Poštnina piacana v gotovini LetO LV.	V Ljubljani, V nedeJJO, dne 10. jullia 1927 St. 152. Posamezna Številka 3 Din
Naročnina
Dnevna lidaja
za državo SHS
tneseCno lO Din polletno 120 Din celoleino Z40 Din
za Inozemstvo
meictno 33 Din nedei|»kn lida)a celoleino vJuijo Slavili SO Din, za Inozemstvo IOO D
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglasov 1 stolp, pellt-vrsia mali oglasi po I SO ln 2 D,veC|l oglasi nad 43 mm vitlne po Din 2-SO, velllU po 3 ln 4 Din, v uredniškem delu vršilca po 10 Din O Pr. vetiem o naročilu pppual Izide ob 4 zlutraj razen pondellKo ln dneva po prazniku
Uredništvo le v Kopltarlevl ulici it. 6 1II noKopl.il se ne vračalo, netranlclrana pisma se ne »pre/emalo * Uredništva telefon St. 2050, upravntStva St. 2328
Političen lisi sza slovensldl narodi
Uprava /e 1/Kopltarlevl 11l. il.o Cehovnl račun: Cluhllana Sten. 10.65O In 10.349 xa Insnrate, ŠaralevoSt.7563, JLa(jreb St. 39.011. Praga In Duna/ St. 2 4.797
„ Senzacionalna odkritja".
Ljubljana, 10. julija.
Včerajšnji listi so prinesli »senzacionalna odkritja« o bodočem življenju Ln obstoju naše stranke. Zagrebška >Jutarunji List< je namreč včeraj objavil pod napisom »Korošec se fuzdonira s radikalimac članek iz Belgrada, v katerem z orientalsko domišljijo pripoveduje o našem razmerju do radikalne stranke vse mogoče in nemogoče stvari. Našim čitate-Ijem in pristašem SLS smo dolžnj z ozirom na te najnovejše »senzacije« natočiti čisto vino.
Vse, kar je na »sonzacionalnili odkritjih« resničnega, je povedal dr. Korošec že na nedeljskem zborovanju SLS. česar ni povedal, je ustvarila domišljija po senzacijah hlaste-čega novinarstva. Dr. Korošec je v svojem nedeljskem govoru izjavil:
>Mi imamo trdno voljo in odkritosrčen namen, uravnati našo taktiko tako, da Slovenija ne bo več, v kolikor je to sploh pri pro-gramatičnih strankah mogoče, izpostavljena nestalnim in vedno spremenljivim situacijam, ampak da bo svoje parlamentarne moči in silo stavila neposredno v službo cele države in na ta način skušala tudi slovenskemu narodu zajamčiti vse blagodati tako usmerjene politike ... Naša želja je, da ustvarimo v prihodnjem parlamentu z radikalno stranko, v katere sedanje razmere se ne mešamo, le pri-srčnejše in tesnejše zveze nego so bile dosedanjo.,. Mislim, da pri radikalni stranki po volitvah, ko bodo razmere v njej zopet konsolidirane, ne bomo našli odklonilne besede.«
... »Skušali bomo zastopati interese države Ln Slovenije no samo iz opozicije ven, ampak tudi v tesnem sodelovanju z dragimi državotvornimi strankami z vladnim krmilom v roki.«	(
V teh besedah je bistveno vse zadržano, kar se more reči in treba reči o bodoči taktiki naše stranke. Da dr. Korošec teh besed ni govoril kar iz domišljije ven, ampak na podlagi svojih dosedanjih razgovorov z drugimi državotvornimi stranicami, posebno z odličnimi pristaši radikalne stranke, je pač pri dr. Korošcu samoumevno, zlasti še, kadar govori kot načelnik stranice pred njeno najvišjo instanco, pred zborom zaupnikov.
Iz vsega tega torej sledi, da hoče SLS po svoji delegaciji v bodočem parlamentu sodelovati za svoj državni in slovenski program z drugimi državotvornimi stranicami, posebno tesno naslonjene po medsebojnem svobodnem sporazumu na radikalno stranko, da je več kot verjetno, da bo tvorila bistven del prihodnje vladno večine in da je razmerje med Slovensko ljudsko stranko in radikali že sedaj v volivnem boiu najprijaznejše. Kar govori »Jutarnji List« in za njim seveda »Slov. narod« ter drugi nezadostno obveščeni listi o »fuziji«, o »kapitulaciji in likvidaciji SLS«, o »razpustu SLS in združitvi z radikali«, o odpovedi svojemu programu itd. itd. — vse to spada v kralje- ivo prevzhičene fantazije. Ne zdi se \~iam vredno in potrebno, da bd se podrobneje bavili s temi fantastičnimi ekscesa.
Svoj govor, v katerem označuje bodočo taktiko SLS, je govoril dr. Korošec na nedeljskem shodu, dne 3. julija, in za to je tudi o vseh teh zadevah z ministrskim predsednikom g. Veljom Vuikičevičem gotovo že pred nedeljskim shodom zaključil svoje razgovore in ]e razgovor pri velikem županu včerajšnji dan med gg. V. Vukičevičem, dr. Korošcem in dr. Ravniharjem tekel gotovo že na podlagi izvršenih dejstev, o katerih je dr. Korošec obvestil zadnjo nedeljo strankine zaupnike.
Darujte za Ljudski sklad SLS!
Predsednik vlade g. Vukičevič v Sloveniji.
Ljubljana, 9. julija. Danes ob 14.35 je prišel z osebnim vlakom v Ljubljano predsednik vlade g. Velja Vukičevič. Na kolodvoru ga je pričakoval veliki župan g. dr. Vodopivec. G. Vukičevič se je odpeljal z avtomobilom na veliko županstvo, kjer se je vršila daljša konferenca med njim, dr. Korošcem in dr. Ravniharjem. G. Vukičevič se je informiral o razmerah v Sloveniji. G. Vukičevič in g. dr. Korošec sta se zelo začudila nad vestjo »Jutar-njega lista« o neki »radikalni zajednici«. Ob 4 popoldne se je g. Vukičevič z avtomobilom odpeljal na Bled, kjer bo jutri ostal. Ako bodo razmere dopuščale, bo obiskal v pondeljek županstvo v Mariboru. Nato se zopet vrne v Belgrad.
Bled, 9. julija. (Izv.) Danes ob pol 5 popoldne je prišel pred kraljevi grad »Suvobor«
g. Pavle Radič z nekim prijateljem, katerega ni hotel izdati. G, P. Radič se je pripeljal do Ljubljane z vlakom, Odtod se je peljal z avtomobilom na Bled. G. Pavle Radič ima na čelu veliko rano. Časnikarjem ni hotel podati nobene izjave. — Ravno ko je P. Radič stopal proti »Suvoboru«, se je odpeljal Nj. V. kralj v spremstvu adjutanta podpolkovnika g. Ko-stiča na sprehod proti Lescam. V tem je prispel predsednik vlade g. Velja Vukičevič. G. Vukičevič je čakal, da bi ga Nj. V. kralj sprejel v »Suvoboru«. P. Radič se je odpeljal v vilo g. dr. Shwegla. Upa, da ga bo Nj. V. kralj jutri sprejel v avdienco. — Okrog 7. ure zvečer se je Nj. V. kralj vrnil v »Suvobor«. G. Vukičevič je bil najbrž? zvečer sprejet v av-dienci, vendar pa časnikarji niso dobili tozadevnih informacij.
Pašičevci preči koncem.
r Belgrad, 8. julija (Izv.) Včerajšnji sestanek med predsednikom vlade Veljo Vukičevičem in Aco Stanojevičem je še vedno predmet razgovorov, ker se misli, da je bil ta sestanek odločilen za nadaljnji razvoj dogodkov v radikalni stranici. Misli se, da bo radikalna stranka izšla iz volitev mnogo močnejša, kakor to nekateri mislijo in sicer bo njena moč v tem, ker bo homogenejša in ker se bodo v njej nahajali ljudje, ki ne bodo imeli na sebi tistih težkih očitkov, lcalcor so jih nosili dosedanji vodilni krogi radikalne stranke. Vuki-čevičeva struja v kandidaturah povsod zmaguje, Nobenega dvoma ni, da bodo ti kandidati pri volitvah tudi zmagali. Približno isto razpoloženje se opaža tudi pri demokratih, kjer se kandidirajo najbolj sposobni Ln najbolj pošteni ljudje, ki so že dosedaj v javnem življenju nastopali proti vsem eksperimentom in ki so bili vedno proti korupciji in za sporazum med Srbi, Hrvati in Slovenci ter za kon-
struktivno delo na vseh linijah. Avdienci predsednika vlade pri kralju se posveča posebna pozornost. Za torek se pričakuje vrnitev Vukičeviča v prestolico, nakar bo Sianojevič kot podpredsednik radikalnega glavnega odbora dobil končni odgovor na svoje zahteve, ki jih je tekom včerajšnjega sestanka slavil predsedniku vlade Vukičeviču. Mi smo te zahteve že včeraj zabeležili in istotako tudi njihov značaj. Sicer so pa politiki zelo okupirani s kandidaturami. Tako demokratski kakor radikalni glavni odbor se posvetujeta o kandidaturah, ki so se postavile v nekaterih okrajih, in poskušala posredovati, da bi bilo čim manj ločenih list. Danes dopoldne med 10. in 11. uro je bila seja izvršilnega odbora demokratske stranke. Potrdil je listo za užičlci okraj, kjer kandidira Milenko GviSič, za tikvežki okraj, kjer kandidira S+efanovič. za Pančevo listo Ljube Mihajloviča, za Novi Pazar in Po-žarevac listo dr. Voje Marinkoviča.
Izid volitev v Romuniji.
r Bukarešt, 9. julija (Izv.) Po poslednjih podatkih je bilo vpisanih za poslednje volitve 3,581.332 volivcev. Od teh jih je volilo 2,751.508 Izid je sledeč: 1. vlada (liberalna koalicija) je dobila 1,707.628 glasov (62.5 odst.). 2. nacionalna kmetska stranka (voditelj Maniu) 467 tisoč 93 glasov (16.97 odstot.). 3. nacionalna stranka (general Avarescu) 50.752 (1.84 odst.). 4. nacionalna stranka profesorja Jorgeja 24.670 (0.90 odst.) 5. protižidovski blok prof. Kusa 53.400 (1.94 odst.). 6. madžarsko-nemški
blok 170.605 (6.65 odst.), kar ji omogoča dobiti v parlamentu 6—8 posl. 7. delavski blok 31.930 (1.79 odstot.). 8. socialni demokratje 1.407 (0.05 odst.). 31 glasov je bilo razveljavljenih. Z ozirom na ta izid volitev bo imela liberalna stranka v skupščini 328 poslancev, nacionalna kmetska stranka 61, madžarsko-nemški blok 21.Te podatke, ki so iz notranjega ministrstva, je smatrati za končno-veljavne.
Burov o
r Sofija, 9. julija. (Izv.) V svojem govoru o zunanji politiki je zunanji minister Burov naglašal, da je ostala nespremenjena in da so jo vse stranke na vseh straneh sprejele z odobravanjem, tako da predstavlja narodno politiko. Ta uolitika obstoja v dveh glavnih točkah:
1.	Ona mora gojiti medsebojne zaupne in lojalne odnošaje s sosadi na temelju popolne enakosti in spoštovanja suverenosti in dostojanstva bolgarske države. Bojna mentaliteta počasi izginja. Proces ozdravitve razmer najboljše napreduje,
2.	Bolgarija se trudi, da bi si pridobila zaupanje vseh velesil brez izjeme, dobro vedoč, da so ji potrebne simpatije vseh. Vsak poskus, da bi se kdo skušal okoristiti s trenutnimi ne-sporazumljenji med posameznimi državami, bi bil za njo usodepoln.
Končno, pravi Burov, je cilj bolgarski zunanje politike učvrstiti prestiž Bolgarske in drugih narodov, da bi si pridobila njihovo zaupanje in podporo.
Z ozirom na gotove kritike v Društvu narodov je Burov o njem prav lepo govoril in dokazal neresničnost teh trditev, da se delo Društva narodov zrcali v veliki opreznosti v znamenju človečanske zavesti.
Bolgarija ne more obnoviti diplomatskih odnošajev z Rusijo. Kajti izza ruske vlade gleda III. internacionala, ki izziva nerede in nemire v tujih državah, posebno v Bolgariji. V tem vprašanju bo Bolgarija sledila zgbdom zapadnih demokracij.
Nato se je Burov zahvali državam radi ukinitve voiaške kontrole. Ta rezultat, ki se je dosegel s pristankom vseh sosedov, je dokaz o zaupanju, ki ga uživa Bolgarija.
Glede problema reparacij je Burov izjavil, da je mnenja, da je treba dane obveznosti
izvršiti, da bi se mogla dobiti finančna podpora za gospodarski napredek države.
O vprašanju izhoda na Egejsko morje ugotavlja Burov, da so globoka nasprotja v temeljnih mislih obeh zainteresiranih držav. Te so take, da je on mnenja, da je bolje, da se o tem problemu sploh ne govori.
Nadalje je izjavil, da je Bolgarija začela pogajanja za sklenitev trgovske pogodbe z Turčijo. V najkrajšem času bo pričela pogajanja tudi z Jugoslavijo. Po teh pogajanjih pridejo na vrsto pogajanja z drugimi sosedi.
Dementi našega zunanjega
ministrstva.
r Belgrad, 9. julija. (Izv.) Zunanje ministrstvo danes dementira vse vesti, lei se širijo v izvestnem časopisju, da je bilo ob priliki sestanka med našim poslanikom v Parizu Spa-lajkovičem in grškim zunanjim ministrom Mihalolcopulosom govora o naši svobodni coni v Solunu in o progi Gjevgelije-Solun. Te vesli so brez vsake podlage. Res je, da sta se oba gospoda sestala. Toda ta sestanek je imel značaj mednarodne vljudnosti brez vsakega vpliva na našo politiko-med našo državo in Grčijo.
Davidovičevci ne stavljajo nobenih zahtev.
r Belgrad, 8. julija. (Izv.) Časopisje je poročalo, da so demokrati ponovno spravili na dnevni red imenovanje državnih podtajnikov v nekaterih ministrstvih, predvsem v notranjem ministrstvu. Kot kandidata se imenujeta posl. Agatonovič za notranje ministrstvo in Kujundžič za ministrstvo za agrarno reformo. Iz vladnih krogov se nam javlja, da so te vesti neresnične in da niso demokrati stavili nobenih tozadevnih zahtev.
Za naše vojake.
Bolorad, 9. julija. Poslanec B r o d a r se je oglasil pri vojnem ministru ter mu predložil več pritožb naših fantov pri vojakih, osobito iz Otočca radi slabega ravnanja. Minister vojske je ukrenil takoj vse potrebno, da se krivci strogo kaznujejo, oziroma odpustijo iz službe. G. poslanec je obenem tudi zahteval, da naborna komisija deluje tudi v Šlcofji Loki, kakor vedno dosedaj. Zahtevalo se je namreč, da gredo iz škofjeloškega okraja rek ruti na nabor v Ljubljano, kar je zvezano z velikimi stroški in zamudo časa. Tudi v tem ozira je minister obljubil pomoč, ne da bi bile občine obremenjene.
»Republikanska deiavsko-^metska zveza".
r Belgrad, 9. julija. (Izv.) Današnje »Novosti« poročajo, da so zastopniki delavskega pokrela ustanovili osrednji volivni odbor republikanske delavske-kmetske zveze, ki je pi.slal vsem stran!:am, ki so republikanske, poziv za skupen nastop. Ta poziv, ki se predvsem nanaša na radičovce in razne njemu eoivdne stranice, je izzval precejšnje razburjenje vseh tukajšnjih inerodajnih krogov s posebnim ozirom na to, ker so celo republikanci sami likvidirali svojo stranko. Sedaj se pod firmo kmelslco-delavskcga polereta pojavljajo novi lovci za mandati.
Ahmed beg Zegu se le preselil v Drač.
v Eim, 9. julija. (Izv.) Ahmed beg 25ogu je svojo rezidenco Lz Tirane premestil v Drač, k,er je na el vilo za poletno bivanje. Prebivalstvo mu je ob prihodu napravilo slavoloke, ker so mi.-lili, da bo Drač postal sedež albanske vlade. Tcda Ahmed beg Zogu je takoj da' izjave, da se bo v oktobru zopet vrnil v Tirano.
V Tirano je prišel polkovnik Cenafzezy, prejšnji vojni minister v Fan Nolijevj vladi, ker se je spravil z Ahmed beg Zogujem.
Te dni je Češkoslovaška svoj generalni konzulat v Albaniji spremenila v konzularno zastopstvo. Za odpravnika poslov je imenovan Kadlec.
Češkoslovaška zunanja trgovina.
v Praga, 9. julija. (Izv.) Po podatkih češkoslovaškega državnega statističnega urada je češkoslovaška zunanja trgovina v mesecu juniju prvič pasivna. To pa se smatra samo kot posledica neugodne sezone. Uvoz je znfšal 528 milijonov kron, dočim je bilo izvoza le za 509 milijonov kron. Največ pro, meta je bilo, kakor v prejšnjih mesecih z Avstrijo, kamor so izvozili za 127 milijonov kron, na drugem mestu je Nemčija z 106 milijoni, nato pridejo Anglija s 68 milijoni. Ogrska s 55 milij. in Jugoslavija s 25 milijoni
Priključitev Avstrije k Flemčiji.
v Praga, 9. julija. (Izv.) Notranji minister Černy je izj ivil v odgovoru na vprašanje o možnosti priključitve Avstrije k Nemčiji, da se o tej priključitvi govori že dolgo časa, da pa zaenkrat ni pričakovati, da bi se to vprašanje v kratkem rešilo. Naloga Češkoslovaške je, da pospeši rešitev vprašanja spremembe ustave, ker bo samo unifikacija nudila dovolj močno oporo za slučaj, da pride do neugodnih tre-notkov, katerih pa minister ne pričakuje.
Ruski komunisti in opozicija
v Berlin, 9. julija. (Izv.) Po vesteh, ki so prišle iz berlinskih krogov, kateri imajo zveze z moskovsko oporicijo, namerava komunistična večina v Sovjetski Uniji dovoliti svobodno razpravljanje o strankinih vprašanjih. Do meseca septembra, ko se vrši veliko strankino zborovanje, bodo imeli Trookij in njegovi tovariši priliko zastopati svoje stališče na zborovanjih in v časopisju.
Nemške utrd^ na vzhodni meji r orus . *e.
v Berlin. 9. julija. (Izv.) Z vzhodne nemške moje se je vrnila vojaška komisija, ki je pod vodstvom generala von Pawel svoje delo dokončala in ugotovila, da je Nemčija i/polnila vse obveznosti glede utrdb na vzhodni meji na godlagi pariških dogovorov,
Primorski fašistovski tajniki pri Mussoliniju.
g Rim, 9. julija. (Izv.) Danes je ministrski predsednik sprejel v avdienci tajnike fašistične strauke iz vsega Primorja: Trsta, Gorice, Reke, Pulja in Zadra. Tajnike je predstavil predsedniku vlade glavni tajnik fašistične stranke Turati, ki je obenem pojasnil ministrskemu predsedniku razloge, radi katerih si je fašistična stranka začrtala nov skupen program za politično in gospodarsko akcijo v celi državi na meji. Program se tiče posebno političnih vprašanj, to je tudi narodnih manjšin. Tajniki so izročili Mussoliniju
spomenico, v kateri so obdelali vsa politična in gospodarska vprašanja Primorske. Musso-lini je novo iniciativo fašistične stranke odobril. Nato se je razgovarjal s posameznimi tajniki. Posebno se je zanimal za sindikalno gibanje na Primorskem. Obljubil je, da bo spomenico proučil in izdal primerne ukrepe. Jutri bo min. predsednik sprejel še vse primorske prefekte, ki čakajo v Rimu na avdi-enco. Sprejem prefektov in sprejem tajnikov sta v zvezi.
Mussolinijeve smernice m italijansko
i::diustrIjo.
Rim, 9. julija. (Izv.) Ministrski predsednik Mussolini je danes sprejel predsednika in tajnika fašistične glavne zveze industrijcev in druge zastopnike italijanske industrije. Predsednik zveze je izrazil Mussoliniju vdanost vseh industrijcev, ki so se včeraj sestali v Rimu, da bi proučili položaj industrije v zveži z revalutacijo lire. Ministrski predsednik je odobril smernice, ki so jih včeraj voditelji zveze dali industrijcem. Izrazil je upanje, da se bodo vsi industrijci disciplinirano držali smernic, kar jim bo v toliko lažje, ker je
vlada odločena ohraniti liro na tečaju 90 za iunt šterling. Vlada ne bo o tem dopustila nobenih diskusij ne dvomov. Ti sklepi ne bodo mogli prizadjati industriji nobene škode. Zginile bodo pač šibkejše industrije. Spričo sedanje svetovne krize bo to le dobro. Revizija je bila po vojni potrebna. Problem je v znižanju industrijskih stroškov. Vlada bo storila vse, kar je mogoče. Znižali sc bodo davki, kakor tudi železniške in poštne pristojbine. Toda tudi vlada zahteva od industrijcev, da storijo svojo dolžnost.
Obstrukcija proti volivni reformi ¥ francoski zbornici.
v Pariz, 9. julija. (Izv.) Debata o volivni reformi še ni nič napredovala in »Matin« radi tega izraža bojazen, da bodo na današnji seji obstrukcionisti zopet imeli uspeh, ker je na dnevnem redu drugi člen tega zakonskega načrta. Člen 2. govori namreč o razdelitvi vo-livnih okrožij. V tem vprašanju vlada največja različnost mišljenj in pričakovati je, da bodo razprave zopet dolgotrajne. Pri poročilu notranjega ministra Sarraut-a bo najbrže prišlo zopet do nemirov. Vendar notranji minister sam ne misli staviti vprašanja zaupnice. > Journal« poroča, da bo desnica poskušala otežkočiti Poincareovo stališče in sprožila vprašanje o naknadnih kreditih, za znižanje uradniških plač, da to izrabi pozneje kot agi-tacijsko sreds-tvo. Na vsak način je pričakovati, da bo pred zaključkom rednega parlamentarnega zasedanja iprišlo še do mnogih razburjenj.
v Pariz, 9. julija. (Izv.) Na današnji seji poslanske zbornice so tekmovali komunisti in desničarske stranke v stavljanju spreminje-
valnih predlogov, da bi tako razprave čimbolj zavlekli. Zbornica je pri mnogih glasovanjih zavrnila med drugim tudi predlog, naj se dovoli volivcem glasovati potom radija.
Na popoldanski seji se je vršila razprava o čl. 2, ki govori o razdelitvi volivnih okrožij in določa za bodočo poslansko dobo 611 poslancev.
v Pariz, 9. julija. (Izv.) Poincare je danes pred senatskim odborom zbornice govoril o naknadnih kreditih za 1. 1926. in 1927. Poudaril je, da pod no! enim pogojem ne bo dopustil, da bi se skupna vsota treh milijard zvišala, ker je edino ta vsota krita. Izjavil je, da bo pri razpravi o teh kreditih stvari! vprašanje zaupnice.
Odločitev o tem, kako stališče bodo zavzele komisije in stranke, še ni padla. Govorice, da bodo desničarske stranke radi nezadovoljnosti z volivno refoTmo, napele vse sile proti vladi, še niso prenehale. Politični (položaj je postal na vsak način za vlado zelo Kritičen.
Katastrofalno neurje v
DO 100 ČLOVEŠKIH ŽRTEV. — MATERIJ A LN A SKODA ZNAŠA NAD 3 MIL. MARK.
v Dresden, 9. julija. (Izv.) Na Saškem je divjala v prošli noči silna nevihta z viharjem, kakor jo ne pomnijo v vsej Evropi že desetletja. Neurje je razsajalo v vsej strahoti nad Rudogorjem in Krkonoši. Že sedaj je po poročilih zahtevala katastrofa 100 človeških žrtev, število žrtev pa še ni ugotovljeno, ker so povečini vse brzojavne zveze pretrgane in prometne zveze prekinjene. Med silovitim viharjem se je utrgal oblak in silne množine vode so v naglici zalile doline ter številne vasi zagrnile z valovi. Voda je odnesla skoro vse mostove, podrla telefonske napeljave in železniške nasipe, tako da na mnogih krajih vise tračnice v zraku. V krajih prod Rudogorjem je voda 25 hiš popolnoma odnesla. O prebi-valcih ni nobenega sledu. Med prebivalstvom je zavladala povsod nepopisna panika. V silnem strahu so plezali na drevesa, toda voda je narastla in valovi so jih odnesli s seboj. Koliko ljudi je pri tem utonilo, še ni mogoče ugotoviti. Na pašnikih je utonila tudi živina, katere ni bilo več mogoče odgnati. Na poljih, ki so vsa zasuta z blatom, leže razvaline podrtih poslopij, med podrtimi vasmi pa leže človeška trupla. Tudi v vejevju dreves vise mrtva trupla, Iz Gottleube javlja županstvo, da je tam mrtvih devet oseb in porušene štiri hiSe. V Wesensteinu je bilo šest človeških žrtev, veliko oseb pa jc pogrešanih. Na mnogih krajih še sedaj stoji voda do hišnih streh. V bližini kraja Glashiitte je voda zagrnila z valovi
osebni vlak in udrla v kupeje. Potniki so se dolgo časa nahajali v smrtni nevarnosti. Železniška proga med Altenbergom in Grofl-gothe je deloma porušena. Veliko poslopij so vodne mase izpodkopale in je pričakovati vsak čas, da se pederejo. Škoda presega že sedaj 3 milijone mark. Voda še sedaj stoji ponekod tri metre visoko.
v Dresden, 9. .ijilija. (Izv.) Težke nesreče, ki jih je povzročila nevihta in veliko število smrtnih žrtev, je pripisovati temu, da je prebiva,Lstvo mislilo, da je najhujše že prešlo, ker je dežni vihar že prenehal, ko so okrog polnoči nenadoma pridrveli glavni navali vode iz obeh gorskih potokov in s silovitim bobnenjem začeli rušiti hiše. Prebivalstvo je bilo že v posteljah in vsled tega je večina mrtvili trupel, katera danes odkrivajo, brez obleke.
v Praga, 9. julija. (Izv.) Tudi s češko-saškega obmejnega ozemlja javljajo o težkih neurjih. Posebno v krajih Bodenbaeh in Bodenbachfeld je divjala silna nevihta. Ljudje niso megli več oditi iz hiš in so zlezli na strehe, odkier so jih reševali gasilci. V Bo-denbachu je voda zalila ceste in stanovanja v parterju. Podrla je tudi most in gasilci so morali vodo napeljevati, da je odtekala v Labo. V K6nig\valdu in Eulanu je voda odplavila mnogo hiš. V Toplitz-Schonau je istotako povzročena velika škoda. V božjepotnem kraju Maria Schon so si prebivalci komaj še rešili življenje.
Naš aeropian v Božanji.
Bolgrad, 9. julija. Iz Sofije poročajo, da jo včeraj blizu meje pri Filipovcu pristal jugoslovanski vojaški aeroplan. Prišli so kmetje, ki so naša častnika opozorili, da oo to bolgarska tla. Častnika sta, ne da bi počakala na zastopnike bolgarskih oblasti, odletela nazaj proti Nišu.
Vohunski proces.
v Moskva, 9. julija. (Izv.) Pred vojaškim senatom vrhovnega sodnega sveta se je včeraj vršila razprava proti ponarejevalcu listin D razi lovskemu, ki je vodil špionažo v korist Poljske in ponarejal listine Kominterna. Te li-tino je prodajal različnim tujim poslaništvom. Na podlagi takih posameznih listin je bilo 1. 1924. v Bolgariji izvršenih več jaurLnih
obsodb. V Berlinu je hotel prodali ameriškemu poslaniku dokumente o nemških načrtih za odvzem poljskega koridorja preko Gdan-sfcega. Ta ponarejanja je izvrševal po naročilu zastopnikov tujih držav.
Velik škandal v Chile.
v Lizbona, 9. julija. (Izv.) Iz Cliile javljajo o posebnem slučaju, ki kaže, da bo na-stnl iz tega še velik Škandal. V čilskih zaporih v Valparaiso so izdelovali spretno ponarejene bankovce za 100 pesov.
Bomba ubila družino.
v Riin, 9. julija. (Izv.) V mestecu Mano-poli v Apuliji je eksplodirala dinamitna bom. ba. Vso hišo je pognalo v zrak in pod razvalinami je obležalo več oseb. Ubiti so oče in 4 sinovj, rešili so samo desetletnega otroka.
66. nemški katol. shod.
V dneh 4. do 6. septembra t. 1. se bo vršil v Dortmundu 66. nemški katoliški shod. Okjic centralnega pripravljalnega odbora pravi, da ee bo vršil kongres pod geslom: S staro vero na naloge novega časa! Kongres bo nujno pozval nemške katoličane k edinosti. To pa na podlagi resnega pretresa vseh vprašanj, ki danes pečejo v duši najboljše med nemškim katoliškim ljudstvom. Kongres se ne bo zbal niti najusodnejših vprašanj, zanašajoč se na moč vere in ljubezni, ki mora vse potegniti za seboj za en cilj Pax Christi in regno Christi! Posebej bo kongres posvetil svojo pažnjo vprašanju obnove družine, splošno pa bo stal v znamenju socialnega škofa Kettelerja.
Iz oklica je razvidno, da bo kongres vele-ipomemben, ker se bodo na njem razčiščevale ideje in stališča, ob katerih se danes ločijo nemški katoliški duhovi, če ne na zunaj, pa ni ?notraj. Prepričani smemo biti, da se bodo ti duhovi preko vseh prepadov vsakdanjih vprašanj zedinili v večnostnih načelih in ciljih katolištva.
NAČELNIK ROMUNSKEGA GENERALNEGA ŠTABA ODSTOPIL.
Bukarešt, 9. julija. Načelnik generalnega štaba, general Popesco, je podal ostavko.
A Ponoven pritisk SDS. »Jutro« včeraj zjutraj še upa ponavljati neresnico, da so ljubljanske občinske volitve prišle na ponoven pritisk SDS. »Narod« je popoldne pa že kapituliral in priznava, da so volitve res izposlo-vali »klerikalci«, le jezen je zakaj se vrše ravno 2. oktobra. Naj bosta »Narod« in »Jutro« uverjena, da bo SLS delala še marsikaj, kar jima ne bo všeč, kar pa bo všeč ljubljanskim volivcem. Tako je tudi z razpisom volitev. Volitve bodo 2. oktobra, ker je to za Ljubljančane primeren termin, ker so minili časi, ko so se smele volitve vršiti le takrat, ko je šlo to v partizauske račune SDS.
A Ničvredne grožnje. SDS sloni na sili. To stranko je sila ustvarila, nasilje pri volitvah ji je dalo življenja za minulo volivno dobo. Ves ta čas je SDS grozila. Vsak, kdor je količkaj odvisen, je čutil esdeesarsko pest. Včeraj se je »Jutro« znova vmislilo v lepe stare čase in zagrozilo vladnemu komisarju na magi-* atu, da je osebno odgovoren za vse svoje korake, ki ne bodo všeč SDS. Naj se »Jutro« ne smeši z grožnjami, ko ve, da SDS nihče več vprašal ne bo, koga ona smatra za odgovornega. SDS naj se ne napihuje več, saj jo bo itak prekmalu doletela usoda tiste žabe, ki bi bila rada vol.
A Podtikanja. Najpreje je prav, da podčrtamo, da »Jutro« ne razločuje Rokod. doma od Ljudskega doma v Ljubljani. Je pač dobro informirano. Zato piše, da je dr. Korošec govoril na zboru zaupnikov v Rokod. domu, ko dejansko temu zboru dr. Korošec ni prisostvoval. Nadaljnja »Jutrova« misija je, da zbira vsa podtikanja in netočnosti, ki jih je zapisal kak list o zadnjem dr. Koroščevem govoru v Ljudskem domu v Ljubljani. Ce delajo hrvatski in srbski listi neresne zaključke iz besedi, ki jih dr. Korošec nikoli izgovoril ni, jim to'moremo manj zameriti, kot pa če »Jutro« to prežvečeno kašo ponovno servira pred slovensko javnostjo, ld je dr. Koroščev govor poslušala in brala ni ki dobro pozna politično linijo SLS. To je res posel vreden samo »Jutra«.
SComisarijaf in magistrat
Zadnje dni imajo menda na mestnem magistratu v Ljubljani določenega posebnega človeka, ki ma samo to nalogo, da piše članke za »Slov. Narod« in »Jutro«. Pa če bi vsaj resnico poročal in ne lagal. Res je mestni odbor napravil ta teden več odločnih korakov in tudi g. dr. Kulovec je posredoval pri komisarju. Dejansko se je dogajalo, da se sklepi, ki jih je napravil sosvet soglasno in v sporazumu s komisarjem, niso izvršili. Samo en primer: Stranka se zanima za parcelo, na katero bi mogla še pred zimo postaviti hišico. Prosi magistrat za prodajo gotove parcele, glede katere se je na magistratu poprej informirala, da je še prosta. Na rešitev čaka zastonj mcsec dni,, potem pa dobi odgovor, da jc parcela že poprej prodana drugemu. Prosi za drugo parcelo, ki jc tudi po informacijah v magistralnih uradih prosta. Odgovora do danes še ni, čeprav je preteklo že zopet mesec dni.
Taki in podobni slučaji so sc dogajali, kopičile so se pritožbe osebnega značaja in treba jih jc bilo urediti. Samo za to je šlo in nič drugega. Pritožbe niso bile samo od strani SLS, ampak tudi od NRS. Da stranki, ki nosita vso odgovornost za mestno upravo, nc smeta trpeti, da bi sc njunim pristašem godile krivice, to jc menda jasno.
Vse drugo, o čemer čvekarita »Narod« in »Jutro«, pa je izmišljotina in laž. Tako jc laž, da hoče SLS nastaviti komisarja, ozir. gerenta iz svojih vrst, laž, da je SLS zahtevala več stvari, ki so v škodo občinskemu gospodarstvu, laž, da smo stavili strankarske zahteve sploh.
Najbolj debelo laž jc pa včeraj zapisa! ■Narod« o vpokojencih. Ni res, da jc SLS zahtevala, na; se vpokojenci, ki iruuio tako po-
kojnino, da živeti ne morejo, odpuste iz službe. Pač pa je zahtevala SLS, da se v mestni službi na nastavljajo ljudje, ki imajo polno pokojnino, s katero lahko žive, pa so vsled legitimacije SDS v mestni službi in zavzemajo mesta, medtem ko drugi kvalificirani izobraženci brezposelni stradajo. Proti revežem, ki imajo komaj po 500 Din nagrade na mesco pri magistratu, SLS ni nastopala. Socialnega čuvstvovanja nas »Narod« pač nc bo učil,
»Narod« kar debelo laže, da imajo »klerikalci« v sosvetu večino, čeprav vsako dete v Ljubljani ve, da je komisar radikal, dva člana sosveta SLS, dva pa NRS. Toliko kot to je vredno tudi vse drugo pisanje »Naroda« in »Jutra« o mestnem magistratu v Ljubljani. Vse te laži narekuje strah pred občinskimi in državnozborskimi volitvami.
IClerikafc! so pobasali.
»Jutro« peče Kranjska hranilnica. V svo. jo največjo sramoto piše včeraj »Jutro«, da je SDS proti temu, da je Kranjska hranilnica prešla v roke oblastne samouprave! ZiveJ jutro vskj nacionalizem! Zavod, ki je bil v nem-ških rokah, je prešel v last vse dežele in — »Jutro« je proti!
Takrat, ko so se razne nemške ustanove brez vsakega pravnega naslova vzele, (ljubljanski Kazino in Celjski doni), takrat so to pri »Jutru« opravičevali z »nacionalizmom«. Danes, ko se je izvršila akcija v popolnem sporazumu z vsemi dosedanjima lastniki, tale o da se ne kršijo društvena pravila in se ne dota društveni avtonomiji nikako nasilje, pa »Jutro« piše — proti!
Vsi tisti, ki ste volili esdeesarske oblastne poslance, preberite v »Jutru« notico, ki pravi, da naj si oblastna skupščina osnuje denarni zavod, če ga hoče imeti, ne pa da prevzema starega. »Jutro« hoče škodo samoupravi, je proti temu, da bi oblast dobila finančno moč in mogla delati za splošni blagor. SDS hoče, naj oblast začne šele snovati denarni zavod, ki bo morda komaj čez deset let toliko pomenil kolikor Kranjska hranilnica že danes.
Konstatirati je treba, da so Nemci, člani društva Kranjske hranilnice, pokazali nepri-aneroma več razumevanja za potrebo naše dežele kot SDS. Da ima ljubljanska oblastna samouprava močan in utrjen denarni zavod, k temu so tudi nemški člani bivšega društva Kranjska hranilnica pripomogli, esdeesarji pa so proti.
To si bomo zapomnili, ko bo SDS zopet nastopala v oblastni skupščini!
Eng. Franchetti odstopil kot načelnik Zveze obrtnih zadrug. —
Zadnja številka »Obrtnega vestnika« prinaša vest, da je dolgoletni načelnik esdeesarske Zveze obrtnih zadrug gospod Engelbert Franchetti odložil načelni ško mesto, katero je zavzemal celih 25 let. O zadevi smo dobili sledeča pojasnila: Nestrpnega Josipa Rebeka ml. so drugi gospodje pridobili za to, da je v seji upravnega sveta bodoče Državne obrtne banke, podružnice v Ljubljani, očital gospodu Franchettiju, da ni znal v zadostni meri varovati slovenskih delničarjev, da bi se podružnica v Ljubljani takoj ustanovila, marveč se bo ista ustanovila šele tedaj, ko bo uprava v Belgradu smatrala za potrebno. Dalje bi moral po sklepu uprave v Belgradu eden izmed izivoljenih članov uprave bodoče podružnice izstopiti ali pa biti izžreban in oddati mesto enemu gospodu iz mariborske oblasti. Gospod Rebek je zahteval, da naj izstopi gospod Franchetti, češ da je g. Franchetti itak član uprave v Belgradu. Pri seji načelstva zveze je g. Rebek očital g. Franchettiju, da ni zadostno zastopal interesov slovenskih obrtnikov na kongresu cehovskega združenja itd. v Belgradu, ko je šlo za deljene ali skupne zbornice. Gospod Franchetti je na očitanja g. Rebeka reagiral na ta način, da je odložil mesto zveznega načelnika in članstvo upravnega sveta Državne obrtne banke, podružnice v Ljubljani. Poročilo v »Obrtnem vestniku« pa vsega tega nič ne omeni in ne navaja nobenih vzrokov odstopa. Naš namen ni zagovarjati gosp. Franchettija, pač pa moramo konstatirati, da bo preteklo še mnogo Save, predno bo g. Rebek dobil to prakso in sposobnost, kot jo je imel g. Franchetti.
Sestanek zaupnikov. V nedeljo, 10. julija, po rani maši ima poslancc in kandidat Faksi sestanek zaupnikov pri Sv. Lovrencu na Pohorju, popoldne pa sestanek zaupnikov v Puščavi.
Shoda. V nedeljo, 17. julija, sc vršita vo-livna shoda po rani sv. maši na Tinju in popoldne po vcčcrnicah pri Sv. Vcnčcslu. Govori poslanec Falež in drugi.
Pri Sv. Antonu v Slov. Goricah ima kan-didat Franjo Žebot v nedeljo, 17. julija, po rani sv. maši pri cerkvi volivno zborovanje. Vabi vse volivce, pa tudi mladino iu ženske, da se gotovo udeleže.
Pri Sv. Marjeti v Slov. Goricah zboruje kandidat Franjo žebot v nedeljo, 17. julija, po pozni sv. masi pred cerkvijo ali v samostanski dvorani. Prosimo vse somišljenike SLS. da agitiraio za obilno udeležbo.
Kaj se godi doma
Stanje vinogradov v ljutomerskih goricah.
Toplo vreme v juniju je vplivalo zelo ugodno na razvoj grozdja. Trta je odcvetela razmeroma zelo hitro in mladike se vzpenjajo ponekod že do vrha kolja. To je imelo nemara tudi vpliv na grozdnega sukača, da je pospešil svoje pogubo-nosno delo, se poskril hitreje ter zabubil. 2e 17. junija so bih njegovi zapredki v nekem nasadu belega burgundca, kjer so škropili s »kosprasenom skoro vsi prazni, dočim so bali pri šiponu radi poznejšega cvetenja le samo do polovice obljudeni Pokončevanje grozdnega sukača se je vršilo večji del mehanično, deloma tudi z raznimi strupenimi preparati. Sploh je letošnje leto zelo bogato pri nas na vsakovrstnih preizkusih proti temu ali onemu škodljivcu. Uspehe ozir. neuspeli© teh poizkusov borno objavili ob primernem času.
Peronospore in oidija še ni najti; kar je v oči-tem nasprolstvu s stanjem vinogradov z ozirom na oemnjene bolezni v prejšnjih letih. Sam si bo kriv, kdor bo imel letos peronosporo in oidij v svojem vinogradu. Tako gre glas po vinskih goricah. Glasom poročil je bila toča samo v okolici Male Nedelje in sicer 5. junija t. 1.
Bujni les v vinogradih utegne zapeljati marsikoga, da bo vršiičkal prerano. To ba imelo posledico, da bi pognala očesa tudi na spodnjem delu rozge. S tem bi oškodovali nastavek za prihodnje leto. Rano vršičkanje bi bilo naupravičeno tudi radi tega, ker se letos ni bati peronospore, ako bo vreme še nadalje manj deževno. Pro'i toči so pa neprikrajšane trte bolj zavarovane nego prikrajšane.
Z vršlčkanjem (siucanjem) bd biku dobno počakati vsaj do meseca avgusta.
Nevihta s točo.
Nad Sevčnik v župniji Št. Andraž prt Velenju je prihrumela te dni strašna nevihta z gromom, točo in deževnim nalivom. Toča je uničila poljske pridelke: že deloma zrela žitna polja in hmelj Štirim malim posestnikom Da Sevčniku je nničila toča prav vse in bodo reve navezane glede vsakdanjega kruha na denarno odpomoč in na usmiljena srca sosedov. Minuli teden jo bilo po toči in neurju udarjenih prav občutno več krajev v Savinjski dolini
[Poskusna vožnja novega avtomobila.
Maribor, 9. julija.
Mariborska občina je razvila pod županom dr. Leskovarjem občudovanja vredno podjetnost. Prej tako zavrženo občinsko gospodarstvo je sedaj 'urejeno, občinska podjetja so komerciali-zirana in rentabilna ter se lepo razvijajo. Občina je danes eden največjih podjetnikov v Mariboru. Še vedno se snujejo nova podjetja, ki bodo v dobrobit splošnosti in gmotno korist občini. Omeniti moramo n. pr samo gradbeno akcijo, če jo bo občina v tem obsegu nadaljevala, bo pomanjkanje stanovanj v par letih odpravljeno.
Med novo ustanovljena podjetja, katera čaka še velika bodočnost, moramo v prvi vrsti omeniti mestno avtoomnibus podjetje. Ustanovljeno šele komaj pred par meseci, se je v kratkem času pod vodstvom g. inž. Dušana Tomšiča krasno razvilo ter bo v napredek Maribora in okolice velike važnosti
Mariborska občina je dosedaj uvedla promet na progah: Maribor—Celje, Maribor— Selnica ob Dravi, Maribor—Ruše, sčasoma namerava še upo-staviti promet po mestu, proti Št. llju in Dupleku. Ima pa še koncesije za druge proge, katere bo sčasoma izrabila.
Dosedaj se je promet vršil s štirimi avtomobili; tremi tipa Renault in enim tipa Chevrolet Ker pa je promet vedno večji, je občina naročila še en avtobus in sicer tipa »Saurerc. V četrtek je novi avtobus prispel iz dunajske tovarne, v petek
pa se je vršila ž njim poskusna vožnja na progi Maribor—Celje.
Novi »Saurer« je naravnost idealno vozilo, lepo na oko, opremljeno zelo komfortno ter solidno izdelano. Poskušne vožnje so se udeležili mestni župan dr. Leskovar, ravnatelja ing. Tomšič in Gerber, mestni fizik dr. 'VVankmtiller, občinski svetnik Bahun, dva zastopnika »Saurer-Werke< in zastopniki tiska. Avtobus je premagal vse velike strmine igraje. Da se še bolj preizkusi kvaliteta novega voza, se je nadaljevala vožnja iz Celja proti Dobrni in nato po ozkih, silno strmih okrajnih cestah nazaj proti Celju. Tudi to progo je »Saurerc odlično premagal ter dokazal, da odgovarja vsem pogojem. Za velikana, ki meri v dolžino skoro 8 m, Je bila to težka preizkušnja, nič manj seveda za šoferja; šlo pa je vse gladko. Iz Celja se je voz vrnil nazaj v Maribor. V kratkem času bo stavljen v promet na progi Maribor—Celje.
Stavbno gibanje v Uubifani.
Tako lepega vremena, kakor je letos na razpolago vsem stavbnim gospodarjem, že dolgo nismo imeli. Radi tega tudi vse hiti z zidanjem. Kdor si je letos že izposloval stavbno dovoljenje pri mestni občini, tudi res gradi. Le malokdo je od j en j al, ali pa samo še premišljuje, kaj in kako bi Nekaterim opekarnam so že pošle vse zaloge opeke in jo oddajajo že takoj iz peči. Včasih še kar toplo pripeljejo na stavbišča. — Kar je stavb pod streho, se zdaj izvrstno suše; na jesen se bomo lahko brez skrbi vselili vanje, ker bodo pre-sušene do kosti. — Čuje pa se, da bo odslej dobiti zidno opeko vse težje. Neki ljubljanski velo-trgovec je pri vseh ljubljanskih opekarnah pokupil letošnjo opeko, da bo potem lažje diktiral cene. Čudimo se, da so opekarne na tako kupčijo pristale. —
V drugem delu stavbne sezone pričela zidati tudi mestna občina prve stanovanjske hiše iz obligacijskega posojila. Previdno in pametno bi bilo, da si mestna občina zagotovi zidno opeko že naprej Sedaj bi prav prišlo, ako bi imela mestni občina lastno opekarno ali pa pri kaki opekars odločujočo besedo. Zakaj se ni izvršil sklep bivšega občinskega sveta pod rajnkim županom Pe-ričem, da bi se kupila znana ljubljanska opekarna!
K prejšnjim stavbnim gospodarjem so se pridružili še sledeči: I. Putrih, hišni posestnik, Kolodvorska ulica 41, napravi prizidek za skladišče in drvarnico na svojem dvorišču. — Tvrdka I. Knez, Gosposvetska c. S, preuredi stranišča v svoji gostilni pri »Figovcu« na Dunajski cesti 13. — An-
gela Trost, profesorica na drž. konzervatoriju v Ljubljani zgradi na pare. 208/1 ob Lepi poti eno-nadstropno enodružinsko hišo. — Franc Clmper-man, Martinova cesta 18, zgradi enonadstropno enodružinsko hišo na parceli 81/7 k. o. Sv. Petra predm. II. del ob Močnikovi ulici. — Tvrdka I. Schuml & Hribar, Gradišče 7, adaptira pritlične prostore hiše št 7 v Gradišču za povečanje detajlne trgovine z bomboni in pecivom. — Ana Mi-klavc, Komenskega ul. 36, sezida enonadstropno enodružinsko hišo na pare. 143/26 ob Marmontovl ulici. — Franc Černe, posestnik v Kladezni ul. 6, namerava zvišati svojo pritlično hišo in napraviti nov strešni stol. — Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani zgradi letos na pare. 173/8 in 173/7 ob Miklošičevi cesti in Pražakovi ulici dve stanovanjski hiši. V obeh hišah bo 15 velikih in udobnih stanovanj, v pritličju pa 8 obširnih trgovskih lokalov in skladišč. — Posestnik Josip Turk, Vidovdanska cesta 3 namerava prezidati v prvem nadstropju hiše št. 17 v Komenskega ulici sedanje skladišče v stanovanjske namene — Peter Stepič, vinski trgovec in posestnik v Spodnji Šiški je začel preurejati gospodarska poslopja na dvorišču ter premešča konjski hlev in drvarnice iz bližine gostilniških prostorov v ozadje dokupljenega posestva. — Matevž škerjanc, hišni posestnik v Koli-zejski ulici 9, napravi k svoji hiši enonadstropen prizidek z dvemi stanovanji. — Matija Jankovič namerava zgraditi na pare. 250/174, k. o. Trnovsko predmestje ob Opekarski cesti pritlično enodružinsko hišo — Ivan Silvester, ZJoška c. 15 in Ivan Prelc, poslovodja Konzumnega društva na Kongresnem trgu sezidata enonadstropno skupno hišo s štirimi stanovanji na pare. 251/11 k. o. Sp. šišks nasproti nove rerkve. — Franja Zwitter iz Novega mesta zgradi na pare 78/5 k. o. Gradiško predmestje enonadstropno dvodružinsko vilo. — Anton Ronbaša in soproga Frančiška zgradita na pare 477/1 k. o. Sp. Šiška enonadstropno dvodružinsko hišo. — Marija Mencej, posestnica na Jurč-kovem potu, namerava zgraditi na pare. 185/19 na Galjevici enodružinsko visokopritlično hišo. — Josip Majdič, lastnik vile, Pot v Rožno dolino št. 10, napravi pr ili prizidek za kuhinjo in stranske prostore. - Terezija Bizjak, posestnica, Poljanska cesta 25 lamerava prezidati skladišče in sezidati novo lopo na dvorišču.
Prihodnjič si bomo pa ogledali celotno letošnje stavbno gibanje, da vidimo, koliko so posamezna poslopja napredovala.
»Kako st naučim fotografirati«
je pravkar izšla v drugi, popravljeni izdaji. Dobi se v vsaki knjigarni. Cena Din 10.—
V- . ORLOI
v":-S' ■
• L. '• * :	'.■ ' ■'.•'■i.	.
g «; - >
'J
i iS
ORLOVSKI STADIONA LJUBLJANI!
Romanje na Trsat.
Slovencem je med drugimi zelo priljubljena božja pot k Materi božji na Trsat, kjer je stala nekoč hišica sv. Družine. Na prijaznem hribčku, raz katerega je lep ra/^led na sinje Jadransko morje, stoji lepa cerkev, ki dan za dnem, leto za letom sprejema vase romarje, ki iščejo utehe in tolažbe pri Materi božji, ki je že toliko posebnih milosti delila ravno na tem svetom kraju t Tisti, ki so se mudili na tem kraju, se z veseljem spominjajo srečnih ur, ko so klečali pred čudodelno podobo Matere božje in tam olajšali skrbipolna srce! Marsikdo, ki se je takega romanja že udeležil, je vzkliknil: »Ce bo še kdaj skupno romanje na Trsat, se ga prav gotovo zopet udeležim!« — Tudi Kam se lahko ta ielja izpolni! »Sveta Vojska* v Ljubljani priredi skujmo romanje na Trsat v dneh 6. do S. avgusta t. 1. (Na splošno željo se je romanje preloženo na te dni.) — Homanja se lahko udeleii vsakdo (moški in ženske) ter ima vsak udeleženec z izkaznico pravico do sledečih ugodnosti: a) polovično vožnjo iz domače poslaje do Sušaka (Trsata) in nazaj; b) brezplačen izlet s posebno ladjo po Jadranskem morju. Vozili se bomo po morju in pristali v enem izmed najlepših obmorskih krajev, v Crikvenici, kjer bomo izstopili in si lahko vse zanimivosti ogledali, nato pa se zopet z ladjo vrnili. — Romarji se bodo lahko udeležili tudi treznustnega tabora in sestanka o izseljenišlvu. — Za skupno prenočišče bomo po možnosti poskrbeli. Kdor bo hotel boljše prenočišče s posteljo, ki bo stala 15 Din, mora to obenem s prijavo naznaniti. Duhovniki bodo prenočili v samostanu. — Pevci naj sporoče, kateri glas pojejo. — Da moremo za vse pravočasno poskrbeti, prosimo, da ne odlašate s prijavami! — Prijavite se čimprej, najkasneje do 20. julija f. 1. ter sporočite natančen naslov »Sveti Vojski-- v Ljubljani, Poljanski nasip 10. Dobili boste takoj položnico, po kateri boste vplačali za osebo 50 Din za izkaznico.
Romarski vlak bo vozil iz Maribora preko Zidanega mosta, Ljubljane, Novega mesta, Karlove« na Sušak (Trsat). Na vsakj postaji bodo lahko romarji vstopili. Vozni red bomo pravočasno objavili. — Polovična vožnja iz Maribora do Trsata in nazaj stane 137, iz Ljubljane 117.50 Din. Iz drugih krajev temu primerno več ali manj, kakor so pat bolj oddaljeni ali bližji.
Spored bo sledeči: Prihod na Trsat v soboto 6. avgusta popoldne ekroe 5. ure. nato pridiga in pete litauije. potem pa spovedovanje, razdelitev prenočišč. Drugi dan zjutraj od 4. do pol 9. ure sv. maše, pridiga, spovedovanje, sv. obhajilo. — Od pol 9. do 1. ure se vrši na prostoru pred cerkvijo treznostni tabor, popoldne ob 3. do 8. ure izlet na Jadransko morje. Zvečer ob 9. uri povra-tek s posebnim vlakom. Kdor bo hotel, bo lahko ostal še v pondeljek, ko bo od 8. do 12. ure zborovanje o brezalkoholni produkciji v samostanski društveni dvorani, popoldne pa sestanek glede iz-seljeništva Le-ti se peljejo nazaj z navadnim vlakom in imajo ravno tako polovično vožnjo
Vse gospode iupnike prav vljudno prosimo v imenu dobre stvari, da bi to romanje raz lečo ljudem oznanili takoj v nedeljo ter ga prav toplo priporočili. Tudi prosimo, da bi prevzeli kot naš poverjenik nabiranje udeležencev. Nam bi bilo treba sporočiti v tem slučaju samo število udele-leiencev (udeleženk) ter na kateri postaji bodo vstopili. Nato bomo poslali položnico. Ko prejmemo denar, bomo pravočasno poslali izkaznice.
Albanska nevarnost 0 £
uje rud-
Tiranski poročevalec »Barliner srečolov. blata« — Klotzel opisuje položaj v	j®
kot skrajno nevaren za evropski mir. ^^ nija utegne vsak dan postati drugo Sar^deto. ako Društvo narodov ne preskrbi za t prevzame mandat nad Albanijo kaka vel ki na Balkanu in na Jadranu ni čisto nk teresirana. Ako Evropa ne spravi skupaj'T6*1' liko pogu na — pravi Klotzel — da bi prisilil..,] Mussolinija, da zapusti Albanijo m pristan™ na njeno nevtrali acijo, potem bo pač morala imeti pogum za novo svetovno vojno.
Certeveni ve&tnite
Duhovne vaje za duhovnike v Domu ne bo. do od 2. do 6. avgusta radi porcijunkule, pač pa od 22. do 26. avgusta. — Vodstvo Doma.
TPcSzzve&ovania
Na Ljubljanskem prlju je bil najden telovnik v katerem je bila ura z verižico. Kdor ga je izgubil, naj poizve pri sv. Krištofu, Dunajska cesta štev. 52.
Kranjska hranilnica -denarni zavod ljubljanske
oblasti.
V svojem zadnjem zasedanju je sklenila skupščina ljubljanske oblasti soglasno, da ustanovi svoj denarni zavod in obenem pooblastila oblastni odbor, da se pogaja eventualno za prevzetje kakega že obstoječega denarnega zavoda in ga sporazumno s finančnim odsekom oblastne skupščine tudi prevzame. Pogajanja, ki so se po incijativi predsednika oblastne skupščine vodila že dalje Saša za prevzetje »Kranjske hranilnice«, so se tekoči teden ugodno zaključila^ Finančni odsek je preteklo sredo odobril od direkto-rija Kranjske hranilnice stavljeno ponudbo, občni zbor tega društva je pa v četrtek sklenil likvidacijo društva. Z ozirom na to, da preidejo vsa aktiva in pasiva Kranjske hranilnice v last oblastne skupščine po odbitku vsote 2,850.000 dinarjev, ki se "po dogovorjenem ključu raadeli v dobrodelne* namene. S tem je naš najstarejši denarni zavod prešel v last oblasti in treba je le še, da dobi ta sklep najvišje potrjenje. Obnovimo si zato zgodovino tega denarnega zavoda in ugotovimo narodno-gospodarski pomen te transakcije.
Šestero ljubljanskih meščanov, Franc Gal-le, Gašper Candutsch, Jurij Mullc, Jožef Seu-nig ki Jožef Wa«ner z županom Jan. Ne©.
Hradecky-jem je zaprosilo L 1820 takratnega deželnega guvernerja na Kranjskem, grofa Sweerts-Spork, da se jim dovoli po zgledu drugih mest ustanoviti v Ljubljano zasebno društvo, »ki bi vsem slojem, višjim m nižjim', nudilo priliko, da nalože svoje prihranke varno in plodonosno in si tako zagotovijo za starost ali pa tudi, ker bi mogli vlogo dvigniti vsak čas, za slučaj bolezni ali nesreče, ali sicer v potrebi podporo v sili.« Ker ni bilo nikakega ustanovnega zaklada, so izjavili ti ugledni meščani, da sami jamčijo solidarno zase in za svoje dediče, da se bo vloženi kapital z zagotovljenimi obrestmi pošteno vrnil. To vlogo je rešil gubernij ugodno 20. oktobra 1820 in poudaril v odloku, da pozdravlja podjetje, ki se ustanovi v Ljubljani po vzorcu dunajske hranilnice, ki že eno leto vspešno deluje. V »Ilyrisches Blatt« so podali ustanovitelji poljudno obrazložitev namenov novega zavoda, ki je začel svoje delovanje 4. novembra 1820 v sobi, ki mu jo je dal na razpolago v svoji hiši na Mestnem trgu št. 2 Franc Galle, ki je vodil ustanovni zbor. Franc Galle istega rodu je tudi vodil v četrtek 7. t. m. likvidacijski zbor Kranjske hranilnice čez 107 let Šta/tut in poslovnik je vlada potrdila naknadno 1. marca 1822. Kranjska hranilnica se je prvotno ustanovila po zgledu Dunajske hranilnice. Ta Statut je veljal do 1. 18-14., ko je bil izdan regulativ za snovanje in nadzorstva hranilnic. Temu regulativu se je moralo prilagoditi hranilnično društvo. Ta revizija se je izvršila L 1850. Vsled raznih nedostatkov, ki
so se pokazali tekom let, se je izvršila ponovna reviiija L 18G7. in izdelal tudi nov poslovnik in nornude za penzijski fond. Društvo je vodil: a) občni zbor, b) direkcija, obstoječa iz predsednika, podpredsednika, 4 ku-ratorjev in 8 direktorjev. Vsi ti so opravljali svoj posel brezplačno. Prvi predsednik je bil župan Janez Hradecky, potem pa po vrsti prošt Jurij Gollmayer, dekan Urban Jemi, dekan dr. Luka Burger, gubernialni svetnik Janez Vesel, stolni dekan Urban Jerni, stolni prošt dr. Luka Burger, tovarnar Franc Galle, odvetnik Maks pl \Vurzbach, kanonik Janez Schlacker, med. dr. Janez pl. Zhuber, tvorničar Janez Samassa, trgovec Vinko Seu-nig, trgovec Aleksander Dreo, bankir Jos. Luckmann, do 1. 1918. tiskar Otmar Bamberg in od prevrata dalje Dragotin Hribar. Portreti vseh predsednikov se nahajajo v hranil-nični posvetovalnici. Do 1. ,1837. je uradovala »Ljubljanska hranilnica« — kakor se je imenovala do 1. 1828., od tedaj pa »Ilirska hranilnica« in od 1. 1845. dalje »Kranjska hranilnica« — v Galletovi hiši. 12. marca 1838 je kupila hranilnica Groschelnovo hišo na Poljanah (sedaj finančna delegacija) za 34.000 goldinarjev. Uradovala je po 3—4 krat na teden. Vloge so rastle od leta do leta, nazadovale so v letih 1831, 1846, 1848 in 1849, ko so vsled nejasnih političnih razmer v Evropi vložniki dvigali svoj denar. V mesecih april in maj 1848 je dvignilo 1129 strank vse svoje vloge, vendar jih je zavod vse točno izplačal. Neugodno jp valivala na denarni trg tudi
zemljiška odveza in pa padajoča valuta v letih 1848. in .1849. Od 1. 1850. dalje pa so rastle vloge neprestano in dosegle leta 1905 z vsoto 69,690.161 kron svoje najvišje stanje. Po septembrskih dogodkih 1. 1908. je bilo v letih 1908. in 1909. dvignjenih nad 20 milijonov kron. Koncem 1. 1926. so znašale vloge 52,806.790.20 Din in sicer približno polovica prostih, ki so se obrestovale po 5 odstot., polovica pa vezanih z obrestovanjem nad 5 odstot. Do leta 1882., ko se je ustanovila Kočevska hranilnica, je bila Kranjska hranilnica edini zavod te vrste na Kranjskem. L. 1887. je sledila Mestna hranilnica ljubljanska, ki praznuje torej letos svojo 40 letnico, nato pa druge mestne hranilnico (Novo mesto, Kranj, Kamnik, Radovljica itd.). Kapital je bil pred vsem naložen na hipoteke. L. 1845. so znašale vloge 1,199.822 gold., konv. v. terjatve na hipotekah pa 1,078.152 gold. Ob petdesetletnici hranilnice 1. 1870. je bilo vlog 6,442.845.93 gold., avstr. v. hipotečnih posojil pa 3,430 ti. soč .139.91 gold. a. v., dočim je bilo naložeuih v vrednostnih papirjih 2,653.879 gold.. koncem 1. 1894. so znašale vloge 30,889.814.47 gold., hipoteke pa 15,560.814.13 gold. Koncem leta .1926. jo bilo hipotek le 9,500.115.92 Din.
Leta 1838 je ustanovila hranilnica zastavljalnico, ki je obstojala do 1. 1909., ko je ustanovila mestna občina lastno zastavljalnico.
L 1873. se ie osnovalo pod okriljem Kranjske hranilnice Kreditno društvo, na čigar dobičku ima Hranilnica svoj delež. To drufitvo deluje še danes v orid trgovcani w
Dnevne novice
★ Učitelji(ice) na otok Brač. Dodatno k zadnji informaciji: Vsak kolonist naj vzame s seboj: 2 rjuhi, podzglavje, od s jo, 2 brisači, krtačo, osebno toaleto po principu najpotrebnejše in dobro voljo. Vzemite po možnosti tudi kak inštrument in ne pozaibte fotografa v lastno korist. Prosim, da se udeleži vsak priglaše-nec sestanka v ponedeljek ob 10. uri pri Mi-kliču, da se spoznamo. Do svidenja! — SI. Mrovlje, gl. učit. pov. F. S.
-M- Priprave za nove trgovinske pogodbe. Doslej je naša država sklenila ali je v pogajanjih za trgovinske pogodbe z Avstrijo, Italijo, Nemčijo, Francijo, Anglijo, Madžarsko in Grčijo. V bodoče se sklenejo pogodbe s Finsko, Estonijo, Dansko, Holandijo, Norveško, Sovjetsko Rusijo, Argentinijo, Švedsko, Egiptom, Švico, Brazilijo, Poljsko, Španijo, Kitajsko, Japonsko, Češkoslovaško in Indijo. Trgovinsko ministrstvo je žc pozvalo gospodarske korporacije, da podrobno označijo svoje želje glede trgovine z navedenimi državami.
-M- Težka avtomobilska nesreča. Avtoomnibus, ki vozi med Valjevom in Belgradom, je sinoči, 8. t. m., med Dubokim in Baričem, za-vozil v prepad. Šofer, njegov pomočnik, dve ženski in en otrok so ostali mrtvi, trije potniki so težko ranjeni. Nesreča se je pripetila, ker se je pokvarila zavora.
Dunajska vremenska napoved za 10. julija: Nevihte; v ponedeljek deloma dež, nekoliko hladneje, zapadni vetrovi, pozneje se-verozapadni vetrovi.
-M- Žrebanje efektne loterije društva »Invalidskega doma« v Trbovljah se bliža. Še par tisoč srečk je na razpolago. Kdor noče zamuditi izredne prilike, naj se požuri. Dobitki bodo od 1. avgusta naprej razstavljeni v dvorani »Delavskega doma«.
k Služba cerkvenika in organista na Mirni se razpisuje. Nastopi se 25. julija 1927.
■A" Premovanja plemenskih konj v ljubljanski velikožupanski oblasti. Premovanja plemenskih konj se vrše letos v ljubljanski oblasti v sledečem redu: 1. avgusta 1927 ob 9. uri v Lescah, 2. avgusta 1927 ob 8. uri v Kranju, 3. avgusta 1927 ob 8. uri v Št. Vidu nad Ljubljano, 4. avgusta 1927 ob 14. uri v Mengšu, 5. avgusta 1927 ob 8. uri na Igu, 6. avgusta 1927 ob 9. uri v Veliki Loki, 7. avgusta 1927 ob 8. uri v Št. Jerneju na Dol.
•k Doraičajcči mladini dajte zjutraj čašico naravne »Franz - Josef« - grenčice, ki doseza vsled svojega želodec, čreva in kri čistečega učinkovanja zelo pomembne vspehe pri deklicah in dečkih. Na otroških klinikah se uporablja »F r a n z - J o s e f« - voda že pri malih, voma zelo zaprtih bolnikih. Dobiva se v poslan ah, drogerijah in špecerijskih trgovinah, desnic Dela in rujava kontenina, sifon, kam-dcleni po nizkih cenah pri Franc Pav-Gradišče 3. k Za razkuževanje živine in hlevov pri iljivih boleznih se poslužujemo z najbolj-DCuspehom Sanetolina, ki ga izdeluje .dka Chemotechna družba z o. z., Ljubljana, Mestni trg 10 (na dvorišču veletrgovine A. & t. Skabcrne).
~k Brezplačni tečaj umetnega strojnega vezenja in šivanja bo obdržavala Družba za prodajo Singer šivalnih strojev od 11. do 23. julija t. 1. v ljudski šoli v Mostah pri Ljubljani, na kar cenjeno občinstvo opozarjamo in uljudno vabimo.
•k Opozarjamo na današnji oglas sedlarske delavnice na Gosposvetski cesti štev. 18, pri Levu.
■k Romanje na Velehrad. Za romanje sc jc priglasilo 300 udeležencev. Odbor bo brezplačno oskrbel skupni potni list ter češki in
obrtnikom. Koncem leta 1926. je štelo 156 udeležencev z dovoljenim kreditom Din 4 mil. 102.050, od katerega se je porabil znesek Din 2,631.158. Od čistega dobička po Din 84.581.21 je pripadlo hranilnici Din 50.748.81.
L. 1889. je bila ustanovljena starostna hranilnica, ki ima namen, poslom in tovarniškim delavcem, stanujočim v ljubljanskem okolišu, nuditi posebne ugodnosti pri obrestovan ju. Udeleženci starostne hranilnice dosežejo namreč za svoje vloge do 9 odstotne obresti. Koncem 1. 1926. je štela starostna hranilnica 426 članov, med temi 12 moških in 319 ženskih poslov in 25 tovarniških delavcev. Skupne vloge udeležencev in njihove vloge na prenešenih obrestnih tretjinah s prispevki hranilnice vred so znašale koncem leta 1926. Din .1,158.790.83.
Da razširi varčevanje zlasti med mladino, Je uvedla hranilnica leta 1907. domače hranilnike, ki so se hitro priljubili.
L. 1911. pa so se uvedle nagrade za dol-goslužeče posle, ki so hranilnični vlagatelji.
Groschelnovi hiši, ki jo je kupila hranilnica 1. 1838., je nadzidala eno nadstropje. Leta 1869. je kupila eksekutivno Staro strelišče (sedaj Ljudski dom). Tu so se vršile razstave in zabave, ob vojskah pa je služilo kot zasilna bolnica.
Do svoje petdesetletnice 1. 1870. je nabralo društvo rezerv 496.334.41 gold., do leta 1895. pa nad 4 milijone gold. Ker je rezervni fond že 1. 1839. dosegel dvajseti del (5 odstot.) vložnega stanja, jo bila hranilnica po svojih pravilih upravičena., del čistega dobička uporabljati za dobrodelna darila. Tako je podpirala izdatno razne dobrodelne organizacije,
avstrijski vizum. Tiska se kratek potopis in kratka češka slovnica; oboje bodo romarji prijeli brezplačno. Navodilo za pevce in druga obvestila bomo pravočasno objavili.
-M- Na znameniti šoli političnih ved v Parizu je napravil diplomski izpit naš rojak g. Ciril Škrjanec iz veleugledne rodbine v Radomljah. Iskreno čestitamo!
k Narodni poslanec g. Franjo Žebot častni občan občine Cirknice. Občinski odbor občine Cirknice ob Muri je na svoji redni seji dne 4. julija t. 1. soglasno sklenil imenovati narodnega poslanca g. Franca 2ebota za častnega občana za zasluge, ki si jih je imenovani pridobil s svojim neumornim delovanjem za blagor te občine. K zaslužnemu odlikovanju g. poslancu najiskreneje čestitamo!
k Ljubljansko orlovsko okrožje priredi 31. julija v Šmarju pri Grosupljem celodnevno prireditev. Ob desetih sv. maša, po maši ljudski tabor, popoldne telovadni nastop in prosta zabava.
k Miklošičeva slavnost v Ljutomeru. Dan 7. avgusta 1927 bo velik praznik za našo ljutomersko župnijo, ko bomo proslavili svojega slavnega rojaka, ki jc dika in ponos ne samo naše fare, ampak celega slovenskega naroda sploh. Ta naš velikan-učenjak jc pokazal vsemu svetu, da je v malem slovenskem narodu dovolj sile in moči, da ni zapisan smrti, saj je tudi naš Miklošič bil mož kot zrno klen in zdrav. Bil je sin matere Sloveniji, katere ime je zanesel širom sveta. On je rodoviten trs naših goric, ki je dal življenje in rast nešte-vilnim mladikam. In narod, ki ima take može, ki so toliko prispevali za kulturo, tak narod ima dane vse pogoje za bujno rast in procvit. Ves kulturni svet časti in slavi našega velikana in sramotno bi bilo za nas, ako bi nas drugi narodi morali učiti in opominjati, da slavimo svoje zaslužne može, da v resnici »sinovi Slave smo«. Zato mora ves slovenski narod prispevati, da dostojno proslavi svojega velikega kulturnega delavca in se v obilnem številu udeleži te proslave, ko sc mu bo odkrila spominska plošča na rojstni hiši v Ra-domerščaku št. 11 pri Ljutomeru.
k Romanje na Sv. Višarje. To romanje se bo vršilo 14. in 15. avgusta 1927. Priredila ga bo Slovenska krščanska ženska zveza za svoje članice. Vabljeni so pa seveda tudi družinski člani udeleženk (starši, možje, bratje, otroci). Kar se tiče stroškov, je treba ločiti stroške za potovanje po jugoslovanskem ozemlju in stroške za potovanje po italijanskem ozemlju. Po jugoslovanskem ozemlju velja polovična vožnja, in sicer le na progi Ljubljana—Planica; mogoče je, da se bo polovična vožnja dobila tudi iz drugih postaj, kar bo že pravočdsno objavljeno. Polovična vožnja iz Ljubljane— Planica in nazaj stane 34 Din. Za vožnjo po italijanskem ozemlju in za italijanski potni vizum je treba plačati pri prijavi 40 Din. — Prijave sprejema Prosvetna zveza v Ljubljani, Miklošičeva cesta 5. Ob prijavi mora vsaka oseba, ki se hoče romanja udeležiti, navesti svoje ime in priimek, stan, rojstno leto in stanovanje. Prijave se sprejemajo do 31. julija 1927.
-M- 50letnica. Toliko se čita o raznih 10-, 20-, 30- in 40letnicah. Kaj pa me, ki smo ma-turirale leta 1877. na ljubljanskem ženskem učiteljišču? Kje tičimo in kaj je z našo 50-letnico? — Stara korenina.
•k Srebrna poroka, G. Ignac Koren, trgovec in posestnik v Metliki, in njegova soproga, ga. Karla, praznujeta jutri na Trsatu svojo srebrno poroko. Slavnost opravi preč. g. prior p. Val. Učak. Našima vrlima jubilantoma izrekamo ob tej priliki njih številni prijatelji in
cerkve in cerkvene ustanove, revne učence itd. Pri tem je v svoji prvi dobi delila podpore brez ozira na narodnost, dočim je v zadnjih desetletjih upoštevala zlasti ustanove izrazito nemškega značaja. Tako je darovala Slovenski Matici ob ustanovitvi 3 »Metalliques« po 1000 gold., dala 1. 1848. za oborožitev narodne garde 557 gold 50 kr. Ob svoji petdesetletnici jo sklenila iz rezervnega fonda sezidati poslopje za realko. Za 2 hiši, ki so ju podrli in ostali svet je dala 95.000 gold. Stavba jo stala 479.831 gold. Ko je prodala hišo na Poljanah erarju za 120.000 gold., si je sezidala 1. 1879. in 1880. sedanjo palačo, ki je stala 211.312 gold. a. v. L. 1888. je dala hranilnica 20.000 gold. za zgradbo Elizabeline otroško bolnice. Za zgradbo nove deželne bolnišnico je prispevala 80.000 gold. Ob potresu 1. 1895. je izdala za prehrano revnejšega prebivalstva (47.808 opoldanskih porcij) 3516 gold. 51 kr., v isti namen je izdala raznim organizacijam podpor 13.796 gold. 53 kr. L. 1889. je ustanovila 4 razredno nemško ljudsko šolo in sklenila jo vzdrževati. Za regeneracijo vinogradov je izdala 10 let po 2500 gold. letno. Podpirala je izdatno postojanke nemškega planinskega društva. Trajne zasluge si je pa pridobila, ker je pomagala finansirati kamniško, zlasti pa dolenjsko železnico. Razen vsote 100.000 kron, katero jo porabila za nakup osnovnih delnic, je prevzela pod pogoji, zelo ugodnimi za novo železniško podjetje, vse prioritetne obveznice, ki jih je izdala delniška družba dolenjskih Železnic, v nominalnem znesku 12 milijonov kron. Tudi zgradbo lokalnih železnic Kranj—Tržič in Ljubljana—Vrhnika je Kranjska hranilnica s svojo udeležbo znatno
znanci širom domovine, kakor tudi uredništvo »Slovenca«, najiskreaejše čestitke ter jima želimo 6e mnogo srečnih let v krogu svojih dragih.
*	Promocija. V ponedeljek, 11. t. m„ bo
na dunajski univerzi promovirana za doktorja medicine gospica Mila Kovačeva iz znane rodbine art. teh. kapetana I. ki. v p. g. Maksa Kovača.
*	Drugi izkaz darov za Aljažev nagrobni spomenik na Dovjem. Hranilnica in posojilnica v Kranjski gori 300 Din, msgr. prof. Tomo Zupan 100 Din, vojni kurat Fr. Bonač 100 Din, prof. Janko Mlakar 100 Din, posestnik Belec v Št. Vidu nad Ljubljano 100 Din, minister n. r. Dušan Sernec 100 Din, prof. dr. Fr. Perne 50 Din, učiteljica Apolonija Fatur 30 Din, Fr. Klinar 30 Din, župnik Janez Kramar 20 Din, dvorni svetnik dr. Jos. Mantuani (drugi dar) 10 Din; skupaj 970 Din. Prvi izkaz 1370 Din, torej skupno 2340 Din. — Bog plačajl Prosimo še nadaljnjih dobrodelnih prispevkov. — Jos. Lavtižar, blagajnik.
k Romanje v Lurd. Odhod iz Ljubljane 16. avgusta preko Jesenic, Avstrije v Švico. Maria Einsicdeln čn dan. V Francijo, Lyon—Ars en dan, Paray le Monial pol dneva, Lurd štiri dni. Nazaj grede postanek v Marseille in Genovi po pol dneva, a v Milanu en dan. Preko Postojne prihod v Ljubljano 28. avgusta. Vožnja s prehrano in prenočiščem stane v II. razredu 3800 Din, v III. razredu 2800 Din. Prijave sprejema do 5. avgusta: Prva slovenska potovalna pisarna Jos. Zidar, Ljubljana, Dunajska cesta 31, telefon 2759.
k Mojstrom in pomočnikom! Mojstri, ki si žele dobro izvežbanih pomočnikov in uka-željnih vajencev, naj sc obračajo na vodstvo Rokodelskega doma v Ljubljani, Komenskega ulica št. 12, kjer bodo dobili naslove dobrih pomočnikov in vajencev. Na vodstvo Rokodelskega doma v Ljubljani naj pa pišejo tudi stariši, ki žele dati svoje sinove učit se rokodelstva. Kdor se hoče osebno zglasiti, naj stori to v delavnikih od 6. do 7. ure zvečer, ob nedeljah in praznikih pa od 11. do 12. ure. Uraduje se brezplačno.
k Smrtna kosa, V Zapužah pri Begunjah je umrl 8. julija Anton Košir, p. d. Malijovc, v 83. letu starosti. Krščansko je živel in lepo vzgojil svoje otroke. N. v m. p.!
"IREBI^JEToteSIJE
društva »Trgovske akademije« v Ljubljani
nepreklicno 31. oktobra. — Srečka 10 dinarjev.
Dobitkov 885, od 50.— do 100.000 Din. Poizkusite srečo, naročite takoj srečke I
■k Če bi kdo kaj vedel o Lovrencu Mesa-riču, roj. 1883, kateri se pogreša od 4. septembra 1914 pri Grcdeku v Galiciji, se prosi, naj to naznani proti povrnitvi vseb stroškov Magdaleni Mesarič v Jelovcu pri Makolah.
■k Rogaška Slatina. Gospod M. Pejčino-vič, zobozdravnik iz .Belgrada, je dospel v Rogaško Slatino, kjer otvori zobni atelje. Or-diniral bo skozi celo dobo kopališke sezone. KUSAKOVIČA KALODONT najboljša pasta za zobe ■k Svetlopisni papir negativni 42, 52 Din, pozitivni 52, 62 Din, priporoča papirna trgovina I. Gajšek nasl. Ljubljana, Sv. Petra c. 2.
■k Najbolj uvedeni, prvovrstni švedski pisalni stroj »Halda« bo letos prvič razstavila na ljubljanskem velesejmu tvrdka Ant. Rud. Legat & Co., Maribor, Slovenska ulica 7. Razstavljeni bodo tudi dva metra visoki švedski pisalni stroj »Halda«, univerzalni računski stroji »Triumphator«, švedski barvni traki, »Kardex« in »Legatin«, Paviljon »H« št. 439—445.
k ITO — zobna pasta najboljša.
pospešila. Na svojem občnem zboru 3. maja 1881 je sklenila prispevati deželi za zgradbo muzejske palače vsoto 100.000 gold. pod pogojem, »da se bodo v novi zgradbi oskrbeli tudi prostori za obrtni muzej«, kar se pa do danes še ni izvršilo. Ta znesek se je naknadno zvišal na 130.000 gold. L. 1884. je sklenil občni zbor prispevati za zgradbo cenonili in zdravih delavskih stanovanj vsoto 50.000 gold. V ta namen se je ustanoviio posebno društvo za zgradbo delavskih hiš, kateremu je hranilnica z izdatnimi podporami omogočila zgradbo 10 hiš, kjer biva 81 strank. Ko je pogorelo deželno gledišče, je darovala Fiiharmonični družbi za nakup pogorišča 1. 1889. 20.000 gl. To družbo je pravzaprav Kranjska hranilnica vzdrževala do prevrata. Ob petinsedem-desetletnie.i 1. 1895. je družba sklenila ustanoviti zavetišče za neozdravljive, ki se je otvo-rilo v veliki stavbi 1. 1909. Zo ta ustanovo se je podarilo v večletnih obrokih znesek 1 in pol milijona kron. V zavetišču je bilo nastanjenih in preskrbljenih 50 neozdravljivih bolnikov. Pred par leti jo Kranjska hranilnica, ko je zabredla v stisko zaradi visokih vojnih posojil, ki jih je podpisala, prodala to stavbo erarju za vsoto 2 milijona Din, pla6-Ijivih v letnih obrokih po 500.000 dinarjev. V poslopju se nahaja sedaj bolnišnica za ženske in porodnišnica. Jako izdatni so bili tudi prispevki Kranjske hranilnice za zgradbo Mari-janišča, Liehtcnturnovoga zavoda, bolnico usmiljenih bratov in žonsko bolnico v Novem mestu. Ob potresu ju Inaiiilnično arušivo sklenilo, dajali potresna posojila preko dovoljene meje pupilarne varnosti in naložiti za izgube iz teh posojil poseben rezervni aaklad.
k Med. dr. Robert Blumauer, špecijalist za kirurgijo, ordinira privatno vsak dan od pol 2 do pol 4 pop. razen ob nedeljah in praznikih. Ljubljana, Tabor 13-1. (Sokolski dom — vhod s strani vojašnice).
k Jeklene valjčne zastore ter vsa ključavničarska dela izvršuje in se priporoča za c. naročila ključavničarstvo Avg. Martinčič, Ljubljana, Rimska cesta 14 Več v današnjem oglasu na zadnji strani.
Naj bo v tujini, naj bo doma, k jedi. med delom, se vedno prileže če si s čašo C 1 i o limonado človek onemoglo dušo priveže.
Ekspozitura »sfoVENČEVE« uprave na ljublj. velesejmu
posluje vsak dan dopoldne in popoldne in sprejema naročila na oglase ier naročnino za lisla »Slovenec« in »Domoljub«
CjuMfana
0 Razstava grškega in rimskega kiparstva v odLivkih iz pariškega Louvrea. Danes ob 11. uri dopoldne predava o antičnem kiparstvu gospod profesor A. S o v r e v Jakopičevem paviljonu. Kdor se želi seznaniti z dobo, ki je rodila klasično umetnost, in njenimi deli natančneje, naj ne zamuda strokovnja-ške razlage.
O Za pospeševanje naše tekstilne industrije. Kakor smo doznali, je g. Joško Medved, sin ljubljanskega trgovca, dovršil letos študije na višji tekstilni šola v Brnu, kd slovi na Češkem kot prva strokovna šola za teketi-lijo. Še pred omenjeno strokovno šolo je obiskoval enoletni trgovski tečaj na trgovski visoki šoli v Parizu, kjer se je tudi pečal s študijem tekstilne stroke. Iz gospodarskega stališča pozdravljamo z veseljem ta pojav, ker vidimo, da se naš naraščaj v polni meri zaveda nalog, ki čakajo naše gospodarske delavce v novi domovini. V Jugoslaviji je za razvoj te stroke še mnogo odprtega polja in potrebovali bomo nujno domačih strokovnih moči, ker imamo doslej v tem oziru namešča nih še preveč inozemcev.
O Dr. Josip Volavšek ne ordinira od 15. do 31. julija.
O Stavbena zadruga »Obrtni dom«. Društvo rokodelskih mojstrov je sklenilo na svoji zadnji seji dati priliko obrtnikom, ki nimajo lastnega doma, da istega dobe e tem, da se združijo v stavbeno zadrugo »Obrtni dom« in si z združenimi močmi poskrbe potrebne prostore in svoje domove. Vsi, ki se zanimajo za to vprašanje, naj pridejo v ponedeljek, 11. julija, ob osmih zvečer v' društveno sobo v Rokodelskem domu, Komenskega ulical2, da si sestavimo pravila stavbene zadruge in da tudi zadrugo takoj ustanovimo. Poleg obrtnikov, ki si žele lastnega doma, vabimo k sestanku tudi prijatelje rokodelskega stanu, ki bi s svojim sodelovanjem lahko pomagali, da nova zadruga začne čimpreje uspešno delovati. Pridite vsi, ki resno želite lastne domove, pridite pa tudi vsi pravi prijatelji rokodelskega in obrtnega stanu!
O Rokodelski dom. Pevski zbor v Rokodelskem domu pod vodstvom g. profesorja
Ustanovlj. 184a.	Solidna Izvršitev.
Vsakovrstna
pleskarska in irkoslikarska dala
izvršuje tvrdka
BRAT& mmi nasBednlki
Martinu, Ceme & Co.
Vošnjakova ul. 8. (preje Cesta na Gorenjsko železn.)
Zmerne cene.	Ljubljana	Telefon it. 3814
Hranilnica je tudi ustanovila več dijaških ustanov za realce, obrtne učence in tehnike ter ustanovo za onemogle vdove in otroke bivših trgovcev in obrtnikov.
S slavbo nemškega (sedaj dramskega) gledališča in svojih hiš v Gradišču je omogočila regulacijo tega dela mesta. Ob šentjakobskem mostu je na laslne stroške podrla hišo pred vrtom, ki je spadal k Virantovi hiši in ogradila vrt z lično ograjo. Viranlovo hišo je pred 2 letoma kupila od Kranjske hranilnice poštna direkcija. Kranjska hranilnica je tudi izdatno prispevala za šentjakobsko župnišče in s tem pripomogla za razširjenje Rožne ulice.
Ni dvoma, da si je Kranjska hranilnica v svoji .107 letni zgodovini stekla ogromnih zaslug za naše nar. gospodarstvo in si s svojimi podporami za humanitarne iu prosvetne ustanove pridobila častno mesto v kulturni zgodovini kranjske dežele. V zadnjih letih je njeno delovanje kljub visokim vlogam (na koncu 1. 1926. blizu 53 milijonov Din) zamiralo. Saj je stanje liipotečnih posojil, kar je bilo nekdaj za njo najvažnejše, znašalo le 9 in pol milijona Din, stanje naložb pri drugih denarnih zavodih vpa do 31 milijonov Din. S tem, da preide Kranjska hranilnica, ki naj bi ohranila svoje historično ime, v last oblasti, smemo opravičeno pričakovati, da se bo razvil iz nje velik denarni zavod, ki bo podpiral oblast pri velikih narodno-gospodarsluh nalogah, ki jih ima oblast.
(Viri: Denkschrift ilber die Grtlndung der Sparkasse in Laibach 1870, Denkschrift ilber dio Wirksamkeit der Krainischon Sparkasse, 1895. Dragotin Hribar. Stoletnica Kranjske hranilnice. 1920.)
M. Bajuka bo imel pevsko vajo v torek, 12. julija, ob osmih zvečer.
G Za bratom v smrt. Kakor smo že poročali, je tragična smrt Jerneja Zargija tako užalostdia brata Ferdinanda, da si je sklenil končati življenje. Skočil je v Ljubljanico in le po naključju so ga rešili iz vode in ga prepeljali v bolnico; rečeno je bilo, da je že izven nevarnosti, toda 'včeraj ponoči je umrl. Ferdinand je bil poslednji od desetih bratov.
O Ne sadi bede. V našem uredništvu se je zglasil g. Zargi in nas prosil za popravek, da njegov oče ni šel v Brežicah prostovoljno v smrt radi bede, ker je bil dobro preskrbljen z vsem, temveč najbrže radi hipne blaznosti, kar potrjuje tudi mrtvaški list, ki nam je bil predložen. Toliko v pojasnilo, da ne delamo nobenemu krivice.
© Prošnja na ljubljansko posestnike. Ob Linhartovi ulici se je zgradilo osem vil, še v letošnjem letu se pričakuje nadaljna dograditev treh do štirih vil. V sredini okoliša navedenih vil se nahaja neka velika jama, posledica pred več leti izkopanega peska. Zasipanje te jame ni nikomur mogoče, vsled česar se hišni posestniki naprošajo, da bi svoj odvozni materijal bodisi kakršnekoli vrste, dirigirali k zasipanju te jame. Prošnja je utemeljena iz zdravstvenega in olepševalnega ozira predmestja; v jami ima ležišče različna golazen, kače in nevarne muhe.
PRIVAT. DETEKTIV. ZAVOD, RIMSKA C. 9.
© Poškodovanje poljščine. Pri kopanju v Malem grabnu in Gradaščici se kopalci ne poslužujejo zato napravljenih potov, oziroma dohodov, marveč hodijo vsevprek po njivah in travnikih ter povzročajo s tem občutno škodo na poljščini. V interesu zaščite kmetijstva in pa po zakonu o varstvu poljščine je pod kaznijo prepovedano vsako stopanje na travnike in njive ob času, ko trava in poljski plodovi uspevajo. Tudi vodopravni zakon dovoljuje kopanje le v toliko, v kolikor se ne dela s tem komu škoda. Istotako je strogo prepovedano delati škodo na javnem in privatnem imetju s trganjem trave in zelenja ter sekanjem vej in nabiranjem drv. Proti vsakomur, ki se bo pri navedmih dejanjih zasačil, se bo v zmislu obstoječih predpisov kar najstrožje postopalo.
Priporoča se
delikatesna in specerijska trgovina
Anton Verbič, Ljubljana, Stritarjeva ulica,
kralj, dvorni dobavitelj.
© Dve tatvini. Policijska kronika beleži včeraj dve neznatni tatvini. Aleksandru Knezu, veletrgovcu v Ljubljani, je neznan tat odnesel več lat, vrednih 300 Din. Posestniku Andreju Lavriču v Vodmatu je neki poljski tat odnesel s polja za približno 150 dinarjev sočivja.
Zanimiva optična prevara
mora človeka prijetno iznenaditi, ne pa prevara pri kakem nakupu življenskih potrebščin. Da se temu izognete, kupujte oblačila vedno pri tvrdki
DRAGO SGHWAB - Ljubljana.
kjer jc vsaka prevara izključena.
Maribor
□	Občina in mariborske vojašnice. Znano je, da vojaški erar občini ni hotel zvišati najemnine, ki bi bila sedanjim razmeram primerna. Za vse vojašnice je država plačevala najemnine letno le 31.000 Din, dosi so popravila vojašnic občino stala do 800.000 Din in še več. Ko so na mariborskem rotovžu sedeli socialisti z Grčarjem kot županom, niso storili nič, da bi dosegli višjo najemnino. Vozili so se sicer, kakor včasih pove g. Bahun v Belgrad, in se razgovarjali o tej stvari z ministri, a odločnih korakov niso napravili. Ko je pa dr. Leskovar postal župan, se je vložila tožba proti erarju. Občina je v prvi instanci tožbo dobila in je bil erar obsojen, da mora plačati za vojašnice letno najemnino 1,804.000 Din. Vojaški erar je vložil proti tej razisodbi rekurz, o katerem se je vršila pretekli teden razprava pri deželnem sodišču v Ljubljani. Tudi druga instanca jo obsodila erar, da mora občini plačati za vojašnice letno 1,804.000 Din najemnine in stroške. Ta uspeh mestne občine seveda Bahunu in socialistom zopet ne bode všeč, ker ga je dosegel župan dr. Leskovar.
□	Zasluženo povišanje. Od prevrata sem že opravlja g. Emil Gerbac pri mestnem pogrebnem zavodu ravnateljske posle na občno zadovoljnost občine in vse javnosti. Znano je tudi, da skrbi priljubljeni g. ravnatelj za vzoren red na mestnem pokopališču in jo že upeljal pri zavodu marsikaj novega, praktičnega in dobičkonosnega. Za vzorno službovanje je bil g. Gerbac imenovan za računskega svetnika in pomaknjen v prvo položajno plačilno stopnjo — II. kategorija. G. ravnatelju k zaslužnemu povišanju iskreno častitamo!
□	NovopreiUitgaiii člani v upravni odbor Mestne hranilnice. Člani upravnega odbora mariborske Mestne hranilnice: dr. A. Veble, dr. A. Juvan, Ožvalič (vsi trije SLS) in radikal Pucelj so izstopili iz odbora, ker ne morejo nositi odgovornosti za poslovanje zavoda, ki jo v demokratskih rokah. Odbor je pred-ložil občinskemu svetu v odobritev mesto odstoDdvših članov nove in sicer iz vrst SDS:
inženerja Oskarja Dračer, ki je solastnik tvrdke Zlatorog, trgovca Drago Rosina, državnega pravdnika Karla Jančiča in kavarnarja Alojzija Streharja.
□	Odbita denarna podpora. Ministrstvo za sociialno politiko je bilo obljubilo stavbeni uradniški zadrugi >Svoj dom« tri in pol milijona podpore. Ta podpora se je sedaj zavrnila z motivacijo: Krediti so izčrpani, stavbena zadruga ima med člani tudi neuradnike in s krediti, ki jih že ima ministrstvo za socialno politiko, mora izven stavbenih nalog izvršiti še druge važnejše ter nujnejše.
□	Vsem hišnim gospodarjem! V smislu sklepov odbora z dne 24. maja, 27. junija in 7. julija t. 1. poziva društvo hišnih gospodarjev za Maribor in okolico vse hišne gospodarje v Mariboru in okolici, da opuščajo povišanje najemnine za stanovanja in lokale ter odpoved najemnih pogodb, ako za to ni nujnih razlogov.
□	Bolezen nemškega uiienjaka. V Pe-krah pri Mariboru se mudi znani nemški profesor in učenjak dr. Wetzensteiin, ki se bavi s študijami o naših krajih. G. profesor je v soboto nenadoma ter opasno obolel in so ga prepeljali v mariborsko splošno bolnioo.
□	Mariborska deea se odpelje na morje. V soboto se je odpeljala mariborska deca na morje. Dečke bo nadziral g. učitelj Rauter, deklice na Krku gospa Kožuhova.
□	Poskušnja vožnja na progi Maribor— Rogaška Slatina. Smo že poročali, da bo začela mariborska občina z avtoomnibus prometom na progi Maribor—Rogaška Slatina. Dne 15. julija bo komisijonelna vožnja in potem bo takoj otvorjen promet.
□	Knjige za Prekmurjo. V ponedeljek, torek in sredo popoldne bo pobiral pooblaščenec Prosvetne zveze knjige za Prekmurce. Prosimo vse Mariborčane, da s svojo znano velikodušnostjo darujejo v ta namen knjige ali denarne prispevke. Vsaka knjiga in vsak prispevek bo plemenito seme za utemeljitev slovenske prosvete v naši novi Slov. Krajini.
□	Preselitev »Fiat« zastopstva. Zastopništvo »Fiat« avtomobilov se preseli iz dosedanjih prostorov v Gosposki ulici v Frančiškansko ulico.
□	Razdelitev nagrad. Danes dopoldne se razdele v Unionski dvorani nagrade razstav-ljalcem vajencem in pomočnikom na razstavi slovenskega obrtnega društva.
□	Zopet pod ključem. Z osebo finančnega pripravnika Kojiča, ki je zabodel na smrt župana v Črni Brumena, srno se že ba-vili ponovno in poročali, da ni prav pri pameti. Kojiča je državno pravaništvo v četrtek izpustilo. V petek je sledila ponovna aretacija. Kojiča je aretiral policist, ki ga je zasačil pri kopanju v Dravi. Kojič je zopet v zaporu mariborskega okrožnega sodišča.
□	Dva slučaja zastrupljenja. V sobovo se je poskušal zastrupiti na Pobrežju pri Mariboru neki mizar. Pil je solno kislino. V nevarnem stanju je bil prepeljan v bolnico. — Na Koroški cesti pa je poskušala na isti način končati si življenje gospa M. S. toda takojšnja pomoč jo je rešila.
□	Vročeglavi politiki. Volivna borba zahteva tudi pri nas žrtve. V petek zvečer so se sprli v gostilni Pod mostom trije gostilniški politiki. Iz prepira se je razvil hud pretep, iz katerega so odnesli vsi trije krvave glave, za plačilo pa jih je stražnik odgnal v zapor.
□	Slučaji nasilne smrti v Mariboru. Od 1. januarja do 7. julija je umrlo v Mariboru 16 oseb od nagle in nasilne smrti. Kap je zadela tri osebe, 1 je našel smrt pod vlakom, 1 se je zadfošil, 4 obesili, 3 utopili' in 4 ustrelili.
Docent IVAN MATKO
V MARIBORU — Slovenska ulica štev. 4 ne o r d i n i r a od 11. julija do 1. avgusta.
Jesenice
Celje
BOG ŽIVI, BRATJE IN SESTRE!
Danes se zberele iz vseh delov mariborske oblasti ter še iz Krškega polja in Brežiške ravni v lepem Celju. Z vami prihajajo številni prijatelji iz Cele Slovenije. Celje vas po svojih najboljših iskreno pozdravlja in z bratsko prisrčnostjo sprejema. Nimamo sicer bogatih sredstev, da bi vam pripravili razkošno gostijo in vse drugo, kar je dano mogotcem te zemlje. Imamo pa ljubezeu in dobrohotnost in ta je danes vsa vaša. Današnje celjsko orlovsko slavlje naj vzrasto v mogočno manifestacijo ljubezni do dela in borbe, dan sam pa naj vam ostane v spominu kot krona tihemu in skromnemu delu, ki ob svojem času poraja čudo uspehov. Dobrodošli, bratje, sestre, pozdravljene!
& Razpisana služba. Pri okrožnem sodišču v Celju so odda mesto višjega pisarniškega predstojnika. Pravilno kolkovane in opremljene prošnje je vložiti do 10. avgusta pri pr dsedstvu okrožnega sodišča v Celju.
cr Prepovedan ribolov v Voglajni. Radi vložitve somov je Voglajna za ribolov še za eno leto prepovedana. Vse druge vode, ld so last Ribarskega društva v Celju, to je Savinja od Nazarja do mosta v Rimskih toplicah s pritoki vred, so pa odprte.
Zadnja pot f Prežlja. V petek popoldan smo pokopali predsednika prvega delavskega konsum-nega društva na Jesenicah. Takega pogreba že dolgo ni bilo. Od vseh krajev so prihiteli njegovi prijatelji. Med drugimi smo videli tudi gospoda Ko-emurja, ravnatelja ljubljanskega konsumnega društva. Pomnožen društveni zbor je zapel tri žalo-stinke, godba kat. del. društva pa je na celi poti igrala žalne koračnice. Pokopaval je gospod župnik ob asistenci petih gospodov duhovnikov. Ko je po končanih obrednih molitvah gospod oblastni poslanec Peter Ar ne ž stopil k odprtemu grobu ter se poslovil od rajnkega Preželja v imenu prvega delavskega konsumnega društva, v imenu Jugoslovanske strokovne zveze, v imenu Katoliškega delavskega društva, Orla itd, ter se mu zahvalil za ves njegov obilen trud, nI ostalo skoro nobeno oko suho. Srce se je človeku trgalo pri pogledu na žalujočo soprogo ter štiri otroke, najmanjši nima niti štiri leta, l<o se je pogrezala rakev s predragim v prezgodnji ;*rob. Počivaj v miru dragi Preželj, nam društvenikom ostaneš nepozaben I
Tržič
Ustrelil se je v sredo zvečer pred Slugov« gostilno privatni uradnik Zore. Nameril si je kroglo naravnost v srce, a zadel se je nižje. Pokji-ct-ni zdravnik mu je nudil prvo pomoč. Z avtomobilom je bil odpeljan v ljubljansko bolnišnico. Nesrečno dejanje je storil Zore zato, ker ni mogel dobiti nikjer službe. Zanimivo jc pa to, da je pol ure po dogodku pripeljal vlak pismo, v katerem mu je naznačena zaželjena služba v Mariboru.
Himen. Poročil se ie preteklo nedeljo v Ljubljani agilen in priljubljen igralec našega odra, večkratni načelnik našega Orli in telovadec rimske vrste, g. Rudolf A h a č i č z i?no. Marijo M a v c. Bilo srečno!
ŠRofja Lolca
Krekov orlovsko okrožje priredi dne 7. julija okrožno prireditev v Selcih nad Škof jo Loko. Ob pol desetih sprevod. Ob desetih služba božja v župni cerkvi. Po službi božji mladinski tabor pred Krekovim domom. Ob tretji uri popoldne javna telovadba z zanimivim sporedom. Po telovadbi veselica na Fertici. Pri vsej prireditvi igra godba gasilnega društva iz Škofje Loke. Prijatelji orlov-stva poselite to lepo mladinsko prireditev.
Ježica pri Ljubljani
Vajo gasilske župe. — Danes popoldne se vrše gasilske vaje ljubljanske gasilske župe. Pri tej vaji sodeluje 6 brizgalen, in sicer od društev Jezica, Sto-žice, Črnuče, Nadgorica, Sp. in Gor. Šiška.
Volivni sestanek zaupnikov SLS se vrši danes popoldne ob 4. v društvenem domu z dnevnim redom, ki je bil javljen v včerajšnjem »Slovencu« in na vabilih, ki so bila posameznikom razdeljena. Pridite vsi!
Nezgoda nočnih izletnikov. — Vesela družba, ki menda nedelje zabija po načelu in geslu »prej pa ne gremo dam, da se bo delav dan..«, se je vračal v zgodnjih jutranjih urah iz Savelj z avtomobilom proti mostu, ki vodi čez železnico. Vsled neprevidnosti šoferja se je avto zaletel v leseno ograjo tik nad železnico — za las je manjkalo, da ni šlo vse vkup v globino. Zadržala je le ograja, ki jo je voz potegnil za seboj in se je zapletla v kolesa, sicer je pa avto bilanciral liki tehtnica. Z veliko težavo so ga s parom konj zvlekll iz neprijetnega in obenem nevarnega položaja nazaj na most. Dve uri so se mučili s tem. Seveda je bila vesela družba takoj trezna.
Velikodušen dar cerkvi in revežem. — Pokojna Marija Ecker, o kateri smo poročali pretekli teden, je zapustila v oporoki 500 Din farni cerkvi in 200 Din za občinske reveže. Predvsem reveži se bodo pokojnice gotovo s hvaležnim srcem spominjali. Bodi ji Bog večen plačnik!
Umrl jo Fr. Salzbcrger, delavec in hišni posestnik v Stožicah. N. v m. p.!
Kamnite
Rekuris proti občinskim volitvam, ki so ga vložili samostojni demokrati, še vedno ni rešen. Strašno težko se ločijo dosedanji gospodarji od mestne uprave in vedno znova trosijo govorice, da bodo volitve ovržene in razpisane nove. Toda kot smo informirani iz najverodostojnejšega vira, so vse te govorice samo pobožna želja naših demokratov in nima priziv prav nikake utemeljene podlage. Demokratje hočejo samo zavleči predajo upravnih poslov novemu odboru, zato vse to. S tem pa znova kažejo, da jim je malo mar dobro meslno gospodarstvo, ampak jim je samo za oblast in moč. Pa se jim bo še dobro otepalo vse to, ker si bomo občani dobro zapomnili.
Vodstvo kopališča usmiljenih bratov v Mekinjah nas naproša, da našo notico zadnje nedeljo o otvoritvi kopališča v toliko popravimo, da se radi raznih vzrokov ne bo zaenkrat vršilo zdravljenje v Kneipatišču. Pač pa je drugače renovirano kopališče že v obratu in se stranke lahko kopljejo v bazenu ter s prhami vsak dan, v banjah pa vsako ssredo, soboto in nedeljo, kakor je bilo objavljeno. Vnovič opozarjamo letoviščarje, ki jih jo dozdaj zadrževalo pomanjkanje kopališča, da niso pose-čali Kamnika, na to kopališče in jih vabimo, da pridejo na letovanje v Kamnik, ki je že od nekdaj priljubljeno iu znano letovišče ter obeta, da se bo pod novo občinsko upravo v tem pogledu zelo povzdignilo.
Znani potepuh, o katerem smo zadnjo nedeljo poročali, da je pobegnil iz zapora in ranil orožnika, se Se vedno klati v neposredni okolici kamniški in vzjiemirja prebivalstvo. Drži se po največ na Starem gradu, pa tudi v Kamniške planine je že prišel. Orožništvo je pridno na delu, da ga prime in upamo da bo nepridiprav kmalu spravljen na varno.
Na smodnišnici obstoja zopet nevarnost, da bo radi pomanjkanja solitra odpuščenih veliko delavcev. Da se to prepreči, je stavil posl 3 tre in na vojnega ministra vprašanje, če mu je to stanjo na smodnišnici znano in če misd vse ukreniti, da ne bodo delavci odpuščeni in da se dela nepretrgoma naprej. Je to v interesu delavstva In v interesu države, zato je upali, da bo g- minister upošteval zahtevo poslanca šlrcina iu ne bo dopustil, da bi bilo zopet delavstvo na cesti brez zaslužku in brez kruha.
Novo mesto
Osebna vest. Novoimenovani ravnatelj novomeške državne realne gimnazije gosp. Ivan Ma-selj, dosedaj profesor na I. drž. realni gimnaziji v Ljubljani, jo dospel v Novo mesto ter prevzel ravnateljske posle.
Počitniške kolonije na Gorjancih. Mestna mladina so zaveda, kolikega pomena je zanjo sveži planinski zrak. Zato nas ne začudi, ko najdemo na Gorjancih, tako pri splošno znanem studencu »GospodHiiU*, kakor tudi pri Sv. Miklavžu in dru-
gih priljubljenih točkah dijake, ki tabore po cele tedne pod šotori na prostem ter si tam tudi sami kuhajo in pripravljajo jed. Pri vsem tem se mladi svet tamkaj v svežem planinskem zraku izborna počuti in zbira moči za prihodnje študijsko leto. Pri tej priliki lahko omenimo, da se mora človek, ki je potoval pred petimi leti po Gorjancih, čuditi, kako je mogoče v tom kratkem času iztrebiti tako ogromne količine lesa. Le redki so že gozdni velikani, ki nas spominjajo na veličastne gozdove v gorjanskem pogorju. Izjema v temu je tem, kjer so ti gozdovi še državna last, ki se nahajajo še v prvotni krasoti.
Nočni tatovi jabolk. V poslednjih nočeh so se pojavili, zlasti v Kandiji, tatovi, ld imajo posebno veselje na tom, da otresejo ob poznih nožnih urah zgodnja jabolka ter jih nato odnesejo seboj.
Ribnica
Orlovska mladina bo 17. t. m. blagoslavljala
svoj novi prapor, ki smo si ga že davno zaželeli. Jo pa zato prvovrsten, tako po umetniški vrednosti, kakor po svoji bogati vezenini in ga morda nI enakega v celi Orlovski podzvezi. Po na&rtu g. Helene Vurnikove so ga izdelale šolske sestre v Mariboru. Treba bo šteti veliko vsoto, a bo vsa dolina lahko ponosna na njega. O njegovi umetniški vrednosti in idejni vsebini še spregovorimo. Ob tej priliki se bo vršila dne 17. julija celodnevna orlovska prireditev. Zjutraj ob 9, po prihodu vlaka je slavnostni obhod po trgu. Ustavimo so pred cerkvijo, kjer se izvrši blagoslovljenje. Nato vkorakamo v cerkev k službi božji s slavnostnim govorom. Popoldne ob 2 je javna telovadba na travniku g. graščaka Rudeža. Telovadba se bo vršila po običajnem redu, zlasti orodna bo zadovoljila vsakega gledavca. Po telovadbi bo prosta zabava, za kar bo vse potrebno preskrbljeno. Igrala bo nrvovrstna godba iz Ljubljane. Bratske odseke iz okolice in vse orlovske prijatelje iskreno vabimo, da poset i jo izredno slavnost, ki je prva te vrstg naši dolini iu tudi še daleč na okoli.
Kočevje
Utonila jo v nedeljo, dno 3. julija 121etna Helena Tschinkel iz Slovenske vasi pri Kočevju. Bržkone jo je zgrabil pri kopanju krč.
Poroko. Poročila se bosta v nedeljo, dne 17. julija g. Edvard Bruner, šofer z gdč. Ano Verderber iz Livolda.
Zagorje ob Savi
Županske volitve. Včeraj, 9. t. m. jo bil izvo. ljen za župana z 11 glasovi komunist g. Martin Repovž, rudniški delavec. Tudi vseh osem svetovalcev je komunistov. Edino socijalist g. Pirnat je našel imlost v očeh komunistov, da so ga izvolili za svetovalca, a ni hotel sprejeti. Mnogo se je delalo za protikomunistično koalicijo: naši, Cobal in demokrati, a so se pogajanja razbila, ker so demokrati zahtevali, da mora biti za župana le njihov Mirko. Občinski odbor je seveda delanezniožcn, ker nimajo komunisti potrebne večine. Imajo 11 glasov, opozicija pa 14. G. Čobal je pretrgal vsako zvezo s komunisti na podlagi izkušnje, da s takimi ljudmi ni mogoče nobeno delo. Zagorje je danes edina komunistična občina v srednji in južni Evropi. Oblast bo morala prej ali slej uporabiti komunistično načelo zoper komunistični občinski svet v Zagorju: to je razpustitev; če ga potrdi, bo itak dela nezmožen.
Orlovska prireditev. Občinstvo opozarjamo na veliko orlovsko prireditev, ki se vrši dne 24. t. m. na vrtu Zadružnega doma v Zagorju. Sodeluje rudniška godba. Na programu je tudi bogat srečolov.
Praznovanje v rudniku. V petek in včeraj je delo pri rudniku počivalo. Zadnje tedne imajo sploh rudarji po dva nezaželjena praznika in tako kaže tudi v bodoče. Delavstvo je s tem hudo prizadeto.
Trbovlje
yfy Na Sv. Planini nad Trbovljami priredi Krekova mladina v nedeljo, dne 27. julija, delav-sko-mladinski tabor. Zbirališče oh 7. uri zjutraj pred Društvenim domom, nato odhod na prijazno goro. Ob 10. uri sv. maša, po sv. maši tabor.
Pa le gre, ako jih dregamo. Tako tudi s cesto od g. Cestnika proti Kleku. Bila je ta občinska cesta tako slaba,da ni bilo mogoče več voziti po njej. Ker smo pa le dregali, se je g. Grabnar z vso energijo zavzel za njo, ter jo v pohvalo vseh prav strokovnjaško popravil. Kmetje mu posebno izrekajo za njegov trud zahvalo.
Zaloga premoga pri rudniku znaša 25.000 ton ali 2500 vagonov. Samo dnevni kop na Doberni iproducira do 2400 vozičkov dnevno, ker se dela z bagerji, cel rudnik pa okoli 4500 vozičkov Gotovo je, da bi no bilo toliko praznovanj šihtov, če bi ne bili pri premogu v obratu bagerji in je tudi pri oddaji neko nesporazumljenje z zagrebškim ravnateljstvom.
Šoštanj
Zdravo leto. Prvega pol leta je umrlo v našf veliki župniji komaj 38 ljudi, dočim se jih je v istem času rodilo 81. Že cel mesec se ni oglasil mrtvaški zvon.
Orlovski nastop. Po štirih letih si jo orlovska mladina savinjske in šaleške doline zopet izbrala naš prijazen kraj za svoj večji nastop. 31. julija se bo vršila pri nas celodnevna prireditev savinjskega okrožja, na katero že sedaj vabimo vse prijatelje Orlovstva od blizu in daleč, ^m je še v najboljšem spominu veličastni Orlovsiu dan 1. 1923, a letošnji nastop bo še zanimivejši, zlasti po zelo pestrem in raznolikem telovadnem sporedu. Zalo pa naj sklene že danes vsakdo: Zadnjega julija pa grem v Šoštanj, naj pride karkoli. Na svidenje!
Materin večer. — V spomin na one neštete večere in noči, ki so jih našo zlate matere prečule in pretrpele za nas, priredi njim v proslavo OrliškI krožek dne 17. t. m. Materin večer. Spored jc zelo pester.
Ptuj
© Utopljenec. V občini Bukovci so polegnilt iz Dravo truplo neznanega utopljenca. Uvedli so poizvedbe radi ugotovitve identitete.
© Nesreča. Andrej Vršič, posestnik iz Smo-lincev, je imel pri nalaganju polnih sodov na voz nesrečo, da ga jo sod prevrgel in mu zmečkal rebra. Prepeljan je bil v tukajšnjo bolnišnico, kjer je podlegel težkim poškodbam. — V bolnišnici je umrl Julij Trafella, posestnik v Podlehniku. Zdivjali so mu konji pred avtom jn ga podrli na tla. Pri padcu si jo zlomil nogo in izkrvavel.
© Samoumor. V Trnovskem vrhu, župnija sv. Urban, so je obesil, očividno v duševni zmedenosti, 81 let stari prevžitkar Martin Polanec.
© Poroka, V pondeljek, dne 11. t. m. se poroči v mestni cerkvi gna. Molitor Vilhelmina iz ugledne ptujski rodbine z g. dr. Kripflom, profesorjem na realki v Knittelfeldu.
© Popravek. V štev. 141. z dno 26. junija smo poročali o zrelostnem ucitu ua tukniSnij
nazijt. Tiskarski škrat nam je tu prevzel dve imeni: mesto Abram Angela mora biti pravilno Obran Angola in mesto Budan Julij se glasi pravilno Budan Tulij.
Slovenska Krajina
Osebna vost. G. posUauec Jožef Klekl, ki je pred par tedni zapustil bolnišnico, gre v torek, dno 12. t. m. v svrho popolnega okrevanja k morju.
Lep dež. Po dnevih velike suše, ki je naredila že mndfeo škode, je zapadel v čotrtek. 7. t. m. lep tili dež. Vse je takoj oživelo: koruza, krompir in tudi proso ter ajda so začeli veselo poganjati. Suša jo bila žo prehuda in bati se jo bilo, da uniji vse jesenske pridelke.
Nova mostom v D. Lendavi. Toliko se je o malokateri stvari razpravljalo, kakor o mostovih ua ccsti iz D. Lendave proli železniški postaji. Nad eno leto sta bila v stanu, da se podereta. S popravljanjem se kljub mnogemu pritiskanju ni začelo. Naposled je vlada vendarle nakazala zadosten kredit in na mestu starih porušenih mostov so zidata dva velika betonska mostova. Most nad Črncem bo stal 230.000 Din, drugi manjši pa 20.000 Din. Delo so vrši pod nadzorstvom drž. cestnega mojstra N. Cigana iz črensovec.
1$ opisi
Prečna. 28. in 29. junija je priredila tukajšnja ljudska šola razstavo šolarskih izdelkov iu učil. šolski vodja in njegova gospa sta spretno aranžirala tehnično delo za razstavo, učiteljice ga. Jelenčeva in gdč. Dovjakova in Rozmanova so pa poskrbele, da se je moglo res veliko in zelo lepih stvari razstaviti. Občudovali smo pridnost in spretnost deklic in inicijativnost dečkov. Videli smo vso polno risb (s pasteloj, posnetih iz naravo (živalstvo in rastlinstvo) in zasnovanih po otroški domišljiji (možički, sani itd.). Košarice, spletene iz rafja, škatljice, sestavljene iz razglednic in izdelki iz gline (ptički, piskerčki itd.) kažejo, da se dajo otroci priučiti za obrtniške stvari. Deklice so zgotovilo zelo veliko nogavic (nekaj je bilo (»opravljenih), prtov, brisač, robcev in prtičev za domače hišne oltarčke in ki se rabijo ob pre-videvanju bolnikov; prav lepo je bilo izgotovljenih nekaj srajc in srajčk ter kapic za otroke itd. — Učil ima šola precej in prav lepili. Posebno lepe so liturgične slike. Vidi se, da novi predsednik kraj. šol. sveta g. J. Somrak z vso vnemo pospešuje šolstvo. Obiskovalci razstave so bili zelo veseli, ker so videli, da se otroci res mnogo lepega učijo. — Bodi šol. vodju in njegovi gospej in še prav posebno učiteljicam skromno plačilo za njihovo požrtvovalnost zalivala, izražena na tem mestu.	.	,.
Sv. Gregor. V torek, 15. t. m. je bila v naši fari birma. Podelil jo je milostljivi naš knezoškof 72 otrokom. Kakor smo že poročali, je gospod kne-zoškof že v pondeljek prišel v našo občino. Popoldne si je ogledal cerkvico Sv. Jurija pri Starem gradu. Zvečer je naš cerkveni zbor priredil visokemu gostu podoknico. Zvonenje, streljanje in mnogi kresovi v okolici so ta redki prizor še povzdignili. Vladika se je v torek opoldne odpeljal nn Goro, kjer je bila birma v sredo. — Na šoli na Sv. Gregorju se je zadnji teden vzidala spominska plošča našega velikega dr. Janeza Evangelista Kreka. Plošča je delo znanega umetniškega zavoda Kralj in ni samo v kras naše občine, ampak ostane v trajnem spominu všem, da se je rodil leta 1808 v naši šoli eden najboljših in najplemenitejših mož našega slovenskega naroda .
Šmartno ob Taki. Katoliško prosvetno društvo obhaja meseca avgusta '»letnico svojega neutrud-1 ji vetra delovanja. Dan slavnosti še objavimo.
Brusnice. Zadnji »Kmetski liste poroča, da je dobila SKS pri zadnjih občinskih volitvah v Brusnicah 7 odbornikov, SLS pa samo 4. Ugotavljamo, da je tozadevna vest Kmetskega listam golo va-ranje javnosti, ker SKS v Brusnicah sploh ni postavila svoje kandidatne liste. Oficielna SLS je dobila 6. Kršč. soc. delavska lista (nosilec domači g. župnik) 4, Gospodarska lista SLS (nosilec predsednik ondotne Kmetske zveze Pavlic) pa 7 odbornikov. Gospodje okoli »Kmetskega lista-.: naj si dobijo v bodoče v sličnih zadevah boljše informacije.
Ljutomer. (Proslava 15letnice ljutomerskega Orla). Ljutomerska orlovska družina bo v nedeljo, dne 14. in v ponedeljek, t. j. na praznik Marij, vnebovzetja, 15. avgusta priredila veliko javno priro-diiev v proslavo 151etnice društvenega obstoja. Ker je bil Ljutomerski Orel prvi orlovski odsek v ljutomerskem okraju, ki je zelo uspešno razvil katoliško kulturnovzgojno orlovsko idejo v celem okraja in tudi v našem sosednjem slovenskem Prekmurju, upamo, da se te pomembne jubilejne proslave polnoštevilno udeležijo vsa naša katoliška prosvetna, predvsem pa vsa naša orlovska društva v območju Ljutomera, Maribora, Ptuja in Prekmurja. Vabimo že sedaj, da se društva pripravijo. Zaprosili smo za polovično vožnjo po železnicah po Sloveniji in upamo, da bo ugodno rešeno. Ker bo to ena, v največjem obsegu zamišljena prireditev v Ljutomeru, vljudno prosimo vsa naša domača in okoliška društva, da se ozirajo na to, dn ta dan ne prirejajo večjih prireditev. O vseh podrobnostih bomo sporočali v časopisju. Prosimo br. društva, da se že sedaj začno prijavljati, prijave sprejema br. Peter Potočnik, posojiln. tajnik v Ljutomeru, kjer se dobijo tudi tozadevne informacije. Torej na svidenje v Ljutomeru dne 14.—15. avgusta. Bog živil — Pripravljalni odbor.
Zgoša pri Begunjah. Na sv. Petra praznik ponoči so v Radečah pretepli Janeza Znidarja, p. d. Mertelnovega iz Zgo.Vj tako močno, da so morali poklicati zdravnika, je fanta obvezal, da 6o ga mogli pripeljati domov._ •_
Avtomobil zgorel.
V petek ob pol 7. uri zvečer se jo vnel na cesti med Mednom in Št. Vidom velik tovorni avtomobil. Avtomobil je vozil iz glavne carinarnice v Ljubljani proti Kranju večjo množino prediva. Tz neznanih vzrokov se je predivo vnelo, nakar sla Šofer in delavec, ki sta spremljala avtomobil, skočila doli ter si tako rešila življenje. Rešila sta tudi del prediva. Avto je zgorel ves. Med požarom, kt je trajal približno eno uro, je moralo več voz obstali na cesti, ker je bil promet zaprt, škodn je krita z zavarovalnino.
-f- čiščenje cest. Kolesarji, avtomobilisti, bosi pešci sc dostikrat pritožujejo čez žeblje in druge železne drobce, ki jim delajo škodo in bolečine. Da se temu odpomore, so začeli graditi velike tovorne avtomobile, v katere so vgrajeni elektromagneti. Ako tak avtomobil počasi pelje po cesti, povleče clcktroinagnct nase stare žeblje, zlomljena peresa, odkržcnc železne dele in druge železne drobce. Ta najnovejši način čiščenja cest je za vozila s pnevmatiko velika dobrota.
VII. ljubljanski vzorčni velesejem.
Osmi dan.
Danes je bilo na sejmu zelo živahno vrvenje, ki eo je popoldne še zelo povečalo. Danes lahko cenimo število posetnikov na 8000, od katerih jih je zlasti veliko prišlo iz Ljubljane in krajev, ki imajo tako železniško zvezo z Ljubljano, da, se lahko že zvečer vrnejo domov. Zlasti pa je pričakovati jutri velikega števila posetnikov. Saj ao bo jutri že začela popoldne detajlna prodaja vzorcev, ki so razstavljeni na velesejmu, kar bo nudilo mnogim interesentom izredne prilike za nakup. • Pogled na listo posetnikov velesejma kaže, kako veliko je vsepovsod zanimanje za naš velesejem. Poleg vseh krajev Slovenije so prišli resni interesenti-trgovci iz Zagreba; iz Hrvatske so prišli obiskovalci še iz Sušaka, Varaždina, Požege, Zenuina, Ogulina, Delnic in Osijeka;; med interesenti iz Bosne so prispeli iz sledečih krajev: Sarajevo, Tuzla, Do-boj, Travnik, Biliač, Brčko, Banjaluka itd. Zlasti je dobro zastopana Srbija: Belgrad, Poža-revae, Smederevo, Niš, Kumanovo, Skoplje, Kos. Mitrovica, Štip, Bitolj, Ohrid, Plevlje itd. Iz Vojvodine so zastopani: Subotica, Sombor, Vel. Kikinda, Vel. Bečkerek, Senta, iz Dalmacije pa Split, Šibenik; večja skupina iz Omiša, Dubrovnika, Gruža itd.
Inozemstvo se za velesejem tudi vedno, bolj interesira. Omeniti je, da jo prišel na velesejem tudi interesent iz Argentinije ing. Homstein, ki ostane do srede avgusta na Bledu v hotelu Evropa, ki so zanima za les, deske, cene cif Sušak. Prišla sta dva interesenta tudi iz Newyorka, potem dosli z Dunaja, iz Nemčije, Češkoslovaške in Avstrije. Letos ni nič kaj velik obisk iz slov. ozemlja v Italiji, dočim jo bilo lani nad 1000. Kje so vzroki, ne vemo. Bil je na velesejmu tudi ravnatelj drž. obrtne banke iz Belgrada Milan Dragid ter tajnik Centrale ind. korporacij Bla-kovič.
Interes za umetniško razstavo je velik, vendar pa ni kupcev, ker ljudje izrazito trgovskega duha nimajo smisla za podpiranje umetnosti, ker saj jim nakup take slike ne nese 1
Kar se tiče kupčij na velesejmu, je ugotoviti, da je tudi v tem oziru sejem uspel. Zopet je prišlo do več obsežnih zaključkov. Grajati moramo postopanj© davčne uprave, ki si za izplačilo svojih terjatev gre iskat na velesejem blago razstavljalcev, kar je napravilo zelo neugoden vtis in bi to nakopa-vanje antipatij davčna uprava lahko opustila.
Velesejem je odprt do 8 zvečer v nedeljo in ponedeljek. Kakor nam sporoča uprava velesejma, se je odločila ugoditi željam mnogih posetnikov in da omogoči ravno v nedeljo in ponedeljek vsem priti na-sejem, da ostane v nedeljo in ponedeljek sejem odprt do 8 zvečer. Zato priporočamo vsem, da izrabijo to ugodno priliko in ne pozabijo ogledati^si to narodno-gospodarsko in tudi kulturno prireditev.
Detajlna prodaja vzorcev na velesejmu
se začne že v nedeljo popoldne.
Promenadni koncerti na sejnin. V nedeljo se vrši promenadni koncert na velesejmu dopoldne od pol 11 do pol .1, zvečer pa od pol 6 do pol 8.
Vstopnina za velesejem. Otroci do 8. leta v spremstvu staršev imajo prost vstop, od 8. do 14. leta pa plačajo, če so v spremstvu staršev, polovično vstopnino (5 Din). In enega kovača lx> vsak zmogel za ogled te zanimive in važne prireditve.
Tvrdka Andrej Kfregar, Vižmarje je letos razstavila 2 spalnici in 2 jedilnici. Zanimanje vzbuja posebno spalnica iz plantano s krasnimi vložki. Bila je prodana takoj prvi dan.
TTrdka »Kamonit« tovarna umetnega škrilja in elektrarna, družba z o. z. v Laškem je prešla v likvidacijo, ker je prevzela podjetje tudi formalno z vsemi aktivi in pasivi Stavbna družba d. d. Bel-grad-Ljubljana, ki je bila že sedaj skozi več let edina družabnica in faktična lastnica podjetja. Stavbna družba d. d. bo vodila podjetje, ki se lepo razvija, dalje v nezmanjšanem obsegu. Proizvodi tovarne, v prvi vrsti umetni azbestno-cementni škrilj znamko »Kamenit« za pokrivanje streh, so razstavljeni v lastnem paviljonu na ljubljanskem velesejmu.
Za enotnost v češki narodno-socšalni stranki.
v Praga, 9. julija. (Izv.) Iz zanesljivega vira se izve, da se med narodno socialno stranko in Stribrnyjem vrše pogajanja, v katerih bo najbrže dosežen sporazum in bo Stribrny e svojo skupino sprejet zopet nazaj v stranko. Pričakovati je, da bosta obe skupini že pri predstoječih občinskih volitvah zopet nastopali enotno.
ČEŠK0SL0VAŠKA-MAD.TARSKA TRGOVINSKA POGODBA, v Praga, 9. julija. (Izv.) Trgovinska pogodba z Madjarsko bo stopila v veljavo 17. julija. Izmenjava ratifikacijskih listin se bo izvršila kasneje.
Veliki knez Nškolaj Nikolajevi? obolel.
v Berlin, 9. julijia. (Izv.) Med tukajšnje emigrantske kroge je prišla vest, da je veliki knez Nikolaj Nikolajevič, ki se nahaja na Bolgarskem, težko obolel.General Wrangel je bil brzojavno poklican k njemu.
STROGO IZVAJANJE ZAKONA 0 ZAŠČITI NAJEMNIKOV V ITALIJI.
v Rim, 9. julija. (Izv.) Radi natančnega izvajanja zakona o zaščiti najemnikov je bilo izrečenih že več obsodb. V T urinu je bilo več hišnih posestnikov opominjanih, dva hišna posestnika, med drugim tudi bivši komisar za stanovanjske zadeve pa sta bila za dve leti obsojena na pregnanstvo.
Novice žsz Mmerilce
Promocija našega rojaka. Na katoliškem vseučilišču v Washingtonu je bil 31. maja t. 1. slovesno promoviran za doktorja kanonskega prava naš rojak gospod Janez Leon Z a -plotnik. Predložil je v osmerki 138 strani obsežno disertacijo, ki jo tiskana kot številka 47. v zbirki »Canon Law Studies^ (študije kanonskega prava), ki jo objavlja ondotno katoliško vseučilišče. Naslov ima: »De vicariis lo-raneis«, mi bi smeli reči: O dekanih po deželi. Skrbno in pregledno je sestavljena, da se lahko bere. Morebiti bo rad segel po njej tudi kdo izmed naših kanonistov. Med številnimi viri navaja tudi našega škofa diecezan-sko sinodo iz leta 1003. Novi doktor se je rodil 19. septembra 1883 v priprosti kmečki hiši na Lužah nad Kranjem. Osnovne in gimnazijske študije je dovršil v Kranju dn odšel 1902 v Severno Ameriko, kjer je bil sprejet v bogoslovsko semenišče Sv. Pavla v Minne-soti. Po končanih modroslovskih in bogoslov-skih študijah je prejel masni slu red 11. junija 1908. Nastavili so ga kot duhovnega pomočnika pri župni cerkvi svete Neže v Oma-lii, v državi Nebraska, kjer je obenem pasti-roval med tam bivajočinii Hrvati in Slovenci. Po velikih težavah jih je združil m ustanovil za nje 1917 novo župnjo s cerkvijo, posvečeno svetemu Petru in Pavlu, kjer je od 1918 kot prvi župnik obhajal božjo službo. Sezidal je tudi župnišče, poplačal z nabranimi prispevki dolg, ki ga je imela cerkev, kar tudi v deželi dolarjev ni lahko delo, ter je skoraj vse pripravil za zgradbo farno šole, ki so jo postavili po njegovem odhodu. 1922 je bil imenovan za prosinodalnega eksanvinatorja. Ob urah, ko sc je mogel nekoliko odtegniti napornemu delu, je mnogo pisal, posebno zgodovinske sestavke. Med drugim ima izgotov-Ijen obsežen slovenski življenjepis našega znamenitega misijonarja Ivana Čebul-a. Leta 1925. se jo odpovedal svoji župniji in nato mnogo potovnl po Palestini, Egiptu, Grški, Italiji dn drugod ter obiskal tudi svojo staro domovino. Jeseni istega leta se je vrnil v Ameriko an &e vplnal med slušatelje katoliško univerze v Washingtonu, kjer se je dve leti bavil s študijem kanonskega prava, rimskega in mednarodnega prava. Kot doktor
kanonskega prava se je letos vrnil v škofijo Omaha. Verjetno je, kakor posnemamo iz zasebnega vira, da mu bodo izročili vodstvo vseh katoliških šol v škofiji, zaupno mesto, za katero je treba vešče in spretne roke. Želimo mu mnogo uspeha in blagoslova v novem delokrogu.
Proslava prve obletnice evharističncga koingrosa so je vršila nadvse sijajno. Krasen dan je dal slavnosti še poseben sijaj. Nad 100.000 udeležencev se je udeležilo slovesne procesije z Najsvetejšim, ki se je vršila na istem mestu v Mundeleinu, kakor lansko leto o priliki kongresa. Celo slavnost, ki se je vršila ravno na Telovo nedeljo, je vodil kardinal Mundelein sam. Proslave se je udeležilo tudi mnogo Slovencev oikaške nadškofije.
Pri Mariji Pomagaj v Lemontu je postalo zopet zelo živahno. Spomlad se je ogrela, če tudi letos zelo pozno, prijazni griček, kjer se zapet shajajo nedeljo za nedeljo naši rojaki, ki prihajajo na božjo pot in romanje iz raznih naselbin. G. komisar pater Benigen Snoj se silno trudi sedaj, da bi brž ko mogoče začeli z zidavo kolegija na vrliu hriba. Letos so imeli oo. frančiškani tri novomnšnike, rodom Slovnice, ki so jih vzgojili za Gospodov slan oo. frančiškani. Prihodnje leto bosta posvečena dva Slovenca.
Umrli so zadnjo dni: V Steeltonu, Pa., je preminula Marija Butala., rodom iz Vidošič pri Metliki. — V Jenny Lind, Ark., je ubilo v gmajni rojaka Aniona Grilca. — V Pitts-burghu, Pa., je umrl rojak Maks Jereb. — V Coalton, 111., je umrl Demitrij Sanuškar, doma nekje od Litije. — V Mihvaukee, Wis., jo umrl Jože Kavčič in istotam je umrl tudi Jakob Florjaučič, doma iz Studenic pri Polj-čanali na Štajerskem.
Na obisk v domovino se je podalo te dni več slovenskih gg, duhovnikov. Tako je odšel te dni na oddih g. J. Plevnik, župnik v Jo-lietu. — Iz Springfielda, III., je odšel v Slovenske gorice na Štajersko g. F. Mažir, navdušen rodoljub in zelo cdlična osebnost v ameriški javnosti. Župnija g. Mažirja se nahaja v glavnem mestu države Illinois. G. Mažir že dolgo vrsto let služi v ameriški armadi kot vojni kurat, zavzemajoč šaržo stotnika. On običajno otvarja tudi lllinoiski državni ?bor z molitvijo, kar je zelo značilno. Medtem
ko nekateri slovenski brezverci v Ameriki napadajo vero svojih dedov in slovenske duhovnike, jih predstavniki in državniki Amerike vabijo celo v državne zbore, da tamkaj otvarja kot duhovnik z običajnimi molitvami državne zbore. — Iz Pennsylvanijo je odšel na oddih v staro domovino g. J. Verhunec, župnik v Mc Keesport, Pa., na slovaški župniji. — Iz Minnesote pa je šel domov na obisk g. Rant. Vsem želimo zadovoljne počitnice na domu in srečen povratek.
Dobro in slabo časopisje. Da se toliko priseljencev, zlasti mlajših, odtuji veri in narodu, je največ krivo slabo časopisje. Sem moramo prišteti na prvem mestu »Prosveto«. Nič boljši od »Prosvete« ni newyorški liberalni list »Glas Naroda«. Tudi ta je s svojo nezna-čajno pisavo vzrok, da je naš narod postal versko tako mlačen in brezbrižen. Vendar zadnja leta se obrača na boljše. Odkar je dobila Slovenska katoliška jednota za predsednika g. Antona Grdina iz Clevelanda,, ki je res požrtvovalen in energičen mož za dobro stvar, narod spregleduje in se vrača v naročje katoliško jednote in k svojemu staremu prepričanju, u videvajoč, da so ga brezverci le zai nos vlekli in izrabljali. Mati domovina, kadarkoli gre kak tvoj sin ali hči z doma v tujino, vselej jim povej, da naj se čuva v tujini slabega časopisja. Preskrbi si naj dober list, pa bo oslal dober. Za amerikše in kanadske Slovence je zdaj napriiporočljivešji katoliški dnevnik »Amcrikanski Slovenec«. Priporočite jim, naj gredo v katoliško društvo in pa katoliški list naj si naroče, pa bodo ostali dobri, spominjali so bodo Vas in 4. božje zapovedi ne bodo nikdar izgubili izpred svojih oči.
liarovi
k Za dr. Poričev spomenik so darovali: Delavci mestne pristavo Din 400.— ; po Din 100.—: Slovša Franc, Zalaznik Jakob, Fridrich Aleksander; po Din 50: Speil Avgust, ing. Milan Šuklje, Kliment Alojzij, Kovač Leopold; po Din 30.—: Beril ik Anton; po Din 25.— : Krištof Ivan, Kralj Ivan, dr. Fr. Hubad; po Din 20.— : Okorn Alojzij, ing. Ivan Hrovatin ,Perjatelj Anton, Lisjak Franc, Fet-tich-Frankheim Pepina, Sedlar Ivan; po Din 15.— : Logar Alojzij, Tomažič Ivan, Šubert Alojzij; po Din 14.—: Moretti-Sitar; po Din 10.—: Sedej Jakob, Klančičar Franc, Podboj Ivan, Umnik Ivo, Umnik Ivan, Svete Bogomir, Poženel Franc, Čeh Dragotin, Pire Avgust, Tabor Ludvik. Pipan Anton, TrampuS A., Hrovatin Ivan, Janki, Kepec, Benda; po Din 5: Fatur Ljudevit, Čermelj; Din 4.—: Zore Ivan. — Nadalje: Mestni delavci (cestno nadzorstvo) 848.70 Din; po Din 250.— : Ing. Dukič in drug, »Edinost« org. mest. namešč.; po Din 100.— : Slrle Jos.; po Din 50.—: Jos Mihelič in drug, Mildič, hotelir, dr. Derč, \VilImann R.; po Din 30.—: dr. Anton Kodre, Kordelič Rudolf, Andolšek Franc; po Din 25.—: Beline Franc, Mijič Slavko, Wager Ivan; po Din 20.— : Lukič Zvonko, Lukič Ivo, dr. Fr. Derganc, Selak Peter, Gartner Josip, Kovačevič Aleksander, Bratož Franc, Jurman Rudolf, Lukas Peter, De-kleva Josip; po Din 15.— : Šimenc Fr.; po Din 10: Pucihar Anton, Zorn F., Nachtigal Lovro, Resnik Jože, Magdič N., Kren Matija, Kožuh Vinko,1 UršiS Ljudmila, Lukas Emil, Lukas Leo, Ciglar Jakob, \Vernig Ciril; po Din 5.— : Golar Andrej, Korošec Josip, Raktelj Teodor. — Nadalje: po Din 200.—: Ivan Jax in sin; po Din 100.— : Kraker Ivan, Če-lešnik Rado, Andrej Marčan, mestni delavci Jug. strok, zveze; po Din 50.— ; Šober Viktor, ing. Dedek Jos.; Jakopič Josip, ing. Dedek Franta, Kadi-vec Antonija; po Din 40.— ; ing. Haufen Friderik; po Din 30.—: Cesnik Pavel, po Din 25.— : dr. Ivo Meslavič; po Din 20.— : Kozin Franc, Potočnik Mihael, W6ifling Leo, Jelen Franc, Kaluža M., Selan Josip; po Din 15.— : Korošec Blaž, Vreg Franc, Jež Anton, Baloh Janko, Šepetavec Jožef; po Din 10.— : Dr. K. Ozvald, Furman Janko, Zidar J. O. ml, Vižintin Iv., Eiletz Ivan. \Verner K., Zaje Anton, Hutter Josip, Smerkolj Al., Šimenc Janež, Kotnik Franc, Uranič Anton, Staut Ljudevit, Herle Jernej, Šegatin Karol; po Din 5.— : Podkrajšelc IL, Osana Josip. — Nadalje: 49 strank v gotovini Din 505.—; poklicni gasilci v Ljubljani Din 245.—; po Din 100.— : Vardjan Sarič Mihael; p Din 50.—: Ogriž Bernard, Lehpamer Štefan, Koprivnik Janez, su-šter Lovro; po Din 33,—: delavci mestne elektrarne po Din 30.— : Marušič Drago.; po Din 25.—: Ar-zenšek Štefan, Košir Jos.; po Din 22.—: Ponikvar Jakob; po Din 20.—: Fister Franc, Zore Franc, Me-lihar Franc, dr. Aleš Stanovnik, Jerala Jakob, Par-dubski M.; po Din 15.—: Deschmann Fr., Logar Ivan, Kovačič Martin, Vinkovič Martin; po Din 10.—: Režek Juraj, Rapuš Franc, Jerman Anton, Mravljo Teodor, Kust Mihael, Kaučič Anton, Bi-teuc Mihael, Sajinc Ivo, Klačnik Ignacij, Močilar M., Detel a Ignacij, Stroj Ivan, Bensan Andrej, Riuiko Miloš, Kuželj Josip, Semenič Viktor; po Din 5.—: Dežman Anton.
+ General Hoffmann umrl. V Reichen-
liallu je umrl bivši pruski general Max Hoff-inanm, znan iz mirovnih pogajanj v Brest-Litowsku.
H- Največji vlom odkrit. Pred kratkim so v Berlinu odkrili vlomilce, ki so 1. 1923. oropali juvelirja Rosenthala v Berlinu. Ukradeno je bilo 80 kravatnih igel, 25 cigaretnih doz, 4 verižice z biseri, 80 zapestnic iz platine, 6 me-daljonov in velika briljantna ovratnica. Letos je policija aretirala Poljaka Nožeka, ki jc izdal tudi svoje komplice. Dva od njih se nahajata v severni Afriki.
-j- Nekdanji največji zvon je bil v Kremlu
v Moskvi. Tehtal je 4380 stotov. Visok je bil 3.8 m, obseg 18 m. Vlit je bil 1. 1533. Pri velikem požaru 1. 1737 je padel z zvonika in postal neraben.
-f Večanje zemlje. Kakor so astronomi preračunali, naraste zemlja vsako leto za 70 tisoč kilogramov. Ta prirastek nastane radi neprestanih zvezdnih utrinkov, katerih jc letno nad 146 milijard. Njih obseg se računa, da bi znašal 146 kubičnih metrov.
-f- Smaragd. Dragoceni, svetlozelcni kamen smaragd je bil znan že v starem veku. Njegova velika najdišča so bila v Gor. Egiptu. Vrednost kamna sc je določevala po čistoti. Popolnoma čisti kamni brez vsake napake so zelo redki. Dandanes se nahajajo naidišča v Ameriki, predvsem v Kolumbiji
Težko delo pralnega dne za vedno odpravljeno.
Izdelujejo Lux - tvornice
Nova vrsta mila.
Zanimivosti
Kako se sodi angleškemu kmetu.
Neki angleški farmer, ki v veliki meri goji grah, ga je lani prodal za 380 funtov, t. j. 104.500 dinarjev. Lepa vsota, bo vsakdo rekel. Toda preden je postavil grah na trg, je imel stroškov 415 funtov (114.125 Din), torej je imel deset tisoč dinarjev zgube.
Neki drugi farmer je poslal na trg 39 vreč graha in po odbitku vseh stroškov mu je ostalo še pol krone (25 Din). To si je dal vdelati v okvir kot v spomin na »sijajno« kupčijo.
Dva kmeta sta prišla v neko londonsko restavracijo, kjer sta si naročila kosilo. Izračunala sta, da sla za krompir, ki sta ga dobila, plačala 4 penije (6 Din). Računala sto še dalje ter dognala, da dobi restavrater za tono krompirja 180 funtov (49.000 Din), medtem ko je dal zanj samo tri funte (825 Din). Vsaj eden Izmed njiju ga je tako prodal.
Neki farmer je prodal zgodnje zelnate glave po 3fa penija (5 Din). Žena njegova pa je drugi dan kupila eno teh prodanih glav ter plačala zanjo 1 šiling (14 Din).
Tudi angleški sadjerejci se pritožujejo nad slabimi cenami za svoje pridelke. Neki kmet je prodal jabolk v vrednosti 1200 Din, a plačati je moral za prevoz na trg tržno takso, ter onemu, ki je jabolka prodajal, 425 dinarjev.
Mnogo kupčij je na Angleškem, ki se ne izplačajo, a najslabša med temi je prodaja sadja in zelenjave.
Torej tudi angleškemu kmetu ni postlano z rožicami, kakor bi marsikdo mislil.
Redek slučaj.
Splošno je znano, da so največji umetniki in umetnice največkrat najslabši možje in zakonske žene. Nikjer pa ni toliko nesrečnih zakonov kot jih je med filmskimi zvezdami, kakor pravijo velikim umetnikom kina.
Gotovo pa je pri tem izjema Natalia Tal-madge, oziroma gospa Keaton, velika filmska umetnica, ki je poročena z največjim angleškim filmskim komikom Buster Keaton-om. On je komik edini svoje vrste, namreč človek, ki se nikdar ne zasmeje. Natalia pa je ena izmed slavnih treh sestra Talmadge in najsrečnejša žena na svetu, kakor sama pravi. Ni ji mar družba in laskanje glede njenih uspehov v največjih filmih. »Največje veselje je pošteno zakonsko življenje,« trdi sama. »Malo kam zahajava in najraje sva doma pri svojih dveh dečkih.«
Prvotno bi se imela poročiti z Antoniom Morenom, pa se je razdrlo in Natalija pravi, da je srečna in zadovoljna, da se je.
Buster Keaton, njen mož, je bil rojen med najhujšim ciklonom pod šotorom in je takoj po njegovem rojstvu orkan odnesel plat-, no in vse, kar je bilo pod njim, razen njega in matere. Danes je najpriljubljenejši filmski komik ne samo Anglije, ampak vsega filmskega sveta.
Antoniu Morenu pa se je oni dan pripetilo, da bi skoraj ne bil smel v svojo domovino Španijo. Ker je igral veliko vlogo v filmu »The Temptress« (skušnjavka), si je moral pustiti rasti močne črne brke in kot tak je bil tudi na fotografiji v potnem izkazilu. Ker bi tacega njegova mati ne poznala, si je dal brke porezati. Seveda ni bil sedaj prejšnjemu nič podoben in obmejne oblasti so mu zabranile prehod čez špansko mejo. Ni mu preostajalo drugega kot — da je preko meje pobegnil.
Vztrajni bobnar.
V Belfastu je pred kratkim umrl nekdo, kateri je bil poznan pod imenom »vztrajni bobnar«. Vsako leto na obletnico bitke pri Bovne-u je vzel v roke velik boben ter korakajoč po mestnih ulicah bobnal. Vsakokrat se je seveda nabrala radovedna množica ljudi in ker tudi na Angleškem, oziroma Irskem, ni kaj takega dovoljeno, je bil vsakokrat aretiran. Prvikrat so ga samo posvarili, drugič je pa že plačal kazen, in ker se je to ponavljalo vsako leto, je bila tudi kazen vsako leto višja. Pa ni nič pomagalo, in dasi je bil mož skozi vse leto popolnoma normalnega vedenja, je ta dan vsako leto ponovil isto, četudi je vedel, da ga čaka kazen. Kakor je sam izjavljal, se temu ni mogel upreti, ker ga je spomin na one dni silil, da je tudi druge ljudi spomnil na ono bitko.
Kdor pozna življenje največjega angleškega raziskovalca Livingstona, se bo spominjal, kako se je nekoč boril z levom, ki ga je napadel in da je komaj ostal pri življenju. Vsako leto, ravno na obletnico boja z levom, so se mu bolečine na že davno zaceljenih ranah ponovile.
Nekemu dobro znanemu meščanu mesta Newyorka, kateri je bil v bitki pri Buli Run težko ranjen, so se vsako leto na obletnico te bitke bolečine ponovile in dva dni je tako rekoč norel ter divjal. V tem času, ki pa ni trajal več kot 48 ur, je bil vsakomur nevaren, ki je prišel z njim v dotiko. Tri zaporedna leta je v takem stanju napadel, kogar je dobil, ter ga poškodoval, enega celo težko. Domači so si to zapomnili ter ga vsa naslednja leta ob istem času zaprli, tako da ni bil bližnjemu nevaren.
Neki kovač v Sussex-u na Angleškem je bil zaljubljen v mlado dekle, ki pa ga je za-
vrnilo, ko jo je poprosil za roko. Hotel se je ustreliti, a zdravnik ga je rešil smrti. Nato je bil vse leto obnašanja kot bi se ne bilo ničesar pripetilo. Ko pa je prišlo leto naokoli, se je pa hotel zastrupiti, a zopet je bil rešen in ozdravljen. Ko se je tretjič povrnila obletnica dne, ko je bil zavrnjen od »neusmiljene izbranke«, je pa skočil v vodo z namenom, da se utopi. V zadnjem hipu pa so ga rešili in sedaj je bil pa končno ozdravljen, kajti napad se ni nikoli več ponovil.
Kaj ju je rešilo.
Veliki angleški športnik in motorist pripoveduje naslednjo dogodbico:
Nekega tovarnarja avtomobilov je povabil ravnatelj neke druge avtomobilske tvrdke, češ, da naj se pelje z njim, da poskusita novo zgrajeni avtomobil. Ta je vabilo sprejel in ko sta prišla venkaj iz mesta, je ravnatelj hotel pokazati moč svojega novega vozila. Drvela sta z brzino 110 km na uro. Bil pa je strašno vroč dan. Kar naenkrat pa z močno detonacijo poči pnevmatika. Taka nezgoda pomeni pri tej brzini nevarnost, zato je ravnatelj storil vse potrebno ter več ali manj dobro avto ustavil.
»Se li videli, kaj se pravi imeti živce na pravem mestu ter biti dober vozač,« je triumfalno vzkliknil ravnatelj.
Tovarnar je izstopil, da pogleda, kje je napaka. »Ali veste, katera cev je počila?« je vprašal ravnatelja. »Jaz mislim, da pri zadnjem kolesu,« je ta odvrnil.
»Ne, motite se, počila je rezervna pnevmatika.«
In res je bilo tako, počila je od vročine.
Velikansko kinopodjetje.
,V Londonu so pi'ičeli z gradnjo največjega kina, kar jih je bilo dosedaj v tem največjem mestu na svetu. Nazvali so ga »Regak, kar bi se reklo kraljevski, in stal bo poleg Marble Arch (marmorni obok). Otvorjen pa bo šele drugo leto avgusta meseca. Nekaj novega na tem poslopju bo to, da bo na strehi velik vrt za čajanke. Ker bo ta vrt 33 metrov nad cesto, bo lep razgled odtod po mestu.
Sedežev bo 2700, a to brez lož. Orgije, ki bodo postavljene v kinu, bodo stale 12.000 funtov, to je 3,300.000 Din. Stavba sama, brez notranje opreme, pa bo stala 250.000 funtov, to je 69 milijonov dinarjev.
V južnem delu Londona pa grade še večje kinoposlopje, dasiravno ne bo tako razkošno, ker tu se bodo obiskovalci rekrutirali le bolj iz delavskih slojev.
Toda ne ta iu ne »Regak se ne moreta meriti z največjim kino glediščem v Newyorku z imenom »Paramount«, to je najvišje, ali vrhovno. Ta je pa stal 165 milijonov dinarjev. Ogromne vsote. A koliko bo od tega koristi?
Dirjajoča doba.
V nobeni dobi zgodovine ni bilo tako ja-drnega razvoja kot danes, pa najsibo v Ev-r ropi ali pa v Ameriki. Tudi stari čas je poznal rekorde mehaničnega dela, toda vse ni niti senca tega, kar se vrši danes.
Zanimivo je vtopiti se v čas splošne konjske vprege, ki je bila skozi tisočletja glavno prometno sredstvo. Pri Rimljanih je bilo 30 ali 40 km na dan nekaj izvanrednega. Brzina rimske državne pošte je bila eno miljo na uro, silno malo v primeri z današnjimi 80 ali še več kilometri na uro, ki jih dosežejo vlaki in pa motorna vozila. Kaj pa šele v zraku! Počasnost starih časov je bila pač posledica slabih cest. Prva strokovna šola za gradbo mostov in cest je bila ustanovljena šele leta 1747. v Franciji.	»
Napoleon je bil prvi, ki je po Evropi gradil ceste, ki so še dandanes prvovrstne. Kje so časi, ko je obrtnik ali industrijalec svoje produkte prenašal ali prevažal iz kraja v kraj! Šele, ko je parni stroj pričel voziti skozi pokrajine, je trgovstvo in obrt nanovo oživela. Od tu naprej je razvoj rapidno napredoval. Železniške lokomotive so se vedno bolj spo-polnjevale, proge gradile vsepovsod, tako da je dandanes vrednost železnic v državah naravnost ogromna. V Nemčiji n. pr. je vrednost železnic tolikšna, kolikor je ob Schiller-jem času znašalo celokupno ljudsko premoženje Nemčije.
Poleg železnih in državnih cest pa obstojajo še druge »ceste«. Petrolej se namreč navadno pridobiva v krajih, ki so daleč od tovarn. Zato so položili cevi, po katerih ta danes tako dragocena tekočina prihaja na določena mesta. V Ameriki je dolžina teh napeljav, dvakrat tako dolga kot pa vse nemške železniške proge.
Toda vse to se je razvijalo sorazmerno s časom, počasi.
Ko pa je prišel avtomobil, so pa ceste naenkrat postale neprimerne ter niso mogle sprejeti naloge, ki jo jim je stavilo to najmodernejše prometno sredstvo. V Evropi si še dandanes belijo glave, kako bi ta težak problem rešili.
Ko je Bleriot leta 1909. preletel v svojem aeroplanu angleški Kanal, tedaj je vse strmelo, kajti 53 minut viseti v zraku, se je zdelo nekaj neverjetnega. 17 let pozneje pa je priletel letalec iz Berlina v Peking v 78 urah. ,V1 zadnjem času so letalci preleteli Atlantski Ocean in čez leto dni bo to že morda nekaj tako navadnega, da ne bo vzbujalo prav nobene pozornosti več. Ford je pred nekaj časom rekel, da bo kmalu prišel čas, ko bo toliko aeroplanov v zraku, da bodo zatemnili nebo kakor nekdaj pšice Perzijcev.
Tudi paroplovba se je neznansko hitro širila. Dolga je doba med jadrnico starega veka in 29. oktobra 1824, ko je prvi osebni parnik plul po Renu navzgor. Trgovska mornarica sveta je imela 1. 1914. 45 milijonov ton parobrodov, in to število je kljub ogromnim izgubam v vojni narastlo do leta 1920. na 54 milijonov ton.	i
Vprašanje nastane, kje je meja rekordom, kdaj bo dosežen višek in ali ne bo nekoč ves ta gigantski napredek človeštvu le v propast?
Cipfce
kleklane, pristno domačo ročno delo
la. laneni suhanec
najcenejše pri Osrednll Čipkarski zadrugi
Ljnbljana, Kongresni trg
Ne samo najcenejše — ampak tudi najboljše barve, lake,
firnei, steklarski kle), čopiče ter vse potrebščine za slikarje, pleskarje i. dr. v te stroke spadajoče predmete dobite v staroznani trgovini na Miklošičevi cesti, nasproti iran- ll/on lotiooi* čUkanske cerkve.	»JdllUlI .
Oliver Strange:
Pri zobozdravniku.
Vstal sem zgodaj, saj ni bilo mogoče spati, kajti zobje so me neznansko boleli. Zdelo se mi je, kot da bi bil v mojih ustih charleston ples, po enem licu gori, po drugem doli, in na vsak korak en zob.
»Pojdi k zobozdravniku,c mi je svetovala žena, ko sem tarnal in se zvijal od bolečin. A takoj je pozabila name in moje zobe ter pričela govoričiti o nekih zastorih v jedilnici.
»Toda, to je moj najljubši zob,« sem pojasnil ženi, »to jo namreč sob, kateri mi drži v ustih pipo.«
»Saj je bolje, da kajenje opustiš,« je odvrnila ženka, »zastori v jedilnici morajo že zopet v pranje.«
»Bomo videli, počakajmo,« sem rekel na kratko.
Toda s čakanjem ni bilo nič, kajti s čakanjem so tudi bolečine naraščale; bilo je vedno hujše. Poskusil sem kaditi, toda zdelo se je, da dim živce le še bolj draži. Stopil sem v jedilnico ter našel ženo in služkinjo, pomešani med zastori, drogovi, tako da se je zdelo, da se nikdar več ne izmotata.
»Sem mislila, da greš k zobozdravniku,« je rekel neki mrmrajoči glas. »Ker nisi šel, pa nama tu pri zastorih pomagaj, drži tam onile drog.«
To je "bilo pa zadosti, pomislite, kaj takega zahtevati od Človeka, ki je tako rekoč v
agoniji. Odločno sem se uprl, da ne bom držal droga, vzel klobuk in šel.
Ker sva si bila z zobozdravnikom prijatelja, sem bil prepričan, da bo imel z menoj nekoliko obzira, in sicer pri izdiranju zoba, kakor tudi pri plačevanju.
Prišel sem pred zobozdravnikova vrata ter bil na tem, da pritisnem na zvonec, toda v tem trenutku so bolečine prenehale ... Čul sem že večkrat o tem, toda verjel nisem, sedaj sem pa sam na sebi skusil. Dotaknil sem se vražjega zoba z jezikom, pa nič ni zabolelo. Tiho sem se splazil nazaj po stopnicah, bil vesel, da me ni nihče opazil ter da nisem še pozvonil. Vesel, da se je tako dobro izteklo, sem jo zavil proti parku. Toda, ojoj, še preden sem napravil dvajset korakov, so bile bolečine zopet tu, in sicer še hujše kot poprej. Žalosten sem se vrnil, a ko sem stal pred zdravnikovimi vratmi, je zob takoj zopet prenehal kljuvati. Stal sem tedaj pred alternativo, ali vstopiti ter zob izdreti, ali pa do konca svojih dni ostati na zobozdravnikovem pragu. Zato sem pritisnil na gumb. Moj znanec me je bil vesel, mi stiskal roko ter takoj predlagal, da ga zvrneva kozarček.
»Prijatelj Charles.« sem dejal klaverno. :>Prišel sem te obiskat kot pacijent.«
Da bi bili videli, kako je na mah vrgel raz sebe prijateljstvo.
»Stopi tu notri v ordinacijsko sobo,« je rekel hladno. Takoj sem sprevidel, da nisem prav ukrenil. Mojo zadevo bi mu bil moral
dopovedati bolj polagoma, recimo, potem ko bi ga kozarček ali dva že preobrnila.
Sedel sem na najneprijetneji stol na svetu. »Odpri usta!« je zapovedoval Charles. »Še bolj.«
Pojasnil sem mu, da jih bolj ne morem odpreti, ker so že itak skoraj do ušes odprta in da bi na la način lahko samega sebe pogoltnil. Toda prav nič se ni nasmehnil mojim opazkam.
»Kateri zob je?« je vprašal. Nisem mu mogel prav natančno povedati.
»A, ga bomo kmalu imeli,« je še rekel ter pričel trkati po vrsti na vsak zob...
Imel je prav, kajti kmalu je pritisnil na pravega. Zavpil sem z glasom, ki bi mi pridobil službo indijanskega poglavarja na razstavi Divjega Zahoda. Charles je nato vzel v roke nekako ogledalo ter mi ga daleč doli v grlo potisnil, vsaj tako se mi je zdelo. »Ce hočeš vedeti, kaj sem imel za zajtrk, ti tako lahko povem,« sem pripomnil.
»Osel neumni!« je odgovoril, ne baš preveč prijazno. »Zanič zob imaš in ta mora ven. Tudi par drugih bo moralo isto pot.«
Tudi jaz bi bil najraje šel ven, toda na to ni bilo misliti.
»Ali naj ti živec omotim?« je še vprašal.
Slišal sem že marsikaj o takih stvareh, zato sem junaško odvrnil, da bom tudi brez tega prestal.
»Seveda, da se boš drl kol grešna duša,<s je odvrnil Charles cinično, »vseeno ti ga bom.«
.Vstal sem. »Vluugal ti bom kokain.«
Nato sem zopet sedel. Zopet je prišel z nekim inštrumentom v dotiko z bolnim zobom in seveda se mzopet oponašel indijanskega poglavarja. Potem je pa izbiral klešče ter privlekel najbolj strašne, kar jih je imel.
»Saj ne bo bolelo,« je rekel, čez nekaj časa pa pristavil »zelo«.
Ne bom opisoval vseh mučnih podrobnosti, čeludi sem šo sedaj pod vtisom, da me je prvi sunek dvignil skoraj do stropa, drugi pa zopet vrgel na tla, nato me je vrglo na desno in takoj zopet na levo. To se je ponavljalo večkrat in nikakor ni hotelo biti konca. Charles mi je zagotavljal, da ni nič hudega, kar sem mu tudi verjel, namreč, da zanj ni nič hudega. Jaz pa sem bil na kraju, zdelo se mi je, da ne bi mogel še kaj hujšega prenesti.
Ko je kri prenehala teči in sva se umila, je postal moj prijatelj Charles zopet človeški, zgovarjal se je z menoj kot da bi ne bilo ničesar. Čudni so ti zdravniki.
Ko sem prišel domov, je bilo prvo vprašanje moje žene, če sem si pustil živec zameriti in seveda sem se moral pokazati junaka, zalo sem odvrnil: »Kaj pa misliš, takale malenkost kot je zob, pa bi si dal omamljati živce? A kaj, sedel sem se na stol, in Charles je storil svoje, pa je bilo.«
»Pogumen dečko,« je zamrmrala žena z nasmehom, potem pa pristavila, »kako se ti dopadajo tile zastori?«
Nerazumljiva bitja so te * enake.
Kar Odol zlasti odlikuje precj vsemi ostalimi sredstvi za čiščenje ust, je njegova čudovita posebnost, da tvori po izpiranju v ustni duplini nekako mikroskopično tanko kožico, ki je pa pri tem vendarle gosta antiseptična, ki še ure in ure dolgo učinkuje. To dolgotrajno učinkovanje, s katerim se ne more nobeden drug preparat ponašati, jamči vsem onim, ki vsak dan uporabljajo Odol, da so njihova usta^ sigurno zavarovana proti učinkovanju gnilobnih provzročilcev in klic vretja, ki razjedajo zobe. Odol je res dober.
Kiti^^tM^M^M MMmM
S krepkim ispiranjem da Odol usfram sveže dišeči dih
Jtffoprocfa?
Kupim tovarniika
okna in vrata.
Ponudbe z navedbo velikosti in cenc na upravo lista pod: »Okna« 5336.
Dobro I/ n 7 n kuP'
molzno l\ U £. U Požcnel, Ljubljana, Ižanska cesta
Kupim kočijo
dobro	ohranjeno, pol-
krito,	enovprežno. Po*
nudbe	pod »Kočija« na
upravo	»Slovenca«. 5328
Vsakovrstno
zlato hupale
po najvišjih cenah Cerne, juvelir, Ljubljana
VVolfova ulica Štev. 3
HLODE
hrastove in smrekove
kupuje parna žaga V.SCAGNETTI, Ltublfanu
Gospodarstva
Tržna poročila.
Ljubljana, 9. julija.
Žito. Par mesecev pred nastopom nove žetve so zlasti na čikaški borzi hosisti želi velike vspehe. S prehitrim razširjenjem vesti o škodah vsled poplav, so se jele dnevno dvigati cene vseh vrst žita. Ta čvrsta tendenca se je prenesla naravno tudi na evropska tržišča in seveda (udi na naša. Pšenica in koruza sta notirale na naših borzah stalno višje. Komaj pa so se vršile prve poskusne mlacve, že se je čvrsta tendenca vstavila in cene so pričele tako za pridelke stare kot nove žetve pomikati se navzdol.
Žitna letina se lotos ne more imenovati bogata. Pšenica je po zimi mnogo trpela, mnogo pa so škodovale tudi spomladanske poplave. Žitni use-vi so postali redki, kar je vplivalo na kvantitativni uspeh žetve, ki nikakor ni zadovoljiv. Dočim se pridelek v srednjedobrih letinah ceni v Bački na 12 meterskih stotov na jutro, znaša letos le 6—8, v slabejšili legah celo izpod 5 stotov na jutro. Nasprotno pa je kvaliteta letošnje pšenico taka, kot je že davno nismo imeli. Dočim smo dobivali že par let iz Bačke pšenico 74—76 kg efektivne hektoliterske teže, kažejo vzorci nove pšenice težo 79—80 kg pa tudi do 82 kg, kar je vsekakor zelo razveseljivo.
Vsled žetve in mlačve v Bački so dovozi minimalni. lvmet jo zaposlen z delom in vsled tega naravno ne dovaža žita na trg. Čim pa se bo mlač-va nagibala h kraju, bo kakor vedno nastopila močnejša ponudba blaga. Po že omenjeni hosi so cene odjenjale in se zdi, da so dosegle sedaj gotovo stabilizacijo. Prodaja se danes stara in nova pšenica skoro po istih cenah in sicer se cena danes za dobro pšenico franko postaja naših mlinov suče na temejju Din 320, cena koruze Din 220, ovsa Din 245, prosa Din 310, ajde Din 350 za 100 kilogramov.
Vsled izbome kvalitete letošnje pšenice je gotovo, da se bo inozemstvo zelo zanimalo za našo pšenico. Dasi pa vspehi žetve kvantitativno niso povoljni, je vendar upanje, da bo letina ne le zadostovala za lastno prehrano, temveč bo preostal še del za izvoz.
Stanje koruznih posevov kaže zelo lepo. tožijo pa v Bački, da je zemlja presuha in je za dobro letino koruze potreben dež. Ako pade vsaj do konca tega meseca nekaj dežja, da se zemlja premoči, moremo imeti upanje v koruzi ne le na kvantitativno, tem\;eč tudi na kvalitativno dobro letino, kar je ne le za našo prehrano, temveč tudi za našo trgovsko bilanco največje važnosti.
Les. julij in deloma avgust sta meseca, v katerih lesna industrija boli počiva; sicer pa tudi v dragih strokah ta dva meseca nista nič kaj živahna, saj je vsepovsod mrtva sezona. Vendar pa se že sedaj pripravlja teren za jesenske in zimske dobave velikih količin drv. Glede cen za te dobave ie danes težko kaj gotovega prerokovati Italija se že sedaj interesira za uo-bave, vendar pa na kake zaključke naši dobavitelji ne pristajajo, ker je cena izredno nizka: 7 lir in še mani. Povpraševanje pa je prav znatno za razne pragove: iščejo se bukovi in hrastovi 2.60 m 25 X 15 X 15 cm. ki prideio v poštev za Francijo, Švico, Anglijo, Madjarsko in našo državo, v najslabšem slučaju tudi za Italijo. Povpraševanje za sezono 1927—1928 je dokaj živahno zaradi tega. ker so se cementni pragovi slabo obnesli, kar se je strokovnjaško dq-gnaio. Pri pragovih ierra veliko vlogo elastičnost, katera je pa pri cementnih zelo majhna. Glede rezanega blaga ie povdariti. da bi bilo plasiranje parjene in na živo rezanega blaga zelo lahko, ker se je zadnje čase začelo finejše obdelovanje lesa glede očelienosti in paralel-nosti. kar prakticiraio v Avstriji in Romuniji že dolgo časa. Romunija radi dviga leia ni zmožna konkurcnce. V Romuniji je treba odpošiljati cele ladijske tovore, ki znašajo 5.000 m:1 in še več in jih ie treba na enkrat naložiti. Avstrija nam zelo konkurira radi boljše obdelave lesa ter radi jadranskega tarifa, ki ga ima sklenjenega z Italijo. Celo češki les ie v Trstu in v Italiji cenejši kot naš, ker imajo Čehi posebni tranzitni tarif skozi Avstrijo in ravnotako uživajo ugodnosti jadranskega tarifa. Za bukovino, lepo obdelano, posebno pa parjeno ie veliko povpraševanje in želeti ie, da bi sc naši nroducenti bukovine v bodoče intenzivneje bavili z obdelovanjem bukovine, ki bo v najbližji bodočitosti izpodrinilo •irastovino. Brzojavni drogovi so iskani in sicer franko meja in franko Sušak za izvoz v Francijo. jamski les posebno borov potrebuje severna Afrika, vendar pa radi neorganiziranosti našega izvoza to nc oridc toliko v poštev. dokler bomo svetovno trgovino vodili iz zapečka. Trg za testone in tavolete je v mrtvilu, ker ppč ni sezijc in tudi visoko stanje lire otežkoča inozemstvu nakup italijanskega južnega sadia — pomaranč in limon — in ravno za paketiranje tega se rabi omenjeni les. Splošno se opaža v lesni trgovini čiščenje, ker izginjajo nesolidni elementi. Tudi se obdelava lesa vidno izboljšuje _zlasti tramov in desk. Naši producenti so prišli na to, da se moraio ravnati po želji konzu-mentov, kajti časi, ko sc ie kupovalo blago vsake vrste, ker je bila splošna lakota blaga, so že zdavnaj minuli. Želeti pa je seveda in tudi nujno potrebno ie. da sc obdelava še bolj izboljša, kajti le tako bomo omogočili naši lesni industriji in trgovini uspeli.
Konzum soli v Sloveniji. Približni letni konzum soli znaša v ljubljanski oblasti brez Ljubljane 4.080 ton, v mariborski pa 6.310 ton. Sedaj se odaiajo v zakup veleprodaje soli za posamezne okraje; kavciia za prodajni reon ljub-ljanski znaša 98.000 Din, za mariborski znaša 124.000. Ljubljanski okraj preskrbuje tudi v naprej mon. uprava iz svoje zaloge soli v Ljubljani.
Moderniziranje v čevljarski industriji. Tvrdka C. Pollak d. d. v Ljubljani si ie nabavila nove najmodernejše stroje večinoma iz Nemčije, deloma tudi iz Anglije. Ravno sedaj preureja preureja svojo tovarno, tako da bo mogla prilagoditi svoje obrate stanju naročil, ne da bi bilo treba povečati osobie ali razširiti obrat. Novi stroji nemškega izvora so higiiensko na višku in bo tudi delazmožnost delavstva s tem večia. Tvrdka bo veliko prihranila na režiii; zadnje čase so se namreč cene usnja zelo dvignile, ravno radi tega moderniziranja pa tvrdka ne bo prisiljena zviševati cen.
Kurz Blerovega posojila v Newvorku. Zagrebški »Morgenblatt« prinaša članek o nazadovanju kurza jug. drž. papirjev v Nevvvorku, kjer med drugim navaja, da znaša sedanji kurz Blerovega posojila samo 88 napram 104 (maksimum). Notacije Blerovega posojila v t. m. pa znašajo faktično 98.
Trgovinska pogodba s Češkoslovaško. Pogajanja za sklenitev trg. pogodbe se bodo začela v septembru t. 1. Za to nogedbo se še pripravlja tekstilna industrija, ki ie zato ustanovila samostojno zvezo. Kakor smo že pisali, so češke zahteve velike in za Slovenijo življenskega pomena. Čehi zahtevajo znižanje uvoznih carin za sledeče predmete, ki prideio za Slovenijo v poštev: čokolada, gladke bomb. tkanine, sukanec, lanene tkanine, pletenine iz um. svile. Kon-fekciia, barvano usnje, podplatno, transmis. usnje, krtače, papir, svil. papir, samotna opeka, peči. table iz ker. materijala, steklo, stekl. posoda. sir. železo, fasonirano in nefasonirano, žel. cevi, črna pločevina, žel. material, lopate, plugi, žeblji, ploč. posoda, el. galv. elementi, igtače. Poleg tega zahtevajo vezanje postavk za: smolo, terova olja, bomb. sukanec, usnj. rokavice, deie aeroplanov. kotle in parn. turbine, kompresorje, separatorje, stroje za pivovarne, transformatorje, telef, mikrofone itd.
Morzza
DENAR.
9. jul.
Danes se je Italija mednarodno nekoliko učvrstila. Iz Curiha je javljen kurz 28.325 bi, kar odgovarja srednjemu tečaju 28.30. Primerno se je lira tudi pri nas učvrstila. V ljubljani je bila lira po 311.— v Zagrebu, po 309..50—310.—. Promet na ljubljanski borzi je znašal v tem tednu okoli 14 milijonov dinarjev; znaten je bil v ponedeljek, sredo in petek. Blaga ni bilo dosti na trgu, povpraševanje pa znatno. Upoštevati je treba, da je sedaj za izvoz mrtva sezona in da je pritok deviz zato bolj slab. Naša trgovinska bilanca ni preveč ugodna, ker je pritok tujega kapitala bi! močan in naravna posledica tega je, pasivnost blagovne trgovine. Narodna banka je morala zadovoljevati večinoma povpraševanju, ker blaga ni na trgu.
Ljubljana. (Prosti promet): Berlin 13.50, Italija 310, London 276.35, Newvork 56.80, Pariz 223.20, Praga 168.60, Dunaj 8.0125, Curih 10.95.
Zagreb. (Prosli promet). Berlin 13.495, Italija 309.50—310, London 276.30, Newvork 56.80, Pariz 223, Praga 168.60, Dunaj 8.0125, Curih 10.95.
Curih. Belgrad fl.135 (9.185), Berlin 123.10 (123.11), Italija 28.30 ( 28.255), London 25.2275 (25.2275), Ne\vyork 519.675 (519.75),' Pariz 20.3425 (20.345), Praga 15.385 (15.385). Dunaj 73.10 (73.10), Bukarešt 3.15 (3.20), Varšava 58 (58). '
Trst. Ilelgrad 32.20-32 50, London 89—90, Newvork 18.30—18.35, Pariz 71—71.90, Curih 35.5 do 35.9.
Vrrdnostni papirji.
Trst. Cosulich 755, Adria 161, Tripcovich 441, Assicurazioni generali 3.410, Riunione adriatica A. 1.680, B. 1685, Split cement 165.
Blago.
Ljubljano. Kurzi neizpremenjeni. Tendenca za žito in moko čvrsta.
Novi Sad. V tem tednu je znašal promet 234 vagonov in sicer pšenica 102 vag., ječmen 2 vag., koruza 85 vag., moka 24 vag. in otrobi 21 varr. Eksekutivnim potom so bili prodani 3 vagoni otrobov in 1 vagon moke. Pšenica je bila zaključevnna stara po 275—280, novn po 270—275: koruza 170, moka Og 425—135, 2 395, 5 355, 6 315 in otrobi po 140—145.—. Tendenca postaja živahna in čvrsta. Žitni promet je stal močno pod vplivom Amerike; ponudba jo bila ne samo za tovor Srbija, ampak tudi za promptno blago. Nova pšenica je kvalitativno zelo dobra ima težo 80—82 kg, toda kvantitativno je ni dosti. V pšenici je bila ponudba zelo znatna. Povpraševanje zri moko je živahno, pnsrhnn za črno. — Danes so notacije sledeče: pšenica 5 vag. bučka nova 275, pšenica 1 in pol vag. sremska 7"—76 kg. 1ni,, 270, pšenica 1 vag. sremska .stara 75 kg, 2% 270, koruza 2 vag. sremska par. Indjija 173; moka 1 vag. Og bačka 425, t vag. 2 bačkn »1)0, 1 vag. 5 bačka 355. 1 .vag. 6 b"čka 315 320, otrobi 1 vag. bački 8, 0, 10 140. Tendenca neizpreinenjena. Promet 30 vaa.
S porini /eden
Nemci so zelo hudi na svojo vlado, ker je dovolila za udeležbo pri olimpijadi samo polovico francoske svole; ta znaša dva milijona frankov. — Pisali smo že, da so sklenili na Estonskem ustanovitev državnega kulturnega zaklada iz tobačnega in alkoholnega davka. Del tega davka so porabili za zgradbo stadiona v glavnem mestu Talin in za vzgojo telovadnih in športnih učiteljev.
V	nogometu omenimo Hašk:BSK 4:3, Hajduk: Sašlc 2:0, IlirjaiSand 1:0; Hajduk bo prvak. — Na delavski olimpiadi v Pragi je premagala Rumunija Češkoslovaško 2:1. — liakoah v Toronto 2:2, na Dunaju Arsenal:Hakoah 4:4, SIavija:Sparta 2:2, Eu-ropa iz Barcelone:Mamiheiin 1:3, Vršovice zadnja igra v Avstraliji 3:2 (po Avstraliji potujejo poleg Čehov tudi Kitajci in tudi prav dobro igrajo). — Dunajsko prvenstvo je sedaj končno zaključeno in je rezultat tale: Admira 36 točk, BAC 33, drugi klubi od 27 do 19, razen seveda našega Rudolfs-hilgla ,ki je do konca vztrajal na številki 4.
V	tenisu vse polno presenečenj. V \vimble-donskem turnirju sta ugnala Cochet in Brugnon Gottlieba in Koželuha, a sta izgubila proti Tildenu in Hunterju. Borotra je pozobal Lacostea, Cochet pa Tihtcna in Borotra in je odnesel ponosni naslov angleškega prvaka. Willsova in Ryanova sta kot par premagali Godfreejevo in Nuthallovo, Will-sova pa v končnem boju Španko Alvarezovo in je postala angleška prvakinja. »Cochet je bil v zadnjem boju v največji formic, njegov boj s Tildenom jo gledalo 10.000 gledavcev. — Manager Cochran je ponudil 161etni Nuthallovi 20.000 funtov = 5,500.000 dinarjev, če hoče postati profesionalka; najprvo je odklonila, nato pa sprejela in je podpisala pogodbo, veljavno od 30. 9. 1927 do 30. 9. 1929. — Willsovi ponuja Cochran celo 80.000 funtov. — Čehi so premagali Italijane 11:4. — Te dni se vrši semifinale evropskega pasu za Davisov pokal: Francija proti Južni Afriki, Češkoslov. proti Danski.
V	lahki atletiki je sedaj sezija, zato polno novega. V Pragi se je vršila pred tednom delavska olimpiada, o kateri bomo še posebej poročali. Izredno velika je bila udeležba iz inozemstva, ki je tudi skoraj vse zmage odneslo; Finci so ugajali manj po uspehih kot po krasnem slogu, aranžerji pa niso bili dobri in so se tekme zelo vlekle. Vslod dežja je bilo tekališče itd. prav slabo, uspehi se nikdar niso dvignili čez povprečnost: 110 m lese 18.6, 800 m 2:07 (Finec Bothas), skok na daljavo 6.24, v višino 1.70, 4X100 m ženske Nemčija 55.8, 5000 m Nemec Mittag 16:47.2, krogla 11.408, skok v višino ženske 1.385, 100 m 11.7, 300 m 9:44.5, 400 m 52.6,, palica 3.40, krogla ženske 8.40, 10.000 metrov 35:52.2, kopje ženske 31.95, skok v višino z mesta 1.45. V nedeljo 3. julija je bilo navzočih 60 tisoč gledavcev. — Nov nemški rekord 4X800 m Preufien iz Stettina 8:15.4, 3X1000 m isti klub 7:48.8. — Še par drugih rezultatov: 100 m dr. Wies-mann 10.5, \Vege 10.7; 400 m Stortz 49.5, 800 m Starke 1:58.3, 1500 m Prager 4:10, 110 lese Stein-hard; skok v višino Usifahrer 1.83, nov avstrijski rekord; skok s palico Lindblad (Šved) 3.95, pri 4.05 je podrl lato; krogla Moelster 14.15, nov norveški rekord. — V Južni Afriki so odkrili nov sprinterski talent Baylerja; trenirali ga bodo in poslali na olimpiado. — Novi rekordi ogrskih juniorjev: Balasz diskos 40.67, Szabe 1500 m 4:11.6, palica Hevezi 3.50 m. — Sedaj pa še angleška prvenstva v Stam-ford Bridge (London), nekakšna evropska pred-olimpiada. Priglasilo je udeležbo 12 narodov, Nemci so poslali 18 tekmovalcev. Dež in veter, vseeno 40.000 gledavcev, rezultati glede na vreme prav iz-borni: 100 y Kornig 10.1; 220 y Houben 21.8; četrt milje I.owe 48.8!; pol milje Lovve 1:54.8 (izbor-nega Francoza Fegerja Angleži niso spustili naprej); milja Ellis 4:17; Nemec Bochner je bil drugi pred Martinom in daleč pred Baratonom; skok na daljavo Dobermann 7.'60, Svensson 7.28, Peters 7.27; krogla Brechenmacher 14.04; kladivo Šved Skjoldt 50.28, Anglež Nokes 49.37; diskos Marvalič 44.41, Egri 43.76; 120 y lese Gaby 14.9! pred prvovrstnimi tekmeci; 440 y lese Burghley 54.2 (izenačen Nortonov sv. rekord); 4 milje Oehm 19:40.8; 2 milji zapreke VVebster 11:06. Drugi rezultati običajni.
Prav nekaj posebnega je Nemka Gladitsch iz Karlsruhe; v holandskem kopališču Scheveningen je skočila na daljavo 5.60 m, v Stuttgartii je pa tekla 100 m v 12 sekundah; če bo priznano, bosta to dva nova damska svetovna rekorda. Omenimo še: Lange diskos 35.28, krogla Lange 10.725, skok na daljavo Bredow 5.45, v višino Elsnerjeva 1.505 m.
Iliplinger, lahka srednja težn, je napravil spet dva nova tcžkoatlctska svetovna rekorda: z levico jo potegnil 83.5 kg, z desnico je pa sunil 106.5 kg.
Phil Scott je postal z zmago nad Pierroni Charles evropski bokserski prvak. Mickey Wa1ker je v Londonu v 8. rundi potolkel Škota Toma Milli-gan k. o. in je obdržal naslov svetovnega prvaka srednje teže. — Dempsey prav pridno trenira, seka drva itd. 21. t. m. gre v bj.
Corsonova je hotela plavali čoz Kanal, pa ji je bilo premrzlo in je ostala samo pol ure v vodi. — Arno Borg 100 m 59.3, 200 m 2:11.1, Neitzcl 800 m 11:25.
Sa\vall si je priboril na stadionu v Frankfurtu trajnostno prvenstvo nemških kolesarjev, prevo-zivšj 100 km v 1:20:52. — Od 116 dirkačev jih dir-
ka no Franciji okoli samo še okoli 40, tako naporna je ta tura. Bomo priobčili poseben članek.
Na dirkališču Montlhery pri Parizu je vozil Benoist na Delage 126 km na uro in si je priboril veliko avtomobilno darilo Francije. — Na pariškem kilometrov v 36:32.8, nov svetovni rekord.
Ameriška vojaška letavca Maitland in Hegen-dirkališču je vozil Denby na motornem kolesu 100 berger sta srečno prispela iz San Francisca v Ho-nolulu (Havajski otoki), 3863 km, nevarnost ni bila v razdalji, temveč v zgubi prave smeri. 500 km oddaljitve od smeri bi ju bilo zaneslo na neskončni ocean.
* * *
SK Jadran. Danes ob 16.30 rezervna prvenstvena tekma s SK Slovanom na igrišču Ilirije. Ob 16 morajo biti sledeči igralci na igrišču: Logar P., Steiner, Jerina, Kos, Žnidaršič, Sever, Markič, Gartner, Banovec, Kotar, Koman, Hudales, Varoga. Danes dopoldne ob 10 je kratek sestanek imenovanih v garderobi. — Načelnik.
DrOETRER-
JEVIAA
Najbolje preizkušene recepte pošlje na željo brez« plačno in prosto poštnino Dr. Oetker, d. z o. z. Maribor.
PROGRAMI:
Zagreb 310, Breslau 322.6, Praga 848.5«-Stuttgart 379.7, Frankfurt a. M 428.6, Brno 441.2* Rim 449, Langenberg 468.8, Berlin 483.9, Dunaj 517.2, Varšava 1111.
Nedelja, 10. julija.
Zagreb: 20.30 vesela večerna glasba, kvartet Rosbroj, 22 prenos iz mestne kleti. — llreslau: 20.15 klasični dueti in terceti, 22.30 plesna godba. — Praga: 20—22 sinfoničen koncert, sodeluje češka filharmonija. — Stuttgart: 20 pester večer. — Frankjurt: 20.30 vesela glasba, nato plesni program. — Urno: od 20 dalje prenos iz Prage. — Ilim: 21.10 serata di musica sinfouica e d'opera.— Langenberg: 20.15 Koln opereta >Don Caesar«, nato do 24 plesna godba. — Dunaj: 20 groteskni večer. — Varšava: 20.30 večerni koncert, 22.30 Jazzband.
Pondetjek, 11. julija.
Zagreb: 20.30 kabaret. — ltreslau: 21 Mar-tenujev večer (koncert). — Praga: 21.20 koncert, nato prenos iz Narodnega doma v Vinohradych. — Stuttgart: 20.10 večer R. Wagnerja. — Frankfurt:
20	koncert »Thomaner Chor- -a, Leipzig. — Brno:
21	pesmi, pojo člani nar. gledališča v Brnu- 21 plesna godba. — Ilim: 21.10 concerto sinfonico vo-cale. — Langenberg: 20.30 Dortinund. koncert na orgle; 22.30 Dtisseldorf, koncert. — Dunaj: 20.05 večer avstrijskih skladateljev. — Varšava: 20.30 večerni koncert.
Torek, 12. julija.
Zagreb: 22 koncertna godba. — Breslau• 2010 Wngnerjev večer. — Praga: 21.10 zabavna glasba; 22.20 reproducirana glasba. — Stuttgart: 21.30 pesmi in arije, nato Konzert des ersteii Freiburger Mandolinen und Guitarenvereins* — Frankjurt: 21.30 vesel večer, nato novo gramofonske plošče. — Brno: 21 vojaški koncert. — Rim: 21.10 serata di musica leggera. — Langenberg: 20.30 Koln: orkestralni koncert, avstrijski skladatelji. — Dunaj: 20.05 dunajska pesem. — Varšava: 20.30 Leharjeva opereta >Frasi]uita«.
MA
potrebščine
V največji izbiri stalno v zalogi pri FRANC BAR. Liuliljana« Cankarjevo nabr.5 Telef. 407
usem nisi:
Akoravno smo z izplačilom dobitkov V. razreda 13. kola pričeli z dnem 15. maja t.l, in nismo čakali do uradno ugotovljenega dne, po kojem bi se imelo pričeti z izplačili šele 15. junija, vendar nismo mogli obvladati Oeiikega Štellila dOil tilOil |0 <01ES 10 mlilfOflOtt dinarjeo} v relativno kratkem času.
mnogi prazniki, izredna oeiiko steofl,) naših komitentoo, prsdsssm pa kratica doba med izdantem zaznamka tz2reba<iE3i SfeuiSk U. razreda in med žrebanjem I. razreda m. kOla so paoznsčHi, da je pases o teluiiSkem oddelku
'11 moral nekolika zakasfl&ti.
|Z feqa razloga nam f090t ni mogoče z našo dosedanjo naglico in točnostjo doposlati zaznamka o žrebanju v I. razredu kakor tudi obnove srečk II. razreda, ampak toomo te pošillafoe mogli odpremiti S Je olsala ta. gnitja.
Ko sporočamo te okoinosti našim cenjenim odjemalcem, prosimo, na usak način opnsie osake kakršnekoli nrgsnce, ker b? fo Be še auoSi zadržeoato ink tfela.
Enako prosimo, da se nam za II. žrebanje še ne pošiljajo naroSMa tio 25. !n31|a ls]©3, Uzt pre;i Sena dnevom rac moremo spr. Jemati noiiib naročnikov.
irzhmfrt d II. r$zrfcdn se prši dm 8. avgusta L S,
GJaona kolekinra državne razredne jto!erl]e, Bančno komandltno drnštoc
. ReitB in drag, Zsfreb
14 let star, ki ima veselje do čevljarske obrli, želi stopiti v uk pri poštenem Čevlj. mojstru, najraje na deželi. Naslov v upravi lista pod št. 5127._
""deklica
stara 17 let s 7 razredi ljud. šole bi se rada izučila v kaki trgovini, kjer bi imela hrano in stanovanje. Ponudbe na upravo lista pod »Učenka« št. 5287.
Kolarski
tdrav in priden Uče dela pri kolarskem mojstru za takojšen nastop. Naslov se izve v upravi »Slovenca« pod št. 5279.
DEKLICA
v 15 letu, že dobro izurjena v kuhanju, želi stopiti v službo pri dobri, krščanski družini kot pomoč v kuhinji in za druga hišna opravila. Naslov pri upravi lista pod 5378.
ML
z večletno prakso ženskih in moških klobukov (filc in slamnikov), želi dobiti dela najraje pri kaki modistinji, ako je treba, vodi tudi samostojno delavnico. Ponudbe na upravo lista pod šifro »priden« št. 5358.
UČENCA
ki je dovršil par razredov srednje šole, zdravega in krepkega, bistrega — če mogoče z znanjem nemščine, sprejme trgovina ineš. blaga v rrcsiu. Hrana, stan v hiši. Ponudbe na upravo lista pod šifro »A. B. štev. 5227«.
sc sprejme v trgovino s papirjem in šolskimi potrebščinami, Poljanska 12.
Sedlar. vajenec
sc sprejme takoj, po dogovoru. Ponudbe na: Ivan Hajnrihar, sedlar, Kamnik
s predpisano šol. izobr., ki je pri starših, sprejme tvrdka M. Teršan, Ljubljana, Kongresni trg 14.
MAI.O SOBICO
išče gospodična, ki je cel
dan odsotna. Najraje v bližini Tabora. Ponudbe pod šifro: »Skromna« na upravo »Slovenca«.
UČENKA
se sprejme takoj v trgovino z mešanim blagom. Imeti mora 3 razrede meščanske šole. Ponudbe na F. Pungartnik, Lukovica.
DEKLICA z dežele,
14—16 let stara, se takoj sprejme k 9 mesec, staremu otroku. Naslov v upravi pod štev. 5160.
UČENEC
ki ima veselje za galanterijsko trgovino z vsaj 2 mešč. šolama in oskrbo pri starših, se takoj sprejme. Janko Ba'oh, Ljubljana, Stari trg St. 5.
Išče primerno službo v špecerijski trgovini, ter z znanjem železne in manu-fakturno stroke, zmožen slov., hrvatskega in nemškega jezika v pisavi in govoru. Izobražen v vseh pisarniških poslih, sprejme tudi pisarniško službo. Ccnj. dopise na upravo »Slovenca« pod »Marljiv« št. 5379.
^g^rasEsssBssisaisa
Inseriraife v „Slovencu "I
risar, mojster itd,, s pomočjo tehn študij na domu (Fernstudien) — vse smeri. Obširni prospekt 10 Din. Lycže Industriel, Rue Enseignement, 37.
Liege, Belgija.
PLETILKAM
Izurjenim dam na dom plesti ženske in moške aogavicc. Ivan Krošelj, Kette-Murnova (Martinova) cesta 15.	5281
Išče se prvovrstna samostojna kuharica
Nastop takoj. Mesečna plača 800 Din. Ponudbe poslati na: Ana RISTIČ, Bled I.f vila »Ana«.
Čevljarski pomočnik
starejši, v vsakem delu dobro izvežban — in en VAJENF.C se takoj sprejme. JOSIP POGACAR, pos. in čevljar, Radomijc,
Čevljarski vajenec sc sprejme. Vladlslnv Za-kotnik, Dunajska 0, dvor.
Trgov, učenca
I potrebno predizobrazbo najmanj treh razredov srednje šoie in ki ima veselje do železninarskc stroke, sprejme tvrdka: Schneider & Veroviek v Ljubljani.	5101
INŠTRUKTORJE
dobre moči za vse predmete srednjih šol preskrbuje profesor. Ponudbe na upravo lista pod značko »Profesor«.
Katera rSt
nadaljnji uk učenko, ki se je učila že nad 1 leto? Prosi sc hrana in stanovanje v hiši. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod: »Modistinja« 5383.
ŠTr^jn~ PLETENJE poučujem (jope, nogavice itd.) po zmerni ceni, tedensko ali mesečno. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 5389.
na Brinju ob Dunajski cesti s kuhinjo, 1 sobo, dva kabineta, souporaba pralnice in kopalnice in vrt, odda z avgustom Pokojninski zavod v Ljubljani, Aleksandrova cesta 12.
Dve novi so!:i
v pritličju z enim vhodom, se takoj odda v najem. Pripravne tudi za rokodelca. Blizu tobačne tovar. Poizve sc: Cesta v Rožno dolino 11
NOVA HIŠA enodruž.
z vrtom, blizu Ljubljane, naprodaj. Ponudbe up-avi lista pod: »Takoj« 5236.
Na zalogi pristni
MALINOVEC
iz domačih gorskih malin, brez saharina. Lastni izdelek. — Lovro Rogelj, Vrhnika.	5286
Stranka 2 oseb išče
DVE SOBI
in kuhinjo v centrumu. Ponudbe na upravo Slovenca pod »Stanovanje«.
Velika svetla
pripravna za pisarno, se odda s 1. avg. Sv. Petra nasip 39, pritličje, levo.
Pisarniško soho
v visokem pritličju odda takoj Pokojninski zavod v Ljubljani, Gledališka 8,
KRASNO VILO
poleg 5 oralov zemlje — prodam ali zamenjani tudi izven Jugoslavije. ANT IVANC, Ptujska gora.
PRODAM
enonadstr. hišo
s 3 stanovanji, vinsko kletjo, živinskim hlevom, delavnico itd. Za raznovrstni obrt pripravna; na prijaznem prostoru sredi mesta! Pismena vprašanja na lastn. Karola Grebene, Novomesto, Sv. Floriiana trg 31. 123.	5300
POZOR! V nedeljo 17. t. m. ob 3 popoldne v Nadgorici 38, pošta Jc-žica, čmuče, prostovolj.
JAVNA DRAŽBA
majhne domačije, hiša, hlev, šupa, svinjak, kozolec, okoli hiše velik sadni vrt, velika njiva in prot.	5357
želim spoznati
gdč. boljše rodbine, simpatične zunanjosti, idealno mislečo, krščansko vzgojeno, ki ima smisel za pravo zakonsko sožitje. Tajnost najstrožja. Slike vrnem. Ponudbe pod »državni uradnik« št. 5285 na upravo lista.
Gospod vpokojenec,
trgovsko nnobražen, želi znonja v svrho ženitve z gospodično ali vdovo, ki ima trguvlno ali kapitul za otvoritev trgovine v mestu ali na deželi. Resne ponndbe na upravo
lista pod: »Sreča« 5364.
OGLAS. Naprodaj
veleposestvo
okoli 100 oralov njiv, travnikov, gozda, okrog grada lep vrt z vsemi gospodar, poslopji, tudi kovačnica in žaga na vodo, Leži na lepem kraju poleg glavne ceste. Plačilni pogoji ugodni. Kupnine ostane lahko nekaj na posestvu. Ponudbe na oglasni oddelek »Slovenca« pod 5399
Enonadstropna

IZ LASTNIH GORIC
v steklenicah prodaja A. SUŠNIK, Ljubljana, Zaloška c. 21.
Trapast - sir
po 22 Din kg. — Našim ccnj. odjemalcem na znanje in priporočilo, — »Zvezda«, mlekar, podjetje, Jarkovac (Banat).
VELIKA BANJ A
ceno naprodaj. - Več pri hišniku Jakopiču, Dunajska cesta št. 17. 5349
Otroški VOZIČEK
dobro ohranjen, prodam. Sp. Šiška, Medvedova 22.
Prodam poccni radi odhoda skoro nov, 6 sedežni
luksuzni avto
najfinejše znamke, z j ako malo vporabo bencina. — Ponudbe na Poštni piedal 233, Ljubljana.	5345
ŠIVALNI STROJ
»Cilinder-elastic«, za čevljarje, dobro ohranjen — prodam za 800.— Din. Pavle Bozovičar, Škofja Loka.	5238
Za takojšnjo dobavo imamo cirka 30 vagonov
hrastovih odpadkov
za kurjavo, z žico povezane. Cena po dogovoru. - »ZORA«, parna žaga v Črnomlju.	4005
I
Proda se več BENCIN-MOTORJEV za poljedelstvo, 4 in 6 konjskih sil, en motor za okrožno žago, motorno kolo zn. »Wanderer«, več eleklr. motorjev in dinam pri: Elcktrotehr.ično podjetje v MARIBORU, Slovenska ulica št. 16.
Pšeniino mofc®
najboljših mlinov nudi najco neje veletrgovina žita in mlevaltih izdelkov
A VOLK. Ljubltano
Re*)<evn rosta ftt. 24
POHIŠTVO
rabljeno, ne moderno, ceno naprodaj. Gubčeva ulica 15-11, Spod. Šiška.
Qorfln fin0' športno, OCUIU nialo rabljeno, poceni prodam. - Naslov v upravi pod: »Sedlo«,
PRODA SE
radi opustitve podružnice za vsako ceno: Izložbene omare (Aushange-kasten), blagajniška miza, prodajna miza. A Poto-kar, Vodnikov trg št. 2.
z 8 sobami, solnčna lega, lep, dobro obdelan vrt, z nekaj sadnimi drevesi, se ugodno proda.
Naslov: Marnul Franc, Maribor, Kcitcfeva ulica št. 7.
NEMŠKA DETELJA
stoječa, se proda. Zelena jama št. 110.	5341
'asa obrt
Melrnik IVfiN LEGAT
specijalist za pisarniške stroje
Maribor, Vetriniska ul. 30
Telefon int. 434.
Zimnice
modroce. posteljne mreže, želez postelje (zložljive), otomane. divane in drugf tapetniške izdelke dobile najceneje pri RUDOLFU RADOVANU, tapetniku. Krekov trg št. 7 (poleg Mestnega doma).
Pravi TRBOVELJSKI PORTLAND - cement
se dobi pri tvrdki FR. STUPICA, Ljubljana, Go-sposvetska cesta štev. 1.
Elektrotehnični inaterijal
po znatno znižanih cenah prodaja tvrdka Transformator, družba z o. z., Ljubljana.	5360
2a9ieb,Jurje*s>ca57
priporoča nalooljse tart.hunce, pa' titure, strune, iOle In vse , potrebščine -t? ia »sa olasblla
\ak
Odlikovan na parUk. Ceniki trcinlto. raislav
Elektrotehnično podjetje
Zdiužene opekarne d. d.
v Ljubljani naznanjajo, da ima maloprodajo in zalogo zidne, strešne ter steklene opeke v Ljubljani tvrdka I. KNEZ — Gosposvetska cesta št. 3
(Figovčevo dvorišče).
Pletllni stroji
patent »Ideal« do sedaj neprekosljivi šival, stroji za pletenine, navijalni in krtačni aparati, železne mizice in druge potrebščine vedno v zalogi. — Pouk s stanovanjem v hiši FRAN KOS, Ljub-Ijana, Židovska ulica 5.
JESENICE 54,
sc priporoča za vsa v so stroko spadajoča dela.
Volna - bombaž
ra strojno pletenie in ročna dela, dobit« po nainižjih cenah pri
PRELOGU. LJUBLJANA. Stari trg 12 - Židovska 4.
I. VARDIAN
Sisak 53. Hrv.
e « ar
mkM
Priporoča svoje najboljše
TenmfisurSce
KLAVIRJI!
Tovarna In zaloga klavir*
jev, prvovrstnih Instru meiitov različnih tvrdk. ka kor tudi lastnih Izdelkov Poseben oddelek za popra vila. 1'irlaflevanje In popra vila za Ulasb Matico Kon servatori) ln za druge In stitute so lzvrSnJeJo od moje tvrdke. - Tofn« po 6trcžba. zmerne eene. tudi na obroke. — Izdelovalce klavirjev It. WAlilllNEK, Ljublj..nu, HiLšerjevn ul. 5-1
Popravila ur
točno in po nizki ceni Vam oskrbi urar
A. VELKAVRH
Sv. Pelra cesta 33. Sprejemam v popravilo starinske ure vseh vrst.
Pečiin štedilnike
lončene, vseh vrst in barv, kakor tudi
ploščice
za oblaganje sten, dobite najcencje v pečariji
F, Jerko & drug
črnučc pri Ljubljani.
SOLNČEVO
strojno pletenje
izdeluje vse vrste moder, blaga iz najfinejše volne, kakor: jope, bluze, puloverje, otroške oblekce, šal-garniture, čcpice itd. Najtočnejša postrežba — nobeno sejmsko blago! Separat naročila se sprejemajo dnevno. Ljubljana, Pogačarjcv trg, trgovina »PRI SOLNCU«.
Pozor društva!
O prilikah 25- in 50-letnic i. dr. slavnost. prireditvah se najtopleje priporoča r.a fotografiranje skupin Foto-atelje D. ROVSEK, Ljubljana, Kolodv. ul. 34. — Za prvovrstno delo se jamči. Cene solidne.
PLJUČA!
Zdravniški zavod (An-slalt) dr. Pečnika za pljučne bolezni, na gori Janina, občina Sečovo, pošta Rogaška Slatina. Prospekt 3 dinarje.
DL
ne oramra
do 1. avg. 1927
Zdravljenja je mogoče 1
\Vizard orlopedist se bo brezplačno posvetoval in kazni W i z a r d \ ložke v dneh 11., 12. in 13. julija od 9—12 i u od 14—17 ure vsem, ki trpe na bolečih nogah, v trgovini s čevlji in izdelovalnici po meri
F.Szantner, Ljubljana
Šelcuburgova ulica št. 1.
Svetovno znani najboljši šivalni stroj je edino le Sfoewer za rodbinsko in obrtna rabo.
ZALOtiA
M!.
ičUNBURuOVA ULICA 6/1
Teloiou štev. 2JS0.	,
Zalwa!a.
Za mnogostransko izkazano nam sožalje povodom preranc smrti našega
nepozabnega
lwana BIrolla
Oprava za trgov, lokal
(pulti, štelaže za spcce-rijo in manufakturo, teht-nice, fčgišt. blagajila ulč.) sc po izredni nizki ccni proda. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod šifro: »Trgovska oprava« 5112.
izrekamo tem potom našo najtoplejšo zahvalo vsem, ld so v težkih urah sočustvovali z nami.
Posebno se zahvaljujemo vsem darovalcem krasnega cvetja in vencev, obema govornikoma g. Zupančiču kot zastopniku »Sokola« Škofja loka in dolgoletnemu prijatelju g. Tomazinu, Glasbenemu društvu iz Zagorja za ginljivc žalo-stlnke, nadalje g. srezkemu poglavarju vlad. svetniku Podboju, čč. duhovščini, uradfiištvu in poduradništvu T. p. d,, uradnikom in uslužbencem drž. železnice, Sokolskima društvoma Zagorje in Litija, Prostovoljnemu gasilnemu društvu Zagorje, zastopnikom Podružnice Slov. plan. društva Litija ter vsem nameščencem in delavstvu domačega podjetja, kakor tudi rudniški godbi in vsem številnim prijateljem iz Zagorja in drugih krajev za mnogoštevilno čaščeče spremstvo.
Vsem še enkrat naša prisrčna zahvala.
Zagorje, 9. julija 1927.
Rodbina Birolla.
Sedle v gospodinjstvu.
Konzerviranje sadja in zelenladl. Spisal M. Huinek. Cena Din 24*-.
Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani.
Našo nad vse ljubljeno hčerko in
sestro
flinko Pirš
je danes dne 9. julija dopoldne v najlepši dobi življenja 18 let po dolgi in mučni bolezni, prevideno s tolažili sv. vere, poklical Vsemogočni k Sebi.
Pogreb drage pokojnice bo v nedeljo 10. julija 1927 ob 5 popoldne iz hiše žalosti, Zgor. Šiška št. 94, na pokopališče v Dravlje.
Zgornja Šiška, dne 9. julija 1927.
Žalujoča rodbina Pirš.
Mestni pogrebni zavod v Ljubljani

Zahvala.
Povodom smrti našega očeta
Haneza Šareč
se tem potom iskreno zahvaljujemo vsem, ki so mu v njegovi težki bolezni pomagali in tolažili, vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti in vsem, ki so nam na katerikoli način ob njegovi smrti izrazili svoje sočutje. Preserje, 9. julija 1927.
Rodbina ŠAREČ.
Zahvala.
Vsem, ki ste ob smrti najinega skrbnega očeta
Mihaela Žerjava
izkazali na kakršenkoli način sožalje, Bog povrni! Ljubljana, 9. julija 1927.
Ivan, katehet, Marija.
mam Zadala. M
Za mnogostransko izkazano nam sožalje povodom smrti našega nepozabnega očeta, starega očeta in strica, gospoda
Mihaela Jager
jermeuarja in torbarja
za poklonjeno cvetje in vence, kakor tudi za mnogoštevilno čaščeče spremstvo na njegovi poslednji poti, se vsem in vsakomur prav posebno zahvaljujemo.
Posebej nas pa veže dolžnost za-hvasliti se za prelepo petje pevskemu odseku Obrtnega društva, kakor tudi g, Leopoldu Šega, kot zastopniku Zadruge sedlarjev in g. Rebeku kot zastopniku naprednega Obrtniškega društva. — Še enkrat vsem najprisrčnejša zahvala!
Ljubljana, dne 9. julija 1927.
ŽALUJOČI OSTAI.L
mm
25 o tavala.
V neizrekljivi žalosti vsled smrti našega predobrega in nad vse ljubljenega soproga, oziroma očeta, gospoda
Antona SPre:ž<el?a
predsednika I. del. kons. društva na Jesenicah
izrekamo tem potom najiskrenejšo zahvalo vsem, ki so nas tolažili ob težki izgubi ter rajnika v tolikšnem številu spremili na zadnji poti.
Predvsem bodi izrečena najprisrčnejša zahvala g. župniku Kosu za tolažila v njegovi težki bolezni, gospodom zdravnikom za ves njihov trud, čč. gg. duhovnikom za zadnje spremstvo, zastopnikom Gospod, zveze, gospodu ravnatelju Kocmurju, g. županu, • gg. Sauer in Heine, njegovima bivšima predstojnikoma, odboru I. del. k. dr,, Kat. del. društvu, Orlom, Orlicam, pevcem za presuni|ive žalostinke, gospodu poslancu Arnežu za v srcc segajoč nagrobni gcrvor, sodelavcem elektrižkega oddelka, vsem darovalcem prelepih vencev ter godbi K. D. D. za žalne koračnice. Bog bodi plačnik vsem!
Jescnicc, 9. julija 1927.
Žalujoči Terezija Preže!} in otroci.
Pripravljajte si sami svojo soda-vodo (osvežujočo pijačo)
z originalno
SPARKLET sifonsko steklenico
(svetovni patent!)
Cenejša in boljša kot navadna soda-voda! Enostavno! Kigijensko! Izvrstna kvaliteta!
Zahtevajte prospekte in ponudbe od samoprodaje za SHS:
Jugoslavensko SPARKLET poduzeče
HUOO GVENES k. d., ZAGREB
Draškovičeva ulica 46. — Telefon št. 25-12.
Denar naložite najboljše in najvarnejše pri
Spodnještaferski ljudski posojilnici v Mariboru r. z. z o. z.
Stolna ulica 6 Obrestuje hranilne vloge brez odpovedi po 6°j0 na t; imesečno odpoved 8°j0

se lahko naročite na
..SLOVEHCH"
Zadostuje dopisnica z natančnim naslovom
Priporoča se Vam, j da si pri nakupu ]
pohKfta
ogledate prvovrstne j^L spalnice, jedilnice, SftVrSi kuhinje in dr. pohištvo. Cene konkurenčne ! - Točna postrežba! — Zahtevajte cenik! — Opozarjam na razstavo na ljubljanskem velesejmu v paviljonu E.
tovarniška zaloga pohištva
Si. v Iti k. Ijublgano (naspr. holo(!Yora fižmar je)
Vsled smrti posestnika je naprodaj
38 oralov izmere, med tem 4 orale večinoma mladega, dobro rodečega vinograda, 6 oralov gozda za sečnjo, veliki sadonosniki, prvovrstni travniki in njive, stiskalnica in ves potreben inventar. Hiša in gospodarska poslopja v najboljšem stanju. Posestva je oddaljeno samo pol ure od postaje Pcljčane ter leži ob progi in okrajni cesti Poljčane—Konjice—Zreče. Cena po dogovoru. Podrobna pojasnila daje: A. GRUNDNER, lesna industrija, umetni mlin, Zreče, Slovenija.
Francoska 5ill!jjat Cie. Gle. Transatlantique.
V južno Ameriko, Argentinijo, Uruguay, Peru, Chile, Avstralijo, severno Ameriko in Kanado z največjimi in najhitrejšimi brzoparniki vsak teden iz Havre, Bordeaux in Marsilije. Havre-Newyork samo 5»'/2 dni čez morje.
Izborna postrežba, izvrstna hrana, vino brezplačno.
Cie. Chargeurs Reunis,
Sud-Atlantique, Transports Maritimes.
Vsa pojasnila daje brezplačno zastopnik
rk

Ljufaljcina
Kolodvorska ulica štev. 35.
,L9 NSTI0H3LE MEC9KIQUE*
BRUSELJ - BELGIJA
Stroji za obdelavo lesa
Moderna konstrukcija Velika storite« Prvovrstna izpeljava Minimalna poraba sile Popolna garancila	Udobna in lahka postrežba
NIZKE CENE!
Obiščite naš razstavni prostor na Ljubljanskem velesejmu (paviljon F) Zahtevajte prospekte in ponudbe Poslovnica in glavno skladih« za kraljevino SHS
BNG. G. RDMER
LJUBLJANA, Kongresni trg it. 8/1.
Prvovrstno delo. knjigoveznica k. t. d. Zmerne cene,
To je naše geslo!
Crlalntca In ivnralta msM kdo v UoMM, Kopitarjeva iil.S/11
HEMEC-Co.
Tovarna upognjenega pohištva, lesna industrija
Ljubljana, Kersnikova ulica 7
Pohištvo iz upognjenega lesa.
Opreme za restavracije, kavarne, gostilne, dvorane, gledišča.
Vodovarno prešaai furnirji.
Okles (oklenjeni les, Sperrholz).
Specialni lesni izdelki en-gros.
Otroški kotač, igrač-ni vlaki, nezlomljivi torbni in telovadni obroči, zložljive stiskalnice za sadne sokove.
Parketi in rezan les.
O priliki velesejma ne pozabite poseliti naše pisarne! Dajemo posebne popuste 1

■anmsD

V	globoki žalosti naznanjamo prežalostno vest", da fe naš iskreno ljubljeni	nepozabni prijatelj, gospod
Filip Pečenko
poslovodja tvornice Stanjolka na Jesenicah
v soboto dne 9. t. m. po kratki, mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere, mirno preminul.
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v ponedeljek dne 11. julija ob pol Štirih popoldne iz mrtvašnice splošne javne bolnice na pokopališče pri Sv. Križu.
Sv. maša zadušnica se bo brala v farni cerkvi Marijinega Oznanjenja v Ljubljani
V	Ljubljani, dne 9. julija 1927.
RODBINA FRAN MEDICA
SHELL MORTOL
uniči brzo in zanesljivo
muhe, komarje, stenice, molje, ščurke, mravlje, uši in vse druge škodljive mrčese in njihovo zaiego. Dobiva se v vseh boljših trgovinah.
Anglo-Jugoslav. Petrolejsko d. d.
Zagreb, Sfrossmayerova ulica 6.
Kupim
REFORM STEKLENICE
za konzerviranje sadja in povrtnin v vseb
velikostih ter vse druge pritikline in Zupančevo knjigo: Konzerviranje sadja in povrtnin ima v zalogi tvrdka
LOVRO PETOVAR. IVANJKOVCI
Ceniki se pošljejo na zahtevo. Nizke cene t Najsigurnejše v porabi torej najboljše.
Vezani letnik
Mi Slovenca 1925"
se še dobi za ceno Din 80. Poštnina posebej. Naročila sprejema uprava „Slovencau
„Speclrum" d. dL
Inž. Kopista, Dubsky in Krstič
tvomica ogledal in brušenega stekla Ljubljana vil
Medvedova ulica 38, telefon 343 Zagreb, Beograd, Osi jek. Središnjica: ZAGREB. Zrcalno steklo, portalno steklo, mašinsko steklo 3—fi mm, ogledala, brušena v vseh velikostih in oblikah, kakor tudi brušene prozorne šipe, izbočene plošče, vsteklevanje v med Fina. navadna ogledala.
Kadar milno rabite
lepo pregledno, po lastni želji črtano
POSLOVNO KNJIGO
Vam najbolje postreže:
A. JANEllC, liublfana
rioriansha ul. 14.
Knjigoveznica in frfainlca poslovnih Kiiflg
NAZNANILO.
Cenj. občinstvu naznanjam, da obstoja še nadalje tvrdka
Jos. Zidar
ter se za dosedanje zaupanje najlepše zahvaljujem. Prosim, da mi cenj. odjemalci ohranijo tudi v bodoče svojo naklonjenost. Tvrdka bo tudi v naprej pazila na to, da vse odjemalcc točno in dobro postreže. — Z odličnim spoštovanjem
za Jos. Zidar: FRANJA ZIDAR.
Jos. Zidar, Ljubljana, Dunajska cesta 31, Telefon 2759. — Brzojavi: ZIDAR, LJUBLJANA.
Žitna agentura in komisija. — Prva slovenska potovalna pisarna. — Prcdprodaja železniških kart za vse inozemstvo.
skozi vse leto vsako množino kostanjevega taninskega lesa, smrekovega lubja, celega in drobljenega, ter smrekove hme-love droge, proti akreditivnemu plačilu. - Ponudbe na naslov:
FŽ2ANC OSET, ~ Sv. Peter v Savinjski dolini.
SWtr Poiior t Paviljon F 257—275 Velika izbira dvokoles, motorjev, vsakovrstnih otroških vozičkov, nadomestnih delov in pneu-matike po zelo znižani ceni Posebni oddelki za popoino popravo, emajliranje, poniklanje dvokoles, otroških vozičkov, šivalnih strojev itd. Prodaja na obroke. Ceniki franko. TRIBUNA" r.B.L.. tovarna dvokoles, otroških vozičkov. L;ubl.;ana, Karlovska 4..
Najstarejša tovarna
pohištva
1.1. Naglas v Ljubljani,
Turjaški trg štev. 6
priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnega pohištva, žimnic, zof, foteljev i. t. d. po zelo nizkih cenah.
Nikolaj Ljeskov:
Začarani romar.
14
—	Tukaj imaš natančno tisoč rubljev. Daj nama otroka, denar pa si vzemi in pojdi, kamor hočeš.
Jaz pa se delam nalašč zoprnega in mu ne odgovorim takoj. Najprej sem počasi vstal, potem sem si obesil glavnik za pas, se odkašljal, pa sem rekel:
—	Ne, vaše blagorodje, tvoje sredstvo ne bo pomagalo. — Obenem pa sem mu iztrgal bankovce iz roke, pljunil nanje, jih vrgel na tla in zaklical po lovsko: Sem pojdi, išči, prinesi!1
On so je razvnel, ves zardel in zakadil vame. To pa mu ni nič pomagalo. Noben častnik mi ne bi bil kos, posebno če je tičal v uniformi. Le poglejte, kako sem zraščen. Sunil sem ga prav rahlo strani, pa je bil gotov. Pad^l je vznak in pomolil ostroge v nebo, sablja pa mu je odletela v stran. Skočil sem naprej, mu pritisnil z nogo sabljo in rekel
—	Le poglej, kako bom z nogami poteptal tvoje junaštvo.
Častnik pa je bil vendar pogumen, dasi ne posebno krepak. Videl je, da mi svoje sabljice ne more več vzeti; hitro si jo je odpel in se zaletel vame s pestmi. Seveda, tudi na ta način ni dosegel pri meni ničesar razen neprijetnih telesnih vtisov. Vendar pa mi je bil všeč njegov plemeniti, ponosni značaj. Jaz nisem sprejel njegovega denarja, a tudi on ga ni hotel pobrati.
Zakričal sem mu, ko sva se nehala biti:
—	Svetlosti IiO vzemi svoj denar! Bo že prav prišel za poti
Pa ga ni vzel! Nikar ne mislite! Stekel je naravnost, da pograbi otroka. A seveda, čim ga je prijel za eno roko, sem že lopi prijel jaz drugo in pravim:
1 Kmet tika, kakor vedno, častnika, a mu reče vendar »vašo hl.itforodje<, ker ca druaačo ne inore nasloviti.
—	No, le vleči: bomo videli, kdo bo utrgal večjo polovico.
On kriči:
—	Podlež, podlež, zverina! — S temi besedami mi je pljunil v obraz in pustil otroka. Potegnil je za seboj samo gospo. Ona pa je bila obupana, milo Je jokala. Morala mu jc sicer slediti, ker jo je s silo vlekel, a iztegovala je roke nazaj k meni in deklici in z očmi je bila pri naju. Videl sem in občutil, da se trga po celem životu na dvoje: napol je bila z njim, napol pri hčerki... V tem trenutku sem nenadoma zagledal, da teče iz mesta moj gospod, pri katerem sem služil. V rokah je imel pištolo, venomer je oddajal strele in kričal:
—	Primi ju, Ivan! Primi!
Na-a, — sem pomislil, — se ne izplača, da bi ju zate prijemal! Naj se imata rada! Dohitel sem gospo in ulanca, dal jima dele in rekel:
—	Nata, vzemita lole porodnico! A mene morata tudi odpeljati, sicer me gosped izroči oblasti, ker imam nepostaveu polni list.
Ona reče:
—	Pojdimo, Ivan, dragec, pojdimo! Ostaneš pri nas.
Konji so čakali na nas in srečno smo ušli ter ugrabili dekletce, mojo gojenko. Mojemu gospodu pa so ostali koza, novci in tudi moj potni list.
Odpeljal sem se s svojo novo gospodo v Penzo. Vso pot sem sedel na vozu spredaj, poleg voznika in premišljeval: ali sem veliko zagrešil s tem, da sem častnika tepel? Saj položi častnik prisego in v vojni brani s sabljo domovino. Še car ga menda vika, da časti njegovo službo, in jaz, bedak, sem ga tako raz-žalill... Če pa sem nehal na to misliti, sem pričel ugibati, kam me bo zopet vrgla usoda. Prišli smo v mesto. V Penzi so imeli'takrat sejem in ulanec mi je rekel:
—	Čuj, Ivan! Mislim, da me boš razumel. Ne smem te obdržati pri sebi.
— ker sem v službi, ti imel sem ga, a bil je
Jaz rečem:
—	Zakaj pa ne?
—Zato, — mi odgovori,
pa nimaš potnega lista.
—	Ne, — mu rečem, — ponarejen.
—	No, — torej vidiš, — mi odgovori, — zdaj pa nimaš niti tega. Na tedaj, vzemi si dvesto rubljev in pojdi z Bogom, kamor hočeš.
Priznali moram, da sem strašno nerad šel proč, ker sem ljubil to dete. A kaj sem hotel. Rekel sem:
—	No, zbogom! Hvala vam lepa za vašo rado-darnost, a imam še en račun.
—	Kako to? — me vpraša.
—	Tako, — mu odgovorim, — da sem pred vami kriv, ker sem se z vami tepel in kregal.
On se je zasmejal iu pravi:
—	No, kaj ti vse pride na misel, Bog ne daj! Ti si dobra duša.
—	Ne, prosim, — mu odgovorim," — kaj za 'tg, da sem dober. To ne smemo tako pustiti, sicer mi vest ne bo dala mirti. Vi branite domovino. Še car vas menda vika.
—	To je res, — mi odgovori, — če dobimo pri imenovanju ukaz, stoji noter: >Imenujemo vas in velevamo vas čislati in spoštovati.«
—	No, — mu rečem, — potem nikakor ne smem pustiti lo zadevo...
—	Kaj pa naj zdaj s tem naredim, — mi reče. — Ti si pač močnejši in si me nabil. Kar se je zgodilo, se jo zgodilo.
—	Naj se je zgodilo, — mu rečem. — Zato mi vsaj lahko olajšate vest. Prosim lepo, izvolile mi dati zaušnico in sicer večkrat. Drugače ne sme biti. — Postavil sem se pred njim in napihnil lica.
—	Kaj ti jc?, — pravi, — zakaj naj te zdaj bijem?
—	Zato, — mu odgovorim, — ker me vest peče in da ne Bom več nekaznovano žalil častnikov našega carja
illlEill
^ >t .2, o
<D ca >
83
i C >3
. ta
<" tf
| 8 -
&
S, •3 w » I
M -J M
2 "5"
a
M S
£ t> .O w
2 i o P
t£ "Z
2. «
o
S CM	•
S	|
o >	1
tri C	5
2 5	Q
o J	3
- <n	eS
|o«	g
3 -2	>
rt «J	K
> ^	s
» vi n
o ^
.a O
£	°
tri	"
N	^
C	C>
3	fc
o	S
iS	I
N
f	.E!
N	D
< = « o a. J
m
M) J
« 5 K
4 * £
q
■n ®	<j
b ^	"a
■-5 :	«
hj C	S
M
n
~ d io ® i>
-iliEiii
LUD. BARAGA, LJUBLJANA,
(role) za računske stroje, ček in kontrolne zvitke za blagajne vseh sistemov, ima vedno in v vsaki količini v zalogi
Šelenburgova ulica 6A-Telefon štev. 2980
HajboUSi šivalni stroj
je edino le
Jakob Perhavec
f tovarna za izdelovanje likerjev, dezertnlh vin In sirupov
Maribor, Meliska cesta 3
I obveščam p. t. občinstvo, da sem prevzel s 1 t. julijem trgovino i alkoholnimi tekočinami j razprodaja na drobno od Albrocht & Strohbacb
Gosposka ulfca 19
i ter se priporočam za obilen obisk. V zalogi bom imel vedno pristno slivovko, drožeuko,
Ibriujevec, konjak, rum, vse vrste likerjev, sadnih sokov, špirita, vinskega kisa in kisa za kumarce
! Postrežba ioirta. Cene solidne.
KlluCavniCarstvo
llslanovlleno l. 1979 leleion stev. 2MS
! 9 ' keK« iJt M t*om' °'irt 'n
11 $	JO^SI« industrijo ter švl-
S	carski ple t lini stroj
I S	„DUBIED"
IlS l^^jB^BIh^ Istotam v zalogi tjjP	pisalni stroji
„URAf*IA"
Josip Peteline
Ljubljana
blizu Prešernovega spomenika sa vodo
Najlepše opreme.	Nizke cene.
Tudi na mesečna odplačila
LJUBLJANA. Rimsha cesta 14
prvo Sn edino podjetje za napravo jeklenih valjtnih zastorov v Sloveniji
priporoča uapravo novih valjčnih zastorov in popravo istih po konkurenčnih cenah ter ima vse pripadajoče blago stalno na skladišču.
Izdeluje in se priporoča za naroČilo
soinčnih plaht, okrižij vsake vrste od priproste do najbogatejše izpeljave, škarjasta omrežja, železja za štedilnike, ventilacije raznih vrst, razna okovja, železna vrata in okna. okrogla železna stopnišča, predpečnike iz železa in bakra.
Stalna zaloga Štedilnikov v priznani vestni in solidni izvršitvi! - Avtogeno varenje in reianfe.
Jakob Perhavec, Gosposka 19
»Tobačna tovarna« v Ljubljani sprejme
3 strojne ključavničarje
Ponudbe, kolkovane z Din 5.— in opremljene z dokumenti, vložiti osebno do 16. t m. pri tobačni tovarni v Ljubljani.
Naznanjam slavnemu občinstvu, da sem otvoril lastno
sedlarsko delavnico
Sprejemam vsa v to stroko spadajoča dela. Delo solidno, cene nizke. Za naklonjenost se priporočam.
Aloizij Brecelfnih
Gosposvetska cesta št. 18 (dvorišče) (restavracija pri Levu)
S.JU3LJANA, MESTNI TRG 15 IZDELOVATELi DEZNIK0U
NA DROBNO!	NA DEBELO!
ZALOGO SPREHAJALNIH P A LI i
STARI DEŽNIKI SE NANOVO PRE OBLEČEJO
Uprava veleposestva grofa Herbersteina v Ptuju
odda
bode izgledala zopet kakor 1IOVO, ako jo pustite frcmicno Čistili v tovorni
v reki Pesnici in potoku Rogoznica, potem v malih postranskih potočkih za čas od 1. avgusta 1927 do 31. julija 1930.
Pismene ponudbe je vposlati za določene razdelke in meje potokov do dne 25. Julija 1927 do 9. nre predpoldne v pisarno upravo velepose. stva, kjer se lahko ponudniki vpoznajo z natančnejšimi pogoji
Uprava si pridrži pravico, da odda ribolov brez ozira na višino ponudbe.
LJUBLJANA
Tovarna: Poljanski nasip 4—6 Podružnica: Šelenburgova ul. 3.
P!is!ran|e v najmodernejših vzorcih
tekom 24 ur. Garvanle Obleh V različnih barvah
Najboljši in najekonomičnejši
IZVRŠUJE ENOBARVKiE !N VEČBARVNE FGTOTIPDE, ENOBARVNE IN VEČBARVNE AUTOTIPI3E, KOMBINIRANE KLIŠE3E ZA NAVADEN IN NA3FINE3ŠI PAPIR, KLIŠE3E PO SLIKAH, PERORISIH iN RISBAH, ROKO-PISiH IN FOTOGRAFIJAH ZA ENO- IN VEČBARVNI TISK RAZGLEDNIC. DALJE REKLAMNE SLIKE, VIN3ETE
iz znanih čeških tvorni c
Škodovih Zavodov v Piznju
se nahajajo v velikosti V4KS do 30 KS stalno v naši zalogi v Ljubljani. Obrnite se na
Civ. inž. M. A. Štebi, Ljubljane
Šelenburgova 7	Telefon 2956
boljših startšev z dobrimi šolskimi spričevali se sprejme pri tvrdki J. Preac, manutaktura, Maribor, Glavni trg 13.
Istotam se sprejme izvežbana
z dobrimi spričevali.
Dobra gospodinja vkuhava sadje in sočivje samo v	stekle-
nicah in (Rex' aparatih.
C /	Edina zaloga:
Trgovina masti in mesnih izdelkov JOSIP WEHNER. VEL. BEČKEREK, priporoča svojo Ia mešano čisto svinjsko mast v sodih in kantah po najugodnejših dnevnih cenah. V kantah se morejo poslati tudi manjše količine izpod' pol vagona.
za srsfse m fotae T v veli&i izbiri! A. ~
Strokovnjaki so si edini v tem. da eo
t« »a «-< sa ti r-s.
in aparati za vkuhavanje najzanesljivejši. Zato dobra gospodinja zahtevo in trgovec prodaja samo U/«ck-a. Tovarniška zaloga: Ljubljana, Krekov trg 10/1. Pri tvrdki Fructus. — — Znatno znižane cene. — —

zaloga stekla in porcelana.
ZatitevaltB cenik!
KOSTANJEV TANINSHI LES HRASTOV TAM NSKI LES BUKOVA S Dll A Bf!VA in I1PIELJEVKE KUPUJE
si.iino po dnevni cen! proti laholSntemu piattlu
EttNEST ARTINC, CELJE Zršnlskeaa ulica 4
izdajatelj; dr. Fr. Kulovec,
JJrednik; Franc lersctfltT,
Za Jugoslovansko tiskarno t Liubliaai: Karol Cei.