakona tez mym rudarjev počiva Vlada se ni odločila za akcijo Pltieburgh. Pa.. 17. marca.— Produkcij« premoga je padla nu nizko točko, ker čez 300,000 izmed 400,000 rudarjev nu polju | mehkega počiva. Rudarji so POLICIJA S T R A 2 I P^P' u Jühn* Lewlsu, pred- »I . v/KHf^ir sednika unije UMWA, in njego IvLA VINICc. I vo zahtevo, da morajo operator- | ji plačevati pokojnino sto dolur-Cklcago. 17. marcu.—Predsed-1 Jev na mesec rudarjem, ki so nik Truman je Šestnajst ur po gtari 60 in več let ter delajo v oklicu stavke proti klavniškim ¡ premogovnikih 20 let. kompanijam imenoval posebni, Najbolj sta prizadeti Pennsyl-preiskovalni odbor, čigar nalo- yanlja in West Virginija. V ga je ugotovitev dejstev v kon-jpryi državi je ostalo doma M),, fliktu med unijo CIO in kom- ooo rudarjev, v drugi pa 100,000. panijami. V stavki je udeleAe j Poročilo iz Washingtona pra-nih 100,000 delavcev v Chlcugu vi, da predsednik Truman štu-in drugih mestih. dira nastali položaj. Njegov Člani odbora so Nathan P. tajnik Charles G. Rohh je dejal, Feisinger, profesor prava na dr- da se vlada še nI odločila za žavni univerzi v Wisconsinu in akcijo. Pred dvema letoma je bivši član federalnega delavske- Trumun na sodišču l|poslov«l ga odbora; Pearce Daviš, načel- Injunkcijo, s katero je izsilil nik bizniškegu in ekonomskega departmenta illlnoiskegu tehnološkega instituta, in Walter V. končanje rudarske stavke. Operatorji se upirajo plačevanju pokojnine rudarjem. Lewis Marshall zavrnil jugoslovanski protest Washington, D. C., 17. marca. —Državni tajnik Marshall je zavrnil proteat jugoslovanskega poslanika Kosanoviča proti navzočnosti admirala Horthyja, bivšega ogrskega regenta, na sVatbi Sama Woodsa, ameriškega konzula v Monakovu, Nemčija. Marshall je odgovoril na protest, da je bila svatba privatna zadeva. Horthv je na listi Schaefer, profesor prava na uni.jjjh je obdolžil kršenja zadevne verzi Northwestern. provizije v pogodbi, ki je bila Naloga odbora je sestava po- sklenjena v juniju lanskega leta ročilu do 1. aprila. To bo pred- Ako se rudarji ne bodo vrnili loženo predsedniku Trumanu. n„ delo, bodo morale jeklarske Nanašalo se bo na ysa dejstva v, kompanlje ustaviti obrat. U. S konfliktu. Trumen je imenoval j Steel Corp. je naznanila, da s« odbor na podlagi Tuft Hortleye. | nJene zaloge premoga naglo kr vega zakona. Predsednik bo po-1 ¿jj0. Drutfe kompanlje so tudi tem morda pozval federalne«a prizadete, med temi Jones & justičnega tajnika Clarka, naj Laughlin, Republic, Jlethleheni gre pred sodišče In dobi injunk-1 Welrton In Youngstown Sheet cijo, da se stavka začasno konča. & Tube. Unija je okllcala stavko proti okrog 14,000 rudarjev v lili-štirim vodilnim kompanijam-; noisu še dela. Ti so «lani pro-Armour, Swift, Cudahy in WtU g,0iivne rudarske unija, son, toda prizadetih je več dru-j . glh kompunij Kompantje ^ Volitve V tovami odbile zahtevo unije gleda zvl- I V l?! šanja plače za 29 centov na uro. ¿eoaStian Hat L O. Unija je zavrnila Trumanov a- Chlcago.-Sebeatlan Hat Co. pel na odloži oklic stavke, j Je prlita||| na yo|Uvt pp| k-l0. Ralph Heistein, predsednik unl- rlh Mo de,BVl,, ^^ ttU w je, je pozdravil imenovanja pre gi un|jo Unileil Hatters, Cap ¿k iskovalne«a odbora. Dajal je, Millinery Workers ADF kot da bo unija kooperlrelu z odbo-1 pred*tavnico frri kolektivnih po-rom, zaeno pa je naglasll, J* M«j«njlh ali ne, Vršile se bodo bil odbor Imenovan In da bo v tovgrnl kompanlje 7. aprila vršil svoje delo na podlagi Taft- ^ nadior>( vom federalnega Hartleyevega zakona, čigar na-, delavskega odbora, Volitve himen je uničenje delavskih un!J.(do UJnf ln df|-vci Mo ,me|i Herbert March, pokrajinski priliko, da ae izrečejo /a unijo direktor unije, je oplazil župsna kot predstavnico pri kolektivnih Kennellyja in policijskega ko podajanjih, misarja Prendergasta, ker sta mobilizirala policijsko silo 2 249 Znižanje števila lordov moč zu straženje klavnic V Chi-cagu. Dejal je, da je ta sila povzročila atmosfero sovražnosti proti stavkarjem. v britski zbornici Stavka uslužbencev železnice odložena Chicago, 17. marca.-—Stavka uslužbencev električne železni- v o j n íh ~ /. loč i nce v ju g'os I öva risk r | hl™ JIÍI vlade, toda kljub temu je dele * " žen zaščite ameriške vojaške oblasti v Nemčiji. ložena do 27. marca, Naznanilo pravi, da se bodo reprezentantl unije in kompanlje aestali v Wu-shingtonu 23. marca In razprav Ijali o rešitvi s|>ore. Unija, italija in francija se daleč narazen Državi ne bosta dosti prispevali k Marshal-lovemu načrtu DOLGA POGAJANJA BREZPLODNA Rim. 17. marca—Izgledi, da bosta Italija in Francija prispevali k Mursliullovemu načrtu «lede ekonomskega okrevanja in rehabilitacije zupudne Kvro l>e, so megleni, Dokai je v oi ez plodni h pogajanjih med Itu-, iijunskimi in francoskimi delegati glede ustanovitve ekonomske ali vsaj carinske unije med državama. Pogujunju so se pričela v ma |u lanskega leta. Šele zdaj sta Italija in Francija sporazumeli, du je ideja ekonomske u-tuje dobra, ako se bi isvedla. V «oglasju je z Marshallovim načrtom, da se morajo zapadne evropske države zedinltl glede samopomoči. Italijanski zunanji urad Je o risal potek pogajanj, Desničarski tisk Je pozdravil poročilo u-rodu kot dukaz, da boste Italija in Francija prvi državi v Evropi, ki boNta prispevali k Mar ihallovemu načrtu. Namignili m, da bo ekonomska unija kmalu formirana. To je pretiravanje, V resnici «tu Italija in Francija še daleč narazen. Pogajanja niso v bistvu prinesla nobenega rezultatu. Konflikt med uradnim opti-miciViom in realnim dejstvom ni rogonetku. Vladi Italije ln Francije se zavedata, da ekonomska unija med državama nI mogoča. Tekmovalki 8ta na tr-¿iščih Že Stoletja in vsaka je razvila svojo ekonomijo sa za ščito lastnih interesov. Italija in Francija sa zaveda ta, da bi vzelo najmanj 50 let za formiranje ekonomske unije. Murshullov načrt je zdaj na po-zornlcl s pogojem, da se morajo zapadne evropske države spo razumeti «lede samopomoči. I z tega razloua skušata Italija In Francija ustvariti vtis, da so pogajanja med njima uspešna. Poročilo italijanskega zunanjega urada priznava, da so nastale poteikoče in ovire, katere bodo morale biti odstranjene pred ustanovitvijo ekonomske unije med Italijo in Francijo. London, 17, marca,—Politični krogi poročajo, du bo število lordov v zbornici znižano na 300. Sedanje število je flOO Lordi niso izvoljeni, temveč podedujejo pozicije v zbornici, Za znižanje števila lordov »o ae od- /Washin*ton. D. C., 17. marca. loUU t lani Attleejeve vlade. (,..„.., J() BmNMU K. Meyers, ki je bil na obravnavi pred fe- General Meyers odveden v ječo včlanjena v Ameriški delavski federaciji, ae je izreklu ra okltc stavke, ko je kompenija od hi I u zahtevo «lede zvišanja plače za 15 In pol centu na uro. britska vlada odredila nadziranje 'prevratnih' elementov íesta demobilizacija v rusiji po zakljucenju vojne odrejena London. 17. marca,—Po študi-| ju metod, katerih so se poslužilij komunisti v Cehoslovakiji, kjer so dobili vso oblast, so »ociali stični vladarji Velike Britanije izdali odredbe in navodila Scotland Yardu in protiŠpionažne-mu departmentu armade, naj strogo nadzirata aktivnosti prevratnih elementov. Delavska vlada premierja At tleeja je alarmirana zaradi preobrata v Cehoslovakiji: Zdaj se if odločila za preprečenje infil-tradje komunistov in sopotnikov komunistov v njene depart men te in strokovne unije. Scotland Yard, organizacija detektivov. In prntišptonažni department armade bosta imela svoje agente v vladnih uradih in tovarnah, v katerih ao komunisti aktivni. Vloda Je namreč ugotovila, da )e komunistična stranka začela smotreno kam- panjo, da dobi kontrolo nad za upniki delavskih unij v tovarnah. Nedavno objavljeni seznam industrijske registracije komu-niatične stranke dokazuje, da komunisti kontrolirajo zaupni-ške odbore v 250 tovarnah, v 550 drugih tovarnah pa Imajo tri in več članov v odborih. Vo ditcljl stranke so naznanili, da Je njihov cilj v prvem četrtletju tega leta kontrola zaupni-ških odborov v 900 tovarnah. Koliko komunistov ln sopotnikov komunistov je upoalenth v vladnih deftartmentih. nI zna no. toda mnenje prevladuje, da ae je število povečalo. Delavska vlada ae hoče zaščititi pred komunistično nevarnostjo. Ko-munlete vidi celo med levičarskimi labortti v parlamentu. Nekatere je obdolžila vrtanja znotraj delavske stranke San Francisco, Cel., 17. marca. — Kandidati tretje stranke bodo prišli na «'satrvnico pri primarnih volitvah v tej državi. Na m*ticije je bilo nabranih če/ 250.000 podpisov. Kandidat /a predsednika Združenih držav na , . ~ . ,, . . . . i ti ». . a tov »n* vojne, /adovn dekret je I st tretje stranke Je Henrv A. . . . * ' Moekva. 17. marca,—Kovjet ska unija je odredila šomIo de-mobili/arijo po /aključinjil sva- Wallare Demokrat in državni poslanec John B Cooke je dejal v državni zbornici, da tretja stranka pomeni konec Trumana v Californijl. bil objavljen včeraj Značilno Jr, ker Je bila demo-bill/arija odrejena en rnesee pied splošnimi volitvami v Italiji in v času, ko «o odnošajl med Rusijo, Ameriko, Veliko Hrita-ulj» in drugimi rapadntml ev-lopskimi državami padli na najnižjo točko Akcija je dokaz, da Sovjetaka unija kljub kritični 'situaciji ne vidi možnosti izbru-Copenhatfen. Danska. 17. mar ha nove vhjne v bližnji bodoč-ca,—Vlada je na/nanila skleni- noatl, tev trgovinske pogott importne banke /a razvoj te industrije na Kbrtnoal. Z drugo besedo kupital /m razvoj te Industrije naj prispevajo ameriški davkoplačevalci. pi uliti p.. naj se stekajo v fepe delničarjev In ravnateljev Reynolds Metal Co Wallstreetarji niso pripravljeni investirati svojega denaija Ta denar na i prispeva ameriška vlada walistrcctei ji pa bodo zeli od bogatih kgncesij na Kitajskem — aii kjetkoii To je nove vi ste impciiatlzcm. ki spada v isto vrste kak» r državni katritalizem V tem primeru se razvija državni imp« i tslizt m. kjet di>ava na račun javne blagajne rlsktra iiivcs tieijc. privatni kapitalisti im /anjeto aedove in si polnijo svoje ms I he Nihče ne more zanikali potnb« ameriške pomori Kitajski, ali pa Evropi T«»dii pod nt i an je konimpiranrga Kaisekovega fsstsltč-ret;ji režima, sli drugih leakiionatnih refmov, n' v interesu aire i iskriš niti kitajsl-eya liudatva mat v» « v vellkn šk<»do in nesrečo Ako hoč vrženo. Wallace |e /a tn, da se, ' bi rajši ta denar porabil /m sta-,* rostim zavarovanje, da bi oseba s 85 letom starosti dobila po sto dolarjev pokftinine na mesec. Dalje bi morali pomagati učiteljem, graditi nove Šole ln učne zavode po %tej deželi, tako da se bt mladina izobraževala, ne pa se vežbela trn klanje. Dalje bt morala vlada skiheti za gradnjo pottrbnih stnnovnn}. kajti pomanjkanje slattovanj te selo obrninn zla.1» v industrijskih središčih i Wallace jg v svojem govoru la oljna polja na Kubi ali Mehiki in tam postavila svoje letalske baze, tik pred našim nosom. Gotovo se nam ne bi do-padlo. Kako pa naj se dopade Rusiji, ko vidi, da mi postavljamo baze na vseh krajih sveta, tudi tik pred njenim nosom. Ako bi Rusija kaj takega storila, bi mi hitro poslali vojaštvo, da zavaruje svoje interese. , Pred zaključkom je Wallace apeliral na nas, naj vsi skupaj delujemo v tej predsedniški kampanji za izvolitev ljudskih zastopnikov. Oprijeti se moramo resnične demokracije, ki bo V korist ljudstvu, ne pa izžemalcem ljudstva. Edino taka demokracija bo lahko vodila ameriško ljudstvo v resničen svetovni mir. • i Wallace je govoril eno uro. Zaključni nagovor je imela Vida Ponikvarjdva, ki je naznanila, da bo za podpredsednika kandidiral senator G len Taylor. Wallacovi shodi, ki so se vršili v tem okrožju, so bili aranžirani s pomočjo vojnih veteranov. Naša dolžnost sedai pa je, da se držimo Wallacovih nasvetov in priporočil ter da delujemo za izvolitev Wallaca' in Taylorja ter vseh drugih naprednih kandidatov. Kakor ste videli v Pros veti, je SANS sklenil, da podružnice pridobivajo nove člane v svoje jjostojanko. Tukaj imamo podružnico št. 91 SANSa. Priporočljivo je, du gremo vsi na delo za porast njenega članstva. SANS vrši dobro in koristno delo, zato ga moramo vsi podpirati. Frank KJun. Porodilo o predavanju Chlcago. 111.—O predavanju dne 13. februarja, katerega Je aranžirala centrala podružnic SANSu, društev in klubov, je bilo v* tem listu že porocano. Danes naj omenimo nekoliko podrobnosti o tej prireditvi. Predavatelja sta bila Marie beton in Donald Hesson, ki sta v poljudnih besedah orisala današnji položaj v Jugoslaviji in posebno v Sloveniji, kjer sta se zadnjo leto več mesecev ftiudi-la. Predavanje je bilo silno zanimivo. še posebno, ako se pomisli, da sta oba Amerikanca, vendar sta oba zelo naklonjena novi Jugoslaviji in Sloveniji. Povedala sta, kako se danes tam dela ln trudi, da se dežela čim prej ojNimore in izgradi iz ruševin, katere sta povzročila naci-fašistična okupatorja tekom šti vražnik pognan iz dežele. Izjavila sta tudi, da je slovenski narod najkultumejšl, kar sta tudi dokazala s statističnimi podatki. jfstopnina na predavanje je bila prosta, toda pobirali so se prostovoljni prispevki v pomoč ^kademiji za upodabljajoče u-metnosti v Ljubljani. V ta namen so prispevali: Anton Kon-chan $10, po $5: Frank in Min ka Altbh, Frank Benching, A. Grum, Mirko G. Kuhel, Donald J. Lotrlch, Val. Mersol ter Frank in Angela Zaitz, štiri osebe po $3, štirinajst po $2, ostali pa po $1. Skupaj nabrana vsota je znašala $184. Po predavanju je bila v spodnji dvorani domača zabava, kjer se je serviral okusen prigrizek in pijača, kar je pomagalo kriti stroške te prireditve. Kuhinja Je bila v oskrbi Frances Vider in pomagale so ji A. Bohinc in Lojzka Harmond, točaji za baro so pa bili: Frank Bizjak, John Turk hi Anton Udovlch. Prostovoljne prispevke po dvorani so jxibirale sestre Minka Alesh, Vera Leveč in Glorla Bohinc. Vsem delavcem in delavkam, in sploh vsem, ki so na katerikoli način kaj pomagali pri tej prireditvi, naj bo izrečena iskrena zahvala! Za centralni odbor podružnic SANSa, društev in klubov, Frank Smith, tajnik. Prispevek za sklad obrambnega odbora New Caatle, Pa—Pred nekaj časom sem poelal tri dolarje v obrambni sklad, ki ga zbira poseben odbor SANSa za kritje strošktfv v zvezi s tožbo, ki jo je kaplan Franc Gabrovšek na peril proti Prosveti, Proletarcu in Enakopravnosti. Moj prispe vek omenjam zato, ker mojega imena še nisem opazil v zadevnem seznamu, o prejetju prispevka pa sem dobil potrdilo, ki ga prilagam v tem pismu. To navajam zato, da bo javnost ve dela, da sem tudi jaz proti napadu na napredne liste. Anton ¿kufca, 446. riletnc okupacije in med osvobodilno borbo, prednp je bil so- tnko lokal za svojo ženo kot se Izguba mlade žene udarec družini Chicago. I1L—V soboto, dne 28, februarja, je bil deževen in žalosten dan. Žalosten zlasti za nas, ki smo spremljali k zadnjem počitku Mary Bucinsky, rojena Renar, na pokopališče Woodlawn, kjer sedaj počiva poleg svoje hčerke, ki je umrla pred enajstimi meseci v starosti sedmih let, in poleg svoje matere, ki je umrla pred štirimi leti. Mary je zapustila svoje drage v najlepšem cvetu svojega življenja, stara komaj 30 let. Bila je miroljubna in prikupljivega značaja ter priljubljena pri vseh, ki smo jo poznali. Bija je članica društva Pionir 559 SNPJ in članice tega društva so nosile krsto. Številni venci in cvetje je krasilo njeno krsto v pogrebnem zavodu, velika udeležba pri pogrebu pa je pričala, da je Mary bila priljubljena. Na predvečer pogreba je pevski moški zbor Prešeren zapel nekaj žalostlnk Marv v slovo in zadnji pozdrav, kujti njen oče Charles Renar in brat Milan Renar »ta že dolgo let aktivna članu zbora. Njen soprog, po rodu Ceh. je resfiično imeniten mlad mož, In ne vem. če sem še kdal videl, da bi mož p«išteiin i m detmikr ulično ljudsko vlado ln do lake vlade bo pri- šlo ako Amerika preneha podpirati Ciang Kaišekov rciim Za doeego tega pa Je potrebno popolno (Mičtlčenje wall»treetsko rist ljudstvu Toda tudi tn šele tedaj, kadar bo Kitajska dobila „^turistične reakcije v Washingtonu. je on. Zakaj tudi ne, saj sta se zelo dobro razumela. V imenu zbora Prešeren izrekam globoko sožalje vsem prizadetim, a Mary naj mirno počiva v preranem grobu. Pogreb se je vršil pod vodatvom slovenskega pogrebnika L. ¿efrana. Anton Udovlch. Po tečaje hrtbolsseev e Bistriški dolini. Nekaj o hudi zimi in o tretji stranki Sheldon. Wis. — Letošnja zima tako hudo pritiska, da se lahko reče, da je zares zima. Od 15. novembra minulega leta, ko je zapadel prvi sneg, se prav kobro drži, tako tudi mraz vse do 15. februarja. Ves čas je bilo sončno, mraz pa tak, da je toplomer kazal večinoma okrog ničle, parkrat je živo srebro zlezlo 30 stopinj pod ničlo, enkrat pa celo 40 stopinj pod ničlo. Dne 16- februarja so zapihali južni vetrovi, vreme se je ogrelo tako, dat je v treh dneh skoraj ves sneg skopnel, ampak nato smo dobili novega. Padlo ga je čez 12 inčev, tako da je zemlja spet pokrita. Da bi le še bila pokrita s snegom vsaj do 20. marca, kajti potem bomo sigurni, da bo doeti detelje in druge krme, kar je pač naš glavni pridelek. Veseli me, da se toliko piše v Prosveti o Henryu Wallacu in tretji stranki, katere predsedniški kandidat je on. Njega sem videl in slišal govorite v Chippewa Fallsu, Wis., še preden je bil trgovinski tajnik, pa se ml Je že takrat prikupil. Ko je bil v vladi kot trgovinski tajnik, je prišel na konvencijo farmske unije kot govornik, in vsakokrat je plačal prispevke, oblečen pa je bil kot farmar in razkuštra-nih las. V zadnji veliki depresiji, ko je bil Wallace v vladi poljedelski tajnik, je on veliko pripomogel, da smo farmarji dobili nižje ob* resti, kateri smo imeli federalna posojila. S tem je farmarjem prihranil več milijonov dolarjev. Samo v okraju Chippewa je bilo prihranjenega čez $40,000 vsako leto na obrestih. Ne spominjam se, katerega leta je bilo, l^o so bankirji delali na tem, da se obresti spet povišajo, ampak farmska unija je odbijala te zahteve in ostalo je po 3'^. Henry Wallace se nam je spet pridružil in imel shod v St. Pau-lu, Minn., katerega sem se tudi jaz udeležil, četudi je celih 150 milj daleč od mojega doma, in ni mi žal. Nikdar ne bom pozabil tistega shoda, toliko ljudstva je prišlo skupaj! Rekli so, da je bilo vseh 48 držav zastopanih na shodu. Cez 21,000 farmarjev je bilo skupaj in glavni govornik je bil Wallace. In res so se obresti znižale, kar je veljalo do julija 1945, namreč . Mlislim, da kdor se je hotel potruditi, se je lahko malo izkopal iz dolgov v tem-času. Jaz sem se, ampak če bi ne bilo farmarske unije in Henry j a Wallaca, je grozila nevarnost, da me bi s farme pognali, ker bi šla na boben. Lahko rečem, da ne poznam javne oeebe v Ameriki, da bi ves čas oatala trdna na svojem naprednem stališču, da bi velik državnik ostal zvest borec za malega. navadnega človeka, kakor je ostal baš Henry A. Wallace. Kljub temu pa se dobijo ljudje, ki mu ne zaupajo ln ga napadajo s komunizmom. Boje se če bi bil on izvoljen za predsednika. da nas bo "prodal ruskemu medvedu." Res. žalostno Je, da nekateri ljudje takim blufarl-jam verjamejo Le tako naprej, napredni rojaki, naj vsak agitlra za tretjo stranko kolikor pač najbolj more. Nič ne de, če vam kdo za* brusi v obraz, da ste komunist, «j s tem bavbavom sedaj strašijo slehernega, ki - ne trobi v profitarski log J-z hom agiti-tal In poskrbel, da bodo ljudje na volilni dan jiri-.li na volišče, četudi se bi moja staja li/a U-sti dan popolnoma obrabila Ce bomo afitiraJl in neumorno delali. Umiio iiioida i Jo/1 vel i zmago Pozdrav v>em naprednim rojakom in afitatorjem za Henry ja Wallaca! r\ Lucss Demovsok. 273. Četrtek, ib. marca íwa PROS V IT A Primorske vesti Nove nezakonitosti, nova nasilja Ljubljana.—Po protestu glavnega sveta Slovansko italijanske protifašistične unije za Tržaško ozemlje, ki je bil naslovljen na Varnostni svet Organizacije združenih narodov zaradi nasilij civilno policije nad demokratičnim prebivalstvom Trsta, je mestni pienum te unije «prejel na svojem sestanku 3. marca resolucijo Varnostnemu svetu. V tej resoluciji ugotavlja nove nezakonitosti in nova nasilja angloameriške okupacijske uprave. Po tržaških predmestjih kakor v Boljuncu, Dom-ju itd. ustavlja policija ljudi brez vsakega vzroka. Tako je prebivalstvo izpostavljeno neke mu nadzorstvu, ki se nikdar ne dogaja v normalnih razmerah. Višek nasilja pa se je pripetil dne 27. februarja, ko so ravnatelja demokratičnega dnevnika "II Lavoratore" s silo odvedli pred sodnike, ki so ravnatelja obsodili, ne da bi mu dali možnost, da bi bil izrekel eno samo besedo v svojo obrambo. Takšne stvari dokazujejo, da so organi te zasedbene uprave izgu bili vse nadzorstvo nad svojimi dejanji. Resolucija izraža ob skiepu zahtevo demokratičnega prebivalstva Trsta, da napravi Organizacija združenih narodov konec temu stanju nezakonitosti in nereda, ki žali demokratična načela in osnovne človeč-nostne pravice. Hkrati pa poudarja resolucija nujnost, da se čim preje imenuje guverner, kar bo edino lahko normaliziral življenje na Tržaškem ozemlju. • Tržaški protifašistični umetniki razstavljajo v Pragi Pod pokroviteljstvom ministrstva za informacije je odprlo v Pragi razstavo del 12 protifašističnih umetnikov s Tržaškega ozemlja. Razstavo, ki predstavlja važen umetniški uspeh, je odprl 4ef oddelka ministrstva za informacije dr. Hofmajstor. V Imenu tržaških umetnikov pa je spregovoril Robert Hlavaty, ki je v svojih zahvalnih izvajanjih poudaril bratstvo in enotnost med italijanskimi in slovenskimi naprednimi delavci in umetniki. Sedanja finančna politika vodi v ubostvo Anglo-ameriška vojaška uprava v Trstu je, kakor smo že po ročali, izdala ukaz o zvišanju obdavčenja na dohodnino za 300'/i z vzvratno veljavnostjo za leto 1947. Tako bodo mali trgovci plačevali 60 do 70'/, več davka, srednji trgovci za okoli 40'/;, veletrgovci pa le za 207». Nujna posledica tega zvišanja je splošno naraščanje cen, ker je povsem jasno, da bodo trgovci prevalili to novo breme na potrošnike. Zaradi tega se je moralo nujno zgoditi, da se je stanje potrošnje in povpraševa nja spričo naraščajočih cen poslabšalo. To velja v prvi vrsti za revnejše sloje prebivalstvs. Nadaljnja neogibna poaledica bo nezadržno propadanje malih in srednjih trgovcev. Takšna finančna politika vodi nujno do gospodarskega uničevanja Tržaškega ozemlja. žaški konopljarni. Delavci ko nopljarne same pa so se postavili po robu in pričeli stavkati. Tržaško delavstvo je z dvema krajšima stavkama dokazalo, da je borba delavcev v konopljarni borba vsega tržaškega delavstva za boljše življenje, za delavske pravice. Zastopniki delavstva,' I ki so bili v komisiji, so izrazili' svoje mnenje, da je najbolje, če se ukaz štev. 109 ukine ter dal se uveljavi splošna zapora nad I odpusti. V Solkana je steklo prvo železo v Solkanu je bilo takoj po priključitvi k novi Jugoslaviji ustanovljeno Okrajno mehanično podjetje, ki je pričelo obratovati v poslopju bivše mehanične delavnice Bedeschi, katere lastnik je odpeljal svoje stroje tik pred priključitvijo v Italijo. Delavci sami so si zagotovili stroje s tem, da so jih pred priključitvijo prepeljali iz Gorice v Solkan kljub nevarnosti zaradi izpadov fašistične drhali. Te stroje je namreč daroval lastnik mehanične delavnice v Gorici tov. • Jožef Štrukelj. Podjetje izdeluje sedaj vse vrste novih mehaničnih delov, kmečko orodje, pluge za traktorje itd. Zaradi zmerom bolj naraščajočih naročil so se delavci lotili urejevanja livarne. Njihov trud je bil kronan z uspehom. Posrečilo se jim je, da scf peč dokončali in jo stavili v obrat. Dne 14. februaria je ob dveh popol dan zaplapolala na strehi podjetja zastava, ki je oznanjala Sol-kancem novo delovno zmago i/ peči je priteklo prvo železo. Livarna bo sedaj lahko vlivala stroje vseh vrst. V načrtu je še postavitev peči za topljenje je kla, Solkan sam je s to važno delovno zmago mnogo pridobil na svojem pomenu in veljavi. • O tem pppro V tovarni Anhovo v Soški dolini je pričel obratovati prvi stroj za izdelovanje cementnih cevi. Delavci so sami pripraviti stroj in ga spravili v pogon. V kratkem bo slekla žičnica izpod Cavna v Črnice v Vipavski dolini. Še v marcu bodo pričeli na tej žičnici prevažati les izpod Čavna do glavne prometne ceste v Černičah. Poz neje jo bodo podaljšali še do Trnovskega gozda in do železniške postaje v Batujah. Skupina fašistov v Gorici je napadla uglednega goriškega trgovca Ivana Brica In mu prizadejala z boksarji težje poškodbe, j Policija je aretirala glavnega napadalca in še nekega njego vega pajdaša. V 'Št. Petru ob Nadiži v beneški Sloveniji so ustanovili neko "znanstveno" komisijo, ki naj dokaže, da so beneški Slovenci Italijani in da bodo ostali Italijani. Demokratična fronta Slo vencev* bo znala razkrinkati tudi takšne mahinacije, četudi jih skušajo odeti v zunanjo kopre-no neke namišljene "znanstve nosti." , Anglo ameriška vojaška uprava v Trstu je prepovedala anti-fašističnim ženam zborovanje dne 8. marca, t. j. na mednarodni praznik žena. Novo pomorsko zvezo so odprli med Trstom in Puljem. Na tej progi bo vozila jugoslovan ska ladja "Makarska." (Poslano Sanau) Po sledovih krvnika Taddea Orlanda Ukaz it. 109 Takšna je danes slika v Trstu. Zmerom večje število brezpo selnih. mezde zastajajo glede ns naraščajoče cone. ponavljajo se zmerom nove grožnje z odpusti delavstvs. Ko so ps tržaški de-lodajalci firi odpustih delsvcev dognali, da so takšni odpusti nevarna reč. j'm jc priskočila na pomoč oblast Izšel je ukaz št. 1(0, po katerem sklepajo o odpustih delavcev p< sebne Komisije Iz vrst delodajalcev, delavcev in zastopnikov urada za delo. ¿c pri obravnavanju prve«a primera pa ae je pokazalo, da bi bilo delovanje teh komisij le tedaj "u |x nesern o svobodi, v katero so no tranjski ljudje kljub vsemu preganjanju trdno verovali. • Prvega avgustu zjutraj so ita lijanaki okupatorji, na povelj* majorja Menca, jsibrall vse moške iz meata Lože in Jih zaprli v poslopje bivši posojilnice v Starem trgu. Ko je ob desetih dopoldne začel Ix>ž na šeetih krajih hkratu goreti, so poss-meznl vojaki vstopali v sobe. kjer so Idil Ložanl zaprti, in jim He kuzali skozi okna "GlejU-, Lož gor»; vase komunistično m c cd o »mi šlo k. vragu, ali vnln nI* ni *aP No, pe saj Je vse-j eno. vi tega gnezda ne boste Vfčj potrebovali!". Loža nI so gledali Loft. k» zdaj ni bil nič drugega, kak' r ena ta mu velikanska pr meda, k) te gorela bolj in bolj. T«Kla ndiče »r potožil, nihče ni j zajokal: gledali eo biez beeed. s ttnftfijriumi pr tm«. In ko s« i« planeti |Kile-el. j< i //i* ma-] jot ManCu uVj/ zadnji uk.i* " ust tel it vi indejetlh ložanoe l Ta ukaz ji bil še ttsii dan isvr-| šon K s Uluki za «telim trgom j p* Je skupi"® deeHlh fašistov vos dan kopala veliko jemo Ki j« bila namenjena Ihanom. f»i ko so bili pripeljani na vrh gi I-j ča, je tenofite Bardelll spuščal1 po nega, ki je moral teči po o znučeni poti proti Jami, Ko je prišel do jame. so zaropotali mi-traljezi od vseh struni in kup mrličev v juml se je večal bolj in bolj. Le enemu edinemu se je nasmehnila sreča'— Janezu Antončiču iz Vrhnike. Bežal je proč od juniv, bežal 11111110' Bar-dellija, ki se je sladkobno smeh Ijal in si vihal brke, bežal je mimo neštetih okupatorjevih j nili so se v porušene domoye brez čevljev, brez obleke, z maj hno culo, v kateri je bilo povezano vse njihovo premoženje. Vsakdo, ki se je vrnil, je naj-piej vprašal: "Ali so ujeli naši majorja Munca? Ali so ustrelili. Burdelliju?" In, ko so zvedeli, da sta major Manca in tenente Bardelll z vso svojo sodrgo pra vočasno ušla, no bili žalostni bolj kot takrut, ko so gorele njihove hiše in padali njihovi otroci,— Major Munca si je izposloval štirinajstdnevni dopust in prav takrat, ko je v Milanu znova ko val svoje satanske načrte, je fa šistična Italija slavno propudla Major Manca je ostal v Milanu in tam živi še danes in ameriški magnati, ki so mu bili vca sih zoprni, so mu postali sedaj kar na enkrat čudno simpatični. Ko je zvedel, da bodo po sklepih moskovske deklaracije vse fašistične in nacistične zločince, ki so odgovorni za zločine, požige in umore, pripeljuli na me sto zločina in jih sodili po zakonih, veljavnih v teh deželah, se je zatekel v Vatikan, e Danes De Gasparijeva vlada skupno z Vatikanom in vso ita-lijunsko reakcijo prav tako ku kot v času Mussolinljevego fu straž in vendar je ušel. Ušel. rsiima »pet ščiti te je kljub temu, da so vsi streljali | krvnike in jih postavlja celo na za njim m se je sredi noči ra- védil!» položaje v svojih mfltl njen privlekel do hiše kraj gozda.v Toda s tem zločinsko delo okupatorja še ni bilo končano. Pobijali in ropu 11 ter pohvali so tudi po vseh okoliških vaseh. Zdaj je gorelo v Iguvusi, zdaj spet v Pobudu in Smaruti ter Markovcu in Vrhniki, ki je bila prav tako cela požgana. Iz vseh teh vasi po dolini je bilo v štirinajstih dneh postreljenih okrog •dvesto ljudi, v Internacijo od-poljanih pa na tisoče. Mnogi se Iz internsclje niso več vrnili, mnogi pa so prišli domov po ka pitulaciji Italije bolni in za vsako težje delo nesposobni. Vr- strstvlh, namesto, da bi Izpolni la določbe mirovne pogodile, ki jo je podpisala z Jugoslavijo, in izročilu te zločince jugoslovanskim oblastem, da bi Jih sodilo ljudstvo, ki Je zaradi njih pretrpelo toliko gorja. Obnova tovarno se destilacijo bltumona n» Roki. Pri rafineriji mineralnih olj so obnovili tovarno za destilacijo bitumena Prejšnja tovarna je bila med vojno porušena. S preureditvijo strojnih naprav so povečali pro i/vodnjo za 50'i, Lani so prš dobili za Utt*; bitumena voč ka kor je bilo prvotno določeno. Kratke vesti iz Jugoslavije Ljubljana.—Tekmovanje kmetijskih delovnih ssdru« sa povečanje donoea. Kmetijske de lovne zdaruge v LR Srbiji so lani tekmovale med seboj in nt* davno so bile najboljše zadruge nagrajene. Med njimi se je odlikovala zlasti zadruga "Nova doba" v Iruuu, ki je pridobila največ članov in uvedla pravilni delovno organisacijo. Ob tej ulitki ao sklepali o novem tek movanju m določali sanj pogoje. Med drugim bodo tekmovali, dM bodo upiavili vae potrebne agrotehnične ukrepe, končali ob pravem čeau žetev, doaegli višji povprečni donos iiienic«, koruze, sladkorne pese in drugih (Mri Jelkov; nadalje bodo tekmovali « pospeševanjem živinoreje, kdo bo opravil prej pomladno in Jesensko setev, kje bodo bolje izpopolnili prosvetno delo Itd. • V Zenici so zgradili prostovoljno a Ani industrijskega lira /.«•niška mladina, ki je bila lani zaposlena pri graditvi mladinske proge, se je po končanem dolu na progi lotila s člani LF nun lil ve industrijskega tira normalne širine. Ta proga vele Še lezamo s premogovnikom in s novo železnico. Zgradili bodo še 17 km postranskih industrijskih tirov med obratnimi poslopji železarne. e Namakanje Trebinjekega po lja. Luni februarja so se ssčela pripravljalna dela sa kopanje velikega namakalnega prekopa, ki so ga kopali lani do Jeasni Hkrati je bilo treba prebiti 300 m dolg predor. Pri kopanju predora so bile zaposlene mlf-dinske delovne brigade. ZdOj nadaljujejo melioracijska dela, tako da bo prekop že prad pomladjo gotov. IVesfJofJieeso ffecfrU Comporter—I hoia of rtnMu* u tul Htrrn qullltfí ant i H rom/urtrr UHlh nun •/ft /e»4e/ *ha>U» nf rt»* Mue.K'r*'1 'tfititir, ■inubl' IJt Of K NIK1JAK V MOJKM fcIVUKNJU nisem vidt lu enakega kirt mi la eleklrllne pogrl líjala in kovlil tu udobnost upanja V moji »laiostl hiti sol ka vsi» noc Je valu vafno. Z mojim električnim pogrlnjalom Je vedno preva temperatura , . Ni ml bilo treba vstajeti In l«kall pitarlmu pogilnjale, ali Se *l»u)atl iA Jih odlagati. Ja/ dobro spim vutktt noi," Klektrlfne p«»giin)als iti kovtri pnnelejo novo udobnimi »psnja vsem ilsnom v drutinl Brez i/jeme kako se »premluje teinpeialura v sobi, elekti iOio pogi mjalo se avtoqtall^nu asmo urejuje med Tatom ko spit« Vse kar naiedtte Je, iiualavile avtomatično kontiolo In s tem ste v ivilu ¿a peifcktnii »|>aiij« vso nol H« prav lahko up<>iali|)s! Hamo odprete po giirijalo "na" v lun i iii pref" v jutru Odpel« okna na široko eko lak» feble, va*r električno pogrinjalo va« obdižl lepo gorke bien tezllke lempeiatuie v va*i aubi. S tem, da odprete kontrolo Mna" le nekaj minut piedno klale k is'ïtku, boilete mu li vaáo rjuhe aoncniegoik*, se spi avile v po»i*lio »pat, Klektru n« pogitnjala m h»vtre se dobi v rasnih pnljublj« iiDi »aovaH-t ki ludo hatmotiUlie!» f VuA" dekor ur I Jo /.alitevsju llialo pelnje . . iMoejo in rt»ti)o m lavno tako kol ctaiovrslne l'otiebujet* I* enega /a v«ako posteljo, namesto iii ali silil /m »previjanje fie« poletje Mod« 1 m umi m U »i'tfbu udobnosti je v tem. da odpieU *pn vodnik Ualav it« s«- pri vaáem b go v cu ali i«a v bltnui KdiMiii prudelsltll lli oglejte M ta ihiljuOljetia tune elektii^ne |»»gtltijele m kovtie r,: ST- irmj^T -- IkiSM Ceerfefe« mmJ OtUestjo Začele so se oglašati (ruške. Takrat sem često videl ljudi-ne ljudi heroje, ki so jun&ali z golimi rokami ns tanke, ki so pa , dali in zopet vstajali, mrli m se! ponovno rodili zato, da bi "pro-! jo" zamenjali za kiuh in okove za svobodo. I Mi** je bila borha In krvava Toda novi ljudje so prišli iz go/iia. prinesli so nov. cas. novo Življenje (i leda I M*m| jih, ko m» vzdlgovali iz ruševin svoje domove, ki so jih sami zrušili ali za/gali Vedroat je sijala na njihovih litih- začeli so živeti." Stari hrast se m mogel dovolj načuditl, ko mi čez not /rasle v njegovi bli/ini barake in preko Bosne druge tam na zavoju I struge tretje, celite . . Neko jutro Je zatul pesem ... to je naša meta. izgraditi prugu još ovoga Ijeta! Takih ljudi še nI videl in niti toliko ne, kot sedaj, l/tegoval Lenart Baloh- je svoje veje, da bi videl, kaj bodo počeli ti mladi ljudje. Toda jHiftll so sami k njemu—pod njegovo krošnjo so sodil. « "Svetovni lm|>erializem želi novo vojno . . . Vojni hujskači govore o atomski bombi .. . Borba miroljubnih narodov za mir pravičen nur . . . Višinski raz-ktinkava v Londonu, Parizu, New Vorku podle namene lažnih demokiatov, plačancev kapi!. ih tov . , Provokacije . . . I.u/I Klevete . . ." Politični uia ' ' KotiipniMii . . . Vitalna igli «»iMiki . Mine ... Zlil-•alna vivica Varnostne napra- ve v rudnikih in predorih . . ,To je strokovni tečaj. "A, o, i, e, u! L, m, t, s, r, p, ž. T —I —t— o! O—č—e! D—o-m—o—v—i—n—a! M — 1 — a -d — l — n — s — k — a p—r—o-g—i! Analfabetskl tečaj. Vsak dan so prihijali k njemu —pod njim os se učili. MCe hočeš delati—moraš znati! Di znaš—se je potrebno učiti! —pod njim so se učili. In ti so se učili In delali. Preko Bosne je raste! nasip. Skale so se rušile ob grmenju min in ob udarcih krampov. Ves dan, vse dneve ic gledal stari hrast to vrvenju, ropot in življenje— gledal, kot je gledal življenje že stoletja Zvečer so pod njim za-žgill kres. Harmonika se je oglasila in pesem, črnec je po- Udarniki s Triaške ceale v Ljubljani Od leve proti deem, Joèe Cvar Franjo Lipovačak. Miha Lipeeêtak v drušbl a talnlkom alnd. pedruinlco lov. Fr. Petanom. dal roko Palestincu—Slovenec Makedoncu. Zaplesali so ktflo. "Igraj kolo, igraj kolo kozaračko kolo . . ." "Druže Tito, oj druže Tito, ljubičicef bela . . ." "Spominjam se", je nadaljeval s pripovedovanjem stari hrast, "da so z imenom Tito, jurišali borci ni sovražnika, da so z i-menom Tito padali v krvi. Danes z imenom Tito jurišajo rta skale, z imenom Tito se uče in ie ko ležejo k počitku jim usti v nismehu izgovarjajo ime: Tito. Tito! Skozi stoletja so butali vime valovi Bosne, burja lomili moje veje, strele udirjile v moje deblo In vendar sem ostal In klju-bovil vsem, ki so me hoteli uničiti. Stir sem in mnogo tega sem videl—toda življenje, tega vidim šele tedaj. Poznal sem gi že od preje—Mite je zinj poginil v ziporu od tuberkuloze. Zanj so jurišali možje iz gozda in zanj so pidili v svoji krvi. Da, da—poznam ga—todi vidim ga šele sedaj. Mnogo let je morilo preteči In mnogo je bilo žrtev, di sem dočikil vse to." Otresel je svoje goste grive, ko je končil s pripovedovinjem. Bili je že trdni noč in dež je curkomi lil. Le bliski so raz-svetljevili barake, kjer je^ počivala brigadi. Premočen sem se vrnil domov todi vesel, Ker sem zvedel veliko novih stviri, o katerih ml je pripovedoval stari hrast ob Bosni. HodH sem po progi in gledal nove ljudi pri delu, gledal njih življenje, gledal njihovo borbo, uspehe in žrtve. Morda je tudi stari hrast videl vse to—morda mi bo zopet šepetal v trepetu svojih listov. Morda . . . Vrnil sem se k nJemu. AH je mogoče? Hrasta ni bilo več. Tam je bil sedaj most in nasip ln nova proga ln . . Hrasta ni bilo več. Mali brigadir Jovo je prišel neko jutro k njemu. Po strani ga je pogledal, porinil kapo na zatilnik in pomežiknil: "Dovolj dolgo si kljuboval ve trovom. Sedaj pa se boš moral umakniti. Tu bo tekla proga, tu mora biti most!" Se pljunil ni v roke, ko je zavihtel sekiro tn globoka rana se je zasvetila na deblu starega hrasta. Če bi malo bolj pazno poslušal, bi morda slišal, ko je zaje-čal hrast: "To je moja smrt! Vem za gotovo—pred njimi ni zaprek!" Se ko se Je rušil, je iztegoval svoje košate veje na vse strani in iskal oporo, potem pa ae je lomilo, pokalo ln stari hrast je ležal na tleh. Brigadir Jovo pa je obrisal sekiro in znoj z obraza in vzdihnil zadovoljno: "Precej ga je bilo!" Po novi progi je vozil vlak brigadirje, Domov?—Ne, v rudnik. kjer je Mate pljuval premogov prah pomešan s krvjo. Čeprav so ti rudniki črni, uma zani in pr.rinl—toda življenje v njih je svetlo, lepo in novo. Vlik drvi po novi progi in brigadirje vozi a aeboj v rudnike, v tovarne, na gradilišči in v šole. Preko nasipov drvi in preko mostov. Preko mostu, kjer je stoletja kljvboval stari hrast valovom Bosne. Nikomur ne bo več pripovedoval /godbo iz sta lih dni, zgodbo o svoji mladosti —to je pokopal stari hrast pod seboj, ko se je zrušil pod Jovlno sekiro, Nova zgodba se piše se-dafe pišejo jo novi ljudje, ljudje iz tovarn, ljudje z gradilišč. ludje Iz šol, mest in vasi—vsi ti pišejo novn ggodbo. lepšo, ki se začenja tam. kjer se je stara nehala Ta zgodba pa se šele za-cen ja . . . "_________ V Proovott ae dnevne svetovno ln delaeefce voetl. Ali |th ČUate vsak dan? Sergej in Majda (ODLOMEK) Ferdo Godina Neko decembrsko jutro tisoč -devetsto dva in štiridesetega je dežurni budil Nebošmetovo četico. Trdo je trkal na vsaka vratca in svojo budnico končal pri vsakem bunkerju enako smešno in veselo: "Dosti je pretegovanja, tovariši. Vojska smo . . ." ;# Fantje so vstajali s hrupom, s petjem in žvižganjem. Že od včeraj, ko je prišla v tiboriiče vest, da bo tudi Neboimetova četica vključeni v Tomšičevo brigido, ni bilo več konspiricije, "Vraga bi zdaj s konspiracijo. Saj smo že pnv zt pnv brigada," so menili burkeži. Se mi-traljeze so nimenvili preizku ¿iti, če ne bi Nebošme prejJove-dal to nemarnost. Samo "četni balist", od zmi-kmega čevljarja Zdeneta do odlične iivilje Francj|, je ,vstajal z mešanimi občutki. Zdene se namreč brigade ni veselil. Bal se je, da bi v brigadi svoj posel izgubil. Zadnje dni, ko se je o vključitvi Nebošmetove čete govorilo kot o dejstvu, je Zdene capljal okrog vsakega, ki je 1-mel slabe čevlje. Krfchal je in sitnaril: "Sneg lahko zapade in na straži je vrag s takimi čevlji." Na vsdk način je poskušal obrniti nase pozornost in na ne-obhodnost svojega poklica v četi in pozneje tudi v brigadi. Tudi kuhar se je zadnje čase držal, kakor da bi ga bolel želodec. Bil pa je vesten kakor Zdene. Zdelo se je, da se mu bo pri taki vnemi celo posrečilo iz krompirja napraviti svinjsko pečenko. Za vse te ljudi je bila brigada strah. Borci so vstajali počasi ln samozavestno. Brigada je bila od vsega početka za nje nekaj privlačnega. Odkar je priiel bataljon Tomšičeve brigade čez progo pri Lavrici in se utaboril v grapi na južni strani Pugleda, sploh ni bilo več miru. V Nebošmetovi četi se samo eden ni vznemiril, mitraljezec Sergej. Tih in vase zatopljen je bil, kakor vedno. Drugi so peli, letali od bunkerja do bunkerja. Če bi pa zapel in se nasmejal Sergej, bi postali nanj vsi pozorni. Držal je roke v žepih in tiho opazoval prebujajoče se taborišče. paradi brigade ni bilo na njem opaziti spremembe. Slutil je, da se godi nekaj velikega, novega v partizanskem življenju. Martin, njegov pomočnik, je ropotal še z okviri v bunkerju in napol deklamiral napol pel pesem o črnolaskl. Popoldne je Pugled neobičajno oživel. S severne strani je rinila Neboimetova četa po klancu na vrh, od južne strani Miki tova četa. od Sostrega so prihajali "terencT s kurirji. In ie toliko drobcev se je nailo ob vaseh in grapah. Prihajali so s kotli, z vrečami, borci pa z ocl ščenim orožjem. Sto ln sto nog je iumelo po vlažnem listju. Vse to je bilo novo. Kdo se ne bi čudil, da je na pobočjih Pugleda živelo res toliko ljudi. Sleherni je drhtel v pričakova nju nečega novega, velikega. Na ravni jasi so se sbrall partizani v četverokot Ni bilo smeha niti šepetanja. BiH so trenutki, kakršni ao nastopili redko pri partizanih. Goete, poznojesenske megle so počivale globoko v dolinah. Nekje /<*lo daleč je zalajal pes. Ob meji je v dolgih presledkih po čila puška. Tu na Pugledu pa je bil mir In toplo prijetno sonce je grelo hladno zemljo. "Kal čitai?" jo )e vprašal Majda je obrnila glavo In počasi. ne da bi se jI mudilo, dejala* "Prosim, pusti papirje." Sergej jc bil zadet. Vsi na črti, ki jih je koval ure in ure, so se v tem trenutku razblinili. Nenadoma ga, je zadela in on je omahnil. Položil je papirje na svoje mesto, sklonil je glavo, da bi skril rdecico. Majdi pa je bilo žal. Sla je počasi k drevesu, sedla in vztavnavila pipirje. "Oprosti, organizacijska stvar je to," je dejala mnogo mehke-je z naivno prešernostjo. Sergej je čutil, da ji je žal. Nastal je težak molk. Doli nekje v dolini je zažvižgal veselo vlak. Kje je svoboda, kje so ceste, vasi? Glas od spodaj je le utrinek sreče. Toda Majda in Sergej tudi tega nista slišila. "Ne smeš zameriti, Sergej," je dejala. Začela je pregibati ovoje.1 "Saj si Skojevec?" "Sem." "Od kdaj?" "Pri partizanih sem bil sprejet." "Zakaj se nisi prej organiziral?" Kaj pa si po poklicu?" "Ključavničar," je pohlevno dejal Sergej. Če si delavec, bi bil lahko že davno organiziran.—Saj boš razumel glede teh stvari," pokazala je na papirje. "Ne boš zameril?" Sergej u je odleglo. Saj ni ta-kp nedostopna, kot se mu je zdelo. Se enkrat se mu je porodilo upanje in zdelo se mu je, da bi bil pravi trenutek, da bi ji povedal, zdaj, ko se je odločil in pripravil. Začel bo, naj se zgodi, kar se hoče. "Majda, nekaj bi ti rad povedal." Srce se mu je stisnilo in začel je omahovati, kajti Majda je dvignila glavo trdo, samozavestno jx> njeni navadi. Dvignila je svoje čudovite japonske obrvi in Sergej je postal spet nebogljeno dete. Toda poti nazaj ni bilo več. Slutil je, da bo Majdo v tem trenutku za vedno izgubil. "Rad te imam—samo—". Nastopil je težak molk. Majdi so ]x>časi postajale oči vlažne. Obrnila je glavo proti dolinam, od koder so prihajali znaki življenja. Sergeju je odleglo. Laže je, naj bo zdaj, kar hoče. Majda je globoko dahnila in tiho začela: "Čutila sem to, Sergej. Vem, da ai dober, zato ti bom povedala, da ne boš več trpel". Pomislila je, potem pa dejala: "Prosim, ne sme ti biti težko. Imela sem fanta. Že za časa stare Jugoslavije sva delala skupaj. Oba sva hodila na isto gimnazijo. On me je pritegnil v organizacijo kmalu, ko sva začela biti prijatelja. Ob večerih, ko sva delala letake za gimnazijo, me je učil. Učil me je o organizaciji, o marksizmu, o vprašanjih, o katerih prej nisem imela pojma. Bil je dober govornik. Zelo sva bila srečna." Sergeja je zadelo. Nikoli ni pomislil na to, da je Majdine oči že kdo drugi poljubljal, da je ž« kdo drugi božal, njene močne, črne lase. Ah, to boli, to strašno boli. Vse to, kar je gradil toliko časa, je bilo v trenutku razbito. "Po razpadu Jugoslavije sva delala v centru. Milan je vodil akcije. Letos februarja pa je odšel v partizane. Njegovo delo sem jaz nadaljevala. Dolgo smo imeli srečo. Maja pa se nam je neka akcija ponesrečila. Eden naših je padel, tri so ujeli. Naši so mene poslali iz Ljubljane, ker so jaostala tla zame prevroča. Kakor hitro je o vsem tem izvedel Milan, se je vključil takoj v štajersko grupo. Prepričan je bil, dq je akcija propadla po moji krivdi, ker sem hotela v partizane in to zaradi njega. Tako se je med nama za vedno končalo. Nikoli mu nisem poskušala objasniti stvar in nikoli se ne bova več srečala kot prijatelja, čeprav bi ostala živa. Toda jaz ne morem drugače .. ; Preveč je Milan v meni. Sergej, oprosti ne morem drugače." Sonce se je že nagibalo in zrak gori na Pugledu je postajal zopet leden.—Sergej in Majda sta sedela še dolgo molče, do* kler se ni približala hladna zimska noč. (Konec prihodnjič.) Naročite novo knjigo o Jugoslaviji! THE SILENT PEOPLE SPEAK (Tiho ljudstvo govori) Je naalov nove knjige o Jugoslaviji, ki Jo Je naplaal poznani ameriški časnikar in radijski komentator Robert St. John. Lanako leto ae Je mudil devet mesecev v Jugoslaviji ln proučeval rasmere. Knjigo Je napisal v Bohinjski BlstricL Zanimala bo vse Amerikance, ki iele videti pravo sliko o razmerah v Jugoslaviji izpod peresa osebe, ki Je Imela priliko poznati obe Jugoslaviji—pred-aprllako kraljevino ln sedanjo novo ljudsko republiko. Posebno pa bo sanlmala Amerl-kance jugoslovanskega porekli. Naroči so lihko v uridu SANS-a. 3424 WE8T 26th ST.. CHICAGO 23. ILLINOIS. (V Clevelandu tudi pri ¿ajnlku podružnice it. 39 v SND.) Sinsovl člani dobijo pri naročilu poseben popust ($3.50). drugače pa atine knjigi M.Oti. DOPISNIKOM IN ČLANOM JEDNOTE Kadar pišete Proeveti ali v glavni urad SNPJ, ne pozabite ▼ nasloTU napraviti poštne številke 23 sa besedo "Chicago". Na kuverti Tselej zapišite: Chlcago 23. 111. To bo olajšalo delo ni čikaikl poitL nam pa pospešilo dostavljanje pošto. "PROSVETA" 2S57 8. LAWNDALE A VE. Chlcago 23, 111..................................... Vaia naročnina na "Prosveto" je potekla z dnem........ V slučaju, da Je od strmi upravnlitva kakšna pomoti, naa takoj obvestite, da ae lata popravil Z bratskim pozdravom ZA UPRAVO "PROSVETE" CENE LISTU SOi Za Zdrui. dršave ln Kanade 80J0 Za Chicago la okolioo Je 1 tednik la..................S SO 1 tednik ta._________________ S.S0 2 tednika la.------MO S tednika hi__________T IS J tednike la-------- 4 40 3 tednike la.______________ MO 4 tednike la--------MO 4 tednike la....................4.70 • tednikov la--------MO S tednikov la______3.&0 Za Evropo Je-------------Ji MO I spolni te spodnji kupon, prtloéite potrebno vsote doaarja aH Money Order v pismu la si naročite Prosveto, Ust Id Jo » smo le eae člane Is društno. ki to deeeMJe ta ki ft!ve ali stanujejo ne lata la letom naslovu V a oh an sni slučaju ne več kot I todalhev Pojesallet—Vselej kakor hitro kateri teh članov. Id so prišteti, prenehs biti član 8NPJ, ali če se preseli proč od druiine in bo zahteval sam svoj list tednik, bode moral tisti član iz dotične d rutine, ki je tako akupno naročena na dnevnik Proaveto. to takoj naznaniti upravništvu lista, in obenem doplačati dotično vsoto listu Prosvoti. Ako tega ne store, tedaj mora upravništvo snilatl datum za to vsoto naročniku ali pa ustaviU dnevnik. PROSVETA. 8RPJ. ÎSS7 a Lawndale Ave.. Chicago tO. Illiaels PrUoéoao pošilja» naročnino ae Ual Prosveto vsote 1_ II Ime---------ČL društva št_____ Naslov___ Ustavite tednik la «a pripišite k sledečih čleaer moj« dn.tin. naročnini od 2) 2) 4) I) ------ČL društvo M... Kadar ee preselite, vselej naznanite svoj stari ta novi naslovi %