Leto uhu. smn 62. v untiioni t i»a n. norci no. ceno mu m bala vsak 4ta pojoldas, lsazoaSl aalsije U prasalke. — lasarati: do 33 peilt A 2 D, do 100 vrst 2 D 50 p, večji Inserats petit vrsta 4 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklic! beseda 2 O. — Popust po dogovoru. — inseratni davek posebej. — „I lo »enaki H aro*" velja letno v Jugoslaviji 240 D, za inozemstvo 360 D. i Ufrravnfitves Ksatleva aiiie» ü«w. 9, jirmsäi*. — Teleloa «tat, 334, Vradalstvat SaafUva mliea it. 9, L eadaire»!*. — Telefes stav. 34. ■T *»oItnI»a plačana v gotovini. Oostavek k sklicanju občnega zbora delniške družbe Narodne tiskarna v Ljubljani. V številki 61. našega lista z dne 15. mar* ca 1925 objavljeni dnevni red za redni občni zbor, kf se ima vršiti dne 30. marca 1925, se dopolnjuje sledeče: Točka 4. Volitev novega uprevnega cd* bora; Točka 5. Volitev novega pn ^Ic«5ov9ls nega odbora. Dn.Tgs točke objavljenega dnevnega "C-5 da ostsnejo neizpremenjene, sa no to^ka: »Slučajnosti« dobi zaporedno številko 6. me« sto 4. Upravni odbor Narodne Hskarne. ^Uifrajugosloveni" Pod te jezikovno spakedranko lahko zberemo tfsre naše politike in neza-dovclfneže, ki jim je JnsroslävUa pretesna, skupno Ž!^rl5?nte Srbov, Hrvatov in Slovencev nenormalno in ßepr'rodno in ki si mesto sedanje države žel"; še večjo Jugoslavijo, Jugoslavijo plus Bolgarsko, torej državo od Jadranskega do Črne.c:a morja. Semkaj spadajo slovenski klerikalci, ki se jim pridružujejo hrvatski reprbKkanci ter spahovski musliman:?. Ta družba je izrecn"1. protidržavna ter protiustavna in ::e storilav s^, ca razžene sedanjo jusro^l >-vensko državno tvorbo in da namesto rje T"^A-.~i f~dera?*'o Sl^v^mj . Hrvatske, Srbije in s-ve tudi Bolgarske. Ker si ne mor "'o pomaga i z intern'mi razlogi, mskakujejo Jugo la jo s t~m. da pravijo, da je nepopolna. V • trotrartfo^ti jo hočejo razkosati, na zun?j pa bi Jo radi povsČntT za Bolgarsko. Kar ne pade nobenemu beegradsk mu «ixpe-rijaKstu» in crnilitaristu» na um. du bi namreč raztegnil državne meje ('o Črnega morja ter zasede! B S ar;-ko, to si izmiš^ajo zagreršk\ Ijabljansvi in sarajevski separatisti ter hlmijo ljubezen do Velike Jugos'avije. Pazmerje teh separatistov do Velike Jugoslavije, ki je vsekakor stvar bodoTnosti hi v kojc ustvaritev verujemo, ker verujejo v bodočo vseslo-vansko solidarnost, je radi tega zanimivo, ker prihaja cd ljudi, ki rr'tj «male» Jugoslavije nočejo in ki pobjajo sedanjo država Srbov, Hrvatov In Slovencev. I ogično je, da velja tudi za politko pač to, da se ie treba najprvo zado-VGliti z malim, če se hoče poseči za velikim. Naši separatisti ti tudi morali stati naiprej v prvih vrstah borcev za ko)'Solldaci]o že obstoječe jugos'oven-skt eržave. Kaj pa vidimo mesto tega? Z ^ semi štirimi se rinejo v ospredje destruktivnih sil našega naroda. Naš narod zapeljujejo z najneverjetnejšo demagogijo, da ne vzljubi države in da mn s tem zadrže njega splošen procvit in napredek. Komur Je do Velike Jugoslavije bodočnosti, komur je najtesnejša mednarodna z\eza med Jugosavijo in Bolgarska na srcu, ta bo najprvo ljubil Jugoslavijo Nato šele bo sanja! v Veliki .Jugoslaviji ter bo Bolgarski dopovedoval, da jo navajajo vsi njeni državni, go-spodarsk in nacijona'ni interesi na čim tesrtzjyo mednarodno, ma.eari federativno zvzenost z: Juge lavijo. Ks*i pa •Jela'o danes 45 Ve!abigos!oveni? Makedonijo poklanjalo Bo'garski, ror'p hn-|ejo bolgarske irednt»ste in hajduke, ki nbljajo naše mirno iužnosrbsko prebivalstvo, da onemogočajo ra~ifkacijo nemirneza. makedonskega ozemlja. Za tak-~zvani m trltra jugoSlo ven-shom, velefiigo^venstvom Radičev, Spahovcev, Korošcev in v najnovejšem času Trumbičevcev, skratka naših opo-zicijonalnih seperatistov, se skriva peklenska igra za naso državo. Ti domišljavi, v resnici pa siia enostavni in kratkovidni politiki bi h~te! premamiti naše vodlne državnike, da pristoprjo k ustvaritvi federativne zveze med Jugoslavijo In Bclgarsko predrto je resen naš notranji problem, to je predno Izrine! i s potočne obzomice ničvredni, hrezkorstni dema^oški zapeljiveL On! bi radi, da dobe v Bolgarih nove zaveznika; In da potem po mili volji razko- Ohi o r I. Debata in prepiri v verifikacijskem odboru* — Vladina večina za razveljavljenje mandatov HRSS. — Dr. Trumbič zagovarja Radičev sel jaški komunizem. — Mandati HZ ne bodo razveljavljeni. — Mandati Slovenije pridejo v razpravo danes popoldne. — Beograd. IS. marca. (Izv.) Seja ve-rlfikacijskega odbora se je pričela danes ob pol 10. dopoldne. Na dnevnem redu le bilo nadaljevanje razprave o volitvah, v sremskem okrožju. Za sejö fe vladalo veliko zanimanje !n se jo je udeiežllo veliko število poslancev, tako da je bila bolj podobna seji plcnuma narodne skupščine. Dvorana je bila polna poslancev, novinarjev in fotografov. Prisostvovalo jI je tudi več članov vlade. Po prečitar.ju. zapisnika zadnje seje Je dobil besedo v imenu Varodnega bloka radikal posi. Milan SImonovič, ki je v poč £ k c svojega govora očrta- zgodovino parlamentarizma in končno prešel na funkcioniranje verifikacij skega odbora, ki "ma nalogo, kontrolirati vse volilno delo. Naglasa! je. da se ima glede na pritožbo La2č Kocijaševiča, ki je sprožil vprašanje uporabe § 18 zakona o zaščiti države- In javne varnosti proti HRSS, postaviti verifikacij ski odbor na stališče kontrole subjektivne kvalifikacije posamnih izvoljencev. (Dr. Jfobnjec: Ali imate vi kvalifikacijo? Sam: aferaš: k !a Thurn-TaxJs imajo popolno kvalifikacijo! — St. Kobr.sica: In Sztsn'kove Šine?) Posl. Simonovič je naglasa!, da se kvalifikacija ne ugotavlja samovoljno, marveč po zaščiti države in javne varno >ti, ki pravi v čL 18, da ne mo rejo vrstit nobene javne službe in javne funkcije ter logično tudi ne najvišje zakonodajne uprave poštarci, ki pripadajo ko-man.sttčni srrantri ali pi uärnienpx, td je po zakonu prepovedano. Izjavlja, da je zakon di^kveliticiral komunistično stranko in prepovedal tudi druge siične organizacije. Na podiasi ttga, kar smo culi včeraj iz sk*:epov ministrskega sveta, je jasno !n prepričevalno, da so predstavniki HRSS akceptirali ideologijo in metode komunistične stranke. Oni so postali komunisti, Je izjavil, in ml moramo vršiti svojo dolžnost ier pometali te predstavnike iz vrhovne zakonodajne oblastL NaglaŠal je, da obstoj? poleg sk!epa najvišje upravne oblast! tnlnls irskega sveta pravomočno !zvr£en sodni sklep, odločitev banskega stola, Iz katerega se vidi, da je vodja HRSS Stje* pan Radič v preiskavi radi cele vrste naj" težHh zločinov in da sc vodi preiskava 'stotako proti predstavnikom vodstva te stranke dr. Mačku, Predavcu In KoŠutlču radi te/kih zločinov. Dokazoval je, da sta notranje ministrstvo, oziroma ministrski svet bila v polnem pravu, ko sta skrbela za varstvo drŽave in sta morala vsled tega s svojo Iniciativo staviti predlog o uporabi zakona o za§či ! države in javne varno t: proti HRSS. Včeraj smo culi fzjavo člana Radičeve dinastije, je dejal govornik. V tej izjav! so nekatere trditve točne, mnogo pa jih je netočnih. Netočna je trditev, da HRSS kot de! moskovske tnterna-cijonale ni isto kot komiterna in da nim? ž njo nobene zveze. To je absolutno netočno. Govornik je naglašal, da je predstavnikom HRSS seve težko priznati, da so komunist!, toda to je dejstvo. Navedel je Članek St. Radica. ki }e izšel v božiču L 1924 v tSiobodnem domu*, ter Je na-giašal, da so metode, pota in sredstva, ki stužijo HRSS za uresničenje njenih idej, popolnoma komunistična. Navede! }e tudi razne brošure in njihove smernice. Zatem Je čital knjigo o mednarodnem seljačkem redu, ki ie Izšia 1. 1923 in iz katere je razviden postanek seljaške internacijonale, ki so jo ustanovili komunist; v Moskvi in si- cer službeni predstavniki sovjetske Rusije. Ustanovi:! kongres te sel::aške internacijonale je otvoril s svojim govorom Kaiinin kot predsednik vseru^kega eksekntivnega komiteja spvietövi, Navafal je govore Zš-novjeva, Ljetiina In Kaltnina. V nadaljnem govoru je naglašal, da hrvstsk! del naroda nima ničesar skupnega s tem in da hrvatski seljak ne vidi v komunistični seljaškl Interr.acijoTiali svoje bodočnot:. V podkrepitev dokarov je navedel originalne listine, ki popolnoma dokazujejo enakost med seijaško In komunistično internacijonalo. Na koncu svojega govora je izjavil, da je popolnoma jasno, da je HRSS komunistična, ter je predlagal, naj se mandati dr. Mačka in tovarišev, izvoljenih na tisti v sremskem okrožja, vnlčtjo, ker ii poslanci nimajo kvalifikacije za izvrševanje poslanskih dolžnosti. Po kratkem odmoru je priče! govoriti posl. dr. Trumbič, .ki Je s svojim govorom razočaral vse svoje prijatelje. Dejal je, da nI pravičro, kar namerava viada storiti, !n da pomen Ja io samo nadaljevanje volilnega naslila. Storit! se noče nekaj, kar !e v nasprotju z voljo naroda. (Pos!. Ko b a sie a: Z voljo Moskve! — Radi tega medklica je nastal prepir med nekim radičevcem In posl. Kobasico.) Dr. Trumbič Je pričel nato citati včerajšnjo številko »Novosti«, k! pišejo, da se je pred 40 leti zgodil siičen slučaj v SrbijL (To je pižonerija!, so začeli vzklikati radikali To snv> či ali snočl, pravi posl. Leovac, govorite nam kaj o Moskvi! PosiušaJ-mo labodjo oesem dr. Trumbiča, zakliče posl. Popovič. Padli so tudi številni drugi medklici In je končno moral predsednik dr. Srskič zaprositi poslance, nai puste govoriti dr. Trumbiču. — Tukaj branite Radica, je zakilcal posl. Rankovič dr. Trumbiču, on pa Je vas Izključil Iz vrst hrvatskega naroda!) Dr. Trumbič je nadaljeval: Zakaj dajete žig revolucionarnost! hrvatskemu narodu? (Besedo »narod* Je ponovil dvakrat, trikrat. Pri tem je nastal velik hrup, v katerem so poslanci vladne večine protestirali, da govori o hrvatskem narodu. — Posl. Popovič: Kakšne revolucijonarne metode! Vi vlečete Radiča iz luknje! — Neki radičeveč je pri tem zakilcal: Bojite se, da bi Kobaslce ne pojedel Maček! — Glas Iz večine: Sedaj bomo odsrkali Mačku rep! — Nato je nastal osebni prepir med poslancem Gavrilovičem in Nikičem.) Dr. Trumbič je nadaljeval, da postopanje vlade ni pravi način za stabiliziranje razmer ter je protestiral proti temu, da se očrta Hrvatom, da so komunisti. (To ni resnica, je zaklica! Rankovič. Odredbe so naperjene proti HRSS irt ne proti Hrvatom!) Dr. Trumbič Je nadalje izjavil, da vodijo Srbi sistematično kampanjo proti Hrvatom v inozemstvu. (Na te besede Je posl. Grgin razburjen vstal In zaklicai: Ne brate, šli ste na Dunaj, v Moskvo In London, pa vendar trdite, da xras sramotimo v inozemstvu!) Dr. Trumbič le nato protestiral proti nasilju, k! se vrši nad hrvatskim narodom. (Posl. dr. Pivko se je med tem vsedel nasproti dr. Trumbiču in ga smehlja;oč motril, ko se je razvnemal za radičev-ce. Dr. Trumbič je bil očividno v zadregi. Spominjal se je pač skupnega dela z dr. Pivkorn za jugoslov. stvar v Italiji in bilo ga je sram. Ni mu bilo prav, ker se s Hrvatsko zalednico ne postopt madajo Jugoslavijo na Veliko Hrvat-sfeo in Veliko Bolgarsko, kar se brez dvoma* zgodi, cm v beogradskem par- mačega bogastva in da bomo zaenkrat še počakali na razvoj političnih in na-cijonalnih zadev v Bolgarski. Cim se lamentu odločajo tudi Bolgari. Toda te j Bolgarska odreče iredenti v Makedo-koncepcije so od vraga in tako smeš- J niji, čim prizna definitivno nacijonalno ne, da je človeka sram, ko jih ponav- j posest jugoslovenskega naroda, ji bo-Ija, pa magari v debati z našimi sepa- ; mo prvi predlagali zvezo In federacijo ratisti. Ti ljudje ne mislijo resno, so pa ; in magari še kaj več, da postanemo Ju-siia smešni, ker je evidentno, da ne mo- j žni Slovani odločujoča velesila na Bal-re nihče pristati na Veliko Jugoslavio, j kanu. Za take konstrukcije je treba spo-ki bi uničevala in razkrajala »malo«, sobnosti, predvsem pa ljubezni.do ob- sedanjo našo Jugoslavijo. Naši separatisti so spoznali svojo nemoč. V brezupu zapadao tudi na fantastične izhode in predlagajo Veliko Jugoslavijo mesto sedanje »male« Jugoslavije, kakor pravijo. Mi pa pravimo, da bomo najprvo konsolidirali našo Jugoslavijo, da bomo v najkrajšem času likvidirali domače zgagarje, ki nam zadržujejo procvit do- stoječe jugoslovenske države. Kdor gradi Jugoslavijo, gradi tudi Veliko Jugoslavijo bodočnosti, to je Jugoslavijo plus Bolgarsko. Naši separatistični pritlikavci naj tako dokažejo najprvo zmožnost in voljo do notranje konstruktivne politike, Potem zadobe šele legitimacijo, da govore o velikih zunanjepolitičnih smernicah bodočnosti! enako kakor s HRSS, dasl Je popolnoma isto. Naglašal Je, da je Hrvatska zajedni-ca sklenila, da stopi energično v akcijo, to se pravi, da dela skupno z HRSS. Dejal je: ako uničite listo dr. Mačka, Je treba razveljaviti tudi mandat dr. Poliča, ki je bil Izvoljen na njegovi lisfL Trumbič pravi, da je opozicija pri volitvah zmagala. (Posl. dr. Grgin: Bog dal, da bt 100 let tako zmagovali!) Dr. Trumbič le v nadaljnem govoru izjavil, da so bile izvršene številne aretacije Hrvatov, k! so bili v zaporu tepenl. (Posl. Le ovac: Na tem je toliko resnice, kakor na trditvi St. Radiča, da so Srbi posušili 20.000 Hrvatov v dimniku in jih pojedli. — PosL Valerljan P r i b i č e v i č vpraša dr. Bazaio: A kdo vas Je tepel? — Post. Vlajko Kosič: Storili smo samo dobro deio, ko smo Radiča potegnili iz luknje!) Dr. Trumbič Je nadaljeval, da Je notranji minister Izjavil v nekem komunikeju, da so se vršila nasilja. (Minister Mak-stmovič je odgovoril, da mu tak komunike ni poznan. Na ta odgovor fe dr. Trumbič prišel piti vodo, ki ]e stala ?red njim, kar Je izzvalo velik shem med poslanci. Dr. Truzi>blč je govori! zatem o dokumentih proti HRSS in Je izjavil, da so nezadostni. (Notranji minister MaksimoviČ mu je odgovoril, da mu da vse% na razpolago, ki Jih potrebuje.) Ponavljal Je fra^-e o nasilju PP vlade, k !Je sestavljena iz radikalov in samostojnih demokratov. (PosL Wilder: Samostojnejših demokratov kakor pa je Hrvatska zajednica!) Dr. Trumbič se je nato pritoževal, da se le njega običajno začelo nazivati »Mojstra z morja«. (To je točno, g. Trumbič, mu je odvrnil poslanec Grgin.) Nato je govornik napadal zvezo radikalov ki samostojnih demokratov in dejal, da obstoji pakt med Velikim P in malim P, po katerem je država razdeljena na domene. Preko Save je domena samo* stojnih demokratov, kar je njihova politična apanaža. (Posl. Popovič: Komu pripada potem savski most? Buren smeh. »Srednji liniji!« se Je začu! glas iz večine.) Dr. Trumbič je nato dejal, da najener-gičneje protestira proti temu, da se dajejo Hrvati kot apanaža samostojnim demokratom. (Dr. Grgin: Počasi, g. doktor, nikar ne govorite! Kosič: Nikar mu ne pokvarite dober tek!) Govor dr. Trumbiča je končno začel presedati že vsem poslancem, ki so pričeli zevati. Dr. trumbič je končal svoj govor ob 1.20, nakar se je seja zaključila ter se nadaljevanje napovedalo za 17. popoldne. Popoldanska seja. — Beegrad, 15. marca. (Izvirno.) Po. poidanslt* seja verifikaeijskega odbora se je pričela ob 17.30 tn je trajala do 20. »večer. Pori. dr. Trumbič je nadaljeval svoj dopoldanski govor, » katerim je polemiziral s posl. Simonoričem in s vlado. Govoril je o politiki sporazum« In naglaftal, da vodstvo HR83 ni krivo Radicevih ukrepov v Mookvl. Radičevo potovanje v Rusijo ne pomeaja. tega, kar se mu pripisuje, temveč samo abllžanje med našim in ruski« narodom. (Posl. Wilder je pripomnil: »To pomen ja aveso e aeijasko iniernacijonalo!«) Dr. Trumbič je nato poudarjal, da je Radič v Moskei samo izmenjal misli s za. stopniki seljaške internacijonale ter je Imel njegove dogovore potrditi šele glavni odbor HRSS. Radlčera misija je bila. čisto dipiomatičiia In je Sadid iskal samo abli-žanjs, s mskim narodom. (Posl. Leovae: AU je bil Radič kda' vladin delegat?) Na to vprašanje je dr. Trumbič odgovoru, da je v Moskvi hA vladni delegat z naloge, da vofcuni Radičeni. (»Kdo je to?« vprašujejo poslanci.) Dr. Trumbič je nadalje* izJa^H, da HRSS ni sestarni del komunistične internacijonale in tudi ne sestavni del eeljaSke internacijonale, xaradi * cesar po njegovem mnenja predlog posl. Simonov!-ča sa raaveljavljenje mandatov dr. Mačka in tovarišev nima podlage in bi ga.yerifi-kacljski odbor ne smel upoštevati. Ako ima veriflkacijski odbor kej smisla s* splo6ne Interese, potem tega predloga ne sme spre. jetl. Očital je radikalom, da so lani verificirali Rad!čeve mandate, sedaj pa tega nočejo storiti. (Klici: L«ani o tem času Radič ie ni bil r Meekri m ie nI vstopil v boljsevilko internacijonalo!) Imenoval jih je politične trgovce. (Klici: Zahvalite so Nast! begu!) Dr. Trumbič je končal svoj govor, da Je vse, kar de!a vlada proti Ra-diču in njegoTl stranki, nepolitično In v škodo državi. Nato se je seja prekinila crt> 20. zvečer ter jo bilo nadaljevanje določeno na 9.21. uro svočer. = Pisemski papir T ■spati fa škatljah so tnlUnl ceai auf! Narodne kn)l0«nt*v Pfdcmovi ulies 7 J Ponočna seja. O radičevskih mandatih sklep* odbor ko konča vse drugo delo, — Beograd, 15. marca. (Isvirno) Zo Si. uro določena nočna seja Terifikaeijskos)* odbora se je prlčels iele ob 23., ker Jo op* ttlcija skušala doseči s vladtno večino kom« pro m is glede nadaljevanja veliko politlemo debate o razveljavljeni u mandatov HR98\ Opozicija jo Izjavila, da Jo pripravljena pr'voliti v skrajšanje debate, toda to pdt ^oj&o, da verifikaetjskl odbor n« unlBI man» datov, marvse t« prepusti planumu oararfno afrupifilnp Notranji minister Boža 3arakaimov16 U sato od Sel k ministrskemu predsedniku Ki-koli pašlču ter s a ji m dlje časa fconferfrol Okoli 23. se je notranji minister vrnil, b* !iar jo bila seja otvorjena. Predsednik veririkacijskega odbora Kr, MIlan Srskič je ob otvoritvi seje predlagal, da s« po!it!£nt de! razprava a mandatih HRSS odloži za danes In ds so nsdsljujo T*> meritorna debata o pritožbah, violonlH sa-radt nepravilnosti pri volitvah, Opoci«IJs Jt sprejeta t* prsdlog. Verifikscljsk! odbor jo nato smM £h» rltorco razpravo o pritožbah, ki so ss&Si Ak>; na sremsko volilno okrožje. Poal. Drsgotln PečIČ (Dav. 4em.> *r predlagal, da se naj volitve ▼ sremakeoo okrožju rasveljavljo, ceft da so se »godile (Daljo as drugi strani.); i..... --g Borzna poročita« Ljubljanska borza« Lesni trg i - % . Tr&mi memte, merk, tesani, 4—i ss oelh 8/8; 8/11; 11/1S; 13/16: 18/1»; MA fco Podbrdo ali Rateče t vag. denar ftfSfr blago 365; zaključki 8*5: brest, hlodi, oej 23 naprej premer«, od 8—6 m doli. foo mej« za 100 kg; denar 50; lipovi hlodi od SS css naprej od 2! 50 m dort, naprej s* m« fco n* klad post. blago 150; bukovo oglje I a vllan«' fco meja, denar 118. ŽITNI TRG. Pšenica, domača, par. Ljubljana, 475; otrobi, pieničnl, drobni, juta«vreee, fes« Ljubljana, blago 210; otrobi, pšenični, drobni, pol juta. pol papirnate vreče, fco. Ljube Ijana, blago 205; otrobi, pienični, dcbetfc jut&>vreče, fco. LJubljana, blsgo 257.50; koe ruzs, nova, promptns, fco sremsks postsjg» blsgo 182.50; koruza, nova, april, msj. juntjg fco. Postojna, trans., blago 260; korusa, no» va, def., umetno suiena, fco. Ljubljana, t vag., denar 160, blago 160, zaključki 160; koruzni zdrob, fco. vreče, fco. Ljubljana^ b?ago 400; oves. makedonski, fco. Ljubljana, blago 335: ajda, sivs, fco. itijersks posttja, blago 287.50; proso, fco. Ljubljana, densr 300; bučne pečke, resetano, fco. hrvatsko postaja, blago 500; bučne pečke, rcactana\ fco. Reka, neocar., blago 525; krompir, rde& kast, fco. štajerska postaja, blago 165; krona« pir, bel, fco. Štajerska postaja, blago 140s krompir, rumen, fco. štajerska postaja, bla* go 130; Čebula, fco. Štajerska postajs, bis« EFEKTI. 2Y*% držav, renta z\ vojno Ikodo ItiDg 7 % invest. posojilo is i. 1921 65—67 H, Celjska posjitnica d. d. 209—211; Ljubi j a trs ska red?'tna banka 235; Merkantitna banka 110—130; Prva hrvatska Stediooica 840—S50j Slavenska banka 70; Kreditni zavod 190 de 200; Strojne tovarno n livarne 135; Združene papirnice 100—112; Stavbna družba 27* do 235; 4% kr. dež. pos. iz leta 1888 22H. A%% kr. dez. mel. pos. iz leta 1911 22K*' \%% kr. dež. pos. iz leta 1917 22S. Zagrebška borza« Devize: Curlh 11.97—12.07, Praga 1S3.75—186.75, Pariz 318.50—323,50, New-york 61.70—26.70, London 296.75—299.75. Trst 252.25—255.25, Berlin 14.735—14.SSS, Dunaj 0.0S6S5—0.0S885. Valuta: dola« 61.10—62.10. Efekti: 7% in v. pos. 1921 64—64J©\ 2V»*4 drž. rente za ratnu Stetu 158— \$% Ljubljanska reditna 235.—» Centralna bank« 16—17, Hrv. eskomptna banka 123—124, Kreditna banka Zagreb 102.50—103, Hlpoto* karna banka 65.50—66, Jugobanka 107— 108, Praštediona 840—845, Slavenska banka 70—73, Eksploatacija 51—52. Drava d. 4 Osijek 200. Sečerana Osijek 705—710, Isto d. d. 65. Nihag 45, Outman 490—500, S»a> veks 175, Slavonija 61—62, Trboveljska 425—430, Union, paro mlin 485, Vevče 100 do 120. u Inozemske borze _ Curia, 16. ma-ca. DanaSnj* borza. Beograd 8.35, Pariz 26.70, London 24.83, Newyork 518.50. Milan 21.15, Praga 15.40« Dunaj 0.07305. — Trst, 16. nnrea. Tlom: Beograe 59 .jO—39.50, Pariz I2f..25—12').75, London 117.40—117.45, Newyork 24.50—24.70, Curttt 473—474* Dunaj 0.0342—0 03475, Praga 72.75—73.25. V D9U 3E4 »i,fjr^_tj%Mki rTAKtfU« one f/. marce ~t*za *TeV. t>Z. Belracelrtneetl, M £#> Mio fzvedewe •kodo liste dr. Vladimirja Mačka, ka-lista M lahko dobila še en mandat. — tovoru je dalje o viadinem terorju t tem ftjroaja- Verlflkacljakt edber je nate odobri* Miidat ministrskega predsednika Nlkote Nllea in mandat os m ost o j neg s demokrata Wettslava Popoviča. Mandati HRSS sa to feroije so bili gleda potrditve odlozan!. Za tem Je verlflkacijski odbor raaprar. tal o pritožbah !z bjelovaroko - kriiovSke aipanije. Govoril Je prvi posl. dr. Baaala v nenn Hrvatske sajednfce. očitajoč poslan, m wilderjn. da jo kot vladin pristal pri. mil mandat edino le s nasiljem. PoaL Veceslav Wilder (sam. dem.) Je •dločno ca vračal očitanja predgovornikova. »glasujoč, da so ravno radičevcl In nrvat. dri sajeftnlcarjl povsod lavajali slstcmatič-to organ i sira no nasilje proti vladnim pri. gaiem. Opozicija Je vedno ogorčena in oči. e> Tladinlm strankam teror samo zato, ker Kodirajo med hrvatske mase Ideje Nacijo. islama bloka In al tega nasprotniki ne stajo drugače tolmačiti, kakor da vlada vr. % aa Hrvatskem teror. Verlflkacijski odbor Jo nato potrdil toaadat samoatojnoga dsmokrata Vaeesia-% Wlldarjs. Po polnoči eo postali poslanci sarad! folge razprave zelo utrujeni. Nekateri so »dHi v bližnje klubske lokale fn v buffet, to oe okrepčajo. Opozicija Je uvidela, ds Je mita obstmkcija v veriflkacljskeiB odboje bres pozitivnega uspeha. Fto govorih posl. Bazale Večeslav« W11-farja A CT. Brankovlča (sam dem.) Je ve. ejTfcaelJskl odbor potrdH mandat sam. *dem. Mufotrm «* agrarno reformo <*r. Krlrmana. V požesk! »upanlji sta bila po kratki letati o pritožbah odobrena mandata Jurja Itemetrovlca (sam. dem.) In dr. Cudica emd.>. ▼ vfrevltisk! tnpanljl jo potrjena flsta darodnega bloka s nosilcem dr. Momčilo irkovlčem. Mandati HRSS so ostali Se tooroi. Nat* i« bila tu Sftfrebtto tupanljo po- trjena Tista dr. Bdo Luktntča (sasa. eosa.>. Po ogorčeni debati, ki se je ras vila med zajed nlčarJem dr. Lorkovičera in sa mos to j. ni m demokratom dr. Brankovičem, je veri. flkaefjskl odbor v liiko - k r barski tu peniji odobril vse mandate, razen onih H Ree. Ravno tako so odobreni mandati Narodeeg u bloka sa modruiko * reško župani ja» Verifikacijskl odbor Je za tem prešel k verifikaciji mandatov sa Bosno in Hercegovino, Bosna voli 48 poslancev. Potrjeni so val mandati, razen mandatov HRSS od. nosno Hrvatske sdjednlce. Ker Je bilo opažati med člani odbora, splošno utrujenost, Jo predsednik ob J.I0 sjntrsj sejo zaključil ln odredil prihodnjo sejo sa danes ob 16. popoldne. Na dnevnem reda popoldanske seje je verifikacija man. datov iz Slovenije, Beograda, Zagreba In Ljubljane. Vprašanj« verifikacije mandatov HRSS pride zopet na anevni red na današnji po-nočni sej!. Pričakovat: Je selo Živahne ln Ijute debate. — Beograd, 16. marca. (Izv.) Z ozirom na to, da je vladina večina v veriflkaclj-skem odboru odgodila včeraj začeto deba-to o mandatih HRSS. goji opozicija danes veliko upanje, da vladine ^tränke ne Izvrse svojega sklepa glede razveljavljenja teh mandatov. Kljub temu optimizmu na strani opozicije je gotovo, da bodo razveljav. I jen) val mandati HRSS, ki so kot taki označeni, potrjonl pa bodo mandati tako* zvana Hrvatsko zajednice, ki Je skupno s HRSS nastopala pri volitvah. Kakor te prvotno omenjeno. Je politična javnost v Beogradu osredotočila vso svoje zanimanje na razprave verifikacijskega odseka, zato tudi v Beogradu nt bilo ni. kakih drugih važnejših političnih d o god-kov. Načelniki opozicije $o sicer imeli kratek sestanek ter razpravljali o aadaljnt parlamentarni taktiki, toda deflmtivnlh sklepov niso sprejeli. Za danes opoldne ln določena seja ministrskega sveta, ki sprej. me poročilo o razpravah verifikacijskega odbora na znanj« ln odobri primerne sklepe. 11 ANGLEŠKO POSOJILO ■ BEOGRADSKI OBČINL marca. Iz Londona zprihajajo poročila, da se bližajo svojemu koncu pogajanja med angleškimi fl-nančnfki in zastopniki beogradske občine za najetje milijonskega posojila. Občina išče v Londonu posojilo v znesku 1 milijon funtov Sterling ca -. VELIKA AVTOMOBILSKA NESREČA PRI LEPOGLAVU. — Zagreb, 16. marca (Izv.) Snoči so se razširile po mestu vesti, da oe je zgodila pri Lepo glavi avtomobilska nesreča, ki je zahtevala dve Človeški trtvl in da je Šofer težko ranjen. Danes Je ugotovljeno, da se Je prevrnil prt Lepoglavl avtomobil, ki ga Je vodil iastnffe fn trgovec v Zagrebu Ivan Rucker, dočim sta smrtno ponesrečila dva italijanska igralca, ki sta nastopala v baru Pi3toiet. Smrtno ponesrečena Italijana se aoreta F a s s a 11 S in I v a 1 d i. Težko ra- ttjenega Ivana Rockerja, so prepeljali v z«, grebsko bolnico. Vzrok nesreče še nI ugo. tovljen, trde pa, da zadene največja krivda Ivana Ruckerja, ki Je zelo neprevidno vozil. POLITIČNI POLOŽAJ NA BOLGARSKEM. — Beograd 16. marca. (Izv.) Iz Sofije javljajo: Včeraj od 12. do 15.33 je bila seja min. sveta na dvoru pod predsedstvom kralja Borisa. Izza prevrata 1. 1918 je to prvi kronski svet v Sofiji. Poli.ične kroge Je ta svet iznenadil. Ministri trde, da vlada med vlado in kraljem popolno soglasje v vseh državnih vprašanjih. Sklepi tega kronskega sveta so še tajni. POMILOSCENJE SA VINKO VA — Pariz 16. marca (Izv.) »Havas« Javlja !z Revala: Sovjetska vlada Je pomllo-stila socijalnega revolucijonarja Savinkova. PcšlJe ga v Pariz, da med francoskimi komunisti vodi boljsevisko propagando. Politična situacija. K pritok^VeVoju razveljavljenja mandatov HRSS. v«ftM* . politični bcjL Odločilni *~ Beograd, 6. marca. (Izv.) Na vče? ej&nji ponočni seji verifikacijskega od* jK>ra do vrhunca napredujoča napeta parlamentarna situacija je danes do* anidne prinesla v skupščino popolen tur. Le tupatam je opažati kakega po* klanca, kajti vsi narodni poslanci, ki siso člani verifikacijskega odbora, so intenzivno zasledovali burno razpravo je tudi sami osebno posegali vanjo. Po biloarjih in klubskih prostorih se je razvijala v zgodnjih jutranjih urah 2i* raima razprava, povsod je bilo oprati teiegijalno pomenkovanje Kakor že javljcno, nadaljuje danes pb 16. verifikacijski odbor razpravo. — Na dnevnem redu je: a) mandat za Beograd*mesto b) mandat za mesto Za* Keb in d) mandati iz Slovenije. V po* čnih krogih vlada veliko zanimanje te debato o slovenskih mandatih. Klc* eikalci se marljivo pripravlja o, da bi Ipravil dr. Korošcev mandat v Ljubi jati na varno, dočim je n<* drugi strani •bran zelo zanimiv materijal z uradni« Uli podatki, kako so klerikalci v Ljub* Ifeni pošiljali duhovnike, du so volili ze tovariše, ki nfso biti na dan volitev v Ljt&ljanL Kakor je bilo že zjutraj omenjeno, je gotova stvor, da bodo vsi Radiče\>i mandati razveljavljeni, potrjeni pa fco» do oni Hrvatske zajednice. Danes dopoldne je predsednik vc* rifikacijskega odbora dr. Milan Srskic* obširno poročal ministrskemu predsed« niku Nikoli Pašiču o položaju v verifi» kacijskem odboru ter prejel nova vla* dina navodila, kako naj postopa vladi* na večina pri razpravi o mandatih HRSS. Plenarne seje narodne skupsčl-ne ni pričakovati pred petkom. Danes dopoldne so se sestali poslanci odboro« ve manjšine ter so sestavljali odvojeno poročilo k onemu verifikacijskega od* bora. Jutri in pojutrišnjem se sestavlja poročilo dbora, na kar bo dano v tisk in bo težko dot iskano v 24 urah. Danes dooldne je bila dal j s ti poli« ticna konferenca v prosvetnem ministrstvu. O položaju sta se posvetovala mi* nistra Svetozar Pribičevič in dr. 2.er» jaw V predsedstvu ministrskega sveta nikakih novosti. francoski senat za ohranitev poslaništva pri Vatikanu. — Pariz, 16. marca (Izv.) Finančni od. |sr v senatu je o 17 proti 14 glaaovi aprejel predlog, s katerim so senat izreka za ©hranitev francoakega poalaniitva pri Vatikanu. Razprava v finančnem odboru je bila zelo Mvaana ter je bil ministrski predsednik grimoran podati načelno izjavo glede svojega stališča v tem vprašanju. Ministrski pred. sednik smatra odpravo francoskega poslaništva za izključno politično vprašanje. S tem aiso nikakor tanglranl interesi katoliške cerkve v Franciji. Odločno je sa to, da se Izvedo popolna ločitev cerkve od drŽave v ssaislu in duhu zakona. Ločitev cerkve od Crsave ne more Škodovati stvari Narodne-sa bloka. Odklanjati mora vsako vmešava-aje kardinalov, nadškofov ln škofov v čisto politične zadeve francoske republike. Njih zadnji nastop pomenja pravo provokacijo ta vlado. Ministrski predsednik je do skraj-BOsU peskusli, dalie ne more več. Vztraja pri svoji zahtevi, da se poslaništvo odpravi. To je v interesu Francije in tudi katoliške cerkve. Omeniti Je treba, da niti Amerika, auti Ävica. niti Italija nimajo T Vatikana ovojih zastopstev. Ministrski predsednik eateee zvast svojim načelom. Ponesrečena klerikalna šolska n stavka v Mariboru. ' — Maribor, 16. marca, (izv.) Danes rd kierikainih hujskačev organizirana stavka šolske mladine na vseh mariborskih srednjih šolah je doživela popolen iijisko. Od duhovnikov, klerikalnih politikov, agitaur-jev in nekaterih srednješolskih rwf;wsoTjev defetistov nahujskana mladina na gimnaziji, realki, moškem uč.teiljšču in »a kmetijski srednji šoli je sklenila, da priine stavkati v protest, ker je bil znani oroüsor Ribarit, sporazumaš in nekdanji predsednik krajevne organizacije JM, ^r^-ncSčen službenim potom v Srbijo. Omenjani profesor je za premestitev izvedel šele v soboto. Takoj so pričeli klerikalci v njegov prilog posebno akcijo med dijaštvom. Pro-asor Ribarič je bil namreč premeščen v Laskava? v Srbüa kar ssa oi bile ca volü. 111 župnij ali koliko smo izgubili na »oreškem? tfa tajnih sestankih so gotovi »temen:! dijake r.ahujskali, naj danes prično s šo!sko stavko. Že včeraj so skušale gotove skupine klerikalnega dijaštva demonstrirati po mestu. Ob 17. popoldne so se zbrtii na Glavnem trgu. Policija je de n 3*str*djo preprečila. Pozneje ob 2i. so ae iijaki zbia-li pred stanovanjem prof. Ribarica v lat-ienbachovi uiic, kier so mu priredil; pod-oknlco. Profesor Rrbarič 3e imel pr^c^j politično pobarvan govor. Danes ob prvih urah poduka so dijaki začeli stavkati. Za seboj so *prva potegnili tudi večje število naprednega !n narodnega dljaitva. Ko so ti sprev,deli nesen stavke in cilje klerikalnih hujs^aC^v, so v strnjenih vrstah odkorakali nazaj v i o i o in ob 9. dopoldne se je pričel na vseh &<*li*h normalen, reden pouk. Na moškem učite* teljišču so pod vodstvom prof. K e *i d e napredni dijaki prikorakali, pevajoč sokcisko koračnico, nazaj v šolo. Od strini svJake oblasti je uvedena najstrožja ereisSmra, Velik vpliv ima na kierikaino dijaštvo znani profesor dr. P e č o v n i k, ki se zU&;i odlikuje po gotovi propagandi med srednje* šolsko mladino. OBČNI ZBOR UDRUZENJA REZERVNIH OFICOUEV. — Beograd, 16. marca. (Izv.) v dvorani »Oficirskega doma« se ie včeraj zaključil občni zbor Udruženja rezervnih oficir-lev in bojevnikov. Udeležba delegatov vse države je bila impozantna. Med udeleženci je vladala popolna soglasnost v vseh stanovskih zadevah. Na zboro je prišlo do navdušenih manifestacij za narodno edinstvo in nedeljivost države. Delegacija Iz Slovenije je dosegla velike uspehe. Soglasno Ja bil sprejet predlog slovenskih deies itov, da se spremene organizacijska pri vi! j tako, da lahko postanejo redni člani UdriUsaua vsi rezervni oficirji brez Izjeme. SLOVENSKI KOMUNIST V JUL. KRAJINI OBTOŽEN. — Trat, 1«. marca (Isv.) Is Gorico Javljajo, da Jo državno pravdnistvo dvignilo proti slovenskemu komunističnemu poslancu Srebrnlču obtožbo radi velelzdajo. Srebrnič je med dragim tudi obtožen, da Jo po Julijski Krajini nabiral mladeniče aa vstop t rdečo armado sovjetske Jbasijo. Vseh Sestero slovenskih župnij šte-j je komaj 9000 duS. Med župnijama Loče in Ma. na Žili leži ljubko Baško jezero, v katerem piramidi sLčna Jepa ogleduje svojo strmo severno steno. Ob Baško jezero mejita tudi župniji Pečnica in Na Dravi. Razen Ma. na Žili meji vseh ostalih pet slovenskih župnij na Jugoslavijo. Iz župnije St. Lenart vodi cesta preko Korenskega sedla v Kranjsko goro na Gorenjskem. Župnija Št. Lenart je komaj 2 km zračne črte oddaljena od kolodvora v Kranjski gori. Poleg imenovanih župnij bivajo S*o-venci v beljaški dekaniji še v mestu Beljaku ter v župnijah: Šmiklavž v Beljaku, Perava. Št. Rupert pri Beljaku in Šmartin pri Beljaku. Vendar v vseh teh Župnijah ne uživajo nikakih pravic, v cerkvah je vse nemško in duhovniki teh vupnij so trdi Nemci, ki ne umejo besedice slovenski. V Beljak in okoli jo se našeljtiie veliko Slovencev iz Zgornjega Roža in iz Ziljske deline. Na Pcravi je romarska cerkev, kamor prihaja tudi mnogo slovenskih romarjev. Zavlnji slovenski župnik na Pe-ravi v Be'jaku ji bil g. Trunk. Eno uro od Beijnka na desnem bregu Žile leži Marija na Žili. Tukaj je župnikoval kot zadnji slo\enski župnik pisatelj Ksaver Meško. Zdaj je rudi na Žili (Ma. na Žili) za župnika Nemec, nevešč slovenskega jezika. Tako se lepa Zfa (Ma. n. Z.) ponemčtije s podvojeno h;trostjo! 12. Dekan I ja Siaohnr. Slovenske župnije dekanij Smohor rn Beljak — to je \ glavnem slovenska Ziljska dolina. Seveda k pravim m pristnim Ziljanom spadafo samo prebivalci slovenskih župnij i m o h o r-ske dekanije V slov. župnijah beljaške dekanij e Rož šele prehaja v ZUo (rožan-sko narečje v ziljska narečje). Smohorska dekanlja §:eJe 18 župn:j, od teb Je e d n a J s t slovenskih in sicer; na desnem bregu Žile ležijo: Vrata, Oorje, Bistrica na ZIH In Blače; na levom bregu: Bistrica, št. Jur na Z*!i, Št. Pavel, St. Štefan na Zils in Bsrlje; na obeh straneh Ziie pa: Melviče in Brdo. rodna Žup-nifa starega koroškega bojevnika Frana Orafenauerja. Vseh ednajst slovenskih župnij ŠieJe skupaj I0.OO0O prebivalcev. Vrata leže ob prehodu Ziijske v Kanalsko dolino. Vrata so zdaj avstrijska obmejna postaja. Župnija je prej spadala v trbiško dekanijo, odkar pa je Kanalska dolina pripadla Italiji, spadajo Vrata v Šmonorsko dekanijo. Odkar Je slovenski duhovnik zapusti! župnijo in odšel v Jugoslavijo, je nastavljen na Vratih nemški duhovnik! — Ker je okrog 40 slovenskih duhovnikov zapustilo Koroško, in polovica od teh pač" brez zadostnega razloga, odtod zdaj strašno pomanjkanje slov. ali vsaj slovenščine zmožnih duhovnikov na Koroškem. In ker teh ni, se veselo nastavljajo trdi Nemci na slovenskih župnijah, fn germanizacija veselo cveti v cerkvi! Ob PreseŠkem jezeru vzhodno od Smohorja se stekajo meje štirih žup- nij: Brda, Borlj, Mclvič in Šmohorja. Tudi v župnijah Šmohor, Mičica in Drobole živi še precej Slovencev. Toda oni se morajo podrediti nemški večini in se v jezikovnem pogledu na nje nihče ne ozira. Značilno za koroške razmere je, da je tako slovenska župnija, kot so Gorje v Ziljski dolini, imela 4 leta trdo nemškega duhovnika. — Danes so razmere na Koroškem take, da ni nič več posebnega, če slovenska župnija kar čez noč dobi trdo nemškega duhovnika. Vseh slovenskih ln slovensko-nemških župnij na avstrijskem Koroškem je torej 111 z 129.003 prebivalci. Brez pretiravanja moremo trditi, da je od teh 129.003 gotovo vsaj 100.000 Slovencev. Morebiti se mnogi svoje slovenske narodnosti ne zavedajo več — so kot zmrznjenec ki ni več pri zavesti, a še živi! — a po rodu in jeziku so še vedno Slovenci. A kot Slovenci, integralen, k celoti pripadajoč dei slovenskega naroda. M. Defcanija Trbiž. Še ena dekanija je na Koroškem, kjer bivajo Slovenci, 10 |« dekanija Trbiž v Kanalski dolini, ki je po pariški mirovni pogodb« pripadla Italiji. Dckania oL^tea 10 župnij. Mesto Vrat, ki so odpadle, je prišla zraven kr3n*ska Bela peč. Sicer živi tudi v župnijah Trbiž, Nuborjei, PonifJeJj precej Slovencev, vendar pristno slovenske so župnije: 2abnice z romarsko cerkvijo Sv. Višarje, Ukve, Ovjja vas in Lipalja vas; župnija Rabelj ob Rabeljskem jezeru je s!ovcnsko-nem-ška. Skupaj torej pet župnij z ne celo 4000 prebival.-!. Vsega skupaj je torej v neodrešeni Koroški 111+5 slovenskih in sloven-sko-nemških župnij z 129.000+4000 = 133.000 prebivalci. 116 župniji Odštejmo slovensko-nemške, pa dobimo 100 slovenskih župnij z nad 100.000 Slovenci! Kdo more reči, da je to malenkost! In četudi pustimo Kanalsko dolino Lahom, samo v avstrijski Koroški živi skoro desetino vseh Slovencev! In teh 111 župnij ne moremo nikdar pozabiti! 116 župnij je na Koroškem (bres Mežiške doline), kjer so Slovenci kompaktno naseljeni. To je strnjeno slo« vensko ozemlje; pač ponekod je močno razjedeno od raka germanizacijc, a vendar slovensko. Poleg tega živi še mnogo Slovencev v nemških župnijah v Celovcu, v Beljaku in okolici ter v nemških župnijah, ki neposredno meje na strnjeno slovensko ozemlje. Kot narodni drobci pa žive poleg tega Slovenci še v mnogih krajih nemške Koroške, zlasti v rodovitni in na industriji bogati Labudski dolini, v St. Vidu ob Glini, itd. Ce si predočimo zgoraj navedene številke, potem nam še bolj živo stopi pred oči spoznanje, koliko smo Izgubili na Koroškem! Samo v Avstriji 111 župnij! Sestavil jl * Narodni sporazum in omladma. [ Naraščajoče pokolenje bodo sklenila pravi narodni sporazum. S to temeljno mislijo se bavi beograski «Balkans, ki je to pot zadel resnico. Narodnega sporazuma ne sklenejo politiki, ki so in ostanejo mešetarji osebnih Interesov, i nego doraščajoča generacija, ki se že vživlja v novo narodno in dražavno za-jednico Srbov, Hrvatov in Slovencev. Misel je zelo dobra in osvetljuje naše •sporazumaše*, ki jim gre pod firmo »sporazuma* samo za pustolovske ambicije! Skomina jo po visokih fn državniških in ministrskih položajih. Sporazum pa naj pomeni skupno ljubezen do države, ne pa borbo za korita! ar Ultraviofetne ugotovitev o opo-Iteflonelnib voditeljih. Opozicijonaini voditelji so si v zadnjih mesecih iiml slili sila učinkovite parole. Pravijo, da se bore za angleško demokracijo, celo za angleški monarhizem, za ljudo-vlado, za samoupravo in kaj je še takih visokodonečih besedi. K tem bobnečirn besedam so dodali tudi borbo za tako-zvano opozicijonalno poštenje, ki se je i tako sijajno izkazalo v znanih grdob^/ vesli. Gospodarske zveze v Ljubljani in v še bolj predrznih Sušnikovih sleparijah. — Končno so rekli Davidovič, Spaho in Korošec, da se hočejo boriti proti — korupciji. V tem smislu so nastopili proti Lazi Markovicu, v najnovejšem času pa proti pravosodnemu ministru dr. Luki-niču. Gre jim seve za krik in vik, stvarnost puščajo pri miru. Saj vedo, da nimajo prav. Glavno je demagogija z velikimi, omamljivimi besedami. Kako pa je v resnici s tem bojem proti korupciji, uvidimo, ako si od blizu ogledamo voditelje opozicijonalnega bloka! Ali so res sami angelčki? Tu zadostuje ultravio-letna konstatacija, da je Ljuba Davidovič, sedaj največji intimus dr. Korošca, svoj čas javno in z lastnim podpisom obdolžil dr. Korošca najhujše korupcije v naši državi! To javno obdol-žitev je čitala vsa Jugoslavija, se vedno lahko ponovi in ponatisne. Dokazuje do-velj frapantno, kaki bratci se zbiralo za takozvaniml križarji proti korupciji, za kakršne se izdajajo sedanji opozicijonaini voditelji! = Aretacije agenta probujenih Mad- Žarjev. V Subotici so aretirali agenta probujenih Madžarjev, nekega Šandor Nagya, pri katerem m našli zelo kom-promitujoče spise. Nagy je tudi član društva za integriteto madžarskega teritorija. Pri zasliševanju je izpovedal, da so skoro vsi jugoslovenski dijaki madžarskega porekla, ki študirajo na budimpeštanski ^univerzi, prisegli vernost kroni sv. Štefana tsr se obvezaii, da po končanih študijah vrše iredenti-stično propagando za Madžarsko. Sport. Ilirija: Jadran C 0 (1: C) VčernJŠnJa prvenstvena tekma, ▼ ko-tero Je šla Ilirija kot favorit, ie končala i malo hudim, a ne povsem zasluženim porazom Jadrana. Moštvo »črnih« je hHo v prvem polčasu, kakor običajno, trd oreh za Iliriio, ni pa znalo izrabili par lepih momentov ter dveh diktiranih enajstmetrovk. Velik handicap ze Jadran je vsekakor Izguba dveh aii treh igralcev, ki so morali v vojake, nasprotno pa Je tudi Ilirija poslala v borbo moštvo z dvema rezervama. Igra se vsled slabega blatnega terena ni mogla razviti, zanimiva je bila predvsem v začetku ter v poslednMh fazah, kjer smo videli na eni strani žilav odpor, na drugi precizno izpeljane, vzorne komW-nacijske napade zelenih. Radi pomanjkanja prostora se omejujemo na kratko: Vodstvo ie dosegla Iliriia po Milanu (11 m). Jadranu se je nudiia možnost dveh l!-metrovk. Dočim so bili Jcdranovcl v prvem polčasu zelo ofenzivni, so bili v drugem skoraj popolnoma poiisnejeni v defenzivo. DrugI goal za zelene je zopet dosegel Milan, nato je scortal drugo 11-metrovko za Ilirijo Doberlet, četrti goal, ki je bil zelo efekten, je zabil Milan, petega iz neverjetne pozicije »tank« Doberlet. Sodnik g. Planin-Šek Je bil zelo objektiven, v ostalem pre-natančen sodnik. Z neprestanimi žvižgi je» precej motil tekmo. Dikiiral Je tudi 5 11-metrovk, od ko jih pa sta se izrabili samo dve. — Primorjo ; Maribor S : 2 (3 ; Z), Prvenstvena tekma, KI se je Israla z obeU strani v precej živahnem tempo. V prvem polčasu vodi Prlmorje, v drugem je Mart-bor prav Cesto v napadu ln lahko pri mali 3re£i Izenači. Maribor, začetkom pomladne sezone na predzadnjem mestu, se poprav, lja in vrača v staro, renomirano formo. — 2e po tekmi s Celjem hitro napredovanje. Od tekme do tekme čedalje trši oreh za ljubljanske klube. Tako tudi včeraj v pr vem polčasu diktira oster tempo. V prvih 10 minutah doseže proti Primorju dra gola po vrsti. DrugI iz enajstmetrovke. Nato se 5ele Primorje vzdrami ln začne smiselno pritiskati. Iz krasne kombinacije se Izloči čamernlk. Zabije efekten poševen gol is prillčna daljave. Za tem drugi gol po Ermann. Pred polčasom enajstmetrovka tretji, vodeči gol za Primorjo. Z Mariborom V prvem polčasu veter. V drugem polčasu nazorvo pritisk Primorja. Potem Maribor v ospredja. Smola, ki prepreči izenačenje. Primorje sila nerodno ln raztrgano, napad brez moči pred mariborsko obrambo. Proti koncu igra pritisk Primorja. Kornerji bres golov. Igra precej živahna z obeh strani. Na mariborski strani čvrst elan, na primorski strani kombinacija, v bližini vrat brez učinkovitih prodorov in potrebnih strelov. Obe moštvi fair. Sodnik gos p. Vodi&ak od. ličen in pravičen! Stanje prvenstva L. N. P* nirija 8 8 0 0 46 : 4 W Rapid 7 5 0 2 17 : ln 10 Hermes B 3 2 3 14 : 15 3 Primorja 8 3 2 3 17 : 15 8 Jadran 8 3 2 3 11 : 19 8 Maribor S 2 1 5 14 : 18 5 Celje 8 0 1 7 10:25 1 Številke značijo: fgralne tekme, dobi je? ne. neodločene, izrabljene, razmerje golov i» točke. — Twrlstovskl klub »Skala«. SkKcnJet* celokupen odbor kakor tudi načelstvo smu-Skesa oddelka na sejo v torek dne 17. t. m. ob 8. zvečer v kiubovem lokalu. — P r e d -sednik. 570-a DOMAČE NOGOMETNE TEKME. — rTermes - Celje 3:1. — Zagreb. 15. Concordla-Zeiezničarh 1:1, ostale prvenstvene tekme: Tlpograflfa-Viktorija 4:3 (3:0), Croatia-Dcrby 2U Ht rija-ljskok 2:1, Atena:Serraja 3:t. Unita*. Zagreb 2:0. INOZEMSKE NOGOMETNE TEKME- — Praga. 14. marca. Spsrta fPraga> • HASK (Zagreb) 8 : 1. Prvo gostovanje Zagrebčanov v Pragi je končalo s težkim porazom Haška.. V prvi polovici se je HaSk razmeroma dobro držal ter je vzdržal odprto igro ln dosegel rezultat l : 2. V dru* gern polčasu je bilo zagrebško moštvo popolnoma potisnjeno v defenzivo, deloma je bil temu tudi kriv sodnik, ki je naoravil več grobih pogrešk ter diktiral proti Hašku eno neupravičeno enajstmetrovko. S tem je Zagrebčane deprimlral in kakor javljajo dunajski listi, HaŠk ni zaslužil tega porj'a. Z3 Zagrebčane je sabil gol Je'en, za cparto SzortaH Dvofaček 3, Med n na 3, Hai-ny I in 5 i m a n e k 1. — Prasa. 15. marca. Ozv.) V:i:*nr!ja. Žižkov : Hask 2 : 0. Danes ie lln*k bil v lo)'$i formi in je prav i veda je ▼ Zormanovih pesmih tudi mnogo odmevov lastnega življenja in mišljenja, kakor se je razvilo onstran morja. V par pesmih čutimo občudovanje do Prešerna, ki mu poklanja pesnih »drobno cvetko« v izraz hvaležnega srca. hvaležnost za visoko pesem, ki mu ob njej srce drhti, ki rodu ostvarfla je jezik, prepoln miline in moči. Hvaležnost za globoko vero, ki z njo si zrl nam v lepši čas, hvaležnost za tvoj dar lepote. In ž j*m si v svet proslavil nas. Kakor je znano, je pesnfk v drngl zbirki prevedel nekaj Prešernovih pesmi v angleščino. To njegovo delo med našimi rojaki v Ameriki zasluži našel polno priznanje In le želimo, da bi s spojim delom našel med našimi Amerikaner dovolj odmeva. Kakor slišimo, namerava Ivan Zorman letošnjo pomlad obiskati svojo staro domovino. Poslal jI je s to zbirko -tahko lep I pozdrav, da ga bo gotovo sprejela z vso radostjo in ljubeznijo. Naši literarni In glasbeni krogi ga bodo radi pozdravili v svoji sredi In takrat se bomo več pogovorili o svoji stari in novi domovini. Pevsko društvo »Ljubljanski Zvon" (Občni zbor Ia proslava 23IcüriceJ Včeraj v nedeljo je Imelo eno najbolj agfinlh m najboljših pevskih društev »Ljubljanski Zvon« svoj redni občni zbor, obenem pa je bila to skromno uvertura k proslavi 20Ietnice obstoja tega društva. Zborovanje je otvorfl predsednik g. Lojze D r ? a o -v e c, ki je pozdravil vse navzoče ter med drugim predlagal, da se gospe Tmkoczy, soprogi pokojnega ustanovnega člana Ubalda pl. Trnkoczyja pošlje z zborovanja pozdrav, kar je občni zbor vzel na znanje. Nato se je predsednik s pijeteto spominjal vseh med letom umrlih podpornih in ustanovnih članov, g. Antona Bončarja, g. Iv. Adamiča, g. Ubalda pl. Trnkoczyja, ge Lucije Pirčeve, g. Frana Perdana, g Jakoba Trpinca in g. Viktorja Korzike. Da počastijo spomin pokojnih, so navzoči vstali s sedežev. Pred prehodom na dnevni red »e predsednik, kakor običajno, tudi letos odlikoval člane, ki sodelujejo 15 let pri društvu, z zlatim društvenim znakom. Gospod Drcno-vec je s primernim nagovorom odlikoval Častnega predsednika dr. Š v I g 1 j a, pevo-vodjo Prelovca In člana Slavoja G 1 rt-n e r j a. Povodom 201etnice, k! jo letos Proslavlja društvo, je predsednik obširno cčr+sl vso zgodovino društva. Društvo ie bilo ustanovljeno dne 19. avgusta 1905 Iz bivših članov »Slov. delavskega pevskega društva Zvon*. Prvi društveni predsednik je bil g. Vinko Magister, takratni pevovodja g. R. Bajde. Leta 1938. je društvo razvilo svoje zastavo, kar je mejnik v razvoju drušlva. Odslej naprej je postalo delovanje društva še intenzivneje. Prirejali so se Številni koncerti, zabave in veselice, sodeloval pa je ^Ljubljanski Zvona tudi na vseh nacionalnih prireditvah in proslavah. Leta 1910. je bil za predsedneika »Ljubljanskega Zvona« izvoljen dr. Svigeilj, na čigar iniciintfvo. je društvo v svojem jubilejnem letu 1910. kot prvo slovensko društvo pohitelo v Bc^irad med brate Srbe. Je to zgodovinski dan v kroniki »Ljubljanskega Zvona«, zakaj po!eg številnega in navdušenega občinstva, ki je počastilo prireditev »Zvona«, je bil tudi takratni prestolonaslednik, sedaj r.aš kralj Aleksander. Moralen uspeh, ki ga je doseglo društvo s tem koncertom, je ull naravnost ogromen. — Po odhodi takratnega pevovodje g. Vašteta v Trst, je prevzel mesto pdvovodje g. Zorko P r e 1 o -v e c Dr. Svigeilj In Prclovec sta dala društvu novih smernic. Kot dalekovidna vzgojitelja sta vodila mlado društvo po novih potih. V svrho Izpopolnitve In večjega razmaha »Ljubljanskega Zvona« je bfl na to osnovam mešan zbor. Društvo vidno n»-preduje ter se bliža ciljem, Id si jih ;e *ta-v;lo- namreč, da sloventlo narodno nesejs dvigne na popolno, svetovno višino. Predsednik je poudarjal, da e bilo društveno gostovanje v juniju leta 1924. v Beogradu krona vseh njegovih uspehov. S svojim poletom v prestollce Jugoslavije in s slovensko pesmijo se i*» !.u$:*-> zahvalilo bratom Srbom za osvo vjii: izpod avstrijskega jarma. Njjgvvo Wicanstvo krjlj Airt;ander je drjštvo za .ij^zovs zislnge na kult- polju odlikoval, odlikoval pa je tudi društ zastavo in oba zaslužna voditelja častn. predsednika dr. Švtglja in pevovodjo Žarka Prelovca. Danes, ko proslavlja »Ljue tonski Zvon« J >'eti*tco svojega ol> sto*:*, se lahko s ponos.om ozira -mza j. za-kr urpehe, ki jih ;s doseg*:! na glasbene«, pevskem in kulturnem polju, ima jaznin;©-vri malokatero ne v-ko društ vo.S po-'dar-kon. da bo društvo tudi v bodoče koraknio po tsj poti, je predsednik zaključ7! svoja iz-vo;>rja Tajniško poročilo je podal g. MatuIJ, Iz poročila posnemamo, da je bilo delovanje društva res zelo obse'no, »Ljubljanski Zvon« je priredil več koncertov, lako v Ljubljani, v Beogradu, Hrastniku itd. ter je sodeloval pri raznih nastopih, prireditvah m drugih slavnostfh. Društvo je bilo med letom imenovano za častnega člana »L beogradskega pevačkega društva« v Beogradu. Delokrog izdaje društvenih skladb se je znatno poveča! ter se Je pričelo tudi izdajati skladbe za mešane zbore. V preteklem letu je pristopilo k društvu 21 članov ter 7 podpornih članov. Gospod Lom bar je podal poročilo o stanju blagajne, iz katerega je razvidno, da ima društvo kljub številnim prireditvam zaznamovati lep materljalen prebitek. O založbi skladb je poročal g. Meglic Izpopolnila se je društvene ealoza se 1637 Partitur In 1404 glasov. Nanovo sta se Iz* dah* skladbi Zorka Prelovca »Hiša pri cesti stoji« m Emila Adamiča »Po jezeru«. V zalogi Jma društvo 3509 Partitur m 3434 glasov. Poročilo o stanju arhiva ter o gospodarskem stanju sta podala g. Jamnik rn g. Stare, za tem pa je pevovodja g. Zorko Prelovec obširno poroča! o razvoju slovenske pesmi, o prvih slovenskih pevskih društvih, njih pospešiteljih ter navede! podrobnosti o svojem delovanju in sodelovanju pri pevskih društvih, predvsem pa pri »Ljubljanskem Zvonu«. Pred zaključkom občnega zbora je tajnik Zveze pevskih društev g. Stfvlii Pečenko v imenu Glasbene Matice. Pevske zveze ter gg. Hu^ada in Dražila čestital k društveni 3>ietrrlci. želeč, da Ljubljanski Zvon c še nadalje vstrafa na tej potL H koncu je predsednik g. Drenovec stavil predlog, da »Ljubljanski Zvon« imenuje za svoje častne čiane pisatelja gosp. Branislava N u š i č a, komponista Kosto Man o ilovice' ter pevski družini »Stan-kovič« in »Obilic« iz Beograda. Predlog je bil sprejet z viharnim navdušenjem. Občni zbor je bi! *iato zaključen. Opera: Rijavec v „Bohetni" Včerajšnja popoldanska Bohema Je stala na tako visoki umetniški višini, kakor do sedaj pri nas še nobena, kljub temu, da smo Jih slišali mnogo. Jaz za svoio osebo teh, tako strašno ganljivih Puccinijevih reči ne slišim rad. ker se mi zde za normalno čutečega človeka nezdrave, morda pa tudi zato, ker me preveč ganejo, ker premaknejo ravnotežje moje duše v smer slabotne sentimentalnosti in nemoškega rahločutna. Ker pa se vse te Pucclnijeve opere, zlasti pa Butterfly In Boheme zmožne tako učinkovati: ne morem iim odrekati velike umetniške vrednosti; nasprotno, čim globlje sežejo, čim bolj zadenejo v živo, tem večji je bil umetnik, ki jih ie ustvaril. Ni pa nobena umetnost tako silna, kot glasba, a tudi nobena tako šibka, kajti brez posredovalcev je mrtva. Bohema n. pr. brez od-Ii čnlh igralcev in pevcev, s slabim dirigentom in orkestrom bi bila le karikatura, s Stritofom, Rijavcem, Popovotn, Rozumovo itd. pa gane tako, da se zamore publika spustiti v jok, kakor je to bil včeraj. Resnično, iskreno občutenje, ne razšopirjena preračunljivost In zunanji blesk zagrabi In zapušča trajen, močen vtis. Ne maram se ustavljati na nekaterih slučajnih, nekoliko hrapavih malenkostih, kot so bili n. pr. ne-gladki ansambli Itd., ker utonejo v obilici ostale lepote, ugotoviti moram le, da Je bil splošen vtis včerajšnje Boheme sijajen. Rijavec se Je pokazal včeraj velikega umetnika, umetnika pevca, umetnika Igralca, kakršnega mu ne najdeš zlepa v par. Vsem Rudolfom našim moral Je biti včeraj zgled, za katerim naj bi stremeli, katerega doseči jo sicer skoroda nemogoče, a doseči skusiti ga ja lepa naloga. V zadnjem aktu, kjer je dosegel vrhunec svoje umetnosti, je bil tako globoko resničen, tako resnično globok, da so gledalci onemeli, da so se Jim orosile oči. Resnično, z Rijavcem sem šele Puccinija prav občutil. Vso opero, zlasti pa ob koncu Je Rijavec rrinmfiral fn bfl deležen neskončnih, navdušenih aplavzov. V okvir prelepe predstave so spadali po večini tud/ ostali pevci. Rozumova občuti Mirni tako iskreno, da moram In hočem smatrati njeno nežno sentimentalnost kot popolnoma resnično In jI vsled tega ne smem šteti njene, včasih za kogarkoli preveč raztejrnejene ginjenosti prav nič v zlo. Tako je dobra in mila, tako nežna In prisrčna, da Je ne pozabiš izlepa. Popov je pel menda prvič vso svojo vlogo v slovenskem Jeziku po večini prav jasno In razumljivo. Glasovno Je bil vreden sodrug RI-javcu, pa tud! igralsko. V prvi vrsti Je ta imenovana trojica dvignila Bohemo tnko visoko, da njene višine brez nje ni tahko doseči. Tudi Thalerjeva Je izborna Igralka, njena Mlzeta zasluži prvo darilo. Manj se je mogel v krogu teh umetnikov uveljaviti Zathey, navzlic temu, da je v zadnji sliki (slovo od plašča) dosegel znaten uspeh. Šibak pa je glasovno SubelJ, akoravno mu v prav lepi igri ne morem ničesar oči a^L Zupan Ima dve mali postranski vlogi, ki bi Jih naj tudi kot taki smatral In temu primemo mani podčrtaval. S preveč raz-šoplrjeno Igro zamore odtegniti pozornost manj tehtne publike od glavnega dejanja. Orkester pod vodstvom Stritofa je bil temperamenten, včasih celo tako, da b! mu rad ušel Iz pod rok, a ga Je dirigent s pestjo zadržal na mestu. Delal sem Štrltofu po premijeri krivico, sodeč, da mu Pucclnl ne bo Iskresal dokaz ognja. Včerajšnja repri-za je pokazala, da sem se zmotil. Ne morem si želeti ze naše razmere lepše Bohe-razprodane. jj60/n Sfrossmayerjeva knjižnica v Pragi. V okviru svečanostl povodom 751etnlce Masarykovega rojstva Je bila otvorjena v Pragi r Intimnem krogu nova Strosemayer-jeva knjižnica, ki jo je ustanovila Cesko-jugoslovenska Liga. Knjižnica je razmeščena v treh pritličnih sobah v Panskl ulici. Otvoritev je bila Intimna m skromna, ker bo za širšo javnost otvorjena nova knjižnica na najsveftanej&i način iele ta Četkom aprila, predsednik kura torija nove knjižnice prof. Domin je pozdravil »brane zastopnike češkoslovaške In Jugoslovan-ske javnosti, med katerimi so se udeležili otvoritve minister dr. H o d i a , predsednik akademije umetnosti dr. Z u b a t y. juge. slovenski eharge d* af faire Nasta. sije-v I 6, generalni konzul SHS Ri š Id, pred. sednik češkoslovaškega novinarskega gin. dlkata Pichl, Jugoslovenskl kulturni ataše Prohaska, zastopnik čsl. prosvetne-ga ministrstva dr. J i n d e r k a, zaslužni borci za slovansko vzajemnost ga. Nova. kova, dr. Klima, dr. Paul. dr. K o u t-s k r, dr. Z i t k a. ravnatelj banke »Slavija* C i b a k in dr. Govornik je naglasa! namen knjttnjce» ki naj potom knjig ia pisov ie bolj seznani ter zbliža češkoslovaško javnost s jugoslovensklm kulturnim življenjem. V ta namen bo prirejala knjižnica tudi teoaje srbohrvaščine ter delala potom planinskega društva »Adrije« tudi propagando za jugoslovenske prirodne krasote. V programu te nove kulturne usta-nove je tudi otvoritev manjših ju gos loven-*kih knjižnic ali vsaj čitalnic po drugih čeških mestih. Prof. Domin želi, da bi tudi JngoPloveni sledili temu zgledu ter ustanovili doma češkoslovaške knjižnice. Govornik se ^hvaljuje vsem onim, ki so moralno ali gmotno pripomogl?, da sa? Je mogla ustanoviti Strossmayer jeva knjižnica. Češkoslovaško prosvetno ministrstvo 3© prispevalo 10.000, Skodove tovarne 10.000, Centrala češkoslovaško - jugoslovenske Ligo 5006, praška sekcija 2000, »Adria^ 2000 in Zveza čeških profesorjev 1ä00 Kč. Knjige je darovalo jngoslovensko prosvetno ministrstvo. Matice v Beogradu, Zagrebu, Novem Sadu in Ljubljani, kakor tudi mnogi zasebnik!. Nato jo spregovoril m-edsedntk čsl. jugoslovenske Lige minister dr. H o d Z a, na. glasujoč", da nova knjlžnca samo nadaljuje tradicije, k! so jih nam zapustili naši veliki borci za slovansko vzajemnost, kakor ßtrossmayer, šafafik. Slovak, gulek in škof Stjepen Mojses, ki eo spoznali potrebo slovanske solidarnosti fn v tem smislu tudi vse äivljenje delovali. Govornik je poka. sal Izdajo srbskih narodnih pesmi v Ce-sčini fz leta 1*53.. ki jih je prevedla In iz-dala takratna jugoslovenska akademska emladina v korist zgradbe češkega NaT-od-aega divadla. Vse to dokazuje, da Je današnja svoboda slovanskih narodov vsklika iz skupne nacijonalne zavesti vseh Slovanov, lato Je treba »kupno nadaljevati to delo ter se izogibati vsakega partlkularizma. Naš skupni cilj mora biti, da pride pojem Slo. venstvo kot celota v kompleks mednarodnega pojmovanja. Na ta načn lahko z vneslo, ▼ansko slogo koristimo vsemu človeštvu. Zrmanji sr-et Itak gleda na nas kot na celoto. Tem bolj se moramo torej sami potruditi, da ohranimo to nazlranje In nadaljujemo tradicije slavnih prednikov kot edino jamstvo za srečno bodočnost. NaSe o$vobo-jenje ni bil cilj, nego samo sačetek slovanske bodočnosti. V tem velikem cilju Igra važno vlogo b«8 nova Strossmaverjeva knjlž-niea. ki bo Jugoslovane in Cehoslovake kulturno še bolj zbližala. Govorila sta is predsednik čsl. novinarskega ^tndfkata Pichl in jugoslovenskl eharge d* affafre Nastašiljevič, nakar je prof. Domin zaključil to Intimno manifestacijo če-skoslovaSko.jugoslovenskega pobrstimstva. • — Premijera »Mislf*. drams Leonida An* drejeva, bo v ljubljanskem cka^nskem gledališču v sredo dne 18. t. rn. Sodelujejo: dame Rcgozova, Juvanova, M-dvedova. Vi* da ter. gospodje: Skrblnšek, Rogoz. Kralj, Cesar, Jermaru Jan. Rcžira g. Skrblnšek. — V sredo 18. t. m. se poje v operi »Traviata« za red A. Pr! tej predstavi poje vlogo Alfreda g. Ado Darian. — Na praznik v četrtek dne 1°. t. m. se poje v operi popoldne ob treh klasična Mozartova opera »Don Juan« pri znižanih cenah. Drama pa vprizori Isti dan zvečer ob osmih Shakespearjevo dramo »Hamlet« kot izven predstavo. — Jubilej gdč. Hrvotlč. Članica narodnega gledališča v Sarajevu, gdöna. Micfka tlrvojlč, prarnuje 24. t. m, 251etnico svojega umetniškega delovanja. Med tem časom je bHa članica novosadskega, osiješke-ga, skoppljanskega in še mnogih drugih narodnih gledaHšč. Pozna vse naše pokrajine. Nastopala je istočasno v drami, operi in opereti. Zi njeno 251etnIco priredi sarajevsko gledališče svečano predstavo »Maskote«, v kateri bo pela jubllarka naslovno vlogo, ki spada k najboljšim njenim kreacijam. Današnji simfonični koncert se prične to-*no ob 20. uri. Da ne bo navala v garderobi, se občinstvo vabi, da zasede prostora že ob pol 30. Včerajšnje izvajanje sim-fotiife s polnim, 60 mož broječim orkestrom, Je naredilo na vse poslušalce najveličastnejši vtis. Ta koncert bo ostal vsem v neizbrisnem spominu. Vstopnic Je Še nekoliko na razpolago, kakor pa kaže, bo dvorana raz zp rod a na. 569/n — Orkestralno društ ve Glasbene Mafien priredi dne 2. aprila svoj simfonični koncert, na katerem Izvaja po l Händlovo, Debussijevo in Beethovnovo skladbo. Dne 6. aprila pa se vrši dobrodelni koncert na korist Dečjega In materinskega doma. Spored obeh koncertov, ki se vršita v Union-ski dvorani, objavmo prihodnje dni. Društva prosimo, da se na ta dva datuma ozirajo. 567/n I ■ i i Julijska krajina. — Komunistično izseljevanje v Rusijo? Poročali smo o nastopu goriškega policij* skega komisarja proti komunističnemu po* slancu Srebrniču v Solkanu, češ da vabi ljudi k Izseljevanju v Rusijo. Policija je sedaj prijela štiri Srebrničeve agente Josipa Gu» lina in Ivana Arčona ter Alojzija Grudna in Štefana Skoka. Prva dva sta delovala po Vi* pevski dolini, druga dva pa po Trnovski planoti. Prva ekspedicija Izseljencev se je imela menda izvršiti že v kratkem. Vsak izseljenec bi moral imeti s seboj zase 4800 lir in odšteti bi moral pred odhodom tudi vpis« no takso 200 lir. Italijanska vlada si beli glavo, kako bi uredila uspešno emigracijo in jo tozadevno bila v pogajanjih tudi z Ru« si jo. Komunisti trde, da so dogovori rt izse* Ijevanje končani in da jih je rimska vlada sprejela. Policija v Gorici pa o tem ne ve še ni£ in se je nato postavila proti namerava* nemu izseljevanju. Včasih se pripeti, da v Julijski Krajini oblasti nič ne vedo niti o važnih sklepih in naredbah rimske vlade. -— Mogoče je pa tudi, da se hoče privoliti izse* Ijevanje v Rusijo v prvi vrsti italijanskemu živi ju, slasti še, ker je letošnja kvota za Ameriko zelo majhna. Delavcem, zlasti zi' dar jem se je .obetalo v Rusiji veliko delo, katero bi vršili po svoji zadružni organi*«« siji, ki bi ee ustanovila kjerkoli je potrebna. — Ljudi po Julijski Krajin! vabijo k !zse>» ljcvanju številni agentje. Iz Amerike prihs« jajo od izseljencev vedno slabša poročila. Prav bi bilo, da ostane doma, kdor lo more vstrajati na svojih rodnih tleh! Ako pa se gre delst v tujino, ni treba, da se pretrga vez z domačijo! — Smrtna kosa. V Idriji jo umrl t»osn\ Josip Sepetavec, večletni tamošnji župan. Pokojnik je bil navdušen narodnjak in zveit somišljenik napredne stranke. Za Idrijo si je pridobil velikih zaslug. Znan in »pošto« van je bil po vsi Notranjski. Silno ga j# bolelo, ko je bila Idrija odcepljena od ma* tere zemlje. Njegov pogreb je pričal, k«j ko visoko ga je spoštovala vsa Idrija. Ker je bil svest pristaš narodno*napredne strani ke, je mnogo pretrpel s klerikalne strani. Leta 1904. je bil izvoljen za iupana, leta 1906. zopet, toda kranjski deželni odbor je razpustil mestni svet v Idriji in imenovan jo bil za gerenta klerikalec vpok. davčni kontrolor Zazula. Ko so se vršile nov© vo» litve, je bil Sepetavec zopet izvoljen za župana. 2upanova! je do 1911. v občo korist idrijskega mesta. Bodi vrlemu somišljeniku in idealnemu rodoljubu ohranjen čsstos spomin! Prepričani so tedaj vsi, kaeri so k p:!I ho lisi d*m- sko kakor tudi moško b .igo, o izvanrednl ceni (n kako vosti pii tvidki JOS. S M O J v Ljubljani Sokolsfvo. — Sokolska proslava Masarykove 75-letnice. Ljubljanski Sokol je v soboto zvečer priredil v velik dvorani Narodnega doma Intimno proslavo 751etnice prezidenra Češkoslovaške republike dr. Maseryka. Proslave so se udeležili člani m Članice Ljubljanskega Sokola, navzoči pa so bili tudi generami konzul g. dr. Otokar Bsnes, član gerentskega sveta g. Anton L i k o -z a r in starosta Jugosiovenskega Sokolske-ga Saveza g. Engelbert Q a n g I. Dvorano je krasila velika slika dr. Masaryka, obdana z jugoslovensko in češkoslovaško tro-bcjnloo. Slavnost je otvoril s kratkim, jedrnatim nagovorom starosta Ljubljanskega Sokola g. Bogomil K a j z e \ f ter predlaga!, naj se odpošlje velikemu sokolskemu delavcu dr. Masaryku brzojavna čestitka k njegovemu jubileju. Predlog je bil % navdušenjem sprejet. Po starosto vem govoru je zape! zbor češkoslovaško himno »Kde domov muj«. Nato je dobil besedo slavnostni sovomlk g. prof. dr. Ivan L a h, ki je v duhovitem govoru narisal življenje in delovanje dr. Masaryka ter pokazal, da je bile vss to delovanje v skladu s sokolskhni Idejami, katerih spoznavalec je bil vsikdar veliki mislec In državnik dr. Masaryk. Govor-nlkova izvajanja so napravila na vse navzoče najgloblji vtis. Slavnost se Je zaključila z lepo češko pesmijo. — Iz Sokolske iupe kralja Petra Svačf* «?* u Zagrebu. Na temelju čl. 1. točka a) 1 b>. te člena 7. poslovnika župskoga prosvjetno«* odbora, sazivljemo ovime župski protvjet* ovdbora, sazivljemo ovimo iupski pro*\>jete ni zbor koji če se odžati u srijedu 25. maria 0. g. (Blagovijest, Marijino oznan.) u 10. sati prije podne u župskim prostorijama (Gub* duličeva ulica 29) sa ovim dnevnim redom: 1. konstituiranje zbora. 2. Izvještaji o pro« svjetnim prilikama u društvimi. 3. Predloži prosvjetnog odbora sa proivjetni rad u ovoj godini. 4. Eventualni predloži. — Op** ske. Ad 1. Zborj imade bezuvjetno (brez» pogojno) prisustvovati s vi predsjednici društvenih prosvjetnih odbora, odnosno, ako u društvu nema prosvjetnog odbora, ona.i Član, koji vodi u društvu brigu o prosvjer* nom radu. Opunomočenjo se ne doz volja vet. Svaki poedini delegat za proivjetni zbor imade se iskazati posebnom društvenom !e*» gitimacijom (vjerodajnicom) kao tskav. Ad 2. Svi predsjednici društvenih prosvjetnik odbora imade zboru da predložo tačnu pi* smenu statistiku o prosvjetnom radu svog* društva u 1921 god., te tačan izvještaj sa statistikom i inventarom o svim prosvjetnim odsjecima, i konačno sastav prosvjetnog od^ bora u 1925. god. Ad 4. Eventualni se pred-loži hnadu u prepon čenoj pošiljcl odaslati na predsjednika župskoga prosvjetnog odbora, brata Viktora Heumera, Zagreb. Dalmatinska 3/II. i to tako, da budu najkasnije odaslani u subotu 21. o. m j. Predloži sa kas= nijim poštanskim žigom neče se moči uva« žiti. Molimo bratski Upravni odbor, da sc odmah pobrine za tačno izvr5cnje ovoga po= siva, te da nam sto prije saopči ime dcle» gata za prosvjetni zbor. Potrebni željeznički certifikat za sniženu vožnju ved smo zatra^ žili i priposlat cemo ga Vam čim ga dobi* jemo. Uz bratski »Zdravo«! — Surjesi* stvo. — Vežbe za deco. Ju o slovenska Sokol ska Matica v Ljubljani je pravkar izdala to knjigo, ki jo je iz češčine prevedel Ivan Bajželj, namestnik staroste JSS. Knjiga vse=> buje 19 telovadnih ur, v katerih jo navede* nih preko 2200 vadbenih primerov za deco do 14. leta. Voditeljem deco kakor tudi predniakora in prednjačicam, ki vodijo Vf ste sokolskih začetnikov v ostalih oddelkih, je knjiga neobhodno potrebna ter jim bo iz* vrsten pripomoček pri njihovim poslu. Da bodo lahko uporabljali knjigo tudi oni pred« njaki, ki ne poznajo slovenske terminolo* gije, zato jo knjigi pridejan »Slovarček so* kolsklh telovadnih nazivov*, in sicer v slovenski, hrvatski, srbski in češki terminolo* gijL S tem je pridobila knjiga mnogo ns vrednosti in bo za vsa sokolska drvštva Ju* gostovenskega Saveza enako uporabljiva. — Vsak prednjak in vsaka prednjačica mora imeti to knjigo, pa tudi v vsaki sokolski knjižnici mora biti. Knjigo »Vežbe za deco« razpošilja Jugoslovenska sokolska Matica do Z, maja 1925 proti povzetju ali vnaprej poslanem novcu za 30 Din, v knjigotržnicah pa stane 36 Din. Od 1. maja 1925 dalje bo ve« Ijala knjiga povsod 36 Din. Poštnina in od* pravntna » eno knjigo znaša 1_50 Din. Položnica je knjigi priložena. Priporočamo to* olo to knjigo vsem našim aukoUkfnj» 4*s* štvi Dnevne vesti. V Liubnanu äru Ko mr^tvi izpregove . •. V »Ceškeui S'jvu« č:t^r > člančič, ki j« vreden, da ga priobčimo v celoti: »M*sd katoliškimi duhovniki jc pač mni.jo dobrih dušnih pastirjev, toda tem je življenje težko. Radi bi živeli krZčarsKo iivtjcr.; j, katerega temelj je ljubezen, toda ne smejo. Radi bi izpo!« nje vali sveti zakon krščanske ljubezni: ljubi svojega bliinjega, odpuščaj svo* jemu sovražniku, ne stori nikomur ni* cesar, kar nečeš, da bi Tebi drugi sto* lili, toda ne smejo. Škofje jim tega ne dovolijo! Škofje jim ukazujejj druga* če: sovraži in preganjaj svojega bliž* njega, cko ni klerikalce, bori se proti njemu z vsemi sredstvi, ne odpuščaj mu niti ob smrtni uri in Tvoja kletev naj ga spremlja še preko Croba zato, kar ni klerikalec. Vse to nekrščanstvo, kar oznanja* jo In ukazujejo svo.iim vernikom škof* je, je obseženo v pastirskem listu slo* vaških škofov in ta pastirski list jc zato teko zadel in užalil vsakogar, ker tako cinično oznanja evangelij sovraštva z usti, ki bi ime!a oznanjati samo blas govestje ljubezni. Mnogo je katoliških svečenikov, katere je pastirski list užalil in razjaril In kateri bi radi zaklicali v svet, da pro* testirajo proti tej e"rasni laži in potvo* ritvf krščanstva, toda okovi so tako težki in njih robstvo je tako brezmoč* no, šfc. lUMscft* — MIGjonske prevare z ukradenimi i ta-Klanskim] čeki v Zagreba. Hrvatska Es* komptna banka na Ulici je prijavila r 'liciji, da je dne 18. februarja prišel neki Ivan Mo-retti iz Gorice, ki je predložil 10 čekov hranilnice v Udinah v vrednosti 74.000 lir. Za te čeke je prejel protivrednost v znesku 185.925 Din. Istotako je prijavilo bančno komanditno društvo Rudolf Rein In drug, da sta prišla tja dva Italijana, Josip Peruzzi in Josip Moretti, ki sta na 13 čekov dvignila 3-12.000 Din; dalje sta oba omenjena prišla k ravnatelju Medjunarodne banke Oton Schicku, ki jima je na šest čekov izplačal 261.000 dinarjev. Kasneje so ugotovili, da so čeki ukradeni In da oba omenjena nista imela pravice dvigati nanje vsote. Zagrebška policija je takoj odredila aretacijo obeh sleparjev in sicer je bil aretiran prvi neki Pavel Parelič, ki je posredoval pri bankah, dalje je bil aretiran Moretti, ki pa se pravilno piše Pcllegrani. Vrši se obširna preiskava. — Strašna smrt dečka. Dne 13. t. m. so naš!i na železniški progi pri Nov;m gradu truplo 14letnega Ivana Kocha iz Ferdinandova. Sumi se, da je deček izvršil samomor. — Trag'cna smrt V selu Gerovo na Hrvatskem je padlo podsekano drevo na gozdnega delavca Valentina Muh v iČa in ga ubilo. — S subITmatom soffena pogača. Svo-ječasno je vzbudila veliko pozornost nenadna smrt treh ciganov Iz novossdske okolice. Policija jc uvedla obširno preiskavo in je ugotovila, da je ciganka Roza La-katos naš!a na smetišču neko dozo, ki je po njenem mnenju vsebovala sol. S to soljo je nato sol;la pogačo, nekaj ur za tem, po zaužitju peciva, pa so trije cigani In Roza Lakatos oboleli. Vsi trije so umrl', dočim je Roza umrla nekaj dni za tem. Doza z njeno vsebino je bila odposlana kemičnemu zavodu v Beograd, kjer so ugotovili, da je vsebovala sub!I»rat. ne pa sol. — Samomor. V Novem Sndn 0- je ustrelil mehanik Janez ?e!mccs'- Zapustil je pismo, naslovljeno na neko devojko. s om z rešilni avfom in z motorno brizgalnico preizkusne vaje, — Stoletna gospa. Vest v včerajšnjih dnevnih listih, da je umrla mati našega botanika in ravnatelja univerzitetnega botaničnega vrta gosp. Pavlina, ni resnična. Gospa Marija Pavlinova je pač bolehna, izpolnila je pred kratkim svoje 99. leto in prestopila v 100 ter je danes gotovo najstarejša Ljubljančanka, vendar pa se je nadejati, da jo bog še dolgo ohrani cenjeni druž"ni Pavlinovi. I. Elitni ples akad. kluba Orjuna v Ljubljani. Reklamacije ee sprejemajo vsak dan od 12.—14. in od 16.—19. ure v kavarni Emoni, I. nadstropje. — Spored s!avnostne akademije pr Pikom razvitja prapora Ijrb'Janske akrdem-ske Orjune. L) S'avnostni govor Otona Planinska. 2.) Krek: Tam zunaj ji? sneg. Lajovic: Bujni vetri v polju, po'e operni pevec Svetozar Banovec. 3.) Winiawski: Romanca, Mazurka. Igra na gosli prof. Jan Šlais. 4> Orečaninov: Noč, Udova, poic Vilma Thicrryjeva. 5.) Ootovac: Na noči-štu, Napravnik: Sercncda, pofe Nikola Cve-jič. Vse koncertne točke spremlja prof. Janko Ravnik. Vstopnice v Matični knjigarni. S63fa — Kolo Jugoslovenskih sester v Ljuh-.jani ima jutri v torek 17. marca ob 1*. izredno odborovo sejo. S03'n — Nepreviden voznik. Na Sv. Petra cesti Je včeraj popoldne hlapec Fran B i t e n c tako naglo In neprevidno vozil, da je podrl na tla 38 letno sluikinjo Mariio Rozman. Voz ji je šel čez trebuh In so težko ranjeno z rešilnim vozom prepeljali v bolnico. Ka. Kor zatrjujeta nekatere priöe, je bila Rozmanova vinjena in Je h^rfMn po predi refte?. — Tatvine. Ivani Ku^ar, vdovi, stanujoči na Sv. Petra ces I 50. je bil 15. t. m. izpred sAanovrnla ukraden snk-ji?. vreden 200 Din. Tat je odnesel tndi 2 krtači. Služkinji Mariji Petač iz Ze. Šiške je bilo z dvorišča ukradenih več komadov perih:, 2 naglavni ruti, 1 Muza in 1 predpasnik v skupni vrednosti 165 Din. — Sp?ašcn| k oni!. Dne 14. t. m. okoli 0. dopoldne s*a se na dvorišču v »Marijrni-šču« splašila dva konja ter jo v divjem diru ubrala preko Poljanske cesre na Ambrožev trg, kjer sta se z vozom zaletela v neko drevo. Voz se je pri sunku skoraj popolnoma razbil. Konja sta porušila tudi ptičnico, stoječo v parku. — Tatvina kolesa. Posestnlkovemu sinu Alojziju Seršenu je bilo z dvorišča gostilne pri Keršiču na CelovSki cesti včeraj ukradeno kolo znamke »Diamant«, vredno 3000 dinarjev. — Podjetni mesarski pomočnic. Včeraj zjutraj je policijski agent ustavil na ulici mesarskega pomočnika Antona Podržaja, ki je nosil velik nahrbtnik z mesom. Podržaj je izjavil, da je meso kupil pri svojemu mojstru Adolfu Žabjeku. Nato je prispeli stražnik od vedel Podrža;a k žabjeku. da se ugotovi, če je meso res kupil, med potjo pa je Podržaj nenadoma vrgel nahrbtnik od sebe ter skušal uteči. Njegov drzni beg se mu ni posreč'1 In je bil znova prijet. Seiaj jc priznal, da je meso ukradel. Izročen je bil sodišču. — Kandidat smrti. Včeraj ob 19. Je prihitela na stražnico na Dolenjski cesti Žena kleparja Potočnika, In prijavila, da se Je njen mož EvstahiJ ravnokar v svojem sta. novanju obesil. Na lice mesta je takoj odšel stražnik, da ugotovi dejanski stan. Našel Je Potočnika mirno spečega na t'eh v sobi. V tem Je namreč slučajno prišel k Potočni, ku na obisk njegov prijatelj čevljar Fran Skala, ki Je naglo prerezal vrv ter tako Potočniku rešil življenje. Potočnik, ki Je hud alkoholik, s svojo obiteljo ne živi v dobrih razmerah ter večkrat v vin'enem stanju doma razsaja. Zato se je hotela žena ločiti od njega In je vložila tožbo na ločitev zakona. Moža je to precej razburilo, zato se ga je včeraj zopet nasekal po notah, prišel je vinjen domov ter iskal vrvi. Nato se je obesil. 2ena pa Je hitela vsa prestrašena na stražnico. Proti Pogačniku je vložena ovadba, ker je imel pri sebi tudi vojaško bodalo. Iz Celja. —e Iz notarske službe. Za obolelega notarja g. Juro Detlčka v Celju je deželno sodišče v LJubljani na predlog notarske zbornice v Ljubljani postavilo namestnika v osebi njegovega sina g. Jura Detička. —e Celjsko učiteljsko društvo Je zboro. valo v soboto 14. marca v Celju ob mno?o. brojnt udeleZbl Članstva is celega Celjskega okraja. Z ozirom na zadnja učiteljska imenovanja, pri katerih se nI upoštevalo izvoljenih učiteljskih zastopnikov. Je bilo sklenjeno delovati na to, da bo imela učiteljska organizacija pri imenovanju učitelj-stva poles državne prosvetne uprave odlo- čilno besedo. UJTJ paj z urgenco saradl ta. plačila diference na plačo ne preneha; upravičena zahteva naj se predloži vladi še pred sestavo novih dvanajstink. Apelira se na društvenike, da vlagajo svoje mora. bitne prihranke le v Učiteljsko kreditne zadrugo. Gdč. nadučiteljlca Schreiner is ÄL Jurja ob juž. tel. je predavala o potovanja učiteljstva povodom velikih počitnic po Plitvičkih jezerih, g. nadučitelj Potočnik Is štor Je referlral o delu ankete za novi toL ski zakon. —c 0*-gan;zaeija JDS za CelJe-okaftee lasa svoj prihodnji tedenski sestanek v petek 20. marca ob 20. zvečer v gostila! Confi. denti v Zavodnl. Sestanek Je preložen ne petek, ker je v četrtek 19. marca praznik. Vabimo člane, da se sestanka mnogoštevilno udeleže. —c Gledališče. V torek dne 17. L m. a« uprizori v našem mestnem gledališču premi jera Golarjeve kmečke komedije »Vdove Rošlinke«. Gostujeta člana ljubljanskega Narodnega gledališča ga. Juvanova ln g. Cesar. Od domačih igralcev nastopita sealjor celjskih igralcev g. Kafko SalmiC la §s> Vorbach-Sadarjeva. PERI S »SAMOBELIN« AVTOMATOM! Po svetu. * PoSeganfe časopisov z letali. Veliki ameriški dnevn'ki. ki imajo dnevne naklade nad 1 milijon izvodov, so sklenili z letalske družbo »Curtuss Exhibitior! Company€ po* godbo za vsakodnevno razpošiljanje listov s leta'i n vse strani Zcdrnjen!h držav. * 2ensko maščevanje. Sredi avgusta le 221etna Ana Zwazl usrrclla na Dunaju peka Furtingerja. Težko ranjeni Furtinger je ko-naj ušel smrti. Prsd sodiščem je Zwazl Izpovedala, da je ustrelila peka Iz maščevanja. Že kot štirinajstletno dek'e Je Furtinger posilil ter nato več let občeval z žrtvo, pri čemur ji je prikrival, da le ože-njen mož z dvema otrokoma. Obljubljal fi je tudi zakon. Slučajno je Zwal dve leti nato izvedela od prljatcjice, ki jo je Turtin-ger takisto posilil kot mlado dekle, da Furtinger oženjen. Oče te drure žrtve *e ovadil Furtingerja sodišču, mož pa Je bil vsled nezad^stn"h dokazov oproščen. Med tem se je Zwazl omožila. Ko pa jc njen mož zvedel za bivše razmerje s Furtinger» jem, se je ločil od žene. Radi razžaljenja časti je Zwazl tožila Furtlngerja .ki Jc pristal na to, da plača 700.000 naK kot od-škodnno. Pozval pa je Zwal na razgovor v gostilno, kjer jI je odgovoril, da plača samo pod pogojeni, ako nadaljuje razmerje ž njim in ako mu izroči tudi mbjšo sestrico. Iz ogorčenja nad tako podlim ravnanjem je šla ki ga ustrelila v trebuh. Pred dunajskim sodiščem je bila sedaj obsojena pogojno ni 6 mesecev. * Satir v starem Beče?a. V novosadske zapore so prignalnt 29!etnesa težaka Janoš Canaka iz Starega Bečeja, ki je odvedel 8!etno učenko drugega IjudkoŠolskega razreda v bližnji gozd. Obljubil jI je 23 dinarjev. PrišedŠi v gozd, jo je vzel na kolena in jo začel poljubovati. Statirju je sledil ne-ki Janoš Binter, ki je zapazil namero te-žakovo In zaloH razuzdanca. kako je hotel posiKti učenko Satirja so izročili sodišču, kjer je že priznal, da je hotel otroka posiliti. * Tatovi s klorofDrmom. Pred budim-peštanskim sodiščem se Je vršila razprava proti mednarodnim pustlovcem In tatovom. Faragi in Sol'mosu. ki sta leta 1923. okradla v Parizu plesalko Dorrys. Pri tem sta žrtev narprvo kloroiorrrizirala in nato Izvršila rop. Fnako sta postopala po mednarodnih razkošnih hote'ih v Berlinu, Dresde-nti, Duna.:u itd. Sodišče ju je obsodilo na 15 mesecev ječe. Med razpravo je neki tat hotel nekemu gospodu med občinstvom potegniti listnico Iz žepa. Bil pa je opažen In takoj oddan v zapore. Obnova Belgije. V belgijskem senatu se je poročalo, da treba od 1300 uničenih javn!h zgradb obnoviti samo §e 69. Stanovanj je b*lo razbitih nad 100 tisoč. Obnoviti jih je treba Še 3500 Ob-novni urad je svoje delo skoro dokončal. * Muzej sv. Petra v Rimu. Cerkev sv Petra v Rimu je dobila končno svoj grad-benozgodovinski muzej, kakor ga Imajo mnoge manj važne katedrale že dolgo časa. Spravljen je v novi zgradbi za baziliko« Vsebina muzeja Je umevno zelo zanimiva. * S pižamo v šoli. Neko amerlkajisko vseučilišče je izključilo študentko, ker je prišla na predavanje v pižami. Mlada dama je bila med Študenti prUubliena ter izredna krasotica. da so sklenili prisil'tl profesqrje, da prekinejo izključitev. Naslednjega dne so doživeli profesorji nezaslišni pnzor. študenti so se pojavili na predavanjih v plža-mih. Profesorii so sklicali plenarno sejo, da sklenejo o postopanju proti študentom. Debata je bila zelo živahna. Končno se je pojavila deputacija študentov v samih pižamlh ter prosi'a zbrani profesorski zbor. naj prekliče izključitev, kar se je tudi zgodilo. Nato so z arrerikanske univerze izgin'le pižame. Mestni pogrebni zavod fll v L.ubljsoL ■« Globoke žalosti naznanjamo vsem sorodu'kom, prijateljem *rt znancem žalostno vest, di je naša srCnoljubijena. nepozabna soproga, hčeika, sestra, svakinja In teta, gospa TONČKA ŠKRDLA soproga višjega nsütor. ari. selesnlo včeraj, dne 15. t. mM po mučni bolezni, v 57. letu staiosti nenadoma pveminula. Pogeb blrge nokojr'ce se bo vr"il v torek, r»ne 17 t. m. ob * n Četrt na 6. uri pop. iz hiše žalosti. Kapiteljska ul 7 na pokopališče k Sv. Krttu. LJUBLJANA, 16. marca 1925. Glofcofco tmln'oil osfmlL 8 «r#V. 62 »SLOVENSKI NAROD« dne 17. marca 1975. Stran Gospodarstvo. MHar. Dolar: Gospodarske krize in njih zgodovinski razvoj v 19 stoletju. i. V življenju se velikokrat Cuje besedo krfra. ki se uporablja vsestransko. V medicini imenujejo krizo kulminacijsko točko bofezn!, drusače v politiki, parlamentarnem življenju itd. Moi namen pa je, razmo-trTvat' o krizah v gospodarskem življj.iju. Krize so ovire v narodnogospodarsk'jm piocesu tudi take, ki nnstanejo vsled zu-r.diivh vplivov ii: nj samo vsicd njtrzn.,2 us'i-ve i«ijrodn.*i» ?ospcdarstvi. V .«vcj&i Istraluri (Spiethoii) se krizo definira sledeče* itj<- barska kriza je on! časovni rok. v Li.rem se pod izrednim; pojavi prekril Ia. Ina stan'e v normalno J.j končne odKčij\e*. Kot bolno stanje »ojmaje »vrKO hai-.se. med tem oajde-mo v starejši lite rarun bo.no stanje Jet-nirano kot depresijo — baisse. Sir t »mi za ugoiov'tev in pngfed ki iz t » grs-'uarskem procesu so z:»lo nzličnl. r- Ina Je ngotcVtov kapitalnega trsa in bo—-i po višin; dUkontne -njr?, kritje cb-toka bankovcev s kovinsko pod'pgo. dnevno zapadajoče obveznosti narodnih bank, emisijski žigi vrednostnih papirjev, *-vi*fzi državnih ln industrijskih papirjev, menični kuxzl» variranje zlata, donosi meničnih ki>-lekovin, ki so manjši vsled mantjšega blagovnega trga, dohodki železnic, blagovni promet, vari rar» je cen, številke uvoz?, in izvoza (trgovinskih blagajen), statistika nezaposlenosti, višina članstva bolniških b!a-gajen, stat'stika državne borze dela, kon-kurzi :n prisilne poravnave, dvigajoče se mskontne mere, dviganje nekntega obtoka papirnatih novčanlc, dviganje kurzov industrijskih papirjev, cen blagu in plač. Zboz notranje ustave kapitalističnega gospodarskega življenja prihajajo perijodič-so dobe splošno dobrih in slabih konjunktur. Seveda je poleg tega še veliko zunanja vzrokov in vplivov, ki delujejo na ko-rr-^kturo, kot s'aba žetev, epidemije, elementarne nezgode, politični dogodki, vojske (katere se pa ne sme vzeti splošno samo kot špecijalne vpF/e, ki zamorejo pol danim] pogoji tudi blagodejno vplivu na gospodarsko življenje). Kapitalist smatra dobo normalnega razvoja hausse, med tem ko marxlst sigurno smatra normalno dobo baisse, ker računa pri menjajoči se intenziteti §s ekstenzitetf slabih konjunktur na polom kapitalizma. Nekateri učenjaki — narodni gospodarji, pa smatrajo za normalno dobo po hausse — d/ibo depresije. So pač različne teorije, ki izgledajo za praktika paradoksno. Praktična opazovanja pa nam kažejo Čisto drugo sliko, Iz katere razvidimo, »Ja je doba depresije, doba sestanka fn nazadovanja gospodarstva. C nje jo se težbe o pomanjkanju bonztima. producenti in prodajalci se morajo potrudili do skrajnosti, «Ja oddajo blago velikokrat s predrago reklamo m največjimi koncesijami za kuoce. Po-Tsvljajo se zlorabe šrniraž, produkcijska •ehnlka zaostija napram prodajni tehniki, k: postane nepregledno težja. Prodajalec trpi na pomanjkanju denarja, dubieznih ter-favah in Insolvencah. Velika podjetja ustanavljajo drage filljalke samo iz razloga, da &i te oskrbe z naročili in zamorejo vsaj z šelno kapaciteto zaposliti obrat. Produkcijska naložitev tn delavne moči so neizrabljene. Podjetja z majhnimi produkcijskimi dobičiki se ustavfjaio in nova se več ne ustanavljajo; d-iskontne mere se zvišujejo v gerostasne številke. Dobrodošel je Ink-Bus Iti razsipan;e, neproduktivni konzum lavnih korporacij, velike dobave za vojsko in mornarico, ker to prinese novih naročil. Kako dalekosežne so posledice iskanja po konzumu. kaže tudi dejstvo, da popol-roma privatna podjetja popuščajo na samostojnosti m se podvržejo diktatu kartela. Neutešeno povpraševanje konzumentov po blagu pa ne vpliva odločilno na pospeši« -cv produkcije, ker imajo male dohodke. Privatno gospodarsko so plače In mezde del produkcijskih stroškov, zvišanje mezd cvira prodaj-:. Zbog tega se bori tudi pro-ducent z vsemi razpoložljivimi sredstvi, in tefc je veliko, proti zvišanju delavskih mezd, ki se le p-oiagoma zvišujejo In v času depresij, ko zgubiva denar na svoji vrednosti, zaostaja za predi;riznim indeksom. Bolje srtmrani krogi se pa tudi skušajo omejiti v svojem konzumu, kapitalizirajo dohodke in povprašujejo po delovnih močeh. Vsled tega se produkcija naglo veča in izpopolnjuje, manjka pa sorazmerni razvoj povpraševanja, kateri samo zamore zaposliti podjetja. Iz te diagnoze je razvidna logična konsenkvenca, da se z ugodnejšo razdelitvijo dohodkov delojemalcem pospešuje produkcija konzumnih proizvodov, produkcijska sredstva pa se more retardi-rati, da se s tem ustavi depresijo In privede na normak). V državah z visoko socijalno politiko kot Anglija in Združene Ameriške države, je to praktično dokazano, ker se pojavlja vedno manj kriz. So pa tud! krizni teoretiki, ki trdijo, da dohodninska razdelitev nikakor ne vpliva na razvoj konjunkture, ker kdor ima denar, ga hrani. Tö teorijo pa se lahko ovrže, če se pomisli, da je tudi hranjujočl kapitalist kupec: on kupuje delavne sile in produkcijska sredstva. Kdor hrani. Že reče s tem, da tudi za njega eksistirajo neutešene potrebe in zahteva vedno novih vrednosti, končno tudi z'ato in srebro (Manteuffel). P r e o k r e t Spiethoff in Pohle, kakor tud» Tugan Baranovsky pravijo: V časovnem roku depresije se proti koncu že začne zbirati kapital pri bankah. Slaba ren-tablliieta obstoječih podjetij straši pred osni van jem novih Denar se nahaja pri privatnikih, blago pri producentih in trgovcih. Tudi ni izrab1 jena kapacueta produkcijskih podjetij, veliko večja Je ponudba delovnih moč! od povpraševanja. Da se te neizrabljene moči vrže v akcijo, je vsekakor potreben zunanji Impuls: dobra žetev, prido-Mtev dobrega konzuma n.i doseda; ^izrabljenih tržiščih, odkritje bogatih rudnikov in prostosledvv tehnične Iznajdbe« Id obetajo mnogo dobička iti. Ce se v gotovih pod-jetih Izkaže, da je dana Rxpznost po nemoralnem dobičku, jim vi oteče takoj kapital. V svrho ureditve obrata potrebo je jo raznovrstne*-:* blaga, .oddajajo naročila drugim podjetjem in jih zaposlujejo. Število delavstva se ?vi?uje, potrebna so jim stanovanja; prične se *udi gradbeno delovanje. Posamni artikli se dvigajo v cenah, enako tudi premog, ustvarjajo se nova podjetja in dviga se promet. Vedno nova tržišča se pridobiva, podjetjem doteče vedno več naročil in kapaciteta se izrablja polno. Pri vsem tem pa igra seveda važno vlogo tudi državna politika, carinsko razmerje, davčna razbremenitev posebno pri novih podjetjih, trgovske pogodbe s sosednjimi državami, državne dobave itd. Cene se dvigajo, izkazana je sijajna rcntabRIteta In vse to privede pridobitne fcrore v posebno v rs* o psihičnega razburjenja. Izključuje se povrnitev depresije, vse fzrablja konjunkturo, kupuje se pri najvišjih cenah, ker se še vedno upa prodati z dobičkom, pojavljajo se najdrznejši špekulanti na borzah. Polagoma pa so kapitalne in rezerve Izčrpane, razširjena r>odjetja jih potrebujejo preveč, delavstva ni več dobiti. S tem je dosežena knlmfeiacijska točka v hausse. Gradnja novoustanovljenih podjetij in razširjanje starih, od katerih so izšla tako iročna naročala za dobave, gredo proti koncu. Od njih dosedaj zaposlena industrija ne dobi %'eč naročU, še več. nastopajo že sami kot konkurenti. Veliko konzuma je bilo nepn duktivnega: zgradbe, stanovanja, pohištvo, m ko je ta konzum nasičen, so potrebna dolga leta, da se pokaže potreba po novem. Veliko povpraševanje v dobi hausse je dalo povod razširjevanju podjetij, to povprašati je pa pojeRftrje m se ne izrab-Ija več polna kapaciteta produkcije, pri tem Pa ne pada sorazmerno produkcijska režija, kar daje povod nekonkurenčnosti izdelkov. — g Tržne pcroč?fo. Produkcija jajc je v na£! državi lotos večja nego lani. Cenf» fo niso stabilizirane in notirajo povprečno 0.60—0.80 Din. Splošno je opažati, da je kupč!ja slaba, ker hočejo kupci pred Veliko nočjo ohraniti nizke cene. da hI si mos1! za praznike preskrbeti s cenenim blagom, »ploh so naš! izvozrnčarji oprezni pri prodaji večje količine jajc. ker jih stane carina in transort toliko, da n: l?kijučena 'z^u-ha. Bolgarija in Romunila ne izvažati jajc, ker so meje zaprte. Od te strani zdaj nI konkurence, vendar pa bo položaj nažih Isvoznlčarjev skrajno neugodea, če se v teh držtivali pozneje zniža izvozna carina, pri naa pa ne. Na tržišču železa je promet slab. cene večinoma neizpremenjene. Zadnje dni je tovarna na Jeseneah znižala cene železa za 10, žebijev pa za 20 para pri kilogramri. V veletrgovini to znižanje nI vplivalo, ker so al veletrgovci preskrbeli večje zaloge cenejšega blaga Iz Inozemstva ln zato se je morala tudi donxaCa tovarna prilagoditi zunanjim cenam. —g ZHčftna clrina «a müo. DeputacIJa industrijalcev mila iz Južne Srbije, predvsem Iz Bitolja se Je te dni zglaslla pri trgovinskem ministru, katerega )e opozorila na nevarnost grške konkurence, ki ubija domačo Industrijo mila. Deputacija je prosila ministra, naj zviša tozadevna zaščitne postavke na mik*. — g Potrdilo o tzvoro hlapa ta prak» morske poSiljatve: Pri uvozu blaga iz prek« morskih držav so zahtevale dosedaj čari* narnice, da morajo biti potrdila o izvoru, izdana od trgovske zbornice v mestu, kjer se je blago izkrcalo, overovljena od uprave javnih skladišč ali od carinarnice dotične luke. Z navedbo generalne direkcije carin pa je določeno, da morajo imeti od 21. mar« ca naprej taks potrdila certifikati za kavo, čaj in riž poleg tega overovljenja še potrdilo konzula izvozne države, da jc kava, čaj ali riž resnično proizvod države, ki jo zastopa. Da se stranke izognejo poznejšim pritožbam in nepotrebnim stroškom, opozarja Trgov* ska in obrtaiška zbornica vse interesente, da si pravočasno preskrbijo predpisana potrdi« la. Po tem predpisu si bo treba n. pr. za ka< vo, ki praha ja iz Ceylons, preskrbeti potrdi» lo pri angleSkem konzulatu v Trstu. —g Prodaja lesa (7000 ma) se bo vršila dne 15. aprila t. 1. pri Sumski upravi v Sred« njem pri Sarajevu. Predmetni cglas z na« tančnejšimi podatki je v pisarni Trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesen« tom na vpogled. —g Dobave. Vršite se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 11. aprila t. L pri upravi državivh monopolov v Beogradu gl?» da dobave olja za motorje in konsistentne masti. — Dne 15. aprila t. 1. pri direkciji državnih železnic v Ljubljani glede dobave cilinderskega in vulkanskega olja. — Dne 22. aprila t. 1. pri oddeljenju za mornarico v Zemunu glede dobave bombaža za či* • nje strojev. — Predmetni cglasi z natančnej« 5imi podatki so v pisarni Trgovske in obrt* niske zbornice v Ljubljen* interesentom na vpogled. To in ono. Hajimvejsa statistika c rajnih žrtvah. Medaasedtti *jrad dela pri Zvezi narodov }e naroČil Edsam Mi'dhaudu, naj zbere podatke o rnobiTiziranUi, ubitih in umrlih v svetovni vojni Ta statistika 3e naf-DoveiSa in torej ziajbolj odgovarja točnim Številkam o vojnih žrtvah. Mobiliziranih je bilo v vseh vojujočlh državah okrog 70,00\000 (točno 69,8«2.463) mož, in sicer 15.000.000 v Rusiji, 13,250.r:QG v Nemčiji, 9,000.006 v Avstro-Ogrski, 7,935.000 v Franciji. 4,704.000 v Angliji z Irsko, 5,615.000 v Italiji, 4,272.000 v Zedmjcnih državah, ostali pa v Srbiii, Belg'j i, Portu-ga'ski, Bolgariji, Turčiji, Grški, Črni gori iid. Če primerjamo število efektivno mobiliziranih s celokupnim številom prebivalstva v poedinih dr/avrh, vidimo, da je na prvem mestu Francija s 408% mobii-ziranesa moškega prebivalstva. Tel sledi Nemčija z 39.6%, dalje Avstro-Ogrska s 34.6%, Italija z 31.5%, Angleška s 24.2% in Zedinjene države z 8.4%. Če odštejemo deco in starce, ki so nesposobni za vojaško službo, le spravila pod orožje Francija 59.3%. Nemčija 64 9%, Avstro-Ogrska 55.4%, Italifa 46.3%. Angleška 39 2% in Zedinjene države 13 2% celokupnega moškega prebivalstva. Povprečno Jc bilo torej moblMziranih polovica moških. Ni čuda, da so bile ženske vsa vojna leta prikrajšane in da so še danes v skrbeh glede možitve. Kar se tiče celokupnega števila «W*Ih In umrlih v vojni, je Nemčija z 2,000.000 vojnth žrtev na prvem mestu; nji sledi Rusija z 1,700.000, dar$e Avstro-Ogrska 2 1,542.000, Pranega z 1.400.000, Italija 750.006, AztgfeSfca. s 744.000 ia Zedinjene države z 6S.00C. Francija Je Izgubil* 10 5%, Nemčija 0.8, Avstro - Ogrska 9.5. Italija 6.2, Angleška 5.1 ln Zedinjene države 0 2% aktivnega moškega prebivalstva. Statistika rrnje-nih navaja te-le podatke: Nemčija 1,537 000, Francila 1.500 000, Angleška 900.030, Italija 800.000, Rusija 775LO00 in Zedinjene države 157.000. Tudi glede ranjenih je Francija v vojni največ trpela, ker tvorilo njeni ranjenci 11,2% ak'ivnesa moškega prebivalstva. Nemčua je imela od ce'okuonega rktivnega moškega prebivalstva 7.5, Rusija 7.2, Angleška 6.5 in Zedinjene države 0.5% ranjencev. Te številke so strašne, ali se strašnej-ša Je vest. da se Sadje navzlic t:Vikim človeškim žrtvam in ;na*erijaki! škodi še vedno niso spametovali In da se velesile zopet oborožujejo za novo volna Vojaške parade v Rusiji. Oočim je rdeča armada lani postavka pod vrhovnim poveljstvom Trockega svr>»o šesto obletnico brez velike parada, jc bilo letos ob 71etnici več parad, nego bi si jih mogr! ž^Iet: najbolj zagrizeni BaÜitarist. — Armada Jc bili pod vpBvem r!ct«taerri^cga j».'sla »Trockij je mrtev, žrvic Frui.dze!^ — Holiševiki si jna o .-tdno pčata^at* ?z ziJ~es gre. Komaj so o;i>Iovili Trockega. £i£ur ia« zh-ff-č 2a ruske rcvjLtctio, /lasti p*i za ot* ganizacijo rdece arzmtde, so Bcponftiie, že jc bilo njegovo ime izbrisano iz seznama popu« lamih in zas^jzni'i hotiSevikov. \"si sovjet* ski listi so pisali ob 7letnici rdeče arraue obširne ilankc o vo^-^ih zj»c!cv-i?\ ali Troc* kega niso omer»''i niti z hc*«HBCO, ctf*si ;e armada rezultat njegovega dela. Nehvalež« nost je povsod in vedno plačilo sveta. Ka» rakteristični zn*k vsake revohjcijc, ki je &po* sobna pokazati vata cel«» onernu, kt }0 jc o giiniziral in vojil, kakor Trorkij Vrhoncc letošnje proslave je bila voja« Ska paradu moskovs'ce i!irnizi|C. Točn<» opoldne, ko jc soi.tre zla tika «tarod.iv ni KrcnJ in njegove zgoiLivlnske snomme. se je zl ra« lo na Rdečem tSJrt ped iCreinkmi iCtWn iz* h^arih boljše v »Te Ji voiikov. Ni rvi' »di so bile vse vrste orožjti od pehote in konjenice do avtomobilov, zračnih enkadci in vojaških šol. Na Ljeninov mavzolej je sropi! v civilni obleki štab komunistične stranke. Ura na Krernju je odbii» dvanajst. Naenkrat je or* kester zaigral :n.t^\u:.*ii«»*i :lo. \*ritovne^a poveljnrVa Frundzeja in glavnega štaba tisti hip ni bilo videti. To je nekaj izrednega, ker so kili običajno pri takih ceremoniiaa prvi višji vojaški funkcijonarji. Naenkrat pa se cglasjo za saborom Vasilija BIa>cneg.* fan« fare in na Rdečem trga se pojavi v spremi« stvu svojih generalov novi vrhovni povelj« nik boljSeviške vojske Mihael Frundze. ?*■ rada g^e torej po vseh pravilih carskega re« žima. Trockij je prirejal take ceremonije drugače. On ni sed:i ponosno na vrancu, kakor njegov nacl^dnik Frund/c. Novi »glavkoverh« jaha ob dolgem špalirju iz« branih čet ixi izgine pri zgodovinskem mu« zeju iznred oči radovednih Moskvičev. — Spremljajo ga B"dcnni. Unšliht, Bubnov, Vorošflov in Tuhačev. Zdi s*», da novi način parade najbolj ufaja staremu (Ionskemu koza':u, inšpektorju konjenice Budcnnerau. Kma'u se Štab vrn;. Ustavlja se pri vsa* kern oddelku, Frundze meri svojo vojsko z ostrim pogledom. zakBčc tu in tam parolo al: ToJaSki pozdrav, voiaki odgovore z obi* čajnim »hura* in parada ss nadaljitje. Sled« n;ič stopita na tribuno Ljeninovega mavzo« !eja komunistsična prva'-a Buharin in Sta» lin, ki sta sicer redka gosta taJ;ih parad. — Pregled vojske je končan, Frundze skoči s svojim spremstvom s konja ter zavzame ča~tno mesto na levi strani tribune. Tu se pojavi tudi bivši vrhovni poveljnik, sed-ij načelnik generalnega štaba Kamen je v. Zelo jc bled ha tiho poze* -avlja svoje visoke ko« lege. On in Budenni zastopata stare ruske revol^r^onarce. vsi drrgi so večinoma v re« vel-jcijrrs trni borbi mladiči. Začne se defili* ran^e. Frundze drži roko kot prikovano ob Ščitu svoje čepice. Vojaki mu odgovarjajo ra pozdrave z viharnimi »h'*ra*t klici. Ven* dar pa ti kli:i niso več tako mogočni in spontani, kakor prejšnja leta, ko je vodil pa* rade Trockij. KorÜGa Amalijs Lefrerjeve so izsledili. Kakor smo že poročali, so oblasti v Budimpešti slednjič izsledile rafiniranega morilca Amalije Ledererjeve. Bivši policij, ravnatelj, zdaj odvetnik v Budimpešli In zagovornik osirm'jencga očeta nesrečne žrtve dr. Sander je v petek opo'dne izjavil, da ie Leirerjevo umoril Julhts Po-dör, ki je znan policiji tudi pod priimkom Rzkovskv aH Malschütz. Odvetnik Sandor je izjavil novinarjem, da se je zslasil pred štirinafstimi dn vi v njesrovi pisarni neki FrantiSek Saguiy, ki Je bil zeo razburjen in je hotel Sandorja naprositi, naj prevzame zagovor njegovega prijatelja, aretira- nega tn obdolženeea male tatvine. Moi ie pa čakal v predsobi in je odšel šele za odvetnikom, ko se je ta po razgovoru šo dlje časa mudil v pisarni. Saguly in Boha, ki se piše tudi Sziiiagy, sta izpovedala pred preiskovalnim sodnikom o Pödoriij to-le: Pödör Je Uli 31 let. Je velik pijanec In ima delirium tremens. Hodil le vedno lepo oblečen, ker je sin uglednih staršev. Imenovana sta se sestajala z njim v gosposkem predmestju, kjer Je njima ponuja! dragulje in In srebro po zelo nizki ceni Na dragocenostih ie bil monogram K. K. S tem monogramom so bili označeni razni dragoceni predmeti umorjene Lcierjeve. Zanimivo Je, da so se nahajali s tem monogramom označeni predmeti kot corpus delicti že dva tedna pri državnem pravd-niku. Nihče pa ni prišel na to, da bi si te predmete natančneje ogledal, dasi bi bilo mogočen po monogramih dognati, kdo ie morilec. O Pödöru )e tud! znano, da je potomec zelo bogate in ugledne madžarske rodbine iz Češkoslovaške. Radi nedosto}* nega življenja je bil iz rodbine izključen. Bil je cesto kaznovan, odtisi njegovih prstov in fotografije so shranjene v budim* peštanskem kriminalističnem albumu ia samo nerodnost policijskih uradnikov ia kriva, da ga niso izsledile takoj prvi daa in da je moral stari Leier ves teden sedeti v preiskovalnem zaporu. Pödör Je sicer na zunaj zelo simpatičen. Nastopal je povsod kot tehnični risar. Zanimivo Je, da se le v napadu dellria tremens šest dni po umoru sam javno proglasil za morilca. Držal Je pred seboj revolver in kričal na vea glas: »Vidim te, ne približaj se mi, sicer te ustrelim I Umoril sem te, ustrelil sem te, to je grozno, da se te he morem niti p? smrti odkhžati!« Samo zato, ker takrat še niso bili na* Sil trupla Lcirerjeve, se policija za sum« 1] i vega moža ni zmenila ter ga Je odpeljala v norišnico. Pred kakimi 3 tedni fe bil Pödör Izpuščen iz norišnice kot popoJU noma zdrav. Preskrbel si Je potni list ki je pobcnnil na Češkoslovaško. Ugotovlfeoe je, da je bil res znan z Amalijo Leirerjevo in da je svojim znancem opetovaoo izjavil, da mora dobiti bogato nevesto, kef mu sicer preti finančni polom. Bii je v ve* likih denarnih stiskah. PAHLJAČA. K elegantni plesni toaleti apada breg dvoma prav taka pahljača, ki izpopolnjuje celotno elegantno zunanjost. Zato Je postala pahljača luksuzni predmet. Razvila se je prava ume*na industrija pahljač, ki temelji predvsem na slikah in čipkah ter vzbuja s svojimi umetniško dovršenimi deU upravi§ Ceno občudovanje. Domovina pahljače je v vročih deželah. Pahljača ima za seboj staro zgodovino. K. nam je prišla iz Kitajske, Indije in dežel okoli Sredozemskega morja. Dočim služi v vročih južnih deželah za zaščito proti peko« čim sotnčnim žarkom, se jc pri nas razvila v družabni toaletni rekvizit. Iz koristnega je postala pri nas luksuzna predmet, ki je popolnoma podvržen vplivu mode; tudi njena oblika je seveda podvrže* na večnim izpremembam. Na tem, da pahljačo umetniško izobličijo, delajo že stoletja. Posebno lepo izdelano pahljače imajo ogromno ceno. Zbiratelji pla« čujejo za pahljače izza časov Ludovika XV. rok oko je in genre Watteau neverjetne svote\ Eno najzanimivejših in najdragocenejša zbirk ima badenska vojvodinja. ★ ★ * 179 samomorov v februarju na Dn-na*u. »Neues Wiener Journal poroča, da toliko slučajev samomorov, k?kor jih Je bilo pretekli mesec na Dunaju, dosedaj Še ni bilo registriranih nobeni mesec Samomor je izvršilo 179 oseb. Seveda so to samo sa« momori, zaznamovani od reševalne posta* je. nebroj samomorov pa Je ostalo tudi neprijavljenih. Vsckrkor ni naraščajoče število življenja sitih in rekordno število samo« morilcev sar"> posledica materiialnih ne« prilik, temveč tudi merilo za padajočo vrednost človeškega življenja. Predvsem Je zaznamovati nenavaden pojav: naraščanje števila mladostnih samomorilcev. • Viseči mostovi. Severna Amerika le dežela najbolj napetih visečih mostov. Se* daj gradijo preko Delaware med FUadclfl* jo in Caml nom most z napetostjo 534 me* trov, ki bo največji svoje vrste na svetu, Glavni urednik: RASTO PUSTOSLEMSEK. Odgovorni urednik: VLADIMIR KAPUS 0$KsiR H.: atpad carstoa Wonxan\ aCesatska visokost, vi pač stojite nad zakonom, ki zahteva kazen za zločin, toda božji kazni pa vendarle ne uidete!« Nadvojvoda je nagubančil čelo. *Pre£astiti,« je rez' 17. marca !925. Razširjajte ,S!ov. Narod'! Trinadstropna biša v Ljubljani nasproti univerze, renovirana, vsebujoča devetnajst stanovanj, pet trgovskih lokalov in večjo restavracijo, M prod*. Poizvedbe pri g. Mayerju v Gosposki ulici 3 drugo nadstropje. rzs Mestni pogrebni savod Neizprosna usoda nam le danes cb r>olu 4. *futra] po dolgi, mučni b*-le»nt vzela na-o n*dvs- ljubljeno, predobro mamico, staro mamico, taščo itd., gospo Hio Jak Lubliana, Čopova 21 •strta* s« trgate« la abrtrlkt anträte za vsa žns#tsa S« prijazno priporoma 5i L Kopitar Zdravnik asi •v it I/ubljana, Resljeva ces'a 5 orrflnlra ob rielnviiklh •d II. da 4* popoldne staro 70 let. Pogreb nenadomestljive polcojnlce bo v torek, 17. t. m. ob polu štirih popo udne iz h ie žaiosii. Gradišče I-*>. "« pokopališče prt Sv. KHžu. Sv. maša zndnSnict bo darovana dne 18. t m. ob 8. zjutraj v cerkvi Marijinega Oznanenja. V Ljubljani, dne 15. marca 1925. . . Globoko žalujoči rodbini Jak-Skalar. L RIBJE OLJE pristno aor»i**fl za tslabaic stroke In odraste priporoča IS3 T klana dr. S. Plttoli LJUBLJANA Dunaska cesta 1 t XX ■■ ■ It ' K To do'erm, tmdern trplienfu nas fe ra r vedno zaottstita nnSa skrbna sorrosra, oz. pre- ! t dobra mama, zlata stara mam.ca in tašča, gospa ' Marija Špecler Previden« s tolaHH sv. vere »e izdihnili svojo hNeo dušo v soboto, dne 14. marca ob 1.1. url ponoči, stara 57 let. Pogreb se vr*i v torek, dne 17. marca ob pol °. url dopoldne na pokopališče v Trebnjem. Blaffjlsnomln! i TREBNJE-UUBLJANA, 16. marca 1^25. Onatav Šieel«r. soprog — Frida. Gest! hčeri — Pavel S»rson, lag. Malto Ml- kile. zeta — Milo S Jelka, Boris, Mre*, vnuki. 799 stavna oigcncija in gospodarska pisarna Dr. Emil Gaj LJUBLJANA, Beethovenova iti. 15 prevzema pravno zastopstvo o vatfevah |BVna Stpreve (obrtnih, induttri;skihs d©m©win*kiH, davčnih Itd.) ter posreduje slasti pri nakupu In preiti navremičninp pri po a nara h lnso*vent«*lh irrovea« In obrtnike v, pri da!an:u posojil In Ixvr&u'o In« kaao terjatev. 758 S j ca O c a. najstarejša slovenskav IBM je litaifii ^ ilalara.ca Ivan BrteolU DasaaHa e« 10, se priporoča. tzvrMiev točna, cene zmerne- * 17°R Za staro In minili = dobite vse knjige =■= mtad'nske pravtffce In legende, za malčke vel ko izb ro slikanic z domačimi in divjim! ži am! ter razne romane in povesti za odrasle v veliki izberi v PRE ERNOVA ULICA Elegantne dame ne n potrebi] o vajo drugih tkanin nego f • —^^^>- ^^^^^^ f w y» *1 so praktične in okusne. Zahtevajte jih po vseh trgovinah, Prodala samo na veliko: ZAGREB, JELAčlCEV TRG 20/IIL TELEFON 6—99. 791 I Prolam | Svilene klobuke, okrašene, od 200 Din na* prej v rednih barvih — prodaja Minka Horvat, modistka, Ljubljana, Sta* ri trg. 62 L j Ugodno prodam Naprodsj 65 cm širine polnojarme» nik z vso opremo, nov, za 60.000 Din: 50 cm ši* rins poravnalnik (AS* richtmaschine) — z vso opremo za 10 000 Din; 50 cm širine tristranski sobotni stroj za 30.000 dinarjev. V«e v dobrern stanju. — fon'-dbe pod »Po!nojarmenik/7S5« na upravo »Slov. Nar *. Zaoravljivček s sedeži, močan — se proda. Naslov nove upra* va »Slov. Naroda«. 766 I JKuVrn I hrastove spalne oprave s psiho ali umivalnikom za 5000 D?n, smrekove spaTn» oprave, fine, vsa* kc barve, po 3000 Din. — Na zel'o jih dostavim na dom. Za solidno in tr* nežno delo se jamči. — Naslov pove uprava »Si. Naroda«, 796 Vsa oprava za trgovino z mešanim blagom se po ngr»dm ceni proda — Ponudbe pod »Pudel in police /7°4« na upravo »SI. N jda«. 794 Več starin, prvovrstnih, potrebujem za opremo graščine. Pia* čujem ljubiteljske cene in kupujem cele zapušči« ne. — Pon"dbe s poni* som in navedbo cene na: Jrlij pl. Hubmershof^n* S:lb~rr.a^l. Zagreb, llica br. 131 a. 793 I Službe J Vrtnar rvavrxina tnvami ta. Kernen* tovarni. t«t. M»ntifakt»irna trgovina v C li'i. S-»f»c*>ti'«ka trgovina, tn. V-š hii. ti. Vlio*»rüd »o »»osestvo na Di n'ikeni. fi«->7dil ko*nn *V« vRo«ni Pojs«;nila da;e jn naročila sprejema (Sotoodars^s «Mnta d. a o. z. v Ljubljani WoSfova d ca 1 TI 7AS I Razno S Kaoitalisti! Večja tovarna v Slove* ni ji, tako vneljana. da ne more toliko irdel&ti, koliVor ima naročil, brez konkurence, želi poveča* ti obrat. Potreben kapi* tal Din 500.000.— proti vkniixbi ali pristop kot družabnik z osebnim so* deTovanjem. Sprejme se tudi inostranski kapitnl. Uspešno posredovanje se honorira po dogovo* ru. — Pon"H*>c pod »To* varna 125/777« na upra* vo »Slov. Naroda«. I Stanov?ira I Stanovanje ene ali dveh sob s kuhi* njo se išče za taVoj. — E'oni,dbe pod »Dobro plačilo 7F6« na upravo »Slov. Naroda«. I Gospod želi znanstvo z mlado samostojno damo. Po* n"dbe pod »KraiSi dan 780« na upravo »Sloven* skega Naroda«. Fakture inkasira, opomine !zvr5uje in ter* 'atve vno' čuje s cedira« p.icm — Gospodarska pi* ^arrift. družba z o. z v Ljubljani, Wolfova rlica št. I II. nadstr. 37 L Najceneje sc pod^lctajo raznovrstna ncrn\ice. — Pred Škofi« jo l/l 60 L Prcf tiskanje robnih d"! naimoderneV '»ih vzorcev po izvanred» nc ri-'kih cenah. — Pr?d škofijo l/I. 61.L Drokolc sa. 65! Ka!n«žja cena in na'vc'a 'a'oea r^7nih vr«;t dvokolrs. nrjrumatke in delov. Pro-ilra na obrok-, cen ki franko. „Trbnna" F. B. L. tovarna dcoko'e* In otroški i \Oi.ič-. ov, ljub jana. Kar-]nv.-l- , rc 4^ Vsakovrstne nas* o ve doHte pri »POSREDO. VALCU«. Ljubljana, Sv Petra cesta 23. 16,1 Mesto! f»*v(»re*»nf zavod v Ljubljani I trli 795 Fn«r«'st«in fn M'nk* Safotnl* -P ikolslta na- znin}3*no v svoiem in v imenn vseh sorodnikov in priiatr-Ijcv za'ostno vest. da ie nas srčnol »»hijeni, nepozabni oče, stari oče. brat in s:ric, gospod Josip Pukelstein posastalk, uro c^k tn gostilničar včera«, dne 15. mrrca 1925, ob s/4 ?. url z:utraj, po do'gt in mufcepolni bolezni, v SI. letu starosti togu-vdano p em:nui. Pogfeb nenozabnega nokotntka se vrS' v torek dne 17. marca 1925 ob 2. uri pono'dne iz hiSe 7a'osti* Pttra cesti St. 46 na on^r palače k S*. Križu. Bodi blagemu pokojniku ohranjen blag spomin- V L!*M|aaI, dne 16. marca 1925. Razglas. IV. pešadi^k* podoficrska šola v Zagrebu sprejema 4. maa 1925. roj nce iz meščanstva. Kandidat iz meščanstva mora poslali sledeče do* kumente: 1) Občinsko potrdilo, po*rjeno od policije, v katerem se vid;, da je kandidat dobrega vladanja, da ni Fodnijsko kaznovan, da je državljan Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev in da ni o?enjen. 2) Kr^ni (roistni) list, iz katerega se vidi, da ni mlajši od 17 niti starejši od 21 let. 3) Da je dovoljno pismen, kar se bode po sprejemu v Solo potrdilo. 4) Dovoljenje staršev ali varuha, od oblasti potrjeno, da kandidat sme vstopili v šolo. 5) Svojeročno napsano prošnjo, kateri treba priložiti vse imenovane dokumente. Vsi dokumenti morajo biti kolekovani po .zakonu o taksama.* Dokumente s prošnjo poslati preko vojnega okruga, tako, da bodo v šoli najkasneje do 15. aprila 1925. Kandidati dobijo brezplačno vožn:o od svojega vonega okruea do Zagreba, a oni, kateri ne bodo sprejeti, titdi nazai na svoj dom. Kandidati, kateri z odličVm ali nrav dobrim uspehom dovrše šolo, imajo pravico na oficirske čine, v katerih lahko napredujejo do čina po'kovnika. ObŠirneli razpis imajo vse občine. St. 865. Is pisarne IV. peiadijske podofficlrske Sole. 793 Razpis nor ?obe Zmras!90 Žellrnlfg oUfnskfl pissrnfcl ra f zrtr/em lu^rn. reienicm o vpogl*4 cd J a on 3 drmlbm se srSI fS. a, licu mes'a. 51 Prinašamo zanimive MODELE vodilnih trgovskih hli v Parizu in na Dunaju 759 tn §JC«!T Trgovska hiša za modele Schwarz« Grad p c Herrcnnas