LETO XXIX, številka 8, 18. april 1997 Z G 0 R N J E S A V I N J S K I Cena 239,00 SIT ČASOPIS ISSN 0351-6140 jk . .« >,*... . i ^ 9 770351 81 401 4 SDS ustanovila kmečko zvezo r -N, lili.- Zadruga mozirje 1X1 14 Vil 4 I. VCTIČIViCJI! Mercator - Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje z. o. o. Oglasite se v naše poslovalnice, kjer smo za vas pripravili vse za POMLADANSKA OPRAVILA * VSE VRSTE VRTNIH SEMEN * ČEBULNICE IN GOMOLJNICE * TRAVNE MEŠANICE, DETELJA, LUCERNA * SEMENSKA KORUZA (BC 278, BC 318...) * ZEMLJO IN KORIT/ ZA LONČNICE * MINERALNA GNOJILA (NPK 15 X 15 X 15, NPK 8 X 26 X 26, NPK 7 X 20 X 30, KAN 27%) * TEKOČA IN ORGANSKA GNOJILA ZA SPROSTITEV PO NAPORNEM DELU V NARAVI PA VAM NUDIMO: * HLADILNA TORBA 271 * VLOŽKI ZA HLADILNO TORB< * SERVIS ZA SOK 7/1 /O ljubljanska banka Splošna banka Velenje d. d. Velenje Cenjene stranke obveščamo, da ODKUPUJEMO PRIVATIZACIJSKE DELNICE serije G po UGODNIH CENAH. Vnovčite lahko delnice Petrola, Fructala, Pivovarne Laško, Pivovarne Union, Save Kranj... Za odkupljene delnice nudimo TAKOJŠNJE PLAČILO. Kapitalski dobički prvih prodaj privatizacijskih delnic NISO OBDAVČENI. Posredujemo tudi pri nakupih in prodajah vrednostnih papirjev, ki kotirajo na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev. Pokličite nas na telefon 855-964 ali 854-254 int. 285. Prepričani smo, da bomo izpolnili vaša pričakovanja. ^S< K' TEL: POLZELA 720-592, VELENJE 863-960 ALTO od 12.990 DEM SWIFT od 14.990 DEM BALENO do 3000 DEM POPUSTA že od 19.990 DEM 3 mm (H 21 2 TJA STRAN c ISSN 0351-8140 "h" Leto XXIX, št. 8, 18. aprila 1997 Izhaja vsak drugi potek A->X Ustanovitey: V Skupščina občine Mozirje ASS\ ■ \ ' 'c AA s\V\ Izdajatelj: X ; Savinjske novice. Franc: Kotnik s.p., Savirgska cesta 4, 3331 Nazarje, ■ .telefon m faks 063/833-230, žiro račun 58810-685-13016 * \ X Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik AvAAAÄ č\\\\v A\A v Stalni sodelavci: Bdi Mavrič: Aleksander Videčnik, Ciril Sem, Slavica Slapnik. Benjamin Kanj ir. Vida Skok, Uroš Kotnik, Igor Solar, Alenka Klemše, Igor Pečnik, Karija Xx Sodja Kladnik. dr. Maja Natek. Franjo Pukart. Milena Zakrajšek, Kotod Rose, Kmetijska svetovalna služba, Zavod za X\\ gozdove AvA.A Tajnica uredništva: Barbai'a Zaeirkovnik Računalniška obdelava: Tomaž Pajk ' jv ; Trženje: Helena Kotnik, mobitel 0609/647^240 AA Naslov uredništva: Savinjske novice v,w -Šjivinjska cesta 4, 3331 Nazarje Telefon: 063/833-230 ' Faks: 063/833-230 ■ AAA, '' ■ ^ s \ E-pošta: AN N&^injskenovice@siol net '\X' \A;A: -. V>\ Internet: A A 'kttp//:www.inetia.eunet;si/savliijske-novioe Cena za izvod: 239,00 SIT. za naročnike: 203.00 SIT ' Tisk: 'v 1GKA d.o.o. NazarjeAxAÄ A/ Ax A>Ax A % v'h A -Rokopise, objave, razpise in oglase jes \ potrebno dostaviti v uredništvo A\\\ najkasneje osem d::i pred izidom X Av ^ta^oče številke. Po mnenju Ministrstva za informiranje RS št. 33/130-92 z ,dne, x\ X29.2.1992 šteje časopis med proizvode informativnega značaja, za katere se / plačuje davek od prometa proizvodov >J>^^čp*iji^^AxA\' AA\x^W\A1\A' Obj avljenih rokopisov in fotografy ne vračamo. \; \ '\SV^A''N''' vRiddsž.njemO'Si'-pravieĐ. SaRfax' xbeS^ü'Ax/;-, Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. A A- Odpovedi sprejemamo za n. polletje. AAxAAAA V prejšnjem tednu se je v Zgornji Savinjski dolini zvrstilo toliko pomembnih osebnosti, da bi lahko nekoliko domišljavo dejali, da se je Slovenija vrtela okoli naše doline. Seveda temu ni bilo tako, prav tako pa ne more biti naključje, da so v to “slepo črevo” eden za drugim “zašli” Drnovšek, Podobnik, Smrkolj, Janša... Po Drnovškovih obljubah, v Logarski dolini se je sestal s koroškim deželnim glavarjem Zernattom, Zgornja Savinjska kmalu ne bo več slepo črevo, saj je mejni prehod Pavličevo sedlo že piekategoriziran v mednarodnega, v kratkem pa naj bi se začela tudi modernizacija ceste z obeh strani, da bi prehod lahko zaživel v polni funkciji. Priče dogodka smo slišali zelo optimistične izjave, toda iz preteklosti vemo, da to še ne pomeni njihove realizacije. Toda skoraj si ni mogoče zamislili, da bi se lahko s takim pompom izrečene besede preprosto pozabile... Predsednik Državnega zbora, dr. Janez Podobnik, je prvi dan obiska namenil predstavnikom občin in gospodarstvenikom, večer članom zgornjesavinjske podružnice SLS, drugi dan pa ogledu kulturnih in sakralnih znamenitosti. Iz njegovih besed smo lahko izluščili zavzemanje za upoštevanje volje ljudi. Tudi v primeru radarjev na Menini naj bi bilo tako. Pa bo res? Da Socialdemokratska stranka z odprtimi lokami pričakuje vse tiste volilce, ki so nezadovoljni z vstopom SLS v vladno koalicijo, je znano. V tem kontekstu gre razumeti tudi ustanovitev kmečke zveze -gibanja za razvoj podeželja. Socialdemokrati opozarjajo na porazne trende, ki se odvijajo na slovenskem podeželju in s tem dokazujejo, da jim j e mar za vse sloje prebivalstva. Vso ostali dogodki so ostali nekako v senci. Spor zaradi komunale, ki je bil vzrok nekajdnevnega zaprtja odlagališča odpadkov, j e praktično že pozabljen, življenje gre naprej. “In mi z vami, " dodajajo predstavniki Zavarovalnice Maribor, ki so pred nedavnim odprli predstavništvo v Mozirju. Lep pozdrav do 30. aprila! IZ VSEBINE: Elkroj Mozirje: x 'a. Ob jubileju modernizirana šivalnica .............. 4 Zavarovalnica Maribor: Otvoritev predstavništva' , v Mozirju............. 5 Ljubljana: Turistični delavci pri Aj . A predsedniku KučanuA;... 7 Logarska dolina: Drnovšek in Zernatto \ \ - na Pavličevem sedlu...8 Dr. Janez Podobnik na obisku v Zg. Savinjski: Upoštevati voljo ljudi...... 9 Minister za kmetijstvo: “Kje ste hodili s temi težavami prej?” .....11 Občine: zagat................12 Sosvet načelnika UE: Tudi o statusu posebne vx enote PGD Nazarje ...n.:.. 12 Socialdemokrati: ^Ustanovitev kmečke' . Xx ■■ ■ > XX\X' XX\\ zveze v Nazarjah.13 Jurjevo: A'v'-^A^ Praznik KS Mozirje...-14/ ljubiteljska kultura: A V procesu spreminjanja 14 Ijubno ob Savinji: /Srečanje ljudskih godcev in pevcev.....vi:....18 Nar^*^^ Svatbene smešnice....20 Zgornjesavinjska liga v malem nogometu: Uspešen začetek Solčave ....: .....A. . 26 \\ \\ \\ A\ \\ , VA \\ \\ \\ \\ \\ W - NASLOVNICA Turistični delavci pri predsedniku Kučanu "Foto: Ciril Sem A A- XX Elkroj Mozirje Ob jubileju modernizirana šivalnica Podjetje Elkroj Mozirje je bilo ustanovljeno 12. maja 1947 in registrirano kot obrtno storitvena delavnica za izdelovanje raznih oblačil. Od takrat bo torej kmalu minilo polnih 50 let. Ob tem lepem jubileju so v Elkroju 8. aprila zaključili investicijski ciklus in predali namenu modernizirano šivalnico. Investicijski ciklus seje v Elkroju začel leta 1991, ko je takrat povsem novo vodstvo podjetja ocenilo, da se brez posodobitve proizvodnje ni mogoče enakovredno kosati s konkurenco. Sledila je uvedba računalniškega sistema v pripravo dela, leto, oziroma dve kasneje so avtomatizirali linijo za krojenje, jeseni 1994. leta so modernizirali krojilnico in nato čez pol leta še adjustirnico. Tako sta ostali za posodobitev še šivalnici v Šoštanju in na Prihovi. mi izboljšavami, inovativnostjo in tekmovanjem s konkurenco, ki se mora na koncu potrditi s pozitivnimi ekonomskimi rezultati. Ne glede na to, da gospodarski položaj države in panoge podjetju ni naklonjen, je Vrtačnikova prepričana, da ima podjetje tudi v prihodnje vse pogoje za uspešno poslovanje. V Elkroju bodo z namenom, da se vsi zaposleni vključijo v prizadevanja za urejeno podjetje, začeli z akcijo “Zlati znak Elkroja”. Novo pridobitev v Elkroju je pozdravil tudi mozirski podžupan Anton Venek (foto: Ciril Sem) Vodstvo Elkroja si je ogledalo več sodobnih tovarn po Evropi in nato pripravilo načrt reorganizacije. V sklopu modernizacije šivalnice, ki je stala okrog 110 milijonov tolarjev, so izboljšali organizacijo dela, bolje izkoristili specialne stroje, v večjem delu proizvodnje uvedli enoizmensko delo, dosegli višjo specializacijo dela in odpravili ozka grla, vpeljali nadaljevalno delo v krojilni-ci, ergonomsko uredili delovna mesta in zmanjšali porabo energije. Vse našteto naj bi se v končni fazi odražalo v povečanju produktivnosti za 18 odstotkov, zelo pomembno pa je tudi dejstvo, da ob tem niso ukinili nobenega delovnega mesta. Po besedah predsednice uprave Marije Vrtačnik se v Elkroju držijo načela, da kdor dela tako kot včeraj, ga jutri ne bo več. Zato je potrebno trdo delo z nenehni- Posamezne skupine v podjetju bodo tekmovale med seboj, rezultate ocenjevanja pa bodo spremljali mesečno. Skupina, ki bo skupni zmagovalec na koncu akcije, bo nagrajena z izletom. V imenu občine Mozirje je podjetju Elkroj čestital podžupan Anton Venek. Še posebej je pohvalil uvedbo enoizmenskega dela, ki pomeni za zaposlene, med njimi je več kot 90 odstotkov žensk, več časa za družino, oziroma ob rednih dohodkih višjo kvaliteto življenja. Otvoritev modernizirane šivalnice, ki so se je udeležili tudi predstavniki gospodarske zbornice in Ljubljanske banke, so v navdušenje Elkrojevih delavk popestrili učenci glasbene šole Digiton pod vodstvom Franja Kadlička. Osrednjo prireditev ob 50-letni-ci podjetja pripravljajo v Elkroju za 17. maj, ko bo v Savinjskem modna revija. gaju poleg ostalega programa tudi Franci Kotnik Unior Turizem Rogla olimpijsko središče S slavnostnim podpisom pogodbe med Olimpijskim komitejem Slovenije, Ministrstvom za šolstvo in šport in Unior Turizmom so zadnjo soboto v marcu na Rogli to zimsko-športno središče in naravno klimatsko središče razglasili za prvo slovensko olimpijsko središče. Kot je ob slovesnosti povedal direktor Unior Turizma Maks Brečko, so s tem izpolnjena večletna prizadevanja in dokončno upravičena velika vlaganja zadnjih let. Roglaje odlično središče za priprave športnikov, za izboljšanje krvne slike in pridobivanje splošne telesne pripravljenosti, podpis pogodbe pa bo izboljšal zasedenost Rogle izven zimske sezone. Na Rogli se bodo že v kratkem pričeli na svoje nastope pripravljati udeleženci letošnjih sredozemskih iger v POSLOVNE INFORMACIJE 1. GZS, Območna zbornica za Gorenjsko organizira v sodelovanju s Trgovsko industrijsko zbornico regije Somogy poslovno srečanje slovenskih in madžarskih podjetij, ki bo v mesecu Stofok ob jezeru Balaton v Hotelu Ezust-part, 7.-8. maja 1997. 2. Podjetje ODIN, d.o.o. iz Ljubljane organizira naslednje seminarje in sicer: - seminar s strokovnim posvetom in obdelavo vzorčnih primerov JAVNA NAROČILA, IZVAJANJE IN NADZOR, ki bo v četrtek in petek, 24. in 25. aprila 1997 na Bledu v hotelu ASTORIA s pričetkom ob 10. uri. - seminar KAJ MORAM VEDETI O DELOVNIH RAZMERJIH, ki bo v sredo 23. aprila 1997 v dvorani hotela SLON v Ljubljani s pričetkom ob 9. uri. - strokovni posvet za direktorje, pravnike in kadrovske delavnice na temo: PRAVNI VIDIKI USPOSABLJANJA IN ZAPOSLOVANJA INVALIDOV, ki bo 14. maja 1997 v dvorani Zavoda za Zdravstveno zavarovanje Slovenije s pričetkom ob 9.30 uri. 3. Agencija RS za učinkovito rabo energije objavlja povabilo industrijskim podjetjem k sodelovanju pri projektu ENERGETSKO SVETOVANJE VEČJIM PORABNIKOM ENERGIJE V INDUSTRIJI. Namen projekta je z neposrednim širjenjem informacij o sodobnih metodah energetske učinkovitosti v podjetjih vzpodbuditi izvajanje ukrepov na področju učinkovite rabe energije. Povabilo je bilo objavljeno v časopisu DELO, dne 28. marca 1997. 4. Prejeli smo nov izpis PONUDB IN POVPRAŠEVANJ iz BCC centra v Bruslju. VSE PODROBNEJŠE INFORMACIJE SO NA VOLJO NA SAVINJSKO-ŠALEŠKI GOSPODARSKI ZBORNICI VELENJE, TRG MLADOSTI 2, 3320 VELENJE. TELEFON: 063 856 920, TELEFAX: 063 855 645. Bariju. Tokrat so na Rogli izvedli tudi prvo srečanje imetnikov pred kratkim uvedene olimpijske kartice, katere osnovni namen je razgibati življenje čim večjega števila Slovencev in jim približati šport ter zdrav način življenja. Olimpijska kartica ponuja vrsto ugodnosti in popustov, hkrati pa je tudi “vstopnica” na prihodnja srečanja, ki se bodo vrstila po vsej Sloveniji. KF Zavarovalnica Maribor Predstavništvo v Mozirju Predstavništvo Zavarovalnice Maribor v Mozirju je otvoril Jože Vihar (foto: Ciril Sem) Druga največja slovenska zavarovalnica, na področju osebnih zavarovanj celo največja, Zavarovalnica Maribor je pred štirinajstimi dnevi odprla svoje predstavništvo v Mozirju. S tem se je tudi prostorsko približala preko 1.800 zavarovancem, kolikor jih že ima v dolini. Novo predstavništvo ima poslovne prostore v objektu mozirske kaplan-ije (nad slaščičarno Polonca). Po besedah direktorja celjske podružnice Zavarovalnice Maribor Florijana Lorgerja bo predstavništvo nadgrajevalo uspešno delo, ki gaje doslej na območju Zgornje Savinjske doline opravila Agencija Avrora iz Žalca. Delo zastopnikov in predstavnikov Zavarovalnice Maribor bo poslej bolj povezano in na ta način “vam bomo bližje, ko nas boste potrebovali”, se je izrazil Lorger. V imenu občine Mozirje je novo pridobitev pozdravil podžupan Anton Venek, kije izrazil prepričanje, da bodo občani zgomjesavinjskih občin s kvaliteto zavarovalniških storitev zadovoljni, delavcem Zavarovalnice Maribor pa je zaželel prijetno počutje v Mozirju in uspešno delo. Čast formalne otvoritve novih poslovnih prostorov je pripadla direktorju terenske službe Zavarovalnice Maribor Jožetu Viharju. Opozoril je na dejstvo, daje zavarovalnica z enakim imenom v letih 1965-1977 že delovala, nakar seje zaradi političnih interesov “morala” vključiti v zavarovalno skupnost Triglav. Po vnovični osamosvojitvi je Zavarovalnica Maribor začela intenzivno pokrivati celoten slovenski prostor in je z nedavno otvoritvijo predstavništva v Novem Mestu pokrila še zadnje regionalno središče. Mozirska kaplanija, v kateri je bila že konec prejšnjega stoletja čitalnica, kasneje pa so v njej delovale različne ustanove, trenutno navzven ne kaže posebno lepe podobe. Potrebna je temeljita obnova, pri kateri bo sodelovala tudi Zavarovalnica Maribor. Franci Kotnik ZAVAROVALNICA MARIBOR JŠBBLmJi 0.0. ■ PREDSTAVNIŠTVO MOZIRJE in AGENCIJA AVRORA ŽALEC 3331 MOZIRJE, Savinjska c. 2 j* Tel.: 833-080, 833-101 { SAMO S PRAVIM PRIJATELJEM V VARIMO ŽIVLJENJE! DOBRODOŠLI! I Pi&jfr*iiKi ko r$ši k V soboto, 12.4. je bil na obisku v Zgornji Savinjski dolini predsednik državnega zbora, dr. Janez Podobnik. Popoldne je nekaj časa namenil tudi gospodarstvenikom. Drobno gospodarstvo so zastopali predsednik Obrtno podjetniške zbornice, g. Franc Benda in predstavnik Zgornjesavinjskega podjetniškega centra, g. Rudi Hramec. Shoda sem se udeležila tudi sama, v prepričanju, da bo mogoče s predsednikom državnega zbora spregovoriti tudi o konkretnih problemih, ki tarejo področje malega gospodarstva, ki je, kot je bilo ugotovljeno, največja združba zaposlenih v naši dolini. Zato tudi upravičeno pričakuje posebno pozornost in podporo. Čas za dogovarjanje z gospodarstveniki je bil odmerjen zelo skopo, poleg tega pa so si nekateri govorniki vzeli kar malo preveč časa, zato smo se problematike drobnega gospodarstva lahko le dotaknili. Predsednik Državnega zbora je tako ponudil možnost razgovora na to temo s še drugimi predstavniki Državnega zbora, ki so odgovorni za področje malega gospodarstva. Upamo, da se bo to srečanje res zgodilo in to prav kmalu, da bi se morebitne pobude lahko vgradile v zakonodajo, ki se snuje, predvsem pa upoštevale v proračunu, ki se sprejema za letošnje in prihodnje leto skupaj. Glede na to, da problematike in pobud ni bilo možno izreči, bom spomnila le na nekatere, v upanju, da jih bodo morda s pridom uporabili naši poslanci. - kot prvo nas zanima usoda Ministrstva za malo gospodarstvo, ki je bilo obljubljeno s strani Slovenske ljudske stranke in ki bi lahko veliko bolj natančno zagovarjalo področje malega gospodarstva. Problematika le-tega se sedaj, zlasti ob številnih, tudi nerešljivih problemih slovenske industrije, pogosto izgublja. - Pospešiti bi bilo potrebno nastajanje in razvoj malega gospodarstva in to v dveh smereh: v obliki spodbud in zmanjševanju obremenitev pri nastajanju in razvoju enot in preko davčne zakonodaje. Pri pospeševanju malega gospodarstva bi bilo potrebno ločeno obravnavati začetnike in ločeno enoto malega gospodarstva v rasti. Pri tem upamo, da bodo ob primerni politiki države in lokalnih skupnosti svoje mesto dobili tudi nastajajoči Lokalni in regioanalni podjetniški centri. Davčna politika države postaja do zavezancev vse zahtevnejša in strožja. Ob vse večjem naraščanju številnih davčnih uslužbencev, pa se vse bolj povečuje tudi administriranje pri davčnih zavezancih, kar prav gotovo zmanjšuje učinkovitost dela le-teh, oziroma draži poslovanje. Zato bi kazalo razmišljati o poenostavitvi tega področja vsaj za najmlajše, ki se sami komaj preživljalo. Poenotiti bi bilo potrebno zakonodajo, ki ureja obdavčitev enot malega gospodarstva. Moteče je obdavčevanje po statusnih oblikah, ne po velikosti enot malega gospodarstva. Ista področja urejajo različni zakoni, določila, ki urejajo vsebinsko enaka področja, so v različnih zakonih različna. Davčne predpise je potrebno obravnavati smiselno, kot celoto, in ne dovoliti, da stranke na tako občutljivem področju dokazujejo svojo moč, kar največkrat vodi do nelogičnih določil, ki smo jim pogosto priča v obstoječi zakonodaji. Razmisliti bi kazalo o znižanju splošne stopnje obdavčitve, saj bi tako obdavčevanje stimuliralo posameznika k večjemu in boljšemu delu, s tem pa bi se najbrž posredno zmanjšalo tudi delo na čmo in posledično bi lahko imela več tudi država. Spodbudna bi bila ponovna vgraditev začetniških davčnih olajšav, ki jih začetniki sedaj tako zelo pogrešajo. Posebno na demografsko ogroženih območjih. Vsekakor pričakujemo tudi takojšnjo razrešitev spornega člena o koriščenju olajšav za tekoče investicije pri družbah in popravek neživljenjske obdavčitve bonitete v zvezi z uporabo osebnih avtomobilov v službene namene in še kaj. Nenazadnje ne zdrži tudi način uporabe rezultatov poslovanja zasebnega sektorja za potrebe pridobivanja določenih pravic (štipendije, vrtci). Ja, veliko konkretnega imamo povedati, zato srčno upamo, da bomo to možnost tudi resnično dobili. Glede na dvoumno razlago v Svetovalcu Obrtnika v zvezi s sestavo obrazcev M4/M8 povejmo, da smo zapisano preverili na Izpostavi DU v Mozirju, kjer so nam povedali, da morajo tudi samostojni podjetniki (podobno kot družbe) za svoje zaposlene delavce sami pripraviti in oddati omenjeni obrazec, tako, kot so to storili lansko leto. Vida Skok Banka Celje Nastop na sejmu Kapital ’97 V času od 8. do 11. aprila je v Cankarjevem domu v Ljubljani potekal 5. finančni sejem Kapital 97. V štirih dneh sejma se je zgodilo preko 70 različnih prireditev, ki so potrdile, da je sejem Kapital pravzaprav nekakšen shod slovenske finančne javnosti. Med ostalimi je na sejmu, letos posojila za pravne osebe, samos- tretjič zapovrstjo, nastopila tudi Banka Celje, ki je v letu 1996 kupila večinski paket delnic tojne podjetnike in zasebnike od 7 odstotkov dalje, odvisno od dobe vračila posojila. Za dolgo- Sejemski prostor Banke Celje na sejmu Kapital v ljubljanskem Cankarjevem domu (foto: Ciril Sem) Banke Noricum in 1. januarja letos odprla glavno podružnico v Ljubljani, s Hmezad banko se je povezala v bančno skupino, uspešno je zaključila prodajo druge emisije dolgoročnih obveznic v višini 20 milijonov DEM, svojo bilančno vsoto pa je povečala za skoraj 30 odstotkov in se tako utrdila na 5. mestu med 30 slovenskimi bankami. “Direktnih komercialnih učinkov zaradi nastopa na finančnem sejmu ne pričakujemo,” je povedala direktorica sektorja splošnih poslov in marketinga Irena Mužič in ob tem dodala, da gre v tem pogledu predvsem za promo-cijo banke oziroma utrjevanje njenega ugleda v javnosti. Povsem neuradno je bilo na sejmu slišati, da na njem vsekakor “ne smejo” manjkati banke, ki so sicer direktno prisotne v Ljubljani. V skladu s sloganom “So stvari, kijih lahko ponudi le dobra banka” je Banka Celje 1. aprila znižala obrestne mere za posojila. Tako znaša sedaj najnižja obrestna mera za kratkoročna ročna posojila je najugodnejša obrestna mera 9,5 odstotka. Pri posojilih za občane je ugodna sprememba pri stanovanjskih posojilih, kjer seje obrestna mera znižala za tri oziroma dva odstotka. Pri najemu stanovanjskega posojila z depozitom znaša obrestna mera namesto dosedanjih 10 osem odstotkov, pri posojilu brez depozita pa seje obrestna mera znižala s 13 na 10 odstotkov. Banka Celje je s 1. aprilom uskladila tudi pasivne obrestne mere v skladu z medbančnim dogovorom o omejevanju pasivne obrestne mere. Dogovor določa najvišje pasivne obrestne mere. Banka je določila nove obrestne mere do višine najvišjih možnih obrestnih mer. Franci Kotnik e-pošta: savinjske.novice@siol.net Zgornjesavinjska obrtno podjetniška zbornica Priprave na skupščino Izvršilni odbor Zgornjesavinjske obrtno podjetniške stranke se je v sklopu priprav na skorajšnje zasedanje skupščine zbornice sestal prvi četrtek v aprilu. Glavna tema razprave sta bila zaključni račun za preteklo leto in finančni plan za leto 1997. Pri obravnavi prihodkov in odhodkov v letu 1996 so člani izvršilnega odbora znova izpostavili problematiko (ne)delovanja sekcij. Slednje naj bi bile v prihodnje dejanski nosilec aktivnosti v zbornici, zato je skrajni čas, da zaživijo v večji meri. Pri tej oceni je bila izvzeta le športna sekcija. Zastavljena so bila tudi konkretna vprašanja v zvezi s posameznimi postavkami zaključnega računa, glede katerih bo sekretarka zbornice Nevenka Rojs pripravila dodatna pojasnila. Izvršilni odbor je sklenil predlagati skupščini, da se članski prispevek zniža z 2,78 na 2,65 odstotka od zavarovalne osnove, ki se uporablja za obračun prispevka za zdravstveno, pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Obrtniki “popoldanci” naj bi v prihodnje plačevali namesto 2.300 1.500 tolarjev na mesec. Člani izvršilnega odbora so pooblastili predsednika zbornica Fran- ca Bendo, da se dogovori o zaposlitvi pripravnice, nakar je stekla razprava o zadnjih dogodkih v Skladu za izobraževanje delavcev pri samostojnih podjetnikih obrtnih zbornic Žalec, Mozirje, Velenje, Šentjur in Šmarje. Obrtni zbornici Žalec in Velenje sta se dokončno odločili, da izstopita iz sklada, pri tem pa se pojavlja vprašanje o smiselnosti njegovega nadaljnjega obstoja. Po besedah podpredsednika zbornice Janija Kakerja, kije od nedavnega član upravnega odbora sklada, se vloge tekoče rešujejo, hkrati pa se intenzivno razmišlja o načinu razdruževanja. Izvršilni odbor se je zavzel za usklajen postopek razdružitve, ki bo pravno in finančno nedvomno zahteven. O tej temi so se v začetku aprila predsedniki omenjenih obrtnih zbornic že pogovarjali, znova pa se bodo v širši zasedbi sestali konec meseca. Franci Kotnik Ljubno ob Savinji Dokončan most pri apnenci S precejšnjimi tegobami je povezana zdaj že dokončana gradnja mostu preko Savinje priznani ljubenski apnenci. Znana je zgodba starega mostu, ki je ob katastrofalnih poplavah pred leti odigral nadvse pomembno vlogo, zato je bila težnja krajanov, ki so upravičeno zahtevali novega nadvse razumljiva. Most je vendarle dograjen, za kar ima zasluge tudi ljubenska občina, ki je pomagala dograditi finančno konstrukcijo. 18 milijonov je vrednost mostu, 2,5 milijona je primaknila domača občina, ostalo so prispevali ministrstva za obrambo, okolje in prostor, promet in zveze, podjetja Iskra Feriti, ZKZ Mozirje, GG Luče, ljubljanski BTC, MGA Nazarje, Krekova banka, VTIS iz Rečice, Ribiška družina in Agrarna skupnost Ljubno in zasebnik Alojz Murko. Ob tem je neprecenljiv prispevek krajanov, ki so se obvezali podreti star most, novemu pa so postavili ograjo, ki z estetsko lepoto prekaša tozadevne objekte v dolini. Trije Atelški, dva Franca ter Jože, so znali z zvrhano mero volje zainteresirati in povezati ljudi, se pogovarjati in uveljavljati potrebe na občini in še kje, zato gre velika mera zaslug za leseni del mosta prav njim. Most bo s priključkom povezan s cesto Ljubno - Luče, odsek naj bi bil gotov v prvi polovici maja, takrat naj bi stopil v funkcijo tudi nov most. Več kot očitno je, da so se krajani potrudili po najboljših močeh, na potezi je Cestno podjetje iz Celja. Brez dokončanega odseka na “znameniti” cesti je težko pričakovan in z odrekanji zgrajen most preko Savinje samo mrtev objekt. Ljubljana Turistični delavci pri Milanu Kučanu Kot vsako leto pred začetkom poletne turistične sezone je tudi letos predsednik republike Milan Kučan sprejel predstavnike Turistične zveze Slovenije, Ministrstva za gospodarske dejavnosti, gospodarske in obrtne zbornice, centra za promocijo turizma in nacionalnega turističnega združenja ter predstavnike krajev, ki so v lanskoletni akciji “Moja dežela - lepa, urejena in čista” zasedli najvišja mesta. Predsednik Kučanje ob tej priložnosti opozoril na optimistična pričakovanja in cilje, ki so postavljeni pred letošnjo sezono: devet milijonov nočitev, od katerih naj bi 70 odstotkov predstavljali tuji gostje, in dohodek v višini dveh milijard dolarjev. Kar zadeva nočitve, je navedeno število še vedno manjše od tistega v najuspešnejših letih 1986-87, vrednostno pa je številka precej višja. Že lani, koje prihodek od turizma znašal 1,2 milijarde dolarjev, je bil zaslužek večji kot pred desetimi leti, kar je dokaz, da seje pri nas zamenjala struktura gostov. Zamenjala pa seje lahko, ker je kvaliteta turistične ponudbe v Sloveniji višja in boljša. “Dostikrat sem že rekel,” je dejal Kučan, “da se Slovenci v svetu kvantitativnih meril ne moremo meriti z drugimi, v svetu kvalitativnih meril pa se lahko merimo z vsakim narodom in z vsako državo in na vseh področjih. To je naša prihodnost in če bomo to zavest osvojili, potem bo to tudi spodbuda za hitrejši razvoj ne samo turizma, ampak tudi vseh tistih aktivnosti, ki olajšujejo in pospešujejo prehod Slovenije v poindustrijsko družbo, ki povečujejo bruto domači proizvod in ki omogočajo odpiranje novih delovnih mest. To je v sedanjih razmerah, v sedanjih socialnih stiskah za stabilnost te družbe zelo pomembno.” Po Kučanovem mnenju morajo biti za dosego naštetih ciljev izpolnjeni nekateri pogoji, med katerimi je na prvo mesto postavil usklajevanje oziroma koordinacijo vseh dejavnikov na področju turizma, boljšo promocijo in osvajanje zavesti o globalizaciji sveta in s tem globalizaciji turizma. Seveda ob vsem tem ne gre spregledati slabosti, na podlagi katerih lahko sklepamo, da je turizem v Sloveniji še vedno samo nekaj ob dtugem, ne pa ena od temeljnih gospodarskih in razvojnih možnosti. Predsednik države ocenjuje, daje zelo pomembno zavedanje, da slabosti so, saj lahko samo ena pomanjkljivost izniči velike napore, ki sicer kažejo premike v pozitivno smer. Prav tako je pomembno, kako naziv akcije “Moja dežela - lepa, urejena in čista” razumemo. “Eno je urejenost, lepota in čistost dežele, ki je na očeh, ki se vidi, drugo pa je vse tisto, kar je pogoj, da se dežela v celoti vidi kot lepa, urejena in čista, tudi v očeh tujega turista. Tu je marsikaj, kar pomeni ure- Milan Kučan je čestital vsem dobitnikom priznanj (foto: Ciril Sem) jenost - v pravnem smislu, kar pomeni zagotavljanje varnosti - osebne, finančne, gospodarske in druge, kar pomeni urejenost naših odnosov in razmerij. Kajti dežela, ki jo pretresajo notranji spori, dostikrat tudi sovraštva, ne daje dobrega vtisa in ni vabljiva za tujega človeka. Tega bi se bilo potrebno zavedati tudi takrat, ko se zaradi takšnih ali drugačnih političnih interesov obvešča tujino, pozabljajoč, da tujina niso samo politiki ampak tudi državljani, tudi tisti tako težko pričakovani in želeni turisti.” Milan Kučan je čestital vsem dobitnikom priznanj v lanskoletni akciji in se nato z njimi po končanem uradnem delu, v katerem sta spregovorila še predsednik Turistične zveze Slovenije dr. Marjan Rožič in minister za gospodarske dejavnosti Metod Dragonja, zadržal v sproščenem razgovoru. Franci Kotnik ZWAMtWjA Občasna razstava Pokrajinskega muzeja Celje 3. 2. -1. 6.1997 Stalna razstava Potočka zijalka Razstavišče First Logarska dolina 1 Občinski svet Ljubno Proračun sprejet brez posebnih pripomb Ljubenski svetniki so, pri njih že kar praviloma, tudi redno aprilsko sejo “spravili pod streho” brez posebnih zapletov. Razmeroma kratek, vendar težak dnevni red, dokončno so namreč sprejemali proračun za leto 1997, jim je dopuščal precej časovnega manevra, ki so ga namenili za analizo potreb, ki jih kanijo realizirati v tekočem letu. V občinsko blagajno naj bi se steklo okroglih 180 milijonov tolarjev od tega načrtujejo 56 milijonov porabiti za investicije na cestni infrastrukturi. V kolikor predvidenega denarja ne bo dovolj, nameravajo delati po zastavljenemu programu oziroma po prioritetnem vrstnem redu. V drugem delu seje so svetniki potrdili obširno zastavljen program, s katerim želijo Ljubenci dostojno proslaviti in počastiti jubilejno 750-letnico prve omembe kraja. Precejšnjo vsoto denarja nameravajo zbrati s pomočjo zunanjih sponzorjev, kar jim bo, po besedah županje Anke Rakun sodeč, zagotovo tudi uspelo. Logarska dolina Drnovšek in Zernatto na Pavličevem sedlu V četrtek, 10. aprila je bil na enodnevnem obisku v Sloveniji koroški deželni glavar dr. Christof Zernatto. Prišel je na osebno povabilo predsednika Milana Kučana in se dopoldan pogovarjal najprej z njim, nato seje sestal s podpredsednikom vlade Marjanom Podobnikom, popoldan pa se je v Logarski dolini pogovarjal s premierom dr. Janezom Drnovškom. V razgovorih so bile najbolj izpostavljene gospodarske teme, še posebej interes avstrijske Koroške za sodelovanje pri uresničevanju dveh naložbenih projektov pri nas: v Termoelektrarni Šoštanj in pri gradnji savskih hidroelektrarn. Dogovorjeno je bilo, da bodo Slovenija, avstrijska Koroška in Italija znova kandidirale za izvedbo zimskih olimpijskih iger leta 2006, končno pa je tudi Avstrija “prižgala zeleno luč” za mejni prehod Pavličevo sedlo (od 14. aprila dalje ni več maloobmejni ampak mednarodni). Dr. Janez Drnovšek je po pogovorih v Hotelu Plesnik in po Zemattovi izjavi dejal: “Tudi sam bi izrazil veliko zadovoljstvo, da sva se danes sestala tukaj, da smo na obeh straneh našli rešitev za mejni prehod Pavličevo sedlo, ki bo postal sedaj mednarodni prehod, in da smo, kar je seveda še pomembnejše, na obeh straneh zagotovili sredstva za financiranje cestne povezave. Tako bo ta povezava med obema državama sedaj veliko bolj tekoča, veliko bolj dostopna. Gre za prizadevanja, ki so trajala že 30 let, tako dolgo je že odprta ideja, da bi prišli do tega prehoda, da bi približali Zgornjo Savinjsko dolino Avstriji in da bi skrajšali komunikacije. Prepričan sem, da bo ta dogovor sedaj uspešen, da bo hitro realiziran in da bomo lahko v kratkem času vide- li modernizacijo ceste in posodobitev prehoda. Na naši strani bo vlada predlagala oziroma zagotovila sredstva tudi za dokončanje že začete povezave med Lučami in Ljubnim.” Na vprašanje, kaj naj bi Zgornja Savinjska dolina pridobila z mednarodnim mejnim prehodom, je Drnovšek odgovoril: “Očitno prebivalci Zgornje Savinjske doline čutijo veliko potrebo po tem prehodu. Velikokrat sem v preteklem času naletel na takšno zahtevo. To je bil eden izmed neuresničenih projektov iz preteklosti. Torej - krajša povezava z Avstrijo, povečanje turizma v obeh smereh, tudi dinge projekte lahko boljše komunikacije še izboljšajo. Mislim, da se s tem pravzaprav šele vzpostavlja resnična povezava med tem delom Slovenije in Koroško oziroma Avstrijo. Seveda ne gre samo za to, da bo prehod postal mednarodni, ampak se bodo tudi modernizirale ceste na obeh straneh. To je bil najtežji del tega projekta in zdaj smo na obeh straneh zagotovili sredstva v ta namen.” Dr. Drnovšek in dr. Zernatto sta nato v spremstvu delegacij, v slovenski je ves čas obiska sodeloval tudi generalni konzul v Celovcu Jože Jeraj, obiskala mejni prehod Pavličevo sedlo, kjer so ju pričakali zgornjesavinjski župani in županja, predstavniki Dr. Christof Zernatto in dr. Janez Drnovšek pojasnjujeta sklenjene dogovore (foto: Ciril Sem) Na mejnem prehodu Pavličevo sedlo se je predsednik vlade srečal tudi z domačini (foto: Ciril Sem) policije in carine ter domačini. ta z Avstrijo veliko obetajo. Slednji so bili sklenjenega dogov- Franci Kotnik ora med vsemi gotovo najbolj veseli, saj si od tesnejšega kontak- —f------------------------------------------------------ NIŽJE OBRESTNE MERE ZA POSOJILA Banka Celje je ponovno znižala obrestne mere za posojila za pravne osebe, samostojne podjetnike, zasebnike. Posojilo lahko najamete že po obrestni meri od T + 7% dalie. odvisno od dobe vračanja posojila. Prav tako je Banka Celje znižala obrestne mere za stanovanjska posojila. Obrestna mera je T+8% za posojila z depozitom oz. T + 10% za posojila brez depozita. Obiščite nas in se prepričajte o konkurenčnosti ponudbe. So stvari, ki jih lahko ponudi le dobra banka. 0| banka celje V varnem zavetju tradicije Dr. Janez Podobnik, predsednik Državnega zbora na obisku v Zgornji Savinjski dolini Upoštevati voljo ljudi Preteklo soboto in nedeljo se je na delovnem oddihu v Zgornji Savinjski dolini mudil predsednik Državnega zbora Republike Slovenije, dr. Janez Podobnik. Poleg njega so se vabilu mozirskega župana Jakoba Presečnika odzvali poslanca dr. Franc Zagožen in Mirko Zamernik ter generalni konzul Republike Slovenije v Celovcu Jože Jeraj. Predsednik Državnega zbora seje v soboto najprej sestal s predstavniki občin in negospodarstva, v popoldanskem delu pa je prisluhnil tudi predstavnikom gospodarstva. Prisotni so bili predstavniki vseh večjih podjetij iz Zgornje Savinjske doline, v razgovoru so sodelovali tudi predstavniki obrtno podjetniške zbornice, srečanja pa so se udeležili tudi vsi župani zgornjesavinjskih občin. Obisk predsednika Podobnika je izkoristila tudi SLS, Zgomjesavinjska podružnica stranke za redni letni občni zbor. Predsednik DZ je v stranki predsednik programskega sveta, prisotne na občnem zboru pa je seznanil z dilemami in prvimi ocenami vstopa stranke v vladno koalicijo, še posebej ob znanem stališču upravnega odbora podružnice, ki se z vstopom stranke v koalicijo ni strinjal. Drugi dan obiska je državni gost izkoristil za ogled samostanske knjižnice v Nazarjah, mašnih plaščev v Radmirju in katedrale v Gornjem Gradu. Po srečanju s predstavniki negospodarstva in župani, slednji so ga na tem področju so jasno povedali, kaj želijo. Prisotnim sem opisal nov gospodarski paket, ki preko Vlade prihaja v Državni zbor. Presenetilo meje dejstvo, da je ravno obrtno podjetniška sfera tista, ki zaposluje največ ljudi v tej dolini. To panogo bo potrebno, še posebej kadar zaposluje nove ljude, dodatno stimulirati. Problem je tudi vprašanje standardov, saj je Slovenija še na mnogih področjih vezana na stare standarde, zato velikokrat prihaja do problemov pri poslovanju tovarn.” Predstavniki občin in gospodarstva so gosta seznanili tudi s problemom infrastrukture, predvsem cestne, ki že skoraj onemogoča normalen transport. Ravno te dni je dobil status mednarodnega mejnega prehoda prehod na Pavličevem sedlu. Da bo projekt realiziran, gre po mnenju mozirskega župana Jakoba Presečnika največ zaslug pripisati generalnemu konzulu Jožetu Jeraju. Po srečanju z gospodarstveniki so se dr. Podobnik, poslanca dr. Zagožen in Zamernik ter generalni konzul Jeraj srečali še s predstavniki medijev. V nasprotju z izjavami predsednika Državnega zbora je bil nekoliko manj optimistično razpoložen poslanec Mirko Zamernik iz Luč. Izpostavil je problem prezadolžitve proračuna iz lanskega leta, gre za 4,5 milijarde tolarjev, prezadolženo je tudi šolstvo. Po Zamerniku so to dejstva, ki dajejo slabe možnosti nadaljevanju gradnje ceste Ljubno - Luče. Problem ostajajo tudi bančne marže, ki so kar desetkrat večje od mafž tujih bank, to pa po mnenju Zamernika gotovo niso stvari, ki bi pomagale razbremenjevati gospodarstvo' Na novinarsko vprašanje, začudo se ga nihče od predstavnikov občin skozi celodnevne razgovore ni dotaknil niti z besedico, kaj bo storila stranka glede načrtovane gradnje radarjev na Menini in kaj konkretno lahko pričakujemo od predsednika Državnega zbora, je Janez Dr. Janez Podobnik v razgovoru z Jakobom in Andrejem Presečnikom ter Jožetom Jerajem (foto: Ciril Sem) seznanili z problemi in tudi uspehi, kijih beležijo v svojih občinah, je predsednik DZ takole strnil svoje ugotovitve: “Pogovor, v katerem so imeli ključno besedo župani in županja, je bil zelo konkreten. Pokazalo se je, da področje prejšnje skupne občine Mozirje dobro sodeluje, kljub nekaterim težavam, ki so jih uspeli dobro razrešiti. Eden od problemov v teh krajih je, da se ta področja še naprej demografsko praznijo. Ena od rešitev je, da dolina dobi center, vendar mora vsaka občina sama najti tisti poudarek, preko karterega bo lahko odpirala nova delovna mesta. Kar nekaj dejavnosti je, na primer kultura in zdravstvo, ki povezujejo celo področje doline. Preseneča me kadrovska težava glede zdravnikov. To je resen problem. Vprašanje je, zakaj mladi slovenski zdravniki ne želijo na deželo. To je resen problem, za katerega bo potrebno poiskati rešitev.” Direktorji in ostali predstavniki gospodarstva ter drobnega gospodarstva so predsednika Podobnika seznanili s težavami, s katerimi se soočajo. Velika nedorečenost še vedno vlada na zakonodajnem področju, podjetja pesti, tu so prizadeti predvsem izvozniki, precenjen tečaj tolarja, siva ekonomija, akuten je problem padanja izvozne konkurenčnosti, vseh prisotnih enotna želja pa je bila velika potreba po ohranitvi zdravih delovnih mest. Po zelo odkritem in korektnem razgovoru s predstavniki gospodarstva je predsednik DZ takole komentiral razmere, v katerih se nahaja zgomjesavinjsko gospodarstvo. “Predstavniki vseh najbolj pomembnih industrijskih vej Srečanje z gospodarstveniki (foto: Ciril Sem) Podobnik odgovoril: ”Sam osebno se nisem nikoli poglabljal v to vprašanje. Kot predsednik Državnega zbora bom seveda poskušal upoštevati voljo ljudi. Gre za izraz civilne družbe, stališče lokalne skupnosti, vsi ti mehanizmi, mislim, da obstajajo in če bodo izraženi prišli v Državni zbor, bom naredil vse, da bo stališče ljudi, krajanov, prišlo do izraza na delovnih telesih in da bi Državni zbor njihova stališča tudi upošteval.” Predsednik je tudi jasno poudaril, da predvidena gradnja radarjev nikakor ni cena, ki naj bi jo morala plačati Slovenija za vstop v zvezo NATO. Obisk Predsednika Državnega zbora Župani in predstavniki negospodarstva o problematiki lokalne samouprave Kot prvi je predsednika DZ seznanil z razmerami v občini Mozirje podžupan Anton Venek. Tako v občini kot v celotni dolini se večina ljudi ukvarja s kmetijstvom, ta panoga naj bi bila tudi prioritetna, vendar je akuten problem nasledstva. V občini imajo primerno razvite družbene dejavnosti, težava je v pomanjkanju denarja in s tem povezanim vsebinsko bogatejšim financiranjem programov. Podžupan se je med drugim dotaknil predšolske in šolske vzgoje, v naslednjih dveh letih načrtujejo izgradnjo šol v Nazarjah in Rečici. Velik problem cele doline je kvalitetna športna dvorana, brez katere si vrhunskega športa ne kaže zamišljati. Velik problem doline je tudi pomanjkanje zdravnikov. Devet njih, kolikor jih dolina premore, od tega sta dva s privatno prakso, dela precej nad normo, kar povzroča dodatno izgubo zavoda za zdravstvo. Ravno tako velik problem predstavlja oskrba najstarejše populacije. V dolini namreč ni doma za ostarele, z zadovoljstvom pa je podžupan Venek ugotovil, dajim je uspe- lo rešiti prostorski problem delovnega centra za duševno motene. Župan Gornjega Gradu Toni Rifelj je Janeza Podobnika seznanil s kulturno - zgodovinskimi danostmi občine, poudaril močno kulturno dejavnost, tako kot marsikje pa je v Gornjem Gradu problem zdravnika, prejšnji seje namreč upokojil, novega pa kljub razpisom nikakor ne uspejo zainteresirati za delo na deželi. Lučki župan in poslanec v DZ Mirko Zamernik je izpostavil velik problem redke poseljenosti. Skrb vzbuja dejstvo, da se ljudje še naprej selijo drugam, vzroke pa bo potrebno poiskati v realnosti nizkega družbenega prihodka. Kot primer je navedel 17 kmetij, ki so popolnoma opustele. Županja Ljubnega Anka Rakun je gosta seznanila z nameravano nadgradnjo osnovne šole, investicijo bodo speljali tudi s pomočjo izglasovanega samoprispevka. Poleg tega je Rakunova izpostavila prireditvi - Flosarski bal in cvetno nedeljo - po katerih je kraj znan v širši domovini. Po mnenju nazarskegažupana Ivana Pumata je bila delitev na manjše občine prava poteza. Stvari so preglednejše, več kot prej so tudi ustvarili. Vsi župani so bili enotnega mnenja, da ostaja še naprej velik problem financiranje občin in pa pristojnosti le-teh. Po njihovi oceni bi morale občine opravljati tudi matične zadeve, na ta način bi državo resnično približali krajanom. Predsednik Podobnik se je strinjal z oceno, daje bilo v Zgornji Savinjski dolini veliko narejenega, z več denarja za investicije bi bile stvari še ugodnejše. Po njegovem je pravilna tudi ocena o neurejenosti socialne pravičnosti. Tu se kaže potreba po spremembi zakona in jasnem definiranju, v katerih primerih občini ni potrebno vlagati 50 odstotkov lastnih sredstev v določeno gradnjo. Vprašanje poseljenosti ni samo problem občine Luče, ampak je, po mnenju predsednika Državnega zbora, vitalno nacionalno vprašanje, s katerim se bo morala vlada resno in odločno soočiti. Edi Mavrič Razgovor z direktorji in gospodarstveniki Andrej Presečnik, ki je skrbel za koordinacijo razgovora o gospodarskih in drobnogospodarskih problemih, ki pestijo Zgornjo Savinjsko dolino, je predsednika DZ uvodoma seznanil z dejavnostmi s katerimi se gospodarstvo doline ukvarja. Pretežni del doline se tako ali drugače preživlja z predelavo gozdnega bogastva, temu sledi kmetijstvo, na oboje pa se posledično navezujejo ostale panoge, tu je bil mišljen predvsem turizem. Precej je tudi poudarka na kovinsko predelovalni industriji, tuje tudi tekstilna in nekaj malega kemične industrije. Med razpravo so se predstavniki gospodarstva posvetili prvenstveno problemom, za katere menijo, da jih je dolžna odpraviti država. Direktor GG Nazarje Milan Cajner je izpostavil velik problem denacionalizacije, vračanje gozdov Cerkvi, in pri tem jasno poudaril, da ne gre za problem farnih parcel ampak za veleposestva. Po njegovem mnenju bo potrebna zgodovinska presoja nastanka lastništva, predvsem pa razvoj agrarne skupnosti, ki je bil zaradi druge svetovne vojne nasilno prekinjen in nedokončan. Za Cajnerja sta les in gozd dobrini, ki bi ju bilo potrebno negovati, žal so sredstva za nego gozdov zmanjšana, tako da se pojavlja že kar akutna škoda. Predstavniki Glinovih podjetij so Podobnika seznanili z velikim problemom, ki se kaže v Skladu za razvoj, ki kot lastnik podjetja le-tega obravnava precej mačehovsko. Po njihovem mnenju je Sklad za razvoj bolj cokla kot dejanski generator razvoja. Gre za neustrezen sistem, ki bi ga bilo nujno potrebno spre- Dr. Janez Podobnik je pozorno prisluhnil izpostavljenim problemom (foto: Sašo Bernardi) meniti. Precej besedje bilo namenjenih tudi neustrezni tečajni politiki države, precenjenemu tolarju, kar zlasti pesti izvoznike. Velika nedorečenost vlada na področju carinske zakon- odaje, podjetja tarejo tudi precejšnji problemi pri urejanju vprašanja nelojalne konkurence. Janez Podobnik je prisotne seznanil z svežnjem zakonov, ki naj bi jih v kratkem obravnavali v Državnem zboru in s katerimi naj bi pomagali razbremenjevati gospodarstvo. Gre za paket, v katerem so zakon za okrepitev slovenske gospodarske družbe, nadalje koncept Sklada za razvoj, zakon o zaključku lastninjenja pa zakon o začasnem financiranju, ki naj bi veljal do sprejetja proračuna. Velik problem so še vedno standardi, ta problem je posebej pereč za nazarsko tovarno MGA, kije v nemški lasti in kot taka dolžna poslovati skladno z evropskimi standardi. Skratka, direktorji in podjetniki Zgornje Savinjske doline terjajo od države zgolj urejeno zakonodajo. Jasno jim je, da ne bo nihče ničesar podaril, pričakujejo pa enakovredne pogoje dela. Nerazvitost periferije namreč tržne ekonomije ne zanima, ta zahteva kvaliteto in rokovno doslednost. Za ostalo naj bi poskrbela država, so še korektno povedali predsedniku Državnega zbora Janezu Podobniku. Obisk ministra za kmetijstvo Cirila Smrkolja “Rje ste hodili s temi težavami prej?” Odprto pismo zgornjesavinjskih zadružnikov, ki je bilo delno objavljeno v prejšnji številki SN in ki so ga napisali na letošnjem rednem občnem zboru ter naslovili na novega kmetijskega ministra Cirila Smrkolja, je neverjetno hitro padlo na plodna tla. V dveh tednih se je minister odzval povabilu, ki ga je prav tako vsebovalo omenjeno pismo. Predstavniki ZKZ, svetovalne službe, veterinarskega zavoda in zavoda za gozdove so sc s Cirilom Smrkoljem srečali preteklo soboto v sejni sobi občine Nazarje. Direktor ZKZ, Anton Vrhovnik, je na kratko opisal poglavitne težave in probleme, ki težijo kmetijstvo na področju Zgornje Savinjske in Zadrcčke doline. Teh pa ni malo. Celoten prostorje bolj ali manj vezan na kmetijstvo, ki pa, sodeč na vladno politiko zadnjih let, ni med prioritetnimi panogami gospodarstva. Hribovito področje z dvema tretjinama neobdelovalne zemlje narekuje kot edino proizvodno usmeritev pridelavo mleka. Bojazen, ki se sama po sebi pojavlja ob napovedanem vstopu v Evropo, je tudi zaradi majhne velikosti kmetij. Malo delovne sile in vse večje socialne dajatve še pogojujejo znižanje socialnega standarda kmetij. Zadruga se srečuje s finančnimi težavami in tudi težavami, ki bi sc z malce dobre volje pristojnih služb z lahkoto odpravile. Kmetijski minister, Ciril Smrkolj, je pozorno poslušal besede Antona Vrhovnika. Prve besede, ki jih je naslovil zbrani družbi, je bilo vprašanje, “kje ste hodili s temi težavami prej. “V kratkem času svoje službe seje srečal že z mnogimi prizadetimi kmetijskimi območji širom Slovenije. Slabo organiziran zadružni sistem, ki ga pogojujejo tudi nekatere slabe pogodbe z mlekarnami, je potreben korenitih sprememb. Potrebno bo stopiti skupaj in združeni nastopati na višjih nivojih. Vse skupaj seje začelo že v začetku 90. let z zmanjševanjem podpore podeželju in kmetijstvu. Nič pa ne koristi premlevati to, kar je za nami. Potrebne bodo korenite spremembe. Smrkolj je poudaril, daje treba zadružni sistem postaviti na glavo in začeti znova. Pripravljajo se tudi nove cene mleka, ki bi 100% pokrile stroške mleka. Seveda pa je v pristojnosti ministrstva samo oblikovanje osnovne cene, razne dodatke bodo v dogovoru oblikovale zadruge in mlekarne. Kot pravi pregovor, da riba smrdi pri glavi, bo potrebna tudi reorganizacija samega ministrstva. Ta se izvaja prav sedaj. Smrkolj je obljubil sklic vlade, ki sc mora opredeliti o vprašanju, ali Slovenija rabi kmeta ali ne. Šele nato bo možen konstruktiven dogovor o velikosti proračunske pogače, ki bo namenjena kmetijstvu. Nelogičnim rešitvam, ki jih sprejema vlada, mora na vsakem koraku parirati stroka. To pa bo možno šele takrat, ko bo zadružni sistem organiziran in sposoben skupno nasprotovati odločitvam vlade, ki slovenskemu kmetu ne bodo v prid. Smrkolj je govoril tudi o zaščiti blagovnih znamk. Kakor je bil v lanskem letu zaščiten zgornjesav-injski želodec, bo potrebno zaščititi tudi ostale specifične proizvode Slovenije. Pred tem pa je potrebno pridobiti skupno zaščitno znamko slovenskih proizvodov in minimalne pogoje za postopen vstop teh proizvodov na evropski trg. Potrebno bo zagotoviti tudi videzne posebnosti, ki bodo uporabnikom takoj povedale, kje je poreklo blaga. Minister seje ob koncu srečanja dotaknil tudi problemov klavne živine, gospodarjenja z gozdovi in problemov kmetijskih svetovalnih služb. Ob resnem podjetniškem pristopu in usklajenem nastopu na trgu sc slovenskemu kmetu ni bati za prihodnost, seveda pa bo to mogoče le s podporo kmetijskega ministrstva, ki sc bo borilo za proračunska sredstva in redno servisiralo parlament z raznimi ukrepi in predlogi. Benjamin Kanjlr Minister Smrkolj je spregovoril tudi o zaščiti blagovnih znamk (foto: Ciril Sem) Občinski svet Gornji Grad Plače občinske uprave ostajajo skrivnost? Po težkem “smetarskem” tednu so se na redni seji sestali gornjegrajski občinski svetniki, reda in jih, rahlo presenetljivo, Zaključni račun za lansko leto je bil sprejet brez posebne razprave, čeprav je predhodno nadzorni odbor nekatere postavke obravnaval precej kritično. Na predlog župana Tonija Riflja so svetniki namesto dosedanjega predsednika nadzornega odbora Dominika Miklavca, ki ostaja član, imenovali Franca Bczovška, dosedanjega člana nadzornega organa gornjegrajske občine. Po statutu občine in zakonu o lokalni samoupravi nadzornega odbora ne more vodili vodilni človek podjetja ali organizacije, ki ima tako ali drugače poslovne oziroma finančneposlezobčino. Menda je Miklavc neprimeren za predsednika tudi zaradi tega, ker ni občan gornjegrajske občine. Precej časa so si svetniki vzeli za razpravo o osnutku proračuna za tekoče leto. To niti ne preseneča, saj seje potreb za proračunska sredstva zbralo kar za dobrih 381 milijonov, to pa je številka precej nad realnostjo, saj bo proračun za leto 1997 težak “samo” 264 milijonov. Dani Trbovšck iz Bočne je pred-vem želel slišati, kaj sc dogaja po krajevnih skupnostih. Po njegovem občutku sc namreč vse dogaja v Gornjem Gradu. V odgovoru mu je župan pojasnil, daje za letos, med drugim, načrtovana posodobitev obravnavali 16 točk dnevnega uspešno spravili pod streho. ceste Bočna - Podhom in da sc investicije na cestnem področju realizirajo po dogovoru, ki ga je potrdil tudi občinski svet. Nekaj pikrih je bila deležna tudi postavka, v kateri so plače funkcionarjev in zaposlenih na občinski upravi. Zdenko Pumat je odločno zagovarjal stališče, da so te previsoke. Na konkretno vprašanje mu je župan odgovoril, da so plače v skladu z veljavno zakonodajo in da tozadevna sredstva zagotavlja država mimo občinskega proračuna. Mučna razprava je vzpodbudila predsednika sveta Jakoba Filača, daje pred svetnike razgrnil lanskoletno nagrado, ki jo kot neprofesionalni funkcionar prejel. Lep vzgled, ki pa je ostal osamljen. Ob koncu seje so obravnavali načrtovano gradnjo radarskih sistemov na Menini. Poleg postopkov za vojaški radar država pridno dela tudi na dokumentaciji za civilni radar na Vivodniku. Svetniki so ponovili znana stališča in podprli sklep matičnega odbora za borbo proti radarjem na Menini, to je ostro nasprotovanje slehernemu posegu na Menini. Sklep je bil posredovan Ministrstvu za okolje in prostor. Zgornja Savinjska dolina Brezplodno dveletno dogovarjanje razrešili v dveh dneh V prejšnji številki smo poročali o zaprtju osrednjega zgornje-savinjskega odlagališča Podhom. Občina Gornji Grad seje za zanjo skrajni ukrep odločila, ker se v Mozirju niso strinjali z dogovorjenim prenosom komunalne deponije na občino Gornji Grad. Štiri dni so rabili župani in predsedniki svetov petih občin, da so sc končno dogovorili in podpisali za vse vpletene sprejemljiv dogovor. Obstaja pa seveda grenak občutek, da sc je na prostoru zgornjesavinjskih občin možno sporazumevati in sklepati dogovore samo še s prisilo oziroma izsiljevanjem. Tudi prav, če ne gre drugače, samo da sc morajo oblastniki vendarle zavedati, da gre ves cirkus na račun občanov, ki hočejo za pošteno plačilo pošteno opravljene usluge. Predstavniki občin so sc prvič sestali dan po zaprtju odlagališča. Precej očitkov je bilo izmenjanih predvsem na relaciji predstavnikov Gornji Grad - Mozirje. Prvi so slednjim očitali premalo aktivno politiko pri reševanju vprašanja sedanjega, še vedno skupnega komunalnega podjetja iz. Mozirja. Menda šobili sprejeti tudi usklajeni sklepi o delitveni bilanci omenjenega podjetja, kar pa zadeve ni premaknilo z mrtve točke. Jakob Presečnik, župan Mozirja, je Gornjcgrajcc opomnil, daje po zakonu o lokalni samoupravi Komunala še vedno last vseh petih‘občin. Potrebno seje dogovoriti o rešitvi problema trajnih viškov, ki bodo z likvidacijo javnega podjetja nastali, odprtih je še kup vprašanj, ki jih bo potrebno rešiti skupaj. Enakega mnenja je bil tudi mizarski župan Ivan Purnat, ki je dovolj korektno in samokritično priznal, da so vsi skupaj v preteklih dveh letih storili odločno premalo. Bolj Podjetje VTIS d.o.o. Veletrgovina in storitve, Spodnja Rečica 14, d.o.o. I VtltTKtOVIH* IM STOKITVE ^ PREVOZNIKA Z VOZILOM DO 3 t ZA PREVZEM, PREVOZ IN PREDAJO TRGOVSKEGA BLAGA. Zainteresirane prevoznike podjetje VTIS pričakuje na sedežu podjetja vsak delovni dan od 8. do 10. ure ali po telefonu 063/833-233 in 833-177. ko seje razprava razvnemala, očitneje je postajalo, da se predstavniki občanov niso sposobni dogovoriti, kako naprej. Zahteve, ki jih je kot pogoj za ponovno odprtje odlagališča ponujala gornjegrajska pogajalska skupina, očitno niso bile v celoti sprejemljive za mozirsko stran, ki je, tako župan Jakob Presečnik, rabila dva dni za proučitev nastalih razmer. Dejstvo je, da so tako ljubenska županja Anka Rakun kot lučki in mizarski župan Mirko Zamernik in Ivan Purnat bili pripravljeni podpisati gornjegrajske zahteve že v sredo, kar bi pomenilo ponovno odprtje odlagališča. Po sredini prekinitvi brezplodne debate so sc v petek isti sogovorniki presenetljivo hitro poenotili o predlaganem predlogu, ki ga je iz žepa potegnil Jakob Presečnik. Skladno z njim je JP Komunala Mozirje še isti dan predala odlagališče JKP Komunali Gornji Grad, po njem sc bodo posamezne občine samostojno dogovarjale z upravljalcem odlagališča, ki pa bo vsem zaračunaval enake cene. V dogovoru je tudi zapisano, da bodo v šestih mesecih izdelali premoženjsko in delitveno bilanco JP Komunala Mozirje in priskrbeli denar za zapiranje tistega dela odla-gališča v Podhomu, ki je zapolnjeno in potrebno nujne sanacije. Edi Mavrič Sosvet načelnika UE Tudi o statusu posebne enote PGD Nazarje Pretekli petek je bil v sejni sobi občine Mozirje sosvet načelnika upravne enote Mozirje. Zbrali so se načelnik, predstojnice oddelkov Upravne enote, predstavniki občin, policijske postaje in posebne enote za reševanje v avtomobilskih nesrečah, svojo neudeležbo pa sta opravičila predstavnika občin Gornji Grad in Luče. Ker je bil to prvi letošnji sosvet, je načelnik upravne enote Mozirje, prof. Darko Repenšek, v nekaj stavkih orisal pot, ki sojo prehodili v lanskem letu. Glede na republiško povprečje je skozi realizacijo in količino dela upravna enota Mozirje med večjimi v državi. Glede na leto poprej so v lanskem letu beležili porast obsega dela za celo tretjino. Do takšnega povečanja obsega delaje prišlo zaradi številnih novih zakonov in navodil posameznih ministrstev za njihovo tolmačenje. Med delavci vlada tudi velika volja po korektnem sodelovanju in ekonomičnosti, vse to pa zaradi boljšega sodelovanja z občani. Predstojnice oddelkov so predstavile delo le-teh, povsod pa velja skupna linija povečanja zadev, ki sojih občani vložili v obravnavo. Pod drugo točko so obravnavali status in upravičenost delovanja krajevnega urada na Rečici ob Savinji. Po lanskih statističnih podatkih obiskuje urad komaj 23% občanov, ki urejajo razne zadeve. Kar 77% ostalih občanov KS Rečica ob Savinji pa pride te iste zadeve še vedno urediti na sedež upravne enote v Mozirje. Nejevolja delavke, ki dela na rečiškem uradu, je vse večja, saj je praktično brez dela. Nuja po racionalizaciji postavlja vprašanje o smiselnosti obstoja. Tajnik občine Mozirje Jože Mutec je razložil dosedanje aktivnosti v tej zadevi. Pripomnil je, da je, kljub morebitni neupravičenosti obstoja, ob morebitni ukinitvi možno pričakovati večje negodovanje s strani občanov KS Rečica. Zadeva pa je dorasla obravnavanju na eni izmed prihodnjih sej občinskega sveta občine Mozirje. V tretji točki je načelnik predstavil napore Prostovoljnega gasilskega društva Nazarje, v čigar sklopu deluje tudi posebna enota za reševanje ljudi iz avtomobilov ob avtomobilskih nesrečah. Enota se srečuje s problemom financ, ki so nujno potrebne za nabavo raznega materiala in sprotno izobraževanje. Sedaj to enoto finančno krije domače gasilsko društvo, izrazili pa so željo po podpori tudi iz. občin, na katerih ozemljih delujejo. Predsednik PGD Nazarje je ob tem poudaril, da enota v nobenem primeru ne bo končala z delovanjem. Predstavniki občin pa so obljubili, da bodo ta problem izpostavili na sejah občinskih svetov in poskušali poiskali sredstva. Kot znak vzpodbude je načelnik upravne enote podaril enoti pozivnik. Benjamin Kanjir VABILO V torek, 22.4.1997 vabimo pravljičarje Knjižnice Mozirje in njihove starše ob 16.uri na likovno delavnico, ki jo bo vodila in usmerjala gospa Irena Rajh-Kunaver iz Lutkovnega gledališča FRU-FRU iz Ljubljane. Vabimo tudi predšolske otroke izven Mozirja, da se nam priključijo (zaželena predhodna prijava na telefon 831-292) Knjižnica Mozirje Nazarje Socialdemokrati ponudili zdravo alternativo V dvorani Delavskega doma v Nazarjah je bil v nedeljo, 13. aprila ustanovni kongres socialdemokratske kmečke zVeze-gibanja za razvoj podeželja. Na kongresu sta bila predstavljena program in poslovnik, izvoljeni pa so bili tudi organi novo ustanovljene zveze. Kongresa so se udeležili vsi vidni člani Socialdemokratske stranke Slovenije, na čelu z Janezom Janšo. Ideja za ustanovitev socialdemokratske kmečke zveze - gibanja za razvoj podeželja je stara dve leti. Stranka je opredelila svoj odnos do kmetov, kmetijstva in podeželja nasploh. Začutili so, da potrebujejo organizacijo, ki bi vodila in usmerjala programske usmeritve te, ne le gospodarsko ampak tudi strateško pomembne panoge. Kongres je kot prvi pozdravil predsednik stranke, Janez Janša. Spregovoril je o globalnih in političnih razlogih, ki so terjali ustanovitev kmečke zveze. Razvoj Slovenije ni mogoč, če se z vsakim dnem veča socialni razkorak med posameznimi sloji prebivalstva. Slovensko kmetijstvo in podeželje sta soočena z eno najtežjih kriz v zadnjih desetletjih. Tudi po oblikovanju nove vlade ni znakov, da bi se gmotne, socialne in druge probleme podeželskega prebivalstva reševalo na ustrezen način. Dejstvo, da se že danes veliko kmetov odloča za neplačevan-je prispevkov za pokojninsko zavarovanje, pomeni, da bo v prihodnosti veliko število ostarelih vaških siromakov. Podobno je z nekmečkim podeželskim prebivalstvom, kije ostalo brez dela in ne najde drugega. Takšna politika vladnih strank do podeželja in kmeta je postavilo SDS pred nalogo, da ustanovi Socialdemokratsko kmečko zvezo - gibanje za razvoj podeželja. Socialdemokrati se zavedajo, kaj teži kmetijstvo na vstopu v evropsko unijo. Zato tudi ustanavljajo zdravo alternativo SLS, ki z vstopom v vladno koalicijo ne bo mogla zagovarjati interesov tega sloja prebivalstva. Slovenski krščanski demokrati že plačujejo zvezo zadnjih štirih let z napačnimi prijatelji. Janez Janša je v svojem nagovoru poudaril bojazen, da bo SLS prijateljstvo s temi istimi zavezniki morala plačati še prej kot v štirih letih. Novo ustanov-ljena socialdemokratska kmečka zveza - gibanje za razvoj podeželja je v svoje vrste zato povabila tudi tiste, ki se s politiko vladnih strank ne strinjajo. Usmeritvam kmetijskega ministrstva socialdemokrati očitajo premajhno upoštevanje kmetov, ki se že v osnovi borijo za preživetje. Ustanovni kongres so pozdravili člani forumov in interesnih združenj, ki že delujejo pod okriljem SDS. Prof. dr.(Anton Jeglič - predsednik univerzitetno znanstvenega foruma je poudaril, da slovensko govorita le še slovenski župnik in slovenski kmet. Vsem nam pa je napačna politika že davno vzela vrednote, zato se ljudje zatekajo v kriminal, samomore... Primož Umek - podpredsednik socialdemokratskega krščanskega forumaje ugotovil, da delo kmeta na zemlji narod hrani. Krščanske vrednote, vera, upanje in ljubezen, pomagajo temu kmetu preživeti, saj bi brez upanja v prihodnost samevalo še več kmetij. Slavko Kmetič - predsednik socialdemokratskega sindikalnega foruma je povedal, da delavci in kmetje znova in vse bolj postajajo zavezniki, žal sedaj zato, ker je obema slojema skupen boj za preživetje. Marija Vodišek - predsednica kluba seniork in seniorjev je opozorila na zapostavljenost kmetov. Pozdrav predsednika SDS Janeza Janše (foto: Ciril Sem) Mladi pa morajo ostajati na podeželju in nadaljevati delo prednikov, saj se le na ta način ohranjajo stebri slovenstva. Podeželje takšen steber prav gotovo je. Dr. Jože Zagožen - predsednik socialdemokratskega gospodarskega foruma je poudaril, da mora kmetijstvo postati pomembna in konkurenčna gospodarska dejavnost. Dr.Bojana Kos - predsednica socialdemokratk je osvetlila problem kmečkih žena, ki pri hiši podpirajo tri vogale. Sedanje social- ne razmere zahtevajo od njih, da zjutraj odhajajo v službo, popoldan pa skrbijo za družino, dom in še mnoga kmečka opravila. Aleksander Zorman - predsednik socialdemokratskega kulturnega forumaje označil tesno povezanost med kulturo in podeželjem. Redki so tisti kulturni delavci, ki svojih korenin nimajo na podeželju. Kot zadnja je kongres pozdravila Anja Bah -podpredsednica socialdemokratske mladine, ki je, kot vsi prednjo, obljubila vso podporo novo ustanovljeni zvezi. V nadaljevanju kongresa sta bila sprejeta program in poslovnik, ki opredeljuje socialdemokratsko kmečko zvezo - gibanje za podeželje kot prostovoljno združenje Slovenk in Slovencev, ki se zavzemajo za razvoj slovenskega podeželja in slovenskega kmetijstva ter enakomeren regionalni razvoj. Program je na kratko predstavil Janez Žlindra, poslovnik pa Branko Grims. V okviru osnovnega programa sta se s programi posameznih panog predstavila Boris Toš in Jurij Rozman. Izvoljeni so bili tudi organi zveze, predsednik, 25 članov izvršnega odbora in trije člani nadzornega odbora. Za predsednika socialdemokratske kmečke zveze - gibanja za razvoj podeželja je bil izvoljen dipl. ing. agronomije Janez Žlindra, kije v svojem prvem nagovom poudaril, da bo s svojim delom poskusil napraviti korak naprej. Žal bo res tako, kot je dejal eden izmed govornikov: Socialdemokratsko kmečko zvezo - gibanje za podeželje čaka resnično veliko dela. S kratkimi kulturnimi vložki so kongres popestrili pesnik Tone Kuntner, dekliška vokalna skupina Škrjanček iz Rečice in Jernej Strnad s frajtonarico. Kratek kulturni program so gostitelji, domači odbor SDS, pripravili tudi ob koncu kongresa. Benjamin Kanjir Vojašnica Celje Slovesna prisega nove generacije vojakov V Vojašnici Celje je bila v petek, 28. marca svečana prisega vojakov 16. redne generacije nabornikov in hkrati prve, ki se bo usposabljala po novem, zahtevnejšem programu, ki ga zaradi postopnega uvajanja novih, učinkovitejših bojnih sredstev in opreme v vojaške enote po odpravi večletnega embarga pospešeno uvajajo v vse enote Slovenske vojske. Svečane prisege, s katero so se vojaki obvezali, da bodo izpolnjevali vse dolžnosti, ki jim jih bo nalagala obramba domovine Republike Slovenije, so se poleg staršev in svojcev udeležili tudi nekateri visoki gostje: general Iztok Podbregar, namestnik načelnika Generalštaba Slovenske Čestitke ob svečani zaprisegi (foto: F. Kotnik) vojske, brigadir Alojz Završnik, poveljnik SV Zahodnoštajerske pokrajine, in podpolkovnik Vojteh Mihevc, poveljnik 82. brigade SV. Slavnostni govornik je bil general Iztok Podbregar, ki je vojake opozoril na potrebo po intenzivnem učenju. Novi programi temeljijo na rezultatih razvoja in preoblikovanja Teritorialne obrambe v pravo Slovensko vojsko in njenem vključevanju v sodobne evropske in svetovne povezave. Približevanje Slovenije zvezi NATO poteka že od leta 1994, predvsem z vključevanjem v program Partnerstvo za mir in aktivnim dialogom, piko na “i” pa predstavlja ponudba za sodelovanje Slovenske vojske v silah SFOR na Balkanu. Podbregarje vojake, med njimi je bilo tudi 11 Zgomjesavinjčanov, in njihove starše opozoril na varnost v času prostih izhodov, saj statistika kaže, da se največ nesreč pripeti prav v tem času. Poleg vojakov so ob tej priložnosti svečano prisegli tudi novo zaposleni starešine. Franci Kotnik Praznik KS Mozirje Jurjevo Tako kot ima vsak človek svoj osebni praznik, tako praznujejo tudi razne institucije, kot so šole, podjetja, konec koncev tudi kraji, mesta in države. Od letos ima svoj praznični dan tudi kraj in KS Mozirje. Prazniki se navezujejo na dogodke iz zgodovine ali osebnosti, ki so s svojo prisotnostjo zaznamovale določen čas in kraj, vse več pa tudi na zavetnike cerkva in župnij. Za slednjega so se odločili tudi člani sveta KS Mozirje, ko so izbirali najprimernejši datum za praznovanje krajevnega praznika. Ta odločitev je stara že nekaj let, izvaja pa se prvič letos. Svet KS, ki je bil izvoljen lani in kateremu predseduje Jure Repenšek, je sprejel sklep, da postane praznik kraja in KS Mozirje dan, ko goduje sveti Jurij, zavetnik župnijske cerkve in župnije Mozirje. To je 23. april. Zakaj so se odločili prav za Jurjevo? Tudi zaradi dejstva, da smo ljudje vse bolj odtujeni med sabo, da nimamo več časa eden za drugega, da nas navdaja vsakdanja zlovolja... Za svetega Jurija pa je znano, da velja kot simbol zmage dobrega nad zlim. Pa tudi muha enodnevnica ni, saj je preživel že dolga stoletja. Njegova simbolika je lahko navdih za razmislek in samopoglobitev, ki bi vodila v izboljšanje medčloveških odnosov. Sedaj pa k samemu poteku praznika. KS je vezana na dotacijo občine, zato ne bo razsip-ništva v tej smeri. Dva dneva, sobota in nedelja, 26. in 27. april, bosta v znamenju povezanosti tržanov in okolišanov. K sodelovanju so pozvali vsa društva. Vse dogajanje se bo odvijalo na trgu, kije sicer skorajda zapuščen. V soboto bo osrednji del dneva sejem. S pričetkom v dopoldanskih urah se bodo predstavili nekateri rokodelci starih obrti in seveda tudi sedanji obrtniki. Staro izročilo bo postavljeno v sedanji čas. Popoldan bo, prav tako na trgu, koncert Jana Plestenjaka. Nedeljski dopoldan pa bo ob 9. uri zaznamovala osrednja svečana maša v župnijski cerkvi. Po maši bo blagoslov nove kapele na cerkvenem pročelju. Po blagoslovu pa bo koncert godbe na pihala. Popoldan bo prireditev z naslovom Družinsko petje. TV in ostali mediji izrivajo petje po družinah, kije bilo včasih zelo živo. Na prireditvi se bodo predstavile družine, ki to petje še vedno gojijo in z njim tudi živijo. Oba dneva praznika bosta ves trud vložila v združevanje ljudi in rušenje navideznih zidov, ki so še vedno prisotni. Z malo truda in dobre volje se bo, upajmo, ta usmeritev prijela in omogočila praznovanje v najlepši luči. Benjamin Kanjir Ljubiteljska kulturna dejavnost V procesu spreminjanja Ljubiteljska kulturna dejavnost je bila dolga desetletja obremenjena s prevladujočo ideologijo takratnega časa. Kljub vsemu so bile te številne ljubiteljske kulturne skupine, društva in zveze v dobršnem delu avtonomne in zavezane predvsem umetniškemu, ustvarjalnemu in poustvarjalnemu delovanju. Do izrazitejšega osvobajanja izpod pritiska dnevnopolitičnih pričakovanj je prišlo v začetku osemdesetih let z razpadanjem političnega sistema Jugoslavije. Tako se je ljubiteljska kultura v obdobju osemdesetih let v veliki meri začela osvobajati nadzorstva in postajala znanilec oblikovanja novih vrednot. Razen prevladujočih oblik delovanja društev za ohranjanje etnološkega kulturnega bogastva, se je oblikovalo vse več novih oblik kulturnega delovanja. Radikalen zasuk v političnem okolju v letih 90/91, kije najavljal celovito spremembo družbe, se je kazal tudi na področju ljubiteljskega delovanja. Krčenje javnih sredstev in težnja po ukinjanju nekaterih občinskih zvez s strokovno službo vred, je zvezo kulturnih organizacij Slovenije vzpodbudila k oblikovanju širših koalicij in intenzivnejšemu komuniciranju z javnostjo, kije temeljilo na dejstvu, da poklicno kulturno udejstvovanje v Sloveniji ne pokriva številnih področij kulturnega ustvarjanja in poustvarjanja ter dejstva, da dosega ljubiteljska kultura na nekaterih področjih izjemno visok nivo - celo višji kot poklicna. Delovanje v kulturnih društvih in drugih skupinah je bilo inje vrednota tako za posameznika kot tudi družbo, samopotrjuje ustvarjalce in poustvarjalce inje vrsta individualne in družbene psihoterapije. Poudarjen je tudi vzgojni in kreativni element še posebej med predšolsko in šolsko mladino. Analiza stanja v Sloveniji za področje ljubiteljske kulture je pokazala, da so načini delovanja in organiziranja od občine do občine različni, do česar je pripeljalo dejstvo, da so bile potrebe, možnosti, pričakovanja in tudi finančna podpora v posameznih okoljih zelo različne. Zakon o lokalni samoupravi je bistveno spremenil strukturo proračunov občin in jim dal možnost, da same odločajo, kaj bodo v bodoče financirale. Slednje je prav gotovo terjalo temeljit premislek v občinskih upravah o tem, ali je smotrno vlagati v strokovno in kakovostno delo na področju ljubiteljske kulture in ali ne prinaša več ugleda in volilnih glasov vlaganje npr. v infrastrukturo. Trendi, ki so se pojavili v številnih občinah, so najavljali razpad strokovne mreže na po- OBČINA LUČE Luče 106 3334 Luče ob Savinji Tel.: 063/844-481, 844-014, fax.: 844-482 E-mail: Obcina.Luce@siol.net Občina Luče na podlagi odredbe o postopku za izvajanje javnega razpisa za oddajo javnih naročil (Ur. 1. RS, št. 28/93 in 19/94) objavlja JAVNI RAZPIS ZA IZBIRO NAJUGODNEJŠEGA PONUDNIKA ZA OPRAVLJANJE PREVOZOV UČENCEV V OSNOVNO ŠOLO V LUČAH IN PODRUŽNIČNO ŠOLO V SOLČAVI ZA ŠOLSKO LETO 1997/98 1. Naročnik: Občina Luče, Luče 106, 3334 Luče 2. Predmet razpisa: dnevni prevozi učencev v osnovno šolo Blaža Arniča v Lučah in podružnično šolo v Solčavi na naslednjih relacijah: relacija 2.1 Raduha - Luče predvideno število otrok (letošnji podatki) 19 2.2 Struge - Luče 16 2.3 Konjski vrh - Luče '... 10 3.4 Podvolovljek Luče 25 2.5 Podvcža - Luče 6 2.6 Krnica - Luče 11 2.7 Matkov kot - Logarska dolina 4 2.8 Podolševa - Solčava 11 2.9 Logarska dolina - Solčava - Luče.... 34 Prevozi sc vršijo zjutraj do šole in po pouku iz šole. Dodatne informacije glede prog dobite na Občini Luče v času uradnih ur. 3. Prevoz na razpisanih relacijah lahko opravljajo za dejavnost registrirani prevozniki s svojim ali najetim vozilom. Svoje storitve morajo nuditi kvalitetno, odgovorno in v skladu s ccstno-prometno zakonodajo. 4. Najugodnejši ponudnik na določeni relaciji bo izbran na podlagi ustreznosti vozila, ponujene cene in predloženih referenc ponudnika. Ni nujno, daje najccncjši ponudnik tudi najugodnejši. 5. Ponudba mora vsebovati: - ime in priimek ter naslov ponudnika oz. firmo ponudnika - dokazilo o registraciji - tip vozila, velikost (število sedežev), starost vozila in dokazilo o tehnični brezhibnosti vozila - reference (izkušnje pri prevozih osnovnošolskih otrok) - ceno za km ob upoštevanju kilometrov za posamezno relacijo za pogodbene prevoze ali ceno mesečne vozovnice za učenca v primeru, da ponuja prevoze na rednih avtobusnih linijah - druge ugodnosti, ki jih daje ponudnik Ponudniki oddajo ponudbe za vsako relacijo posebej. 6. Ponudbe opremljene z vso dokumentacijo in oznako “Ne odpiraj - javni razpis za šolske prevoze”, je potrebno dostaviti v zaprti ovojnici v roku 15 dni od objave tega razpisa na naslov: Občina Luče, Luče 106, 3334 Luče. 7. Orientacijska vrednost razpisanih prevozov je 10.000.000 SIT v koledarskem letu. 8. Odpiranje ponudb bo naslednji delovni dan po zaključenem razpisu ob 1200 uri v sejni sobi Občine Luče, Luče 106, 3334 Luče. 8. Ponudniki bodo o rezultatih razpisa obveščeni v roku 8 dni po odpiranju ponudb. 9. Naročnik si pridržuje pravice spremembe časa prihoda oz. odhoda ter števila učencev. “Mamica moja je silno bogata” Praznik žena in dan materinstva so letos v Šmihelu še posebej lepo proslavili. V sodelovanju s Prosvetnim društvom “Rovtar” in podružnično osnovno šolo so v počastitev žena in mater pripravili lep kulturni program, ki je po svoji izvirnosti in bogati raznolikosti navdušil vse prisotne. dročju ljubiteljstva in zdrs na predčitalniško raven. Spričo lastninjenja v gospodarstvu strmo usiha tudi dotok sponzorskih sredstev. Bistvena pozitivna sprememba zadnjega desetletja pa je uvajanje sorazmerno visokih vstopnin za prireditve in prispevkov za šolnino različnih šol in delavnic. Najprej se je povišanje odražalo z odklonilnim stališčem publike in udeležencev. Kmalu pa se je trend spremenil, saj uporabniki bistveno bolj cenijo tisto, kar morajo plačati in se zato do kulturnih dobrin in ustvarjalcev obnašajo bolj odgovorno - spoštljivo. Nov Zakon o društvih, kije bil sprejet konec leta 1995, dopušča društvom neposredno opravljanje pridobitne dejavnosti, ki mora biti povezana z nameni in nalogami društva ter se lahko opravlja v obsegu, potrebnem za njihovo doseganje. Presežek prihodkov nad dohodki pa je nujno uporabiti za doseganje namenov in nalog društva. Tako je jasno opredeljena neprofitnost in možnost samofmanciranja. V predlogu Zakona o ustanavljanju javnega sklada za ljubiteljsko kulturno dejavnost država ustanavlja javni sklad z namenom, da prenese nanj izvajanje nacionalnega kulturnega programa, ki pokriva ljubiteljske kulturne dejavnosti. Država zagotavlja strokovno pomoč za razvoj ljubiteljskih kulturnih dejavnosti preko strokovne službe sklada in njegovih območnih izpostav ter sofinancira tiste programe, ki v skladu z merili določenimi na podlagi nacionalnega kulturnega programa presegajo lokalni pomen. Tako država neposredno nalaga tudi občinam določene obveznosti, ki doslej niso bile uzakonjene in postavlja SKLAD v funkcijo pogajalca tako do države kot tudi do občin. Idealen model sodelovanja bi bilo vzajemno partnerstvo med vsemi akterji. Občina naj bi bila zainteresirana za duhovni razvoj občanov in visoko raven kulturnega ustvarjanja in poustvarjanja in s tem za delovanje in sofinanciranje tako kulturnih društev kot območne izpostave SKLADA, ki postane njen partner (sokreira kulturno politiko področja). Iz vsega povedanega gre torej za nujo po spremembi in posodabljanju, ki bo stimuliralo državo za podporo razvoja družbe blagostanja, kar bo glede na evropsko tradicijo in stopnjo razvitosti Slovenije še dolgotrajen in postopen proces. (po članku Daniela Božiča) Živa Prireditev so pripravili v nedeljo, 16. marca in tako zaobjeli pomen obeh prazničnih dni, ki sta 8. in 25. marca. Proslava se je začela s petjem domačega mešanega pevskega zbora, kateremu je sledil pozdrav ženam in materam, ki ga je z lepimi mislimi o vlogi žene in matere v naši družbi povedal predstavnik prosvetnega društva. Za tem pa so oder in besedo prevzeli otroci, kar vsi učenci nižjih razredov šmihelske osnovne šole. Z izredno pestrim programom, kije obsegal kratke misli, pesmice, petje in prizorčke, vse o prisrčnem odnosu mati - otrok, so malčki privabili mamicam solze v oči in poželi bučen aplavz. Seveda seje izkazal tudi mali harmonikar Andrej s svojimi vižami in njegova sestra Mihelca z nežnimi zvoki svojih citer. Čeprav je otroški program trajal skoraj celo uro, je poslušalcem čas vse preh- itro minil. Mnogo smeha in dobre volje so nato povzročili še mladinci, dramska skupina prosvetnega društva, ki so doživeto zaigrali zabaven prizor “Čevljev ni”. Proslavo so nato zaključili s pesmijo še fantje, člani moškega pevskega zbora v Šmihelu in Savinjski kvartet. Zato uspelo prireditev ima poleg funkcionarjev prosvetnega društva še posebno zaslugo Rozalija Kanjir, učiteljica in voditeljica šmihelskih prvošolčkov, ki je sestavila program za otroke in j ih znala tudi usposobiti ta program tako prisrčno izvesti. Vsekakor je dokazala, da zna delati z otroki, nevsiljivo razvijati njihovo znanje ter jih igraje navajati na ubrano petje in lepo besedno izražanje. Matere soji zato zelo hvaležne! CM Društvo diabetikov Zgornje Savinjske doline Za čim lažje življenje s sladkorno boleznijo Društvo je bilo pred kratkim tudi uradno registrirano. Sladkorni bolniki naše doline bodo sedaj lažje uresničevali svoje pravice in dolžnosti. Ambulanta v prostorih MGA Nazarje šteje za veliko pridobitev. Ta uresničitev prve točke njihovega plana dela pa je šele začetek, saj je svetovalnica le del društvene dejavnosti. Zdravniški nasveti, predavanja in informiranje ter medsebojno sodelovanje med člani, bo gotovo pripomoglo k boljšemu in lažjemu življenju bolnikov s sladkorno boleznijo. Za začetek so začeli delovati pod okriljem velenjskega društva, a takoj ko je bilo mogoče so pričeli misliti na samostojnost. Zelo so delovni, saj so od prvega sestanka, to je od dne 3. oktobra lani, postorili že kup začetnih del in si odločno začrtali želene cilje. O njihovih načrtih smo se pogovorili z tajnico društva Marjano Košir. Marjana živi s sladkorno boleznijo že dvajset let. Z doslednostjo, dobrim poznavanjem bolezni in veseljem do življenja je videti precej mlajša, kot o njej priča letnica rojstva. Tajnica nam je podala snov za to pisanje z namenom, da bodo vesti prišle do čim večjega tevila bolnikov in jim pomagale pri njihovih vprašanjih in potrebah v prihodnje. Diabetična posvetovalnica v MGA za bolnike odpre svoja vrata pacientom vsak prvi četrtek v mesecu, ob 10. uri. Potrebno se je naročiti en dan prej. Telefonske klice sprejema medicinska .sesta Cvetka Marjanovič. Drugo predavanje za diabetike je bilo 7. novembra lani, letos pa so se sestali že tretjič. 30. januarja je bilo izpeljano kvalitetno in obširno predavanje dr. Kaloperja “o diabetični nogi in ožilju”. Tudi v prihodnje se bodo v Nazarjah vrstila razna zanimiva predavanja: o uporabi aparatov za merjenje sladkorja, o vplivu diabetesa na oči, o zdravi prehrani za diabetike, o uporabi različnih inzulinov, o napotkih svojcem, kako naj pomagajo bolniku v stiski (znaki prenizke ali previsoke glukoze v krvi)... Ravnotežje krvnega sladkorja je rezultat vrste dejavnikov: hrane, telesne dejavnosti in injekcije inzulina. Na te dejavnike lahko bolnik vpliva po lastni volji, medtem ko na številne osebne dejavnike, kot je recimo stres, nima mnogo vpliva. Zato bi bilo potrebno, da bolnik sam sebe dobro pozna in lahko ob različnih življenjskih situacijah pravilno reagira. Ob interesu ljudi bo posamezne probleme najlaže reševati po posameznih krajih, spomočjo njihovih predstavnikov. Slavica Slapnik PODJETJE TRGOVINE, TURIZMA IN PROIZVODNJE p.o. MOZIRJE PRODAJALNA SAMO Pestra izbira ženske modne obutve ALPINA ROLERJI ALPINA od 6.000 - 15.000 SIT ŠČITNIKI ZA ROLERJE samo 2.988 SIT. BLAGOVNICA ODDELEK POHIŠTVA Kotna sedežna garnitura MIRNA samo 78.000 SIT Razstavni eksponati pohištva popust - 15% Pridite in se prepričajte! Aplavz za kvartet Siefert (foto: Ciril Sem) Galerija Mozirje Karmen Goričar in njen likovni svet V mozirski galeriji bodo danes ob 18. uri zaprli razstavo slik Karmen Goričar, ki je potekala od 4. aprila. Goričarjeva razstavlja sicer šele od leta 1989, vendar je bila to že njena deveta samostojna razstava. Kannen Goričarje članica Društva likovnih samorastnikov v Ljubljani. Kot otrok mesta je razvila izrazit čut za opazovanje in se kot slikarka brez akademske izobrazbe, ustvaija že več kot dvajset let, usmerila predvsem v abstraktno, fantazijsko slikarstvo. Nekaj realizmaje najti vnjenih cvetličnih tihožitjih, njena dela pa dokazujejo, da ne stremi po popolnosti in umetniški privzdignjenosti, ampak ji je ljubša spontanost. Večina tokrat predstavljenih slik je nastala v letu 1996. Lansko leto je izgubila tudi moža Marija, kije “poosebljal družinsko navezanost na Moziije in je izgorel v skrbi za obnovo Goričaijeve hiše; tej je bil posvetil ves svoj prosti čas in vso svojo nadarjenost umetnega rokodelca in fotografa,” kot je v spremni besedi zapisal prof. Janez Stergar. Na nek načinje bila torej omenjena razstava tudi spomin na Moziijana “Tičota”. O slikarkinem deluje na otvoritvi razstave spregovorila prof. Romana Lesnika. Opozorila je predvsem na značilnost majhnih podob in barvno zadržanost, ki sta pri slikah izrazito opazni. Goričarjcvi je zaželela še veliko uspeha pri nadaljnjem ustvarjanju. Franci Kotnik Karmen Goričar v družbi Vladimire Planovšek in prof. Romane Lesnika (foto: Ciril Sem) OŠ Mozirje Roditeljski sestanek malo drugače Bilo je 3. aprila, na lep pomladanski dan, ko je bil sklican roditeljski sestanek3. b razreda Osnovne šole Mozirje. Zelja je bila, da se tega sestanka udeležita ob starša. Ob 16. uri smo se res zbrali v učilnici, kjer pa smo doživeli prijetno presenečenje. Mize so bile okrašene s spomladanskimi cvetlicami in polno obložene s pecivom, ki so ga pripravile mamice naših otrok. Sledil je kratek pozdrav gospe učiteljice Božo Finkšt, ki nam je naznanila presenečenje tega popoldneva. Otroci so pripravili bogat kulturni program, v katerem so sodelovali čisto vsi, nekateri celo po večkrat. Veliko so peli, deklamirali, igrali na svoja glasbila in v Butalah posejali sol. Programje zanimivo vodila in povezovala njihova sošolka. Po zaključku programa so otroci svoje starše obdarili z ročno pobarvanimi čeveljčki iz svojih zgodnjih otroških let. Veliko presenečenje so bile deklice v belih predpasnikih. Z drobnimi rokami so pridno servirale čudovite mlečne napitke, ki so jih otroci pripravili čisto sami. Razredničarka je potem z nami spregovorila in predstavila vloženo delo in trud otrok za predstavljen program. Zato je prav, da se tudi mi starši zahvalimo gospe Boži Finkšt za prelep popoldan, ki gaje pripravila skupaj z našimi otroci. V imenu staršev otrok 3. b razreda, Miran Vratnik OŠ Rečica ob Savinji Spomladanski pozdrav Rečici Na Rečico je prišla pomlad in osnovnošolci so ji izrekli lepo dobrodošlico. Pomladi, mamicam, ženam in vsem ljudem, ki so prišli na kraj dogajanja. Zelo pester program so otroci izvedli navidezno brez treme in v zelo pravilni slovenščini. Za začetek je mala , korajžna povezovalka razločno pozdravila navzoče in napovedala pevski zbor pod vodstvom Mance Hudales. Sledilo je torej petje, igranje, recitacije o mamicah, pomladi in vsem lepem. Slišali smo zvoke flavte, igranje na orfove instrumente, klaviature in tudi pevce soliste. Plesna točka moderne dobe in štirje pari v taktu folklornega plesa so s spremljavo harmonikaša dvignili navdušenje gledalcev. Podatek, da so bila v parih le dekleta, je zanemarljivega pomena, saj so po moško izvedla tudi staro ponarodelo tekmovanje pokrivanja s klobukom. Atraktivna, dobro zasnovana in izvedena predstava je gotovo dobila prostor v spominih mamic, žena in vseh, ki so ji prišli naproti. Slavica Slapnik Solčava Ob materinskem dnevu Malčki, osnovnošolci, mladina in odrasli so tokrat v Solčavi stopili skupaj. Pripravili so lep program vsem mamicam in ostalim obiskovalcem. Pesmi, recitacije, ples in igrice so z odra izžarevali zahvalo in ljubezen mamicam. 22. marca je bila dvorana v Solčavi svečano okrašena z deli najmlajših. Rožice, v katerih sredino so malčki narisali svoje mamice s podpisi avtorjev, so, poleg vsega drugega, ponosno krasile stene. Recitacije, pesmice in ples najmanjših so najprej razveselili navzoče. V pesmicah in celotnem nastopu je bila izražena pristna otroška ljubezen. Nadaljevali so učenci osnovnošolci, ki so kljub znakom treme dali vsakomur nekaj lepega. Domač ženski zbor je zapel par pesmi in pritegnil ljudi k poslušanju. Mladi Solčavani pa so za to priložnost pripravili krajšo igro v solčavskem narečju. Šaljiva pripoved iz življenja šestih ljudi, bolj natančno njihove ljubezenske dogodivščine so na preprost način pritegnile k ogledu. Smeh in aplavz dvorane so igralcem gotovo dali novih moči, da bodo z delom nadaljevali tudi v prihodnje. Za konec je ubrano zapel domač moški zbor. Zavesa seje zagrnila, a zabava se ni končala. Muzikant Igorje poskrbel za nadaljevanje. Ljubno ob Savinji Srečanje ljudskih godcev in pevcev Na cvetno nedeljo so Ljubenci spet, menda že deveto leto zapovrstjo, “nabrusili” bršljanove liste, strune citram in kitaram ter pognali zrak skozi mehove frajtonaric in drugih harmonik. Na tradicionalno prireditev je prišlo skoraj več nastopajočih kot gledalcev, čeprav je bila dvorana do zadnjega napolnjena. Prireditev torej ni bila namenjena le domačinom in gostom. Videti je bilo, da se je množica nastopajočih zbrala v krajevni dvorani tudi zaradi lastnega veselja in užitka. Srečanje harmonikarjev, mladih citrarjev, učencev Cite Galičeve, pevk in pevcev, so popestrili humoristični nastopi znanih širokoustnežev, zabavljačev in “vicmaherjev”. Zvrstili so se Žonovi, Fileževi, Mihaela, Viktor in Zdravko, Ljubenske pevke, posebna občinska poročevalka Ana s frišnimi čveka-mi, pa Kristl in Franci, Fužirjev Ciril in še mnogo drugih. Največji plaz burnega priznanja pa so poželi Kogovški, s komaj devetletnim harmonikarjem Silvom. Nekateri so razdirali stare in nove štose, Digo in Franjo sta pokazala kako stisneš najlepše tone iz orglic in bršljanovega lista, Podleški Janko, Bernarda in Tomaž s Tera, pa so spet dokazali, daje globoko pod Smrekovcem, Komnom in Travnikom, poleg trdega dela, tudi veliko dobre volje. Prireditev je bila polna presenečenj, tudi tema v dvorani zaradi izpada elektrike ni pokvarila dobre volje. Nekateri so vzeli temo kot sestavni del nastopa novinarke Ane, ki je nekajkrat “brcnila v temo” in na koncu odbrzela v Okonino, da ja ne bi pozabila na krajane, ki jih baje županja “Rakunkla” včasih kar spregleda. Zadovoljni vsi, zadovoljna Jelka Marovt, osrednja osebnost dogajanja, ki pa rada ostaja skromno v senci vsega, kar se je na odru dogajalo. Ko pa je gromki aplavz pozdravil poln oder nastopajočih, ki so hkrati “zažingali” tri žlahtne komade, so se nekateri preselili za “pušlšank” in tam nadaljevali “gaudo”. No, Jelko Marovt smo našli med njimi, celo za- vrtela se je... verjeli ali ne, kar z neko svojo sosedo, saj so fantje vsi že spet vlekli mehove ali pihali v kakšno piščal. Tako je ob prijetnem klepetu, rahli večerji in končnem zasebnem šovu združenega ansambla “Naše gore list”, v gostišču Na produ na Ljubnem še ena lepših cvetnih nedelj. Takoj nato pa je nastopila Ljubenska pomlad. Jože Miklavc Zastrupitev čebel s fitofarmacevtskimi sredstvi V spomladanskem času je mnogo čebelarjev neprijetno presenečenih nad poginom kompletnih čebeljih družin, ki so sicer ugodno preživele zimo, imele uspešen razvoj, ter bile zdravljene proti virozi in poapneli zalegi. V času prve spomladanske paše pa so čebele dobesedno izginile iz panjev. Čebelarji ugotavljajo, da je vzrok množičnih poginov škropljenje proti plevelom v koruzi in pšenici ter škropljenje v cvet. Škropljenje se večinoma izvaja v dopoldanskih in popoldanskih urah, ko so čebele v glavnem na paši. Varovanje čebel, zahtevajo državni predpisi, mora pa biti tudi naša etična skrb. Večina insekticidov ni strupenih le za škodljive žuželke, temveč tudi za čebele. Za čebele so strupeni tudi herbicidi in fungicidi. Da preprečimo morebitno zastrupitev čebel, moramo ravnati v skladu s 46. členom zakona o zdravstvenem varstvu rastlin (Uradni list RS, št. 82/94), ki določa dolžnosti uporabnikov fitofarmacevtskih sredstev: - v času, ko je najbolj nevarno za zastrupitev čebel (v sadovnjakih in med cvetjem gojenih rastlin ter ob cvetenju podrasti v sadovnjakih), se ne sme uporabljati fitofarmacevtskih sredstev, ki so za čebele nevarna. Najmanj 48 ur pred uporabo farmacevtskih pripravkov je potrebno o tem na primeren, krajevno običajen način obvestiti čebelarje in lovce. - uporaba insekticidov je zaradi varstva čebel dovoljena največ dve uri pred sončnim zahodom, na velikih kompleksih pa le po predhodni obvestitvi čebelarjev, ki imajo panje v oddaljenosti 3 km od predvidenega mesta uporabe insekticidov. Pri tem je treba čebelarje obvestiti o vrsti insekticidov, karenčni dobi in o času ter načinu njihove uporabe. - če je le mogoče dajemo prednost pripravkom, ki za čebele niso nevarni. Konec leta 1994 je izšel novi Zakon o zdravstvenem varstvu rastlin, ki sankcionira tudi prekrške fizičnih oseb, če ravnajo v nasprotju z določili Zakona o zdravstvenem varstvu rastlin. Tako se fizična oseba, ki ravna v nasprotju s 46. členom zakona o zdravstvenem varstvu rastlin za prekršek kaznuje z denarno kaznijo najmanj 50.000,00 tolarjev. Kmetijski inšpektor Irena Štumberger “Defile” ljudskih godcev na Ljubnem je bil pravo prebujanje pomladi (foto: Jože Miklavc) “Podleška” Tomaž in Bernarda sta blestela kot že velikokrat (foto: Jože Miklavc) VOZILA Z MOTORJEM 1.3i in VW MOTORJEMA 1.6, 1.9 D Pooblaščeni serviser in prodajalec vozil pse PRAPROTNIK KREDIT DO D+2% DALJE,, LEASING, PRODAJA ORIGINALNIH REZERVNIH PRODAJA Šaleška 15, 3320 Velenje Tel. & fax: 063 861 570 Servis: 063 853 928 DELOVNI ČAS: Prihova 26, 3331 NAZARJE PRODAJALNA Lesarska 26, 3331 Nazarje (ob tovarni GLIN) tel.: 063/831936,831321 int. 388,361 FOTOKOPIRANJE BARVNO IN C/B format A4- in A3 Vabljeni v našo prodajalno vsak dan od 7. do 16. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure! faradi prvomajskik plačnikov to naslednja Številka S A/ ipla je v sredo, 30. aprila. J^ok ^a oddajo prispevkov in ojLasov je v sredo, 23. aprila 1997. Verjamete ali ne: zime niveč! In kaj ima to opraviti z avtomobili? Veliko in malo! Ali ste že zamenjali GUME? Ali pa še pričakujete zgodnji poletni sneg? Zimske gume zamenjajte nemudoma z letnimi, saj jih boste le tako ohranili za naslednjo zimo. O.K.? Razlog je več kot preprost. Zimske pnevmatike so sestavljene iz mehke mešanice gume, ki tudi v najhladnejših mesecih ostane mehka in tako izboljša oprijem na zasneženi in ledeni podlagi. Ni vse v profilu, temveč je zelo veliko v sami mešanici. In kaj se zgodi, če zimska guma ostane na vašem konjičku skozi vse leto? Preprosto povedano: vroča asfaltna prevleka, segreta od spomladanskega sonca, je prava smrt za zimsko pnevmatiko, saj se le-ta začne hitro obrabljati, posebno po robovih. Zimsko gumo lahko preprosto uničite že v prvi polovici poletja, medtem ko letna guma vzdrži vsaj dve leti, če niste pretiran “divjak”! In na kaj bomo pazili pri menjavi GUM? - zimske gume lepo očistite in z njimi na podstrešje za prihodnjo zimo; - letne gume montirajte tako, kot so bile prej; malce poglejte, če se splača zamenjati sprednje in zadnje, saj boste tako enakomerno obrabili vse štiri - ta menjava se priporoča vsakih 10 do 15.000 km; - gumam nikoli ne menjajte smeri vrtenja; če so bile že montirane, se morajo vrteti v isto smer kot pred demontažo, sicer se življenjska doba zelo skrajša - pri menjavi obvezno očistite notranjost platišča, saj seje tam čez zimo gotovo nabralo kup blata in peska, kar povzroča neprijetno tresenje - centriranje naj bo natančno, tlak v gumi prav tako; previsok tlak pomeni večjo obrabo po sredini gume, prenizek tlak vam požre robove, lahko pa da imate tudi nepačno nastavljeno optiko, kar je posledica neprevidne vožnje čez pločnike in prevelikih lukenj na prelepili savinjskih cestah; - občasno jih olepšajte s čistilnimi sredstvi, ki jim povrnejo elastičnost in pred nakupom novih popazite na hitrostni razred: R=170, S= 180, T=190, H=210, W=270, Y=300 in Z=+300 km/h (teh prav gotovo ne boste rabili) Če se odločate za nakup novih letnih pnevmatik, zaupajte priznanim znamkam; le namig: v razredu 195/65/15 vodita trenutno Dunlop in Pirelli. In naslednji teden: Fl - VN San Marina v Imoli! Kratek pogled v leto 1996 nam pove, daje zmagal Hill, Schumi je priše-pal v cilj s počeno zavoro, ata Berger pa je bil tretji. In nato so Itali-jančki mislili, da se jim hoče Schumi prikupiti, saj je moral pustiti avto v zavoju Tamburello in so čisto ponoreli. Manjkalo ni ne piva in ne klobas. Seje čas, daleč ni, vreme pa bo jasno in toplo, le proti večeru se bo malce stemnilo. Vidimo se tam, v Imoli mislim! Start dirke je ob 14.00 uri. Igor Piše: Aleksander Videčnik Številni bralci so izrazili željo, da bi poslej objavljali vsebino o kulturnih spomenikih na razumljivejši način. Tako smo v uredništvu sklenili objavljati le bistvene zgodovinske podatke in ne več arhitekturne podrobnosti. Župna cerkev sv. Kancijana na Rečici ob Savinji Cerkev se prvič omenja leta 1173. Že pred letom 1631 je imela pozidan zvonik in gotski prezbiterij, verjetno pa že tudi obe kapeli. Ker je cerkev leta 1799 pogorela je žal le malo sledov stare zgradbe. Kot je ugotovljeno sta ostala zvonik in kapela. Od tega časa dalje je cerkev dobivala sedanjo podobo. Znano je, da so nekoč svatbe trajale tudi po nekaj dni in noči. Da so svatje vse to naprezanje tudi zmogli, je bilo potrebno poskrbeti za zabavo. Camer, ki je svatbo pripravil, je poiskal najbolj jezične in neutrudljive godce. Ti so imeli na sploh med ljudmi velik ugled, saj so bili na vsakem slavju navzoči in ne le to, imeli so glavno besedo. Na sami svatbi so padale tudi pikre zdravice, toda nekako ni bilo zamere. Godci so bili seveda polni muh, ne le, da so poskrbeli za družabne igre, pripovedovali so tudi prigode, zgodbe in seveda šale. Tudi na račun navzočih svatov. Ti so jim ponavadi vračali milo za drago! Že leta 1892 je v Slovenj Gradcu izšel Godčevski katekizem, ženitne ali svatbine navade in napitnice. Zbral jih je Dragotin Bastiančič, knjigo so natisnili na Kulfurno-zgodoDinski spomeniki V pilastru severne stene in prezbiterija so vzidana kovana vratca iz 15.stoletja. Slike Ivana Gosarja iz leta 1896 so pretežno uničene. Velik in oba stranska oltarja, pa tudi prižnica so izdelani v poznobaročni tradiciji v šestdesetih letih prejšnjega stoletja. Na severni steni prezbiterija visi slika Matere Božje iz druge polovice 18. stoletja. Podružnična cerkev sv. Jošta v Rovtu pod Menino Cerkev se prvič omenja v gornjegrajskem urbarju iz leta 1426. Pred koncem 14. stoletja je bil pozidan zvonik. Ladjo so gotsko obokali v drugi polovici 15. stoletja, žal pa so tedaj uničili stare freske. Leta 1720 so cerkvi prizidali nišasto kapelo, leta 1840 pa dogradili pevsko emporo (kor). Verjetno je iz istega časa nova zakristija. Celotno notranjščino je poslikal Ivan Fantoni. V letih 1971 - 1972 so bile odprte gotske freske v prezbiteriju. Cerkvena oprava je iz leta 1868 inje neogotska. V prižnico sta vkoponirana dva reliefa iz 16. stoletja. Ohranjeni so štirje reliefi, ki ponazarjajo življenje sv. Erharda, izvirajo pa iz 15. stoletja. Podružnična cerkev sv. Gervazija in Protazija - Rovt pod Menino Cerkev je iz konca 15. stoletja in se prvič omenja leta 1631. Ve- Gornjegrajski urbarij iz leta 1426 je bil gotovo popis vseh podanikov gospoščine. Žal gaje le v malem ohranil Ignac Orožen v svoji knjigi Dekanija gornjegrajska, ki je v nemščini izšla koncem 19. stoletja v Mariboru. Orožen je izpisoval po tedanjih gornjegrajskih ministerialih (uradih). Tako je urad Solčavo zapisal tele priimke, oziroma imena: Martinc na kamenu, Halde in Roban v Beli, Ožbald v kotu, Ulrih Knez na vrhu, Halde, Ulrik Mužnik, Štiftarna Cit-riji, Jurij Icmanik, Nikolaj na žlajfu, Miha na keru, Jakob na lik oltar iz prve polovice 17. stoletja predstavlja največjo vrednost v tej cerkvici. V času vladavine Jožefa II. je bila cerkvica eksekirana. V letu 1868 sojo ponovno obnovili in nanovo posvetili. V novejšem času so pri prenavljanju cerkve naleteli na zanimiva odkritja, ki v marsičem odkrivajo nova spoznanja, žal pa še niso znanstveno obdelana. Plesti, Pavel v Logu, Ulrik v Logu, Matko pod Kočno, Kokec Nikolaj, Martin Lamprečnik, Janez Ručnik, Ravnak, Janez Tisovnik, Andrej na ravnem, Nikolaj Šumej, Jakob Ložekar, Tomaž na Pastirkovem, Nikolaj Klemenšek. Seveda so navedbe piimkov in imen verjetno precej površno zapisane, pa tudi morda nepravilno prebrane. Vsekakor najdemo več'zanesljivih podatkov o tem v knjigi velikega poznavalca Solčave in okolice Valenta Vidra. nekaj priimkov iz davnine Svatbene Ptuju. V njej najdemo tudi nekaj pesnitev našega rojaka, nekdaj rečiškega župnika I. Lipolda. Pa preberimo nekaj smešnih iz predstavljenega Katekizma. Najpotrebnejši zakrament Župnik vpraša Marijanco kateri je najpotrebnejši zakrament. Marjanca hitro odgovori - Meni je pač najpotrebnejši zakrament sveti zakon. Dobra glava Kmetica nagovori župnika - ali bi prečastiti gospod župnik pomagali, da bi se moj Francelj učil naprej, morabiti bi se za gospoda izučil. Župnika zanima, če ima fant “dobro” glavo. Kmetica pa zagotovi - dobro glavo ima, čez tri stopnice je padel, pa si je ni razbil... Zdravnik in stara devica smešnice Stari gospodični je svetoval zdravnik, naj se omoži, potelj ne bode več tožila o malenkostnih boleznih. Gospića se mu potem hitro odreže - Vzemite me kar vi, gospod zdravnik! Doktor sploh ni bil v zadregi z odgovorom in reče - Zdravnik le predpiše zdravilo, zavžije pa ga ne.... Čudna bolezen Zdravnik vpraša vdovo kakšno bolezen daje imel pokojni mož, daje kar iznenada umrl. Ona pa odgovori - Nič si ne morem misliti kaj je bilo, zvečer je legel zdrav spati, zjutraj je pa mrtev vstal... Ribničan v Ljubljani Na trguje velika množica ljudi, Ribničana pa zanima kaj se je zgodilo. Neki gizdavi Ljubljančan pa mu reče, daje pravkar krava izlegla jajce in da je čudež. Ribničan ni dolgo razmišljal in rekel Ljubljančanu - Iz jajca pa bodo teleta kakršna ste vi.... To je le za pokušino, pa vendar, godci niso bili nikoli v zadregi za kakšno okroglo. v'ž KRESNIČKE w Politika je kakor žensko mednožje. Mamljiva za nepoznavalce, odvratna za lažne resnobneže, težko pogrešljiva za normalne in donosna za tiste, ki se z njo ukvarjajo. Edi Mavrič Savinjčan Zakaj Kramariča Hz mozirskega arhiva Dolgoletna učiteljica v Šmihelu Franja Naraločnik je prizadevno zbirala razna ljudska izročila in veliko tega tudi napisala. Med njenimi zapiski najdemo tudi zgodbo o razbojnikih v Zaloki. Kaj seje dogajalo, nam pove naslednja zgodba. Pred mnogimi leti so bili v Zaloki pod Smrekovcem doma roparji, ki so plenili med trgovci na poti skozi naše kraje. Nekoč je utrujen popotnik ves kriv pod težkim bremenom na plečih prispel do vrha Kramariče. Strma pot ob Ljubiji, mimo Reberšaka, Plesnika in Encna je naredila svoje. Želel je malo počiti. Ob smreki je sedel in se predal spominom, razmišljal je tudi o tem od kod ime Kramariča. Baje je davno nazaj tod počivala kramarica (potovka), kije redno hodila čez hrib iz Čme v Zgornjo Savinjsko dolino, prenašala je naročeno blago in ga potem dostavljala ljudem. Utrujena je zadremala, med spancem pa sojo ubili in izropali. Domačini sojo na vrhu hriba pokopali in tam postavili skromno znamenje (križ). Od tod torej ime Kramarica. Naš popotnik je mirno zaspal v prepričanju, da bo kmalu doma z blagom in denarjem. Ko se je dodobra spočil, je krenil naprej. Dobila gaje noč in iskal je zavetja, toda nikjer človeka, nikjer hiše. V trdi temi je zagledal lučko, vesel, da bo našel prenočišče je hitel proti luči. Tako je prišel v gostilno Silvester, kjer so ga prijazno sprejeli. Po večerji je kmalu utrujen legel in trdno zaspal. Gostilničar pa je imel zveze z razbojniki v Zaloki, hitro jim je poslal vest o popotniku, ki spi v gostilni. Roparji so kmalu prišli, ubili popotnika, pobrali denar in blago, ki ga je nosil, del izkupička plačali gostilničarju in izginili v noči. Gostilničarje truplo nesel v klet in ga tam pokopal. Koje za očetom prevzel gostilno sin, je sklenil povečati prostore. Pri tem je naletel na okostje v kleti. Vedel je, daje oče, ki je med tem že umrl, imel zveze z roparji v Zaloki. Takoj mu je postalo jasno odkod okostje v kleti. Glavni ropar v Zaloki je ostarel, vest ga je neznansko pekla. Zbral je bogastvo in ga namenil za gradnjo cerkve, ki naj bi dobila zavetnika po njegovem krstnem svetniku. Kje ta cerkev stoji, zgodba ne pove. Ko smo govorili o trških privilegijih ne moremo mimo listine, ki jo je podpisal cesar Jožef II na Dunaju leta 1783. V času vladanja Marije Terezije in še bolj Jožefa II. je že prihajalo do ukrepov, ki so oznanjali dobo prosvetljenja. Omejevale so se razne pravice, kot cehovske, pa seveda tudi trške in mestne. Če je imel mozirski trg do tedaj večja sodna pooblastila, je nova doba terjala hkrati ustrezno izobražene ljudi na položajih, ki so odločilno vplivali na življenje ljudi. Trg Mozirje je imel torej municipalne pravice - voliti sodnika iz vrst tržanov, izterjati davke, izvrševati vse zemljiškoknjižne posle in imeti sejme. Pri sodnih pooblastilih j e že dotlej veljalo pravilo, da v kazenskih zadevah odloča gosposka, kije imela pravno podkovane ljudi. Sejmi so seveda pomenili gospodarsko utrditev, več kojih je bilo, večje ostalo denarja v trški blagajni in pri tržanih. Navedene pravice je mozirski trg nemoteno izvrševal vse do leta 1843, koje prišlo do zapletov z zaščitno gosposko Žovneško. Spor seje končal tako, daje moral trgo izročiti gosposki urbarje in vrsto pomembnih listin. S tem je bilo omejeno poslovanje trške uprave - magistrata. V Zlati knjigi trških občanov je ohranjeno izvirno besedilo zaprisega tržanov, ko so bili sprejeti v krog ljudi s trškimi pravicami. Baje je besedilo iz leta 1801, pa bi lahko bilo starejše, vsaj tako je napisano. Laykauf je tedaj zapisal, da je naj starejša listina v trškem arhivu davčni register iz leta 1687. Tega sedaj ni več, niti v Sloveniji, niti v Gradcu. Farna cerkev s v. Jurija se prvič omenja v izročilni listini grofa Heuenburškega leta 1241. Seveda še tedaj Mozirje ni imelo svojo faro. (Drugič nadaljujemo). 3ščemo stare fotografije Sliko nam je poslal Jože Šraml iz Mozirja. Gre za posnetek nove maše, ki naj bi bila na Ljubnem. Lahko kdo od bralcev dopolni podatke? Hvala vnaprej! KMETIJSKA SVETOVALNA SLUŽBA SLOVENIJE Lepa priznanja našim kmeticam na razstavi in ocenjevanju “Dobrote slovenskih kmetij” V Ptuju - mestu stoterih dobrot je v dneh od 4. do 7. aprila potekala že 8. državna razstava “DOBROTE SLOVENSKIH KMETIJ”. Na njej so se s čudovitimi dobrotami, ki sodijo na pogrnjeno slovensko mizo, predstavile številne kmečke gospodinje iz celotne Slovenije. Letos so poleg zanimivih mlečnih, mesnih in krušnih izdelkov bili predstavljeni še različni kisi, olja, žganja in najboljša vina. Iz Zgornje Savinjske doline soje z izdelki, ki izhajajo iz našega okolja, predstavilo 17kmetij. Prav vsi izdelki so bili bogati po tradiciji, raznoliki ter skrbno pripravljeni iz skrivnostnih receptov, značilnih za slovensko kulinariko. Naše kmetice so za svoje izdelke prejele naslednja priznanja: ZLATO PRIZNANJE - Martina POLIČNIK, za mladi sir v olju z zelišči; Logarska dolina 24, p. Solčava - Martina POLIČNIK, za poltrdi sir z baziliko; Logarska dolina 24, p. Solčava - Anica GERMELJ, za kekse na stroj; Raduha 49, p. Luče - Milena MAROLT, za rogljičke brez jajc; Podveža 3, p. Luče - Fanika ŽUNTER, za ajdovo potico z orehovim nadevom; Prihova 35, p. Nazarje SREBRNO PRIZNANJE - Irena RAK, za ajdovo potico z orehovim nadevom; Brezje 28, p. Mozirje - Darinka BIDER, za vanilijeve rogljičke; Dol Suha 3, p. Rečica - Rozika PETRIN, za kokosove rogljičke; Spodnje Pobrežje 11, p. Rečica Kmeticam za prejeta priznanja iskreno čestitamo in hkrati želimo, da še naprej ohranjajo in dopolnjujejo tradicijo izdelave dobrot iz svojih kmetij. Kmetijska svetovalna služba Mozirje Bernarda Brezovnik ] radie alfa dl IH* PRVI KOMERCIALNI RADIO PRI NAS radio alfa d.o.o. REDAKCIJA IN STUDIO Cankarjeva 1 2380 Slovenj Gradec, p.p. 58 telefon (0602) 41 630 telefax (0602) 41 244 VAŠ SOPOTNIK V POSLOVNEM SVETU 107,8 MHz »—NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO MÖW8 lÖVß löWi MftWS Na trgu 36, Mozirje CASUCCl.........dekl. platnene obleke modnih barv CASUCCl...........modne črtaste in kariraste hlače CASUCCl.............bomb. srajce v raznih barvah M AB O USNJEM BREZROKAVNIKI JAKNE * VETROVKE * MAJE * PULOVERJI V redno delovno razmerje sprejmemo šiviljo, vajeno krojenja in šivanja na: overloch ali entlarici, iberdech ali pokrivalki, šivalnem stroju Poizkusno delo je tri mesece. Zaželene 8 do 10-letne delovne izkušnje. \ GOSTIŠČE LESJAK Marjan Celinšek s.p. Spodnja Rečica 51, tel. 063/832-593 - malice - kosila - pripravljene jedi - jedi po naročilu - specialitete iz divjačine - sprejemamo rezervacije za zaključene družbe (poroke*..) GOSTIŠČE SPREJME ODPRTO VSAK DAN: DO 70 OSEB 10.00 - 23.00 KRONIKA IN OGLASI 29 Kolesar obležal I. aprila so bili policisti nekaj minut po 23. uri obveščeni, da v jarku ob regionalni cesti Nazarje-Mozirje leži kolesar. Ob prihodu na kraj je patrulja ugotovila, daje 36-lctni Daniel T. iz Šentjanža s kolesom padel v jarek zaradi močne vinjenosti. Odpeljali so ga domov. Za nesrečo kriva oba 3. aprila seje 10 minut čez. šesto uro zgodila prometna nesreča v Nazarjah pri podjetju Glin. 33-letni Franc P. iz Potoka je z osebnim avtomobilom pripeljal s stranske ceste na prednostno, s te pa na parkirišče. V tem trenutku je po prednostni cesti pripeljal voznik osebnega avtomobila, 23-letni Franc Š. iz Strmca, ki je začel zavirati, vendar se zaradi neprimerne hitrosti ni mogel ustaviti inje trčil v kamen ob cesti. Na njegovem vozilu je nastala materialna škoda, policisti pa so predlog sodniku za prekrške napisali za oba udeleženca dogodka. Ogrožal je sosedo 3. aprila so policisti opoldne prejeli obvestilo, da v Podteru krši javni red in mir Anton H.. Le-ta naj bi ogrožal sosedo Ano H.. Ob intervenciji patrulje seje Anton sicer pomiril, vendar samo do 17. ure, koje začel ponovno razgrajati in ogrožati sosedo. Policisti so ga zato odpeljali v prostore za pridržanje do streznitve. Vlom v prostore gasilske zveze V noči s 3. na 4. april je nekdo vlomil v prostore zgomjesavinjske gasilske zveze v gasilskem domu v Mozirju in odtujil del dokumentacije in štampiljko zveze. Policisti so storilca kmalu izsledili in ugotovili, daje dejanje storil zaradi prikrivanja drugih kaznivih dejanj, o katerih pa še zbirajo podatke. Ko bo to opravljeno, bodo zoper storilca napisali ovadbo. Zgorela v avtomobilu 5. aprila okrog 16. ure je občan opazil dim, ki seje vil s ceste med Bočno in Menino planino. Gasilci in policisti, ki so prišli na kraj, so ugotovili, da gori osebni avto. Taje povsem zgorel, v njem pa tudi voznica. Kot vse kaže, je voznica storila samomor; vozilo in sebe naj bi polila z vnetljivo tekočino in zažgala. Požar v Novi Štifti... 6. aprila zvečer je zagorelo v gozdu v Tiroscku. Gasilci PGD Nova Štifta so hitro ukrepali in požar lokalizirali. Kasneje so skupaj s policisti ugotovili, daje požaru botroval veter, kije staknil žice električnih vodov, iskre pa so vnele suho podrast. ...in v Šmihelu 8. aprila dopoldan je Vinko G. iz Šmihela v bližini doma kuril vejevje. Ko je z delom končal, je ogenj pogasil in odšel, toda veter je tlečo žerjavico znova razpihal, zaradi česar seje vnela trava in nato še podrast. Gasilci so požar še pravočasno pogasili, zato večje materialne škode ni bilo. Otroka zakurila v kurilnici 8. aprila seje vnel požar v stanovanjski hiši v Šmihelu. V kurilnici sta otroka zažgala papir, ki se je močno razgorel. Otroka sta zato pobegnila iz prostora, domači pa so na srečo hitro zaznali ogenj in požar sami pogasili. Tudi tokrat večje materialne škode ni bilo. Z ogledalom zadela pešca 10. aprila seje okoli 11. ure zgodila prometna nesreča na regionalni cesti Mozirje-Nazarjc. 21-letna Valerija F. iz Potoka je z osebnim avtomobilom prehitevala tovornjak, pri tem pa z levim vzvratnim ogledalom zadela pešca, 68-letncga Milana Š. iz Mozirja. Udarec je bil tako močan, daje Milan moral v bolnišnico, kjer so ugotovili, da ima zlomljeno desno roko. Bodite pozorni na cesto. Za vse ostalo smo poskrbeli mi. Avtocenter Meh Koroška c. 7d 3320 Velenje tel.: 063/852-955 Športno društvo »VRBOVEC« Nazarje MARATONSKI TURNIR V MALEM NOGOMETU V počastitev 27. aprila - DNEVA UPORA PROTI OKOPATORJU in 1. maja - PRAZNIKA DELA organiziramo 19. maraton, oz. 24 -umi turnir v malem nogometu. Pokrovitelja turnirja sta Občina Nazarje in Območna organizacija Zveze svobodnih sindikatov Velenje. Turnir sc bo pričel 30.4.1997 ob 18.00 uri na športnem igrišču v Nazarjah, končal pa 1.5.1997 ob 18.00 uri. Prijavnina za turnir znaša 9.000,00 SIT in sc plača v gotovini ali na žiro račun društva (ŽR: 52810-678-54586) pred izvršenim žrebanjem. Prijave sprejemamo do 28.4.1997 na naslov Športno društvo ’’VRBOVEC” Nazarje, 3331 Nazarje, ali pa tik pred žrebanjem, ki bo izvedeno 28.4.1997 ob 18. uri v prostorih Športnega društva (ob športnem igrišču). Na žrebanju bodo predstavljena pravila, ki bodo veljala na turnirju. Nagrade za najboljše štiri ekipe: 1. mesto: 70.000,00 SIT in pokal v trajno last 2. mesto: 40.000,00 SIT in pokal v trajno last 3. mesto: 20.000,00 SIT in pokal v trajno last 4. mesto: 10.000,00 SIT Te ekipe prejmejo tudi priznanje društva. Pokala in priznanji prejmeta tudi najboljši strelec in vratar. Dodatne informacije lahko dobite osebno na igrišču ŠD »VRBOVEC« Nazarje ali pa po telefonu na številko (063) 832-365 (dopoldan), Matej PEČOVNIK. Nila komunala Doseči pravi in popolni pomen besed v naslovu je naš eilj, doseči v miselnosti in izvajanju zadovoljivi vsebini za vse nas ne bo lahko, vendar ludi loje mogoče, če bomo lo vsi pravilno, strpno in postopno dojeli, vsak svoje tudi k temu prispevali. Začetni pogoj po našem pa je, da začnemo vsi razmišljati in delati vnaprej, puščati za seboj čim manj bolečo preteklost, ki pa ni bila najboljša, seveda mislimo tu predvsem na izvajanje komunalnih dejavnosti. Lahko bi rekli, da smo J K P KOMUNALO Gornji Grad, komaj na novo ustanovljeno s prvim aprilom, na neobičajen način za ene tudi nerazumljiv začetek, predstavili po naših medijih, vendar vsaka stvar ima tudi drugo plat medalje. Večina medalj pa ima prednjo lepšo in običajno zadnjo ne tako lepo stran. Videti prvo eno ali drugo, pa je stvar loterij in prizadevanj enih in drugih. Javno komunalno podjetje Komunala Gornji Grad, kot sc uradno imenuje, je nastalo iz naših prizadevanj in videnj nove lokalne skupnosti občine, že od samega začetka od leta 1995 naprej. Tudi v KS Bočna so bila razmišljanja in usmerjena gledanja rešitev odlagališča “črne točke” v zaselku Pod-hom v tem, da vzamemo to v svoje roke. Domačini so to obljubljanje v preteklosti za ureditev tega predela, kjer je deponija, zelo grenko prenašali in edino upanje po boljšem vidijo v lastni občini oziroma komunali, skozi urejanje oziroma upravljanje odlagališča samih domačinov. Zato ni slučaj, da smo zaposlili v “naši komunali” kar domačina, kot odgovornega za odlagališče. Poleg njega je zaposlen še drugi delavec kot čuvaj, saj tako občutljivega objekta za naravo ne smemo puščati kar tako kot je bilo do sedaj, da so se včasih dogajale čudne stvari za naše okolje tudi nevarne (črni dovoz bilo čega). Če dodamo še samo to, da sta bila oba zaposlena v JP Komunala Mozirje, da smo želeli zaposliti še eno delavko iz računovodstva, v našem računovodstvu, pa lega ni sprejela. Težko sprejemamo očitke, da smo razbijači sedanje skupne Komunale, da bomo krivi zalo, ker bodo ostali brez dela itd. Ne, to bo bolj posledica nerazumevanja in prizadevanja nekaterih, ki nočejo dojeti, da sc zadeve spreminjajo v našem življenju, da smo postali družba sprememb, da nas v to končno sili tudi bolj sodobno življenje, ki ga spremlja potrošnja z vso mogočo embalažo in opre- mo. Da še vam predstavimo in povemo kako si zamišljamo našo organiziranost in delo. Imamo sprejele vse potrebne odloke, programe, pravilnike, poslovnik urejanja odlagališča in uredbo za cene, ter sklepe potrebne za izvajanje komunalnih dejavnosti ravnanja zodpadki, čiščenje odpadnih vod in preskrba s pitno vodo, ter v nadaljevanju še oskrba z toplotno energijo in urejanje pokopališč. V nadaljevanju nas čaka vse to spravili v življenje in ponuditi vsem našim občanom in tudi drugim, če bodo želeli, čim bolj popolne in kvalitetne tovrstne usluge. Kar ne bomo zmogli vsega sami, predvsem zaradi ekonomskih nezmožnostih bomo poiskali dovolj kvalitetne podizvajalce. Glavna skrb bo ravnanje z. odpadki in predvsem urejanje njih na odlagališču. Kajti skrb z njimi senc konča s tem, ko jih smetarsko vozilo sprazne na kraju deponije, tako kolje bilo to do sedaj. Na naši deponiji bo možno odlagati le ostanke komunalnih odpadkov brez sekundarnih surovin, katere bo potrebno že v samem sistemu zbiranja in odvoza ločevati ter jih ločeno voziti na nadaljno predelavo. To pomeni, da bomo v čim krajšem možnem času dobili takega izvajalca za zbiranje in odvoz odpadkov, ki bo lahko ponudil posode in zabojnike za vsako gospodinjstvo oziroma več gospodinjstev skupaj, tam kjer ni možno priti z smetarskim vozilom in to za stošek najema na mesce. Ta program, ki ga pripravljamo, bo zajemal vsa gospodinjstva v občini, gre za 50-60 zabojnikov, kjer bodo nanje vezanih 5-10 gospodinjstev v predelih izven glavnih cest. Druga novost bo v tem, da bomo na najbolj prometnih križiščih oziroma ob pomembnih zgradbah (trgovine, zdravstveni domovi, šole) namestili po dva do tri zabojnike skupaj za ločeno zbiranje železa, stekla, papirja, gre za tako znane Eko otoke (ekološke otoke). S tem bo dana možnost odstraniti vse velike kontejnerje, ki so vaba za vso mogočo kramo (tudi avto školjke, centralne peči, itd.), katera sc bo zbirata in odvažala ob akcijah zbiranja kosovnih odpadkov 1-2 letno. Vsi tisti, ki ne morejo hraniti te “krame” čez leto pa bodo imeli možnost to dvakrat na teden oddati na samem odlagališču, vendar proti plačilu, za ene po visoki ceni, za nas ko bomo morali vse to prebrati, razstaviti šele nato odpeljati na odpad “surovine”, pa bo lo strošek včasih še prevelik. Surovina - odpad starega železa danes komaj še vzamejo, popolnoma ločeno železo, prebrano steklo po barvi, plastiko, papir in to brez kritja prevoznih stroškov. Belo tehniko, elektroniko in posebne odpadke, le danes ne vzame nihče. Rešitve se še iščejo, bodo pa verjetno še bolj drage kot to. Lahko bi rck-li. da se danes še “ciganom” ne splača zbirati stare krame. Prostor za odlagališče danes mora biti povsem drugače pripravljeno, potrebno ga je neneho urejati in vzdrževati, kontrolirati vhod vseh vrst odpadkov, urediti nadzor, čistiti izcedne vode (v našem primeru bo to rastlinska čistilna naprava), kontrolirati plin po potrebi ga tudi sežigali (sežigalne bakle), izvajati dezinfekcije, dezinsekcije, deritiza-cije, prekrivanje z zemjo itd. Skratka gre za popolno in ekološko uničinkovit program upravljanja in vzdrževanja deponije. Zato nastajajo veliki stroški delovne sile, materiala in tehnike ter sredstev za delo. Vse to bomo morali plačati mi sami. Uvedba plačilnih stoškov za odlagališče oziroma tako imenovana pristojbina za ravnanje zodpadki na deponiji, ki jo je uvedla občina Gornji Grad z I. 4. 1997 za vse, ki odlagajo odpadke na deponiji Podhom. Sanacija odlagališča bo prispevala tudi k večji protipožarni varnosti, saj bo deponija ločena od gozda z I 5-20 metrov varnostnim pasom brez drevja, ne pa tako, kot je bilo do danes, da so sc vse “smeti” naslanjale na drevesa in še to v tuji lastnini, da ne govorimo še o Vse bolj sc približujemo srečanju ob 50. obletnici mladinskih delovnih brigad v celjski regiji, ki bo v soboto, 24. maja. S slovesnostjo bomo pričeli ob 11. uri na letališču celjskega aerokluba v Levcu. Priprave vodi posebni organizacijski odbor, ki se imenuje Koordinacija klubov MDB Celje. Na srečanje ste vabljeni vsi udeleženci mladinskih delovnih brigad, ki ste kjerkoli sodelovali z udarniškim delom in pomagali obnoviti in graditi domovino. Prav tako so vabljeni družinski člani in prijatelji. Iz Savinjske in Zadrcčke doline smo sc udeležili MDB - akcij - zveznih, republiških in krajevnih: I. Autoput Okučani, Nova Gradiška (5. celjska brigada), 2. Celjska MDB - proga Šamac-Sarajevo 1947, 3. Celjska MDB - Brčko-Banoviči 1946, 4. MDB Kajuh Šoštanj - Novi Bcograd-Balajnica 1949, 5. MDB III. “Pohorska” -gradnja avtoceste Zagreb-Beograd, 6.1. Sav. MDB - Konjski vrh - grad- onesnaževanju širše okolice. Sanacijo bomo zmogli s sofinanciranjem vseh občin, ter v nadaljevanju s pomočjo republiških sredstev. V Komunali Gornji Grad nameravamo upravljati z vodovodom KS Gornji Grad od 1.5. 1997 dalje, kar bo možno tudi za druge KS oziroma javne vodovode, tako kot zahteva zakon in vse bolj zahtevani predpisi iz lega področja. Tudi upravljanje s čistilno napravo v Gornjem Gradu nas čaka morda v jeseni ko bo zgrajena. Po izgradnji daljinskega ogrevanja za Gornji Grad bo naša skrb še zagotavljanje toplotne energije za ogrevanje. Glede na registracijo dejavnosti urejanja pokopališč bo to mogoče prenesti iz KS v “našo komunalo” v drugem letu če bomo to želeli vsi imeti enotno rešeno. Naj bo dovolj za enkrat, saj so to sami začetki, pred nami je velika naloga, gre za povsem nove zadeve če že ne v celoti pa v spremenjenih oblikah, prilagojeni današnjemu času in zahtevami. To zahteva zakonodaja in predpisi, ki jih država pripravlja obvodno večjih zahtevali Evropske skupnosti, kjer so z ekologijo in skrbjo za okolje že precej dlje. Skratka gre za nas same, saj živimo tudi mi v tem okolju. Za komunalo gornji grad Niko PURNAT nja gozdne ceste 1947, 7. L Sav. MDB - gradnja Osnovne šole Solčava, 8.1. ccslja MDB - “Dušana Finžgarja” Kardeljeva - Novo ^nesto, 9. MDB “Slavko Šlander” Rogla 1986, 10. MDB "Slavko Šlander” Slovenske Gorice, Goričko, II. MDB “Ivanke Vran-jek” - gradnja ceste Cclje-Sv. Peter. Sprejmite naše povabilo in se v čim-večjem številu udeležite tega srečanja. Pričakujemo brigadirje in udeležence vseh akcij prostovoljnega dela. Organiziran bo skupen prevoz. Prijave bodo zbirali člani iniciativnega odbora po vseh krajih obeli dolin. Po zbranih prijavah in številu prijavljcnccv vas bomo obvestili o času odhoda. V pričakovanju, da sc boste udeležili te proslave v čimvečjem številu, vas pozdravljamo z iskrenim brigadirskim pozdravom “HO-RUK”! Za Iniciativni odbor Pavla Karče Pismo Nika Purnata zaradi pomembnosti objavljamo v celoti. Odgovorni urednik Franci Kotnik Brigadirji, brigadirke! OBVESTILO BRALCEM Z začetkom veljave novega zakona o javnih glasilih (23. aprila 1994) uredništva ne zavezujejo več določila starega zakona o javnem obveščanju iz leta 1986. To pomeni, da si uredništvo poslej pridržuje vso pravico do njihove objave ali neobjave, do krajšanja, povzemanja ali delnega objavljanja, v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki objavljenih informacij, ki bi lahko prizadeli posameznikovo pravico ali interes, kot to določa novi zakon v tretjem poglavju. Zaradi želje uredništva, da čim večjemu številu bralcev omogoči povedati svoje mnenje, in zaradi prostorske omejenosti, opozarjamo, da bomo praviloma spoštovali omejitev največ 60 tipkanih vrstic, daljše prispevke pa bomo bodisi zavrnili bodisi skrajšali po lastni presoji. Vsi prispevki morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom (tudi v primeru institucij, strank, društev, organizacij ipd.), po možnosti tudi telefonsko številko, s katero je mogoče preveriti avtentičnost avtorja, in originalno podpisani. Gozdni lubadarji Ne samo smeti! Tudi kaj več je v tej dolini Zeleni Franček seje v zadnji št. SN zelo potrudil in do potankosti razložil neveščim občanom, kaj moramo storiti za razpis referenduma o nevračanju Cerkvene lastnine -njenih gozdnih površin. Pa še preprosta je ta zadeva; če oblastnikom lastnik ni všeč, gaje pač treba na tak ali drugačen način zamenjati. Zadeva je res atraktivna. Zlobni jeziki celo govorijo, daje sam predsednik Kučan celoten spektakel poveril v izpeljavo strastnemu ljubitelju dragocenih cerkvenih umetnin -Zmagu Jelinčiču, ki v sobotni prilogi Dela (5.4.) poučuje ljubljanskega nadškofa in slovenskega metropolita dr. Franca Rodeta poleg teoloških in pravnih znanosti, tudi o tem, kakšen napredek je dosegla Slovenija v času nj egove odsotnosti. Nedvomno ima Jelinčič v mislih podvig in napredek referendumskega odločanja o statusu zakonite lastnine; namreč, daje pri nas možno spremeniti lastništvo - ne samo s kupno ali darilno pogodbo, ampak tudi z referendumskim odločanjem. Na ta način lahko celo dosežemo, da bo za nas Sinajska postava nična in civilizacijsko pravilo: “Ne segaj po tuji lastnini”, brezpredmetno. In veselo bomo lahko počenjali vseh vrst grdobije -brez občutka krivde in slabe vesti. Ni čudno, da nam sosedje, Evropa in ves svet zavida za tako velike dosežke in uspehe s področjapravnih znanosti. Gotovo se bodo pred vsem svetom visoko proslavili predlagatelji referenduma - kot pravi eksperti za odvzem lastništva. Patent razlaščanja bodo izumitelji lahko dobro vnovčili, kajti vsa Evropa nas bo hotela posnemati v slavnih podvigih razlaščanja. Zato nam tako na stržaj odpirajo vrata v Evropo, da bi se od nas kaj “pametnega” naučili. Tudi če bi se pri nas kdaj oblast zamenjala, so lahko “izumitelji” brez skrbi, da sejim bumerang razlaščanja ne bo vrnil, ker imajo pravico do patenta o zamenjavi zakonitega lastnika samo “izumitelji” - to je komunisti. Pa tudi Ombucmana imamo, ki mu je naloženo, da ščiti tiste, ki v imenu človekovih pravic razlaščajo zakonite lastnike. Čeprav ne more biti nobenega dvoma o tern, da nas Zeleni Franček dobrohotno poučuje in prijazno vabi k sodelovanju, pa vendar ni mogoče kar tako zaobiti ali odmisliti nekatera vzporedna dejstva, ki pa se jih Zeleni Franček ne dotakne. Nič na pr. ne zvemo v kakšne namene seje porabil in kdo je razpolagal z denarjem - kot čistim profitom od posekanega lesa iz nacionaliziranih gozdov? Franček tudi ne pove, da tujci niso denacionalizacijski upravičenci, ker so svojo lastnino že dobili plačano po meddržavni pogodbi; tudi ne pove, da so bili nekdaj Cerkveni gozdovi temni, šele, ko jih je po zmagi revolucije napadel rdeči lubadar, so postali svetli; tudi ne pove, da Cerkev, ki jo Jelinčič razglaša za tujek v naši družbi, vzdržuje in obnavlja BO odstotkov naših kulturnih spomenikov; in tudi o tem, da bo davkoplačevalce referendum stal 600 milijonov tolarjev, Zeleni Franček previdno molči. Pred kratkim je predsednik Kučan na TV izjavil, daje žalosten, ker se odnosi med državo in Cerkvijo ne ure-jajo. Jaz mu verjamem, da je žalosten, ker se kljub nalogu: “naredite to deželo ateistično”, le ni zadovoljivo in v predvidenem času uresničil načrt in plan ZK, kateri je načeloval, o popolni ateizaciji naše družbe inje zato sedaj potrebno podaljšati čas. Verjetno bo zadovoljen, če bo naša Cerkev po izpeljanem referendumu, ali pa tudi mimo referendumskega odločanja, prejela status razlaščenca. Morda se bo potem uresničila obljuba o komunističnem raju pri nas, ko bo ta cokla “razvoja”, ki se imenuje Cerkev, izrinjena iz našega prostora in družbe. In tako se bodo vsi narodi zgledovali po Sldveniji in slavili naše mojstre in eksperte za lastninska in pravna vprašanja. Ivan Glušič Loke 6, Mozirje Pisanju tega pisma meje spodbudila, izzvala vsebina (v sliki in besedilu) nacionalne (državne) televizije TV 1. programa Slovenije iz Ljubljane, v oddaji odmevov, z dne 4.4.1997. leta v večernih urah, v zvezi s temo: smetarske zdrahe - v vseh petih občinah Zgornje Savinjske doline. Zdi se mi, daje bila tej tematiki dana prevelika pomembnost kot problemu, o katerem, da bi moral biti tako širok krog - avditorij prebivalstva, vse Slovenije, seznanjen. To se mi zdi pravi “pomp”. S temi tukajšnjimi, da tako rečem, stranskimi produkti - odpadom. Kakor da bi nas hoteli z našimi notranjimi, v dolini, problemi, navzven predstavljati. Promocija v negativnem smis-lu. Če že človeku, dolini, nočeš pomagati, mu in ji vsaj ne škoduj. Ko je bilo niz priložnosti, lepih, prijaznih, pozitivnih, pa tudi človekoljubnih “gest”, pa niso bile zato uporabljene, nasprotno, celo ignorirane. (Kar bom v nadaljevanju pisma - konkretiziral. Lastno doživeto). Kakor da bo potem kdo drug, od kod drugod to razreševal, urejal. Ne, nam samim, tu v dolini bo ostalo. Kot da bi v tej dolini ne premogli, ne imeli drugih: tem, vsebin, stvari, primernejših, lepših, dostojnejših. Za poročanje v takem avditoriju. Seveda jih imamo, če se hoče zanje vedeti in o njih poročati. Raznolikih. Od gospodarstva, preko sociale do kulture itd. Sicer je prav, lepo in pošteno, da se novica, dogajanje, sporoči javnosti, ljudem. Toda mislim, da v mejah njenih vsebinskih pomembnosti. Nikakor ne zanikam, da ta problem ni pomemben. Ni pa takšne dimenzije, za tako široko javnost kot se ga prikazuje. Po moje ni prav, nevmesno, da se mu daje takšna širina, pomen, veličina in publiciteta, ker nam bo vse to samo škodovalo. Če drugje ne, verjetno na občutljivem turističnem področju. Ta dolina pa daje precejšnji poudarek prav na to dejavnost, v trženju. Res je sicer, da negativne stvari rade bolj “vžgejo”, udarijo v oči, ušesa... Pa prav zaradi tega dejstva, da jih je bilo vredno in potrebno “modro” umirjati, blažiti, ne pa kot tokrat, ravno obratno, poveličevati, še večje od dejanskih delati, napihovati in še povrhu na “zvon obešati”. Saj takšni načini ne vodijo k razreševanju stvari. Vsaj zdi se mi, da ni ubrana optimalna pot zato, pač pa nas lahko prej ponižujejo, razvrednotijo, da ne rečem - osmešijo. Lahko bi o čem drugem poročali, spregovorili, govorili, polemizirali itd., kar se tudi tu dogaja, godi. Na različnih področjih, sferah življenja po tej dolini. Kar bi se lahko lepše slišalo, videlo in če hočete tudi čutilo, ter o nas delalo tako drugačno, lepšo podobo, luč. Pozitivno. Pa ne. Takšne novice, dobre, lepe, pozitivne (človek ima občutek), da se javnosti sporočajo: formalno, ozko, ker se pač morajo. Ali pa celo zavržejo - ignorirajo. Tako kakor je to počela slovenska nacionalna TV hiša iz Ljubljane. Da navedem, v neizpodbitne trditve, lastne, konkretne primere - ignorance. Ker ob vseh 9 (devet) mojih samostojnih postavitvah samoniklih likovnih del, namenjenih dobrodelno za lačne ljudi - otroke, po raznih krajih Slovenije, v zadnjih nekaj letih, koje vedno “molčala”, dobesedno stvar ignorirala. Pa čeprav je bilo vse namenjeno - lačnim. Da seje ignoriralo avtorja del, bi še razumel (včasih pač sence zastrejo, da žarki svetlobe ne zasijejo), nikakor pa ne morem dojeti, razumeti, da se s tako ponavljajočo “zamolčitvijo” ignorira tisto “gesto” - namena, darovano za lačne ljudi! In po vrhu, daje to celo nacionalna televizija države Slovenije, od katere dva milijona prebivalstva, je kar nad 125.000 ljudi, ki živi brez zaposlitve - kruha, v bistvenem, osnovnem pomanjkanju za dostojno eksistenco. Da še k temu ne prištevam drugih slojev ljudi, ki so blizu “dna” človeku nevrednega življenjskega standarda, za ta, kot mu pravimo, sodobni čas. Nasprotno od te opisane vsebine pa, da je ta ista TV hiša, v tisti oddaji, takšen poudarek, pomen in publiciteto, preko svojega medija. Vsej naciji na oči in ušesa, z neko “smetarsko zdraho”, zadevo s smetmi, v neki dolini. Alije morda to tisto, kar včasih ljudje radi rečemo - vržena kost ljudem v glodanje. Kakor koli že, ni pa na mestu. Se posebej v primerjavi z drugimi stvarmi, že povedanimi. Če je volja, interes dati novico ljudem, javnosti, je lepa izbira, najti kaj lepšega - pri nas. Tudi tokrat. Zopet bom stvari konkretiziral, da bodo spet neizpodbitne, tudi s svojimi primeri. Trenutno imam na javnih postavitvah, ki trajajo in bodo do konca 1997. leta, na 7 (sedem) različnih lokacijah, krajih po naši Zgornji Savinjski dolini, petih občin, postavljeno na ogled nad 250 svojih samoniklih likovnih del. In sicerv naslednjih krajih in prostorih: v kmečki hiši Brecel - Maroltovih, v Brezju nad' Mozirjem; poslovnih prostorih SKB banke, v Mozirju; podjetju Pinter -Tiršekovih, v Poljanah nad Rečico ob Savinji; v penzionu Rop Semprimožnikovih, v Homcu nad Nazarjem; okrepčevalnica Četara -Pečnikovih, v Okonini pri Ljubnem ob Savinji; v hiši s kmečkim turizmom Zavratnik - Germelj, v Raduhi nad Lučami ob Savinji in v hiši s kmečkim turizmom Govc - Vršnikovih, v Robanovem kotu pri Solčavi. Na ogled so kot povedano do konca tega leta. Eno od teh 7 likovnih postavitev, t.j. v lokalu okrepčevalnice Četara v Okonini pri Ljubnem ob Savinji, s 50 mojih unikatnih likovnih del, pa sem izrecno namenil za Sklad lačnih otrok, preko republiškega Rdečega križa Slovenije. Ali ne bi bila to bolj prijazna, prijetna, pozitivna informacija, za ljudi, v javnost. Tudi širšo? Vlado Parežnik, Levstikova 9, Mozirje s itfubno ob S3V tel: 84-1-512 KORUZA 50/1 .......................29,90 JEČMEN 50/1 .,.....................37,05 JEČMEN RIEUZA......................36,23 KI P BRIKETI 40/1..................44,60 K I P BRIKETI RIFUZA ..............41,00 PŠENIČNA KRMILNA MOKA 40/1.........25,90 KORUZNA KRMILNA MOKA 40/1..........28,90 PŠENIČNI OTROBI 20/1 ..............17,90 NSK 25/1 ......................... 57,00 DOBRODEJ 30 KG ..................3705,00 MLEKOVIT 25 KG ..................4752,38 NPK 15-15-15 ................... 1590,00 KAN 27%......................... 1280,00 NA ZALOGI IMAMO TUDI VSA OSTALA KRMILA ZA ŽIVALI. NAROČENO BLAGO VAM V NAKRAJSEM ČASU DOSTAVIMO NA DOM. NAROČILA SPREJEMAMO NA TELEFON 841-512. SE PRIPOROČAMO! ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta in starega očeta Janeza RESNIKA iz Podvolovljeka se zahvaljujemo vsem, ki ste nam stali ob strani v težkih dneh njegove neozdravljive bolezni, za darovano cvetje, sveče, svete maše, izraženo sožalje. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala gasilcem, pevcem, gospodu župniku Zupancu za opravljen obred, ter g. Mlačniku za poslovilni govor. Hvala tudi vsem, ki ste ga v dneh njegove težke bolezni obiskali v bolnici. Žalujoči žena Ana, hčerki Milena in Anka z družinama ter sin Janez s Petro 9jaročni({i SavinjsfäH novic imajo 15% popusta pri naročnini, zahvaCafi in maCifi oßCasi 66 99 4.1997 od 9.00 do 18.00 ob 16.00 uri - obrtni sejem na trgu v Mozirju - koncert Jana Plestenjaka na trgu v Mozirju NEDELJA, 27.4.1997 ob 9.00 uri ob 10.00 uri ob 10.15 uri ob 15.00 uri - slovesna maša v čast Sv. Juriju - blagoslov kapelice pred cerkvijo - koncert Godbe na pihala Občine Mozirje pred cerkvijo v Mozirju - narodopisni običaj - “Družinsko petje” pred cerkvijo sv. Jurija Mozirje Delila si sonce, delila si smeh, bila si vzor in luč nas vseh, ljubila si in ljubezen delila nam ki si nas rodila in z nami živela, toda prišla je bolezen, huda in kruta, ki nam Te je vzela, je počitek Ti dala, ki sama ga nikoli nisi najti znala. Tvoj večni dom le rože zdaj krasijo, in svečke Ti v pozdrav gorijo! V SPOMIN Vikici AUBREHT iz Mozirja Mineva peto leto, žalost in neskončna praznina ostajata. Prisrčna hvala za vsako dobro misel na njo, za vsako prižgano svečo na grobu in postanek ob njem. Naše življenje je en sam spomin na ženo, mamico, mamo, sestro in teto. Vsi njeni “Ne jočite ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpela sem in večni mir mi zaželite. ” Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame in tašče Frančiške BRINOVŠEK (25.2.1916 - 28.3.1997) iz Ljubije se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, ki ste jo na Velikonočni dan pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in sv. maše, nam izrekli sožalja ter nam v težkih trenutkih stali ob strani. Prisrčna hvala dr. Širku za dolgoletno zdravljenje, gospodoma župnikoma, pevcem, praporščakoma in g. Slatinšku za poslovilne besede. Vsi njeni Živeli ste mama < za srečo našo, Bog vam povrni vso ljubezen vašo ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, sestre, stare mame in prababice Frančiške GOLIČNIK iz Dol Suhe, Rečica ob Savinji se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom in znancem za nesebično pomoč, molitve, darovane sv. maše, cvetje in sveče. Zahvaljujemo se gospodu župniku Luknerju za lepo opravljen cerkveni obred, ministrantom, pevcem. Zahvala tudi dr. Francu Širku za dolgoletno zdravljenje, sestri Majdi za nesebično pomoč v zadnjih dnevih in govornikoma za poslovilne besede. Žalujoči vsi njeni V SPOMIN 19. aprila mineva 20 let, od kar nas je za vedno zapustil naš dragi ata, stari ata in dedek Leo LAKNER iz Ljubnega. Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in prižgete svečo. Vsi njegovi OBVESTILO Viktor Krajnc s.p. Kovinoplastika, Šolska ulica 18, Mozirje obveščam, da s 30.6.1997 preneham z dejavnostjo. POGREBNA SLUŽBA MORANA, CVETLIČARNA, KAMNOSEŠTVO Tel. 063 720-003. 720-660, 720-662 VETERINARSKO DEŽURSTVO Od 14.04. do 20.04. Lešnik Marjan, dr. vet. med., Mozirje, tel. 0609-633-419, od 21.04. do 24.04. Zagožen Drago, dr. vet. med., Ljubno, tel. 0609-633-418, od 25.04. do 27.04. Lešnik Marjan, dr. vet. med., Mozirje, tel. 0609-633-419, od 28.04. do 04.05. Kralj Ciril, dr. vet. med., Ljubno, tel. 0609-633-417. Veterinarska postaja Mozirje, tel. 831-017, 831-418, konjaška služba: 451-031, sobota, nedelja in prazniki: 0609-631-933, Veterinarski zavod Slovenije, Marjana Mohorko, dr. vet. med., tel. 0609-649-436. Izdaja zdravil: vsak delavnik od 7. do 8.30 ure. •••••••••••••••••••••«•••••••a» ZDRAVSTVENA POSTAJA MOZIRJE Dežurna služba je ob delavnikih od 20. ure zvečer do 6. ure zjutraj, ob sobotah in nedcljahbd 7. ure (sobota) do 6. ure (ponedeljek), enako velja tudi za državne praznike, v zdravstveni postaji Mozirje. V času dežurstva so možni tudi zdravniški nasveti po telefonu 833-013. DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE Nadzorništvo Nazarje Od 14.04. do 20.04. Marolt Marko, Mozirje, tel.: 831-877, od 21.04. do 27.04. Lever Peter, Paška vas, tel.: 885-150, od 28.04. do 04.05. Tratnik Franc, Pusto polje, tel.: 831-263. Med službenim časom od 7h - 15h pokličite 831-910 - Nazarje, 702-118 - Šempeter, 441-242 - Celje. Izven službenega časa - če se dežurni ne javi doma, pa pokličite Elektro Celje 441-242. •••••••••••••••••••••••••••••a* SINDIKALNA PRAVNA POMOČ jc na razpolago članom ZSSS vsako sredo od 15.00 do 16.30 ure v prostorih Delavskega doma v Nazarjah. Odvetnik: g. Miran Jcromcl. ••••••••••••••••••••••••••••••a MATIČNA KRONIKA ZA MESEC MAREC 1997 L ROJSTVA: Rodilo seje 9 deklic in 12 dečkov. 2. SMRTI: RAKUN Elizabeta iz Rečice ob Savinji, KOSMAČ Vladimir iz Konjskega vrha, BAČUN Vilko iz Ljubnega ob Savinji, PRELESNIK Marija iz Solčave, VAVDI Jera iz Solčave, ZAVRŠNIK Anton iz Poljan. KINO MO/IR.II! 19. in 20.4.1997 ČAS ZA UBIJANJE - sodna drama Režija: Joel Schumacher Vloge: Sandra Bullock, Mathew McConaughey Preprost črnski delavce na ameriškem jugu preživlja težke čase, ko mu dva mestna fanta, zagrizena rasista, med pijanskim divjanjem posilita in ranita desetletno hčerko. Zaslepljen z besom vzame pravico v svoje roke in ju ubije... Zgodba je napeta, kruta, presenetljiva! 26. in 27.4.1997 KLUB VRAŽJIH BABNIC - komedija Rcžja: Hugh Wilson Vloge: Diane Keaton, Goldie Hawn in Bette Midler Kaj sc zgodi možem, ki zapustijo svoje žene zaradi mlajših, privlačnejših? Maščevanje! PREDSTAVE: SOBOTA OB 20. URI IN NEDELJA OB 17. URI. KINO NAZARJE 19. in 20.4.1997 BLISK SMRTI Režija: John Gray Vloge: Steven Seagal, Julius R. Nasso Jack Cole jc detektiv z mračno preteklostjo in lovec na serijskega morilca. Njegov stil je poseben... 26. In 27.4.1997 MICHAEL COLLINS - triler Režija: Neil Jordan Vloge: Liam Neeson, Aidan Ouinn, Stephen Rea, Alan Rickman in Julia Roberts Michael Collins je bil irski domoljub, kije s svojim pogumom in neomajno vdanostjo narodu spremenil tok zgodovine in postal legenda. PREDSTAVE SO OB SOBOTAlfoB 20. URI IN OB NEDELJAH OB 17. URI. KINO LJUBNO 19. in 20.4.1997 VERIŽNA REAKCIJA - akcija Režija: Andrew Davis Vloge: Keanu Reeves, Morgan Freeman Inženir Eddie Kasalivich jc veliko prispeval pri neverjetnem odkritju, ki naj bi rešilo svetovno pomanjkanje energije. Ko pa so to odkritje hoteli razodeti javnosti, se je vmešala politika in visoka tehnologija. Eddie in znanstvenica Lily sta morala pobegniti. Ujela pa sta se v verižno reakcijo umorov... 26. in 27.4.1997 NORI BOŽIČ-komedija Vloge: Arnold Schwarzenegger, Sinbad, Rita Wilson Howard je uspešen poslovnež, ki ne najde dovolj časa za svojega sina. Ko si sin za božič zaželi igračo Turbomana, se začne mrzlično iskanje. Na božični večer Howard naleti na norega poštarja, ki želi igračo podariti svojemu sinu. Spopadeta se na življenje in smrt. PREDSTAVE SO OB SOBOTAH OB 19.30 URI IN OB NEDELJAH OB 17.30 URI. CENA KINOVSTOPNICE JE 450 SIT. Sport center PRODNIK Juvanje 1 Ljubno Nudimo vam tudi: * NEDELJSKA KOSILA * PIZZE * DOMAČE JEDI... VABLJENI TUDI V FITNESS STUDIO! Za večje skupine pripravljamo: * poroke * obletnice * krste * obhajila in podobno Cvetke in koprive Ja, to je problem, če ima časopis butastega urednika. Samo butast urednik namreč lahko napiše, da imajo na Ljubnem butare, sicer pa vesoljna Slovenija ve, da imajo potice. Našemu odgovornemu ti pojmi očitno niso povsem jasni in prav zato se mu je v zadnji številki Novic zgodil lapsus, ki ste ga nedvomno opazili tudi sami. (NAJBOLJ PRIZADET JE BIL FOTOREPORTER) V Mozirju nameravajo v smislu večje demokratizacije družbe omiliti sicer izjemno strog režim parkiranja na trgu. Tako naj bi bilo poslej parkiranje dovoljeno dobesedno povsod. Največ si od omenjenega ukrepa obetajo gostilničarji, nekateri (kar dokazuje slika) pa so začeli izvajati nov odlok že pred njegovim sprejetjem. (ŽIVELA DEMOKRACIJA!) Cvetke in koprive so preverjeno neresnične T BRUGI BRUGI BRUGI BRUGI BRUGI BRUGI BRUGI mm 3 ICER® Marija KRIŽNIK s.p. E Na trgu 28, Mozirje Tel.: 831-096 p j Pestra spomladansko I 3 \ 3 \ 3 3 I n 3 3 s letna izbira: otroških kompletov in mikic, kopalk, vetrovk, kavbojk znamke SEXES za odrasle. NOVOST: znamka BIGG'E za mladino in odrasle. M BRUGI BRUGI BRI GI HRLOI BRUGI BRUOI BRUGI 3 n OVEN od 21.3. do 20.4. Zelo se boste zresnili, zato vam bodo prijatelji očitali, da ste zamorjeni. Veliko se boste ukvarjali s svojim socialnim položajem. Čeprav boste veliko delali, si vseeno včasih privoščite več družabnosti in komunikacij z ljudmi. Za spodbujanje novih prijateljstev in ohranjanje starih, vam priporočamo uporabo ognjenega opala. Čeprav niste skopuški, boste v tem obdobju zaskrbljeni za svoje finance. Postali boste nezaupljivi do prijateljev in jim ne boste pripravljeni posoditi denarja. Če niste prepričani, da boste denar dobili nazaj, je tako ravnanje pravilno. Zaenkrat vam vaša poslovna situacija narekuje nekaj več skromnosti in odrekanja. Obvezno pojdite na preventivni pregled k zobozdravniku. BIK od 21. 4. do 20.5. Srečni dnevi so pred vami, dragi biki, ugodni za srečno ljubezensko obdobje. Vaša strast vsebuje razsežnost, ki se je ne zavedate niti sami. Če ste še samski, se v tem času v ljubezni ne odločajte samo na osnovi čustev, kajti kratkotrajne avanture bi vam prinesle samo kopico novih problemov. Resnične ljubezenske priložnosti sramežljivih, prijetnih oseb se lahko pojavijo, ne pa vpadljivih in preveč glasnih ljudi. Sicer pa vi to tako in tab že veste? Pri ljubezenskem zapeljevanju uporabite priljubljen vonj narcise. Finančnih problemov ne boste imeli. Nasprotno - lahko celo pričakujete izboljšanje vašega proračuna. Največje poslovne možnosti se v tem obdobju skrivajo v poslih, ki so povezani s posredništvom in nepremičninami. Obeta se vam harmonično obdobje, v katerem boste obnovili svoje zaloge energije. DVOJČKA od 21.5. do 21.6. Mirnejše ljubezensko obdobje se bo nadaljevalo vse do 20.4., zato lahko v tem času svojo ljubezensko zvezo negujete in jo utrjujete. Partner vam bo imel povedati veliko, prisluhnite mu. Iz vaših razgovorov lahko pridobite koristno informacijo, hkrati pa boste v očeh vaše boljše polovice postali bolj razumevajoči in čustveni. Težave, ki so se nakopičile v preteklosti zaradi vaše nehumanosti, sedaj ne morete odpraviti z enim zamahom. Zato o nastali informaciji, ki jo boste dobili/ dobro premislite. Bodite praktični in poskušajte končati vse, kar so vam nadrejeni do sedaj zadali. Vse rešujte sproti in postopoma. Čeprav vam bo metoda »korak za korakom« načela živce, se boste le tako lahko prebili skozi kopico obveznosti. Za krepitev živcev in proti depresijam si kupite geranijo. Pomagalo bo pri pogovorih in pogajanjih. RAK od 22.6. do 22.7. ............<575 Ugotovili boste, da ste v zadnjem času podvrženi ljubezenskim avanturam bolj kot ponavadi. Če ste prosti, se zaradi tega občutka nikar ne obremenjujte. Če sodite med vezane predstavnike tega znamenja, je ta mesec pravi čas, da razčistite in končno uredite ljubezensko življenje. Samo, če boste pripravljeni pozabiti na slabe izkušnje v odnosu s partnerjem, vas čaka dolgo in stabilno ljubezensko obdobje. Pred vami je tudi čas, ko lahko partnerju poveste vse, kar vam leži na duši. Kar se tiče družabnega življenja pazite, da ne boste preveč materinski in mehki do drugih ljudi okrog vas. Kajti za človeške rane in težave ste prava blazina. Problem je le v tem, da vas sočustvovanje včasih preveč ohromi in izčrpa. Če si lahko pomagate s poldragimi kamni, si v tem mesecu privoščite hijacint. LEV od 23.7. do 23.8. V ljubezni bodo dnevom čustvene ohladitve sledili dnevi harmoničnih odnosov s partnerjem. Vaš izbranec je že navajen ognjenih in teatralnih reakcij. Zato ne bo začuden, če bodo burnim prepirom sledili strastni poljubi in smešne situacije. Pri svojem delu se boste znašli pred pomembnimi izzivi. Zunanje okoliščine bodo od vas zahtevale veliko predanost in samoodpoved. Čeprav s težkim srcem, boste žrtvovali neke osebne koristi. Zavedali se boste, da je v tem trenutku ta odpoved najpomembnejša in tudi odločilna za vašo prihodnost. Razkorak med osebnimi ambicijami in družinskimi potrebami vas bo včasih obremenjeval, vendar ne dopustite, da bi to zatrlo vašo ustvarjalnost. Uporaba topaza vam lahko poveča zaupanje v izražanje lastnih kreativnih moči. DEVICA od 24.8. do 23.9. Nekoliko napet medsebojni položaj planetov bo v vaše intimno življenje vnesel kar nekaj razburjenja in živciranja. Čutili boste potrebo, da bi nadzorovali občutke ljudi, ki vas obdajajo. Takšno obnašanje bo še najmanj všeč vašemu izbrancu. Zato se včasih poskusite nekoliko zadižati in preprečite nekontrolirane napade besa. Prosti predstavniki tega znamenja boste tokrat nezainteresirani za nasprotni spol. Za vas je zaenkrat najboljše, da ste previdni z denarjem. Ne posojajte gg, prav tako pO se varujte špekulacij. Pri delu si nikar ne zadajajte dodatnih obveznosti, ker bi pri takšnih obremenitvah lahko pretiravali in zaradi tega še zboleli. Po 9.4. bodite bolj previdni pri kakršnih koli športnih aktivnostih. V nevarnosti boste, da se poškodujete. Če se zgodi, da dobite vročino ali vnetje, si za pomoč izberite sivko. Trpek in svež vonj pomirja čustva in sprošča duševno napetost. Sl n* ni TEHTNICA od 24. 9. do 23.10. fN Dokaj harmončno obdobje se bo počasi zaključilo. S tako ™ nastalo situacijo ne boste zadwoljni. Ne iščite krivde samo pri partnerju, temveč sledite svojim iskrenim občutkom. Tudi sami premalo sodelujete pri izpostavljanju odkrite ljubezni. Ne glede na to, ali ste že zasedeni, vas lahko zamika kakšna avantura, vendar ne boste dovolj motivirani, da bi karkoli naredili. Če ste v ljubezni idealist (kar je večina tehtnic), vam ustreza opal. Tiste tehtnice, ki prehitro podležete strastem, pa ga raje ne nosite. V službi boste napeti in nekoliko raztreseni. Ne glede na to, da boste še posebej do 18.4., porabili ogromno energije. Če boste začutili, da so vas vaši nadrejeni stisnili ob zid, se nasmehnite in vse skupaj obrnite na šalo. To bo vaša najboljša obramba. Več mere v prehrani. ŠKORPIJON od 24.10. do 22.11. Po napornem marcu si boste ob koncu aprila lahko oddahnili. Končno si boste lahko rekli, sedaj pa sem zadovoljen s svojim čustvenim življenjem. S partnerjem boste zvezo poglobili, kar bo prineslo obojestransko zadovoljstvo. Samski škorpijoni boste s svojo magnetičnostjo očarali ljudi okrog sebe. Samo od vas je odvisno, kako se bo ljubezenska situacija razvijala naprej. Vaš osebni razvoj pa bo precej odvisen od sposobnosti popuščanja in tudi odpuščanja vašim bližnjim. Zato ne bodite preveč togi in sebični. Raje dobro prisluhnite, kaj vam želijo sporočiti družinski člani. Večja zagnanost pri delu vam ne bo škodovala. Skušajte čimbolj izkoristiti vsako priložnost, ki se vam ponuja. Že ob koncu aprila bodo te zelo redke. STRELEC od 23.11. do 21.12. Treba je znati ločiti službo in zasebno živjenje. Namesto, da se preobremenjujete z delovnimi obveznostmi, se raje posvetite sebi in partnerju. Ta bo še posebno občutljiv v tem mesecu. Vaš izbranec se bo z vami želel pogovarjati, medtem ko se mu boste vi želeli izogniti. Poskušali boste bežati v samoto ali v delo. Stanje se bo izboljšalo šele konec meseca. Postali boste bolj družabni in radi boste poklepetali ob kavici. Tudi prosti strelci boste ob koncu tega obdobja bolj kumuni-kativni. Ne dovolite pa si, da vas slabi odnosi s sodelavci privedejo v stresno situacijo. Na splošno bodo vaši odnosi z ljudmi preveč površni, ker boste zainteresirani samo za delovni učinek in posel nasploh. Poskusite biti do kolegov bolj tolerantni, da bi se napeta situacija v službi umirila. Pazite na želodec in še naprej se izogibajte stresnim situacijam. Če vas zanima aromoterapija, vam predlagam vonj jasmina, ki pomirja in krepi. KOZOROG od 22.12. do 20.1. Če ste sami ali osamljeni, se ozrite okrog sebe. Opazili boste, da vas nekdo v vaši bližini gleda zaljubljeno. Lepi trenutki in doživetja vas še čakajo. Tokrat se tudi zasedeni kozorogi podate v neznano. Zvestoba sodi sicer med vaše lepše značajske lastnosti, toda izjeme potrjujejo pravila. Zato bo poskrbel Neptun, planet iluzij in samoprevar, ki bo vsem kozorogom prinesel sanjsko in nežno ljubezen. Kupite si ametist, ki vam bo pomagal v čustvenih zadevah. Trdo delo se nadaljuje, a saj ste tako ali drugače že navajeni. Dobro bi bilo, da se posvetite reorganizaciji svojega dela in s tem dosežete večjo poslovno uspešnost. V tem obdobju ne pričakujte večjega finančnega profita, ker sedaj ni pravi čas za vlaganje in investiranje. Zdravstveno pa malo premislite, kako bi bilo, & bi se odločili za enodnevni post, ki bi vam očistil dušo in telo. VODNAR od 21.1. do 20.2. * Če se vam na ljubezenskem področju ne bo dogajalo nič, boste zato krivi sami. Včasih se obnašate zelo nedostopno. Malce drugačna pa zna biti tudi situacija v službi, kjer se bo eden izmed sodelavcev zagledal vas. Končno boste naleteli na osebo, ki ima podobna stališča. Najbolje bi bilo, da se od te osebe skušate čim več naučiti. V primeru, da ste že zasedeni, se tako spogledovanje lahko usodno konča. Za utrditev ljubezenske zveze si kupite opal. V denarne špekulacije se v tem času ne spuščajte, ker bi lahko prekoračili svoje realne zmožnosti. Delo vam ne bo dalo miru in veliko ga boste tudi dokončali. Če so vaše aktivnosti povezane z umetniškim udejstvovanjem, boste še naprej uspešni. Pazite pa na krvni obtok, noge in srce. RIBI od 20.2. do 20.3. Venera je pustila posledice v vašem srcu, zato se boste počutili ljubljeni, kot že dolgo ne. Vaš izbranec vas bo razvajal kot še nikoli. Uživali boste s partnerjem in se predajali romantičnemu sanjarjenju. Glejte, da pri tem ne greste predaleč. Če ste trenutno sami, se ne zapirajte vase, ampak raje pojdite na piano v svet. Čim več se družite s prijatelji. Veliko možnosti imate, da vas nekdo v vaši bližini prične zanimati na povsem drugačen način. Odišavite se z vonji pomladnih cvetov. Poslovno področje bo manj intenzivno kot ljubezensko. Sicer vas bodo ves čas prevevali neki načrti, vendar se bo zelo malo stvari realiziralo. Zdravstveno ne bo vse rožnato, vendar ne izgubite optimizma, ki vam pomaga živeti. Mars vam bo podaril nekaj energije, čeprav boste še nekaj časa slabe volje zaradi glavobolov. Med in čaj vas bosta ščitila pred neprijetnimi virusi in gripami. Domače - zunanja politika Predsednik Drnovšek je bil pretekli teden v Logarski dolini in na Pavličevem sedlu. Znajdljivi Savinjčani so se hoteli pogoditi za odprtje duty free shopa, še preden bi se mejni prehod širše odprl. Kar na licu mesta so mu hoteli prodati dobro znani savinjski želodec. Predsednik seje izgovoril, da nima denarnice, ker se boji, da bi mu jo ukradli. Vaščan Forti muje omenil: "Pa, saj imate varnostnike!" Nakar je Drnovšek zavzdihnil: "Ravno zato!" KODAK I 4mMa Težave Kmetov Kronika Veljko Tavrl KMETU ZMAKNILI KUKE NESNICE Menjalnice ponovno na udaru V parlamentu so sprejeli zakon o dohodnini na dejavnost obrtnikov, ki poslujejo z naropanim denarjem. Včeraj, dan preden ste dobili 'Novice' v roke, se je spet zgodil rop v menjalnici (vsaj v eni)! Policija je prišla na kraj dogodka v eni minuti po sproženem alarmu. Blagajnik jim je vedel povedati, da so prišli zaman, ker je on sam po pomoti sprožil alarm. Policaj, ki je prišel na kraj lažnega alarma, ki pa se, povedano iz zaupnih virov ni sprožil prvič, je že vsega naveličan vprašal blagajnika: "Kaj res?" Nato vprašanje sta se oglasila B. in Š. iz Tiroseka: "Seveda je res, saj Bepo pištole še sploh ni potegnil ven." Policaj jima je veijel na besedo inje spričo še enega lažnega alarma odšel iz menjalnice. Osebka B. in Š. iz Tiroseka pa sta po njegovem odhodu zamenjala 100 tolarjev za polno blagajno tujih deviz. Ker se blagajnik z menjalniškim tečajem ni strinjal, je dobil v zameno še pult v glavo. Stranki s poslovanjem bančnega uslužbenca nista bili zadovoljni in sta naložili svojih 100 tolarjev drugje, bančno blagajno pa pozabili vrniti. Tako je bil storjen rop. Željka Tavrl Obiščite nas! & Kakovostne storitve: Več ko boste plačali, '•//t večja bo krsta, ***** lepše se boste stegnili! Naši pogrebni stroški so še vedno manjši od življenskih! Nande Petel je v četrtek prijavil krajo na svoji kurji farmi. "Te dni sem sploh imel probleme s svojimi kokošmi," pravi Nande, "zaradi severnega vetra, kije izdatno pihal prejšnji teden, je proizvodnja jajc padla za več kot polovico." Kmetu je težave delal petelin, ki se zaradi nepričakovanega mraza ni bil zmožen dvigniti na kokoši. Tako ga je moral polagati nanje kar v domači črni kuhinji, kjer je naložil na ogenj, da se je petelin sploh vzdignil. Drug problem pa so imele kure. Zaradi hudega vetra se jim je dogajalo, da so obrnjene z zadnjico proti vetru po petkrat znesle isto jajce. Nande je tako moral obračati še kokoši. Včeraj pa je nad njegovo kurjo farmo zavel res slab veter. Po sledeh sodeč, sta se kurja tatova priklatila ponoči in mu splevelila vse tri kokoši. Kokodakanja ni slišal, zato predvideva, da sta jih omamila. Zjutraj je izginotje najprej opazil njegov petelin. Poleg jajc ni videl svojih družic in je tako zakikirikal, da se je Nande koj zbudil. Prijavil je krajo, ker pa podjetja ni imel prijavljenega, sedaj Nadne sedi v zaporu, lopova pa na prostosti. Kaj bo z njegovimi jajci, pa se nihče ne vpraša. Jelko Tavrl Nesreča pri delu Hlapec jo je skupil namesto vola Kmet F. J. se je namenil v torkovih jutranjih urah zaklati vola. V ta namen je zbudil hlapca. Hlapec je držal vola, kmet F. J. pa je prišel s sekiro. Hlapec ni vedel, da F. J. škili, tako je dobil udarec namenjen volu. Kmetova žena je vedela povedati, da njen mož vedno udari tja, kamor gleda. Zato ona vedno zame-nj a mesto z volom, preden mož udari. "Vendar sem imela enkrat smolo," nam je povedala. "Mož se je skregal s hlapcem in vrgel vanj skobeljnik. Zgrešil ga je, zadel pa mene, ki sem ravno vstopila." "Tudi prav," je rekel. POLICIJA OPOZARJA: Ne pijte na prazno glavo! Zanimivost V dolgih letih delovanja je nihalo cerkvene ure v Gornjem Gradu izdolblo s svojo senco v zid globoko luknjo. Kdo bo kril nastalo škodo še ni znano. Uro pa so začasno ustavili, da bi se zvonik ne podrl. Iskrica Slovenija že postaja Švica v malem: Nemci kupujejo naše poceni nadURE! Zdravniški nasveti Te dni se je v moji ordinaciji zglasil blagajnik lokalne menjalnice. Imel je močno poškodbo glave. Prav tako je imel grdo rano na glavi tudi hlapec, ki dela pri kmetu F. J.. Obema sem dal tablete proti glavobolu in svetoval, da si na mesto, kjer sta dobila udarec, polagata obkladke. Upam, da bralci razumejo, kaj sem s tem kot zdravnik mislil, kajti danes sem videl v menjalnici blagajnika, kako tišči mokro cunjo na polomljeni pult, hlapec pa hodi po vasi z obvezano sekiro... vaš dr. prim. prof. dipl. ing. mag. Halil Šaban Obvestilo Policija opozarja, daje ta teden namenjen boju proti kriminalu. V vednost tistim, ki to niso vedeli, ko so ukradli slogan pred policijsko postaj o! Kotiček za humor "S petega nadstropja te hiše mije nekdo vrgel škatlo na glavo," se pritožuje mimoidoči. "Je bilo kaj v njej?" "Ne!" "Pav škatli?" NAJKRAJŠI VIC... Mali oglas Prodava rahlo poškodovano blagajno in kurje perje. B. in Š. iz Tiroseka. SAVINJSKE NOVICE MESTO V BAČKI MLEČNI SOK SESTAVIL: METOD ROSC MESTO NA SEVEROVZHODU MADŽARSKE KALABREŠKI KLOBUK S ŠIROKIMI KRAJCI HERCEGOVEC AVSTRALSKI PTIČ PODOBEN NOJU EDEN OD PRSTOV NAPRAVA, STROJ SEVERNO- ATLANTSKI PAKT PRELAZ NA VELEBITU GRŠKA BOGINJA NESREČE OLEG ANTONOV BOLEČINA V GLAVI ODNOSOV GLASBENIKOV VODJA GOSPODAR- SKEGA OBJEKTA MOHAMEDOV ZAŠČITNIK (ABU) URADNI SPISI GLAVNO MESTO NIKARAGVE KRAJ V TUHINJSKI DOLINI MESTO V OSREDNJI BOSNI RAZGRAJANJE VOLOVSKA ANTILOPA PRITRDILNICA ITALIJ. PESNIK (PIETRO) OPERNI PEVEC CARUSO MESTO V OSREDNJEM IRANU ORODJE ZA SEKANJE SAVINJSKE NOVICE AMERIŠKI IGRALEC (BONNIE) NIZEK MOŠKI GLAS PREPEČENEC DEL KOLESARSKE DIRKE POTOK SKOZI MOZIRJE ITALIJANSKI REŽISER (SERGIO) ŠVEDSKI DROBIŽ. RAČUNALNIŠKO VODEN STROJ DOMAČA VPREž.NA ŽIVAL POLITIČNO ZATOČIŠČE SLAVNA IGRALKA KRAJEVNA SKUPNOST MESTO NA SEVERU ROMUNIJE ŽEPNI NOŽ, PIPEC LEGENDARNO MESTO V MALI AZIJI AMERIŠKA ZVEZNA DRŽAVA MINI SLOVAR ARETINO: Italijanski pesnik (Pietro) CNC: Računalniško voden stroj SACEL: Mesto na severu Romunije BEDELIA: Ameriški igralec (Bonnie) LATEKS: Kavčukov mlečni sok TALIB: Mohamedov zaščitnik (Abu) Rešitev prejšnje križanke: Bračun, litina, ovitek, Paka, Asa, asesor, Lynen, piridin, Akka, ostrv, raca, RTL, okapi, LK, Te, Slovenija, motor, tekut, napovedi, da, Ito, Ljutomer, timijan, kivi, ekipe, alanin, Nanak, janata. OBVESTILO REŠEVALCEM: Med pravočasno prispelimi pravilnimi rešitvami križanke iz 7. številke smo izžrebali naslednje dobitnike: 1. nagrada (3 kg vrhunske mešanice Tropic kave + Tropic kartica): Marija Prodnik, Solčava 10b; 2. nagrada (2 kg vrhunske mešanice Tropic kave + Tropic kartica): Janez Osterc, Levstikova 8, Mozirje; 3. nagrada (1 kg vrhunske mešanice Tropic kartice + Tropic kartica): Vinko Tajnik, Rečica ob Savinji 88; 4. nagrada (1 kg vrhunske mešanice Tropic kartice + Tropic kartica): Rok Kukovič, Prod 3, Ljubno. Dobitniki prevzamejo nagrade osebno v podjetju Caffe Tropic v Žalcu. Čestitamo! Rešeno križanko iz 8. številke izrežite iz časopisa in jo v kuverti najkasneje do srede, 23. aprila 1997, pošljite na naslov: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje s pripisom NAGRADNA KRIŽANKA. Med pravočasno prispelimi pravilnimi rešitvami bomo izžrebali 3 nagrade, ki jih prispeva Turistična kmetija Pogorevc iz Podolovljeka: 1. nagrada: nedeljsko kosilo za 4 osebe, 2. nagrada: plošča za 2 osebi, 3. nagrada: sadne kupe za štiri osebe. P•TEPUH 3310 ŽALEC, Šlandrov trg 25, tel.: 063/71 53 00,71 2510 fax.: 063/71 31 86 1000 UUBUANA, Dunajska 105 tel+fax: 061/168 168 3 TURISTIČNA AGENCIJA - TRAVEL AGENCY PRVOMAJSKAPONUDBA IZLETOV IZREDNO UGODNE CENE Z MOŽNOSTJO OBROČNEGA BREZOBRESTNEGA ODPLAČEVANJA HOLANDIJA30.4.-4.5.ŽEZA355DEM ŠVICA1.5.-3.5.ZASAM0299DEM ne zamudile: v letu '97 letovanja na otokih PRVOMAJSKE POČITNICE VZDRAVIUŠČIH,PLANINAH, ISTRI,DALMACIJI IN KVARNERJU KORZIKA in KRF po promocijskih cenah!!! ZAHTEVAJTE KATALOG "POTEPUHOVO POLETJE •97" Morda ste iskali prav to... ITESNENJE OKEN IN VRAT J Najsodobnejša uvožena tesnila - prihranek pri ogrevanju do 30%. i Preprečujejo prepih, prah in hrup. Garancija 10 let. V ceno vračuna-! no tudi popravilo oken - lažje zapiranje. Nudimo tudi montažo ro-I let, polaganje lesenih oblog, popravilo in montaža pohištva. Tel. 831 - I 041. I ANTENE IN RTV SERVIS I Nudimo antenske meritve in montaža sistemov. Vrtljivi sistemi in I dekoderji, popravilo TV Gorenje ter vgradnja teletekstov, Prašnikar j s.p., 845-194. I RTV PURNAT I Hitro in kvalitetno vam popravimo vsak televizor in radio tudi na I vašem domu, RTV servis Pumat, tel. 843-424. I PRODAJA RAČUNALNIKOV PO KONKURENČNIH I CENAH! I Nudimo Vam računalniško opremo po Vaših željah. Skupaj bomo I sestavili poljubno konfiguracijo računalnika. Zelo ugodne cene!!! i Dve leti garancije. Dostava na dom. ROSCOM računalniški ! inženiring, Ciril Rose s.p., Luče 88, 3334 Luče. Tel.: (063) 844-023. j TRGOVINA IN MIZARSTVO LUKAČ SP. REČICA i Vratna krila Lesne Sl. Gradec po tovarniških cenah, proizvodnja j kvalitetnih smrekovih podbojev, vhodnih vrat, okna po naročilu... I Možnost plačila na več čekov, gotovinski popusti. Tel. 831-848. j ČISTILNA OPREMA BRALCOM s.p. J Globinski sesalci za mokro in suho sesanje, čistilni vozički za I poslovne prostore in razna brisala za vse vrste podov. Tel. 063/885-I 304, 833-503 (biro), 0609/624-658. I KOLESARSKI SERVIS PROFI, LJUBNO OB SAVINJI I Ugodna ponudba koles SCOTT, SCHWINN, MARIN 95, 96, 97, I kvalitetna montaža, strokovno svetovanje ob nakupu, zagotovljen i servis. Kolesarjenje z dobrim kolesom: šport, rekreacija, užitek... Tel. 063/841-055. j TRGOVINA IN SERVIS ZAGOŽEN I Šivalni stroji, gasilni aparati, plinske naprave, del. zaščita, gumbi, ■ pribor za šivanje. Odprto od 8.-18. ure, sobota od 8.-12. ure. Tel. 1 831-109. j URARSTVO HOBI - IGRAČE ■ V našem LEGO KLUBU so vse novosti iz programa Lego istočasno ' kot drugje v Evropi! Nagradna igra LEGO BELVILLE traja še do I 10. maja. Novo! Prav posebna nagradna igra za deklice - Barbie vas I bo prijetno presenetila! Tel. 841-084. I URARSTVO HOBI IGRAČE I Imamo veliko novih zanimivih ustvarjalnih igrač ter veliko izbiro ur I vseh vrst. Pridite v našo prodajalno in se prepričajte sami. Tel. 841 -j 084. [PREVOZI IN IZKOPI I gramoza, zemlje; utrditve parkirišča, dvorišča; selitve. Tel. 841 -611. I POSLOVNI PROSTORI I Iščemo poslovne prostore v centru Mozirja - cca 250 m2. Tel.: 832-[941. I POGREBNE STORITVE ANUBIS I Nudimo kompletne pogrebne storitve po konkurenčni ceni. Jožica I Štiglic, Radmirje, tel. 841-029. [ODKUP DELNIC [ Etola, Cetisa, Laško, Trgovsko podjetje Dolina Velenje in Gorenje i serij G in B ter sklade, pokličite non-stop. Tel.: 0601 43-714. j Kupim garažna vrata. Tel. 843-449, zvečer. Prodam 6 ovac in 2 jagneta. Tel. 844-127. Prodam vse vrste gobeline, primerne za darilo. Tel. 831-081. Prodam avto radio. Tel. 832-790. Prodam dekliško obleko za birmo. Tel. 831-705, dopoldne. Prodam bikca starega 1 teden in teličko težko 150 kg, za rejo ali zakol. Tel. 831 -256. Mešalko in polnilko za meso (večjo) ter cirkular za rezanje drv, ugodno prodam. Tel. 843-084. Prodam 2 bikca, stara 20 dni in teličko, težko 100 kg. Tel. 832-370. Prodam 50% ceneje okna, vrata, kritino, centralno peč. Tel. 841-123. Prodam 8 tednov stare prašičke -primerne za odojke. Tel. 831-150. V Mozirju oddam poslovni prostor -trgovina, 30 m2. Informacije na tel. 061/ 711-764, zvečer. Lepo nagačeno lisico po ugodni ceni prodam. Tel. 846-056. Gorsko kolo Wheeler 6000, amortizeiji, okvir CR-MO, št. 19, ugodno prodam. Tel. 843-678, Igor. Zelo ugodno prodam kombiniran otroški voziček Dino za oba spola. Tel. 841-384. Ugodno prodam varilni aparat Varstroj Gorenje War 400 CD 3, z opremo. Tel. 831-356. Telici simentalki in friziko za pleme ali zakol, prodam. Tel. 841-196. Za 50.000 SIT prodam traktorsko roto freto. Tel. 831-415. Prodam tračni obračalnik, malo rabljen, po ugodni ceni. Tel. 843-240, zvečer. Prodam podjetje d.o.o., registrirano na sodišču v Celju. Tel. 843-240. Prodam avtomatika A 35 SL in javo 350 TS, cena po dogovoru. Tel. 852-505. Kupim motor APN-6. Tel. 841-523. Poceni prodam žensko gorsko kolo, staro 2 leti, odlično ohranjeno. Tel. 833-083. Prodam 2 telička simentalca. Tel. 844-326. Prodam Zastavo 850, rjave barve, registrirano do novembra ‘97. Cena po dogovoru. Tel. 853-513. Trofazni el. motor in vodno črpalko, ugodno prodam. Tel. 831 -264. Motor za čoln T4 elektronik, zelo malo rabljen, ugodno prodam. Inf. na tel. 832-956, zvečer. V Nazarjah prodam novejšo, takoj vseljivo, podkleteno hišo z vrtom, garažo, telefonom in CK. Cena 116.000 DEM. Informacije 063/31 -870, zvečer. Prodam pletilni stroj Bond elite, cena 500 DEM. Tel. 832-335. Prodam Jugo 55,1. ‘86, cena po dogovoru. Tel. 831-388. Prodam dekliški birmanski kostim v roza barvi za 13 let. Matjaž, tel. 843-008. Prodam vitlo za motorno žago, hlevski gnoj, kompost. Tel. 833-238. Prodam dekliško birmsko obleko, cena po dogovoru. Tel. 832-684. Prodam seno. Tel. 841-258. Prodam manjše posestvo v Zgornji Savinjski dolini. Tel. 442-393, po 20. uri. Prodam karamboliran Jugo 45,1. ‘87, še registriran. Tel. 846-073. Prodam bika 400 kg ali menjam za manjšo žival. Tel. 832-564. Prodam dobro ohranjen Peguot 305, dizel, 1. ‘85, cena 38.000 DEM ali po dogovoru. Tel. 846-073. Prodam motor Tomos APN 6 za 1000 DEM. Je popolnoma nov. Telefon 831 -218. Prodam bikca in teličko, stara 1 teden. Tel. 832-152. Delovno kobilo z žrebetom in plemensko telico, prodam. Tel. 885-103. Prodam fižolove prekle. Tel. 841-291. V Mozirju prodam hišo in parcelo. Tel. 832-756. Prodam vrhunsko gorsko kolo Scott team racing limited, odlično ohranjeno. Tel. 843-092. Prodam 2 bikca, 1 teličko A kontrola. Tel. 841-550. Prodam Casio sintesizer CTK-530, cena 4000 SIT. Potočnik Gojko, Za-drečka c. 9, Nazarje. Prodam klavirsko harmoniko Hohner 72 basno za 650 DEM. Tel. 832-802, Naprodaj: petvretenski Weinig; linijo dolžinskega spajanja Sauter. Tel. 831-321, interna 212/341. Prodam Jugo 55 Koral, 1.1988/12, cena 2.200 DEM. Tel. 841-772. Prodam Roland E 36, Kovček in stojalo za 1.100 DEM. Tel.: 844-405. Kupim macesnove plohe 2 do 3 mJ. Tel.: 841-100. KUPON za brezplačni mali oglas do ______10 besed v 9. številki SIS___ ime in priimek naslov NAROČ. ŠT. H ULTRA, d.0.0. NAZARJE Trgovine ULTRA, d.o.o. v Mozirju, Nazarjah in Varpolju vas vabijo, da jih obiščete. Tokrat smo vam pripravili MEGA AKCIJO NASLEDNJIH ARTIKLOV: POMARANČNI SOK BRAVO 2 1.......................265,00 SIT PIVO CELJSKI GROFJE ZABOJ.....................1999,90 SIT SIR EDAMEC.....................................799,90 SIT OGLJE ZA ŽAR 3 KG..............................399,90 SIT PLENICE PAMPERS DVOJNE........................2695,00 SIT ARIEL 3,6 KG...................................849,90 SIT NA LJUBNEM OB SAVINJI (PRI LAKNERJU) JE ODPRT DISKONT «JATA! KJER VAM PO IZJEMNIH CENAH NUDIMO SVEŽE, ZMRZNJENO PIŠČANČJE IN PURANJE MESO, VELIKO PALETO DRUGIH JATINIH IZDELKOV VKLJUČNO S PASJO IN MAČJO HRANO. Akdjo v naših trgovinah traja do 25.4.1997, v diskontu JATA pa se nikoli ne konča. Priporočamo ugoden nakup rabljenih vozil R 5 CAMPUS 5V 6/91 41000 630.000,00 CLIO RL 1,2 5V 6/94 70000 1.100.000,00 CLIO RN 1,2 5V 6/94 80000 1.250.000,00 CLIO RN 1,2 5V 9/93 43000 1.050.000,00 R19 GTS 5V 5/91 73000 1.125.000,00 R 19 RT 1,4 5V 10/94 67000 1.605.212,00 R 21 TL 1,4 4V 12/89 83000 800.000,00 ESPACE TURBO D 4/95 40000 3.500.000,00 ŠKODA FAVORIT 135 L 4/91 72600 450.000,00 FORD ESCORT 1,4 C LX 6/91 53300 1.100.000,00 PEUGEOT 205 L 12/91 48000 829.500,00 FORD FIESTA 1,3 CLX 2/93 67000 1.100.000,00 JUGO 45 KORAL 6/91 62700 281.034,00 MOŽEN NAKUP VOZILA NA KREDIT PO UGODNI OBRESTNI MERI. d. o. o. Obrat Mozirje, tel. 833-320 fax 831-043 Del. čas: 8.00 - 16.00 RENAULT Ostanki lanske poletne garderobe od 500 do 1.500 SIT! Do konca aprila še lahko izbirate med ročno poslikanimi svilenimi kravatami po samo 1.500 SIT! VZRM6Š DRN6S - PLRČRŠ JULIJR! 63330 Möziije'V Tel.: 063V 8§1 981 1 LEPOTNI STUDIO VESNA I i J Hotel Žalec ' L Hotel Žalec tel. 063/855-668 NUDIMO VAM: - terapija pomlajevanja in regeneracija kože - zdravljenje aken - nega obraza, vratu in dekolteja - cpilacija - trajno odstranjevanje dlačic - ličenje - manikura in podaljševanje nohtov - ročna masaža telesa - hujšanje in zdravljenje celulita - universal contour wrap (oblikovanje postave in prečiščevanje organizma s povoji namočenimi v raztopino morske gline) S TEM KUPONOM VAM NUDIMO 10% POPUSTA NA VSE STORITVE. TURISTIČNA AGENCIJA Sö|fcja Grad Vrbovec Nazarje POLETJE '97 MOŽNOST PLAČILA NA 6 ČEKOV Prodajamo tudi programe agencije POTEPUH. Zlatarstvo ROŽIČ Na trgu 7 v Grabnerjevi hiši v Mozirju tel.: 063/832-200 Odprto: NON-STOP: 8.00 -19.00, soboto: 8.00-12.00 ZLATEGA NAKITA Celje - skladišče D-Per POLETITE V TANDEMU! V času smučarske sezone na Golteh lahko poletite na relaciji Medvedjak - Zekovec, Stari Stani - Radmirje ali Ljubno, Stari Stani - spodnja postaja žičnice Ročka. INFORMACIJE NA RECEPCIJI HOTELA NA GOLTEH ALI NA TEL. 063/843-296 ALI 0609/625-960 ŠOU LETENJA SKV VAM MIDI TUDI: - BREZPUČNE POIZKUSNE TEČAJE - TEČAJE ZA ZAČETNIKE - L TEČAJI - NADALJEVALNE TEČAJE - A TEČAJI AVTOBUS ZVESTIH NAROČNIKOV SAVINJSKIH NOVIC ---------------------------------------------------------, Kupon za avtobus zvestih naročnikov | Vprašanje: Kje v Zgornji Savinjski dolini se zbirajo čarovnice? [ (odgovor lahko najdete v 7. št. SN na strani 23) | Odgovor:__________________________________________________i Ime in priimek:__________________________________________ i Naročniška številka:______________________________________j Naslov: AVTOBUS ZVESTIH NAROČNIKOV SAVINJSKIH NOVIC V drugem kolu naše akcije je vaš odziv, spoštovani naročniki, presegel vsa pričakovanja. Poslali ste zares veliko kuponov, seveda pa je sreča tudi tokrat potegnila le z nekaterimi. In to so: - Anton Napotnik, Dol Suha 28, Rečica ob Savinji; - Štefka Štrukelj, Šmartno ob Dreti 12; - Ivan Blažič, Solčava 2; - Ivan Bitenc, Sp. Pobrežje 6, Rečica ob Savinji; - Janez Zabreznik, Dol 32, Gornji Grad: - Ivica Kumer, Krnica 62, Luče ob Savinji. Kar korajžno naprej! Izpolnjen kupon iz tokratne številke pošljite nalepljen na dopisnici na naslov SAVINJSKE NOVICE, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje najkasneje do srede, 23. aprila 1997. Nova številka našega časopisa bo namreč izšla že 30. aprila. _tel.:.. 1