KRANJ, 7. SEPTEMBRA 1963 ŠTEVILKA 35 V raznih nacionalnih organizacijah Rdečega križa je vključenih 165 milij. ljudi — Krvodajalstvo je razširjeno že v 68 državah na svetu — V zadnjih sto letih je nudil Rdeči križ pomoč ljudem, ki so jo najbolj potrebovali MALO JE POBUD v človeški zgodovini, ki so postale v tako kratkem času svetovne. V sto letih je organizacija Rdečega križa vključila v svoje vrste 165 milijonov ljudi. Za eno najbolj humanitarnih ustanov sodobne družbe se imamo zahvaliti slučaju. Glavna gospodarska panoga Ratečanov v preteklosti je bila živinoreja (pastirstvo), največ ovčarstvo. Pasli so v planini v Tamarju in v planini za Jezerom, ki je zdaj na italijanski strani. S tem v zvezi je tudi obdelava volne (»pipanje«, predenje, motanje), iz katere so med drugim izdelovali značilno rateško obuvalo — »žoke« (znotraj stkano v obliki nogavice iz volne — sprednji del iz bele, zadnji iz črne volne — obdano pa spodaj s podplati iz svinjine, zgoraj pa z ovčjo kožo). Rateška dekleta in žene so ves ta postopek prikazala tudi v nedeljo na Pastirskem reju Praznik rateških pastirjev Ob praznovanju stoletnice Rdečega križa dobrote Pred sto leti je 31-letni ženevski bankar Henrv Dunant nameraval v Alžiriji zgraditi tovarno. Svoj načrt je hotel razložiti cesarju Napoleonu III, ki je bil takrat na bojišču v severni Italiji. Odpravil se je, da poišče cesarja in bil tako slučajno priča velike bitke pri Solferinu, kje je obležalo 40 tisoč mrtvih in ranjenih vojakov. Henrv Dunant je s pomočjo okoliških vaščanov začel pomagati ranjencem, ne glede na narodnost in vero. Ni se več pomiril. Na njegovo pobudo je bila še isto leto sklicana mednarodna konferenca, na katero je poslalo svoje zastopnike 16 držav. Danes so v organizaciji Rdečega križa vključene vse države na svetu razen Jemena in Nepala. Pa tudi te dve državi sta se obvezali, da spoštujeta pravila. Pastirski rej se še ni »pokvaril« v »lov na ficke« — Malo obiskovavcev, veliko nastopajočih — Veren prikaz življenja Ratečanov v preteklosti O PASTIRSKEM REJU moramo zapisati predvsem tisto, kar o bohinjskem Kravjem balu ali Kmečki ohceti ne moremo trditi: da še ni »pokvarjen«, ni še skomercializiran, ampak je njegov osnovni namen prikazati običaje rateških pastirjev ob spomladanskem odhodu živine v planine in ob jesenski vrnitvi domov ter življenje Ratečanov v preteklosti nasploh. Pester in skrbno pripravljen program je bil zaradi dolžine nekaj ur že kar malce utrujajoč za gledavce, ki jih sicer ni bilo veliko, vendar so ga do konca z zanimanjem spremljali. Ratečani, ki so skoraj vsi v narodnih nošah ali kako drugače sodelovali v prireditvi, so pod p'i-niško skakalnico postavili samo eno prodajalno jedač m pijač, pa tudi vstopnino so dekleta v narodnih nošah pobirala le na. enem kraju. Morda je vzrok za tako prireditev prav to, da še ni tako znana in tradicionalna kot npr. Kravji bal in da je zato obiskovavcev razmeroma malo, vendar prireditelj — Turistično društvo Rateče — stalno poudarja, da je njihov namen predvsem prikazati in s tem ohraniti šege in navade vasi v preteklosti, ki so že skoraj izumrle, zato smemo upati, da se Pastirski rej v prihodnjih letih ne bo izrodil v »lov na ficke«. i Ukrajinski alpinisti pri nas SREDI TEDNA je prišla v Julijske alpe skupina ukrajinskih alpinistov, ki se bodo več kot 14 dni mudili v naših gorah. Opravili bodo ekaj težjih vzponov na naše gorske vrhove po najtežjih plezalnih smereh. Sovjetski alpinisti so se nastanili v Vratih, kjer jim bo Aljažev dom nekaj časa drugi dorn. Vrata bodo njihovo izhodišče za težavne plezalne smeri na bližnje vrhove. V skupini je deset sovjetskih izkušenj alpinistov, kt imajo za seboj že številne uspehe v sovjetskih gorah. Sod smodnika, ki se lahko vsak trenutek vname v Sajgonu ivci niso ov drugih diktatorskih novosti. V borbi z vietnamskimi partizani, z gibanjem Vietkongo, je začela diktatorska oblast v vaseh, ki so imele stik s partizani graditi »strateška na-S.elja«. Kljub odporu so kmete nasilno odvedli iz njihovih hiš in jih zaprli v naselja, ki •jm wrmg | jih obdaja bodeča žica. Mi- 5 'm B| Wk ^BjB^ slili so, da tako kmetje no I M i K jjJT bodo mogli podpirati m^Md vražnika«. V teh »strateških naseljih« so zgradili tudi ka- 6 H;'"rflKJH I toliško cerkve in kapele. Z Tn I t g H|5 vsemi sredstvi so začeli širi- B B afr mm E \Jtk B^«wH»»w^»«WW»,^lW W^mwSm&r t; katoliško vero. Budisti so I l"7JOL 1 đMj n*»v5 ameriški veleposlanik v Sajgonu Henrv Cabot Lodge, ™htevali da jim dovolijo še M V ^m-W^W^f k, je bil na zadnjih volitvah republikanski kandidat za pod- naPrej obiskovati njihove pati predsednika ZDA Sodc y-vaseh. Oblast pa o tem ni marala ničesar slišati. Tako je prišlo do hudih na- Katoliška cerkev oblači in vedri— sprotij. Kmetje so še naprej Ladjo, ki se potaplja, najprej zapustijo podgane — Budistični "b»de. Orožnik? pa so^fim kmetje niso garjave ovce — Kako dolgo bodo usodo naroda še lo z orožjem preprečevali, krojili za njegovim hrbtom? slavami >i vladi ua\a TešHi K IT^^tS^ glafov o temeljitem »car-van ™k3ai Katoliška vera skem rezm- Vzmkmle so po- a samezne »demokratične skupine«, sestavljene iz ostankov vladajočih krogov, ki si niso umazali rok z zločini in Posameznim voditeljem teh »skupin dajejo v ameriškem tisku vedno bolj pogosto besedo. Nekateri med njimi so napravili že tudi potovanje v Ameriko, več Med najbolj prizadevno sku-. pino štejejo »Demokratično ligo Ju/nega Vietnama«, ki bi morda lahka pomirila nezadovoljne množice. ! je dajala vedno prednosti pri grabežu državne oblasti. Počasi je prišla vsa oblast v roke katoličanov. Tako je po- , jem katolišlva v pretežnem delu vietnamskih vasi popolnoma izenačen s pojmom oblasti. Verskemu zatiranju se je sčasoma pridružilo še Vendar tudi ameriški ga-sivci ne skrivajo strahu, da je vse zavoženo. O novi vladi v Sajgonu verjetno ne bodo mogli odločati za hrbtom južnovietnamskega ljudstva. Zdravkc Tomažej Žene se mešajo v politiko Gasivec iz Amerike adjo. ki se potaplja, naj- NA SVETU JE VSE mogoče. Kar je bilo vi- zaključka, da bi morali te deti še pred pol leta nemogoče in neverjetno, po- nevarne izdajavce še bolj tep- staja vedno bolj stvarnost. Zavezništvo plačano s sti *hlče™l čeprav nosijo ... . . , ... . ,. ;, memsko skuto.« tolikimi milijoni dolariev med diktatorjem Juz- \ranAn„ „n „„ , • -. t• . »t ^- t,. . —^ . , Vendar so se udarci, stor- nega Vietnama Ngo Din Diemom in ZDA razpada. jeni nad budisti kmalu spre- V Sajgonu, trdni postojanki Diemovega nasilja, vrgli v pogubo. Zdaj je že na šli tudi taki, ki bi bili pri- lovi osovražena vojska budistične duhovnike, ki Prvi Pogled jasno, da Die- pravljeni za ceno obstanka dobivajo zatočišče za vrati ameriškega veleposla- mov "j fgubil opore ladJe P°™tati polovico po • v J.T . , . . v . , samo v dr/avi, temveč da ga sadke v morie Noveea ame- nistva. Nasprotja z budisti so v juznovietnamskem zapuščajo najbolj predani za- riSkc veleposlanika Henrv glavnem mestu Sajgonu odprla oči tudi slepim veznik i .Obsodbe njegovega Američanom, ki so dolgo stiskali svoje dolarje, početja v Južnem Vietnamu so vsesplošne, ne samo v dr- BlČ nasilia 'cna vsemogočnega šefa žavi, temveč tudi zunaj mej. ■ J1 južnovietnamske policije, do- »Upor budistov« v deželi, Vpismu, ki je bilo na- bro znana po svojem vplivu kjer ima ta vera večino ljudi slovljeno na ameriški na državne zadeve v Južnem za seboj, je privede! do v*;-Vietnamu, zapisala: »če bi kih notranjih protislovij in dobro premislili, bi prišli do nemirov. pismu, ki je bilo naslovljeno na ameriški časopis »Nevv York Times«, je pred kratkim gospa \j prej zapustijo podgane. O potopu sajgonske ladje ni več nobenega dvoma. Vendar so se v Sajgonu na- Cabot Lodgca, nekdanjega republikanskega kandidata za podpredsednika ZDA na zadnjih volitvah, ki je z največ- jo naglico priletel v Saigon. Zena Južnovietnamske so sprejeli kot gasivca. Nje- policije Ngo Din Nuja je gove gasivske sposobnosti pa znana s svojim vplivom na so se spoprijele s številnimi politiko GLOBUS Dopust zaradi občutljivih živcev GA STON MONNERVTLLET, 66-letni predsednik francoskega senata, je bil na počitnicah v francoskem letovišču Ai.vles-Bains. Hrup letal z. bližnjega letališča ga ie tako motil, da je komandant mora! začasno ustaviti vse \aje, pilote pa je poslal na dopust. Peš iz Indije na Švedsko V BELEM PLAŠČU in sandalah je štiri teta potoval 38-lelni menih Indijec Belakrišnan po svetu. Na Švedskem mu je nekdo obljubil posebni kuhalnik. Na dolgi poti se je menih preživljal s proučevanjem joge. Nikoli ni ostal na enem kraju dlje kot tri dni. Ni imel težav glede hrane in spanja, celo svoj beli plašč si je opral vsak dan. Ko se je vrnil, je lahko v svoji celici premišljeval o dolgem potovanju. Bikoborba za boj proti bikoborbi DRUŠTVO PRIJATELJEV živali v Barceloni je priredilo pred kratkim veliko bikoborbo. Čisti dohodek predstave bo društvo porabilo za preprečevanje bikoborb. h REKLI SO »TO SO TI prekleti . . ne, potrebni Združeni narodi, ki na;n povzročajo gla\obol.« Harold Macmillan, britanski premier POLITIKA JE podobna gradnji stanovanjskih hiš: poceni rešitve se pokažejo na koncu vedno najdražje.« Michel Debre, bivši francoski premier »ZUNANJA POLITIKA nima nobenega smisla, če za njo ne stoji vojska. Mi smo odpravili vojsko že leta 1868.« Franc Jožef II., suveren kneževine Lichtenstein vSTRAšNO JE, če se moraš starati sam. Moja žena že štiri leta ne praznuje rojstnega dneva.« \Vinston Churchill, bivši britanski premier »IDEALNI MOŽ se od drugih pozna po tem, ker ravna s svojo ženo kot s svojim avtomobilom.« Heinz Riemann, nemški komik »STRASTNI KAD1VCT ne kadijo med dvema obrokoma, temveč jedo.med dvema kajenjema.« Francois Sagan, francoska pisateljica »PLEŠA JE MORDA dokaz možatosti, toda zelo pogosto zmanjšuje priložnosti, da mož dokaže svojo možatost« Red Skelton, ameriški komik • 30 dni potovanja z ladjo • 30 dni potovanja z tad jo m 30 dni potovanja m ladjo • 30 dni potovanja z ladjo • Drugo jutro smo se prebudili precej pozno. Bolje bi bilo, če bi se še pozneje, kajti čakalo nas je še precej neprijetnih ur čakanja in negotovosti. Na ladji se ni dosti spremenilo. Policaja sta zavzela stari položaj. Eden na ladji, drugi pa na obali. Izmenjala sta šefa. Bil je manjši debelušen človek, z njim pa je prišel še neki oficir mornarice. Kapitan je duhovit Tudi nekaj drugih civilistov je .bilo na ladji. Velik in neznansko debel človek je vodil natovarjanje. Delavci so delali dokaj pridno, samo kričali so vse vprek, kakor da se prepirajo, pa so se menda le pogovarjali. Na našem levem boku, ki je gledal proti drugemu bregu široke reke Tajo, se je nabralo čez noč in v zgodnjih jutranjih urah kakih deset trabakul, jadrnic na dva jambora, s katerimi so domačini pripeljali tovor za našo ladjo. Bila je sama plutovina. Vkr-cavali smo jo že v Tangerju, vendar je je bilo tukaj v Lizboni neprimerno več. Dve trabakuli sta pripeljali tudi bale zelene morske trave. Trabakule so bile precej velike. Dolge tudi do trideset metrov, vendar je bilo skoraj na vsaki samo po štiri do pet ljudi. Natovarjanje plute ni terjalo mnogo spretnosti številnih delavcev. Z malimi ladijskimi žerjavi, ki jim mornarji pravijo kar roke, so dvigali po šest bal, pritrjenih na kavlje naenkrat kvišku in jih spuščali v podpalubje, kjer sta jih dva delavca zlagala. Kljub temu da je šlo delo hitro od rok, pa trabakule kar niso in niso hotele biti prazne. Nove plasti plutovine so se kazale pod starimi globoko v njihovem trupu. Od komandnega mosta je prišel kapitan. Pokazal je z glavo proti .civilistom in policajema in dejal: »Tu je menda od vsakega rodu vojske po eden, da nas stražijo!« Povprašali smo ga, če kaj ve, kako je z našo prošnjo, da bi šii z avtobusom v mesto. »Eh, dragi moji, ne vem, če bo kaj! V potnem dovoljenju piše, da ste študenti, to pa je tako, kot če bi nanisali novinarji ali pa še slabše. Zakaj niste raje napisali, da ste kovači, mizarji, kmetje, potem bi še nekako šlo, tako pa...« Čakanje na milost e^akali smo na milost portugalske policije, ali bolje na milost šefa policije v lizbonski luki. Čakali smo do štirih. Ob pol treh, ko bi morali priti z avtobusom, nas je veliki in debeli, ki je vodil natovarjanje obvestil, da pridejo ob treh, ob treh nas je agent obvestil, da se je šofer zapil in da iščejo drugega. Ko smo že povsem obupali, se je pripeljal velik avtobus za 40 ljudi. Bili smo že pripravljeni. Osem Jugoslovanov je končno le stopilo na portugalska tla. Poklicali so nas po imenih in nas enega za drugim spuščali v avtobus. Bili smo pripravljeni in takoj smo se odpeljali mimo žične mrežaste ograje, ki je obkrožala ladjo v mesto. Spremljala sta nas dva civilista, oba mlajša, stara od 23 do 28 let. Kadar smo se ustavili, sta nervozno pogledovala, kam kdo gre, in ko smo odrinili dalje, sta nas spet skrbno preštela. Mesto nas je navdušilo. Prestolnica Portugalske ima kot mnogo drugih mest ostro ločena dva deia Modami ia stari* prvobitni del mesta. Okno v svet Vstarem delu mesta nas je predvsem navdušila petsto let stara trdnjavica zidana v obliki enega samega stolpa. Pravzaprav ima dva dela. Pravokotni stolp na severni strani, ki predstavlja glavni del trdnjave, in pa heksago-nalno zunanjo utrdbo obrnjeno proti morju, obkroženo z bojnim trdnjavskim zidom kakor ladijski pramec. Trdnjava je dobro ohranjena. Od mnogih zgodovinskih znamenitosti, ki so se dogodile v zvezi s tem stolpom, navajajo zgodovinarji tudi to, da je leta 1497 ladjevje Vasca da Game zapustilo domovino prav na tem mestu, ko je iskala morske poti v Indijo. Vasco da Gama se je vrnil po reki Tejo leta 1499 in presenetil svet s svojim junaškim dejanjem. Pristal je ob isti trdnjavi, ki ji Portugalci pra- Kamniti spomenik je bil pred kratkim postavljen v čast slavnim pomorščakom petnajstega In šestnajstega stoletja, ki so s svojimi osvajal-nimi odpravami in odkritji utrdili moč Portugalske v svetu vijo Torre de Belem. Trdnjava ima štiri nadstropja, v vsakem izmed teh nadstropij pa po eno sobo. V kamniti kleti, nad katero se dvigajo oboki, je v tleh vse polno odprtin pokritih z močnimi kovanimi mrežami. Pri teh mrežah so se zbirali ujetniki, da bi se naužili sončne svetlobe okoli leta 1580, ko so v času vojvode A!be uporabljali trdnjavo kot ječo za patriote. Lizbonska katedrala Li/bonska katedrala — zgrajena v romanskem stilu z normanskimi značilnostmi — je bila postavljena po letu 1147, vsekakor v dvanajstem stoletju na pobudo prvega portugalskega kralja Alfonsa Henrika. Kralj Diniz je na prehodu iz trinajstega v štirinajsto stoletje dogradil samostan, kapelo in vzhodno krilo v slogu, ki prehaja v gostskega, in končno kapelo Bartolomea Joanes v čistem gotskem stilu. Katedrala sicer ne pomeni ne vem kakšne znamenitosti, saj je bila večkrat zaradi potresov popravljena, k mešanici stilov pa je prfbomogel tudi slab okus škofov in prelatov tistega časa, ki so v katedralo nanesli vsp mogočo šaro, ki pa so jo danes že dodobra očistili. Ko smo zapuščali stari del prestolnice, ki ga domačini imenujejo Alfama, smo se pomudili še ob modernem spomeniku portugalskim pomorščakom. V novem delu mesta Moderni del mesta je prav tako napravil na nas velik vtis. Stavbe, čeprav velike in mogočne, . so zgrajene v zelo prikupnem stilu. Brez sivine in uniformiranosti, ki je ta > pogosta pri naših blokih. Mesto je grajeno v širino in ima mnogo zelenih površin. Parki so polni cvetja. Mesto je tudi v tem delu dobesedno posejano s spomeniki. Prevladujejo spomeniki iz brona, in to od 16. stoletja dalje pa prav do današnjih dni. Portugalci ljubijo spomenike. Sicer pa kaže. da jim od kolonij in dežel, ki so jih osvojili in odkrili, v preteklosti, kmalu ne bo ostalo nič drugega kot samo spomeniki mož, ki so jih našli in zavzeli. Tega se močno zavedajo in še policist, ki nas je spremi j al,-je pod spomenikom pomorščakom, kjer je tudi v marmornatem mozaiku karte sveta označena vsa zgodovina portugalskih osvajanj, vzdinnil »Angola, Angola!«. Ogledali smo si še areno za bi-koborbe, radijsko in televizijsko postajo Lizbone, nato pa smo se obrnili proti pristanišču. Sprem!ievavca sta se skrbno dr/ala ure. Dve uri in pol in nič več. Nismo hoteli nadlegovati, da bi se odpeljali v manj privlačne kraje prestolnice, tja. kjer prebiva delavstvo in revne ;i sloj prebiva .siva. Bilo bi brez dvoma zaman. Tako sta b:Ia očitno, zadovoljna, da sta nama prikazala samo lepe strani svojega mesta in nam prikazala življenje z najlepše strani. Toda na koncu smo videli tudi drugo stran življenja na Portugalskem. Ko nas je avtobus pripeljal skozi vrata pred ladjo, je stala tam skupina kakih desetih otrok in prosila ladijskega kuharja kruha z rokami obrnjenimi navzgor. Nekateri so kazali na želodce, drugi pa na usta. Kuhar jim je delil kruh, oni pa so se kar tepli zanj. Vse skupaj je napravilo zelo mučen vtis. Policijski šef, ki je poveljeval policajema v modrih uniformah, je nato lastnoročno razgnal skupinico in tako napravil še slabši vtis pred »komunistično« ladjo, čeprav ga je hotel popraviti. Otroci so se nato še enkrat priplazili, pa so jih tudi tokrat spodili. Spremi jevavcema in šoferju smo izročili v zahvalo pol litra slivovke in se poslovili. - Ob ladji sta stali samo še dve trabakuli. Natovarjanje se je bližalo koncu. Ko je Lizbono drugič objela tema, je ladja »Bratstvo« zapustila njeno pristanišče. Mito Trefalt Romanski stran ladje lizbonske katedrale la 13. stoletja Zastraženi ogled mesta Po šestih mesecih so v Montjevju v Švici zgradili podmornico, ki bo služila za podvodno izletnlštvo. Na sliki vidimo 30 metrov dolgo podmornico, ki je zdaj dokončana. Podmornico pa morajo še notranje opremiti. Konstruktor je profesor Piccard. Najmanjši otok na svetu Profesor Piccard ne miruje — Otok iz železa in jekla — Štirje možje odkrivajo morske skrivnosti STO TRIDESET KILOMETROV jugovzhodno od francoske riviere, med Kap Rouxom in otokom Korziko, se ziba na valovih otoček, ki je na prvi pogled podoben boji oziroma svetilniku. Dviga se 16 metrov visoko nad morsko gladino in zasluži upravičeno naziv najmanjšega otoka na svetu, kjer prebivajo ljudje, saj meri njegovo podnožje le dober kvadratni meter. Tam je trenutno profesor Piccard s svojimi sodelavci in poizkuša iztrgati morju čimveč njegovih skrivnosti. Idealna raziskovalna postaja Profesor Piccard meni, da je sedaj končno postavljena neka idealna raziskovalna postaja, s katero bo mogoče raziskovati in reševati najrazličnejše oceanografske in biološke probleme na mestu samem, namreč kar sredi morja. Tega prej ni bilo mogoče. Postaja je tako dobro opremljena, da lahko posadka za tri mesece prekine vsak stik in živi le od zalog. Tako ima na primer s seboj 12 kubičnih metrov goriva za pogon motorjev. Na strehi, ki je pokrita le s 3 mm debelo železno pločevino, je dovolj prostora, da lahko na njej pristane manjši helikopter. Za povezavo s celino skrbijo močne radijske naprave. Tudi sicer prebivavci ničesar ne pogrešajo in en sam pogled v spalne kabine in v kuhinjo pove, da je vse urejeno po najsodobnejših načelih, kjer so prostori izredno smotrno izkoriščeni. Po strmih stopnicah se pride v strojnico, kjer delata dva motorja Daimler — Benz peklenski hrušč, ki pa se v ostalih prostorih komaj sliši. Od tam dobiva postaja tudi elektriko od 110 do 220 voltov napetosti, ob različnih prekinitvah pa imajo na razpolago baterije. Najvažnejše — globoko v morju To, kar je nad morsko gladino, so pravzaprav le pomožni prostori. Najvažnejši delovni prostori so globoko v morju. Celotna postaja je namreč dolga 66 metrov, tako da je 50 metrov postaje pod morsko gladino. Od tega je polovico uporabljeno za laboratorije, ostala polovica pa služi kot shramba za gorivo, za stisnjen zrak in za bbtežitev. Laboratoriji so nanizani v petih nadstropjih, od katerih so najnižji 25 m globoko. V te prostore se pride s pomočjo majhnega električnega dvigala, ki je podobno škatli za sardine. Na prvi pogled je videti tak prostor izredno štedljivo opremljen, saj sta tu le delovna miza in telefon. Toda tu so Petindvajset metrov globoko leži zadnji prostor, v kate- še posebne line, skozi katere rega lahko vstopi človeška noga. Profesor Piccard razlaga °PazuJeJ° znanstveniki pod-„ . . . morsko življenje. Na razpola- na sliki delovanje dveh kompresorjev za izravnavanje go imaj0 foto _. in fi!mske ravnotežja kamere. V steni se nahaja tudi neznaten vijak, pri katerem priteče v prostor morska voda, ki jo znanstveniki potrebujejo za razne preizkušnje in analize. Posadka ima pogum Na račun te postaje je bilo izrečeno veliko pohval. Ko so med drugim rekli profesorju Piccardu, da je s tem podjetjem prikazal veliko poguma, je odvrnil: »Ne, gospodje. Jaz sem postajo le skonstruiral — pogum imajo pa drugi — posadka!« Izdelavo te postaje je financirala francoska država. Na vprašanje, koliko je stala, se konstruktor le smehlja, obenem pa zatrjuje, da ni bila toliko draga, kakor je videti. Na sliki ni svetilnik, pač pa nova raziskovalna postaja, s pomočjo katere bodo raziskovali morje in življenje v njem. To, kar se vidi na sliki so le pomožni prostori, glavni laboratoriji so pod vodo ZANIMIVOSTI »Zračni« rečni kanal Kavkaska reka Candžaj teče skozi globoke kanjone Malega Kavkaza, toda ko priteče na stepo, se blizu Kirobavda izgubi v zemlji. S tem izgubi stepska zemlja prepotrebno vodo. Od mnogih projektov so izbrali gradnjo zračnega kanala. Montiran bo iz izdelanih kovinskih delov in postavljen na dvestotih jeklenih stebrih. Reko bodo zajezili in usmerili vodo v kanal. TV na kljunu ladje Za kontrolo vožnje ima ladja »Esso Deutschland« na razpolago sodobne televizijske naprave. Ker kapitan zaradi velike dolžine ladje s komandnega stolpa nima pregleda nad sprednjim delom, kar je posebno pomembno pri plovbi v pristanišču, je spredaj nameščena snemalna kamera, ki s pomočjo sprejemnika nudi sijajen pregled brez naprezanja. Razen tega je tam nameščen močan 10 kilovatni žaromet, ki osvetljuje pot pred seboj 400 metrov daleč in omogoča televizijsko snemanje tudi ponoči. Avtomati za bencin V PARIZU so bi'i pred kratkim postavljeni štirje avtomati, pri katerih si lahko vozniki sami preskrbijo bencin. Avtomati delajo samo ponoči, ko so bencinske postaje zaprte. V avtomat se vrže pet kovancev po en frank in iz avtomaia priteče pet litrov bencina. 1 dom m družina m moda m dom m dwVzwnm » # dom m družina m moda • dom m družina • moda Otrok in vzgoja VZGOJNA. SREDSTVA so mnogovrstna. Posamezna vzgojna sredstva lahko koristijo, prav tako tudi lahko škodujejo. Pomanjkanje prave mere v vzgoji je glaven povzročitelj vzgojnih napak. Človek se rad nagiba le k skrajnostim, ki jih opazimo tudi,pri vzgoji. mu ra/umu in izbrati zlato sredino, ki je ne moremo natančno določiti. Saj vsak posameznik je svojevrstno bitje, ki doživlja vzgojo na svoj način in tudi nanjo po svoje reagira. Starši so v svoji v/.goji premehki ali prestrogi. Otrok postane tako preveč razvajen ali pa živi v stalnem strahu. Otroku - razvajencu starši prihranjujejo vse težkoče in mu onemogočajo, da bi se preizkusil in uril v samostojnosti. Nagonsko se tak otrok postavi za gospodarja v hiši, namesto ljube/ni pa vrača staršem sovraštvo, zakaj kot da bi se hotel maščevati za svojo z razvajanjem zmanjšano življenjsko sposobnost. Stroga vzgoja OTROCI PA, ki jih starši prestrogo vzgajajo, se nagibajo izven družine k posebnemu divjastvu in pretirani razposajenosti ter se na ta način sproščajo. Starši so v svoji vzgoji preveč ati premalo zahtevni. V prvem primeru je otrok preobremenjen, v drugem pomehkužen. Starši otrokom premalo ali preveč zaupajo. Premalo zaupajo svojim otrokom, ker so prepričani, da je človek slab in da ga je treba zato zlasti v otroških letih z mnogimi zapovedmi in pravici vzgajati. Otrok je utesnjen v svojem odločanju in išče zaupanje drugje, medtem ko se od staršev notranje oddaljuje. Mali 4 nasveti Kristalne vaze KRISTALNE VAZE lepo očistimo s kavno usedlino. Dve žlici kavne usedline damo v vazo, doli jemo malo vode in kanec kisa, nato pa vse dobro pretresemo. Vaze postanejo še bolj bleščeče, če dodamo mešanici še malo plavila za perilo. Porcelanaste vaze PORCELANASTE ali lončene vaze čistimo z mlačno milnico; speremo jih v čisti hladni vodi. Trdo vodo, kakršna jc zlasti v gorah, zmehčamo z dodatkom bo-taksa; taka voda je prijetnejša za umivanje. Zaupljivost staršev Vodene barve PREVELIKA ZAUPLJI-B V OST staršev se pa \ časih 91 tudi bridko maščuje. Popolna svoboda mladega človeka Mladostna bluza z naborki nekako opijani in .ga skoraj bo pristojala predvsem vitkim dekletom m ženam. — Prav tako kot h krilu jo lahko nosimo k športnim hlačam, rm- — - nujno vodi k razbrzdanosti. Ce premišljujemo o teh skrajnostih, se seveda vprašamo, kakšna je prava mera. Skušajmo slediti zdrave- RECEPTI Praženi vampi 1 kg vampov, slana voda, jušna zelenjava, lovorov list. 40 dkg krompirja, 1 žemlja, lOdkg olja ali masti, 10 dkg čebule, 1 dkg česna, zelen peteršilj, poper, sol, juha, parmezan. „ v. Kuhane vampe /režemo na rezance. Na rezance erežeftio tudi olupi jen krompir in zemljo. Na maščobi razgrejemo /rezano slanino, dodamo sesekljano čebulo in jo zarumenimo. Nato dodamo sesekljan česen, zeleu peteršilj, vampe, krompir in žemljo, popopramo, solimo in malo zalijemo z juho, premešamo in pokrilo dušimo do mehkega. Ko je krompir mehak, narahlo premešamo in po potrebi še malo zalijemo z juho. — Naložimo v sklede aii na krožnik, potresemo z naribanim parmezanom in ponudimo. Kokošji golaž 10 dkg prekajene slanine, 1 čebula, 1 kokoš ali petelin, paprika, sol, korenček, peteršilj, krompir, majaron, hmonina lupinica. Na drobno zrezani slanini prepražimo čebulo, da zarumeni. Dodamo uležano razkosano kokoš ali petelina, papriko, sol, korenček in peteršilj; vse to zalijemo z zajemalko vode in dušimo, da se meso zmehča. Nato dodamo olupljen na koščke zrezan krompir, malo majarona in limonine lupinice, ter pokrito dušimo, da se zmehča, tudi krompir. Večkrat premešamo. Ko je vse mehko, zložimo meso na sredo plitve sklede, naokrog naložimo krompir in vse skupaj polijemo z omako. VODENE BARVE v tubah, ki so postale trde, spet napravimo uporabne, će jih vzamemo iz tub in raztopimo v vodi, ki smo ji dodali-malo glicerina. Pranje robcev PRANJE ROBCEV ne bo tako neprijetno, če bomo dali namakalni vodi pest soli in pustili robce, da se bodo namakali vsaj dvanajst ur. Tako bomo dosegli, da se bo sluzasta snov odlepila. Svilenih robcev ne peremo z milom. Dobro jih premečkamo v milni peni, splak Pletenine si vse bolj utirajo pot na trg In vsak dan imajo nemo v mlačni vodi, nato pa več občudovavk. Za v službo, potovanje ali v šolo vas bo jih še vlažne zli kaj mo. toplo spremljala pletena obleka Lepotifna maska za suho kožo IZ DOMAČIH sredstev si lahko pripravimo zmes, ki si jo damo na očiščen obraz in pustimo učinkovati 10 do 20 minut. Starejšim ženam in tistim, ki imajo suho kožo, bo dobro dela naslednja maska: V/ele bomo nekaj očiščenega olivnega olja ali ribjega olja ter vanj vkapali rumenjak, nato bomo pa zmes dobro zmešali. Z njo si namažemo očiščeni obraz in vrat. Lahko pa maski dodamo tudi malo limoninega soka in kvasa. Maska za mastno polt: Za mastno polt je učinkovita naslednja mešanica: Jogurt mešamo z enako ko- ličino paradižnikovega ali kumaričnega soka, dodamo nekaj kapljic glicerina, pomešanega z boraksom. Masko pustimo nekaj časa na obrazu, nakar jo izmijemo s toplo vodo ter obraz oplju-skamo še z mrzlo vodo. Maska za nečisto polt: Za nečisto polt je dobra maska iz beljaka in limoninega soka. Beljak rahlo stepemo, mu dodamo soka ter si s tem namažemo obraz. Ko se maska.posuši, jo s čistimi prsti narahlo zdrgnemo v polkrogih z obraza, preostanek pa si izmijemo s toplo vodo. Nespečnost VZROKOV zanjo je več, Pogosto ne moremo zaspati zaradi prevelike utrujenosti, razburjenja, preobilne večerje aH tudi zato, če smo popili preveč črne kave. V primeru, če jc nespečnost trajnejša, a smo sicer zdravi, nam koristi topla'kopel pred upanjem. ~ • 14 vrhov Kavkaza Čeprav vzpon na 5160 metrov visok Elbrus ni težak, so odpravo naših alpinistov v izhodiščnem taborišču najprej preizkusili V ZAČETKU AVGUSTA je pod vodstvom zna- leznico prepeljali do Kislo- nega alpinista in družbenega delavca dr. Mihe Po- vodska- kJer so prvič prišli , vT „ , , „ t~Z % i-jV stik z dvema zastopniko- tocmka odpotovala v Sovjetsko zvezo skupina de- ma tamkajšnje pianinske or. vetih gorenjskih alpinistov,. Odprava je imela v ganizacije, katere člani so načrtu osvojiti Elbrus (5160 m) — najvišji vrh ev- prav te dni vrnili obisk in ropskega dela Sovjetske zveze, razen tega pa se obiskali naše Julijce, povzpeti še na nekatere druge vrhove kavkaškega »Vizuelno« pogorja. Alpinisti, med katerimi je bilo pet članov . . ptj^^^ gorenjskih planinskih društev — Ekar, Valant, srečanje Z Hiorusom Žvokelj, Jamnik, Keše — so se minuli teden vr- Yla poti z avtobusom pro-... J' . . . v . A" ti planinskemu tabon- nih z nekaj manj kot enomesečnega potovanja; šču v vznožju Kavkaza so alpinistov Sovjetske zveze so izkoristili smo priložnost in jih zaprosili, da nam naši junaki prvič videli mo- jim zaupali in jim »dovolili« povedo kaj več o zanimivi poti. gočen kopasti vrh visokega vzpone tudi v najtežje smeri. Elbrusa. Omenjeno tabori- morju mimo velikega mesta šče je prav svojevrstno. V Rostova v Pjatigorsk, od njem živijo in se pripravlja- tam pa so se z lokalno že- jo na vzpone domači alpini- V.o dosežejo <\otore reiuUaVc 4 drug\Y\ špotVmVv panogah. »Domujejo v šotorih, nam pa so dali na razpolago prostore v velikem planinskem domu, ki je osrednji objekt taborišča z bazenom in drugimi športnimi objekti in napravami .. .« pripoveduje član odprave Franci Ekar. Ne preveč utrujeni, čeprav je bilo za njimi že 4000 kilometrov poti, so naslednji dan priredili trening, ker so gostitelji hoteli vedeti, koliko so sposobni in na katere ture bi v času njihovega bivanja v Kavkazu lahko šli. Razen alpinističnega znanja so jim fantje pokazali tudi vso sodobno opremo — v glavnem tisto, s katero je naša odprava uspešno osvojila nekaj himalajskih vrhov. Predstavniki tritisočih Udobna vožnja ^jF vlakom so člani odpra Star Ratečan pripoveduje planini nekdanje običaje pastirjev v Praznik rateških pastirjev SPOMLADI, preden so odgnali živino v planino, so morali rateški kmetje pred posebno komisijo dokazati količino mleka svojih krav, koz in ovc, da so si jeseni na podlagi tega razdelili sir. Molžo in merjenje so spremljali številni zanimivi običaji in prizadevanja lastnikov z različnimi goljufijami, da bi njihova živina imela več mleka ve potovali iz Beograda prek Budimpešte, ki so si jo tudi ogledali, v Sovjetsko zvezo pa so prišli pri znani vstopni postaji Čop. Tam so vlaku zamenjali kolesa, ker so sovjetske železnice nekoliko širše kot drugod po svetu. Vseskozi so se vozili v udobnih kupejih, kamor so vlakovni uslužbenci kar naprej prinašali čaj, tako da je bila dolga vožnja do Kijeva kar prijetna. V glavnem mestu Ukrajine so se ustavili. Počitek so izkoristili za ogled mestnih zanimivosti in jugoslovanske razstave (kjer so se za več kot 20 dni poslovili od jugoslovansko pripravljene hrane, ki so jo sicer kuhali domačini!), razen tega pa so se v Dnjepru tudi okopali. Iz Kijeva je naše alpiniste vlak peljal ob Azovskem Bodoči smučarski center Pogled na več kot 400 metrov visoko šeldo v pogorju Kavkaza je članom slovenske alpinistične odprave dobro del, saj so si po dokaj lahkem na Elbrus želeli tudi tehnično zahtevnejših smeri, kjer bi laže lahko pokazali svojo dobro pripravljenost prvi dan vzpona proti El-* brusu so člani odprave pogoji za zimske športe tam izredno dobri; tako vsaj pravijo naši alpinisti, ki so sodbi kulta osebnosti razbili; ker pa je bila kovinska, jo je prej dvakrat zadela že prišli do bivaka Perijut, na višini več kot 4000 metrov, kjer je bilo razen oskrbnice tudi precej domačih planincev. Ti smejo le do tu, za pot naprej pa morajo v izhodiščnem taborišču izdati posebno dovoljenje! Kot rečeno, so ga naši imeli, zato so si naslednji dan ogledali teren za »naskok« in aklima-tizirali, s čimer so imeli nekateri zaradi precejšnje višine dosti težav, zanimali pa so se tudi za prejšnji in bodoči obisk Kavkaza. Izvedeli so, da bodo tu do 1965. leta zgradili mogočno žični-člani kranjskega alpinističnega odseka KEŠE, EKAR in co, ki bo imela zgornjo po-JAMNIK med sestopom z Džan tu Gana, ki so ga v kav- stajo pri 4500 metrih. Oko.-kaškem pogorju osvojili kot zadnji vrh. Levo v ozadju se lica Perjuta bo tako v prividi vrh Elbrusa (5610) — najvišje gore v evropskem delu hodnjih letih postala sovjet-Sovjetske zveze ski smučarski center, saj so si teren, na katerem že pri- strela!), velja kot meja med pravi j a jo gradbišče, ogledali. Na vrhu Elbrusa — ali: med Azijo in Evropo Ta vzpon na Elbrus so č'ani odprave vstali o polnoči; ne da bi hodili v navezah, pa so na vrh prispeli že po osmih urah. V močni svetlobi so zlahka našli pot (ki je seveda sploh ni), vendar bojazni — da bi se zgubili — ni bilo, ker sta jih vseskozi spremljala dva vodnika. Vzhodni vrh, na katerem je velika fotografija premiera Hruščova in doprsni kip Lenina (medtem ko so Stalinovo glavo ob ob- as roman Pograbli jo je za laket in obrnil k sebi. »Le ena vrsta strahu obstaja,« ji je šepetaje rekel od blizu, in ta je samodejen. Nasilje avtomatov.« Skoraj sočasno jo- je spet izpusftil. Od blizu je videla njegove oči. Ta človek je doživel nekaj strašnega. Toda to ni kaj posebnega. V našem stoletju skoraj ni človeka, ki bi ne bil doživel kaj nezaslišano strašnega. Res sta prišla na Fondamente Nouve. Tod se je laguna vsa temna razprostirala dlje kot v pogledu z Rive degli Schiavoni. Zdaj, ko sta stopila iz tesnobnih ulic, sta znova začutila beli puhasti zrak, drobno meglo, galaktičnost, ki je polnila noč. Zrak je bil vlažen in hladen. Svetilke z otoka Cimitero* so komaj zaznavno svetile nad gladino. Stanuje na Fondamentu? Tu vendar ni hotelov. Kaže, da ima res stanovanje. Odšla sta po nabrežju proti ladijskim splavom, mostičem motornih čolnov za Torcello in Pun-to Sabbioni, toda 0'MalIey še vedno ni obstal, - Pokopališče v italijanščini. Beneško pokopališče leži na otoku med mestom in Muranom (op. prev.). šla sta mimo boka jezuitske cerkve do skrajne meje Fondamenta, do zgubljenega kosa nabrežja ob goli hišni steni brez vrat. ki se je iztekalo v vodo. Irec je sestopil po nekaj stopnicah do betonske ploščadi. Opazil je, da se Franziska obotavlja in mu noče slediti, ter pokazal na skupino ladij, privezanih na stebre ob koncu ploščadi, Franziskino upiranje, ki bi se skoraj sprevrglo v jezo, se je sprelevilo v občudovanje. 0'Malley je hodil prvi. V ekupini so bile tri manjše jadrnice in dva motorna čolna. Na enega izmed motornih čolnov je bila s ploščadi položena deska in njen spremljevavec je stopil nanjo, ji ponudil roko in pomagal na krov. Franziska je navzlic temi spoznala, da gre najbrž za velik in težak motorni čoln, saj se skoraj ni zazibal, ko sta stopila na krov. 0'Mallev je odklenil vrata kajute, obrnil ročico in električna svetilka je osvetlila kajuto, prostor iz tople, rjave, dragocene tikovine in zlatega, le-sketajočega se medeninastega okovja. Franziska je podobne ladje videla v stokholmskem pristanišču. »Vstopite,« je rekel 0'Malley. Kajuta je bila zakurjena. Irec je zaprl vrata, ko je vstopila. »Presenečenja znate pripravljati,« je rekla Franziska. »It tastes so clean, it tastes so cool, 0'Mal-levs beer from Liverpool,« je rekel. »Vsako drugo steklenico piva, popito v Liverpoolu, zvari moj oče. Verz pa moj. Poplačal mi ga je s tole ladjo. Odložite plašč! Pripravil bom kavo.« Izginil je v stranskem prostoru, toda Franziska mu je radovedno sledila in zagledala- ljub- A. A. ko majhno shrambo iz tikovine in videla, kako je z naglimi, zanesljivimi kretnjami skuhal prav vražjo kavo in poprej na petrolejski pečici za- vrel vodo. V kozarca je vsul po štiri žlice kavnega prahu, kozarca sta stala v srebrnih čašah, nalil do polovice vede, dopolnil preostanek s konserviranim mlekom in vrgel vanju velike kosce rjavega žganega sladkorja. »Do kraja ste zblazneli,« je rekla Fanzisra. »Le poskusite!« je rekel. Poskusila je pijačo. Okus je bil vroč in sladek, podoben življenju. Življenju, kadar je vroče in sladko. »Že spet ste dobili,« je rekla Franziska. Okus O'Mallveve kave jo je navdal z opojno srečo. »In zdaj še OMallevev posebni vvhiskv,« je rekel. »V Liverpoolu ga ne pije kdorsibodi. Stari ga žge le zase in za svoje prijatelje.« Segel je po steklenici in dveh kozarcih in spet sta se vrnila v kajuto. Sedla sta k mizi in pila vročo, opojno kavo pa hladni hranilni rže-ni whisky. »Čudovito,« je rekla Franziska. »Hvaležna sem vam.« »Tukaj sem tudi sam mnenja, da je življenje čudovito,« je rekel tujec. »Tu pozabim na strah.« »Ladjo imate. In denar, ženske vas ne zanimajo. Svobodni ste,« je rekla Franziska. »Vojne ni. Dokler ni vojne, lahko počenjate, kar hočete. Najsrečnejši človek na svetu ste. Ali pa ste morda bolni? Imate morda neozdravljivo bolezen?« Odkimal je z glavo. »Povedali ste mi vašo zgodbo. In zdaj bi vam rad svoje. Malce dlje bo trajala. Povedal vam bom zgodbo o strahu, o nasilju.« Evropo in Azijo. Zgoraj je tudi posodica, v katero oddaš listek s svojim imenom (dobiš ga že v taborišču), listke, ki so že notri, pa od-neseš v taborišče, kjer na ta način vodijo evidenco o obisku na vrhu Elbrusa. Kavkaski rekord Vaši alpinisti so med bi-vanjem v kavkaškem pogorju »postavili« zavidanja vreden rekord — v 20 dneh so osvojili nič manj kot 14 vrhov, o čemer so gostitelji govorili z velikim spoštovanjem. Koliko velja ta rekord, naj primerjamo s podatki o uspehih tujih alpinistov v tamkajšnjih gorah. Avstrijci so na primer pred slovensko odpravo v 30 dneh zavzeli 3 vrhove, Bolgari, ki so bili tam neposredno pred našimi, pa so prav tako v 30 dneh osvojili 6 kavkaskih vrhov. Seveda nobeden izmed teh vrhov (ki so bili na njih naši in tudi avstrijski in bolgarski alpinisti) ni niž- Mladi Kranjčani v Oldhamn (III) Udarci kladiva 21. avgusta: Dopoldne smo se zapel j ali v mesto, da bi se dve urici razgibali in zabavali na kegljišču Top Rank Bovvling Alley. To štirinajst stezno kegljišče ameriškega tipa je popolnoma elektronsko avtomatizirano in odprto nepretrgoma podnevi in ponoči. Kot smo videli in izvedeli, ima kegljišče vedno veliko obiskovavcev, največ seveda zvečer in ponoči — mnogo več, kot je bilo prej kinoobiskovavcev: kegljišče so namreč uredili v nekdanjem kinematografu (kot po vsej Angliji tudi v Oldhamu mnoge zapirajo), kjer je zdaj odlično urejena plesna dvorana. Nekateri so se hitro navadili na velike krogle in so kar po nekajkrat podrli vse keglje. Potem, ko smo si popoldne ogledali mlekarsko farmo prijaznega gospoda Chad-vvicka (28 ha, 40 krav, 400 kokoši) in si očistili blatne čevlje, nas je slovesno sprejel oldhamski župan gospod Broadbent, ki je s svojo ženo potem načeloval slavnostni večerji. Toda kljub prisotnosti ceremoniala, ki je z udarci kladiva ob steno naznanjal številne govore in zdravice, je bila večerja sproščena in večer nadvse prijeten (fantom je bil posebno všeč Drambuie, vvhi-sky-liker: whisky z medom iz resja!) Svojim gostiteljem smo se (kot ob mnogih drugih prilikah) zahvalili s slovensko pesmijo — »Na oknu glej«, »Gusarsko« in obvezno »Terezinko«, ki je v Oldhamu že popularna in jo povsod zahtevajo! Za slovo pa: »Mi se imamo radi« z old-hamskimi občinskimi možmi in »Auld Lang Syne«. 22. avgust: Moderna tovarna električnih naprav in Dobrodošli prijatelji 23. avgust: Dopoldne smo obiskali vzgojni urad (Edu-cation Office), kjer nam je njegov šef gospod Harrison z gospodom VVattom in drugimi svojimi kolegi podrobno razložil sistem angleškega šolstva in organiziranja mladine ter nam odgovoril na naša vprašanja (vse od problemov mladinskega kriminala do vpliva cerkve na šoli). Popoldne smo si »uradno« ogledali odlhamsko tržnico (»neuradno« smo jo videli vsi že prej), ki je največja v severozahodni Angliji. V njenem pokritem delu nas je prijetno presnetila v slovenščini napisana dobrodošlica nad stojnico gospoda Lestera, izdelovavca otroške konfekcije, ki je bil že večkrat v Kranju in je ves navdušen nad našo. deželo. Na slavnostnem mladinskem plesu v mestni hiši, kjer sta se srečali obe skupini in številni drugi mladinci, prisotni pa so bili tudi številni občinski možje — nam je vodja oldhamskih mladincev izročil plaketo, ki bo kot še en simbol bratstva med mestoma krožila po najuspešnejših mladinskih športnih organizacijah kot prehodni pokal. 25. avgust: Danes je ponovitev prejšnje nedelje: obiski raznim družinam. Zvečer pa se zberemo v mestu, da bi obiskali Olhamski center letalskega podmladka (Air Training Corps), na katerega so upravičeno ponosni. Fantje nam pokažejo svoje akrobatske spretnosti na motorjih (in to med vožnjo na neravnem in mokrem terenu!) in nad demonstrirajo reševalno akcijo. Njihova enota namreč (zelo uspešno) opravlja stalno reševalno službo na svojem področju; v zvezi z njihovim obvlada njem motorjev pa je treba omeniti, da so bili večkrat državni prvaki v motorelyju. Mesto s stolpom 26. avgust: Ves dan v Blackpoolu, največjem obmorskem letovišču! Bilo je čudovito in imeli smo cela srečo z vremenom. Seveda: takoj ko smo prišli, nas je na okrašeni uiici (vse mesto je okrašeno kot pravljična dežela) pozdravila »božajoča blackpoolska sapica«, kot so ji rekli takrat, a so jo naslednji dan že imenovali s pravim imenom: burja. Toda Blackpool je bil zato samo še zanimivejši — sivi Atlantik je bil razburkan in zato divje lep. Ogledali smo si seveda tudi ogromni Luna park z narazličnejšimi zabavnimi objekti in vrsto igrlalnic, kjer je marsikdo pustil nekaj pennijev, avtomati pa so se le nekaterim tudi žvenketajoče nasmehni li. Vse mesto je seveda en sam avtomat za pranjenje žepov, toda kljub temu zelo popularen (izven sezone ima Blackpool 150.000 prebivav-cev, v sezoni pa 2 milijona!). Zvečer smo bili še v cirkusu v blackpoolskem stolpu, ki spominja na pariški Eifflov stolp, kjer Smo videli med drugim tudi slavnega komika Charlieja Cairolija (»Evropa ponoči«) in kjer nan? je na koncu zaprla sapo raz košna scena »Beneška noč«, v kateri se je po resnični vo di (prav po vodnih scenah je ta cirkus najbolj znan) vozil okoli stolpa akrobatov razsvetljen motrni čoln. Se veda nas je Blackpool tudi krepko utrudil: prvič po našem prihodu se je zgodilo, da smo takoj po vrnitvi \ Castleshavv zaspali! (Konec prihodnjič) Dušan Ogrizek ji od 4000 metrov, vzponi elektronike »Ferranti« sprej- nanje pa trajajo tudi po več dni. Našim je to uspelo v dveh skupinah, ki sta ločeno in celo brez vodnikov (ugled jim je v tem času namreč precej porasel!) sta- me le 20 obiskovavcev, toda ti imajo res zanimivo dopoldne in odlično kosilo. Popoldne obratno kot prejšnji četrtek: polovica v šole, polovica v »Oldham Chroni- li na Nakratovu, Dongu Zor- cle«. V Oldhamu je 63 osnovnu, Ulukari, Šeldi, Piku Šču- nih šol, 15 srednjih šol, viš-rovskega, Baš Kari, Gadilu, ja tehnična šola (Technical Lekziru, Piku volni je špa- College), tri druge višje šole nje, Bžeduhu, Džan tu Ganu in 5 večernih — razen tega in Biskugni (seveda tudi na obeh vrhovih Elbrusa). Us-hep jim je omogočila tudi dobra oprema, med katero so tokrat prvič vključili tudi nove ledne kline, ki jih je treba samo priviti v ledeno steno, pa zanesljivo varujejo vso navezo. Gora v Kavkazu, ki se jo najbolj vesele vsi alpinisti — Užba, je bila tokrat zaradi snežnih streh »zaprta«, morda pa jo bodo naši alpinisti lahko obiskali prihodnje leto... J žontar pa še 6 posebnih šol. Obiščemo eno osnovno šolo (skupaj z otroškim oddelkom — v Angliji namreč začno otroci hoditi v šolo že s petimi leti) in eno srednjo. Posebno naše učiteljice izvedo mnogo zanimivega in vidijo marsikaj, kar bi prišlo prav tudi na naših šolah. Zvečer povabimo v Castle-sha\v mlade Oldhamovce, ki so bili v Kranju, da bi ob zvokih Boštjanove harmonike in gramofona zaplesali z nami in se zabavali ob družabnih igrah. Ena mnogih lepo urejenih Sol v Oldhamu — gimnazija C* untbill Grammar School največje družbeno do PRAVUO, DA JE JESEN aajlepši letni čas in da na rasa pobarva listje na drevesih. Takrat je najlepše v gozda, ko hodiš po poteh in ti pod nogami šumi listje, će pa se ozreš na drevesa in če si malo bolj pozoren, lahko slišiš žolno i« Vidiš veverico ter druge gozdne živali, toda to ni vedno tako. posebno ne za ljudi na deželi, ko morajo pograbili steljo za živino. Zgodilo se jc takole: . Doma so biii trije otroci, mati in oče. Takrat so se namenili otroci 7. očetom v gozd po steljo. Vpregi! so dva konja v težak kmečki voz, s seboj pa so vzeli erablje in seveda malo malice. Ko so prišli v gozd, jc oče ustavil konja in se razgledal, potem so začeli z delom, žena mu je tistš dan še posebno naročala, naj pazi na otroke in na^e, kot bi nekaj slutila. Kup stelje se jc kar hitro večal in oče jc začel nakladati na voz. Ko je naložil, so konji potegnili težko breme. Naenkrat so razigrani otroci zavpili in se spogledali. Oče pod težkim vozom, konji so rezgetali in skakali. Stekli so domov po mamo in zdravnika. Mrtvega očeta treh otrok so potegnili izpod voza. Ugotovili so, da je oče ležal pod vozom dalj časa in da so ga oleoci zagledali prepozno.-Tako je družina izgubila očeta. A uda Miktavčič, osnovna šola »Simona Jeaka« Prijetno je bilo na Stenjaku V bližini mesta Bordeana, v Franciji, se r,a neki goli steni se vedno fommtmf vzdi- gu;e 'M/sužji in ?Cj! Košček premoga pripoveduje... ČEPRAV JE ŠELE tretji dan, ko so se po dveh mesecih in pol brezskrbnega počitniškega življenja zopet odprla šolska vrata in je šolski zvonec prekinil veselo otroško čebljanje, srno se vseeno namenili, da objavimo zgodbico iz življenja v razredu. Napisala jo je dijakinja osnovne šole »Simona Jenka« Mojca Bunc. Leža! sem globoko pod zemljo v rudniku. Bila je večna tema. Vsa naokrog je bila tišina, le nekje daleč sem zdaj pa zdaj zaslišal ropot. Nekega dne pa so se v našem rovu zableščale jamske svetilke. Jaz in moj brat poleg mene sva se zbudila. — Strah naju je postalo, a nisem upal dihati. Kar oddahnil sem si, ko sem zagledal, da so začeli kopati na drugem koncu rova. Kmalu so odkopali že vse moje brate in na vrsto sem prišel tudi jaz. Zagledal sem čmo postavo, ki se je premaknila, dvignila kramp nad glavo in tedaj sem si mislil: »Zdaj je pa po rneni.<; Vendar mi ni ranil niti mojega lepega črnega kožuščka, ko me je od-kopal. Z dvigalom so nas odpeljali v separacijo. Začelo se je odbiranje večjih kosov od manjših. Metali so nas na dva kupa. Jaz sem se znašel med svojimi prijatelji na kupu z manjšimi deli, kam bil sem majhen, dolgo-nos in debeioličen. Z vlakom, vsaj tako se mi je zdelo, so nas odpeljali. Znašli smo se v veliki stavbi, kjer smo ležali še nekaj dni. čet teden dni pa je pripeljal tovorni avto. Naložili so nas in že se je oglasil avtomobilski motor. Vozil je hitro, da so hiše in poti ksif letele mimo mene. Brnelo mi je okoli uses in zeblo me je v dolgi nosek. Vožnje je bilo konec šele pred veU-ko stavbo z napisom »ŠOLA . Razveselil sem se. ko sem videl, kam nv peljejo, saj še nikoli nisem v i&ai šolskih klopi in črne table, lam pa so nas spet ločili v posamezne prostore. Mene in še nekaj črnih bratcev so odnesli v majhnem zabojeku v 1. razred in me postavili poleg peči. Kar prijetno in toplo mi je bilo. ko sem že nekaj časa ležal v razrede in se razgledoval. Naenkrat se ie oglasil šolski zvonec in skozi vrata so pritekli majhni, veseli otroci, skoraj bi lahko rekel — paieki. Za njimi pa je v razred stopila -lovarišiea učiteljica. Postavila se je pred tablo in glasno zavpila »Mirno!« Otroci so stali kakor vojaki. Zopet se je slišal glas tovarišice •Sedite! < Otroci so sedli vsak na svoj stolček in dali roke na hrbet. Bila je ura računstva. Poslušal sem in si skušal zapomniti vsaj ne- kaj številk, toda zaman. — Skozi eno uho noter, skozi dixiyo ve«. Tedaj je učiteljica dejala: »Jurček, naloži v peč!« ie-zadnje klopi je stopil majhen črnolas deček. Vzel je lopatko in zajel nekaj črnih bratcev, med njimi tudi mene. Ko je deček odprl vratca peči, sem zagledal žarečo žerjavico. Tedaj pa >-hop in znašel sera se v peci. Posta- jalo mi je vedno bolj vroče in končno sem žarel še bolj kot samo sonce. Od te grozovite vročine sem se razle-tel v siv pepel, ki ga je hišnik po končanem pouku odnesel na smetišče. Tako se je končalo življenje majhnega črnega koščka premoga. Najdražji svetHaik svetshu-k. Skozi nočno tem«, ob spremljanju šumenja mor-skib valov, ki se razbijajo v steno daleč prek morske gladine, pošilja ar\m\ Y2. do Y5. ssrpteTrftvra sme Km POD" OKRlOlM NOČI ^i_b>\v^nA ™m BORBA TA Ettm 7. NAMI ob 16., 18. in 20. uii 11. septembra angl. barvni film POD OKRILJEM NOČI ob 16., 18. in 20. uri septembra Tt\\.ad.\\\-Va pvedsVava POTOV AN3TL Z. BALON««* eb. It. uii Ljubno 11. septembra amer. i ura „, . ,. 7. septembra amer. barvni KRV INK IZ N EV ADE ob 18. /. septembra ncmsko-itan- tHm yls0KI JUiEC ob 20. uri janski tilm MARINA OBSTANEK Žirovnica Letni kino »PARTIZAN« 7. septembra i tal. barvni film SIGFRID ob 19. uri 8. septembra angl. barvni film POD OKRILJEM NOCI ob 19. uri f. septembra amer. barvni film ZADNJI VLAK IZ GUN HILLA ob 19. uri 10. septembra amer. barvni S. septembra ameriški tura ČLDODELKA 11. septembra angleški VV film NIKOLI NE POPUŠČAJ Do v je-Mo j s t r ana 7. septembra ameriški film CUDODELKA Kranjska gora 7. septembra ameriški VV septembra nemško-itali- uri 12. septembra amer. I an 8. septembra amer. barvni KRVNIK IZ NEVADE ob Id film VISOKI TUJEC ob 10. uri Radovljica 7. septembra augiešii P i m Bi L O JIH JE SEDEM oh 20. uri 7. septembra amer. barvni CS film APRILSKA LJUBE ZEN ob 18. uri uri 8. septembra španski film PRODAJALKA VIJOLIC ob 16. in 18. uri 9-. septembra španski film PRODAJALKA VIJOLIC ob 20. uri Kropa film ZADNJI VLAK IZ GUN janski film MARINA 8. septembra angleški i m na HILLA ob 19. uri 12. septembra angleški VV film OGRADA ob 20. uri 7. septembra jugoslovanski BILO JIH JE SEDEM ob 18. Kranj »CENTER« II. septembra amer. barvni *2m NIKOLI NE POPUŠČAJ t film ZADNJI VLAK IZ GUN Koroška Bela 7. septembra angleški VV HILLA ob 19 uri JM»roska «ia film HAJKA ob 18. uri, premi- ™f °Qb £ T „ t f.,7- S^/apctS era ameriškega VV filma t 7- *" 9' i(L m se*tem- hh» ^GRBA ZA OBSTANEK SABRINA ob 22. uri bra ni Preds*av 8. septembra itai. barv. CS -L-'- „,,„„„„, film SIGFRID ob 16. in 18. Straz»sce »SVOBODA« uri, angleški VV film HAJKA 7. septembra franc. barvni ob 20, uri CS film ME C MAŠČEVANJA 9. septembra ameriški VV ob 18. uri film SABRINA ob 16., 18. in 8. septembra angleški VV 20. uri film HAJKA ob 16. uri, fran 8. septembra ameriški VV film KRVNIK IZ NEVADE 9. septembra i tal. film POJ-TE Z NAMI film KRVNIK IZ NEVADE 8. septembra itaj. barvni film POLETNE ZGODBE ob 17. in 26. uri 12. septembra madžarski film ALBA RECIJA ob uri Duplica 7. septembra jugoslovanski 8. septembra amer. barvni film KOZARA ob 20. uri film ZBOGOM OROŽJE 8. septembra jugoslovanski 11. septembra amer. barvni film KOZARA ob 15., 17. in 10. septembra ameriški VV coski barvni CS film' ME C fiIm BORBA ZA OBSTANEK 19. uri film SABRINA ob 16., 18. in MAŠČEVANJA ob 18. uri, 20. uri italijanski barvni CS film 11. septembra amer. barvni SIGFRID ob 20. uri film ZADNJI VLAK IZ GUN Cerklje »KRVAVEC« HILLA ob 16. uri. ameriški 7. septembra i tal. barvni VV film SABRINA ob 18. in CS film DAVID IN GOLIJAT uri in 10. uri dopoldne 8. septembra amer. barvni CS film APRILSKA LJUBEZEN ob 18. in 20. uri 10. septembra ameriški film SENCE ob 20. urj 11. septembra ameriški film SENCE ob 18. in 28. uri 12. septembra amer. barvni CS film NAPAD OB ZORI ob 20. uri 13. septembra nemški film DEZERTER ob 20. uri ob 20. uri 8. septembra i tal. barvni C S rilm DAVID IN GOLIJAT ob 16. in 19. uri Jesenice »RADIO« 7. do 9. septembra ang^ški 20. uri Kranj »STORžIC« 7. septembra francoski film OBALA V MEGLI ob 18. uri, premiera angleškega barvnega filma POD OKRILJEM NOCI ob 22. uri, premiera VV film NIKOLI NE PO-poljskega filma MOŽ SVOJE PUŠČAJ ŽENE ob 20. uri 10. do 11. septembra itali- 8. septembra slovenski film janski film POJTE Z NAMI KEKEC. ob 10. uri, angleški 12. do 13. septembra ruski VV film HAJKA ob 14. uri, barvni film OT AR J EVA francoski barvni CS film VDOVA MEC, MAŠČEVANJA ob 16. Jesenice »PLAVŽ« in 20. uri, premiera ameri- 7. septembra amer. barvni škega barvnega filma ZADNJI film ZBOGOM OROŽJE VLAK IZ GUN HILLA ob 22. 8. septembra italijanski uri film POJTE Z NAMI 9. septembra angl. barvni 9. do 10. septembra angle-film POD OKRILJEM NOCI ški VV film NIKOLI NE PO-ob 16., 18. in 20. uri PUŠČAJ Spodnja postaja žičnice na Črni vrh Teieuizuo r SOBOTA — 7. septembra NEDELJA — 8. septembra RTV Zagreb 9.00 Otvoritev Zugrebškega ve le sejma Evrovizija 15.30- Svetovno prvenstvo v smučanju na vodi RTV Zagreb 19.00 TV biro 19.30 Oddaja o turizmu JTV 20.00 TV dnevnik RTV Ljubljana 20.30 Po partizanskr Primorski Italija 21.05 Zabavno glasbena RTV Ljubljana 22.20 Zgodba iz serije »Nič ena« RTV Zagreb 22.50 Poročila RTV Beograd 10.00 Kmetijska oddaja EvrovizHa 15.00 Revija zmagovavcev smučanja na vodi 17.00 Avtomobilske dirke — prenos iz Monza RTV Beograd 18.15 Mikrofon je vaš RTV Ljubljana 19.30 Reportaža s slavja v Cerknem JTV 20.00 TV dnevnik RTV Beograd 20.45 Avtocesta 1%3 RTV Ljubljana 21JG Poslednja kočija — italijanski film PONEDELJEK — 9. sept. RTV Zagreb 19.90 TV biro RTV Ljubljana 19.30 *Maš ciciban« JTV 20.00 IV dnevnik 20.30 Tedenski športni pregled K*'V Zagreb 20.45 -.»L j udje s tankerja« 21 05 »Patent 02« — T V igra RTV Beograd 22.05 Koncert bolgarskega folklornega ansambla RTV Zagreb 22.15 Magnetofonski zapis športnega dogodka 23.00 Poročila TOREK — lft. septembra NI SPOREDA SREDA — 11. septembra RTV Zagreb 19.00 T V biro RTV Ljubljana 1*38 T V obzornik JTV 20.00 TV dnevnik RTV Zagreb 20.30 Propagandna oddaja 20.45 Prenos prireditev iz "Zagrebških- poletnih večerov 21.45 »Na kamnu in soncu-« portret pisatelja 22.15 Poročila ČETRTEK — 12. sept. RTV Zagreb 19JO TV biro JTV 20.00 TV dnevnik RTV Beograd 26.45 ->Inkognito« — TV igra RTV Ljubljana 21.45 Ekspedicija RTV Beograd 22 15 Poročila PETEK — 13. septembra RTV Ljubljana 19.90 Brazilija — poljudnoznanstvena oddaja RTV Zagreb 19.30 TV biro JTV 20.00 TV dnevnik Ev rov iisija 20.30- Tekmovanje šestih držav v plavanju RTV Ljubljana 21.30 Propagandna oddaja RTV Beograd 21.45 Risani film 22.0O- Poročila Zabavna strma m* Zabavam strma * Zabavna strma Zabavam strma Zabavna strma 9 Zabavam strma Zlobno vprašanje Na odprtem morju Horoskop — O sosed, tudi vi ste prišli na morje? Na delovnem mestu — Zdaj prihajamo v črno morje! Konservativec — In kaj pravite k položaju? Križanka št. 33 Poceni oskrba 1 * v 2 3 * S i 7 M J 13 J % 15 % i 17 14 ff 20 ti 12 23 m — Najbolj poceni smo se z gorivom oskrbovali v Saudski Arabiji! Velja od 7. do 14. septembra 1963 OVEN (21. 3. — 20. 4.) Znajdeš se v zelo nerodnem položaju. Pomaga ti slučajna znanka ki pa ji ne izkazi pretirane hvaležnosti. Prijatelji te bodo vabili, pa se le od zovi. BIK (21. 4. — 20. 5.) More in skrbi se s težavo rešiš. Dvome pusti ob strani, zakaj vse je odvisno le od tebe; saj gre za tvojo bodočnost. Sorodnik ti le pomaga. Na službenem izletu se duševno sprostiš, telesno pa utrudiš. Pismo. DVOJČKA (21. 5. — 20. 6.) Nekaj zveš, pa si ne ženi tako k srcu, zakaj sčasoma vse mine. Bolezen prehodnega značaja. V vsakdanjem življenju več realnosti; egoizem bo koristil v začetku zime. Vsi sestanki pridejo hkrati. RAK (21. 6. — 22. 7.) Dela se bo precej nabralo. Odvisno bo od tvojih pobud in spretnosti, kje se boš lotil posla. Pazi, da ne bodo neke govorice iz tvojih ust škodovale sodelavcem. Čuvaj poslovne skrivnosti. LEV (23. 7. — 22. 8.) Zelje bo treba malce krotiti, zlasti tiste, ki so odvisne od de narnice. Prijatelj ti nekaj zaupa, kar zlorabiš, seveda nehote, in se ti tudi maščuje. Materialno stanje se bo izboljšalo. DEVICA (23. 8. — 22. 9.) Ponudila se bo priložnost za ugoden nakup, vendar bo premalo v žepu. Spor v družinski ekonomski enoti pomiri obisk sorodnika. Glavobol mine v sredo. TEHTNICA (23. 9. — 22. 10.) Ne zmeni se za grožnje in govorice, ki so naperjene proti tebi in družini. Vztrajno nadaljuj borbo, vendar s premislekom, da dosežeš zadoščenje. Kar zadeva ljubezen: oseba, ki ti je pri srcu misli na tebe bolj kot si misliš. Upoštevaj tudi njene skrbi, ki jih ni malo. ŠKORPIJON (23. 10. — 22. 11.) Tisto kar slišiš glede drage osebe je zgolj natolcevanje. Zato ne dopusti da zlobneži povzročijo družinski prepir. Verjemi le kar vidiš z lastnimi očmi. STRELEC (23. 11. — 22. 12.) Intimnih težav ne razlagaj sosedi, čeprav se dobro razumeta, čez 14 dni ti bo to škodovalo. Sorodniki te bodo nadlegovali s številnimi prošnjami, vendar dobro premisli, predno rečeš DA! Spoči-ješ se le doma. KOZOROG (23. 12. — 20. I.) Zaradi ozimnice in nedavnega dopusta razmišljaš o posojilu. Zdaj spoznaš resnične prijatelje, hkrati pa skleneš, koga boš prihodnjič še častil. VODNAR (20. 1. — 19. 2.) Neka škodoželjna oseba iz soseske bi se ti rada maščevala. Njenim očem ne bodo prikrita tvoja stranpota. Nekdo ti je obljubil pomoč v slabem trenutku, zato ne računaj preveč. Izlet s prijetnimi posledicami. RIBI (20. 2. — 20. 3,) Razmere te prisilijo, da racionalno, da racionalno izkoristiš sleherno minuto. Obstaja nevarnost, da se prav sedaj močno zaljubiš. Zato pazi na način obnašanja in govorjenja, vendar na sestanek le pojdi. V pismu bo resnica. Vodoravno: 1. izhod iz avtobusa, 7. pomembna politična osebnost v današnjem svetu, 9. mariborska tovarna avtomobilov, 10. žensko ime, 11. okrajšan podredni veznik, 12. znani trojanski junak, 13. travnik, 14. mesto med Nisem in Knjažev-cem, 16. grški bog vojne, 17. kratica ameriške zvezne države Mary-land, 19. vrsta orožja, 20. debela palica, 21. ime dveh kontinentov, 23. kozaški načelnik. Navpično: 1. naglica v jezi, 2. mešanica plinov, ki obdaja Zemljo, 3. sumničenje, 4. sosednja so-glasnika, 5. vrsta molitve, 6. slovenski športni tednik, 8. trening, 12. gršM bog ljubezni, 13. drgeta- ?.je, 14. bombažni izdelek, 15. vonj, 7. važno živilo, 18. del roke, 20. ime filmske igravke Novak, 22. egipčansko božanstvo. Rešitev križanke št. 32 Vodoravno: 1. prtiČ, 6. raglan, 8. TG, 9. Ural, 11. iluzija, 13. čari, 14. PK, 15. najdba, 17. lakaj. -\4umoresUa Sem otrok XX. stoletja M verjamem vse, kar odkrije znanost. Verjamem celo to, kar napoveduje za prihodnost. Nekega dne me je znanost presenetila. Po kosilu sem ležal in bral časopis. Prišel sem do članka, ob katerem so se mi naježili lasje. Skupina znanstvenikov namreč trdi, da bodo čez dve ali tri milijarde let ljudje izumrli in da bo na zemlji zavladal mrčes. Znanstveniki pravijo, da so na zemlji pred nami gospodarili velikanski plazivci, sedaj gospodarimo mi, za nami pa pride mrčes... (Torej, smo sredina med plazivci in mrčesom — seveda znanstveno). Trdijo celo, da mrčesu ne škoduje nobeno žarčenje. »Kaj, če bo res?! Postal bi rad trot.* Pokazalo pa se je, da je proti materialnim osnovam še nekakšna višja sila. Tako potolažen sem pričel dremati in zaspal. Sanjalo se mi je nekaj nenavadnega. Muhe Znašel sem se v bodočem carstvu mrčesa. Nisem vedel, kaj bi. OdŠel sem na kongres muh, ki se je pravkar pričel na smetišču. Prišel sem zadnji trenutek. »Drage sestre« — je pričela muha zapljunkarica, ki je predsedovala zboru — »predvsem natj vas obvestim, da nam je Veliki svet zemeljskega mrčesa dal najvišje pri- znanje, ker smo uspešno sodelovale pri uničevanju človeškega rodu. Nikoli*, nadaljuje muha po zadovoljnem brenčanju, »nikoli nismo pustile človeka pri miru; nobenega dela ni opravil brez naše prisotnosti. Zelo smo se trudile, da smo za-strupile njegova bivališča. Torej ni čudnot da je končno onemogel in izginil z zemeljskega površja!« »Ubogi človek!« — ganjena zamahne s krili čisto običajna muha in z nožicami obriše solzne oči. — »Vedno je govoril, kako smo neznosne! In on, ubožec, ni nikdar mislil, da je nadležen in brezobziren način življenja koristnejši! In glejte, tudi bolj življenjski!« »In tako sestre moje,« zaključi muha po krajšem odmoru, »čeprav smo majhna in brezpomembna bitja, smo skrajšala obdobje ponosnega človeka.« V tem trenutku sem zaslišal hudo razbijanje, in ko sem se prebudil, sem komatj spravil muho z levega ušesa. — Fedor Sešun