Št 32. V Ljubljani, sobota 9. oktobra 1920. ' t**1- Leto I. NOVA PRAVDA glasilo narodno-socijalistične stranke. Uredništvo In npravnlštvo: I Ljubljana, Gradišče št. 7, levo. Telefon št 77. Izhaja vsako soboto. Posamezna številka velja 1 K. NaroCnlna: Mesetno 4 K, Četrtletno 12 K, polletno 24 K in celoletno 4S K. — Inseratl po dogovora. Zadnji čas je! Pozor na volilne imenike! V nedeljo, 17. t. m. se vrši zborovanje zaupnikov pokrajinskih organizacij NSS v veliki dvorani Mestnega doma v Ljubljani ob 10. uri dopoldne. Vsaka naša organizacija mora gotovo odposlati na to zborovanje svojega zaupnika. Korošci! Rešite sebe in svojo deco! V nedeljo, dragi bratje Korošci in sestre Korošice boste izbojevali boj za Vašo in Vaših potomcev svobodo! Spomnite se pri tej priliki Vaših pradedov. Spomnite se onih Vaših bratov, ki so dali kri za Vašo svobodo. Vsi ti gledajo iz 'grobov in Vam kličejo: Ne pustite, da bi bil ves naš boj za svobodo zaman. Nismo šli v boj za nadvlado nad tujim narodom, šli smo v boj za naše stare pravice, v boj, da združimo Vas z brati tostran Karavank 1 Korošci, Korošice, spomnite se, da je Vaša bodočnost v Jugoslaviji, kjer prebivajo Vaši bratje in sestre, ki zro z zaupanjem v Vas, ki čutijo z Vami in so Vaše krvi! Poglejte v preteklost, predno bodete oddali Vaše glasove. Kako so vas sovražili oni, ki se Vam danes prilizujejo. Kako so Vaše brate in sestre, može in žene, očete in matere, Vašo deco gonili v ječe, pljuvali na Vas, zasramovali Vaš jezik, Vaše šege in navade! Predočite si, ko boste v glasovalni celici, položaj Nemške Avstrije in Jugoslavije! Vi kmetje, poglejte, kako se godi Vašim tovarišem v Avstriji. Celo leto se trudi v potu svojega obraza, da prideta najpotrebnejši živež, jeseni pa pride žandar in mu pobere vse. V Avstriji mora delati 15% kmetov za 85% gospode in brezdelnežev, In Vi delavci, spomnite se, da v Avstriji tovarne ena za druga odpuščajo delavstvo in ustavljajo obrat, ker nimajo surovin in premoga. Pomislite nadalje, da ravno oni, ki Vas danes vabijo v svoje vrste z lažjo, da je Avstrija republika, kjer ima delavec glavno besedo, delajo na Dunaju in v Švici propagando za vrnitev krvoločnega Habsburžana. Pomislite nadalje vsi oni, ki ste doživeli aprilske in majske pohode volkswehrovskih band, kaj se Vam obeta in kaj Vas čaka, če se te bande zopet povrnejo I Vaši pradedje so vodili stoletne boje proti nemškemu plemstvu. Grof In baron vas je vladal, dokler se ni zrušilo njihovo vladanje po krvavi petletni vojni! Ne dopustite bratje in sestre prekrasnega Korotana, da se povrnejo časi grofovske suž-nosti. Raztrgajte zeleno in pustite belo glasovnico celo, vtaknite obe v kuverto in vse skupaj oddajte, d a r e š i t e sebe in svojo deco stoletne s u ž n o st i! V zadnji uri. Vladi v Belgradu, ki je ležala skoro dve leti v agoniji, bije zadnja ura. In ni menda človeka v državi, ki bo potočil le eno solzo za njo. Vsi smo si edini v tem, da je bilo temu de-tetu-kretenu usojeno predolgo življenje, In žal nam je, da se ni našel zdravnik, ki bi ga bil takoj ob rojstvu postal na oni svet. Če bi se bilo to zgodilo že najmanj pred enim letom, bi ljudstvo imelo do umrle vsaj spoštovanje, tako pa jo bo še dolgo po smrti proklinjalo. Pa kako tudi ne! Rane, ki nam jih je ta vlada vsekata, bodo krvavela še leta in leta in treba bo ljudi trdne volje in zdravih živcev, če bodo hoteli v doglednem času vsaj deloma odpraviti zlo, ki so ga napravile dosedanje vlade od prve koncentracijske do demokratične, od te do radikalne in zopet koncentracijske vlade žalostnega spomina. Koliko zla, koliko trpljenja so te vlade naprtile jugoslovanskemu narodu! In ves ta jugoslovanski narod bode šel za pogrebom v praznični obleki in z^ edino željo, da se nam take vlade nič več ne povrnejo! Med pogrebci pa bodemo videli tudi ljudi polne žalosti. Med temi pa ne bo ne enega delavca, ne enega obrtnika, kmeta, javnega nameščenca, ampak samo izvozničarji, vojni dobičkarji in vsi oni, ki so s pomočjo teh vlad sesali kri in mozeg iz izmu- čenega jugoslovanskega proletarijata. Ti pa tudi pri rojstvu novega deteta — konstituante ne bodo mirovali, ampak spletkarili na vse mogoče načine ter ljudstvo lovili v svoje mreže. Eni izmed njih bodo sleparili s križem v roki, drugi pa s frazo o narodnosti 1 Ljudstvo bo moralo pazno stati na straži in previdno stopati preko zanjk. Paziti bo moralo, da se ne ujame na moko, sladkor, koruzo in vse take stvari, katerih imajo sleparji'ljudstva v izobilju! Kajti za te darove bi prodalo, ljudstvo sebe in svojo deco v zopetno sužnjost. Zato pa jugoslovanski narod pazi in trezno premisli, kako si boš ustvaril svojo bodočnost. Samo dvoje je mogoče: ali zopetno suženjstvo, ali pa svoboda in pravica. Ne pozabi tega, kar te je mati učita, bodi pa obenem socijalist. Pazi se tudi onih, ki ti pod krinko inter-nacijonale obljubljajo raj, ki ga ne morejo dati, ker se zanašajo na pomoč iz tujine. Zavedaj se svoje lastne sile in pojdi v boj za pravico in enakopravnost i Zato pojdi za praporom narodno- socijalistične stranke, ki ima samo dvoje pred očmi: pravico in svobodo 1 V zadnji uri ti kličemo: Zavedaj se svoje moči in svojih pravic! D. V. Masaryk o socijalni revoluciji. Predsednik čehoslovaške republike, Masaryk je 24. p. m. obiskal rudarsko mesto PFibram, kjer je na govor zastopnika delavcev, rudarja‘Čampulke, ki je orisal težavni položaj delavstva, odgovoril v daljšem govoru, ki ga radi njegove velike važnosti prinašamo v celoti: „Hočem spregovoriti k vam, delavci in posebno se obračam na vas socijaliste z nekolikimi, rekel bi, skoro delavskimi besedami. Jaz sam sem bil delavec in vedno sem čutil z vami in čutim še danes. Mislim, da sem to dokazal. Zahteve in želje, ki so se mi razložile, sprejemam in obljubljam vam, da se potrudim ne samo po svojih, temveč po močeh cele države, da se izvedejo reforme, ki so potrebne. Jaz vem, da ni vse v redu, a pravičen sodnik si mora reči, da so po tako veliki vojni — štiriletni svetovni vojni — ne samo pri nas, temveč na celem svetu — razmere razorane: v štirih letih se da uničiti, kar bomo morda popravljali sto let. Uničuje se lahko, zida pa ne tako lahko. Mi se nahajamo v mednarodni svetovni krizi. Vaš govornik je omenil krizo socijalno demokratične stranke, diskuzij se ne bom izognil. Nerad hodim okoli vroče kaše: Vi delavci, vi socijalisti ste torej v krizi. Vaš govornik je govoril o krizi in o tem, kako nujno jo je končati. Povedal vam bom nekaj odkritosrčnih besed o tej vaši krizi in odkod izvira. Ali si dobro predstavljate, kaj je to značilo, da so imele socijalne stranke v vladi naše republike devet ministrov in predsednika zbornice? Imeli ste Tomaška, na tako važnem mestu, kot je ministrovo — torej deset mož na odličnih mestih! Prosim, primerjajte s tem ostale evropske države. V celi Evropi ni bilo države, kjer bi imeli socijalisti tako odločujoče stališče. Mi imamo 17 ministrov, od teh je bila večina socijalistov; prepričan sem, da bi vaši ministri mogli pri opreznem, mirnem in skupnem delu, sporazumno z vašimi organizacijami veliko napraviti za vas. Imeli so pa proti sebi v stranki opozicijo. In tako so vaši ministri izstopili iz vlade. V vzrokih tega izstopa pa leži ravno kriza socijalne demokracije in narodnega socijalizma. Češki socija-lizem preživlja krizo. Izstop vaših ministrov iz vlade je priznanje velike notranje krize in dodajam, da ne le vaših strank, ampak celega naroda. Dogodke sem opazoval od samega pričetka z resničnim zanimanjem, in ne morem reči ničesar drugega, kakor da vas pozovem, da razmere popolnoma mirno presojate. Sodrugi, razburjenje ni nikak načrt, tudi navdušenje ni načrt — in najboljša volja nič ne pomaga, ako ni razsodnosti in pameti, in prepričani bodite, da so potrebne za premaganje krize, v kateri se nahajate glave in ne pesti. To pomnite dobro! Jaz sam sem bil v Rusiji. Bil sem priča ruske revolucije. Prišel sem v Rusijo maja 1917. Takratna vlada je bita buržoazno-socijalistična. Boljše-viške revolucije sem bil priča od začetka do konca in to v Petrogradu, Moskvi in v Kijevu. Naši fantje, ki so bili z menoj, dobro vedo, kaj smo prestali. Poznam dobro boljševiško Rusijo in skrbno sem opazoval boljševiško revolucijo. Po svoji najboljši vednosti in vesti vam tu konštatiram, da ruski vzgled za nas Čehe ni primeren. Če kdo misli, da more delati to, kar delajo v Rusiji, je v veliki zmoti. Ne spuščam se v velike kritike, ali v Rusiji nimate ne komunizma, niti socijalizma, enostavno zato ne, ker ruski narod ni vzgojen za socijaližem. Nočem kritizirati, toda konstatirati moram dejstvo — ker imam kot glavar države dolžnost opazovati in s stalnim opazovanjem ruskega razvoja si razjasniti stvari, za katere se gre. Ne spuščam se v to, kaj naj bi Rusija delala, to mi ni nič mar. To si bodo napravili v Rusiji sami, ali to vem, da si moramo mi na Češkem začrtati svojo pot, način deta in metodo socijalnih izprememb na naš domač način in po naših lastnih potrebah. Ruska metoda ni za nas. Rusija je ogromen narod, toda žal ne zna pisati in brati, je manj izobražen, je na nižji stopnji kulture kot vi, pri njem je vse kar deta, drugačnega značaja, tudi njegov takozvani komunizem. Rekel sem: v Rusiji ni komunizma — na papirju je že. Rusija je kmet in kmet nima komunizma, tam je zasebna lastnina. Ko se je začeta boijševiška revolucija in ko so veleposestnikom z nasiljem odvzeli zemljo, so si zemljo razdelili kmetje in ostala je njih zasebna lastnina. Taka je situacija. Rekel sem celo, da v Rusiji ni niti socijalizma. Vaš in evropski socijaližem je po Marxu znanstveni socijaližem. S tem se loči vaš socijaližem od socijalizma v Rusiji. Kako bi mogel biti v Rusiji znanstveni socijaližem, ko ljudje ne znajo niti brati niti pisati? Prava demoRracija bo le ondi, kjer bo vsak posameznik razmišljal in bo vzgajan za socijaližem, ki mu pravimo znanstveni. Marx in Engels sta govorita o proletarijatu, ali mislila sta na izobraženi proletarijat, ki bo mogel nadaljevati znanstveno in filozofično delo Fichteja in Hegela. Socijalizacija — da: v svoji poslanici sem se izrekel za socilisacijo in izrekam se tu pred vami za soci-lizacijo. Socijaliziralo se bo pa stop-njema, začeli bomo pa s tem, kar je, kot pravimo zrelo. Ravno vaša stroka (rudarstvo) je prva, o koji se pri nas in po celem svetu razpravlja. To je situacija, katero izkoristiti imate pravico. Toda smem in moram vam svetovati, da nam ne zadošča socijali-začni program gesel, temveč mi potrebujemo socijalizacijo dela, glave, in rabimo načrt, kako naj se to postopno izvaja. In to bodemo dosegli, če se ne bomo pustili voditi od ničevih gesel. Moram vas torej ponovno pozivati, kakor sem to napravil v praških tovarnah: mnogo premišljajte in s sodelovanjem vseh ljudi strokovnjakov in delavcev dosežete to, po čemur hrepenite. Je to velika stvar, ki jo vi hočete in katero hoče izvesti naša država. Vem in vi to poudarjate, da ste revolucijonarna stranka. Jaz sam sem delal revolucijo in vem kaj to pomeni. Trdno sem prepričan, da jo moremo z ozirom na stopnjo vzgoje našega' naroda izvesti v miru in v vzajemnem sporazumu. Socijalna revolucija je že tu. Večina ljudi ne čuti, da je že tu; da pa jo dokončamo in ji damo gotove zadnje oblike, za to potrebujemo, poudarjam, razuma in ne pesti. Socijalne izpremembe bodo uspele, ako bomo imeli jasen in določen načrt. Ne bojim se ničesar. Ko sem moral določiti 1. 1914. in 1915. o organizaciji naše zunanje revolucijonarne akcije, ko sem si rekel: »Poživljal boš ljudi, da žrtvujejo življenje", je bilo to za me zelo mučno vprašanje. Ne pretiravam, če rečm, da cele noči in noči nisem mogel mirno spati; ko pa sem izdal geslo: „Le v boj proti Avstriji na vsak način!" sem vedel kaj delam. Izgubil sem sina, hčerko so mi zaprli, moja žena je še danes bolna — vse to me ni ganilo. V Petrogradu in Moskvi sem hodil po ulicah, ko so padale kroglje. V Kijevu so mi v stanovanje letele kroglje in šrapneli. Nisem se bal in se ne bojim nobenih revoluci-jonarjev. Bil sem v ognju in ravno radi tega imam pravico povedati, da igranje z revolucijo danes po uspešni revoluciji ni na mestu! Kadar imate možhost biti v vladi v večini, je revolucijonarno gibanje nesmisel. Ko ste si mogli s svojo organizacijo toliko izbojevati — vi sta rejši delavci — ali se ne spominjate, kaj ste dosegli s pomočjo organizacij ? — premišljajte, kaj to pomeni, da ste imeli vi socijalisti, ki imate večino v narodu, tudi v vladi večino! Poudariti hočem, da ste vi s parlamentarno in organizacijsko taktiko dosegli uspehe, kakršnih ni v Evropi dosegla niti ena socijalistična stranka. Ničesar več ne vem, kar bi vam povedal; želim vam le, da bi vi imeli, kakor si je to želel Manc, res znanstveni socijalizem, da bi imeli prole-tarijat, ki t>i bil zmožen kontrolirati razvoj industrije, da bi vi češki socijalisti obeh taborov mogli rešiti vprašanje v miru in s preudarnostjo, ki jo zahteva to človečnost in pravičnost." Tako je govoril k češkim delavcem prezident MasarykJ eden najslavnejših in najznamenitejših delavcev na polju resničnega socijalizma. Njegove besede so dosegle velikanski vpliv na vso komunistično smer v češkem delavstvu, ker še vedno niso zgubili vsak smisel za resnico. Pri nas ne bi naj-brže tudi ta govor, ki tako jasno pokaže resnico o komunizmu in soci-jalni revoluciji, odprl oči onim, ki jih zavajajo v svrho osebne koristi ali iz neumnosti komunistični frazerji na nevarna stranpota. Tedenske vesti. Politične vesti. Plcbbclt v coni B 31. oktobra. Glavna plebiscitna komisija je imela 5. t. m. dopoldne sejo, ki je trajala dve uri. Udeleženci pri poved n jejo, da je bila zelo burna, ker so Italijani zahtevali, naj komisija podpre nemški predlog o zasedbi cone A po švicarskih četah. Komisija ja italijansko zahtevo odklonila. Nadalje se je pečala komisija z vprašanjem plebiscita v coni B. Člani komisije so uverjeni, da se bo izrekla cona A za Jugoslavijo in da se bo moral zato v smislu mirovne pogodbe vršiti plebiscit tudi v coni B. Zato je komisija kljub protesta italijanskega in nemškega zastopnika sklenila, da se bo vršilo glasovanje v coni B v nedeljo dne 31. oktobra. Sklep plebiscitne komisije . je vplival naravnost porazno na celovške Nemce. Vsi so poparjeni in obupani, ker vidijo, da nimajo prav nobene nade več. Oh tl neskončno usmiljeni »Večerni list*! Naši^ somišljeniki delavci se mu namreč s'milijo — ne morda radi tega, ker jih SLS in JDS - kapitalisti izkoriščajo, temveč radi tega, ker so naši, v trdni zavesti, da jih bodo le narodno-socijalistične ideje in na tem programu združena delavska in duševna sila privedla v trajno boljšo bodočnost. In velikodušen je *Večerni list“ ! Nam, »zapeljanim" narodnim socijalistom je žrtvoval kar dve celi koloni — iz same ljubezni menda. Da je natrosil vanje vse polno laži, to ga v njegovi krščanski ljubezni prav nič ne moti in nas tudi ne, ker kako bi obstojal „Večerni list" brez laži. Oj »Večeni list" kako si neroden. Saj bi gospodje, ki se vrte okoli tebe, pač morali vedeti, da z takimi lažmi delajo najboljšo reklamo za nas, ki ne lažemo. Posebno se je odlikoval v lažeh in zavijanju dopisnik, ki je poročal o našem shodu v Kamniku. Ves njegotr dopis je takorekoč ena sama laž od začetka do konca in je bil napisan menda takoj po shodu, iz jeze, ker so ga hoteli vreči venkaj, pa ga je ubranil tovariš iz Ljubljane. Kdo je bil zmeden, ali »Večernikov" ali naš govornik, o tem si lahko vsak, ki je bil na shodu, sam napravi sodbo. — Da, da, vas je pač strah pred nami, pa si hladite jezo s psovkami. Le tako naprej iu delajte s kapitalom, ki ste ga izželi iz delavskega ljudatva, reklamo za nas in naše ideje, ki so gotovo dosti bolj Čiste in našemu delavstvu potrebne, kot pa Vaša „rimska internacionala-1. Bodete vsaj na ta način nekoliko popravili, kar ste v toliki meri zagrešili nad našim ljudstvom. * PO SVETU. Strogo rekrlztcija žita t Rnsijt. Iz Moskve javljajo: Biezžična brzojavka, naslov- ljena „Vsem“, poroča: Vseruski centralni ižvr5e-valni odbor je sprejel nastopni sklep: 1. Od vseh delajočih ruskih kmetov se zahteva pppolna oddaja živil brez upora. 2. Dela za pripravo živil ee morajo v najkrajšem času končati. 3. K delu za priskrbo se morajo pritegniti najboljše moči. 4. Dela za preskrbo ho istega pomena, kakor dela pri transportih. Brzojavka poživlja na konftu ruske delavce, naj se pokorijo klicu vrhovnega organa in naj zberejo vse moči za boj proti lakoti. + Upor roških železnltarjev. iz Rusije so dospele vesti, da so uradniki ruskih železnic pričeli stavkati. ljudski komisar, ki je hotel pomiriti stavkujoče, je bil ubit. V Scrnenovu so Železnikarji ubili dva druga komisarja, Nadalje je bilo brez vsake razprave usmrčenih 12 delegatov ruske vlade. Vsi delavci petrogradskih tvornic so odložili delo. in sicer zaradi tega, ker zadnje dni niso dobili kruha. Menijo, da ima stavka političen značaj in da jo v zvezi z nameravano odstranitvijo boljše viške ‘vlade v Petrogradu. + Širjenje protlbolJSeviskega pokreta. „Mancliester Guardian*1 poroča iz Rige, da se po vsej Rusiji širi gibanje proti sovjetom. Prebivalstvo je izgubilo ves interes za vojno proti Poljski, ki je bila izprva popularna. Korošci! Pri plebiscitu dobite dve glasovnici: belo in zeleno. Bela je za Jugoslavijo, zelena pa za Avstrijo. Na voliSCu raztrgajte zeleno glasovnico, pustite pa celo Nelo glasovnico. Obe, celo belo glasovnico in raztrgano zeleno vtaknite zopet v kuverto in izrodite zaprto kuverto volilni komisiji. — Zahval« koroške mladine. Koroška šolska mladina se je vrnila z izleta v Ljubljano nad vse zadovoljna in vzhičena nad prijaznimi bratskimi pozdravi na postajah po Gorenjskem in svečanim sprejemom v slovenski presto-lici, beli Ljubljani. Vzradoščena je, polna hvaležnosti in ljubezni do rodnih bratov in sester, ki so jo sprejeli s toliko prisrčnostjo in gostoljubnostjo v svoji sredi. 28. september 1920 ji ostane v trajnem spominu! Uresničujejo se Vodnikove besede, ki jih je deklamovalo narodno dekle v Krauju v pozdrav Korošcem : „en narod poganja prerojen ves nov .... Okrajni šolski svet v Borovljah izreka tem potom v svojem in v imenu koroške mladine kar najprisrčnejšo zahvalo vsem, ki so na katerikoli način sodelovali iu pripomogli do tako lepo uspele manifestacije ob priliki izleta koroške decc v Ljubljano. Vse je tekmovalo v prisrčnosti — vsem gre zahvala na tem mestu! Na svidenje v jugoslovanskem Korotanu! — Manilestacljsko zboro*anje NSS se vrši dne 7. novembra v Ljubljani. Somišljenike opozarjamo ža danes ua ta dan, da se pravočasno pripravijo nanj. Razposlali *mo že izkaznice za polovično vožnjo, če jih je kaka organizacija dobila premalo, naj to takoj javi. Dne 7. nov. naj pride vsak naš tovariš, ki le zmore, v Ljubljano, da bo 7. nov. sijajna manifestacija naše narodno-socijalistične ideje. — Zborovanje zaupnikov krajevnih i*rgi»nlzaeij NSS se vrši v nedeljo 17. t. m. v veliki dvorani Mestnega doma v Ljubljani. Zborovanje je »idločilnega pomena za nastop stranke pri volitvah, zato je nujno da pošlje vsaka organizacija za vsakib 50 članov po enega zaupnika. Organizacije, ki ne štejejo 50 članov imajo tudi dolžnost in pravico odposlati svojega zaupnika. Tovariši! Pripravite se na dnevni red zborovanja in izpolnite svojo dolžnost. — Dr. Korošec prevzame zopet s roje posle. Minister dr. Korošec, ki si je popolnoma opomogel od svoje bolezni, bo tekom tedna zopet prevzel svoje posle v železniškem ministrstvu. — Desetdinarski l**Izilikati no obstojajo. Iz Beograda se poroča, da vesti o ponarejenih desetdinarskih bankovcih ne odgovarjajo dejstvu. V prometu je sicer nekaj desetdinarskih bankovcev, ki so manjši nego ostali, toda tudi ti so pravi. Pravi so tudi oni, katerih atrija se prične Z ničlo. — No»i kovani denar. Kakčr smo že poročali, se bo naš novi koviiMki denar koval na Duhaju. Izdalo se bo v celem 300 milijonov komadov, in sicer iz takozvane gama-kovine, mešanice iz einka iu bakra. Tekom treh tednov bodo matrice, ki se sedaj izdelujejo, gotove, nakar se začne kovanje denarja. — Prepoved nočnega dela. Nekaterim pekovskim mojstrqm ne gre v glavo o prepovedi nočnega dela v pekovski obrti in še vedno delajo, klub raznim kaznim od strani oblasti. Zato poživljamo, da obrtna oblast nastopi z bolj strogimi denarnimi kazni iu zapori ter tudi odvzame izvrševanje nadaljne obrti. Policijsko ravnateljstvo pa naj revidira v nočnih urah pekarne — ker nekateri pomočniki so primorani delati, drugače jih mojstri odslove od dela. Vse slučaje o kršenju nočnega dela se pa naj naznani obrtnem uadzorništvu v Ljubljani in Celju ter tudi mestnim magistratom ali pa glavarstvu po deželi. Poverjeništvo za socijalno skrb pa naj energično izvede in da nalog kompetentnim oblastim, da se upošttva na-redbo z dne 27. avgusta 1920., ki je bila objavljena v št. 99. Uradnega lista. V Mariboru je bilo nočno delo že pred vojuo odpravljeno brez zakona — zakaj bi tudi sedaj v Sloveniji z naredbo ne obveljalo. — Gostobesedni Tone Kristau na vsa usta razlaga po Beogradu vsakomur, kdor ga še hoče poslušati, da je NSS sklenila kompromis z neko gospodarsko stranko. Kristau trdi, da je sveto prepričan, da je NSS prodana. Da bo Krisuu lahko mirno spal, mu bodi povedano, da bo NSS vse drugače samostojno šla v volilni boj, kakor pa njegova JSDS, ki je s pomočjo liberalcev prišla do volilnih stotisoeakov! NSS ni stranka prodanih duš, ampak stranka, ki bo varovala čistost svojega prapora iu ji niti na misel ne prihaja, da bi nastopala v volilnem boju vezanih rok! Zato buržuj-socijalist Tone, nikar ne bodi zlobno lažnjiv in pometaj raje pred svojim pragom! — Kaj se smatra rse '/a iuk*u-rijozuo blago? Šolski zvezki, peresa, blagajniške knjige, pisalni papir, žlice in vilice i. dr. Blagor tistim, ki so bolni ,r.a bogme, tudi tojeluksus — jugoslovanski. Prispevajte za volilni fond! Pomagajmo si sami! Shod NSS v Kamniku se je vršil preteklo nedeljo. Otvoril ga je tov. Dolenc, ki je dal takoj besedo tov. Fakinu iz Ljubljane. Ta nam je v kratkih, jasnih potezah očrtal delovanje vseh naših strank in pokazal vzroke, zakaj da je NSS edina stranka, ki more delavstvu pomagati iz njegovega ponižujočega in nevzdržnega stanja. Ker je bilo navzočih precej komunistov, je posebno pozornost posvetil razmeram v Rusiji in pokazal, kam mora vesti prehitro izvajanje komunističnih idej. — Po njegovem govoru so se oglasili k besedi tudi zastopniki radikalne komunistične smeri, a videlo se je, da so pač zapeljani na krivo pot in da pravzaprav ne vedo, kaj hočejo. Tov. Fakin jim je v poljudnih besedah odkrival njihove zmote, in deloma žel za svoja izvajanja živahno pritrjevanje. Shod je pokazal, da bo treba v Kamniku še mnogo dela — predno se bodo razjasnile misli med večino delavcev, ki so zašli v komunizem deloma iz osebnega na-sprotstva, deloma iz razočaranja nad sedanjimi razmerami v upanju, da jim bo komunizem pomagal. Posebno mladi ljudje, ki še nimajo nobenih skušenj, so se pustili zapeljati, medtem ko stoji vse starejše, treznomisleče delavstvo trdno na strani NSS. — Udeležba vsled premajhnega prostora ni bila taka, kot bi sicer bila — ljudje so stali v veži. Vendar pa je shod prinesel veliko korist, ker smo se pogovorili tudi z našimi tovariši drugih smeri in smo prepričani, da bodo prej ali slej spregledali in se odkrito oklenili naših idej. Volilno gibanje. V Novem mestu se je vršil shod NSS v nedeljo dne 3. oktobra 1920 ob 10. uri dopoldr.2 na glavnem trgu pred mestno hišo. Javnega shoda so se udeležile velike množice občinstva iz mesta in okolice. Shod je otvoril in vodil tov. Pečenko. O programu NSS, o zunanje in notranje političnem položaju je poročal tov. Tavčar, tajnik NSS' in žel za svoja izvajanja soglasno in živahno odobravanje vseh navzočih. Novo mesto se probuja in kakor vsa znamenja kažejo, je za večno odklenkalo raznim velemeščanom, ki mislijo, da so že od rojstva določeni, da spadajo v vrste gosposke kaste. Proletarijat, tako duševni kot manuelni, se probuja in odklanja kaviatarstvo rodoljubarskih kapitalistov. Tovariši v Novem mestu! Odločno in samozavestno na delo in zmaga pri volitvah nam je zagotovljena! Iz Kočevja. V nedeljo, dne 3. t. m. se je vršil v Kočevju shod NSS. Shod se je vršil na prostem pred šolo, bil je dobro obiskan in je jako dobro uspel. Na predlog sklicatelja je bil soglasno izvoljen predsednikom tovariš Medved, ki je po kratkih pozdravnih besedah podelil besedo tov. Kranjcu iz Ljubljane. Tov. Kranjc je v svojem govoru pojasnil položaj, v katerem se nahajamo, obrazložil pogubonosno delovanje strank, ki so zastopane v začasnem Narodnem predstavništvu in orisal načela, po katerih hodi Narodno-socijalistična stranka. Med njegovimi izvajanji so se nekateri komunisti trudili na vso moč z vpitjem in medklici omiliti trde a resnične očitke, ki so jih morali poslušati, toda njih nakana se jim ni posrečila. Po izvajanjih tov. Kranjca se je priglasil k besedi vodja tamošnjih komunistov, ki je v svojih izvajanjih udrihal po socijalpatrijotih in po drugi internacijonali ter ožigosal nekatere kričeče razmere v Kočevju. Kar se tiče kočevskih razmer mu je odgovoril tov. Pompe, ki je povdarjal, da je ravno NSS tista stranka, ki se je prva zavzela zato, da se odpravi korupcija v Kočevju. Na njegova druga izvajanja pa je dobil odgovor od tov. Kranjca, ki mu je pojasnil, da so vse sedaj se snujujoče in obstoječe inter-nacijonale nesposobne osvoboditi in osrečiti naš proletarijat in je zaključil svoj govor s pozivom, da se vsi rudarji organizirajo v NSS. Predsednik tov. Medved zaključi shod, nekaterim komunističnim tovarišem se pa še ni zljubilo iti domov in so obstopili govorniško mizo. Med nje se je pomešal tudi tov. Krajnc, ki je po komunistih zapeljanim tovarišem kot med bratmi pojasnil, da so na krivi poti in da je edina mogočnost uspešnega dela v lastno kprist le v NSS. Vm so mu pritrjevali in cel komunističen odbor mu je podal bratsko roko, uverjen, da jim je tov. Krajnc pokazal pravo pot, po kateri hočejo v bodoče hoditi. Shod NSS v Litiji. V nedeljo dne 3. t. m. dopoldne takoj po maši se je vršil na trgu v Litiji velik javen shod Narodno-socijalistične stranke. Shoda so se udeležile velike množice ljudstva in je bil obširen trg pred cerkvijo prenapolnjen. Kot govornika sta nastopila tov. Ivan Deržič in Rudolf Juvan, katera sta v stvarnih izvajanjih očrtala pogubonosno politiko narodnega predstavništva in razvila volilni program naše stranke. Ta shod je zopet dokazal, da bo Litija voliia narodno-socijalistično. Sevnica. Samozavestno stopa naša mlada narodno - socijalistična stranka v volilno borbo. Brez hrupa in šuma si gladi pot in pridobiva dan na dan novih pristašev. Osobito izjava načelstva, da bo nastopila stranka v vo- lilnem boju popolnoma samostojno in ne bo sklepala nlkaklh kbrtiprotfilšdV ne s to ne z ono stranko, je naravnost oživljajoče in osvežujoče vplivata na pristaše irt prijatelje ndše stranke. Nasprotniki nam sicer pddtikdjo vSe mogoče namene irt trdijo celo, da se naslanja naša stranka na klerikalce. Drugi zopet trdijb, da je stranka s samostojnim nastopom zgubljena, a ml vemo predobro, da je cilj in namen naše stranke edinole osvoboditev malega jugoslovanskega človeka iz krempljev grabežljivega oderuha. V tem smislu nam je na nedeljskem shodu stvarno, poljudno in prepričujoče očrtal naš program tovariš Est iz Ljubljane. Zavratnih namenov nimamo, naš program je odkrit, čist in nesebičen, naša stranka sicer mlada, a zdrava in čvrsta irt to je predpogoj, da zraste naše danes še šibko drevesce v košato, mogočno drevo, ki bo sprejelo v svoje varstvo vse zatirane, omalovaževane in krivico trpeče Jugoslovane. V tem znamenju gremo ponosno in samozavestno v boj za na-rodno-socijalistična načela v svesti si najlepšega uspeha. V Ptuju se jo vršil due 3. t. m. shod NSS. Po kratkem nagovoru predsednika krajevne organizacije NSS v Ptuju tov. Lenarčiča je povzel besedo tov. Vojska iz Ljubljane. V izčrpnem govoru je pojasnil delovanje starih političnih strank in dosedanjih vlad. Razkrinkal je frivolno igro vlade z ljudstvom, posebno z delavci in javnimi nameščenci. Navzoči so z zanimanjem sledili govoru in ko je govornik zaključil svoj govor z besedami: V parlamentjmoramo poslati ljudi enega srca in ene duše, ljudi, ki čutijo z narodom, so navzoči z burnim odobravanjem pokazali, da jim je govornik govoril iz srca in da bodo pri volitvah trdno stali na strani narodno-socijalistične stranke, katere ideje se vedno bolj širijo med narodom. Shod je bil zelo dobro obiskan, kar dokazuje, da se je'ljudstvo svojih pravic pričelo zavedati. Dopisi. Kofevjo. V našem rudniku vladajo še vedno razmere stare gnile Avstrije. Razni Scherian-i, Serpotitz-i, Haberle-ti, Wrissnigg-i, Hounig-i, vsi Nemško-avstrijci, ter Stock-i, Prusi in Lun-i-Italinjani komandirajo naše delavstvo. Vodstvo rudnika morda ni temu toliko krivo, kakor znana ^Trboveljska pre-mogokopna družba". Temu pa se ne smemo čuditi, ker vemo, da ima ta svoj sedež še vedno na Dunaju. Imamo same strokovnjake za uradnike: slad-ščičarja, nekdanje avstrijske častnike in orožnike, seveda pristne Nemce, in še več takih kapacitet. Gospod Haberle bi rad s pomočjo naših komunistov odslovil zavednega Slovenca gospoda Stibernika, vodjo konzumnega društva na rudniku, in ga nadomestiti s pristnim Nemcem, nekim Wuti-jem. Zadnji čas je, da se pristojna oblast zgane in pomete z železno metlo vse te iačen-bergerje, kamor spadajo in kjer so s svojo dušo. Ne respektirajmo njihovega trebuha, vsled katerega edino so še tu v Jugoslaviji. Upam, da bode to za enkrat zadostovalo; če pa tudi na ta naš opomin ne ukrenete merodajni taKtorji potrebnega, smo pa pripravljeni sami s svojimi zadnjimi sredstvi obračunati s to gospodo. Tudi mi slovenski rudarji, ki kopičimo miljone na miljone naši družbi, da v Ljubljani za 22 miljonov kron, moot ffL® zahtevamo na vodilna mesta ljudi, ki bodo z nami postopali nasuLSe*SpPdobi' Ne trpimo več tega A P?1?. Sm° Zad0St' d0lK0 POd 2o !22*\ s5,dai pa zahtevamo nujno odpomoč. Slovenski rudarji. Iz Sevnice. G o s p o d u o b e r s t- lajtnantu Guzelju je začel zopet rasti greben. Posebno piko ima na naše somišljenike. Šikanira jih na vse mogoče načine, odpušča iz službe in oela sploh tako, kakor bi bil neomejen gospodar. Gospoda svarimo in mu svetujemo, da preneha, kajti sicer mu ,,°5ino da,i potni list iz Sevnice za vedno. Pristaši socijalnc demokratične stranke agitirajo za svojo stranko s tem, da obljubljajo delavstvu, da bo dobilo v slučaju, da pristopi k njihovi organizaciji, nabavni prispevek in še vec drugih dobrot. Nam se zdi taka agitacija nepoštena! Kako pa misli o tem socijalna demokratična stranka? Klerikalci so imeli pred kratkem shod, na katerem jim je neki advokat iz Celja tvezil otrobe o avtonomiji. Shod (če se sme polomi-jada tako imenovati) je obiskalo kakih 50 ljudi, katerim pa se je videlo, da jih vprašanje avtonomije, kakor si jo mislijo klerikalci, ni preveč zanimalo, temveč bi bilo bolje, da bi gospodje klerikalci povedali, kako mislijo popraviti vse zlo, ki so ga slovenskemu ljudstvu naprtili tekom dveh let, od kar vladajo s svojo avtonomijo. Celje. Etbin Kri stan v Celju. Dne 3. t. m. se je vršil v hotelu „Union“ manifestacijski shod J DS — Dvorana je bila pblna. Po stvarnem in res socialističnem govoru Etbina, bi ga,človek ne štel med tisto internacijonalo, kakoršno si predstavljajo razni Celjski ..brezdomovinci" — pač pa med one ljudi, katerim je v prvi vrsti za konsolidacijo in ureditev naše države in jugoslovanskega naroda na podlagi socijaiističnih načel. Zavračal je vsak poskus vmešavanja tujerodne interna-cijonale v naše notranje zadeve ter jasno orisal pogubonosno stremljenje boljševizma. K besedi se je oglasil tudi neki komunistični visokošolec, ki je pa bil izžvižgan in je moral svoj govor takoj prekiniti. — Take govore moramo kot socijalisti le pozdraviti. Radovedni smo, kaj pravijo k temu razne nemčurske kapacitete, katere se je videlo med navzočimi in ki trdijo, da so socijalni demokratje. Žalibog, da pretežni del poslušalcev Kri'Janovih izvajanj ni razumel. Barikac|e v Celju. Čudno se nam zdi, da naš gerent z različno po- barvanimi sosvetniki še ni opazil barikad, katere poštavljd znana Špedi-cijska tvrdka .Pellis WltVve“ v samostanski ulici. Ta tvrdka pušča dan in noč svoje težke vozove kar lepo na javni ulici in ovira tako prost promet v sredini mesta. Vprašamo slavno ge-rentstvo, če so stanovalci Samostanske ulice meščanje druzega reda, da se morajo ogibati omenjenih vozov, s kateririii so po dnevu zabarikadirane trgovine v tej ulici, ponoči pa tvorijo radi slabe razsvetljave precejšnjo nevarnost pasantom. Tudi med kolodvorom in hotelom „Union“ stoji večkrat polno pohištvenih vozov, ki izzivajo s svojimi samonemškimi napisi in spominjajo na stare čase suženstva. Tvrdka Pelle zasluži že toliko in to ravno slovenskih grošev, da bi lahko pustila svoje vozove prebarvati in si nabavila prostor zanje. —t. Uganka. Na kolesu sedi, po cestah drvi — kdo je to? Odgovor. Celjski kaplan Krošelj na agitaciji. Celjski čudež. Celjski-JSD-sarji so glasom neke štev. „Naprej“ i postavili zaupne može — ki bodo j prežali na one — katerim je Heilanje : najlubše. In kaj bodo storili z njimi? | V Savinjo ga porinejo, da si ohladi i kri. Čudno — dosti se sliši po noči j sličnih krikov — a vsi pridejo z suho j butico v mesto. — Res čudež! Ptuj. Nova industrija.VPtuju se j osnuje tovarna, ki bo izdelovala posamezne dele za razne stroje vnaprej j in po naročilu, vijake raznih kakovosti, izvrševala popravila strojev in aparatov. Fabnkacija vijakov vseh vrst je posebno važna, ker je izvoz le teh iz Nemške Avstrije popolnoma prepovedan. Naši podjetniki bodo lahko dali vse stroje popravljati v tej tovarni. Vlada bo dala popraviti v derutnem stanju se nahajajoče telefonične in telegrafične aparate. Podjetje ima poseben oddelek za razne inštalacije. Obratni stroji, došli iz Dunaja z vsemi pritiklinami, se v tej tovarni že postavljajo. Prilično dne 10 oktobra 1.1. začne ta tovarna že obratovati. Podjetje bo imelo v zalogi poljedelske stroje, ki jih bo prihodnje leto samo izdelovalo ter razne aparate. Po naročilu je pripravljeno to podjetje torej v najdoglednejši dobi izdelovati železne izdelke, katerekoli vrste. Podjetje je strogo nacijonalizirano. Nanaslov agrarne reforme! Na graščini grofice Herberstein v Ptuju, . še vedno ni napravljen red. Kastelan je moral oditi na grad Hrastovec, ako ravno je delal le vestno svojo službo i v korist grofa. Saj vazni dokumenti dokazujejo, kako živi črna, in črno ! žolta nemška aristokracija! Zato nima i preganjani miru niti na Hrastovcu, hoče I se ga na vsak način uničiti od strani švabsko židovskih elementov, da bi delali potem lažje v svojo korist. Vso to delo ima na vesti direktor Gumpert, ki bi moral že davno čez mejo. Kastelan je moral iti. Njegovo stanovanje so oddali Nemki, svoje pohištvo pa je moral deponirati pri tujih ljudeh, ker na Hrastovcu so mu nakazali tako stanovanje, da mu ni mogoče spraviti svojih reči vanj. V Ptuju mu tudi ne pustijo toliko prostora, da bi si zložil svoje stvari na varno, grofica pa ima za sebe in za svoje hajlovce 50 sob samo v ptujskem gradu na razpolago. Tako se pojmuje demokratizem v naši državi od IDS gospode in aristokracije. V grajščlnah na slov. Štajerju stoji okoli 200 sob sahio grofic! na razpolago ih njenemu štabu. Če stanuje grofica V Ptuju, čakajo sobane in dvorane v Velenjem, Vurbergu, pri Strrtišču irt Hrastovcu vse prazne na njeh obisk. Prazna stanovanja naj bi se oddala v najem, v njeno ih občo korist. Grad Hrastovec, bil bi priličen za tovarno; prostora dovolj tudi za najudobnejša stanovanja. I. jugoslovanska tovarna za usnje — to bi bilo nekaj za vasi Dolžnost agrarne reforme je. da napraVi to v korist države že red, ker tako gospodarstvo kakor je sedaj, vodi v pasivnost. — Ako profežirajo naši demokratski doktorji grofico in trdijo, da se ne sme postopati proti njej, ker ni državljanka nam neprijateljskih držav, vprašamo, če leži Solnograd na Češkem, ali če so prodali slov. Štajer nemški Avstriji? — Mogoče bi neslo tudi tol Grofica je ostala na slov. Štajerju, ker živi grof ločeno od nje; grof je Čeh, grofica pa nemka iz Solnograda, to vendar ve gospoda v Ptuju! Poravnajte kar ste zakrivili s svojimi poseti! Novo „mašino“ so iznašli gospodje okoli „Ptujskega lista". Njegov urednik zna namreč kar čez noč s to novo iznajdbo ustvariti iz Nemcev, oziroma nemčurjev zavedne Slovence. Tako je postal znani g. Sch., o katerem smo poročali v 30. štev. našega lista vnet Jugoslovan, že samo zato, ker je daroval na naše »krivično očitanje" 4 krat 40 K za razne narodne namene. To je vse prav lepo, ali s tem si še ni opral svoje grešne, z vsenemškim duhom prepojene duše. V kljub temu se še vedno ne odloči, da bi prosil za naše državljanstvo in prav pridno nem-škutari dalje ter zelo pogosto zahaja na »špiritistične večere" k sosedni nemčurski družbi nekega trgovca, o katerem smo tudi že poročali. Če imenuje „ Ptujski list" ta navedeni čin nemčurskega fotografa kot najboljši odgovor na naš dopis, potem je narodnostno naziranje tega pač zelo plitvo. Njegovega urednika pa prosimo, da fabricira še mnogo enakih „narodnjakov", — saj so naša narodna društva skrajno potrebna gmotnih sredstev, kajti taki narodni fabrikanti jih itak ne podpirajo. G. Sch. pa se je vkljub temu priglasil pri zadnjem ljudskem štetju, ki se je vršilo pred kratkim za — „Nemca*. Gor. Radgona. Tukaj v Gor. Radgoni bi nujno potrebovali enega energičnega, seveda tudi pravega jugoslovanskega uradnika kot voditelja eksp. okr. glavarstva. Kajti Nemcem in nem-čurjern so zadnje čase preveč zrastli grebeni. Treba jim je enkrat za vedno stopiti na prste. V posebno pažnjo bi priporočali zloglasnega HalbSrtha, Bouvierja, Baumgartnerja, Zsilavecza in njih fepo družbo Lipiča, Janežiča in dr. Omenjeni vedno stiskajo glave skupaj in kujejo gotovo ne nam koristne načrte. Seveda jih nihče ne nadzira in ne zasleduje njih sumljivih kretenj. Tudi obmejna kontrola, bodisi osebna, kot tudi blagovna je jako površna. Dobro bi biio, da bi kontrolni organi bolj strogo postopali posebno napram Nemcem. Ne bom trdil, da niso nekateri stražniki jako strogi, ali teh je malo. Opazovalec. Izdaja konzorcij »Nove Pravde". Odgovorni urednik: H. Sever. Tiska Zvezna tiskarna v Ljubljani. Somišljeniki! Volilni imeniki so razgrnjeni in vaša naloga je, da iste pregledate ter se prepričate, če ste vpisani. Zanimajte se tudi za vaše tovariše. Ako kdo ni vpisan, takoj reklamirati, ako pa je kdo vpisan in nima volilne pravice (kaznovani radi hudodelstev, Nemci, Madžari ali taki, ki še niso 6 mesecev v dotičnem volilnem okraju), ga izreklamirajte. Reklamacijo lahko vsak vloži za sebe kakor za drugega. Pri reklamaciji je treba doprinesti dokaze. Glavno je potrdilo, da^ je imenovani v dotičnem kraju stalnega bivališča in da je naš državljan. Vse listine v ta namen so vseh pristojbin proste. Samo do pondeljka, t. j. 11. oktobra 1920, je čas za reklamiranje. Kdor ni v imeniku, ne bo smel voliti. Somišljeniki! Bodite pozorni, da ne izgubite volilne pravice po svoji lastni krivdi 1 V*f/Mn ArVPO Tl VI1 A za nemščino in slovensko se pod O livilUc JI dllll I U ugodnimi pogoji takoj sprejme. CJ Obširne ponudbe s prepisi spri- čeval in z navedbo zahtevka plače je vposlati na Prvo Jugoslovansko tovarno za usnje in čevlje dd. na Bregu pri Ptuju. ==3^nj y nobeni hiši, kjer so otroci, tl . . \lf ne sme manjkati [ Trgovina z usnjem in vsemi čevljarskimi potrebščinami f Armin Ellinger l Maribor, Kralja Petra trg 9. odprem trgovino z me^ šanim blagom. — Cenjenemu občinstvu senaj' topleje priporoča v obilen obisk Pri naročanju pošiljajte upraviilštvu natančen naslov! Priporočam vsake vrste klobase, ^ svinjsko gnjat, pravo svinjsko mast, g in svežo slanino. ®il knjižica n8ŠIm malim za zabavo in pouk s 45 slikami in-k temu spadajočim besedilom Cena 20 kron. Dobiva se v Ljubljani v Zvezni knjigami, Marijin trs S Zvezni tiskarni, Stari trg 19, i. Aleksandrova cesta 40 Pisarna. Rudolf Welle tvorniSka prekajevalnica In klobasicama Krčevina pri Mariboru. velika zaloga vsakovrstnih dvokoles, šivalnih strojev in posameznih delov. — Mehanična dclavnica Karlovška cesta 4. F. BATJEL Ljubljana, Stari trg štev.28 Naznanjam cenjenemu občinstvu, da imam v zalogi vedno svežo svinjsko mast in debelo slanino. Leskovar Franjo gostilničar in mesar v Pragerskem Cenjenemu občinstva se pri poroča ostilna Halbwil