p ko
VETA
LBTO-YBAR
gladilo slovenske narodne podporne jednote
Rudarji v lllinoisu napra vili vdike koncesije
or-
Nova pogodba poteče šel« dnejnojskega distrikta rudarske 31. marca leta 1932. ganizacije.
---Nova dnevna mezda v Illinoi
Chicago, III. — (F. P.) — Po su je f6.10, v državah Ohio, Kan
dolgotrajnih konferencah med zastopniki premogovniških pod
A ko	ne prineae zo-
P^peritete rudarakemu bis-v lllinoisu. tedaj Je pone 1 namen/' je izjavi! >' Ushwkk. predsednik HM-
sas pa $5. To sta najvišja in najnižja mezda, med katerima
Pleteninarski delavci m ' koavenoiji
Konvencija razpravlja o važnih strokovnih problemih.
Philadelphia, Pa^-PIeteninar-»ki delavci, organizirani v "Full Fashioned Hosiery Workers Federation," ki je del organizacije tekstilnih delavcev "United Textile Workers Union" in ki šteje deset tisoč članov, zboruje v tem mestu.
Na dnevnem redu so važni strokovni problemi. Med te probleme spadajo v dva dela razdeljen delavnik in priganjaški stroji. TovarnaVji žele delavcem naprtati vedno več strojev, tako da se bodo končno čutili le še del v kolesju tovarniške ma-šinerije, ki ne sme misliti, ampak le delati in eicer gibati tako hitro in avtomatično kot stroji. Polovica Članov dels okoli Phila-delphije. Unija vodi obrambne stavke proti Allen A. kompaniji v Ktnoshi, Wi., Milfay družbi v Buffalu, N. Y. in Moe Equl kompaniji v Readingu, Pa.
predsednik
jetnikov in rudarjev je prišlo do bodo rudarji v Indiani, Iowi in sporazuma nove pogodbe, ki vse- drugih unijskih poljih iskali v buje 18 in dve tretjini odstotka Pennsylvaniji srednjo pot in iz znižane mezde, velike koncesije h°d, da He sklene pogodba, | v delavnem redu, ki ae nanašajo na izročitev kontrole pri delu Referendum najbrž potrdi novo pogodbo, ki poteče dne 81. marca 1932.
Odbornik! rudarske organizacije in uradniki Peabody Coal kompanije menijo, da bo premogovna industrija v lllinoisu lahko konkurirala neunijskemu premogu iz Kentuckyja, Zapadne Virginije m Pennsylvanije na ČikaSkem trgu.
Nova dnevna mezda je $6.10 mesto $7.50 po stari jacksonvill-»ki pogodbi. Plačilo od tone je 91 centov mesto $1.08. To je več kot petnajst odstotkov manj.
Najbolj važna koncesija je ta, da bodo za delo s strojem plačani na dan, mesto od tone. Delavci, ki so zaslužili s strojem po $20 na dan, ko so bili plačani od tone, bodo prejemali le po $10.07 na dan. Mesto da bodo ti rudarji sami določili koliko ur bodo delali na dan, bodo odslej delali vsi strojni delavci po osem ur dnevno in po ukazih rudniškega preddeiavca.
Transformacija illinojskega premogovnika v prokleto tovarno, kot jo imenuje rudar, ae hitro razvija. V premogovnikih, v katerih »e bo vse delo opravljalo s stroji, bo odpravljen zaupnik rudarjev pri tehtnici, ki je imel nalogo paziti, da rudar ni bil opeharjen za njegov zaslužek. V premogovniku, v kadrom bodo prejemali vsi delavci dnevno mezdo, ne bo zaupnik rudarjev več potreben pri tehtnici. Tudi knjigovodstvo za izplačilo mezde bo zelo enostavno. Strojno delo pomeni za rudarje priganjanje pri delu. Kompani-ja bo skušala iztisniti iz rudarja toliko dela kolikor ga mo-; gla le iztisniti. Pomnoženo bo mogoče število preddelavcev in j priganjačev. Posledica vsega bo ' povišana produkcija z manjšim žtevilom rudarjev.
Dnevna mezda za kopanje- in nakladanje premoga se smatra le začasno, ki bo toliko časa v veljavi, da ae določi zaslužek od tone. Komisija iz dveh zastopnikov rudarjev in dveh zastopnikov premogovniških podjetnikov 1*> uvaževala mezdo od tone v teku dni." Premogovniški ve-kpodjetnfki imajo malo zaupanju. da pride do sporazuma gle-dp plačila od tone. Peabody Coal ; .kompaniji je veliko <bolj všeč, da »e dela za dnevno mezdo. Tvrdka Allen & Garcia, ki izdeluje p^e-ni"govniflke «troje, meni, da dnevi'ia mezda pomeni veliko i "'»Use delo v premogovnikih in ,la bo laglje konkurirati neunij-'kim Premogovnikom.
f'o novi iwgodbi imajo podjet-n>ki popolno svobodo za install-r»nje strojev.
h - Dnevna mezda je sledeča: De-liivc> in njih pmočniki, ki reže-h premog * «trojem, bodo prejemali $10.07 na dan. Devet do-*ri«v za pomočniki pri nakla-^In.h strojih. Delavci, ki vr-h »trojem in za streljače, JJ20. Nakladale i premoga pri konvejerjih," $8.04. Za delavce f,ri nakladanju premoga, ki so Wrebni |»oleg delavca za obra-"troja pa $7.50 na dan. «»dobrim pogodbo," je bi-\ ' v%e. kar je rekel John I* wis, r*"l-rdnik rudarske organize-
i. ure. vata af
Apel xa Karetfje le I
. f ""'Sierra
Državni department jima noče dati dovoljenja za začaano bivanje v Združenih državah.
New York, N. Y.—Vprašanje, ki ga zastavi odvetnik Morri* L. Ernst državnemu departmen tu je to, ako amejo znamenit» tujezemci, ki imajo bolj napred ne ideje kot člani trgovske sbor nice v Hicksvillu, L. I., hoditi pc zemlji v Združenih državah ali ne. On zastopa kot odvetnik grofa Miha Karolyja in Mark Starra. Prvi je prišel na glas. ko je skušal vladati Ogrsko p< idejah in principih, ki so zapo-padeni v ustavi Združenih držav Drugi je pa spisal knjigo: "Po gledi delavca v zgodovino."
Grof Karoly je imel poletet"1 t Ernstom v Washington, dc konferira z uradniki v državnem departmentu o prepovedi, ki zabranjuje njemu se ustaviti
v	Ameriki. Dospel je na potu v Evropo v mehiški pristan in do voljeno mu je bilo ostati kol potniku v transitu. OdvetnH Ernst izjavlja, da je Horthyjev» diktatura na Ogrskem odgovor na, da brani začasno bivanje v Ameriki Karoly ju, katerega vlado je strmoglavila ogrska sovjetska organizacija. Horthyje
vi	poslaniki v Washingtonu iz vajajo svoj vpliv na Kellogga in njegove pomočnike. Ernat te mu dodaja, da Francija in An glija dovoljujeta grofu Karoly-ju popolno svobodo na njunem ozemlju.
Karolyja je pozdravil v Ne* Yorku odbor, sestavljen iz urednikov, izobraževalcev, vzgojite-
_ ,	. . ,, ljev, duhovnov in političnih vo-
Gustav Geiges, predsednik	Cek) ^ je ftrinJU.
njih organizacija,- je -dajal, da ^ {ffflt Vt ameriške' dvtty
ilti {a rniA rlnb/iiin I, HiiVi in/fll.	____
Chirago. II)., petek, 7. septembra (Sept. 7), 1928.
•MV S. Lowadalo Ava.
Offleo of Pubboattoai SWT Booth Lawadala Ara, Tolophoao, Rockw.il 4<M)4
STEV.—NUMBER 210
jih je produkcija v njih industriji prehitela in prinaša prednje akutne probleme.
Freseexi emekeejo veje* «ve liPorerJa?
Tajna konferenca Brfanda z nemškim kanceiarjem.
2eneva» 6. sept. — Politični krogi pričakujejo mnogo od konference, katero sta včeraj < ob-državala Aristide Briand, francoski zunanji minister, in nem-ški državni kancelar Hermann Mueller v privatni sobi hotela Les Bergues, Konferenca je trajala eno uro. Prisotns sta bila edino njuna privatna tajnika.
Predmet konference je bila e-vakuacija Porurja. Kancelar Mueller je imel glede tega vprašanja definitiven predlog, ki bo morda predložen francoski vladi, da ga uvažuje.
Predlog Nemčije ne vaebuje konkretne detajle glede kompenzacije, katere bi dobila Francija, ako umakne svoje vojaštvo i z Porurja. Nemški kancelar je urgiral evakuacijo francoskih čet Iz Porurja že sedaj, ne da bi se s tem čakalo do I. 1930, kot določa versajska pogodba. Oba državnika sta se pa zavedala, da ne moreta skleniti nič deflnitiv-nega, dokler n* bodo končane predsedniške volitve v Združenih državah in se ne sklene nova pogodba z bodočo administracijo. Revizija pogodbe glede francoskega vojnega dolga A-meriki bo tvorHa predmet vaA-nim razpravam v bodočem zasedanju zveznega kongresa
svobod ščine.
Mark Starr, angleški delavski vzgojitelj, je imel letošnjo zimo predavati na Broockwoodovem učilišču. Odpovedal se je parla mentarni kandidaturi In poziciji na delavskem učilišču, preden ga je delavski department obvestil da mogoče okuži Ameriko. Delavski dnevnik "I^ondon Herald" vprašuje, ali je liberalni in de-lavski sentiment v Ameriki tako močan, da prisili Kellogga se umakniti.
POT ZA
ZAMORCE BODO.
V BVO-
Pokazala ae je jim na zamor-Hkem delavskem kongreau.
New York, N. Y.—Zamorci ao obdržavalf svoj delavski kongres j neki brooklynski cerkvi. Govorniki so jim priporočali, da ae morajo organizirati in sodelovati z «drugimi izkoriščanimi plemeni, ako hočejo kdaj biti svobodni. Udeleženci kongreaa so govornikom burno pritrjevali.
"VI lahko govorite o svobodi do sodnjega dneva," jih je podu-Čeval Richard B. Moore, narodni organizator, "ampak vaša naloga oatane brezuspešna, dokler «e ne organizirate."
Drhal obmetala pridigarja z gni Umi jajfl.
Florence, Ala., 6. sept. — George E. Williamson, babtistlčnl pridigar, je včeraj obdržaval v mestni dvorani govor, v katerem .
MuHitolinijeva aina vodila pohod
faAletov v Turčiji.
Carigrad, 6. aept. — Včeraj m je na aloveaen način praznovala zveza turškega In Italijan «kega prijateljstva, ko je bil »prejet prijateljski pakt med državama. Dva Muaaolintjeva al-na sta vodila pohod tlaoč mladih faliatov po meatnlh ulicah. V Turčiji nameravajo aedaj ustanoviti organizacijo mladih fantov, Jci bo «ličila mladinski organizaciji fašistov v Italiji.
prertlod far In
KONIEI
LAVNE CUl KI
Uta, Aal of O«, a, IMV,
aa Jaao 14, lili
JA DE
Odobrila je predsedniško kandidaturo Al Smilila, pradaedni-nkega kandidata demokratične stranke.
RochaSfcar, N. T, — Po Um, ko je konvencija Newyorške dr-lavne federacija skoraj soglasno KÜobrila kandidaturo Al Smltha, predsedniškega kandidata demokratične stranke, se je zaključila. Smešen ja bil prizor na konvenciji, ko ao priporočali odobren je Smithove kandidature o-nl elementi, ki navadno krlče, ia politika nims nWwsr opraviti v delavskih strokovnh In Irugih delavskih organisacljah, •ko niso te organizacije politične. PoIltiČarjem se skoraj ob vsaki priliki poaTeči ujeti politične kaline, ako vidijo, da je kandidatura njih ljubljenca v nevarnosti.	•
Konvencija je povišala tudi plačo predsednika in tajnika na osem tisoč dolarjev na leto. Najlepše je bilo to, da je konvencija odflasovala dvakrat proti resoluciji za ustanovitev delavske kranke, končno Je pa odobrila Smithovo kandidaturo. Precej asa je brbral Udi Matthew Woll, podpredeednik Ameriške lelavtke federacije. Razkladal jo na obširno Zavarovalno družbo strokovno organiziranih delavcev. Delegat)* so ga poslušali mirno. Druge nesreče ni bilo.
ZborovtRjt Mmtv m
St. Bernard Paaa, Italija. 6. *ept. —Žična ograja, ki ae razteza ob italijanski francoski meji med nižinami Savoja in Pied-monta, izgleda kot posebnost v zapadnl Evropi. Francija in-Ita-lija «ta po Imenu prijateljici, vzlic mnogim protifrancosklm demonstracijam, ki so se vršile v zadnjih dveh letih v več mestih Italije. Ta žična ograja, katero postavlja Mussolinijeva fašistična milica baŠ pred nosom Francije, pa ni poseben znak pri* jateljstva med tema dvema drŽavama.
1924 bo to prvo zborovanje organizacije.
Nemci «lave francoako Mnttko at režale«.
Pariz.. S, sept. — Hermann nesini ovoroni k»"«, » ■■■ —i '" ; r .. . ,, .
¡e ostro kritiziral Al 8mitha, de-1 von	v
mokratskega pre<i«ednli kega Parizu, Je ^o^ikovalz^
kandidata. Poslušalci pa se niao to kolajno n^nškega Rdečegs
strinjali z nJim-in naenkrat «o krila Huzanne Rimont^i. fran-
Xla frčati z v«eh strani gnl- co«ko bolniško «trežnico. kot
heiaica na pridigarja Wllliam«- rnak priznanja njenih za« ug.
on je prenehal s «vojim r-o- katerr «I JertekU v ravnanj« z
rom in pobegnil it dvorane. nemškimi bolniki.
Madrid, ftpanlja, 6, aept. — Dne 10, sept. bodo strokovne delavske unije, ki so pridružene narodni federaciji, otvorile svojo prvo konvencijo v zadnjih šestih letih. Konvencija bi se imela vršiti 1.1924, toda voditelji organizacije so smatrali tisti čas nevaren za zborovanje, ker je bil baš prišel na čelo vlade diktator Primo de Rivera. Skupno član-atvo organizacij šteje nad dvesto tisoč,
Predmet ustanovitve novega unijonizma v industrijah Je bil predložen članstvu na razpravo. Načrt vsebuje možnost za organiziranje delavcev v 84 industrijah, ki bi imoll v vsaki svojo organizacijo, vse skupaj pa bi bile pridružene narodni federaciji.
Na zborovanju se bo tudi razpravljalo o nacionalizaciji železnic In o zavarovanju delavcev proti poškodbam v industrij*» ••
ZADNJI CAKJKV WAHHIN<»-TON8KI POHI.ANIK MRTEV.
Umri Je v Parku.
Wa*hlngton, D. C. — George Bakhmetijev, zadnji ruaki car-«ki poslanik za Združene države, je umrl v Parizu. Bil je tipičen avtokrat «tarega ruakega vladajočega razreda. Ob njegovi smrti so ne ljudjr spominjali, da je spomladi leta 1917, ko Je re-«ignlral ob ča«u etrmoglavljenja ruake car«ke vlade, rekel, ko Je Iz ruake poalaniške palače odnesel vse, kar «e Je odneeti dalo" "Da nI pustil ničesar vladi, ki jo on ne mor* priznati za legitimno." Ko Je Levov-Kerrnaki-Jev režim poalal Bori« Bakh meti jeva v Waahington, da nasledi njega, se je <;<«>rge Bakhme-! 11 Je v izrazil, da Je sorodstvo med nJim in Bori*»m tako. kakršno Je bilo med George Wa«hln«to-nom In Bookerj< m
Danes «toji ruska po«laniška palača prazna in 'lakrbuje Jo dr-«avni depertmenl, ki «»oče priznati Unije aovJMsitih socialisti^ čnih republik, ki m deset let au-«orena država.
MmioHai st pripravlja na konflikt?
Fašistična milica gradi žične o-graje na maji med Francijo In Italijo,
Fašistična obmejna atraža nadleguje francoske turisti, ki hočejo prekoračiti mejo in večkrat nastanejo krvave praske, Val prehodi skozi Alpe so močno zastraženi. Ob vseh cestah so nabiti veliki rdeči letaki, ki sva-re vsakega pred prekoračenjem meje, ako nima seboj potnega lista. Vsakega, ki se ne ravna po svarilih, pozdravijo krogle s fašističnih pušk in strojnic.
Italijanski višji uradniki sicer izjavljejo. da so bile te visoko žične ograje postavljene, da se zabranl prehod Italijanskih delavcev v Francijo, kjer prejemajo boljše mezde l(ot v domovini, in druge, ki .so mnenja, da jim nudi francoska vlada več svobode kot faŠiaUčnl režim .v Italiji.
Francoski vladni krogi ne gledajo nič kaj prijazno na to početje Mossolinijeve milice. V Greaoblu, Chamberjrju, Brian-conti in drugih obmejnih so demonstracije proti Italiji skoro na dnevnem redu in nemogoče ni, da nekega dne izzovejo ostre konflikte.
Kuba bo itifHrila pol)§-daliko vpraiaajt
Eksperti na delu ss reorffaniaa» d Jo agrikulture.
Havana, Kuba, 6, sept. — Posebni komiteji, katere sestavljajo poljedelski eksperti, študirajo zemljiške problame na otoku. Hedaj pregledujejo načrt« ekonomskega departmanta glede reorganizacije poljedelstva lil zaključki komisije bodo predlo-ženi vladi koncem tega mesecs.
Intenzivna kultlvaclja poljedelskih produktov in protekclja farmarjev z ozirom za tržne rezerve In provizija, da ae več Jia pojavi kriza v sladkorni Industriji, so vključeni v načrtih, ki so bili predloženi komiteju.
Avtorite so mnenja, da bo delo odbora uspešno, Prosperile-ta na Kubi Je bila dosadsj **lo <>dvl«nk od sladkornih pridelkov, sedaj pa je prišel čas, ko ae bo morala dežela pobrigati tudi za druge pridelke, ako noče na trgu zaostajati za drugimi deželami.
MLADI MORN A Rift KJ ¿ABT-NIKI lAfKJO HIAJ2BB V CIVILNIH POKLICIH.
Izgubili ao upanje na avanaem.
Waehlagton, D. C* — Precejšnje število mladih mornariških častnikov je prepričanih, da bo ameriško Javno mnenj« v bodoč-noati sovražno velikemu proračunu In zato iščejo službe v civilnih poklicih. Oni pač menijo, da bodočnoNl nima zanje kerije-re v mornarici. Tmo prihajajo do preprlčanjfrrtsnlmajo vzfo-ka. da bi mlada leta preživljali v pozicijah, sa katera nt«o določene viaoke mezde. Njih pe«i-mizem «Ioni na navdušenju, « katerim se odobravajo Kelloggo-va In mirovna pogodba In fovo-rice o trajnem miru.
Socialistična kandidata obdelala temno stran delavstva
Voditelji atrokovno organiziranega dela vat va pa vidijo le rožnato nt ran delavske bodočnosti.
New York. N. Y. — Norman Thoma« in Jame« Maurer, predsedniški in podpredsedniški kandidat socialistične stranke, sta gledala na bodočnost delavstva z drugimi očmi, ko je delavstva praznovalo Delavaki praznik, kot voditelji Ameriške delavake federacije. Nestrankarska politik ka Ameriške delavske federacije je slabost ne jakost amerl-Ikega delavstva, je menil Tho mas. Premotril je položaj strokovno organiziranega delavstva, pom rtidsrske unije, odprte delavnice skoraj v vseh mestih ra sen za «tisvbinsko delavstvo, pomanjkljivo podporo stavkujočlm tekstilnim delavcem v New Bed-lordu,' skoraj vse temeljne In «lustrlje neorganizirane Itd.
de bolj vznemirljiva Je po njegovem mnenju alljanca med voditelji strokovno organiziranega dujavatva in malinsklmi polltičarjl v mnogih industrijskih mestih. On sumira, da ekse kutivni svet Ameriške delavske federacija trati svojo energijo samo i napadanjem komunizma, relativno vrednoatjo Al Smiths in Herbert Hooverja In a pro-kletstvom Brookwoodovega delavskega učilišča, brez sasliša-nja.
Thomas vidi zdravilo proti tem izrodkom delavskega gibanja v Ameriki le v solidarnosti delavstva In goreči želji po organizaciji. Program pametne akcije ae ne da po njegovem mnenju nikdar Ivveati s političnim obešanjem na frak velebis-nisa, ki kontrolira obe stari stranki.
Maurer pa meni: "Velikokrat se čudim, koliko Časa mora miniti, da se bo človeštvo zavedalo, da je bilo akozi dobe brezml-lostno izkoriščano, oropano, pomendrano, poteptano In morjeno po majhni skupini finančnih monarhistoc In njih naslednikov, Skozi generacije, odkar Je pričela civilizacija, so ponoreli lastninski vladarji gonili ljudsko maso kot čredo v vojno, moreč in trpinčujoč milijone."
KOHLKR ZMAGAL PRI PRIMARNIH VOLITVAH.
Prejel Je 21,000 glasov več kot njegov protikandidat. Victor llerger ponovno nom In Iran.
" Milwaukee, Wte., 0. sept. ~ Walter J. Kohler, tovarnar in mlliJonar..Je izšel zmagovalec v včerajšnjih primarnih volitvah. Kohler Je kandidat na republikanski listi za governerja di> žave, Njegova protikandidata ata bila aedanjl guverner Zimmerman in progreaivec Joseph D. Beck, ki je bil U Follettov kandidat.
Po «edanjem štetju gla«ovnte' je Kohler prajel 21,000 glasov več kot Beck. Sedanji guverner / mmerman je oatal daleč zadaj. Izmed pol milijona oddanih gla «ovnic Jih J« dobil le 82,000. Prvič v zgodovini države Je bil go-verner, ki Je drugič kandidiral, l>or«žen. Victor Berger, «ocia-lUtičnl kongresnik, ki Je kandidiral v petem dUtriktu, j« bil ponovno nomfniran.
Nazadnjakl «e veaai« Kohler Jeve zmage in «o mnenja, da pomeni poraz Le Fuliettove politične mašina, ki je več lat kontrolirala državo. La Follette aam je bil ponovno riominlran za zveznega »enatorja. Dobil Je nad Iriato ti«oč glasov, njegov proti« kandidat |ia 152,000.
Mren v rallfomiji.
. Han Pedro, Cel., S. «ept. — Včeraj Je obi«kal kalifornijsko obrežje lahek potre«, ki «e je raztezal štiristo milj. O kaki (v»nebni škodi ni poročil«.
PreHveJsI pakt be pevire-ill büke v eeseti
Nasprotniki Lige narodov proti vmešavanju Amerike v evrop-Nke politične konflikte. (
Waahington. D." C. — Ali bo Briand - Kelloftgov proti vojni pakt zapletel Združene države v politične in vojne konflikte evropskih držav? All bo pogodba omejila svobodo Amerike glede Monroe doktrina in mm^aiM
• •	""iieeeno m up i iwiiiiw
mednarodno varnost v zapadnl hemiafari?
Glede teh vprašanj se obeta ^ ostra debata v senatu, ki aa snide prihodnjo zimo, ko bo prišla ua razpravo ratifikacija multilateralne pogodbe, ki prepoveduje vojne, kakor jo je predložil dr-tavni tajnik Kellogg In katero Je doaedaj podpisalo 4S nai^pdov, Senatu bodo predložene rezervacije, ki bodo jaantf označevala, da se Amerika ne bo ločita ud svojih tradicljonalnih običajev in ae ne bo vmešavala v narodne spore In konflikte stare Evrope,
Bitka v senatu se bo koncentrirala v glavnem glede teh rezervacij. »ličila bo oni pred desetimi leti, ko Je bila pred zbbr-nico zadeva Lige narodov. Tudi takrat se je šlo sa rezervacija, ki bi protektlrale Ameriko in a-meriške smernice v zunanji politiki, Senat ni hotel sprejeti pogodb*\|>rei teh rezervacij, ks-kor je želel predsednik Wilson.
Kritiki protivojnega pakts bodo najflašall, da bo morala Arne-rlks poseči v evropske konflikte, uko bi se kstera država ne držala obligacij in bi livajala vojno. Citirali bodo oflcljelne Izjav« evropskih državnikov, ki govore, da je Amerika s pogodbo zspu-stila stališče isolacjte In tako vstopila in prevzela odgovornoat kot članica Lige narodov, ako-prav bo tehnično atala Izven nje. Evropski državniki inalatirajo, da so se Združen« držav« s predložit vi Ju protivojnega |*kta obvezale In prevzela nase obligaci« Je glede sporov v evropskih konfliktih.
FAftlHTOVHKA PREDRZNOHT r V AMERIKI.
Unija sa amerlAke civilne avo-bod ščine nabira materi jal o le J predrzneatl.
New York. N. Y. — Na uho Unije za ameriške civilne svo-bodščine je prišlo, da skušajo italijanski konzuli ugnati proti-fašiste z grožnjami. Unija M s-merl*ke civilne «vobodščlAe is-javlja, da Je Uko postopanje In ravnanje n*p"«tavno. Obelodanila Je v ameriških lUlljsn«klh listih poziv* na Italijane v Ameriki, da ji sporoča vsak slučaj groženja, ker lm ona podvzela potrebne koraka, da se napravi konec takemu nepostavnemu po-«topanju.
Uniji za ameriške civilne «vo-bodščine «o bili «poročeni štlije slučaji gnstanja Italijanom, ki bivajo v Združenih državah. U-ni Ja za ameriške civilne «vobod-Vine vloži proteet pri drU\n»m
tajniku Kelloggu.
....________
Roekfordaka letaka odpotovala
z («renlsndlje.
Ixmikni. S. aapt. — Bart Ha«-«ali In Parker Cramer ata «e včeraj odpeljala t motornim čot-, nom proti llolatonborgu. Tam ao boa ta prihodnji teden vkrcala na ladjo In odplula na Dansko.
71 Indijcev utonile.
Karachl. Indija, d- aept. —-Pat I n«edemdeeet oaeb Je utonilo, ko Je raka Jhelum v «led ail-nih nalivov pre«toplla «voje bregove in poplavila «rinigarako d<>-JJieo.
PROSVEtA
^ PLAŠILO SLUVB*gM» WA KO PN g PODPORNE JKÜJOTB^
LASTNINA blovkngkb f^ydnb TODPOENK JEUWOTB cm »flMOf po dogovora. Rokopisi m m mia)o.
Naročnino: ZcdinjeM drtavt (isto« Chic»*«) ffl.OO m loto, f&M M trt Mai Ckicofo te Ctoero fTJO m teto. «8.76 m pol Ute. te m
•i»« mM.
m rit, ter im «Uli s Ustesu
-PROSVETA"
M07-H »o. UwmUU Arno*, CUcafo, Olteote
"T0E ENLIGHTENMENT
Org— of tko 8 Ur— Nstlossl P—rflt Boctety.
OvMi by Um SIotmo national Benefit Soclrty.
A4v«rUtinff rstot on afroomont.
Sabftcriptlon: United States («copt Chicago) and Canada 9&00 par Obieago f7 JO, and ford m «ountil«« f&.OO par jroar
MEMBER OF THE FEDERATED PREM
——— I UM.......■■"
Datum v oklopaju n. pr da ram |a a teai m »atari Uat
1SS
(Aug. IMI») polog viku imona aa na»lovu potekla aarotetea. PoMVftte |p pravotem
STAVKA TEKSTILNIH DELAVCEV V NEW BEDFORDU.
r
Z dnem trickaetegin Ivgusta je stavka tekstilnih delavcev v New Bedfordu stopila v osemnajsti teden. Na stav ki je okoli sedem in dvajset tisoč delavcev. Zakaj šo ti delavci zastavkali? Ali so mogoče leni in ne marajo delati? Ali so imeli na bankah toliko prihrankov, da lahko skozi več tednov žive udobno s svojimi družinami, ne da bi jim ne bilo treba delati? Nič od tega! Kaj je torej vzrok stavki?
Tovarnarji so jim v mesecu aprilu napovedali 10-od-stotno znižanje mefcdfe, dasiravno je bila njih mezda že tako nizka, da nUo mogli vež sebe in svoje družine polteno prehraniti, oblačiti in jim preskrbeti človeška stanovanja. Njih povprečna tedenska mezda je znesla nekaj centov več ko sedemnajst dolarjev.
Detajlirano poročilo o zaslužku tekstilnih delavcev pa odkriva še veliko večjo revSčino tekstilnih delavcev kot povprečna mezda.
Povprečna mezda pomeni, da na vse delavce v tekstilni industriji pride nekaj centov nad sedemnajst dolarjev, ako se tedenska mezda, ki se izplača na teden vsem tekstilnim delavcem, enako razdeli med vse tekstilne delavce. V resnici pa nekateri tekstilni delavci zaslužijo malo več, drugi pa zopet malo manj. To prihaja od tega, ker delavci v tekstilni tovarni opravljajo različno delo, a vsi so skozi ves dan'priklenjeni k peklenskim strojem, ki jim pri enakomernem delu in zatohlem in nezdravem zraku ne dajo niti misliti.
To različno delo nam pove, da nekateri delavci zaslužijo malo več kot dva in dvajset dolarjev na teden, nekateri pa celo po sedem in devet dolarjev na teden. Najbolje so plačani delavci, ki pripravljajo in popravljajo tkalske statve. Ji zaslužijo na teden največ in sicer po nekaj več lioi 34 dolarjev. Mezda je tudi odvisna od tega, v kateri tovarni delavci delajo in kje se tovarna nahaja.
Tkalci v New Bedlordu zaslužijo le po devet do deset dolarjev na teden.
V Massachusettsu pa potrebuje normalna delavska družina, obstoječa iz pet oseb, $2,204.04 na leto za pošteno prehranitev. Kateri tekstilni delavec zasluži toliko na leto? Nobeden! V New Bedfordu zasluži tekstilni delavec kvečjem $1,02944 ali skoraj polovico manj na leto, kot izkazuje proračun za pošteno prehranitev delavske družine. Posledica tega je, da delajo v tovarnah žena in soprog in otroci, ko odrastejo toliko, da po zakonu smejo delati v tovarni. Navzlic temu so pa slučaji, ki dokazujejo, da je vsa družina zaslužila komajtiekaj čez trideset do štirideset dolarjev na teden. V družinah, v katerih je en nam skrbel za prehranitev cele družine, je pa pre-hranitelj zaslužil 21 dolarjev malo več ali pa še manj na teden. Družine tekstilnih delavcev so zelo blagoslovljene z otroci. Nekatere družine imajo celo po osem otrok. V eni taki družini je oče zaslužil pred stavko $16 ha teden. Oče je delal samo dva meseca pred stavko. Stanarine, dasiravno je znesla le $4.50 na teden, ni plačal skozi 16 .tednov. V groceriji je bil dolžan že sto dolarjev. Na pohištvu je bil dolžan tri sto dolarjev. Eden njegovih sinov je zaslužil 14 dolarjev na teden. Delal je v pekarni, toda bil je začasno odslovljen ko je pričela stavka; Hči je zaslužila pred Htavko manj ko dvanajst dolarjev rra teden. Ena hči se je učila tkati. Otrok je osem v starosti od 7 do 22 let. Drugi »lučaji so še veliko bolj žalostni. Normalnemu človeku se obrača želodec ko čita take reči in pri tem misli, da bogau dame kupujejo svojim psičkom in mačkam dragoceno obleko, jih hranijo z izbrano hrano, jih pošiljajo v bolnišnice za pse in mačke, kadar crknejo jim pa prirede slavnosten jmgreb na pasje pokopališče in jim Um postavijo še celo dragocene spomenike iz kamna ali brona, pri tem se pa te dame samo na jeziku cede usmiljenja in krščanske dobrot vernosti do svojega hliž-njika.
Delavci zahtevajo, da tekstilni baroni, ki imajo r.a svoje žene in hčere vedno obilo denarja na razimlago za zapravljanje na najhlft*tuj*i način, umaknejo napovedano znižanje mezde in priznanje organizacije. Tekstilni
PRO B VETA
—sim——	i i
baroni pa izjavljajo trmoglavo, da ne prikličejo mezdnega znižanja in ne priznajo delavske organizacije.
Tekstilni delavci so predložili fakte državnemu raz sodišču dne 8. avgusta t .L
Delavci! Ce kdo potrebuje pomoči, tedaj jo prav zanesljivo potrebujejo tekstilni delavci, moderni sužnji, priklenjeni k peklenskim strojem v tekstilnih tovarnah. Kdor hitro da, dvakrat da.
V|tn IZ NASELBIN
Operni pevec Dragu n na Zapadu.
U* Angele», Calif. — Kakor je razvidno iz hrvaških Hitov, pride kmalu v Californijo na koneertno potovanje nad dobro poznani operni pevec Mate Cu-lič-Dragun, katerega dom je v Splitu.
Iz dosedanjih poročil je razvidno, da bo Dragun priredil v več mestih tu na obali Pacifika svoje koncerte in na ta način bodo jugoslovanski prebivalci v Calif orni j i imeli priliko slišati našega slavnega Dalmatinca, ki je priredil svoje koncerte dose-daj že v Čhlcagu, Detroitu, Cle-velandu, Pittsburghu in St. Lou&u z velikanskim uspehom. O njegovem izvrstnem glasu so se izrazili ne samo jugoslovanski časopisi, nego tudi ameriški kritiki.
Oulič-Dragun je nastopil v Belgiji, Nizozemski, Italiji in v drugih evropskih deželah, in to najboljiih koncertnih dvoranah in gledališčih, kjer si je .s svojim glasom stekel Sebi in svojemu' narodu na kulturno-pevskem polju prvenstvo. Povsod, kjer je priredil svoje koncerte, si je Dragun osvojil srca publike, katera umeje umetno )etje: v Bologni, Benetkah, Florenci, Turini, Napolju, 'Pa-ermu, Bari, Bari, Milanu, Rimu, Bruselju, Hagu, Amsterdamu, Porterdamu, Trstu Beogradu, Zagrebu, Gorici in v Splitu, fovsod se je javnost zanimala zanj in njegovo petje in sijajne komentirala njegove nastope in njegov krasni glas.
Kot so se izrazili kritiki v jugoslovanskih listih v stari domovini in tudi v Ameriki, spada dragun med naše največje živeče pevce in med največje, kar se ih je kdaj rodilo na jugoslovanski zemlji. Vsled tega se nadejamo, da bo ves jugoslovanski živel j tu na Pacifiku z veseljem pozdravil tako nadar-enega pevca-umetnika, s kakrš-nirp je bil pozdravljen v naših največjih naselbinah v Ameriki. Datumi Dragunovih nastopov v različnih mestih ob Pacifiku bodo pravočasno objavljeni v jugoslovanskih listih. —. v,
Alexander Noaehanaky, tajnik pripravljenega odbora.
8 pota.
Težko operacijo je prestala v >olniAnici St. Mary v Duluthu. Minn., rojakinja Grahek iz Ely-a. Minn., v elyjSki bolnišnici mi se nahaja soproga rojaka ^ouis Lesarja; operirana bo še tretjič. Na Delavski dan je bil nesrečno povožen na Ely ju rojak Anton Destlich, Neki drveči avto ga je podrl in mu stri nogo, [o Je ponesrečeni odhajal na delo.
Ker ravno omenjam Delavski rfraznik, naj povfem, da je ta praznik čudno zgledal na Elyju. kjer je delalo nad tisoče rudarjev in praznovalo Delavski dan v temnih globinah železnih rudnikov. I^e trgovci so Imeli na Elyju praznik, kajti trgovine so bile zaprte, njih družine pa so se vozile v udobnih avtih okrog rudnikov, v katerih so delali oni. katerim na čast je bil imenovan Delavski dan — praznik dela. Za delavca moht veljati trdo-srčni rek: Delaj, molči in trpi! Ce pa ae drzne vprašati sa zboljšanje razmer in sa boljši košček kruha, mu pa vtisnejo na čelo snamenj* rdeč kar J a, a katerim strašilom radi označijo rudarje kapitalistični priganjači. Rudar nima pravice zahtevati poštene plač«* in pa takšne rasmer«. v katerih bi lahko človek v resnici pck.tl»v«*ko lahko delal. Medtem p* al kupičijo veMkanaka bogastva mogotci šalesne rude. Tako velevajo kapitalisti in njih podrepniki ter cerkveni patri.
Tak«» ar «odi povsod. kjer vladajo rami denarni veUkaši kakor ar jim poljubi. V tekma nih odprtih rudnikih, v katerih
s površja kopljejo rudo s parnimi lopatami, je sedaj malo dela, k#r so stroji zavzeli rudarjevo mesto. Kjer so rovi globoko pod zemljo, pa morajo rudarji delati kot živina, zaslužek pu pičel. — Pred kratkim, sem srečal v Duluthu rojaka, Hi Je Prišel sem iz Kansasa, ko'je. bila tam premogarska stavka. Slišal je, da se je sedaj spet pričelo v Kansasu delati, pa je dejal, da se vrne v Kansas. Dejal je, da se je delodajalec grozno začudil, ko je pustil delo, ki ga je dobil s posredovanjem prijatelja, ker je bil mnenja, da sedaj ni mogoče več dela drugje dobiti. Dostavil je, da gre nazaj k svoji družini. Naj omenim, da je v teh krajih mnogo rojakov, ki so neprostovoljno ločeni od svojih družin.
Nekje sem svoječasno pisal ip ¡naštel mesta železnega okrožja, v katerih se dela ne dobi, pa sem potem gamen opustil, ker bi bila vrsta predolga, bila bi kot kakšne litanije. Pričel sem i Auroro, Biwabikom in McKin-lyjem, nakar sem se bil premislil radi dolge vrste mest. Pri tem sem pa pozabil prečrtati in s^m pustil poleg Elyja in Eve-ietha, ki sta edini večji mesti, v katerih se vsaj nekaj dela, še par drugih. Poleg teh dveh sem izpustil tudi druge, pa so me sumljivo rojaki iz Aurore vpraševali, da če se res pri njih dobro dela. Sploh so' razmere v nekdaj cvetočih naselbinah železnega okrožja v Mirinesoti danes povsem drugačne, ker se je vrinila na mesto rudarja parna lopata in odvzela jielo na stotine rudarjem.
. Novembra se bodo spet vršile volitve, kakor je že slehernemu znano, v razpe urade'. To omenjam ne kot kakšen "palitišn", pač pa kot opazovalec razmer in priporočam delavcem v Minnesota da se naj drže reka svoji k svojim in naj volijo za svojega poštenega zastopnika v zvezni zbornici, ki je senator Shipstead, -kateri ponovno kandidira za zveznega senatorja. ' Kdor je zasledoval njegove aktivnosti v zveznem senatu, ta lahko vidi in je prepričan, da on je delavski zastopnik. V teku 5 let v senatu je pekazal jasno dovolj, da je na strani delovnega ljudstva, in tak bo ostal še nadalje. Zato pa je pametno, da ga delavstvo ne
pozabi na dan volitev. — < •
V naslednjem poročilu želim navesti par podatkov glede Vil-harjevega spomenika, o darova nih ali kupljenih suvenirjih za časa konvencije JSKJ na Elyju, Minn. Rodoljubna zahvala gre rojaku TavŽelju, ki je v svoji trgovini v Slovenskem narod nem domu prodajal in dal čisti dobiček za spomenik Vilharja. Hvala tudi vsem ostalim, ki so na kakršenkoli način pom ogli k skupni vsoti in sodelovali za «tvar.
Praglad dohodkov la isdatkov trkom konvencija JSKJ na Rly. MlanMota. sa akrl|o ViltaHares« t pomen tka:
Dohodki:
gesalij prodanih...... $W.60
Suvanirjav prddanlh... 18.00 Kladivo i jednotinim
imenom ............ 6.00
Skupaj ............... $124.60
ladatki: Rcgallj* ....:.......■ fts.50
Suvanlr ji ............ 6.S0
Monfaramiranja ...... S.IS
Skupaj i,........................$ 63.48
čisti preostanek ............$ 71.02
Darovali poeenwsniki In drufttva kot tladit Ioni» Prijatelj 61; dr. J. D. lolte Mc: druAtvn Prvi Majnik SNPJ st.60; «truitvo ,r. Cirila in Metoda JSKJ $10| an Joe Lopp $1; mr» F. 1'Htrnal $1; ml»» B. Mateko-vich 60r; Joe KoUr $3; Joe Koler u prodano Vtfearjive snake |2: John »•»*•' Sli M. t?»nik ftfte; mr. J. Korhevar $1} ari Mary Champa 90t, X N I >• rova no |68 48^-Skupaj i
$77.78—Skupni dohodki 614* 80
Doaedaj je nabranega vsega skupaj za Vllharjev spomenik $S00. treba pa im» nabrati šel okrog $400 Preračunano je, da 1h> aponftnik stal 70,000 dinarjev. Koncem tega leta bom po 1
r» bi"
j roc;i! ' t naftalin i h prispevkih tn akcijo Vilharjevega spomenika. Za sedaj naj le še dodam, da je
ves denar varno in obrestonosno naložen.	Za odbor,
Kuhal predava v Fly Creeku 12. septembra.
Fly . Creek, N. Y. — Javnosti -v tej okolici naznanjam, da bo v sredo, dne 12. septembra, tukaj predaval brat Andrej Kobal, ki se sedaj mudi na predavateljski turi v raznih mestih na vzhodu. Društvo št. 593 SNPJ je najelo v ta namen dvorano Samostojnega društva v Fly Creeku, v kateri se bo predavanje vršilo.
Vabimo vse članstvo društva 598 SNPJ, kakor tudi članstvo društva št. 457 in članstvo Samostojnega društva ter sploh yse ostalo občinstvo iz okolice Fly Creeka in Cooperstowna, N. Y. Vsaki, kdor to čita, naj sporoči vest o predavanju svojim prijateljem, posebno pa še naši mladini, da se polnoštevilno u-deležimo Kobalovega predavanja dne 12. septembra ob 8. zvečer,-.!-_____'JL___ '. ____;__________
Vstopnina je prosta. Po predavanju bo ples in za dobro vsestransko postrežbo bo skrbel odbor. Zato še enkrat vabimo vse brez izjeme. Naj nikdo ne zamudi te izredne prilike! — M. O., poročevalec.
Piknik društva 398 SNPJ. | West Brownsville, Pa.—Drd-štvi HP in PDS priredita svoj zadnji letošnji piknik dne 9. septembra t. 1. na starem prostoru, in sicer na farmi brata Pete An-tola v Blonsiburgu, Pa.
Vkbim vse tukajšnje jugoslovansko občinstvo na veliko udeležbo, da se skupaj zadnjič v tem letu na prostem pozabavamo. Pripravljenega bo vsega, tudi pečeni janjci, <Ja bo vsakdo zadovoljen. Igrala bo dobra godba. Dobrodošli vsi!
George Koren, tajnik.
Dolžnosti in pravice državljanov
Zvezna ustava jamči pravico vsakemu državljanu Združenih drŽav do volilne pravice. Žal, da je ob zadnjih predsedniških volitvah glasovalo manj kot polovica državljanov, ki so imeli volilno pravico. To dejstvo nudi jako žalostno sliko o politični zavednosti ameriških državljanov.
Med temi milijoni nemarnih državljanov se nahaja tudi veliko število onih ljudi, ki so ameriški državljani, pa se ne brigajo za svojo najvišjo državljansko pravico. Volilna pravica je temelj vsakega demokratičnega vladnega sistema, kajti ona odločuje, kdo naj vlada nad deželo in narodom in dosledno nad u-sodo vsakega posameznika v narodu.
Vsaka država Združenih držav urejuje posebej način glasovanja in kake kvalifikacije na volilec ima. Prvi predpis v tem pogledu je, da se volilci morajo vpisati v seznam, z drugimi besedami, da se morajo registrirati. Zanemarjanje tega predpisa ima za posledico, da se pr splošnih volitvah ne more voliti Kdor se ne pobriga za regist racijo. zgubi svojo najbolj odlično državljansko pravico. Tak človek nima pravice kritizirati razmere v tej deželi, ker je sam prispel k njim radi svojega zanemarjanja volilne pravice.
V mnogih državah so sedaj odprte registracijske knjige, katt re državljan da vpisati svoje ime, adreso, starost in kako dolgo stanuje v državi in v volilnem okraju. Te podatke izpiše uradnik in državljan se podpiik v dokaz resničnosti svojih na-vedb. Naturalizirani državljan naj prinese s seboj svoje državljanske papirje, da more dokazati svoje državljanstvo. To pa je tudi ves, kar je potrebno za registracijo, in vse skupaj nt vzame več kot pet minut. S tem pa si državljan zasigura svojo pravico glasovati na dan volitev.
Naj bo odstotek nemarnih dr-tavljanov še tak. Se večje pa je razmerno število nemarnih dr-iavljank. ki v i plod nem niti ne mislijo na to. da bi Izvrševale svojo volilno pravico. One pozab-
" I IP
Iva. Molak:
PETEK, 7. SEPTEMBRA.
OPAZOVANJA
Ivan Krasnoglazov.
Čudna novica je prišla iz Rusije in povzročila še čudnejše komentarje.
Nekje v Turkestanu živi pro-letarec Ivan Krasnoglazov, ki dela na železniški progi. Mož je ¿»edem čevljev visok, precej širok čez pleča in tako močan, da lahko sam nese železniško tračnico na rajni, kar ni šala. Vsi, ki ga poznajo, mu pri poznaj o, da opravlja delo za dva moža. }.
Ivan pa je najbrž dober bolj-ševik in ve nekaj o svojih pravicah, zato je zaključil: "Če delam za dva moža, zakaj ne bi bil tudi plačan za dva?"
Zadeva je prišla pred delavski sovjet, ki je sprejel Ivanovo zahtevo z motivacijo, da mož zasluži dvojno plačo, ker tudi po-vžije dvojno mero hrane in potrebuje veliko več obleke < kot drugi povprečen delavec.
Neki čikaški list se norčuje iz tega sklepa o dvojni plači in pravi, da so sovjeti s tem pokopali svoj princip "enakovrednosti" in Če delajo izjemo p« fizičnem delu, bi morali poznati toliko večje izjeme pri "duševnem" delu, ki je vendar več vredno kakor navadno ročno delo.
Slučaj Ivana Krasnoglazove je res izjema, ki ne more biti nobeno merilo za splošnost. Ako je vest resnična, kot je sporočena, je tudi dovoljenje sovje-ta glede dvojne plače dobro motivirano. Teoretiki socialne ekonomije, ki špekulirajo o socialni vrednosti dela, oziroma proizvoda, še niso postavili nobene formule, ki bi lahko služila za vzgled v praksi. To vprašanje je še vedno odprto in rešeno mora biti z eksperimentacijo. V tej zadevi se ni do danes še nikjer eksperimentiralo tudi v Rusiji ne, dasi bi logično baš tam najprej iskali takih eksperimentov iii dasi listi, kot je omenjeno či-kaško klepetalo, uverjajo lahkoverne ljudi, daje bilo v Rusiji že "vse poskušano in se je vse izjalovilo." Faktično imajo v sovjetski uniji še danes mezdni sistem z različnimi mezdami za različne vrste dela. O kaki "ena-
ga naroda, da one občutijo posledice ravno tako kot moški in da jim ustava podeljuje isto volilno pravico kot moškim. Med našimi ljudmi obstojajo še ved no neki predsodki o "vmešavanju" žensk v politiko. Te pred sodke smo prinesli s seboj, ker smo živeli v političnem sistemu, ki je do nedavno tudi moškim zabranjeval pravico vplivati na državne posle, razun nekaterim privilegirancem, ker se je pač mislilo, da narod ni še zrel za samovlado, marveč da potrebuje varuhe. Nedosledno je od moških zahtevati nekatere pravice, a od rekati iste ženskam. Poleg tega pa glas moža velja le polovico/ ako druga polovica ostane doma in ne glasuje.
Nikdo naj ne reče: Jaz se ne brigam za politiko. Vsakdo, moški ali ženska, tudi Če nima zmi-sla za višja politična vprašanja, mora v vsakdanjem življenju, kadar dela ali počiva, kupuje ali prodaja, dela načrte za bodočnost, občutiti na sebi posledice političnega življenja. Volilna pravica pa je ono veliko orožje državljana, s katerim lahko spremeni razmere na boljše.
Bodoče predsedniške volitve so izrednega pomena za široke maae ameriškega naroda, le od davna ni vladalo toliko zanimanja za volitve kot letos. Vzrok temu je najti v tem, da so se gospodarske razmere, ki so podvržene spremembam, obrnile tako. da je prepad med revnimi in bogatimi še večji ,ko je bil in znamenja govore, da se ta prepad poveča, ako ljudske mase ne stoje svoje dolžnosti na volišču v obrambo svojih pravic. Zastonj pa je delati pest v žepu. ako človek ne opravi svoje dolžnosti na volišču in glasuje za kandidate z jasnim in določnim programom za odpravo obstoječih krivic in dosego pravice.
Usoden padec.
Chicago. — Michael N i en tod-*iany je v četrtek zjutraj umrl okrajni bolnici radi pbMcodb. katere je dobil prejšnji dan. ko je padel
kovrednosti" ne more biti gov*. ra.
Eksperiment "dvojne radi dvojne potreb*" je dober k morda porodi dalekosežne po. aledke. Plačilo delavca *e mor, ravnati po njegovih potrebah zdravja, jkomforta in izobrazbe. Vsi j udje pa nimajo enakih po. treb. Človek velikan lahko pori. bi dvakrat ali trikrat več obk. ke in jedi, lahko pa tudi zahtevi mnogo več knjig in drugih po. trebščin izobrazbe. Drugi se briga samo za hrano in pijačo is ne da pet centov tedensko za čti. vo. Moje fizične potrebe se mor-da lahko pokrijejo s tremi do. .larji tedensko, potrebujem pa najmanj deset dolarjev za čti. vo, gledališče in druge take po. trebe.
Pomisliti pa je treba, da & ci. vilizacijo, z napredkom, raste, jo potrebe. Moderni človek po-trebuje veliko več kot je primi-tivni; bodoči človek bo potrebo-val še več. Dalje se menjajo po. trebe v življenju posameznik*. Zato ne more biti stalne .socialne vrednosti dela. *
Trunk vprašuje.
Prijatelj Trunk mi je zasta-
vil vprašanje: "Zakaj je zdravo, čisto in krasno paganstvo izginilo, umazano in gnojno krščanstvo pa je ostalo do današnjega dne?"
Gre za paganstvo starega Ki-ma in Grčije. Pred kratkim sem tu omenil^ da je bil paganski Rim kulturno višji kot krščanski Rim v prednjem veku, in to je Trunka zabolelo. Ne morem pomagati. Kar je res, je res.
Odgovor: Paganski Rim jeu-ginil pod udarcem ekonomskih razmer kot je pred njim izginil gaganski Egipt, paganski Babilon in več drugih paganskih civilizacij. Egipčansko in babilon-sko paganstvo je živelo približno 5000 let. Ali bo krščanstvo živelo toliko časa? Zakaj živi mohamedanstvo že čez tisoč let! More li g. Trunk brez Šale, torej resno reči, da je to, kar se danes imenuje krščanstvo.^isto kot je bilo prvih tristo let?
IZ PRIMORJA
Suša in toča v Vipavski do-lini. Pričakovali so dobrotneg» dežja, prišla pa je nevihta s to-čo, ki je zadela zlasti Duplje, Vrhpolje, Budanje, Štjak, Er-1 zelj, Manče in Goče. Kar ni po-1 brala suša, je zdaj uničila toči. Suša je napravila tako škodo, kakršne že ni bilo sto let. Krompirja je komaj za seme, koruzi I je uničena, suši se tudi trti a grozdje. Ljudje gledajo s strahom v bodočnost. Razširila s« je vest, da mislijo oblasti letji ukiniti nekatere davščine, d» bi se tako nesrečnim Vipavcem pomagalo, toda po grenkih izkušnjah zadnjih let ne morete ga nihče prav verjeti. Pela * sekira po gozdovih in na Juž«0 Ameriko mislijo po vseh vipavskih vaseh.
Roparski napad pri Postaji Frank Kranjec, davčni iztirj* valeč iz Postojne, je bil IM* gusta napaden na poti v H ruševje. Počili so streli iz kresov, in strel je zadel Kranjca v grlo. Padel je na tla in <Wj roparja sta skočila nanj n vzela 18.000 lir, ki jih je im»«J seboj. Kranjca so prepeljali postonjsko bolnico.
Roparski napadi. Pri Op^
je bil izvršen nov roparski w päd. 29-letni G. Greati ae je vračal a semnja v Sežani, kjfj prodal svoje mavčaiake iz<H*-Prl obeliaku sta g* prijela £ človeka in mu pobrala vea « nar. Potem sta izginila Kobarida je bil napaden W Kurinčič, ki pa ni Imel a k nič denarja. Napadalci *o rili neko severno laško nartf*
Na Šentviški gori Je m* «j mošnji posestnik in zadnji tuF-Ivan Prvanja. Pokojnik JJ povsodi zelo spoštovan vnot
iuu . .	, ; - i-- ---P° stopnicah v svojem
Ijajo, da so tudi one članice te-1 stanovanju. 2331 Upton St.
Zdravnik: "No kako je Ali ste ae držah mojega n» dila ter pili vročo vodo etio w* pred zajtrkom r — spod, toda več kot de»*t je nisem mogel piti."

PETEK. 7. SEPTEMBRA.
Vestí iz Jugoslavije
BAZNO IZ JUGOSLAVIJE.
(Irvirno.)
V Jugoslaviji je že od početka navada, da se državni uradniki na višjih in nižjih mestih menjajo, premeščajo ali pa napredujejo po tem, katere »tranke je baš veČina v vladi. Stranka, ki je na vladi, protežira svoje pristne. In zato je pri teh nameščencih tudi v modi, da menjajo svoj plašč po vetru po načelu "Kuvedu" ("Ku-df- ve-tar du-"va") to: kakor vleče veter. Svoje strankarsko prepričanje ao skoro prisiljeni menjati po strankah, ki so na vladi, ako naj jim bo eksistenca osigurana. Odkar so naši klerikalci na vladi se godi to tudi pri zavodih, ki so pod nadzorstvom kakega klerikalnega ministrstva. Tako je predvsem pri uradih za zavarovanje delavcev. Dasi morajo semkaj plačevati in biti zavarovani delavci brez ozira na strankarsko pripadnost in bi se morale že davno izvršiti v načel-stva teh uradov volitve, odločujejo tu razni ministri za socijal-no politiko. Ko je bil minister za socijalno politiko klerikalec dr. Gosar je imenoval v načel-stvo ljubljanskega okrožnega urada klerikalno večino, dasi vsi vemo, da nimajo klerikalci na Slovenskem niti med delodajalci, še manj pa med delojemalci večine. Novi minister za socijalno politiko, hrvaški klerika-ec Barič nadaljuje to prakso. Sedaj je razrešil dosedanje slovenske Člane Oarednjega urada ia zavarovanje delavstva v Za-
J
realke definitivno rešeno. Pod-piaan je odlok, s katerim ae realke v Ljubljani, Mariboru in Splitu izenačijo s srbskimi. S tekočim šolskim letom dobe realke potemtakem že realnogim-nazijske paralelke.
Hercegovcl letos zopet v stiski. Kot poročajo iz Sarajeva je prišla tjakaj deputaeija, Her-cegovcev, ki so na potu v Beograd z obširno spomenico, v kateri dokazujejo, da je Hercegovina v zelo obupnem stanju. Velika suša jim je uničila zadnje upanje. Vinogradi so trpeli močno, duhana in žita bo malo, koruze pa nič. Prebivalstvo dvomi, ako bo vlada mogla pomagati. Ako sa uradni buletini o stanju'letine v drugih krajih resnični, bo to na vsak način mogoče. Najbolje pa bo — tako pravijo ti kmetje, Če se razpišejo volitve. Takrat je denarja vedno dovolj.
Stric "Sam" iz Amerike v Ju-
PR08VETA
poŠti blago, ki ga nikdo ni naroj čil. Te tvrdke računajo na to,
goslaviji. Jetničar beograjske Ida bo sprejemnik poalsi denar v^gih"mestih, kot jo'bilö no k*P- Zdravniki Jo imenujejo
glavnjače Nikola Dronjak, je baje podedoval po svojem pred 5 leti umrlem stricu Nikoli Pro-danoviču iz Portlanda v Orego-nu, U. S. A., 25 milijonov dolarjev ali poldrugo milijardo di narjev. Dolgo ni tega nikomur zaupal Sele letos je povedal stvar nekemu svojemu prijatelju. Zapuščina delita Dronjak in njegova mati. Takoj, ko se je o tem zvedelo, je imel Nikola cel kup Beograjčank — nevest, ali — nesreča! 2e se je zaročil z neko siromašno Beograjčanko, katero misli kljub bogastvu p6-ročitl. Svetovali so mu, da naj
l?rebu njih funkcij in mesto njih« »sezida z denarjem novo glav-
«jačo (stare še ni dovolj?), ali on namerava ustanoviti banko, s katero bo skušal izboljšati gospodarski položaj naše drža-ve(!!!). — Če je vse to res, bo dobro in prav za dediče —; če ps ni, je pa zanimljiva novica, ki vzbuja skomine ln nevoščlji-vost.
"Pod Lipo" se imenuje revija, ki bi zaslužila, da jo v Ameriki kar najbolj razširimo. Lepo je v nji berilo. Poučni članki, lepe pesmi, razveseljive povesti in črtice ter mnogo novic iz gospodarskega, socijalnega in kulturnega življenja. Naroča se pri u-pravi "Proletarca" v Chicagu, 111., (3639 W. 26th St.) Za celo leto fl.50. Med delavci v Jugoslaviji ima precej prijateljev, zlasti med mladino, ker ima vedno več strani berila o delavskem športu.
LJubljana in autobusi. Končno se je Ljubljana zmodemizi-rala. Vozi iz mesta že pet auto-busov, ki omogočajo hitro in ceno zvezo z okolico. Linije so: Ljubljana-St. Vid, Ljubljana-Tacen, Ljubljana - Vrhnika, Ljubljana-Vranjsko itd.
Državna podpora za pogorelce v Gorenjem jezeru. Pred dnevnim redom je prišel na skupščin-ski seji v Beogradu nujen predlog poslanca Dušana Serneca in tovarišev.	,
Dne 5. avgusta je požar uničil celo vas Gorenje Jezero. Pogorelo je 26 hiš, vsa gospodarska poslopja, hlevi itd. Prebivalci so mogli rešiti samo svoje življenje. Ker je kraj siromašen in manjka kmetom sredstev, si ne znajo in ne morejo pomagati. Skoda znaša do deset milijonov dinarjev in je potrebna najnujnejša pomoč od države. Radi tega predlagamo sledeč zakonski predlog: Čl. 1.) Finančni minister, kmetijski minister in minister za socijalno politiko ae pooblaščajo, ,da določijo kot prvo pomoč za vaa Gorenje Jezero, okraj Logatec, vsoto Din 2,000,-000. K temu zakonskemu predlogu js govoril poslanec Sernec. Drastično je opisal težko elementarno nezgodo, ki Je zadela Gorenje jezero. R toplimi benedami je apeliral na poslsnce in vlado, da čim preje dajo pomoč in tako oblažijo kmetom atrašno katastrofo ter sprejmejo nujnost. Skupščina je U predlog "preje la ter J« tudi finančni minister sprejel nujnost.
Gradnja nove tovarne. Na I-
menoval za člane same izrazite klerikalce. > Sedanji slovenski ilani so bili kolikor toliko — iz Meh strank in sicer so bili: o-jrtnik Franchetti, ing. Suklje, jradnik Evgen Lovšin, zadrugar Vielhior Čobal (socijalist in )redsednik delavske zbornice za Slovenijo) in klerikalec Korošec, mesto njih so pa imenovani sami klerikalci: dr. Bog. Remec (Ljubljana) dr. Ahačič (Tržič), Mih. Krek (Ljubljana), Jos. Gostinčar, (Ljubljana) in Ga-¿parJesih (Ljubljana). Tako je delavstvo drugih strank iz Slovenije, ki tvori veliko večino zavarovanih, brez vsakega zastopstva.* Krščanska pravičnost in nepristranost naše SLS se pri coritih neha. Sicer jo pa že v kali zatro, kakor nam priča zgodovina.
Hišne preiskave. Hrvaški se-jaki se zelo razburjajo, ker je začelo delati orožništvo po hrva-tkih vaseh hišne preiskave, pri katerih išče orožja ter zaplenju-je razne star« puške ali pištole. Keljafttvo smatra to za izzivanje, fei da hoče najti vlada na Hrva-Ittem nekak "casus delicti", vzrok, da bi se moglo očitati Hrvatom, da se pripravljajo na pobu no. Izgovorom oblasti, da Je pričelo izvrševati nov zakon o noAenjo orožja, po katerem moreju brez dovoljenja imeti ljudje orožje le Um, kjer je na-varnost raznih zveri ali razboj-Mov, nihče ne verjame, ker »e J* začelo iskati orožje najprej » le na Hrvaškem. — Tako Se Jela pri naa za pomirjanje duhov pod vlado duhovnika dr. Korošca. Odlični gosti v Jugoslaviji. Te dn' je prišlo v Jugoslavijo več «točnih inozemcev. Tako zna-■i prijatelj Jugoslovanov, nem-*k« publicist Herman Wendel iz 'rankfurU ob Meni. Dalje bel-»"«ki učenjak dr. Ivan Saka-r} ki g» je bolgarski minister-svet sklenil poslati v Dubrov. v «vrho zbiranja podatkov * nekdanji trgovini med Bolgar-jo in dubnoyniSko republiko. — Nahajal ae je tu tudi Američan v Warner, generalni tajnik rr*ciJo abatinentakih dru-v ZedinJenih državah, ki je [JU % Beograd« in v Zagrebu. V r**1* «o ga sprejeli pred-Pvnlki jugoslovanakega absU-|*«t"kegs *aveza. Odpotoval je i* Amsterdam na 20. abstinent-'' ^' dnsrodnl kongres . ,, 1 jiihlninska la mariborska r*»Hia razširjeni. Iz Beograda i dealnem prostoru med Kavo In
da je vprašanje rasštr-U*l«zni*»w progo ns Gorenji H»- j no Msgo r^ja ljubljanske in mariborske vi so pričeli • kopanjem Ume- tvrdk*.
Ijev za tvorniške objekte četrte tekstilne industrije v Kranju. Nova tovarna bo obsegala tkalnico, kotlarno in tiskarno in je last kranjskih tekatilnij» tovarn, družbe z omejeno zavezo. Gradnjo je prevzela ljubljanska tvrd-ka Slograd.
Smrtna koaa. 18. avg. je umrla v zgornji Hudinji pri Celju zasebnica Ana Esihova, stara 48 let. — V celjski javni bolnici je umrl 18 letni hlapec Jakob Rrehlanko iz Kostrivnice za škrUitinko. Na Krekovem trgu v Celju je umrla 19. avgusta v visoki starosti 83 letna Zofija Stegujeva, , vdova po državnem geometru ki mati dr. Josipa Sto-guja, veterinarskega nadsorni-ka in referenta pri sreskem poglavarstvu v Celju.
Sttiftr)§Kji 2 «enaroceni
mi bntiliatvami
■■■i |#w«ii|«ai v Him
V tej deželi imamo nekoliko tvrdk, ki navadno pošiljajo po
za blago, ki je navadno prav ceno, češ bo rajše plačal kot imeti sitnosti z vračanjem blaga. Je tudi precej malodušnežsv, ki se ne upajo poslati blapo nazaj.
Tako pošiljanje vsakovrstnega blaga, kot zastav, srajc, kravat, deževnih plaščev, pisalnih peres, svinčnikov, električnih priprav, vsakovrstnih nakitov, čevljev, parfumov, spodnjega perila, Gobcev in mnogo drugih stvari je za mnoge pravcata sitnarija.
Ko blago pride, kaj naj prejemnik stori? Mora on to sprejeti? Ali naj vrača? Mora plačati za blago?
Odgovor na vsa ta vprašanja je kratkomalo: Ne.
Ker paket pride brez prehodnega naznanila in človek ne ve, kaj je v njem, je za prejemnika skoraj nemogoče, da bi ne sprejemal paketa, ko mu ga pošta dostfvi. Poleg tega morda najde paket v poštni skrinji ali pred durmi, kjer ga1 Je poštni sel pu stil. V takem slučaju pošta smatra, da je bil paket dostavljen.
Ali tudi, ko je sprejemnik "sprejel'* na tak način nenaro-čeni paket, je njegova obveznost prav omejena, pa ni treba, da si nikdo ne napravi preveč skrbi za to, ker je dobil nenaročeno blago
Seveda prejemnik ne sme v porabiti niti prisvojiti st nenaročeno blago, razun ako hoče sprejeti odgovornost plačila za isto. Ako sprejemnik blago vporabl, on ne more po zakonu odreči plačilo z izgovorom, da on blaga ni sprejel.
Na drugI strani pa ni sprejemnik dolžan povrniti blago, niti obvestiti pošiljatelja, da on blaga ne sprejema, niti v slučaju, da je paketu priložena povratna dopisnica sli kuverta v to svfho. On ni dolžan obračati kako posebno pažnjo na blago, da se ne pokvari ali zgubi, niti ni dolžan obvestiti pošiljatelja, da 4e blago nahaja pri njem ln da stoji ns razpolaganje pošiljatelja.
Kot neprostovoljen posestnik nenaročenega blaga, ¡»oslsnegs na riziko pošiljatelja, je sprejemnik vendarle dolžan posvečati vsaj nekaj .malo psi nje na blago, ali to le za primerno malo tekom katerega ima pošiljatelj priliko, da pošlje svojsgs zastopnika po blago, da ga vzame nazaj. ,
Ako tekom nekoliko časa se ne prijavi tak zastopnik ali agent, ima sprejemnik pravico zahtevati nagrado za čuvanje blaga, pred no ga Izroči agentu.
Brez ozira na to, kar atojl pisano v pismu, priloženem poši-Ijatvi, ali na trditev, da je bito blago poslsno na priporočilo nekega "prijatelja," naj sprejemnik dobro pregleds blago, predrto se odloči sprejeti gs in plačati. "Prijatelj" v Um slučaju utegne biti le telefonska knjiga. Iz katere je pošiljatelj prepisal naslov. Tudi kake trditve, češ da je dobiček namenjen za kakega nesrečnika, ni treba takoj verjeti. Dostikrat gredo od hiše do hiše Invalidi, ki pod krinko milo^r/niMfi proda jejo nlčvred kake ¿pek ulantak^ JUJft.
RAZKJMH
STAVKA GODBENIKOV STAJA BESNA.
PO-
Morda ae jim pridružijo tudi o-peretorj! filmov.
Chicago. Ul. — Thomaa Ma-loy in George Browne, uradnika unije filmskih operaterjev in o« drakih delavcev, grozita a stavko, ako ae ne ugodi zahtevam atavkujočih gledaliških godbenikov. Ako se grožnjas uresniči, pomeni, da bodo morala vsa ki-n ogledal išča zapreti svoja vrata. V manjših gledališčih ao godbeniki na stavki ie od pondeljka.
Pogodba med godbeniki in lastniki gledališč je potekla pretepeno nedeljo. Lastniki so sku-Aali preprečiti stavko godbeni-kov#ter so izposlovali sodnijsko prepoved proti stavki od zveznega sodnika Wilkorsona. Clarenc« I)arrow, pravni svetovalec organizacije godbenikov, je pa dejal, da ni nobene postave, ki bi prepovedovala stavke, kadar poteče pogodba. Godbeniki morda zastavkajo
že napovedano o pričetku komplicirane situacije v Chicagu. Pet kinogledališč v mestih Davenport, Ia., &ock Island in Mo. line, 111., katera lastuje velika gledališka korporacija, je bilo v sredo brez godbenikov. Spor jo nastal radi Števila godbenikov, kateri bi morali glasom pogodbe biti uposlsni v gledališčih. Poročilo tudi govori o sporih med godbeniki in lastniki gledališč v New Orleansu, La., in Houstonu, Tex.
BRITSKA TORUSKA VLADA ZAPUSTILA MÜSSOLINUA.
MaasoUn! jo «lino hud.
Washington, D. C. — Diplomatien! Washington se je muzal izbruhu Arnalda Muaaolinlja, brsta italijanakega diktatorja ln Muaaollnijeve trobente proti Kelloggovi.,,pogodbi za odpravo vojskovanja. Kajti diplomatlčnl Washington čita v tem izbruhu jezo fašlstovskega naečlnlka, ker je Velika Britanija umaknila <vojo podporo njegovim ekspanzijam v Sredozemskem morju.
Kelloggova pogodba je ustvarila ugodno priliko, da sta Britanija In Francija sklenili tajno mornariško pogodbo, ki naprav-ija Britanijo zaveznico Francije v Sredozemskem morju in tako varuje Francijo pred fašistovsko nevarnostjo, ki lahko ogroža franc, komunikacije v Algiru in Maroku. Britska torijaka vlada se je otresla Mussolinija. Tako prepušča fašistovskegs diktatorja milosrčnosti Andrew Mello-na, Thos Laments in drugih a-meriških finančnikov, ki so v prejšnjih letih postavili to silo na noge. Toda Mussolini realizira, da ga ameriški bankirji mogoče ne bodo več (»odpirali, ako ga Britanija pusti na cedilu. A-ko Mussolini ne izvojuje zmagi v majhni vojni, tedaj pade.
To je vzrok, da fašisti sm£ šijo Kelloggovi» pogodbo. Na ta način se tolažijo za poraz, ki so ga doživeli na diplomatičnem polju in Je zanje izredno nevaren.
S polja znanstva
NOVA ODKRITJA IN IZNAJDBE
MOŽGANSKA KAP JK ZDRAVUIVA.
O-
Tako pravi ruski profesor laen-kov, ki se poslužuje novo, o* rlginalne metode aa zmanjh šanje krvnega tlaka pri svojih bolnikih. _
Kap spada v človeškem življenju med najčešče povzročitelje smrti. Dokazano je, da umre 80 odstotkov oseb moškega spola posebno po Štiridesetem letu starosti na posledicah te bolezni. Možganska kap je najopaanej* ša nasprotnica moškega spola, kajti moških umre na kapi dvakrat toliko kakor žensk. Noj-bolj so pred njo zavarovani otroci.
So sicer ljudje, ki si želijo hitre in mirne smrti in nsravnost hrepene, da bi jih zadela kap, ker bi si na ta način prihrani, li trpljenje pri umiranju. Ven» dar mislijo pri tem vsi na arč>
Spet
razatrslbs bombe v Kenoshl.
Kenosha, Wis., 6. sept. — V hišo Chauncey Plttaa je bila včeraj vržena bomba, ki je razdejala del poslopja in ranila njegovo ženo in devetletno hčerko. Njen mož se js ob čaau razstrel-be mudil ns seji stavkovnega odbora.
Nad essamta osek žrtev povoda JI« *
Seoul, Korejs. — Nad osemsto oseb jo utonilo v zadnjih dneh v velikih poplavah v severovzhodnih pokrajinah Koreje. V nekaterih krajih so pretrgan« železniške In komunikacijske zveze. Materijalna škoda ss črni nad milijon dolarjev.
Zadašll m s plinom
Chicago. — Owen Doyle, oče devetih otrok. J«4>il v sredo najden mrtev v svojem stanovanju, 44*9 l#ke park ave. Zadušil se
je s plinom Mrtvega Je nmíM njegov devetletni sin. Kaj Je M! vzn>k «amomora. ni znano.
apoplekalja. Ta n« vodi voda« neposredno v smrt, temveč po-vtroča če« tak rs t mrtvoudnost.
Medicinska znanost se je do slej zelo trudila, da bi našla pri* memo sredstvo zoper to nadležno bolezen. Zapisovala j etažna zdravila ln so posluževsls tu* di dijetetičnegs zdravljenjs: dosegla je neke uspshs, toda aa< mo tam, kjer je kap lahkega značaja. V težjih primerih se je kap vedno ponovila, zlasti če ni zdravnik pravočasno ugotovi) vzroka nastoplvše bolezni.
Ruski univ. prof. N. M. Izen kov javlja sedaj v strokovnih Časopisih o novi, originalni metodi, ki lahko padjenta popolnoma osdravl. Izenkov se poslu tuje pri zdravljenju 'možgane-ke kapi takozvane ^"lumbalni punkcije," ki obetoji v tem, df odvzame zdravnik bolniku na* kaj vode iz mošganov potom vboda v hrbtenico. Hrbtenica je, kakor znano, z možgani dl* rektno zvezsns ,n njih voda se odteka po posebnsm kanalu, li katerega jo lahko izsreba zdravniška votla igla. Pritisk v moi-ganlh se na ta način zmanjšuje Količina vode je pri raznih pa cljentlh različna. Navadno od vzamejo odrasti! osebi moške ga spola 5 do 15 kubičnih cm vode, dočim se zniža doza pr otrocih na 1 kubični cm. Bdi na težava, katero je troba obvladati pri tem operativnem po stopku, tiči v pravilni izbiri me sta, kjer se odpre hrbtenice.
Možgansko kap povzroči vedno Izliv krvi v možgane, Kadar poči kakšna dovodnica v glavi pravimo, da je človeka zadela kap. Krvavenja se običajno po-javijo tam, kjer se vpletajo motorični živci v hrbtenico. Ni ta način nastanejo mrtvoudn« obolenje. Če zadene bolnika kap na deani strani možganov, trpi navadno tudi Isva poldvlca In izgubi bolnik govor. Kap nastopi vedno radi zvišanja krvnaga pri tiska, radi raSburjenjs In radi velike izčrpanosti. Zoper kap m js posluževala medicina tudi zdravil z uporabljanjem pijavk; zadnja leta se Je posluževsls tudi zdravil z Jodom, dobrodo šla pa je bila tudi emanacijs rs dijs. Ce se bo metode lumbsl-n« punkcije prof. Izankova ob nesls, bo človsštvo obogatelo zs novsga, uspsŠnegs sovrsžniks smrti.
ameriški učenjak in predsednik Ameriškega naravoslovnega muzeja Henry Fairfield Oaborn odločen k&rak naprej. Izdal je knjigo "človek nt poti na Par-nas," v kateri dokazuje, da je človeštvo staro najmanj 1,200.-000 let ln sicer gre tukaj sa človeštva ki se je samo ssbe Že za-vedalo In ki je imelo neke, čeprav do skrajnosti primitivne nastavke k civiliziranemu Člove-štšvu. kakršno je nastopilo šele pred kakšnimi deset tisoč leti, ko je izumilo prve načine "pisanja." če bi hoteli govoriti o prvem človeštvu sploh, bi morali še daleč, silno daleč nazaj, v tiste dobe, ko Je bilo še na čisto ši-valaki stopnji, ko je bilo razvito toliko, kot na primer današnje opice in še manj. V tem slučaju o kakšnem početku človeštva sploh ne bi mogli govoriti, ker bi dospeli do prvotne živali, iz katere se je po eni strani raz-vU človek in po drugi opice, od
KAKO
KTARO JK ftTVO?
fLOV^.
Na to vprašanje so odgovsr* jsll do dsnes različni učenjaki različno, l>arw|nove teorija, riMjdim ko*>nlh ostankov pra-Ijudl, lomifuija zemeljskih pls sU, v kateri so našli okamenele (»«tank« in različne mstode za določanj* starosti teh plasti in okamsnln so Jim dale prlložnoet gibati se v svojih domnevah o starosti človekovi m «d ¿00.000 leti in miliJonlirtjem. To Je precejšnja rszlika, če se zavzemaš /e prvo aH za drugo številko. Joda učenjaki kolsbajo med prvim in drugim naziranjem zato, k#r se n« morsjo prav odločiti, ds bi postavili človeka v tiste davne predpotopn* <fc*»e. ki s* gajo v ersdlno ali xač«*Urk tak<» /.aoega terdjsm MC |#»sv v j zadnjem Čaau Je na pr s vil znsni
no'nižje v razvojni vrati in ved-op dalje v najakrivnejše dob« zemeljske prazgodovine.
V svojjh trditvah se opira Osborn v prvi vrsti na rasiska-/anja dveh angleških učenjakov, Molra ln Woodwarda. Molr je prvotno trgovec, a prijatelj-«tvo x ooklm geologom ga Je navdušilo za arheologična raz-'.akavanja. 2e pred dvajset leti ie naše) po vsej priliki po človečki roki pbdelane kremenjake, n sicer v geologičnlh formacijah, ki segajo v tskoimenovsno )lijoconsko dobo, kakšen molljon st pred nami. Začel )e domnevati, da je človek šlvel še v tisti starodavni dobi — za tedanje »tanje arheologične znanosti na-avnost goro« t s* no nazlrsnje. Toda Molr se nr dal oetrašlti. ilučajno se je srečal nekoč z tekim v Londonu živečim sme-<*lškim zdravnikom, dr. Colly-rom, ki mu Je povedal, da je >11 našel v nekem kamnolomu, ' Ipsurlchu Čeljust etarodavnsga loveka. Molr se js )x>dal tja in e začel kopati v tistem kamno-omu. V globini 16 metrov, tam, (Jer Je bil Collyer našel okame-telo čeljust, je odkril, sicer ns :skšne nov« kostt, a |>o!no kre-nenjskov, ki «o bili podobno ob-i«l«nl kakor oni iz njihovega »rvega odkritega nahajališča In udi formacija, v kateri ao ležali, e segala v dobo, ki Je blls celo »tar«Jša nago milijon let. Mol-u se je pridružil v tistem času ičsnjak Woodward, ki j« bil na tel v Pllt«townu, nedaleč od Londona, celo okostje tak oz v a-ittga "opičjega človeka/' Tudi
0	okostja Je ležalo v prastari redptTtopni formaciji In apet so 'ili v njegovi bližini značilni <*>-h1 lan 1 kromenjaki ln drugi o-
1	Unkl, ki so dokazovali neko «krajno primitivno stopnjo dvl-Izacije tega človeka,
Vss t« najdbe, ki so po Osbor-iu otvorile novo «ro v srhsolo-ifjčn! vedi, in številne druge so priv«dle potam Osborn« do kontnega nasiranja, da Js človeštvo Še veliko stsrsjše, nego «o al jpall učenjaki do danee mleliti,
Delavska banka skrajšala delov-nlk svojim uelužb«ncein.
Washington, D. C. — Mt. Ver-non Ssvinga Bank, prva banka, katero so ustanovili delavci v A-merlkl, ne bo več poslovala v soboto zvečer, kot je bilo doseduj v navadi. Njeni uslužbenci bodo sedaj delali štiri ure manj na teden, toda mezdu bo ostala stara. Vzgledu delavske banke bodo sledile tudi druge v mestu, ki še poslujejo ob sobotnih večerih.
Deklica umrla v«l«d opeklin.
Chicago. — V stanovanju Kachsl W«gn«rj« je njegova Šumi čistila obleko s nafto in bencinom. Pri drgnvnju se je naftn vnela in ženi sapalila obleko. Na pomoč jI jo prišla njena sedemletna hčerka, katero Je pa tudi plamen objel in je dobila tako teške opekline, da Je v četrtek umrla v bolnici. Njena mati je tudi v bolnici in zdravniki upajo, da okreva.
Uradnik poneveril 145,000. "
Chicago. — Otto Keus, ki je bil dvajaet l*t upoalon pri Chicago Mili A. Lumber kompanijl.
ta «iu»i< m ^T™	J» M v aretiran radi ob-
^Isžli tMi
I »one veri I $45,000. Na aled ao mu prišli, ko al je pred par tedni kupil razkošno vilo v Winnetki In je tudi drugače Živel raskošno in zapravljal denar. Reua je poneverbo priznal.
RASNO
Ljudstvo, ki živi na ognj«nl. ku. Iz 81diu»>M poročajo, da so »dkrlll ljudstvo possbne vfate, ki tlvl ns vulkanu v bližini Lorig Velsnds. Ognjenik Js <»ddaljen KK) kilometrov od obrežja Me-<leng. Ko so prišli Kvropsjci do vulkanovega žrela, so najprej o-pszili šest četvornlh kilometrov široko Jszero, ki je, kakor so as pozneje prepričali, 700 č«vlj«v globoko. V blltini trel« J« bila nsselblns.
1'reblvslcl si» domačini, ki še niso nlkdsr prišli v stik z ostalimi ljudmi na l^»ng Jalsodu. Njih hlšs so stavbe na koleh. To pU'm* i m» ne tlvl samo ns pobočju ugaslegs ognjenika, srn-pek tudi v njegovem žrelu In Js talu» zanimivo, da ksnljo |e>ela-ti nadenj poeebrto eke|»ediclJo.
NA PRODAJ ALI V ZAMBNO.
Proda ss ali zamsnja 120 a-krov dobro semljg, vaa poalopj«, stroji, tri glav« živin« in druge potrebščin«. Blizo velikega mesta. Ugodna prilika aa rojake t večjo družino. Prodam, k«i* s«m sam In ml nI mogoč« samemu obdelovati. Zrnoma cona. Zamenja a« tudi sa hišo v večjem mestu. Pridite osebno ali pa pišite na naslov lastnika: Anton Oc«p«k, Box 1MB, Lyndon Station, Wta.~<A4v.)
TRGOVINA NA PRODAJ.
i * ■
Proda s« trgovina s k«ndlj«m, amodkami in drobnarijo, štiri eobo sa stanovanj«. Zm«rm» nizka c«na. Oglaalt« s« na: 4752 So. S««l«y Ave., Chicago, III.	(Adv.)
IH>ZOR HIX)VBNKK1
- u™
Dobiti ž«lim Slovenko »fdnia starosti, za opravljanj«' domačih hišnih del. Plača po dogovoru. Katera resno misli, naj a« ošabno, prlglksi s!i pa plšit« na naslov: Jo« Krvlna, Sta. B., R. 2, Ollvsr, Wla.	(Adv.)
V NAJ KM MR ODDA
5 sli 6 sobno stsnovanjs (flst), zaprt porč, gorkota na poč z ogljem. Zmerna c«na In Upa prilika za družino. Oglasit« s« na: 154H W«st «2nd Htre«t, bil. ao Ashland Ave., Chicago, III. Tal. B«public 4045. (Adv.)
ZASTAVE
srsksrasudss la trs* ksve, dalj«, «reva slssse Vis* trsi* ie Viri or »MJ« f vssk jaslklk.
Vre, Slesisste, «ratsse, vsrl*


■ V i>f».l«l M, M M. IMIM, H"*. lWu.
IVAN
•4 Meie Si.
Ceas
PAJK
<'esesMu«a
Jli
'Tu imste recept zs zdravi-lo. C« vam ns Is» pomagalo, vam lK»m napi «al drugo zdravi-
lo.*
"Ali mi ne M mogli tak<#j zapisati še onega drugega?"
NAZNANILO.
Društvenim tajnikom In tsj-ss tem potom naanaajs, ds BM>raJo naznanili vss sprs-sibe naslovov šlaaav la lis* air, naslove novih šlaaav. Ur aa la assists odstoplih. irtaalk In lsabč«aUi člaaav aa* znaalll uprsvnlilvn Prssvsts. da 90 IsJiko točno vrsdl lm«nik U, pošiljanje lints Proavsta Imena la naalove, katere pošlje I« glavnemu tajnika ostaaejo tam v srhlvu ln Jlk spravnlii%o ne dal»i. Tors J je zelo vaša«, da vselej pošljete as asi*A pripravljenih listinah vne Iv« upravplštvu Prosveia hej. Pri vsaki »premembi v« «pravnišivu Prosveta hej. Pri voski spremembi vs asj 00 v00kj omeni stari In navl aaešev, Upravaltlva uljad-m sprlire. ds društveni tajalM In lajalre I« apoAlevs io —tttIMp Gadiaa, upravitelj.
IteatB« HmM
PmstokoRj«
PrLfcel j* usodni trenutek. Ne-dine kot ns j min jla je dobila nekoliko metrov popusta. Mihalek je krepko sedel na svojem sedežu. Brez biča, zakaj oče je po starem očetu povedal, da mora vodnik voditi konja samo vajeti in k večjemu ž besedo.
Mirno je sedel in gledal na mota, ki je stal s črnoiolto za stavo ob tiru. Ko je mahnil, majhen, komaj viden potegljaj in Nadina je zdirkala. Zmerno, a samozavestno kakor da je sigurna svoje zmage. Kiti Mihalek, niti Nadina se nista dala zmotiti od dveh konjev, ki eta jih prehitela v prvih dvesto metrih. Trikrat so morali okoU in po prvem krogu je bila Nadina skoraj med zadnjimi. Oče Mi-hal, ki je sta! pod tribuno, je kričal vznemirjen nad Mlhale-kom in Nadino, ki se ni spustila v pravi tek.
Toda Mihilek in Nadina ata se poznale. Kakor, da sta eno, se nista brigala za nikogar in ste Ala kakor se je zdelo njima prav Pod In na tribuni, kjer je bilo preeej gospodov, ki so stavili na Nadino, je bilo precej nervozno-sti, celo prerekanj, zraagoelav-nih pogledov onih, ki so stavili proti njej. Le huzarski oficir, Id si je prej dodobra ogledal Nadino, je atel miren, molčeč ob stebru in ae ni ganil. Le v lice je bil bled, oči pa so korak za korakom sprsmljftle Nadino.
Sredi drugega krogotoka so opazili pospešek, zmeren, gotov, a vedno stepnjujoči. Koncem drugega krogotoka prav pri tribuni Je prehitela zadnjo prednico. Ljudje so zaploskali, zakričali. da so jih reditelji morali miriti. Mihalek in Nadina nista sliAaia ničesar. In ko je bila pot
prazna pred njima kakor da vodi v večnost, Je poiapetal poteči se Mihalek: "Nsdina!" Vedno hitreje ln hitreje Je Alo. Razdalja med njima in ostalimi se Je vedno bolj širila. Nadina je tekla, tekla, kolikor Je mogla. Usta so se penila in so lovil.« naglici sapo, ki je bila tolikanj potrebna. Brhke noge so se tako naglo odbijale od tal, da je nekdo na tribuni vzkliknil: "Saj ne teče. Saj plava T Tako lepo je tekla Nadina in dotekla prvo nagrado In slavo. ' Stari Mihal. toliko da ni ponorel od veselja, ko so mu gospodje stiskali roke.
Ko se je odpočila In Jo Je Mihalek zbrisal, ae je vse gnetlo okoli njih in očetu so stavili gospodje visoke ponudbe. Denar Je bil vabljiv in starega Mihala je kaj srbela dlan. Mihalek, kakor da ni slišal za očete zapeljivih ponudb, ae je povsem mirno gibal okoli Nadine, jo božal in večkrat sta si pogledala v oči, kakor se pogledata fant in dekle.
Stari Mihal se Je izgubil med barantajočo gospodo. Drug drugemu so navijali cene. Mihal pa je bil konjaki mešetar in je pametno molčal ter čakal konca. Sredi vrveža sledeče mu gospode mu je pošepnil huzarski oficir: "Dajte Jo menil Dam, kolikor hočete! Več kot vai tllJCnez Rakoczi." Spogledala sta ke in Mihal je nezavedno spoštljivo prikimal. Tako je bila Nadina prodana In Mihalek je doživel ob drugi svoji sreči—drugo žalost. Upiral se Je ia upiral, Nadina pa je bila prodana in ni bilo pomoči. Huzarski oficir, ki se je po kupčiji kajjx>noano gibal med ljudmi in okoli Nadine, se nI zmenil za očetov prepir a sinom, ki so mu siUlf solze v oči. V trenutku najtežje boli Je vzkliknil Mihalek: "Jaz grem z Nadino!" Stopil je pred oficirja, kneza Rakoczija in mu p6ve-
■ ■ ii ■ i i ■ '1 dal svoj sklep. Knez, ki ga ni razumel, je vprašal očete, kaj pravi. Potkratkem premisleku, ko se je v'duhu spomnil plavajoče Nadine, ki jo je vodil Mihalek. je prikimal. Cez dva dni ste odromala Mihalek in Nadina
if temnega vzdušnega hleva v velijco konjušnico kneza Rakoczija, Mihalek Je slekel 'kmečko obleko Ur ae preoblekel v knežjega jahača, oče Mihal pa je spravil denar in vsi ao bili zadovoljni. Nadina je priborila vedno nove zmage in po vsej Avstroogrslri je šel glas o dirkalki kneza Rakoczija. ki jo je bil vzredil preprost kmet z Murskega polja.
IV.
Knez Rakoczi Je bil hud Madžar, z vso vročekrvnostjo ponosen, razaipen in je ljubil ženake, kakor to znajo aamo ponosni mtfdžarski magnatje. Ponašal se je s svojimi mongolako-tater-sklmi predniki. Nekoč je za atavo v dveh dneh prejahal dol go pot, za katero je bilo treba tri dni vožnje in to ddbre vož nje. Prvega konja je izhajal do amrti.
Nadino je ljubil, z Nadino ae je ponašal. Zato ae je veaelil z vaem tistim samozavestnim veseljem in častiželjnim kopr nenjem kraljevskih slavnostl v Budimpešti.
Is vseh krajev zemlje so prihiteli mogočni gospodje, da prisostvujejo slavnostim ogrskih vellkašsv, ki so z vsemi mogočimi stvarmi proslavljali ofeletni-oo Štefana, velikega ogrskega kralja. In ni bilo dneva, da bi se ne bil pogovarjal z Mihale-kom, ki je postal eden izmed prvih njegovih Jezdecev. Vsi trije so se tako pripravljali na nov veliki dan, ko se bo kosala Nadina t vsemi najhitrejšimi konji, ki jih bodo privedli naxclirkali
Ob oltaiju
Za
"Prosveto" prsvsl—A.
Tudi zdaj ni bilo nobenega odgovora, vendar se je videlo, da so ji Frančiikine beaede segle globoko v dušo. — Bemsrdovo življenje? — Je vprašal hripavo, — menite, da Je Bernar-dovo življenje v nevarnosti?
—	Jaz menim samo to, da bi sodišče napram možu njegovega slovesa ne nastopilo teko, kakor je, če ne bi imelo nujnih razlogov sumničenja, — je odgovorila FrančtAka.
Mladenka je nekaj časa molčala, nato pa tiho odvrnila: — Bernard ne bo obsojen!
Frančiška je vstala s stola, na katerega je malo prej sedla---Ne? In to veste tako gotovo? Torej mislite, da ga morete rediti? Lucija, za božjo voljo« povejte mi to. ali ml morete?
Jas upam. — je hotela odvrniti, toda beaede ao Ji zamrle na Jeziku, kajti upati v to reAltev ni mogla. — Poskusila bom!
—	Hvalabogu! — je zaklicala FrančlAka olaJAano. — Končno je led vendarle prebit! Zdaj se mi pa zaupajte otrok; kaj nameravate?
—	Jutri, Jutri... Danes ne morem.
—	Toda — —
—	Ne morem! — je ponovila Lucija odločno ter s tem zaključila razgovor in odšla v svojo spalnico.
Ko je naslednjega jutra Frančiška vstala, je videle, da ni Lucije nikjer na izpregled. Ko je prinesls služkinja zajtrk. jI Je na njeno vpra-šsnja po Luciji odgovorila, da je gospodična Lucija že pred eno uro odAla. Naročila da Je, naj sporoči, da ni treba Imeti bojastii radi nje In ds lx> pred večerom nazaj.
FrančlAka Je bila osupla. — Odšla Je? Kam?
—	Teija ne vem. Morda bo vedel stari Jožef, ki je gospodično odpeljal.
—	Nu. lepa stvar! Gospod Uunter Jo Je i«ročll mojemu varstvu, zdaj pa naskrivaj odi-de. ne da bi mi niti povedala, kam!...
Petna jato poglavje.
Vr> atrmi poti. ki je vodila v hribe, ste ko-»sksli dve oaebi; mlsda deklica, in poleg nje km<*t.hribovec, njen vodnik. Mladenka — bila je Lucija — je pustila vos v dolini ter naročila kočijaiu. naj jo «aka. dokler ae ne vrne.
NaAa potnika ata korakala teko že prlbllž-»m dobro uro. ko ste doapela končno do neko-llko xložnejAe vlAlne. DoapevAl na to planoto.
J* Lucija dotaknila roke svoje spremljevalca t-r zasopla: — Počlvajva nekoliko; — ne mo. rem več dalje.
Kmet Jo je pogledal in m- prestrašil, kajti bila je zelo blede In valed naporne in nevajene poti je težko »opta. Dohr<*lu*ni hribovec jo je od vedel k skali, ki je bila pr»rs*Viui s debelim mahom, kamor je sedla
—	Ali imava še dai* <io N.? — Ja vpra-sala končno deklica.
—. Do romarske eerkvr je Ae celi dve url. <*f tam do N.7 pe je Ae tudi dobršen koa pota, kajti IMvji graben je vsled /adnjih nalivov t».
PBOgVZTK ^
Ačc. Zaupajoč v njo Je knez napovedal vsem tekmecem tekmo.
Toliko bliAčs in sijaja, toliko viaokomogočne gospode niste videla ne Nadina ne Mihalek nikoli zbrane Vse dosedanje je bilo kakor mravlja proti slonu, v BudimpeAto. Nadina je pri Ala j Tisoče in tisoče očes Je bilo uprtih vanju, ko ste dirkala po velikem, lepo uglajenem budim pe-Štanskem dirkališču in njuna dirka se je prelila v plavanje. Kakor galeb nad morsko gladino ste splavala ndd dirkališčem in knezu so pe od veselja solzile uživanja strastne oči... In zopet je Nadina zmagala. J Njeno ime je Alo od ust do ust. Vse se Je gnetlo okoli kneza, vsakdo mu Je hotel stisniti roko iS čestita ti, vaakdo, ki je prišel z njim v pogovor, ga je prosil za prijazen poset njegovega hrleva in Nadine.
V.
Zvečer je povabil knez vae ti •te petične in mogočne gospode v svojo palačo, ki ae je šopirila v vsej rsSkošnosti. Vseh narodnosti gospodje so se našli pri nJem. AligleAki, francoski, nemški itd. Kdo bi Jih našteval. Bogati možje, poseetnikl milijonskih vSednosti. In mnogi so ailili, ds jim proda Nadino. Najhujši je bil lord Chamberle, hud angleški športnik. Knez jih je dražil, vodil za nos, se norčeval Iz njih in pri tem užival z vso stTaatjo Človeka, v katerega je uprto toliko bogatih oči ... In ko Je lord ponujal v razburkani vinjenosti blazno vsoto, in so bili od krika, plesa in uživanja u-trujenl, Jih je peljal knez Rak<>-czi v svoji gala-magnatski obleki v konjušnico.'
Mihalek, ki je dremal ob Nadini staji,'se ni malo začudil, ko je zagledal naenkratf toliko gospode, ki se je stadi noči priva-lija v konjušnico.
"Pripelji Nadino!" In Mihalek je urno odpel Nadino, jo vodil po hodniku «konjušnice V jez-darno. Občudujoča množica ple-menltašev jima je sledila, tu ko sta korakala v krogu n jezdar-ni, niso mogli najti olj besedi, s katerimi bi palaskali Nadino in njenega gospodarja. Ce bi stopila v jezdarno najlepša žena v svojj goloti, ne verjamem, da bi bila odmaknila njih strastne poglede nase. Lord Chamberle, toliko, da ni zblaznel v vsej svoji angleški mirnosti, prepojeni z , divje plamtečim šampanjcem. Pijani so bili in nevoščljivi knezu, ki je posedoval čudo velikih slaynosti. Drug drugemu so konkurirali s ponudbami, knez pa je bil trdovraten ln ošaben, samozavesten,- kakor more biti samo madžarski plemič. Ko mtt je bilo igre dovolj, Je dal Nadino sredi jezdarne u staviti. Mihalek Je strumno stopil pred njo, jo držal za uzdo, kakor se je bil naučil pri knezu. Visoko Je Nadina vzravnala glavo in gledala pred se. Kakor, da je čutila fteljne poglede razdražene gospode, čutila svojo vrednost, je stala mirno, samozavestno in je gledala preko vseh navzočih.
Sredi molka pogledov, ko so znova začeli s ponudbami, Je knes divje zaklicaJ: "Nihče ne bo poeedoval več Nadine!" Votlo Je zabobnelo po vseh kotih prostorne jezdarne. Nadina je visoko zahrzala, ae divje vzpela na sadnje noge in v težkem padcu pred zastrmelimi pogledi na vzočlh zrušila ... Iz dveh strani j« brizgala kri.
Knez Rakoczi ae je obrnil k okameneli družbi, iz katere je izginila vsa' • vinjenost. "Goapo-da. to si lahko dovoli samo mad-Žaraki plemič!"' Tako je triumfiral . . .
f i- VI.
. . . Sredi tiste a strastjo prežete noči ne Je opotekal globoko sklohjen tlovek po budimpeAtan-skih ulicah. Samoten potnik, ki bi ga bil policaj v vaak i drugi noči ustavil. £ Nocoj je bila noč
Kje je vzrofc?
A: Zdravnik je moji ženi prepovedal, da bi imela kaj opraviti
v kuhinj L" — B.: "Kako to, ali je bolna?" — A.: "O ne; jaz sem bolan."
- -....... Po ovinkih.
v "PepČek, kakšen si pa danes?"
—	"Grogec me je v travo vrgel."
—	"Od trave vendar ne boš teko grd!" — "Saj jo je poprej krava snedla."
Njegova pravica.
—	To Je čudno, moj moi V||| noč govori v spanju.
—	Meni se pa ne zdi ¿udu Najbrž pri tebi čez dan ^ ne pride do besede.
prehodeii Najtežavnejši kos pote imava Ae pred seboj.
Mladenka ni odgovorila; kmet je obstal ob njeni strani in potrpežljivo čakal, da pričneta spet nadaljevati svojo pot.
—	Na, mislil sem, da sva sama na potu, — je povzel nenadoma hribovec, — zdaj pa dim, da prihaja gosjKxl kaplan. Ta se ne straži ne mraza, ne neurja, kadar zahteva kdo njegove duhovne pomoči. Prihaja z fc— jeve kmetije, kjer imajo bolnika.
Bil je v resnici mlsdi kaplan župnika Klemena, ki je prihajal z nižje ležeče kmetije in ki se je zdaj obrnil po poti proti hribovju. Po-vrAno je pogledal kmeta, ki ga je spoštljivo pozdravil in ki je stal tako na poti, da je s svojo Široko postavo popolnoma zakrival mladenko.
Kaj greate tudi vi v hribe, Ambrož?
—	je vprašal Benedikt.
—	Da Čaatlti, pa ne sam! Ta-le gospodična ml Je obljubila, da mi da nekaj zaslužka, če —
—	pri tem je kmet nekoliko odstopil, tako da je duhovnik mogel videti njegovo spremljevalko. Ko je duhovnik opazil mladenko, se je pojavil na njegovem obrazu izraz največje osuplosti.
—	Gospodična hoče h gospodu župniku v N., — je povsel spet kmet, — ko Je videl, da ne izpregovori nihče besedice.
—	To zdaj ni več potrebno, — ga je prekinila tiho njegova spremljevalka. — Saj tudi lahko — saj lahko gospodu patru Benediktu povem, kaj me je privedlo sem. Počakajte me tem-le doli)tla oni-le kmetiji; v četrt ure bom nazaj.
Kmet Js pokimal in ko Je še enkrat apošt-Ulvo pozdravi) duhovnega gospoda, je odštork-IJal. Bil je vesel, da na teko lahak način saw služI avoj denar, ne da bi mu bilo treba hoditi težavno pot v'N.
Benedikt in Lucija ste si stala sdaj sama drug drugemu nasproti.
—	Gospodična, vi ste hoteli k župniku Klemenu? — je končno prekinil Benedikt muč-ni molk.
Lucija je odmajala s glavo; — Ne, ne k njemu. — je odvrnila iiho. — Mislila sem le. da vas tam najbolj gotovo dobim. Iskala sem
vas!	»
.. — Mene! Mene! — je ponovil počasi, — kaj vaa je moglo priveati k meni?
Lucija Je molčala. Zdaj. ko je stala pred odločitvijo, jo js zapustil njen pogum. Hotela je rešiti brata, sdaj pa Je začutila, da Je vendarle preveč podvzela. da bi laglje prenašala njegovo jetnlštvo. njegovo nevarnost, kakor pa Izvojevala mu svobodo sa — to oeno!
Benedikt je aiutil boj v njeni notranjAči-nl. — Ali vam je teko silno težko reči ml besedo? — Je vpraAal grenko. — Jas razumem to. po vsem tem. kar Je bilo. toda vendar se iwete morali odločiti, iipragovortti s vam toliko osovraženim človekom, če hočete, da ta človek live vašo željo!
—	Imam neko vpraSanje na vaa. — je dejala končno akoraj nealUno. — in neko proAnjo
—	Nu. prav. jaz rakam.
—	Gre zaradi »m rt i grof« JUneka. — k<*naj iftlehniia kontno iMicija. gledaje v tla
<>n« je utihnila ter čakala odgovora
i terega p« ni bilo.
ka-
<BsUs prihodnji!.)
usti
ponosnih madžarskih "magnatov"
Ob tajno Aumečem Dunavu je žel In nihče mu nI-videl v obraz. In če bi mu bil kdo pogledal, bi videl lica vaa upadla, oči od prevelike žalosti osušene. mrtve ... Mihalek.
U daljave so Ae Aumele godbe in slavja velikih gospodov, v katerih rokah leži usode tiaočev in tisofl*v. velikih gospodov Rako-csijev.
Pravijo, da se Mihalek ni vrnil nikoli domov In od nikoder ni bilo ne duha ne sluha o njem .. .
(Kaeac.).
KADARKOLI PUTUJETE
NA SEVERNO STRAN
vzemite North Shore Line v katerokoli teh mest-^
Milwaukee Racine j , Kenosha Winthrop Harbor Son
IVaukeoan
"lake Bluff Lake Forest Ft, Sheridan ~ Highwood Highland Park ['■.•■ Rarinia ' ««-. Glencoe
Hubbard Woods
Winnetka Kenilworth Wtimette 1 Libertyville 1 Munaelem i Northfipld •'■] Glenayre Briergate < J Woodridge
Chicago North Shore & Milwaukee Railroad Co. I
Proga poslužbe
Postaja v mestu: 223 So. Wabaah Ave.	Na severni strani: Wilson in
ter Howard St. "L" postaja • ,	Telefon: Central 8280
Izletni urad—Prodaja voznih listkov, 72 W. Adama St.
HITRA UDOBNA POSTREŽBA
UGODNI CAS ODHAJANJA
Vlaki North Shore ielasnica odhajajo is središča mesta vaško oro v Milwaukee, Realna in Kenosko. V Sraga kraje pa Ae bolj pogoatoma (glej sesnaia). Cena ja nizka. Tu ni prenapolnjenih cesta, ki bi vas ovirale. Od doma lahko greate zgottaj, in sa vrnete ob katerikoH uri se vam poljubi. Devet pripravnih postaj je ob Skokie Valley progi, ob kateri so gosdi in igrišča na prostem. Vožnja v St. Mary's of the Laka, Fort Sheridan, Great Lakes, k jeserom v Fox River okrožju, v kraje ležeče v južnem Wlsconsinu v okrožju "Land o' " ali kamorkoli si bodi na deželo a postaj North Shore proge, pomeni prijeten izlet in zabavo za vsakega Slana družine. Ako živite kjerkoli v bližini nadullčae železnice ("L" proge), se lahko s njo pripeljete naravnostdo postaje North Shore železnice. Na južni strani mesta JeTW takih postaj naduličae že-leznice, poleg poataje, ki te neMe na 233 South Wabaah Ave. (Wabash end Adams), In pofljJI na severni strani mesta: na Grand Avenue, Wilson AvedCa in Howard St., na nadullftii železnici. -fa
Avtomobilska zveza ■ podeželskimi kraji Redna avtomoMlaka zveza se vzdržuje s postaj North Shore želesalce v Waukeganu in Libertyville, v sledeče kraje:
Fox Lake Aatioch Lake Zurich Waeeoada Channel Lake Lake Villa Woodatock Gurnee, in McHenry	Deerfleid Northbrook Techny
Iz Kenoshe se vzdržuje avtomobilska zveza s Powers Lake, Silver Lake, Paddock Lake, Twin Lakes, In Lake Geneva, kamorkoli želite iti kar pokličtie tetefonično Central 8280 ia dobili bedele vaa užaljena pojaanila.
Prosto služba za blatna pojasnila
IaUtnl urad (Outinc and Bccrwtion Bunm) m 72 W. Adama St.. Je naU-noWJen t namenom, ds daje bmpMni pojsanila «T krajih oddaljenih od Chlea*a Jo 100 milj, M ao pripravni aa ialeu. razvedrilo in odmor. Tosatami veifeki ram bodo potnaeali urediti vae potrebno ia vote Jo fn i «lete po Dlaki ceni, bodiai as m dan, en teden ali rad. Tam dobite vaa pojaeuiie o ribolovu. voSnJi ■ folnom, iger aa prartm In enakih aabav bodiai v kateremkoli kraju ali Jeaera, katere** Je mo-toie doseči a proce North Shore teieanl. «e. Za to poetreftlm ae popolnoma ni« ne računa. Pokličite tetefonično State OOSO »11 pa se oclaaite v radu. Rasne brafore i pojaanili In aemljevidl ae dajo breaplač-
SPREJEMA iVSA V TISKARSKO OBRT
SPADAJOČA DELA	<
. ■ *
Tista vabila m veselice m shode, viatmce, časnike, knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaikem, čeSkem, nemškem, angleškem jeziku in drugih
VODSTVO TI8KARNE APELIRA NA ČLANSTVO S. N. P. J„ DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI
e -
One zmerna, unijako dek> pnre vrste. V« pojasnila vodstvo tiskan*
S. N. P. J. PRINTERY
. .. r 2667-59 Sa 1 ■■■■<,!, Avomo
CHICAGO, ILL.
TAM SB DOBE NA J&M> TUDI VSA USTMKNA POJASNILA