146. številka. ..EdlBOfft" rhai» enkrat *a inu. razuii nedeij in pr«nikoT. ob »5. uri zvečer. >aro£a1aa /mn«a : Za celo leto........-4 kron za poi W>ia.........1 - - ca ornice poslancev in do Iit>eralnib skupin gosj>oske zbornice državnega zbora avstrijskega pripravljajo, da ob najraznejih prilikah zahtevajo nemški jezik kakor zakoniti posredovalni jezik, da celo vsako sjw>ra-zumljenje z nenemškimi plemeni proglašajo odvisnim od »polnjenja le zahteve, povzdiga avstrijski narodnostni klub proti temu glasen protest in sioer iz nastopnih, neoporečnih razlogov : I. Ni v avstrijski ustavi sedanjosti ni-kakega govora ne o nemškem, ne o kakem drugem jeziku kakor posredovalnem jeziku. II. St taka zahteva obrača naravnost proti členu XIX. državnih temeljnih zakonov. v katerih je jednakopravnost narodnosti in jezika vsakega plemena izrečno zajamčena, državni jezik pa bi krčil to jednakopravnost, da. celo degradiral bi nenemška plemena v državljane drug vrste. III. Zakonito uvedenje nemškega posr.jezika, in naj bi navstalo kakor bodi, bi pomenjalo direktno kršenje ustave in nasilje proti ne-nemškim plemenom. IV. Xa sedanjo ustavo je vladar prisegel za-se in za svoje naslednike in je torej ni brneti prelomiti na škodo narodov. V. Nemške stranke ne morejo nemškega kakor državnega jezika oznaČati za državno |>otrel>o: te stranke niso niti zmožne, da bi subjektivno }>odale tak dokaz, ker nastopajo kakor sodnik o stvari, ki se direktno tiče njih narodnega interesa. Xiti vlade ne morejo nezavzeto soditi v tem p>gledn, ker so, :ie gledč na njih sestavo, soudeležene na tem jedri«»stranskem interesu nemškemu plemenu v pr log. Vlade morejo v pogledu na rabo državnega jezika povedati svoje menenje k večemu kakor eksperti, nikakor pa ne kakor sodniki. Kolikor možno pravično sod I k) o posrećio valnem jeziku morejo dati le zastopniki vseh narodov, začuvši veščake in j*> dosedanjih splošnih izkustvih. VI. Slovanski narodi, ki sestavljajo ve- čino države in monarhije, imajo interes le na obstanku monarhije, ne pa na obstank'u d u v a 1 i z m a. Monarhija obstoji že dlje časa, brez ozira na duvalizem, ustvarjajoči dve državi, in brez ozira na to, da vladi in upravi teh dveh držav ne rabiti nobenega jednot-nega jezika kakor posredovalnega jezika. D£, kakor stoje stvari danes, ne prihajati niti do tega, da bi rabili skupen jezik kakor državni jezik. VII. Državen jezik bi imel zmisel, o katerem bi se vsaj dalo razgovarjati, ali tudi državni jezik se niti ne da več dokazati kakor državna potreba, odkar obstoji duvalizem, a obstoji tudi monarhija ukljub du-valizmu. VIII. Ravno duvalizem, ki se poslužuje več državnih jezikov, priča, da glede vojski-nega jezika in posredovalnega jezika ni veljavne analogije. Vojskini jezik je nekaj za-se in jKJsredovalni jeziki obeh držav so zo)>et nekaj za-se. Najmanje pa je možno iz vojskinega jezika dokazati državno potrebo posredovalnega jezika. Celo vojskini jezik je ^ sprejeti le kakor dejstvo in nič druzega, tem bolj, ker se o mejah rabe istega na v z dol da razgovarjati, kakor v resnici dokazujejo polkovni jezici. IX. Po avstrijski ustavi je iz-vedenje člena XIX. prvo in državna potreba. Ta čleu se mora uresničiti najprej, predno je sploh mogoča kaka diskuzija o posredovalnem jeziku. Narodi morajo najprej dobiti svoje narodno pravo in potem še le bi morda mogli kaj odstopiti od tega, ako bi se sploh spuščali v to, da dajo upravi posredovalen jezik v gotovih, strogo odmerjenih mejah. Posredovalni jezik je morda možno smatrati za udobno, primerno sredstvo, nikdar pa za državno potrebo in za to komodi teto za upravo bo možno pridobiti narode še le po i z ved en j u člena XIX., nikdar pa ne prisiliti jih k temu. Kajti vsaka sila v tem pogledu bi bila toliko kolikor nasilje na narodih in ustavi. .S tem je ta naš protest pravičen do evidence. Politični pregled, TRST, 28. junija 1900. Folitiiki dogodki in Jugoslovani. Zadnja »Information« prinaša dva sestavka, ki govorita o politiskih dogodkih z ozirom na nas Jugoslovane. V prvem sestavku, do-poslanem iz parlamentariških krogov, je rečeno, da se Jugoslovanom tako godi, kakor onemu, ki je svojo hišo sezidal ob cesti. Vsi kritikujejo in vsakdo meni, da bi bil hišo sezidal bolje in lepše. A nikdo ne pomisli, da je gosj>odar moral zidati hišo baš tako, kakor odgovarja njegovim potrebam in kakor jo je i mogel. Jugoslovani so se združili s češkim : velej>osestvom in nekaterimi drugimi sorod-®ni-ni življi v nov klub in zato morajo poslu-I šati razne sotise. Ako se tako godi od na-; sprotne strani, se prezira to, ali obžalovati je, ako se to godi od prijateljske strani, ali od I take, ki se dela prijateljsko. Dokler je obstala desnica, so bili Jugoslovani zadovoljni, da jej pripadajo, in oni lahko rečejo o sebi, da so več storili za desnico, nego so prejeli od nje! Ko pa je desnica nehala obstati, so morali ' Jugoslovani iskati vsaj omejenega uaclo- P O l> I, I S T K K 12 Zvezda spoznanja. r-ilika c Pomjanićine. Pi*e: Slacoljnh Fod*lapin*ktf. VI. — Kako moreš govoriti, da nas ima = n:sa- gospoda za nor»*e ? — Kako ? Ali ne vidiš? Vsa ki k rat, ko so volitve, prihajajo med nas in obljubljajo nam zlate gradove. Ali se ne spominjaš, kako nam obljubujejo o vsakih volitvah : ceste, mostove iu Bog ve, kaj se vse? Ali pa nam kaj dajo ? Xu, nič iu zoj>et nič! Ne dajo nam «*est, tla bi na lahek način mogli spraviti svoje pridelke v denar: ne dajo nam šol, da bi se nam ne odprle oči, da bi mi ne prišli do spoznanja njihovih sleparij ! — Pa zakaj pri po veti uješ vse to meni ? — Zato, ker se sramujem samega sebe radi svojega izdajalskega početja, a nimam nikogar, da bi mu zaupal, da bi mu odkril svoje srce. Tebi sem se cxlkril i j upam, da me ne izdaš. — Ne, gotovo ne! Jaz te ne izdam! Ampak čudno, jako čudno se mi zdi tvoje današnje govorjenje. — Ne morem (»omagati. Govoril sem, kar mislim, govoril sem — resnic«). Z Bogom l — Z Bogom ! Anjeleto je odhajal, a Tone je stal ka- kor omamljen . . . Nekako čudno mu je bilo pri srcu . . . Čudno, težko! Na prsa mu je legalo nekaj liki težak kamen, a dušo mu je obtežavalo neko čudno čutstvo ... Ni mogel vzdržati mej zidovi in zato je bežal, bežal ven izmed zidov gnezda Pomjanskega, kjer se je vršilo toliko prevare, toliko korupcije. Bežal je v slobodno naravo, kjer je dihal sveži, slobodni zrak. Zunaj pa je sel na kamen pod hrastovim deblom, |M>dprl glavo s komolcema, mej tem, ko so se mu po glavi vrtile čudne misli . . . Tone je mislil, mislil . . . Vmes pa se je razlegalo veselo ptičje petje . . . Tam se je razlegalo veselo petje slavca... Tam je žvrgolel škrjanček, vmes pa se je oglašala kukavica se svojim jednostavnim : ku-ku. Tone pa je sanjal in omahoval in se ni mogel odločiti . . . Mej tem pa, ko je Tone sedel zunaj in bil veliko borbo v svoji duši, vršila se je v Pomjanu samem velika volilna bitka. Volitev je dovršena . . . To pot je prvi č zmagala pravica nad krivico in nasiljem. Toneta pa še ni bilo v Pomjanu. Tone Menigov je bil italijanaš, delal je za italijansko stranko. Bil je agitator italijanske stranke. Kljubu temu je on vedno trdil, da je Slovenec. In ko je agitiral, ni agitira) za italijansko stranko, ampak za istrsko, za takozvani »partito istriano«. Seveda znači »par- mestila. Nova zveza je nekak mikrokosmos stare desnice. Nje načela so ista stare desnice, kakor jih je ista zastopala v svojih najboljših dneh. Bedasto je, ako očitajo Jugoslovanom — in to cel<5 v nekaterih slovanskih listih —, da so šli v nenaravno koali-cijo. Zakaj-?-" Zveza, ki spaja člene novega kluba, je vsem skupno krščansko naziranje. V tem znamenju se more zmagati in se je zmagalo že mnogokrat. V tem ni nič nenaravnega, nič nemoralnega in zveza krščanskih Slovencev in Hrvatov s krščanskim historičnim plemstvom češkim je nekaj bolj naravnega, nego sgemeinburgschaft« požidovljene nemške napredne stranke z Luegerjem in antisemiti nemške ljudske stranke. Jugoslovanski poslanci niso, vstopivši v novo zvezo, ničesar izdali in se ničemur odpovedali in ničesar zatajili. Tesneje so se pridružili izkušenim prijateljem — to je vse. Na drugem mestu pa izvaja neki slovenski poslanec, da so Nemci, se svojo zahtevo po zakonitem določenju nemškega posredovalnega jezika, vrgli bakljo požara mej tito istriano« isto, kar »partito italiano«. Vendar je v Istri mnogo takih, ki bi se ne vjeli na ime italijanstva, a se dajejo loviti na ime »istrijanstva«. Mej slednjimi je bil tudi Tone Menigov. Oče njegov je bil strasten lahon ali pristaš »stare« stranke, »partito iatriano«, in zabavljal je grozno čez »kroate«, kateri da hočejo vse preobrniti , Istro spraviti pod Hrvatsko in kdo ve, kaj še vse. Po očetu pa se je navzel takega duha tudi sin, osobito še ko ga je znal pridobivati se svojo priliznenostjo na svojo stran oni doktor in s pripovedovanjem , da njegova stranka hoče skrt>eti za vso Istro jednako, da hoče, da žive Slovenci in Italijani složno med seboj kakor dosedaj itd. In Tone, priprost mladenič, je verjel vsem takim in enakim sladkim besedam, osobito še, ker ni imel prilike, da bi čital slovenske časopise. Tem laglje pa je bilo, da je ostal Tone vedno vnet branitelj italijanske stranke, ker nobenemu slovenskemu rodoljubu ni prihajalo niti na misel, da bi ga hotel spreobrniti. Tone ni bil se volilec, do-čim je bil njegov oče znan kakor tako strasten italijanaš, da je vsakdo vedel že v naprej, da bi bil brezuspešen vsaki trud za njegovo spreobrnenje. (Pride še.) nenemške narode. O tem da priča shod, sklican v Žalcu od« slovenskih poslancev štajerskih. Ko je *shod — obiskan otl stotin volilcev — odobril postopanje državnih poslancev in izrekel češkim poslancem zahvalo na njih možkem nastopanju za izvedenje jednakopravnosti, in ko je shod z viharnimi klici »proč od Gradca« odobril izstop iz deželnega zbora štajarskega, je bila soglasno vsprejeta resolucija, izišla iz kroga volilcev, ki za slučaj, da bi vlada hotela na podlagi >? 14. usiliti nemški posredovalni jezik, poživlja slovenske poslance, naj vstopijo v najostrejo obstrukcijo proti vlad i. Politično gibanje mej Slovenci. Minolo nedeljo je bil shod političnega društva »Naprej« v Žalcu na Spodnjem Štajerskem. Govorili so poslanci vitez Berks, Žičkar in Dečko: potem Dragotin Hribar, Rebek, Jošt in drugi. Ob splošnem navdušenju so bile vsprejete nastopne resolucije : I. Mnogoštevilno zbrani volilci izrekamo ! svojima državnima poslancema zaupnico ter I odobrujemo njuno postopanje v minolem zasedanju državnega zbora ; odobrujemo |pa tudi odločno postopanje čeških i državni h poslancev. Našima poslan-: cema naročamo, da terjata v državnem zboru i izvedenje popolne narodne ravnopravnosti; v taktičnem postopanji naj jima velja prvo načelo čiste slovanske vzajemnosti. I — II. Danes zbrani možje že danes prote-' stujejo proti temu, da bi vlada s § 14. uvedla nemški jezik kot državni ali posredovalni jezik, ter naročajo svojim poslancem, da naj v tem slučaju delajo obstrukcijo v državnem zboru iu stopijo v najstrožjo opozicijo proti vladi. — III. Vladna predloga zastran ustanovitev kmetijskih zadrug naj se spremeni tako, da se že v državnem zakonitem načrtu izreče, da se ima za vsako narodnost v vsaki deželi ustanoviti posebna kmetijska deželna zadruga. — IV. Na zborovanju v Žalcu, dne 24. G. 1'JOO. zbrani Slovenci protestujemo odločno zoper postopanje deželnega zbora in deželnega odbora štajerskega, katera odrekata slovenskemu narodu na Štajarskem, brojeČemu tretjino prebivalstva dežele, vsako pravico do narodnega obstanka, katera porabljata deželne dohodke, akoravno Pierwiastr) starožitne i piesmacH Dr. J a n L e c i e j e w s k i. Lvov. I Ponatis iz gim. programa.) 1899. Nekdo je v »Edinosti« v uvodnem članku, naslovljenem »Brez naslova«, omenil med drugim tudi, da »naši profesorji od Trsta do Gradca ne poznajo naših narodnih pesmij«. Zgubljene pa naše narodne pesmi vendar še niso, ker se drugi zanimajo zanje; omenjena bodi razprava, katero je spisal dr Leciejewski, profesor na IV. državni gimnaziji v Lvov u in privatni docent slovanskih jezikov na lvovskem vseučilišču. Slovencem je dr. Lecieje\vski znan po svoji brošur; : »Z zvcia Stovincow«, katero je izdal 1884; bil je na Slovenskem 1883.1. o šolskih počitnicah. V zgoraj navedeni razpravi govori naj-poprej o novi znanosti, o folkloristi ki, ki si je postavila za smoter: bitstvo raznih narodov spoznavati pobliže, in navaja nazore, katerih so se doslej držali pisatelji na tem polju. Dr. Leciejewski je omenil, da tudi v Lvovu obstoji že nekaj let sem »Towarrzy-stvo ludozuaocze«, da je pa premalo podpirano. V drugi polovici razprave pa navaja znanoŠtrekljevo »Zbirko narodnih pesmij« in govori podrobno o posameznih. Najpoprej omenja pesem, ki pripoveduje o deveterih deželah, v katerih stanujejo različni ljudje. *) Snovi. doplaču;ej<» Slovenci k i>tini svojo tretjino, skoraj i/.ključljivo za gt>«f»odarske in naučne jx>trebščine nemških deželanov, i?|M>dnješta-jersko pa v gospodarskem oziru zanemarjata, v narodnem oziru tlačita, v kulturnem oziru pa mu odrekujeta brezobzirno potrebnih sol za višjo izobrazim. Slovenskim deželnim poslancem izrekamo torej zalivalo, da so s svojim izstopom ojKizorili svet na krivice, ki gode slovenskemu narodu na Štajerskem. Vse delovanje slovenskega naroda v l>odoče l>odi obrnjeno na j>opoliK> ločitev Sj>odnještajerske od Gradca. — V. Končno se resolucija, ki zahteva od vlade ustanovitev {»osebnega kulturnega sveta za Slov. Stajer. da podpira vlada z vnetni sredstvi naše poljedelstvo, j»o-sebno limeljarijo. da se ustanovi za Spodnji Stajer posebna kmetijska šola s slov. učnim jezikom. da se ustanovi potrebno število šolskih vrtov ter uvede za ljudske učitelje poljedelski kurs; da se za Spodnji Stajer ustanovi poseben oddelek trgovske in obrtne zbornice in državna e. kr. obrtna šola«. To je primeren in dostojen odgovor na drzne pretenzije nemških fanatikov. Zavednim štajerskim Slovencem čast in — mnogo posnemovalcev ! Proti posredovalnemu jeziku . V ponedeljek so imeli Italijani v Tridentu zborovanje. v katerem so se odločno izjavili proti zakonitemu uveljavljen ju nemškega posredovalnega jezika. Cehi ga nočejo, o Poljakih niti ne govorimo, Jugoslovani ga odklanjajo. Italijani protestu jejo, velika večina konservativnih življe v nemških vidijo v njem le brez potreb no izzivanje nenemških narodnosti . . . ! Ali hočejo naši državniki res le nemškim fanatikom na ljubo razvneli plamen boja med državljani. kakoršnjega še ni videla ta država in ki bi mogel postati katastrofalnega značaja?! Resolucija, ki jo priobčujemo danes na čelu lista, dokazuje, da bi bilo nasilno u vedenje državnega jezika — v kateri-koli obliki — na.-ilje na ustavi, temeljnih zakonih in pravicah narodov, a vihar, ki bi na vstal, bi pokazal tudi, da bi bil zločin na ekzisrenčnih pogojih države in dinastije. Italijanska komora se je včeraj otvorila zopet in se je predstavilo novo mi-nisterstvo Saroeco. Ministerski predsednik je |»ozival poslance, naj omogočijo parlamentarno razpravljanje. Vsem I »odi v podlago vera v liberalne institucije, ki so ustvarile veliko Italijo. Plemenita želja koristiti domovini pomore. da se premagajo vse težave. Pred vsem Ih> misliti na gosj>odarske reforme, ker nezadovoljnost naroda izvira v prvi vrsti iz slabega gosj>odarskega stanja. Ali v očigled nevarnosti, ki je v sedanjem položaju, se mora omejiti na tesen program : na rešen je začasnih proračunov in stvari nujnega značaja. Potem je Saracco pozival |>oslance. naj varujejo parlamentarne forme in mejsebojno sj»oštovanje. Zagotovljal je. da si bo vlada prizadevala, da ohrani javni kredit, da utrdi ravnotežje v proračunu, da povzdigne eko-nomno stanje v deželi, da čuva javni red, Omenjajmo osmo, v-kateri živijo same žen-r»ke: dežela je obdana z zlatimi hribi in rekami, tekočimi jkj zlatem }>esku. Tudi v de \eti deželi biva samo ženski spol, ki pa razume čarodejstvo. Snov te pesmt se nanaša na grško }>odlago, vendar se pisatelj ne more odločiti, da bi jasno označil grški izvirnik ; misli na (>disejo, pa tudi na Aleksandrejldo. Pesem o sv. Jurju prispodablja poročila, kako je Perzej rešil Andromedo in povdaija potem različnosti, ki imajo svoj temelj v krščanstvu, in navaja tudi varijante, ter kaže na vpliv krščanskih nazorov. Najstarejšo obliko te jm>-vesti podaje Ovidij v Metamorfozah X. 1 —105. Pisatelj primerja Orfeja in kralja Matjaža : {»osebnost slovenske pesmi se mu dozdeva to dejstvo, da v redakciji slovenske j»esmi Bog vdihne Matjažu misel, pobrinoti se za svojo ženo. Pisatelj razlaga tudi j»esein o sv. Antonu, v kateri zasleduje dva posamezna dela. Xa zadnje vprašuje pisatelj, od kod so vzeli Slo vene! toliko narodnih staro-žitnih snovij, in prihaja do zaključka, da so dobili te snovi po slovstveni |K>ti, ker je grško-bizantinsko slovstvo i mehi zbirke povesti, pobranih jm> različnih pisateljih. Te zbirke so porabili duhovni pisatelji Bolgarov in Srbov, in od teh so se povesti razširile do Slovencev. Slovenci le z veseljem pozdravljajo to dejstvo, da se tudi Poljaki zanimajo za njihove slovstvene proizvode, ker se na tak način tudi bolj oddaljena slovanska plemena izpoznavajo pobliže. itd. itd. in kar je več takih lepih — obljub. Izjavivši, da vlada vsprejemlje popolno odgovornost, je konečno pozival poslance — kakor star liberalec — naj vsi delajo za povzdigo časti liberalnih institucij in da na-rase moč slavne dinastije, ki vodi usodo Italijanov. Govor ministra - predsednika, odobravan sicer tu in tam, je bil v obče bolj hladno i vsprejet. Le ob zaključku je bil aplavz bolj splošen: ne ve se pa, ali radi vsebine, ali zato — ker je za vršil. Tudi novinstvo piše; bolj hladno. Tržaške vesti. Odprt Jfrob. Danes zjutraj ob 11. uri je umrl v 10 letu svoje dobe, župnik tukajšnje srbsko-iztočne cerkve, gospod Savatije Kneževih, ki je služil to občino celih 35 let. Bil je odlikovan z rudečim trakom in je bil obče priljubljena oseba. Pogreb bo jutri ob 10. uri predpoludne, iz pravoslavne cerkve. ttorje njemu, ki laže! Če je imel kdo prilike, da se prepriča, kaka je zastava bratovščine sv. Cirila in Metoda, jo je imela gotovo duhovščina. Kakov poldrugi mesec je že od tega, kar je bila ta zastava cerkveno blagoslovljena in pohranjena v cerkvi. Na sv. Rešnjaga Telesa dan, dne 14. t. m. so bile demonstracije radi te zastave. V nedeljo dne 17. t. in. je bila ta zastava v cerkvi razvita v pričo vladike in vsi so videli, da je ta zastava bela in tla nima ni najmanjega demonstrativnega znaka na sebi!! A sedaj čujte: duhovniki, ki pišejo v «kr-ščausko-socijalni* «L Avvenire* in gledč katerih je izključeno, da bi ne vedeli, k:(ka je zastava, trde še dne junija, da je zastava bratovščine sv. Cirila in Metoda — ne, tega se vendar ne upajo trditi, ali da vendar dosežejo svoj namen in begajo laško ljudstvo, poslužili so se prav nesramne finese. Govorč namreč o prononsirani narodni barvi, a mesto besede czastave» so potaknili besedo «bratovščine» ! ! To je že rafiniran način hujskanja, ki spekulira na lahkomiselnost, nerazsodnost in razburljivo nrav laškega ljudstva. Ljudstvo čita tja v en aan in brez kriterija in agent provocateur v duhovski obleki si mane roko: ljudstvo bo vendar le mislilo na slovanska trikoloro. Sicer je že to brezmejna infamija, ako duhovnik na tak način obrekuje bratovščino, dovoljeno in potrjeno od cerkvene oblasti. No, pustimo zastavo in bratovščino za danes, saj dobč hujskači in ščuvalci in sovražniki resnice okolo »Avvenire* v prihodnji številki tega lista odgovor od poklicans strani, da jim bo šumelo |K> ušesih. Za danes smo jih hoteli loputniti po lažnjivih zobeh radi druge notice, priobčene v isti številki rečenega «krščansko-socijal-nega» lista naravnost na našo adreso pod naslovom «Infami cretinerie deli «Edinost*.» Kar se dostaje »obrekovanja» «neutrudno-! delujočega duhovnika* Buttignonija, je to delovanje označil — glej zadnjo »Edinost* — priprost mož, ki pa ima gotovo več resnične pobožnosti in resnicoljubja v sebi, nego vsi laži-krščanski socijalisti okolo «Avvenira>, !z Buttignonijem vred, in sicer tako temeljito ' označil, da bi mi lahko kar obrnili hrbet tem I ljudem v znak primernega — gnusa. No, ker i smo že te dni obljubili, da hočemo temeljito obračunati / gospodom Buttignonijem, baš kar se dostaje našega »obrekovanja* glede zvez tega gospoda z »Indipendentom* , prosimo tudi »Avvenire*, naj le malce potrpi. «Avvenire« nas označa za blazne in nas v svoji veliki krščanski ljubezni pošilja med norce k dru. Canestriniju. Mi pa »Avvenira* ne proglašamo za norca, ker vemo, d a v e-d o m a in namenoma, z infernalno z l o h n o s tj o i n o b polni zavesti — kakor nepoboljšljivi zločinci sploh — vrši in nadaljuje svoje peklensko početje ščuvanja. Norec je db-žalovanja, hudobnež pa zaničevanja vreden. Mi pa smo |>onosni in zadovoljni, ker nas povzdiga zavest, da smo na pravi poti, dokler sikajo na nas svoj strup ljudje, ki so brezvestno stopili z višine svojega svetega poklica in se ponižali doli v mlako strasti in sovraštva, od kjer— kakor je izborno pri pomnil gospod Košir — mečejo polena v plamen, mesto da bi gasili, kakor bi jim veleval njih sveti poklic! In s tem se vam gospoda — ne klanjamo ! Vsakemu, kar mu gre! ! Solnee sleer sije na nebu, tli vendar je — tem«! Nekam tako trdi »Indipen-dente* v svojem otepanju radi znanega predloga dra. Rvbara pelagroznim Furlanom v prilog. Naj le bo belo-rudeče-modra zastava agitatoričnega društva ; naj le tri je štiije odvetniki, došli iz Ljubljane, donašajo med nas besedo velike Slavije; naj se le slovenska društva nastanjajo sredi Corsa; naj bodo le poštni j»ečati s slovenskimi napisi, dvojezične table, slovenske propovedi, naj bo le vse ono, kar spletajo apostoli svete Rusije : nič nič — in toliko da ni rekel : tudi če so vsi Trža-čani Slovenci —, kar prihaja od take strani in s takimi nameni, ne more plašiti «Indi-pendenta* za italijanski značaj Trsta, kajti to mesto je bilo, je in bo italijansko po pravu in po »naši* volji!! Iredentarski list priznava torej po vsej obliki, da so tu Slovenci, da imajo svojo organizacijo in da jim ne primanjkuje krepke volje za manifestiranje svoje ekzistence v javnem življenju in v cerkvi; priznava tudi, da se le z nasiljem more brzdati ta živelj, ali vendar trdi, da Trst je in ostane izključno italijanski. «Indipendente* priznava sicer, da na nebu sije solnee in ne more tajiti, da mu blišči v oko in ga peče, vendar pa bi hotel uveriti svet, da je tema, da ni solnca. Nič se ne boji, prav nič, le malce — strah gaje!! Slavnemu poštnemu vodstvu na znanje. Gospod Gregor Zidar, posestnik v Ro-colu nas prosi, naj naznanimo slavnemu poštnemu vodstvu, da je parte po gospe Frančiški Nabergoj, oddan na pošto dne 21. t. m. predpoludne, dobil še le ob 3. uri popoludne naslednjega dne, toraj tikoma pred pogrebom samim. Ker pa se pošta za Rocol običajno tako zakasnuje, noče rečeni gospod nikogar dolžiti radi gornjega slučaja, marveč mora misliti, da je v slabi zvezi sploh krivda temu. Prosi torej v svojem in v imenu svojih sosedov, da bi slavno poštno vodstvo kako prišlo" v okom tej pomanjkljivosti. A to bi se zgodilo najprimerneje s tem, ako ustrežejo stari in opravičeni želji Rocolcev, tla se namreč za tamošnje kraje ustanovi poseben poštni urad. To ni le škodljivo za prebivalstvo, ampak tudi častno ni za poštno institucijo, ako kraji, ki so zvezani z mesti, dobivajo pošto tako zakasnelo. Na deželi se že potrpi marsikaj, ali tikom mesta bi morale biti take pomanjkljivosti izključene. Tudi kaj za okolico. Pišejo nam: Da se hišne številke v mestu popravijo in po-polnijo, je več nego potrebno. Ali kaj naj rečemo o bližnji okolici, kjer moraš, ako nimaš posebnih pripomočkov, zgubiti po ves dan, da najdeš kako številko ! Vzemimo naprimer Škorkljo. Tu iščeš štev. 1, ki se nahaja, recimo, nekje nad Rojanom. Misliti bi bilo, da je tam v bližini tudi št. 2; kaj še: druga je kje gori na meji Kolonje! Gorje onim, ki morajo iskati to ali ono številko po bližnji okolici, kar najbolje vedo služabniki raznih mestnih uradov. Te dni sem srečal za vojaško bolnico nekega fiuančnega slugo, ki je šel takoj popoludne v Škorkljo iskat neko številko. Bila pa je že 6 ura zvečer, ko jo je našel nekje na meji Kolonje ! Kakor tu, tako je tudi po vsej spodnji okolici, kar bi moral vedeti mestni svet in ukreniti potrebno v korist vsega meščanstva. Vederemo. Iz Bazovice nam pišejo: Pri nas je fletno, da, fletno je posebno sedaj v poletnem času, ko vse oži ,-lja in mrgoli, prepeva in se veseli; letoviščnikov imamo tudi letos, kakor vsako leto, mnogo in še več jih ima priti, ker vsa stanovanja, ki so namenjena za to, so že oddana v najem. Saj pravim: fletno in čim dalje bolj narodno - zavedno postaja v naši Bazovici. Da bi le tako ostalo. Tako si želimo mi zavetinejši Bazovčani. Pa saj ste smi, Vi gospod urednik, tako izrekli, ko ste zadnjič tako lepo (ako še ne preveč) opisali veselico naše * Lipe s, ki se je vršila dne 10. junija t. 1. Da pa ne bi si kedo, ki je bil navzoč na vesilici drugače tolmačil vašega poročila o veselici »Lipe«, dovolite mi, da tudi jaz dodam k istemu malo opazko. V prvo moram reči glede petja o katerem ste se Vi izrekli jako laskavo, da je bila hvala pretirana. Sosebno mešani zbori so nekako ponesrečili. Ali, kaj se hoče: smola pride in osmoli, da človek sam ne ve kedaj, kako in zakaj ?! Nekoliko opravičeno pa je vendar bilo to osmo-ljenje, ako pomislimo, da so bili pevci in še več pevke popolnoma utrujeni in izmučeni od prepogostih pevskih vaj za cerkveno in koncertno petje (kar društvo gotovo v?ame na znanje za v bodoče.) Glede prizora: »Oreh« se popolnoma strinjam z Vašim jjosvarilom in obžalujem, da sem bil tudi jaz aktivno udeležen. Da pa se ne bo krivo sumničilo vse navzoče diletante-moram javno povedati, da je dotični diletant, ki je uprizoril oni neestetični prestopek s kokošjo, priprost človek, ki ni še gulil podplatov na deskah, ki pomenjajo svet, ter da je storil to samovoljno, brez prem i-sleka in na občo našo nezadovoljnost. Toliko torej na znanje slavnemu občinstvu, ako je morda kdo užaljen vsled onega dogodka, in v obrambo časti društvu »Lipa« in ostalih diletantov. Sicer pa, gospod urednik, po mojem me-nenju ni dobro, da se vedno le hvali. Bodimo enkrat resni in otresi mo se enkrat pre tiraniii obzirnosti. Nekoliko strogosti treba, ker le tako bomo napredovali. Marsikdo bo *r bodoče pazil, da popravi, kar je kedaj po-pred, hotč ali nehotč, opustil ali pogrešil. Slavno občinstvo prosimo, naj nam takrat blagohotno oprosti, ako ni bilo na veselici vs tako gladko, kakor se je namerjalo in s častno besedo obljubujemo, tla se bo v bodoče kolikor le mogoče pazilo in ustrezalo občinstvu. Saj pravim: Hetno je pri nas, Hetno : in j da je res tako, to Vam dokažem v svojem ; prihodnjem poročilu. H ero s. Zaključek tuk. gimnazije bo dne t'>. j julija, realke pa dne 3. Koj naslednjega dne se prične ustmena matura. Namesto venca pokojni Frančiški Nabergoj je daroval gospoil Eduard Drašček i 10 K za družbo sv. Cir.la in Metoda. Žalostno. Dninarja Antona Ribarica iz ulice S. Maurizio št. 9 so morali spraviti v opazovalnico za umobolne. S kamenom je včeraj nekdo ranil ($1-1. Katarino Benčič iz ulice Rigutti št. 8 na čelu in roki. Doneski za moško podružnico sv. : Cirila in .Metoda. Gospiee Gombač Ivanka, Ropotec Marija in Vera K m vos so poslale čisti dobiček razprodanih razglednic 4 Iv; g. Zlobec Anton, ker se ni mogel udeležiti pogreba gospe Franje Nabergoj, 1 K. V bolnišnico so včeraj sprejeli: 71-1. tesarja Antona Peranoviča, ki jc včeraj popoludne ponesrečil na nekem parniku v- la-dijedelnici S. Marco : padel je ter si zlomil neko kost. 33 letni mehanik Fran Vittureli iz ulice Pilone št. 4 se je nevarno ranil na očesu. Na rešilni postaji so podelili včeraj prvo pomoč: dninarju Ivanu Fattoriju iz ulice Koseolo št. 4, ki je dobil rano o delu na nekem parniku in 13 letnemu Justu Pipanu iz Kolonje št. 188, ki je izpil iz nevednosti količino vode ločnice. Dečka so spravili težko ranjenega v bolnišnico. Dražbe premičnin. V soboto, dne 30. junija ob 10. uri predpoludne se bodo vsled naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin: v ulici Beccherie, pohištvo; v ulici Actjue-; (lotto, pohištvo: v ulici Madonnina štev. 29, krčmarska oprema in pohištvo : v ulici Giu-liani št. 3, pohištvo; v ulici Aetpiedotto št. 10a in v ulici del Pešce št 5, oprema v zalogi in pohištvo: v ulici tleli'Istria št. 18, pohištvo. Vremenski vest ni k. Včeraj : toplomer ob 7. uri zjutraj 20.8, ob 2. uri popoludne ! 25.0 C°. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 758*7 ! — Danes plima ob 10.42 predp. in ob 9.30 pop.; oseka ob 4.0 predpoludne in ob 4.6 popoludne. Izlet »Tržaškega Sokola« obeta biti lepo narodno slavlje. Kakor se nam poroča, vlada zlasti po Krasu veliko zanimanje za ta izlet, osobito, ker je po skoro oletncm premoru to prvi izlet »Tržaškega Sokola*. Vsi oni, ki so se udeleževali izletov in veselic, j prirejenih od »Tržaškega Sokola« v prejšnjih letih vedo. kako prijetne so bile vedn* take zabave. In nadejamo se, da se s tein izletom zopet uživi ona živahnost in veselost, ki vzbuja v vseh udeležnikih najugodneje utise. Tudi je vspored veselice najrazličneji, obsegajoč telovadbo, petje in godbo. — Z radostjo pozdravljamo tudi, tla bodo telovadili tudi telovadci »Goriškega Sokola«. Opozarjamo še enkrat, tla bo odhod iz Trsta z zabavnim vlakom 3.40 uri popoludne in odhod iz Sežane v Trst ob 9.23 zvečer. — Ob ti. uri počne veselica »pri treh krtinah v Sežani — Cene za vlak tja in nazaj so za II. razred 2 kroni (1 gld.) in za III. razred 1 krono in 40 st. (70 nvč.) Za slučaj slabega vremena se prenese izlet na nedoločen čas. Naeeln istro nadzorni kor «Delavskega podpornega društva* vabi gg. nadzornike v sejo. katera bo v nedeljo dne 1. julija ob O. uri |mpoladne v društvenih prostorih. Ivan H v a s t j a, načelnik. Vesti iz ostale Primorske. Oddelek v o j a s k o- v e te r a n-s k e g a društva v S o v od n j a h vabi na slavnost, katero priredi v p rt »sla v o 400-let-nioe. »nikar je združena grofija Goriško-Gradišćanska z avstrijskimi deželami, dne 8. julija v Sovodnjah. Kazj»ored : 1. Slovesna služba l>ožja, pri kateri bo svirala godba. 2. Odkritje spomenika ob 10. uri do|>oludne. 3. Ob 41 ; uri po]K>Iii kron. 4. Plesna zabava. 5. Zvečer umetni ognji. — Kartele [K> 4" stot. — Godba l>o svirala pred in |m> toml»oli. Xa obilno udeležbo uljudno vabi o d b o r. S Kopra nam pišejo: Dne 27. t. m. so slovenski učitiščniki na tuk. učiteljišču dovršili zdreh srne izpite. Bilo je 14 maturantov. Od teh so naredili z dobrim vspehom izpit za slovenske ljudske ><>Ie sledeči gg. : Egidij Ceh iz Koča v Istri, Josip Eržetič iz Mernika v Brdiii, Martin Kurlan s Prošeka, Alojzij Gorjup iz Vrha pri Kanalu, Adolf Harmel iz Idrije, Kari Kobale iz Polčan na Štajerskem, Rafael Koseoveu iz Kopra, Izidor K >ck iz Pirana, Kihard Orel iz P rva Tm ne, Jakob Hoje in Cerknega, Ciril Valentič z Opčin. Z inlliko je položil izpit g. Pavel Ples-ničar iz Otlice, g. Ferdo pl. Kleinmavr pa je |>oložil izpit za slovenske in nemške ljudske šole. Mladim učiteljem mnogo sreče ! Danes delajo izpit hrvatski iu italijanski gojenci. — X. X Pod gradske občinske volitve. Odličen rodoljub, ki je nekdaj bival v P od gradu, piše v privatnem pismu : S tužnim srcem in neznosnim gnjevom sledil sem razmeram, ki so se razvijale v Podgradi-kem okraju od časa, ko sem ga zapustil. Podgrad se mi je tako priljubil, da še danes rad mislim nanj. Koliko so morali pretr|>eti pošteni rodoljubi radi jeklenega značaja in j»oštene stvari! Koliko razbilijenosti, koliko sovražtva je za-sejal nasprotnik mej mirno ljudstvo! Jaz sem vse to gledal od daleč in britko čutil — ž njimi. Teml>olj sem se danes razveselit, ko sem čita', da so o sedanjih volitvah soglasno uspeli. Moje veselje je tako, da si ne morem kaj, da bi ga rie izrazil in tamošnjim prijateljem čestital. Tandem aliošto: I>e naj piha in razsaja burja! Podgrad ostane vendar to, kar je: Sam sebi! In to se je konečno zgodilo in upam, da tako ostane. — < est»tam torej | m »navija je prav radostno na konečni lepi zmagi ! Cesto se še spominjam svojega bivanja v Podirradu, ker nisem bil nikjer tako zadovoljen, kakor tam. Tu sicer tudi ni slal>o, ali...... itd. IJizeljskem. kjer je imel tudi sam velike vinograde Blag mu spomin ! * I z L j ubijane nam pišejo : Poročilo v Vašem listu o novi mestni ljudski kopelji v Ljubljani — posneto bržkone po »Slove neti* — je bilo netočno in prosimo, da popravite, da kopelj ima 5 kadnih in 15 pršnih celic. (Ljubljanska mestna ljudska kopelj je čisto moderna naprava, kakoršne v Avstriji, razun Dunaja in Liberca, nima še nol>eno mesto. Će kdo piše o njej neugodno, vredna je njegova sodba ravno toliko, kolikor sodba slepca o barvah. Mesta: Frankobrod, Lipsko, Erfurt, Norimberk ne zidajo nič večih kopelj ; torej bo tudi naša za sedaj za Ljubljano po|»o!noma zadostovala.) * H u d a pokora za obrekovanje. Včeraj je bil na ljubljanskem c. kr. deželnem sodišču krovec Josip Jerič iz V odmata zaradi obrekovanja policijskega svetnika Podgorška in policijskega kancelista Toplikarja obsojen v trinajstmesečno težko ječo. * Deželni predsednik kranjski baron Hein se je odpeljal na Dunaj. Vesti iz Štajerske- — Zavrnjeni dar g. Petra Majdiča v Celju je imel za celjske reveže vendar prav dobre posledice. Kajti v občinskem svetu celjskem so sedaj slovesno naznanili, da je namesto Majdičevih 200 K Rakusch na-oral 400 K. Povod temu dobremu delu je bil vendar-le slovenski «Merkur>. — - Smrti ni bilo v MariI>oru od 16. do 23. t. m., kajti v tem času ni tam nihče umrl. — Obsojen p o ž i g a I e c. Mariborsko porotno sodišče je obsodilo letnega posestnika v Crinlji, Janeza Brunčiea, v dosmrtno ječo, ker je zažgal svoja poslopja, da bi dobil zavarovalnino. Upej»elil je tudi koče sosedov. — Umrl je v Slov. Gradcu dne 15. t, m. veleposestnik, Iesotržec in tovarnar g. Ivan Kac, oče vrle narodne rodbine. Falb, a to dokazati se tudi Eginitisu ni posrečilo. Zdi se sicer, da na Grškem noben kraj tki brez |»otresov, vendar je njih razdelitev jako nejednakomerna. Na otoku Zantu je bil« v onih šestih letih 2018 potresov. Proglas boksarjev. Kitajske novine ol>-javljajo sledeči proglas bokserjev : Bogovi pomagajo krepki »pesti« — tako se imenuje tajno društvo l>okserjev — rodoljubnemu, složnemu društvu, in sicer zato, ker tuji vragi napadajo carstvo sredine (Kitaj). Ti ljudje ga ijo človečanske dolžnosti, njih žene so ne-nravne razkošnice. Tuji vragi niso človeško pleme: če ne verujete, poglejte jih dobro : vsi tuji vragi imajo plave oči. IVžja ni, zemlja se suši. To je zaradi tega, ker cerkve zapirajo nebo, bogovi se hudnjejo, duhovi so ' srditi. Prvi in drugi prihajajo z bregov ter projiovedujejo svoje nauke. To ni prazno domnevanje. Vežbanje pesti ni zastonj. Izrekajte kletve, kličite čarobne besede, žgite žolti, popisani papir, kadite z dišečimi kadilnicami, da prizovete bogove in duhove vseh 1 pečin. Bogovi prihajajo s pečin, duhovi se spuščajo s planin : oni pomagajo, da se pešno deloval za obče koristi. [>ahka mu zemljica ! * C s a <1. < M »črnska cesta Zagorje - Sv. I^aml»ert se je blizu K i so v ca radi deževja usedla ter je za vožnjo nerabna. * r m r 1 je včeraj v Šiški pri Ljubljani gosp. C. Juvančič, |*»sestnik in veletržee v vinom. Pokojnik je bil kremenit naroden značaj in je neumorno deloval za na rt d na raznih |K>ljih. Bil je mnogo let požrtvovalen člen »Dramatičnega društva v Ljubljani, »star Sokol* in člen raznih društev, bil je tudi načelnik gasilnega društva v Šiški ter velik dobrotnik ondotne šolske mladine. Tudi na gosjKMlarskem polju je deloval ter si je pridobil velikih zaslug za povzdigo opustošenih vinogradov v svojem rojstnem kraju na Razne vesti. Petaca. Pred kratkim je »Slovenec« v neki notici pisal, da si priprosto ljudstvo kuje razna imena za novi petkronski denar t°r pozival, naj kdo sporoči kako najprikladnije ime za petkronski novec. Xo, sedaj seje res oglasil nekdo s sledečim razlaganjem: Petak je stari denar v pomenu 5 gl., treba nam je besede za 5 kron. Ker je krona ženskega spola, se zdi človeku naravno (narod bi to tudi uf>ošteval), da je denar ženskega spola. Torej petača. Za krono naj bi se rabila beseda novača. Ruska ekspedicija na severni tečaj. Ruska akademija znanosti v Petrogradu namerja poslati polarno ekspedicijo v Severno ledeno morje, ki bo raziskavala znanstveno ono otočje, ki se nahaja severno od Nov« sibirski h otokov, slasti pa doslej še malo znano Sanikovo deželo in Benetov otok. Akademija se nadeja, da bode omenjena ekspedicija velike znanstvene važnosti in da bo tudi močno pospeševala domačo obrtnost. V Norvegiji so kupili v to svrho ladijo »Harald Harfagar«, katero sedaj predelujejo in pripravljajo za daljno potovanje. (»Planinski vestnik«.) Rodbinska drama. V Neapelju je 30- letni vojaški zdravnik, poročnik Santoro, zagrozil svoji soprogi, rojeni markizi Costa, s katero jc zadnjih 14 dnij živel ločeno, da umori oba otroka, ako se ne povrne k njemu. Ker se žena ni udala njegovemu pozivu, je nesrečni mož v strašni jezi vrgel svoja otroka skozi okno na cesto, sam pa se je ustrelil v sence. Oče iu otroka so mrtvi. Največ potresov je bilo na Grškem in ne na JajHmskem, kakor se navadno misli. To dejstvo je razkrito stoprav sedaj, ko je vodja narodnega observatorija v Atenah, dr. Egi-nitis, |»o šestletnem vestnem proučevanji grških potresov, izdal jako obširno objavo. Lista v letih 1893 do 1898 na Grškem opazovanih potresov zavzema 150 četrtinskih strani in znaša število potresov nič manj nego 3187. Zemeljski sunki so torej na Grškem dvakrat jiogosteji nego na Japonskem. Egitinis je temu potresnemu katalogu pridejal zanimivo razpravo, iz katere je razvidno Čudno dejstvo, da se |K>tresi na Grškem najčešče |>o-javljajo v mesecih april in maj in tedaj zopet največkrat v jutranjih urah. Ze več let se skiiša dokazati zvezo mej potresi in stališčem lune k zemlji, katero teorijo posebno zastopa Brzojavna poročila. Nepotrjen zakon. DUNAJ 28. (K. B.) Cesar ni potrdil zakona, ki sta ga sprejeli obe zbornici državnega zbora o osvoboditvi rentnega davka glede obveznic in ostalih vrednostnih papirjev, izdanih po deželnih kreditnih zavodih, gališketn kreditnem društvu za zemljišča in gališki hranilnici. Ze o razpravljanju o tem načrtu, je vlada iz financijelnih vzrokov izjavila, da jc pripravljena sprijazniti se s tem načrtom le tedaj , če bi državni zbor istodobno sprejel druge predloge, ki se tičejo pokritja primanjkljaja, ki bi nastal vsled gori navedene oprostitve. To se žal ni zgodilo. Primankljaj bi znašal nad 700.000 kron, kar bi o sedanjih razmerah glede rezerv in žalostnem stanju zakl dov v državnih blagaj-nicah pomenilo prevelrko obteženje. Prisega nadvojvode Frana Ferdinanda. DUNAJ 28. (K. B) Opoludne seje v cesarskem dvoru vršil državno-pravni čin zaprisege nadvojvode Frana Ferdinanda o priliki bližnje morganatične poroke z grofico Sofijo Chotek. Nadvojvoda se je pred cesarjem, nadvojvodi, najvišjimi dvorskimi dostojanstveniki, tajnimi svetniki in in ministri obeh državnih polovic zavezal s prisego, da priznava pravno naravo bodočega zakona glede svoje soproge in mogočih otrok. Cesar kakor najvišji glavar cesarske rodovine je nagovoril navzoče ter jih povabil, da naj bodo priče svečanega čina. Potem je minister za vnanje stvari prečital listino, katero mu je izročil državni beležnik, na kar je nadvojvoda Fran Ferdinand položil po običajnih ceremonijah prisego ter podpisal razgrnjeno listino iu besedilo prisege v nemškem in madžarskem jeziku. Državni beležnik je pritisnil na vse listine pečat ter so iste shranili v državnem arhivu. Ves čin je trajal celo pol ure. Uspehi novih davčnih zakonov. DUNAJ 28. (K. B.) Iz naredbe finančnega ministerstva z dne 18. t. m., objavljene v današnjem državnem zakoniku, sledi dejstvo, da bode vsled usjiehov preosnovanega neposrednega osebnega davka mogoče zvišati za leto 1900. individualne [»opuste dohodninskih davkov do zakonite najvišje stopinje, in sicer popust na zemljiškem davku v znesku 15°/0, na davku od poslopij 12.5°/0 in 2f)°/0 pri občnem pridobninskem davku. Osebna doho-darina je znašala 1899. K 137,175.059; od tega zneska pripade državnemu zakladu po določbah finančnega načrta K 109,3i»5.323, dočim ujiorabijo ostanek v odpuste na davkih in v preodkaze deželnim zakladom. Od viška v znesku 6 milijonov kron spada na Trst kron 114.514 t. j. 1.90% proti 1.95°/0 lanskega leta, na Istro 43.465 kron t. j. 0.72°/o proti 0'69°/0 lani, na Goriško in Gradišćansko 38.306 K tj. 0.64 °/0 proti 0.50% lanskega leta. Obljnbc portugalskega ministerstva. LIZBONA 27. (K. B.) Novo minister-stvo, ki se je včeraj predstavilo zbornici, je izjavilo, da hoče skrbno čuvati naselbinske koristi ter skrbeti za to, da portugalskim pridelkom pridobi novih tržišč. Ustaja na Kitajskem. RIM 27. (K. B.) Vojne ladije >Strom-boli«, »V. Pisani« in »Vesuvio« so odplule na Kitajsko. LONDON 27. (K. B.) »Renter« javlja dne 26. t. m. iz Tsintana: Prošlo noč so ustaši zažgali dom protestantskih misijonarjev 1 v Keiksienti. AVASHINGTON 27. (K. B.) »Reuter« javlja: General Chaftel je imenovan poveljnikom amerikanskih čet na Kitajskem ter zapusti dne 1. julija San Francisco. BEROLIN 27. (K. B.) »WoIff« javlja: Danes jutro je došla brzojavka ces. konzula v Cifu, da je Sevmour 14 milj od Tientsina obkoljen. 60 mož njegovih čet jc mrtvih, 200 ranjenih. On se nahaja v veliki nevarnosti. Zahteval je 2000 mož pomoči. To možsvo je dne 25. t. m. zjutraj zapustiti i'ientsin pod ruskim poveljništvom. TOKOHAMA 27. (K. B.) »Reuterc javlja : Glasom poročil iz Soeula raste na Koreji sovražtvo proti kristijanom. Kralj je ! odobril izdatek 25.000 taelov za vojne svrhe. LONDON 27. (K. B.) »Reuter« javlja včeraj iz Cifu-a: Angleži in Amerikanci so prodrli kitajske vrste, prisilivši kitajskega arzenala topove, da so obmolknili. Evropejci so se polastili Tientsina. Zgube so neznatne, LONDON' 27. (K. B.) »Reuter« javlja včeraj iz Shanghaia : Ruski konzul je dobil j včeraj iz Cifu-a brzojavko, da so glasom poročila nekega ruskega višjega častnika ruske čete osvobodile Tientsin. Rusi so imeli 4 mrtvece in 20 ranjencev. Z ruskim topništvom so prišli v Tientsin manjši oddeleki drugih narodov. PARIZ 27. (K. B.) »Ageuce Havas« priobčuje brzojavko francoskega konzula iz Shanghaia, da so evropske čete prišle v Tientsin. Tuji poslaniki so zapustili Pekin s kitajskim spremstvom ter se podali proti se-verju. Podkralja v Navkingu in Šantungu sta naprosila konzula, naj zagotovi francozko vlado, da ona skrbita za varnost tujih misi-jonov iu trgovcev v okraju Jangtse. Brzojavka francoskega konzula v Cifu-u potrjuje istotako, da je mesto Tientsin osvobojeno ter da so poslaniki odpotovali iz Pekina. LONDON 27. (K. B.) Večerni listi javljajo danes iz Shanghaia: Admiralu Sevmour u se je posrečilo v ponedeljek večer, da je poslal v Tientsin poročilo, da se nahaja osem milj od mesta proti zapadli v strašni stiski. Več nego dva dni da se ne more držati. Seyraour je imel 63 mrtvecev in 200 ranjenih. Poročilo ne omenja poslanikov v Pekinu. SHANGHAI 27. (K. B.) Nemška topniška ladija »Iltis«, Ici vozi po reki Peilio v severni smeri proti Tientsinu, javlja, da se mestu Tongku bližajo velike kitajske čete ter da je vsaki hip pričakovati napada. Podkralja v Nanghingu in Vučangu sta obvestila najstarejša konzula, da prevzemata odgovornost za red v svojih pokrajinah. VOKOHAJMA 28. (K. IJ. Ju po uska vlada je sklenila, da pošlje 20.000 vojakov na Kitajsko. Vojna v južni Afriki. CAPSTADT 27. (K. B.) Uda zakonodajnega zbora Botho in Sauerja so zaprli: Proti k a š 1 j u, grlobolu. liripavosti, upadaiiju glasu, kataru itd. zahtevajte vedno Prendinijeve paštilje Čudovit učinek pri pevcih, govornikih, prepoved- nikih, učiteljih itd. Dobivajo se v škatljicah v Prendinljevl lekarni v Trstu in v vseh tukajšnjih boljših lekarnah kakor tudi po celi Evropi. OBUVALA! PEPI KRAŠEVEC pri cerfri sv. Petra (Piana Bosarto pod liidsko šolo) priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnega obuvala za gospode, gospe in otroke Poštne naročbe se izvrše v tistem dnevu. Odpošiljatev je poštnine prosta. Prevzema vsako delo na debelo in drobno ter izvršuje iste z največjo natanjčnostjo in točnostjo po konkurenčnih cenah. Za mnogobrojne naročbe se priporoča Josip St&ntič če vi j. mojster i 9 I » I » I I oba tožijo zaradi veleizdaje. Bo t ha je potoval jk> holandskih okrajih kapnke kolonije. CA PST A DT 21. (K. B.) Uradoma javljajo, da pred koncem vojne nobena eeta ne zapusti južne Afrike. Potem pride bržkone prva na vrsto gardijska brigada. LONDON 27. (K. B.) »Reuter* javlja iz Maserna dne t. m. : Boerei so napadli oddelek basutskih delavcev, ki so pod vodstvom angležkih inženerjev delali pri Kron-stadtu. Zgul»e znašajo 10 mrtvecev in ranjencev, 200 jih je ujetih. Dr. JOSIP MARTINIS doktor vsega zdravilstva in specijalist za očesne bolezni ulica Valdlrlvo Ste v. 3, I. liadst. Sprejema na domu vsaki dan od 8 do zjutraj in od 1 do '2 popoludne in eventuelno ml 4—O popoludne. ZALOGA POHIŠTVA IN OGLEDAL Uafaela Italia TRST — Via Malcanton št. I — TRST Zalofra pohištva za jedilnice, spalnice In »prejemnice, žimtiie in peresuie. ogrledal in železnih blajrajn, po cenah. d ji se ni bati konkurence. Trgovina in promet Kmetovalci, škropite svoje trte! ljetos nam obeta vinska trta prav dobro. Velika škinia bi bila, će bi nara uzela strupena rosa naše le|H> upanje. In vendar se pokazuje letos ta bolezen v taki meri, kakor še rmil<» kedaj tako. Po nekaterih krajih na Vipavskem, na Krasu, v Istri i« tudi v tržaški okolic? so se trte že začele goliti. Opozarjam torej vse vinogradnike na pretek ue-varnost in jili opominjam, naj škropi, kakor hitro zamorejo. Kdor je že škropil, naj ]ionov i t«» delo. Za prvo škropljenje zadostuje 1 kg. modre gaiice in 1 kg. ugašenega vapna na hI. vode, za drugo škropljenje jk> tri četrt kg. olmjega, a za tretje samo pol kg. Svetovno efektno in denarno tržišče. Dogodki na Kitajskem ostajajo brez vsakega upliva na tok j»oslov na svetovnem efektivnem tržišču. Isto je v obče dobilo svoj normalni značx«j. Dejstvo, da so v I»ndomi -pustili uradni diskont n vloge na Conto - corrent }K> 3.60°/o* Sprejema hranilne knjižice druzih zavodov brez izgube obresti ter izdaja v zameno lastne. Rentni davek plačuje zadruga sama. Daje posojila na poroštvo ali zastavo na oletno odplačevanje v tedenskih ali mesečnih obrokih, proti vknjižbi varščine na lOletno odplačevanje, v tekočem računu po dogovoru. Sprejema zadružnike, ki vplačujejo delež f>o 300 kron po 1 krono na teden, ali daljših obrokih po dogovoru. Deleži se obrestujejo po 6.15°/o- Vplacevanje vrši se osebno ali potoni položnic na čekovni račun štev. 842.366. Uradne ure: od 9—12 dopoludne in od 3—4 popoldne; ob nedeljah iti praznikih od 9—12. dopoludne. S Rodoljubi! Bliža se zopet praznik zaščitnikov j naše clrnžbe, praznik sv. bratov Cirila fin Metoda. V zadnjem desetletji se je 1 pri nas docela udomačil običaj, proslavljati god slovanskih blagovestnikov s primernimi denarnimi doneski v prid družbe sv. Cirila in Metoda. Menda nam ni treba več povdarjati njenih svetih namenov, kateri so uprav za nas obmejne Slovence, boreče se še za naj-primitivnejše življenske potrebe, naravnost eminentne važnosti. Saj nam s ski-ajno požrtvovalnostjo na vseli nevarnejših, tujim navalom izpostavljenih mestih ustanavlja zavod za zavodom, nam ohranja naše svetinje, mili materini jezik, ter ščiti našo mladino pred potujčenjem! Vse to pa stane mnogo, i mnogo denarja, zahteva obilo gmotnih žrtev radodarnih slovenskih src, in zato se podpisani odbor zopet obrača do vseh blagih rodoljubov in rodoljubkinj s prošnjo. da se o priliki godu sv. slovanskih bratov spominjajo z izdatnimi darovi nai ^ prekoristne družbe sv. Cirila in Metoda. ODBOR. ženske podruž. tlrnžbe sv. C. in Al. V TRSTU, (lne 13. junija 11)00. K * K * n n Carl Greinitz ffejfen Na Corsu štev. 33. podružnica Trst. Piazza della Legna 2. Železo in razno železno blago na drobno in na debelo. Priporočajo svojo dobro sortirano zalogo predmetov za stavbarstvo traverze, zaklepe, železo za kovače in fapon, stare železnične šine, držaje in ograje, vodnjake, pumpe, železne cevi in take iz vlitega železa, ▼se tehnične predmete, popolne naprave kopelji in straniSČ peči in štedilna ognjišča tuhinjsko, namizno in hišno opravo, železne meble in pred ognjem varne blagajne nagrobne križe in obgrobne ograje, orodja za vsako obrt. mi * I X X X X X HERA PROMETHEUS DELNIŠKO DRUŠTVO ZA APNENI OGLJIK IN ACETILENSKI PLIN NA DUNAJU Izvršuje napeljave za razsvetljavo s plinom in acetilenskim plinom za zasebnike in mesta v kakorsnjih si bodi številih plamenov. z jamčenjem za nepomankljiv učinek. "^Ml ŠEST ZLATIH KOLAJN 1898 Zlata kolajna Budapest 1899 99 » » Schiedam Haag * » Monakovo » SV Točno delo Zlata kolajna Berlin Portoricco......... 1 )omingo........ -Tamaica .......... Mnlabar Plan t....... . 166.— Java W. J. B........ ■ . 185.— Moka........... Penang .......... . i*2 - Tdlicfaeiy......... . !»5 — IH-1)............ . 141. l'im«nt :............. Sladka ^kurja : (cimet)...... . . . S8..-M) „ electai ... . 87.— Ki ž: italijanski.....- . . . . . 17^0 23.50 In>lij*ki.......... . . lo _'."» 15.50 .la|K>nski ......... — 17,— .1 n ž n o s a 4I j e : Kttžiri :........ s. t>-50 natriji :............. — 35.— Smokve: iCalaniHUil v vencih . . . . . 1»; 5o 17.5») « proste . . . . . 10 — 11.50 puljsko tPujdijiJ....... . . — "niininke »v -katljicab) .... . . -27 — 32 — Mandeljni : sladki T. H.S.7fi2 iu 10S.244. ki zadošča najstrožjim zahtevam, se je dejanski uporabil z naj odličnejši mi uspclii. 'JtT' Apneui ozliK uaiprve vrste, Ki daja največ plina, se prodaja po ugodnih eenaii. 'Ve Glavni zastopnik za Istro. jrel SjM>ruerjtrve unec. Vsakdanje poštno razpošiljanje. Zaloga v lekarnah Avstro-Ogerske, v Trstu v Lekarnah: G. Liieiani. E. Leitenburt. P. Preudinl. S. Serravallo. A. Suttina. C. Zauetti, A. Prasmarer. Vsi oni bratje Sokoli, ki pojdejo dne 1. julija V Sežano v sokolski opravi, naj se prav gotovo udeleže v Četrtek 28. in v soboto 30. t. m. redovni li vaj. Na zdar! Odbor. Elegantno še novo kolo (bicikelj) je na prodaj. Tudi na obroke. Poizve-deti v naši tiskarni. Fran Wilhelmov olnjajoči čaj od Frana Wilhelm lekarnarja v Neunkirchen Spodnja Avstrija!. Se dobiva v vseh lekarnah v zavitku po 1 gld. av. vel j. Gostilna Andemo de Franz ! Via della Geppa št. 14. toči izvrstno belo vipavsko ter istrsko in dalmatinsko Srno vino. Dobra kuhinja, domače klobase. Gostilna je odprta vedno do ; 3. ure popolnoč.. Za obilen obisk se priporoča Jožef Furlan. :- Na znanje! Podpisani tržaški odvetniki javljajo svojim p. n. klijentom, da ostanejo njih pisarne ob nedeljah v mesecih juliju in avgustu ves dan zaprte, Dr. Josip Abram, dr. Gustav Gregorin, dr. Matej Pretner, dr. Otokar Ryba?, dr. Mihael Truden.