Lete Mit, štev. 160 Ljubljana, nedelja 12. Julija 1*225 Poštnina pavsanrana. Čena 3 Din c=a Igheja ob 4. ajutraf. sa Stane mesečno D;n «5-—; ca ino-jemstvo Din 40-— neobvezno. Oglasi po tarifu. Uredništvo 1 Dnevna redakcija: Miklošičeva cesta štev. 16/1. — Telefon štev. j». Nočna redakcija: od ig. ure naprej v Knaflovi ul. št. 5/L — Telefcn št. 34. Dnevnik za gospodarstvo prosveto in politiko Uprdffa: UpravriiŠivo: Ljubljani Prtšerrtova > ulica Jt. 54. — Telefori it. 36. Inseratni Oddelek: Ljabljafti, Prešernova uliča št. 4. ~ Teidfon št. Podružnici: Maribor,- Barvarska ulica St. 1. — Celje, Aleksandrova cesta. Račun pri poštnem ček. zavodu: Ljubljana št. 11.842 - Praha čislo 78.1 £o# Wien'Nr. 105.441. Ljubljana, 11. julija. Radičevci so nocoj v beograjskem hotelu «Pariz» slovesno naznanili novinarjem. da ie protokol o sporazumu med NRS in HSS podpisan ter da ga je odobril tudi gosp. Pašič. Po njihovih izjavah je le vprašanie še nekaj ur. pa bodo reprezentanti HSS sedeli na kraljevskih ministrskih stolcih. Do pozne ponočne ure, ko to pišemo, radičevske informacije od druge stran' niso niti potrjene, niti demantirane. Ako so v celem svoiem obsegu točne, bi imeli pač še tekom jutrajšnjega dne ali naikasneje v pondeljek pričakovati de-misije kabineta Narodnega blo-H, kateri bi s!ed;la sestava nove vlade v najbližjih dneh. Sigurno je, da so v protokolu, ki je bil podpisan med zastopniki NRS in HSS, radičevci kapitulirali s svojo politiko na celi črti Danes lahko z gnjevom pogle-daio nazaj na svoio skorai sedemletno vrtoglavost. Pa se vprašajo, čemu je vsega tega treba bilo. Več kot pol dece-niia najvažnejše dobe po rojstvu Jugoslavije so potrosili za fantastična in zločinska gesla, s katerimi so varali hrvatsko ljudstvo in vznemirjali celokupen narod. Neizmerno škcdo so povzročili razvoju naše mlade države in samo hrvatski del naše skupne domovine so med tem oškodovali s svojim rovare-niem, abstinenco in destruktivno opozicijo za neizmerne moralične dobrine in za milijarde dinarjev. Zmaga Narodnega bloka v odločilnem boju med separatizmom in nacijonalno idejo je pred dobrir mi tremi meseci radičevce nagnala k prvemu priznanju. V Narodni skupščini so podali manifestantno lojalitetno izjavo. Vrgli so med staro šaro svojo člo-večansko mirotvorno republiko, pristali na monarhijo, zavrgli hrvatsko državo, pristali na ujedinjeno državo SHS, slovesno preklicali vse zveze z boljševizmom ter se proglasili za državljane, na katerih konstruktivno sodelovanje država lahko vedno računa. Za Markovim protokolom, ki je še omogočeval radičevcem izpolnitev vseh njihovih federalističnih in prevratnih špekulacij, je bil danes od radičevcev Dodpisan drugi protokol, ki bi po Pavlu Radiču mogel dobiti pomembno ime Javlov protokol, saj je ž njim na kratko označena spreobrnitev nekdanjega Sav-a. popoina kapitulacija radičevščine ter zmaga politike Narodnega bloka. Radičevci so bili primorani sprejeti prav vse programske točke Narodnega bloka, listali so na vidovdansko ustavo ter na to. ,da se bo ona do kraja izvedla, pristali so na unitaristično ureditev države. izrecno so tudi priznali pravilnost in nadalievan.ie politike vojnega ministra ter proglasili, da smatrajo zadeve vojske kot prerogative krone, v katere se oni ne želijo vmešavati Kdor je zasledoval agitacijo radičevcev proti vi-dovdanski ustavi, proti notranji ureditvi države, zlasti pa njihovo gonjo proti vojaštvu, ta bo znal premeriti pot od Stiepana Radiča do Pavla. Kako ponižni krotki so postali po preteku šestih let radičevski revolucionarji, najbolj drastično dokazuje dejstvo, da so se zadovoljili s samo štirimi ministrskimi port-feiii jn še to mani važnimi, samo. da pri-deb v vlado. Aboliciia Stjepana Radiča in njegovih kumpanov, jarem obznane ter obupno stanje niihovega gospodarstva. so za njihovo politiko postali mno-£0 iačii argumenti kot pa fraze in pustolovščine. ki iih je ubijal Hrvatom v itlavo predsednik mirotvorne republike in ustanovitelj meglene člcrvečanske hrvatske države. Bodočnost bo kmalu pokazala, ali ie sedania politika radičevcev samo taktika ali pomeni resno in stvarnn pridru-ženje državni in narodni ideji. Ze 6. novembra 1921 je Ljuba Davidovič trdil. i!a ne veruje v odkritosrčnost radičevcev. In kaj vse so radičevci uganjali od onega dne! Če gre za nepošteno in nemoralno delo. bo naglo dobilo tako pla-::!o. kakor Davidovičev režim federali-stov. Da se bo mogla politika Narodnega bloka, na kateri temelji Pavlov protokol. tudi v praksi neovirano in brez 'erturbacii nadaljevati, je v državnem interesu vsekakor pot-ebno. da se vladna večina, v kateri bodo tudi radičevci, vsekako parlamentarno zasigura tako, -a ne bo odvisna cd r^dičevskega dik-tata. T- debaklom radičevske politike je naj-"- še prizadeta takozvana državnoprav-"a oprsziciia. ki postaja sedai le brezpomembna frakcija, le ostanek in residuum separatistične zablode. Dr. Korošec, ki s bil oče omzicijskega bloka, širšega in ;^ega je dar.es imel težko noč, ako je -šal. kako so mu radičevci, na katere " gradil svojo separatistično in kleri-■?lno politiko, izoodnesli. zadnji temelj, ^s ud separatistov je šel pn vodi. Korekcijski škandal v Italiji £;>n, 11. julija, k. Kakor javljajo iz P&lers 11 .je tamkaj okoli 50 oseb, med njimi več davnih uradnikov, obtoženih, d* so pri ■fžavnih dobavah oškodovali državo za več >t 10 milijonov lir. — Pred novo vlado Pogajanja med radičevci in radikali so bila sinoči završena. — Radičevci zatrjujejo, da je pogodba podcisana in da bo danes od radikalov ratificirana. — Napovedujejo za danes demistjo vlade, za sredo pa kabinet RR. — Rezerviranost v drugih ooii-tičnih krogih. — Dolga konferenca rned Pašičem in Pribičevi- cem. Beograd, 11. julija, p. Po celodnevnih konferencah so bila danes pogajanja med radičevci in radikali zaključena. Zvečer je imel Pavle Radič sestanek s Pašičem. Po tem sestanku je prišel v hotel Pariz, kjer so ga pričakovali priiatelji. Tu je bila novinarjem z radičevske strani podana sledeča informacija: «Delegati HSS in NRS so danes končali pogajanja, redlgirali zapisnike ter podpisali tekst sporazuma. G. Pašič je sporazum odobril. Za jutri je sklicana seja radikalskega kluba, na kateri fco g. Pašič ali s posebnim pismom aH pa preko posebnega zastopnika klubu nrl-poročil, da sprejme aranžman z HSS. S tem bo stvar definitivno završena. Klub HSS se sestane v pondeljek. Pavle Radič bo podal poročilo o pogodbi z radikali ter zahteval naknadne odobritve.« Kakor se nadalje v radičevskih krogih zatrjuje, te računati, da bo vlada takoj potem, ko bo radikalski klub pogodbo odobril, sklicana k se?!, na kateri bo sklemla svojo demlsijo. Po tem računu bi bila nova vlada imenovana najkasneje do srede. Vprašanje razdelitve portfeljev ie baje rešeno tako. da ostanejo v vladi vsi dosedanji radikalski ministri razen ministra agrarne reforme Simonovlča. Radičevci bi dobili štiri portfelje in tri državne podsekretarje. Pavle Radič bi prevzel agrarno reformo, dr. Šuperina pošte in brzojav, dr. Nlkič šume In rude, dr. Kraiač trgovino In industrijo. Razen tega dobiio radičevci tri državne podsekretarje, In s'oor v ministrstvu nrosvete (prof. Pasarič), v soc. nolitiki (dr. Basariček) in v ministrstvu financ, kamor hoče«o postavit: bale strokovnjaka - r.epariamentarca. Predsednik nove vlade hi bil zopet Nikola Paš!č. ki bi ga za časa njegove odsotnosti nadomestoval minister Uzimo-vič. Mmi«ter Gjuričič bi prevzel pert-fe!< pravde. Zatrjuje se, da ie bil ^anes zvečer s rosebnm kurirjem odno^lan tekst pogodbe nn Bled kralju v ?nformac«o. V ko!:ko so te vesti avtentične se nocoj ne da kontrolirati. Radikalski kres? so zelo rezervirani, istotako jc opasati veliko rezerviranost v krogih opozlcijonalnega bloka, katerega voditelji so nocoj v ostalem poudarjali, da re morejo verjeti v te vest«. Zvečer je Pašič povabil k sebi ministra Pribičeviča, s ka4erlm je imel dolgo konferenco. G. Pribičevič se do oozne ure ni vrnil na svoj dom. Vsekakor je nastopila v razvoju c'tuac!ie odloflna faza In tekom jutrišnjega dne ali pon-deljka se pričakuje definitivno raz-čiščenje. Kap tulacijska pogodba z radičevci Radičevci so pristali na vse zahteve radikalov ter se obvezali na politiko Narodnega bloka. Beograd, 11. julija, p. Današnje konference med zastopniki HSS in NRS so trajale do 5. popoldne ter so bile s podpisom zapisnikov zaključene. Vsi trije radikalski delegati so se nato podali k min. predsedniku Pašiču. kateremu so predložili protokole. Ob 6. je bil pri Pašiču Pavle Radič, ki je podal min. predsedniku še nekatera pojasnila. Po svojem povratku je imel Pavle Radič v parlamentu kratko konferenco z nekaterimi poslanci HSS. katerim je izjavil, da so pogajanja končana in da treba sedaj počakati Ie še končne odločitve. Sklical je za pondeljek sejo kluba HSS z naročilom, da morajo priti brezpogojno vsi člani kluba. Od dobro informirane strani se Vašemu dopisniku potrjuje, da so radičevci v polnem obsegu sprejeli politiko Narodnega bloka. Pristali so na Vidovdansko ustavo ter izjavili, da bo z njeno popolno izvedbo, v katero spada predvsem tudi organizacija samouprav, tudi tako zvano hrvatsko vprašanje za vedno odstavljeno z dnevnega reda. Na slovesen način so se odrekli vsakega posegaaia v zadeve vojske, katere so proglasili za izključno prerogativo krone. Osobito so se odpovedali svojim znanim zahtevam, da morajo hrvatski vojaki služiti le na Hrvatskem. Sprejeli so nadalje celokupni delovni program Narodnega bloka. Vsi v Narodni skupščini se nahajajoči zakonski predlogi se imajo rešiti, kakor jih je predlagala vlada Narodnega bloka brez bistvenih sprememb. To velja osobito za tiskovni zakon ter za sodnijske zakonske projekte. Pavno*4ako prevzemajo nove budžetske dvanajstlne, kakor jih je predložila vlada. Odrekajo se m. dr. tudi predlogu oori. Žaniča, ki zahteva odpravo čl. 138. Ustave. V upravnem oziru so radičevci pristali na to, da se spremembe na Hrvatskem vrš;jo le v nalnuinejših slučajih. Glede Slovenije. Bosne. Vojvodine In Dalmacije so radičevci izrekli svoj desinteresement V parlamentarno-političnem oziru so radičevci se predvsem obvezali, da takoj prekinejo vse zveze z opozicijskim blokom ter izključijo Iz HSS one zajednlčarske poslance, kl bi ne pristali brezpogojno na sklenjeni aranžman. Radičevci so pri pogajanjih izjavili, da jim bo to tem lažje storiti, ker so zajedničarji itak med seboj sprti ln zlasti posl. Krajač ter Pasarič popolnoma pristajata na pollfko Pavla Radiča. Glede Stjepana Radiča. dr. Mačka in tovarišev so se radičevci odrekli, da se abolicija njihovih kazenskih afer postavi v pogodbo. O tel stvari naj bi odločala vlada. Obljubljeno jim je oa bilo, da se bodo ti procesi potlačili. Končno so radičevci akceptirali, da dobijo le štiri portfc'^. radikali pa 14, akoravno je številčno razmerje med obema strankama kakor 1 : 2. Po podpisu sporazuma Nesoglasja v radikalskem klubu med Pašičem in Pribičevičem. cijskega Beograd, II. julija, p. Akoravno smatrajo mnogi politični krogi, da se razčiščenje situacije ne bo izvršilo v tako brzem tempu, kakor napovedujejo radičevci, je vendar verjetno, da bo prišlo, ako ne nastopijo še v zadnjem trenotku gotove težkoče, do skorajšnje izvršitve pogodbe med NRS in HRS V radikalnem klubu je opozicija proti tej pogodbi še vedno jako ostra in nesoglasja so se danes še povečala. Splošno se smatra, da bo jutrišnja seja kluba jako burna in mnogi radikalski poslanci smatrajo, da bo diskusija o event. sporazumu trajala dalj časa. Z veliko pozornostjo se motrijo vsakodnevni dolgi sestanki Pašiča in Pribičeviča. Nocoj se Je v radikalskih krogih zatrjevalo, da sta se oba državnika sporazumela glede načina, kako bi bilo mogoče ohraniti dosedanjo zvezo Narodnega bloka. O tem se raznašajo razne govorice, ki kol-portirajo več ali manj drzne kombinacije. Zlasti iz vrst onih radikalov, ki delujejo na to, da se sporazum z radičevci odobri in izvede, se zatrjuje, da je to mogoče, ne da bi prišlo do preloma med dosedanjimi zavezniki. V tem oziru se pripisuje nedavnemu članku« Samouprave« poseben značaj, akoravno današnja »Reč* ostro polemizira baš s tem člankom. Pri opozicijskem bloku vlada popolna ne-oriientiranost. Danes je imel Radič sestanek z Davidovičem, Korošcem in Spahom, toda povedal jim nI niti besedice o pogaja- Kombinacije o konferencah — Nervoznost voditeljev opozi-bloka. njih. Zajedničarji so očividno odločeni Izzvati v pondeljek prelom. Z veliko nervozno-stjo se v radičevskih krogih opazuje povsem mirno in samozavestno zadržanje samostojnih demokratov. Znižanje izvoznih carin Beograd, 11. julija, p. Proti večeru je imel sejo gnspodarsko-finančni odbor ministrov ki je sklenil znatno znižanje nekaterih Iz-voznih carin. Tako so se orecej znižale izvozne carine na živino, pšenico, koruzo, les Ln druge predmete. O postavkah samih se ni moglo od ministrov ničesar izvedeti, ker ima sklepe odboia sankcionirati ministrski svet. Zarota proti španskemu kralju Pariz, 11. julija, a. »Journal« javlja iz San Sebastijana, da so v Gibaru aretirali dva zelo nevarna revolucionarja, ko sta kupovala orožje. Policija je dognala, da je edea izmed obeh aretirancev soudeležen pri umoru kardinala Soldevila iz aSragose. Oba aretiranca pripadata široko zasnovani zaroti, katere središče je v Parizu in ki ima namen umoriti španskega kralja. Zločinca so prepeljali v Madrid. Izvolitev parlamentarnega preiskovalnega odbora > .t- ■ ' .-..O. Odbora je dan rok 20 dni za preiskavo o obtožbi pfoti drju Lukiniču. — V pendeljek razprava o gibanju za preključitev Avstrije k Nemčiji. Beograd, 11. julija, r. Seja Narodne skupščine je bila otvorjena ob pol 11. dopoldne Po odobrenju zapisnika so bili objavljeni nujni predlogi nekaterih poslancev za pomoč prebivalstvu proti ujmam v nekaterih okrajih. Minister poljoprivrede Krsta Mile-tlč je v imenu vlade sprejel nujnost teh predlogov, ki so bili odkazani finančnemu odboru. Pred prehodom r.a dnevni red je predsednik odredil kratek odmor, v katerem so se voditelji parlamentarnih skupin dogovorili, da se izvoli v preiskovalni odbor za obtežbo proti dr. Lukiniču 6 članov vladne več'ne in 6 članov opozicije ter da je predsednik č'an vladne večine. Razen tega je bilo sklenjeno, da ima ta odbor najkasneje v roku 20 dni dovršiti delo. Zatem se je sklepalo o izvolitvi ostalih odborov ter so se voditelji parlamentarnih skupin končno tudi sporazumeli, da se postavi na dnevni red ponedeljkove skupščinske seje interpelacija posl. Smodeja o priključitvi Avstrije k Nemčiji Seja se je nadaljevala ob 12. ter je predsednik predlagal, da se v odbor za predlog dr. Poliča in tovarišev izvolijo radikali posl. dr. Vasa Jovanovič, Joca Laloševič, Giuto Krdžalič, Dragiša Leovac, Pera Jovanovič dr. Svetislav Popovič (SDS) nadalje radi-čevca dr. Stanko Sibenik in dr. Milovam Zanič, davrdovlčevca Dragutin Peči?, in dr. Ilija Sumenkovič, klerikalec dr. Jakob Hod-žar ter Spahovec Mustafabeg Kapetanovič. Skupščina je ta predlog sprejela. Nadalje Je predsednik sporočil, da so se voditelji parlamentarnih skupin sporazumeli glede imenovanja 21 članov odbora za zakonski predlog posl. Krste Mariča o iz- premerr.bi zakena o Dr?. TnjJotekanii banki, kar je skupščina odobrila ter odbora za predlog posl. dr. Zaniča o izpreir.embj 5L 13S ustave. Skupščina je odobrila tudi ta predlog ter je predsednik pozval vse tq[ odbore, naj se danes ob 4 popoldne konstituirajo. Seja ie bila zatem zaključena t*6r prihod^ nja napovedana za pondeljek ob 10. dopoldne z dnevnim redom: 1.) Interpelacija poslanca Fr. Smodeja na zunanjega rtilnistra dr. NinSča o pr&lopiivi Avstrije k Nemčiji. 2.) Interpelacija posl. Dragstfha Ran-koviča na ministra* socijaMe politike o 'z-c^?!u iA ja štrojS6 olje Dragut&M RajkoViču v Gružu. i.. « >« Beograd, 11. julija, p. Popoldne je Imeld seje troje skupščinskih Odborov, ki so bili izvoljeni dopoldne. Za predsednika odbora, ki preiskuje zadevo dr. Lukiniča je Izvoljen poslanec Joca Laloševič (radj Samostojne demokrate zastopa v tem odbori dr. Svetislav Popovič. PredseiHV o<*>o?a za prot£.r» vanje zakonskega načrta Krste Mariča o izpremembi zakona o Državni hipotekami banki je Ljuba Nešič (rad.) zastopnik samo* stflinih demokratov Hinko Krizman. Predsednik odbora za prOučavanj* zakonskem predloga dr. Zanič a o izprerttetnbi člena 13S ustave jc dr. Laza Markovič, samostojni demokrate pa zastopa TftfSJ Demetrovšč. Pariz. 11. julija, s. Kakor poroča *Exce1-sior«, gre pri koncesijah za Abd-el Krima le za upravno avtonomijo Rifovega ozemlja, ki naj bi ostal v oblasti maroškega sultana; ne pa za priznanje neodvisne države Rifov-cev. Nova provokacija Vatikana proti ČSR Izzivajoč papežev nagovor na nemške romarje iz ČekoslovaŠke. Praga. 11. julija, k. Po poročilih iz Rima je včeraj sprejel papež v dvorani Dicale nemške romarje iz Češkoslovaške. ki jih je pripeljal v Rim klerikalni poslanec Bobeček. Romanje sta predstavila papežu nemški kardinal Friih-vvirth in nemški romarski komite. Papež ie imel na romarje nagovor v nemškem jeziku. Pozdravil je prisrčno romarje iz Češkoslovaške države in je izrazil svojo radost nad dejstvom, da jih vidi baš v času ko se vršijo na Češkem žaljive Husove proslave. Izjavil je, da bi se moral v slučaju njegovega molka v tej zadevi čuditi ves kulturni svet v imenu zgodovine! Končno jih je blagom slovil ter je poudaril, da so mu znane težke razmere, v katerih morajo živeti katoličani v Češkoslovaški državi, t Rimski iašistovski «PopoJo d'ttalia'» ugotavlja z ozirom na komunike papeš-kega uradnega glasila, da je Vatikan prekinil diplomatske odtlošaje in ne Pra ga. kar dokazuje tudi način odhoda če-j škoslovaškega poslanika pri Vatikanu.-Poslanik je namreč pred svojim odhodom obiskal kardinala državnega tajnih ka in mu je predstavil češkoslovaškega opravnika poslov. Nova protiboljševiška akcija Anglija snuje protirusko alijanso. — Italija proti alčdji. -za med ruskim medvedom in kitajskem zmajem.' Zve* Rim. 11. julija, a. Oficijozni «Tevere» objavlja vest, da namerava angleška vlada pretrgati diplomatske stike s sovjetsko vlado in potem ustvariti nekako protiboljševiško alijanso. Anglija pritiska na Francijo, Nemčijo in Japonsko, naj bi tvorile branik proti boljševizmu na skrajnem vzhodu. List pravi, da Italija nima interesa, da bi se udeležila te protiboljševiške križarske vojne. Italija kakor tudi Nemčija. pravi list moreta biti zadovoljni s tem, da bi se ohranilo sedanje svetovno ravnotežje, kakor si ga žele kon- servativne države. (Glej člarfek na 2. strani!) Berlin, 11. julija, s. «Vorwarts» javlja iz Moskve: V nagovoru na vojake Rdeče armade je izjavil sovjetski komisar za vojno in mornarico Frundze, da so priprave za vojno z Anglijo potrebne. Anglija namerava otvoriti sovražnosti. Rusija je s pogodbo vezana s Kitajsko in ne sme gledati, kako se Anglija pogaja z Japonsko o razdelitvi Kitajske. Zveza med ruskim medvedom in kitajskim zmajera bo kljubovala vsemu svetu. -3i£- Nevaren položaj na Kitajskem Zedinjene države za takojšnjo konferenco. VVashington, 11. julija 1. Predsednik Coo-Hdze je nenadoma pozval državnega tajnika Kellogga z dopusta in ga skupno z državnim podtajnikom Crewom poklical v svojo poletno rezidenco, kjer se je vršilo posvetovanje o položaju na Kitajskem, ki je po predsednikovem mnenju zelo nevaren. Predmet posvetovanja je bilo vprašanie kitajske konference, ki bi se morala takoj vršiti. Na to konferenco so pristale že na washingtonski konferenci Anglija, Francija in Japonska. Ameriška vlada bo zahtevala izpolnitev danih obljub. Reševanje lire Rim, 11. julija, k. Dasi morajo biti po novih predpisih v poletnih mesecih Italijanske borze zaprte, je bil danes prosti promet kljub temu zelo živahen. Angleški funt je veljal 129.75 in dolar 26.50. Milanski in na-poliski fašisti so izdali razglas, v katerim zahtevajo energične intervencije vlade proti onim trgovcem, ki bi z ozirom na tečaj ire zvišali cene ali zahtevali tnjo valuto. Šesturna stavka v Berlinu Berlin, 11. julija, k. Delavci mestne pli» narne in vodovoda so davi za 6 ur ustavili delo. Na podlagi sporazuma med ravna« teljstvom in vodstvom organizacije so det lavci tekom dopoldneva zopet pričeli z de» lom. Pogajanja o dcfiuitivni ureditvi spora še niso končana. Misterijozno potovanje Mussolinija Rim, 11. jOlija. a. Danes ponoči se Je ministrski predsednik MussolinI nepričakovano odpeljal v Anzio ob Tirenskem moTju; kjer je prenočil, zjutraj pa se je odpeljal v kopališče Nettuno. V njegovem spremstvu se je nahajal kvestor, strežnica in osebrl! tajnik. Čudno je pri celi stvari, da današnji večerni listi poročajo, da je ministrski pred sednik dopoldne sprejel v Rimu v palači Chigi ministra zunanjih stvari Federzonija in generalnega tajnika fašistovske stranke poslanca Farinaccija. Ugotovljeno pa je, ii> odgovarja prva vest resnici. Državni prevrat v Ekvadorju London, 11. julija. 1. General Goroez je strmoglavil ekvadorsko vlado. Podrobnosti niso znane. Nemški polet na severni tečaj Berlin, 11. julija, s. Gradnja zcppclina za potovanje na severni tečaj je skoraj zago* tovljena. Zbiranja sredstev sc bo predvsem udeležilo nemško delavstvo. Delavske orga* nizacijc vseh strank bodo pobirale prispev. ke od vsakega člana, ravno tako bodo pri« spevale tudi organizacije delodajalcev. Amundsen je telegrafično vprašal dr. Ecke« nerja, ali bi se mogel z njim sestati. Kakor izhaja iz Eckenerjevega odgovora, sc bo vr* šil sestanek med Amundscnom in njiaj vj nekem severnem nemškem pristanišču v prihodnjih 14 dneh. Tega sestanka se bo udeležil tudi Amerikanec Ellsvvorth, ki jo. financiral zadnje Amundscoovo ^potovanje. Obrekovalci in fažniki Po debati v Narodni skupščini o zadevi ministra dr. Lukiniča je za vsake, ga nepristranskega opazovalca jasno, da temelji obtožba dr. Poliča in tovarišev samo na politični gonji in agitaciji proti SDS. O dr. Lukiniču ne more opozicija ničesar navesti, kar bi dejansko moglo vreči le najmanjšo senco na njegovo osebno ali politično čast. Nasprotno; medtem, ko so opozicijonalci še nedavno trdili, da je dobil dr. Lukinič težke milijone za desekvestracijo posestva Thurn-Taxisa, morajo danes priznavati, da je le po dr. Lukiničevi zaslugi prejela država od kneza Thurn-Taxisa 25 milijonov dinarjev. Kljub temu pa cbrekujejo dalje, ne da bi na-vedli točnih dejstev. Kakor vedno je najbolj nesramen v obrekovanju slovenski klerikalni tisk, predvsem pa škofovo glasilo »Slovenec«, ki sedaj vprašuje, čemu je plačal Thurn-Taxis državi 25 milijonov Din, ako je po Lukiničevem mnenju avstrijski državljan in če mu torej posestvo pravno nesporno pripada. «Slovenec» sumniči in pravi, da bo to pojasnila preiskava, ki bo imela ugotoviti, koliko je Thurn-Taxis sploh plačal in komu in kdo je postal deležen teh milijonov, Klerikalci torej ne vedo, komu in koliko je plača! Thurn-Taxis, ampak oni vseeno obtožujejo in se zanašajo na preiskavo, ki jo je dr. Lukinič sam zahteval! Res, prava klerikalna morala! Resnica je, da bi država ne dobila hiti vinarja, ako bi ne ukinila sekvestra in ako bi se morala stvar rešiti pred Zvezo narodov, ki bi priznala Thurn-Taxisu kot avstrijskemu državljanu nesporno pravico do posestva. V tem slučaju bi morala država povrniti radi zavlačevanja desekvestracije nastalo škodo. Pa vzemimo, da je avstrijsko držav. Ijanstvo Thurn-Taxisa res dvomljivo in da bi se njegovo posestvo moralo likvidirati, ker da je nemški podanik. V tem slučaju bi pripadla vsota likvidiranega posestva zavezniškemu repa-racijskemu fondu v Parizu, iz katerega bi po nam pripadajoči kvoti dobili dva odst. vrednosti likvidiranega posestva, ki bi komaj znašala 25 milijonov dinarjev. Ker pa je bilo na podlagi diplomatskih spisov jasno, da bi vsled zavlačevanja spora spričo ugotovljenega avstrijskega državljanstva Thurn-Taxi-sa pri končni odločitvi mednarodnega fora naša država ničesar ne dobila, kakor že omenjeno, je bilo popolnoma naravno. da je sprejela Thurn-Taxisovo ponudbo, ker je bila ugodna za državo, ki se ji ni bilo treba izpostavljati nevarnosti neugodne rešitve spora, kakor tudi za Thurn-Taxisa, ki je prišel prej do svobodnega razpolaganja s svojim posestvom, v kolikor ne spada pod agrarno reformo. Tak ie dejanski položaj, a klerikalni lopovi kljub temu ob-rekujeio nadalje dr. Lukiniča, dasi ne morejo doprinesti proti njemu nobenega dokaza krivde. Še večja pa je nesramnost klerikalnega poslanca dr. Hodžarja, ki je po «S!ovenčevem» poročilu trdil v Narodni skupščini, da je dr. Lukinič »ogromno oškodoval državo in to zavestno in namenoma«, ne da bi za svojo trditev navedel kak dokaz. Kaj takega je zmožen pač samo klerikalec! Višek lažnivosti pa je dosegel včerajšnji »Slovenec*, ko trdi, da je minister dr. Žerjav zahteval od Narodne skupščine, naj obtožnico proti njegovemu prijatelju zavrne in da je doživel s to svojo zahtevo strašen poraz, ker se je večina izrekla proti. To je zavestna. namenoma izmišljena zlobna laž! Minister dr. Žerjav kaj takega sploh zahteval ni. ker tudi zahtevati ni mogel, kajti dr. Lukinič je sam zahteval izvedbo preiskave, da se pokaže popolna resnica in enkrat za vselej za vrnejo na ta način vsa obrekovanja. To je resnica, vse drugo, kar trdi klerikalni tisk, pa je nesramna laž! Obtožnica proti Radiču Katerih glavnih zločinov b! Imel biti obtožen predsednik HRSS. Zagreb, 11. julija. Kakor že kratko sporočeno, je bila preiskava proti Stjepanu Radiču včeraj zaključena in je preiskovalni sodnik dr. Slaviša Kflrbler izročil vse spise državnemu pravdništvu. Zdaj bo državni pravdnik dr. Franjo Zilič tekom osmih dni sestavil obtožnico, ki bo v glavnem vsebovala nastopna inkrimini-rana deianja: Štefan Radič je kot predsednik HRSS dne 27. junija 1924. odpotoval v Moskvo in je po nogajaniih s predstavniki sovjetske vlade stopil s svojo stranko v Sovjetsko internacijonalo. Obvezal se ie v duhu te internacijonale delovati za odcepitev Hrvatske in se v skrajnem slučaju poslužiti revolucije. V tem pravcu je počel takoj delovati potom člankov in govorov, vršeč komunistično propagando; neštetokrat je pozival vojake k nepokorščini napram vojaškim oblastim; z interviuvom, objavljenim dne 2. februarja 1924. v «Nezavisimi Makedoniji« je hujskal na revolucijo; z organizacijo makedonstvujuščih je vzdrževal zvezo v svrho legalne in ilegalne borbe proti državi; z govorom v Sisku. dne 21. marca 1923., je pozival sel.iake, naj sami prevzamejo oblast v svoje roke; bivšemu n rodnemu poslancu Karln Hauslerju je izjavil: »Ako se Kari Habs-burškl povrne na Dunaj, se bomo mi z njim pogajali*; s svojim govorom na seji zagrebške organizacije HRSS je dne 1. novembra 1924. zagrešil razžaljenje .Veličanstva; kot predsednik HRSS Je na Hrvatskem in v Slavoniji, Bosni in Dalmaciji osnoval tako zvane »borbene odrede« za nasilno prevzetje oblasti; za časa bivanja v Londonu se je pogajal s predstavnikom madžarske vlade v svrho ponovne priključitve Vojvo, djne k Madžarski in odcepljenja Hrvatske. Poleg navedenih točk je mnogo In-krinjiniranih člankov v »Slobodnem Domu«, «Božičnici» in drugod, vsebu-jočih žalitve kralja in pretnje z revolucijo. Obtožnica bo sestavljena i na osnovi našega kazenskega zakona i na osnovi zakona o zaščiti države. S tem torej sodno postopanje proti Stipj Radiču stopa v glavno fazo. Ce ne bo prišlo drugače. V radičev-skih krogih se namreč zatrjuje, da je abolicija kazenskega postopanja proti St. Radiču gotova stvar in da bo, ako pride do vlade RR. Stjepan Radič nekaj dni na to zapustil zagrebške zapore. Težave angleške konservativne vlade London, . julija. Konservativni kabinet, čigar položaj se je še pred par meseci zdel tako trden in ki se opira na največjo parlamentarno večino, kar jih pozna moderna Anglija, se danes bori skoro z nepremagljivimi težavami in je izpostavljen vedno ostrejšim kritikam nele nasprotnikov, ampak tudi že lastnih pristašev. Ta pojav ni pravzaprav čuden, saj večina, s katero razpolaga Baidwin, ni homogena, često konservativna večina. V njej je mnogo elementov, ki niso pravi konservativci in ki so spravili na krmilo Baldwina le zato, ker se jim je zdelo, da obeta biti njegova vlada najstabilnejša, upravno najboljša in naj-resnejša in da bo kot taka v stanu rešiti pereča gospodarska in politična vprašanja. Bojazen pred boljševizmom, ki jo je poživilo Zinovjevljevo pismo, želja, da se napravi konec neprestanim političnim krizam in vedno novim volitvam, razjasnjuje veliko volilno zmago konservativcev. Toda bilo je jasno, da bo silno težko ohraniti tako večino in opravičiti zaupanje britanskih volilcev v novo vlado. Za izvedbo take naloge bi bili potrebni prvovrstni možje najvišje vrednosti in najmočnejše energije. Gosp. Bald\vin in njegovi sotrudniki pa navzlic dobrim lastnostim niso ljudje Beaconsfieldovega ali Salisburyjevega kova. In ravno taki možie bi bili potrebni. da bi izrabili nenavadno pripravno politično situacijo, ki se morda ne vrne več tako kmalu. Mesto tega vidimo obotavljanje, odlašanje, tipanje, neodločnost in slabost ljudi, ki so sicer dobre volje, ki pa se zdi. sami ne vedo natančno, kaj hočejo in kam gredo. Zato je reakcija, ki se je začela pojavljati v javnem mnenju, več kot razumljiva. Baldwinov kabinet ne uživa več onega splošnega zaupanja kot pred nekaj meseci in njegov položaj v deželi že postaja nesiguren. Značilno je n. pr.. da nedeljski časopisi, ki nimajo nobene izrazite politične boje in ki Izražajo precej verno mišljenje povprečnega Angleža, že nekaj tednov napadajo vlado in njeno notranjo in zunanjo politiko. Ti listi ne bi začenjali take kampanje, če bi bila brez upa zmage. Ta kampanja je že rodila prve sadove: v Eastburnu, tradicijonalno konservativnem volilnem okrožju, so konservativci pri delnih volitvah nedavno izgubili nad 5000 glasov. Najslabši utis dela vedno hujša brezposelnost, ki je konservativci ne - le niso mogli zajeziti in zmanjšati, pač pa se je pod njihovim režimom število brezposelnih zvišalo za 200.000, tako da dosega danes že 1,250.000. Vsa njihova ogromna večina v parlamentu je brez moči vzpričo tega katastrofalnega položaja . Tudi načrt pokojnin za vdove, slnote in starce, ki ga je finančni minister Churchill predložil v svojem proračunu, se najživahneje kritizira v vseh krogih. Vsakdo sicer priznava plemeniti namen te socijalne reforme, vendar vlada splošen dvom, da bi ta načrt v svoji sedanji obliki mogel prinesti dobrih rezultatov. Industrijci vidijo v njem novo breme za industrijo v sedanjih izredno težkih časih. Delavci se pritožujejo, ker bodo morali prispevati k stroškom, ne da bi mogli z gotovostjo pričakovati, da bodo kdai uživali dobrobiti zavarovanja. Zakon namreč predvideva. da začenjajo pokojnine šele s 65. letom. To starost pa v mnogih industrijah le redkokdo doseže. Na ta način bi morali or.i delavci, ki največ trpe in so najnesrečneišj. prispevati za pokojnine delavcev, ki imajo lažje in manj nevarno delo. Churchill je upal s svojim pokojninskim načrtom pridobiti veliko število pristašev za konservativno vlado. Razočaranje na tem polju je tem težje, ker je to socijalno zavarovanje edin praktičen rezultat, na katerega bi se mogla vlada porivati pri novih volitvah. Na polju zunanje politike nI položaj boljši. Britski dominijoni ostro kriti-raio načrt varnostnega pakta, kakršnega sta izdelala Briand in Chamberlain, ker nočejo za nobeno ceno več biti zapleteni v kako novo evropsko vojno. Precejšen del konservativnega časopi-ja zavzema enako sovražno stališče in priporoča povratek k otočanski politiki splendid isolation«. Navzlic tem vedno večjim težavam m kritikam pa Baldwinovemu kabinetu le še ne grozi nobena neposredna nevarnost. Opozocija v zbornici ie preslaba. da bi ga mogla vreči. Sumljivejše pa je nesigurno razpoloženje v lastnem taboru, Ce s« vladi ne posreči s pozitivnimi uspehi premagati sovražnega toka, utegne nastati v deželi nezadovoljnost, ki bi si dala duška pri pogostih nadomestnih volitvah z neugodnim izidom za konservativce. V takem slučaju bi postale neizbežne nove volitve in ni dvoma .kako bi izpadle, če bi se izvedle v tako slabih razmerah. Bald-win bi zgubil svojo večino in oblast, kot se mu ie to zgodilo pri splošnih volitvah v decembru 1923. Italijanske zadeve Rim, 10. julija. Časopisje beleži z vidnim veseljem angleške komentarje k imenovanju novega finančnega ministra Volpija. do-či mje v zadregi glede g. Belluzza. ki je celo v Italiji nepoznana gospodarska kapaciteta. V politični javnosti je znan le kot poslanec, katerega zasluge so še odvisne od njegovega milanskega poznanstva z Mussolinijem. Senator Volpi je ostal v političnem spominu iz časa njegove funkcije na mirovni konferenci po tripolitanski vojni, v novejšem času pa ie znan po svojih hidroelektričnih podietjih. ki jih je ustanovil na Benečanskem. Listi mu posvečalo nenavadno paž-njo in prorokujejo pričetek nove dobe v fašistovskem gospostvu, ki se mora reformirati na temelju dosedanjih iz kušenj in po vzgledu praktičnih rezultatov državnega gospodarstva v drugih državah. Iz Volpiie iziave. da bo njegovo ministrstvo nemo ne pa gluho, sklepajo. da ne bo samo nadalieval smernic svojega prednika, amnak da bo uvedel še strožji finančni režim. V svrho oiačania valute bo potrebno predvsem ustaviti inflaciio in stopiti na prste vsem. ki iščeio svoj lastni dobrobit, ko ie v stiski državno gospodarstvo. Sicer so konfiskaciie oooziciionalnih listov na dnevnem redu toda današnja konfiskacija vladi nasprotnih časopisov je vzbudila precejšnjo zanimanie. Ore namreč za prvotno nameravano zameno v osebi glavnega ravnatelja Bance d' Italia, ki pa se je iz dosedaj še neznanih razlogov opustila Brezdvomno se je g. Mussolini v zadnjem trenutku premislil, ker so ga opomnili na neizogibne posledice tega koraka. In ker je lira že itak slaba, jo je raje pustil v miru! Zdi se, da je začelo tudi med intrasl-gentnimi zagovorniki dosedanjega političnega kurza prevladati spoznanje o potrebi vzpostavitve zaupanja, kar pa je možno samo potom dejanj, ki bodo dokazala, da je interes skupnosti večji nego so koristi še tako mečne politične skupine. Kljub radodarnim izjavam senatorja Ouartierja, ki je preskrbel še pred podpisom firenških konvencij za publicistično propagando doseženih uspehov v korist razširjenja italijanske trgovine, se javnost neverjetno malo zanima za to pogodbo, ki je po »rimskem sporazumu« najvažnejšega pomena za razvoj bodočih odnoša.iev med Italijo in kraljevino Srbov, Hrvatov in, Slovencev. Večje zanimanje pa vlada vsekakor za napovedano uvedbo nove uniforme v italijanski vojski. Najprej se spremeni uniforma moštva, potem pa oficirjev. G. Mussolini si je da! v svojstvu začasnega vojnega ministra prdestaviti vojaka v novi uniformi ter je bil po poročilu lista »Oiornale d' Italia« zelo zadovoljen z njo. Nova uniforma je baje Izdelana v duhu «zmage pri Vittorio Veneto». Odpravili bodo tudi dosedanje čepice in jih nadomestili s trdimi čeladami iz klobučevine. Važnejšega pomena so najavljene reforme v vojski, ki pa še niso znane. V glavnem gre za zmanjšanje troškov In za decentralizacijo gotovih vojaško-upravnih panog. Pasivna vojaška podjetja se bodo izročila privatni industriji. _ Moskovsko-berlinski načrt novega svetovnega požara Pariz, začetkom juliia. Dogodki v Severni Afriki in na Kitajskem nam vsled svoje važnosti kažejo nevarne perspektive za bodočnost. V Maroku skušajo Arabci s pomočjo ruskih in nemških oficirjev, kakor tudi pošiliatev ruskega in nemškega orožja izzvati požar po vsej Afriki in napre; doli do Indije. Kar se Nemcem in Rusom ni posrečilo v Evropi, skušajo udejstviti preko kolonij. Zato ni čudno, da celo Anglija mi*!i na to. kako bi pomagala Špancem in Francozom pri blokadi riffškega obrežia. kjer se vrSi tihotapljenje orožja v velikem obsegu, ne samo v Maroko, temveč naprej v vso muslimansko Afriko. Vest 5e ni potrjena, kajti Angleži so pri takih ko rakih silno oprezni. Sai je avgusta leta 1914. šele vkorakanje Nemčije v Belgijo in s tem neposredno ogroževanje Angli. ie pripravilo Angleže do tega da so smatrali takojšnio intervencijo britanskih čet za potrebno. Danes, po štirih letih takozvanega oboroženega miru, Anglija še ved.io ni razumela, kam meri moč germanske hegemonije. Odkar so Angleži Nemcem odvzeli vojno brodovje. so začeli riih moč podcenjevati. To njih mišl-enie se pa mora spremeniti, ko vidi»o. da gori v Severni Afriki in da za islamsko bakl.io ni ravno dolga pot od Feza do Kaire in od tam do afea-asko - indijske meje. in slednjič do Hong - Konga. To je očivldni načrt Moskve, izdelan s sodelovanjem Berlina. Ne smemo namreč pozabiti, da je bila podrvsann v Rapallu. za časa genrrvske konference. nemško - ruska pogodba, koje določbe 8o ostale tajne. Ena stvar pa je gotova, namreč intenzivno, neprestano izdelovanje vojnega materijala v Rusiji Vzporedno s tem ie brutalno izbruhnilo sovraštvo do tujcev na Kitajskem in napad Abd - el Krima na Francoze. Vse to so dogodki, ki so v tesni zvezi, Bodoče sodelovanje med Nemčijo, ki je sedaj na videz razorožena. in Rusijo, ki se brezmejno oborožuje in koie tvornice vodijo nemški inženjerjl je jasno. Nekateri ljudje, ki gledajo bolj v zvezde kot na zemljo, saniajo o vstopu Nemčije v Zvezo narodov in smatrajo ta vstop za končno rešitev, če že ne sve tovne. oa vsaj evropske krize. Pred vsem se Angleži radi vdajajo temu mišljenju. Edino Francozi in slovanski narodi, ki neposredno mejijo na Nemce in dodobra poznajo niih mišlienje. so si na jasnem o končnih ciljih nemške politike, katerim ni podrejena samo nemška no trania politika, temveč celokupno življenje nemškega naroda sploh. Kaj pomaga, če Nemčija podpiše še toliko garancijskih paktov, bodisi glede vzhodnih, bodisi glede zanadnih mej. Le pega dne iih lahko smatra za oapirne cunje. kot je to storila z belgiiskim ne vtra!'tetni:n paktom avgusta I. 1914. Nemški čredo je bil vedno in bo vedno nasilie. ki teDta pravico. Ali se bo subverzivnim elementom posrečilo. voino v Maroku raztegniti na druge nokraiine? Ministrski predsednik gosp. Pnin!ev6 ie deial v francoski zbornici: «Gre za bodočnost Severne Afrike.« Toda bodočnost Severne Afrike je bodočnost islama. Kai bo potem s Šnan ci v Maroku, z Italiiani v Tripolitaniii. z Angleži in Avstralci v Egiptu in Suezu? Kai bo sledniič z Indijo in z vzhodnim delom britanskega imperija? Ali je to začetek dv:ga barvanih narodov zoper belo pleme? Danes smo si na iasnem, da je anar-hiia na Kitajskem in rastoče sovraštvo zooer tnice moskovskega izvora. Zaenkrat je Anglija doma razumela bolj ševiško nevarnost, toda v nieni zunanii politiki zaenkrat še ne moremo opaziti energične;ših akcii, celo tam ne. kjer bi iih smatrali za nenbhodno potrebne. Možno ie le eno. da so si namreč Angleži tako svestl svoje moči in tako pre-nričani o manjvrednosti boljševizma da ga bagatelizirajo. B. Politične beležke 4- Dr. Lukfničeva afera in klerikalci »Slovenec« piše. da se je od vseh članov vlade samo dr. Žerjav upal braniti v Narodni skupščini dr. Lukiniča. Šk» fov list hoče vzbuditi s tem mnenje, kakor da bi ostali člani vlade obsojali postopanje dr. Lukiniča. Vlada pa sploh ni smatrala za potrebne sedanje razprave v skunščini o zadevi dr. Lukiniča. ker se je dr. Lukinič itak sam izjavil za izvolitev preiskovalnega odbora. To je tudi radikalno glasilo »Samouprava« v dveh člankih jasno povedala, ko ie zapisala. da je opozicija hotela imeti razpravo radi svojih politično - strankarskih namenov, ne pa radi stvarne potrebe. Tudi minister dr. Žerjav ni govoril kot član vlade, temveč kot poslanec. Kakšno mnenie o cel! stvari imajo radikalni ministri in radikalna stranka, pa najbolje dokazuje pisanje »Samouprave«, ki ie ugotovila, da ie opozicija v skupščini "okazala vso svojo neresnost in samo željo izrabiti stvar politično, s čemer je skupščinska raznrava izgubila na svoji pomembnosti. Za presojo zadeve ie zelo značilno tudi to. da se več radičevcev ni udeležilo glasovania in da ni hotelo slediti utemelieni gonji opozicijskih petelinov, kar ugotavlja tudi sam »Slovenec«. ki ponnča, da le na petkovi seji Narodne skunščin* manikalo 13 poslancev Radičevega kluba in da se ie njihov voditeli dr. Nikič pred glasovaniem demonstrativno odstranil iz dvorane in se vrnil šele po glasovaniu. Trezneiši radičevci se oač niso hntelj izpostaviti bla-maži. ki jo bodo obt"žitelii dr. Lukiniča. predvsem seveda slovenski klerikalci, brez dvoma doživeli s preiskavo parlamentarnega odbora. Škofov list naznanja z bedasto utemeljenim veseliem. da pride dr. Lukinič pred preiskovalno komisijo in ž nllm samostoini demokrati. Res je. da dr. Lukinič pride pred preiskovalno komisiio na lastno zahtevo, velik de! stroškov te pravde pa bodo sigurno plačali naši klerikalci. + Vatikan in elagolllca. »Samouprava« prinaša iz Rima članek o vpraša-niu konkordata z Vatikanom. Ta članek v oficiielnem glasilu radikalne stTanke ie seveda do skrajnosti obziren in vllud no iztikan ter se o naši borbi za slovansko bogoclnžie In o staP«!Cu Vatikana napram trlagoliici izraža tako - le: »Eno najvažnejših mnišanj. ki se s konkorda-tom morajo rešiti, ie vprašanje glagolji-ce. Dobro je dejal neki cerkveni funkci-jonar ,da bomo pravo glagoliice Izvoje-vali zdai ali pa — nikoli. V početku pogajanj se je glagoliica smatrala v vatikanskih krogih kot čisto notranja zadeva cerkve in niene d^do^ne. kJ nima ničesar om-avitl s politiko m ne more biti predmet diskusije prihkom poga skvi. Osrednji izvršni odbor v Moskvi je spremenil smrtno obsodbo treh nen.5kfh d:-jakov v večletno ječo. ki jo hedo morali prestati t notranjosti Rusije. Berlinsko ča< sopisje zatrjuje, da je ta sklep pos.edios nemške protestne prte — Angleški premog za Nemčijo »Daily Mail» poroča, da sta Nemčija in Anglija r.i podlagi trgovske pogodbe ohve/ani na med> sebojno izročitev imenikov vseh vr>t Haga. ki naj bi se ne Izvažalo Nemški vlads je predložila svojo listo 9. t. m., kjer sporoča, da bo v bodoče prepovedala uvoz angles škega premoga v Nemčijo Vid ti je I o pre* povedal« uvoz vseh vrst žganja, aluminij«, izdelke in kovin«, ki vsebujejo antimon. — Hnhthurpm-ci v madf.arsksm p. r/«» menfu. Ob priliki zadnje izjave grofa Sze« ch envta. rfa obstoja možnost sporazumi Z legitimisti, so se čuli v parlamentu klici: Ne potrebujemo nobenega Habsburžana! Smo rcseli. da smo se jih iznebilt' Vpriš" nje kralja smo IzloMIl, zato nI treba takih predlogov! Končno Je moral predsednik iz> javiti, da vprašanje kralja in !Iab>burgov> cev ni aktualno. Profesor Josip Ubl umrl Dne 29. junija t. 1. je umrl v visoki starosti 81 let v Novem Vinodolu vele-zaslužni profesor bivšega gospodarsko-šumarskega učilišča v Križevcih. veterinar Josip Ubl, ki je tamkaj služboval do leta 1900., ko je bil vpokojen. Pokojnik je nastopil profesorsko službo leta 1870. ter je na tem učilišču za živinorejo in veterinarstvo razvijal veliko delavnost. Bil je član mnogih društev v tu- in inozemstvu, a fizijokratsko društvo v Pragi ga je že leta 1870. imenovalo za svojega člana. Rojen je bil leta 1844. v Chudenici na Češkem, kjer je obiskal ljudsko šolo in nato gimnazijo, veterinarsko diplomo pa je dobil na vojnem veterinarskem zavodu na Dunaju. Svojo prvo službo je nastopil na gospodarsko-indu-strijskem utrakvističnem zavodu v Du-bravicah na Moravskem, odkoder je nato prišel v Križevce. Dne 13. novembra 1924. je bila pokojniku na svečan način izročena častna veterinarska diploma, katero mu je podelil profesorski zbor veterinarske visoke šole na Dunaju, a svečani čin častne promocije je na prošnjo visoke veterinarske šole na Dunaju izvršila veterinarska fakulteta vseučilišča v Zagrebu. Profesor Ubl je bil v vsej Hrvatski izredno priljubljen in je svojo novo domovino globoko ljubil ter ji posvetil vse svoje veliko strokovno znanje. Pokojnik se je tudi na znanstvenem polju zelo udejstvoval ter je napisal več knjig, osobito učbenikov za veterinarsko stroko: Anatomija in fiziologija domačih živali (1874.); Vzre-ditev govedi (1876.); Bolezni in zdravila za domače živali (1876.); Sodno veterinarstvo (1876.); Kopitoznanstvo in podkovanje (1880.): Nauk o vzreji domače živali (1882.) in mnogo drugih knjig in strokovnih razprav. V svoji novi domovini je zapustil veliko število čestilcev in spoštovateljev, ki mu ostanejo za njegovo delo gotovo vedno hvaležni. Slava mu! SGletnica velikega prijatelja našega naroda V svojem skromnem domu «Dob"ro 3olje» v Beogradu je proslavil v družbi svojih številnih prijateljev, veliki prijatelj našega naroda, dr. Reis, v sre-io 50 letnico svojega rojstva. Najde-avnejša in tudi najburnejša leta svojega življenja je dr. Reis posvetil obrambi pravic in svobode ogroženega srbskega naroda in si pridobil zlasti v svetovni vojni za Srbijo naravnost ne-venljivih zaslug. Izdal je celo vrsto spisov in objavil nešteto člankov po inozemskih listih v obrambo pravic in svobode srbskega naroda. Naša dolžnost je, da se zaslužnega moža ob njegovem jubileju spomnimo tudi mi. Dr. Reis je bil rojen v Lausanne v Švici in je francoskega pokoljenja. Po cončanih vseučiliških študijah je postal doktor kemije in asistent na lau-sanneski univerzi. Izredifc) se je zanimal za sodno medicino in kazenski zakon in je kot mlad asistent poleg svojega rednega posla posvetil velik del svojega ?asa proučevanju sodne medicine in eriminalistike. Da si izpopolni svoje kriminalistično znanje, je odšel v Pariz. kjer je stopil v stike z najznamenitejšimi kriminalisti. Ko pa je bila na ausanneski univerzi 1900 ustanovljena katedra za policijske vede, je postal dr Reis njen prvi profesor. Od iedaj je pričelo njegovo izredno plodonosno de-ovanje. Kmalu je uvedel v policijsko in sodno stroko čisto nove, do tedaj nepoznane metode. Stremel je za tem, da zamenja posredne dokaze z materijel-nimi, znanstveno ugotovljenimi dokazi, .ausanneski policijski institut, čegar ustanovitelj in direktor je bil dr. Reis, je kmalu postal centrum za proučava-r.je teh metod. Poleg številnih člankov Po švicarskih, francoskih, nemških in italijanskih dnevnikih je izdal dr. Reis, ;i je kmalu zaslovel kot vodja nove šo-e kriminalne patologije, celo vrsto strokovnih publikacij. Posebno pozornost je vzbudila 1. 1903 njegova knjiga ^Fotografija v službi policije«. L. 1914. ie izdal knjigo o reorganizaciji policije, ki je bila naglo razprodana. Dr. Reisa so poklicale vlade raznih držav, da izvede reorganizacijo njihove tehnične Policijske službe. Tako je bil v Rusiji h Braziliji, kjer je postavil temelj modemi policiji. Ko je izbruhnila velika svetovna Vojna, je bil dr. Reis takoj spočetka pozvan. da ugotovi zverstva, ki so jih izvršili sovražniki v Srbiji. Odzval se je takoj pozivu in kmalu tako vzljubil srb-ci, kakor tudi ves naš troimeni narod, da je ostal sedai stalno pri nas. Odšel ie s srbsko vojsko na Cer in se udeležil težkih tamkajšnjih bojev, po prvi osvoboditvi Beograda pa na bolgarsko mejo, da ugotovi, v koliko so bile utemeljene pritožbe sofijske vlade o slabem postopanju Srbov z bolgarskim življem v MacedonijL Januarja 1915. se e vrnil v Švico in objavil v »Gazette de -ausanne», v pariškem «Petit Parisien* ?er v amsterdamskem «Telegraphu», cakor tudi po angleških listih serijo Člankov o avstrijsko - ogrskih zverin-stvih v Mačvi. Na pariški Sorbonni je Hnel več predavanj o trpljenju Srbije, (o se je nato zopet vrnil v Srbijo, je napravil tudi Golgoto skozi Albanijo. V inozemstvu je potem pokrenil energično akcijo za pomoč srbskim beguncem, (o je bila srbska vojska zopet reorganizirana In Je odšla na solunsko fronto, najdemo tamkaj tudi dr. Reisa. Ostal je marljiv in udan sotrudnik naše vojske do preloma solunske fronte. Rezultati njegovega delovanja, posebna njegove ankete o bolgarsko nemških zve-rinstvih so posebno Bolgare tako raz-kačile. da so ga obsodili na smrt. Na mirovni konferenci v Parizu je bil dr. Reis tehnični delegat naše države in je sodeloval kot izvestitelj zaveznikov o zverinstvih sovražnikov v Srbiji. 16 brošur in nad 600 člankov je objavil v obrambo pravic in svobode Srbije. Za vse to pa ni nikdar zahteval niti pare in žrtvoval celo honorarje, ki jih je dobil od inozemskih listov, za vojne sirote in vdove v Srbiji. Trikrat je bil za svojo hrabrost in svoje delo pohvaljen z armijsko pohvalo ter odlikovan z zlato medaljo za hrabnost ter belim orlom IV. reda z meči. Po pod« ponudena katedra na lausanneski univerzi, toda dr. Reis je odklonil sijajno pisu mirovne pogodbe mu je bila zopet ponudbo in se odločil, da ostanek svojih sil popolnoma posveti državi, za katero se jc boril in toliko žrtvoval. Leta 1919 je uredil našo listo vojnih krivcev in pričel potem reorganizirati našo policijo. Ustanovil je tudi policijsko šolo, ki pa sedaj ne obstoja več. Spomladi 1. 1923 je izstopil lz naše državne službe in je sedaj uradnik Narodne banke. Dr. Reis je prišel v našo državo, da služi visokemu in plemenitemu cilju. Prekinil je veliko in sijajno karijero v svoji domovini in prišel k nam, da posveti vse svoje moči našemu narodu, za kar mu bo ostal narod vedno hvaležen. En dan v Rogaški Slatini Rogaška Slatina, 10. junija. Kdor je v zadregi za enodnevni izlet in fr še povrh tega rad vide! pestro le-toviščarsko življenje v njegovem polnem vrvenju, ta se naj vsaj enkrat popelje v Rogaško Slatino. In videl bo, da smo Slovenci, in tudi drugi Jugosloven; še vedno slepi za svoje domače naravne krasote in bisere, katere uživajo še vedno največ tujci, mi sami pa nosimo svojo skromno premoženje v tujino, ali vsaj hrepenimo po njej. Brzovlaki, ki prihajajo s severa skozi Maribor na jug. so verna slika te naše duševne revščine: Tržaški je natrpano poln, Čehov in Nemcev, zagrebški pa živa praznote še sedaj, ko ie sezona tujskega prometa na višku. Sami ne potujemo v domača letovišča in tudi tujcev ne znamo nri-vabljati. Pravijo: valuta, v Italiji se živi ceneje. Kdor pa živi tam nekaj časa, trdi, da so povprečno cene iste kot pri nas. Pa to ni moje modrovanje. Pobral sem ga od potnikov tekom vožnje od Maribora do Slatine. Tam pa ni časa in ne razpoloženja za premodro ugibanie. Komaj izstopiš, že te objame razkošen smeh, solnce. zelenje, zvočno kramljanje vse mogoče mešanice. Najlepši prihod je baš s popoldanskim vlakom. Ze čez par minut si v glavni promenadi, ki blesti ood jasnim azurjem pestrega cvetja. Zivordeče vrtnice skoro omamno duhte iz zelene jase tako močno, da zmagujejo celo fini parfum ognjevitih črnolasih Madžark. Široka senčnata aleja. obrobljena z gostim špalirjem klopi in mizic, šetalcev s kupicami slatinskih vrelcev, vabi in hladi, od paviljona valove mehke melodije mornariške godbe. Krepki mladi fantje z ogorelimi južnimi glavami prav skladno harmonirajo v belih uniformah z živo sliko zdravilišča. Gostje jih imajo radi. Vedno je gost obroč krog godbenega paviljona in aplavz prisrčen. Malo višje se že dviga zeleni hrib z razcvelimi kostanji, ki prav opojno duhte doli do promenade. Vse je tako bujno in sočno, da samo kliče po čilem, krepkem novem življenju. Ravno sedaj je najživahneje v Švica-riji. Po osvežujočem dežju se je razmaknilo nebo in popoldansko solnce se ie uprlo v posejane okrogle mizice. Madžari in Duna'čani pa bratje Srbohrvati iz Banata in Beograda. — veselje jih ie gledati, s kakim užitkom srebajo naše mleko in kavo. ki je dame ne morejo dovolj prehvaliti. Češki roiak Frantik Ozom z Ijubeznjivo ženko Slovenko pa streže in toži nad prevelikimi davki. Dosti baje pride v blagajno, a na koncu ne ostane ničesar. Mi mu seveda ne ver-iamemo. ampak mu dokazujemo, da bi lahko še malo znižal svoj cenik. Isto pesem slišimo pri restavraterjih. ki zahtevajo za norčijo krompirja ali solate kar 8 Din. čeprav stane kg krompirja največ 1 Din 50. in je solate toliko, da jo mečemo svinjam. Naš ljubi Martinovič v Zdraviliškem domu se izvija s samo dvomesečnim zaslužkom in visoko režijo. Ko pa mu predočimo celoletno kupčijo v celjskem »Unionu«, prične tudi on z davki ali pa preskoči na ljubljanske tovariše, ki imajo baje iste cene. Iz restavracije že slišimo švabčarienie natakarjev, ki so zopet po večini Nemci. Imamo veliko brezposelnost natakarske obrti, ampak natakarjev za Slatino baje Jugosloveni le ne premoremo. Verjemi, kdor more. V Beograjski dom, najlepšo zdraviliško stavbo, se je letos preselil s Pohorja pri Mariborski koči tako dobro zapisani drugi češki roiak Hlavač. ki je s svojo življensko družico. Primorko, otvoril v domu penzijon. Kakor ga Mariborčani pogrešamo na Pohorju, tako ga tujci hvalijo v Slatini. Zdravilišče je s to novostjo Pridobilo. Sploh je letos precej novosti. Po restavracijah so uvedli mesto napitnine JO odstot. pribitka k računom, kar ca ie po mnenju nekaterih gostov previsoko, dasiravno je povsod običajno. Prijetneje me je dojmil red po parku m domovih, ki so dobili nove okusne orijentacijske tablice; lepo so povečali švicariio. zdraviliški vestnik je bolj reprezentančen in tudi radio so namestili poleg čitalnice V lastni režiji ima zdravilišče dva nova avtomobila še avtobus za Poljčane ali Pragersko k vlakom glavne proge. Pri sPošti« stoji dolg avtobus, ki vozi vsak dan v Zagreb. Manj estetične so reklamne table po drevesih za zagrebškega fotografa in zobni atelje odstavljenega pemškega zdravnika dr. Trea. Zdravniki so letos dobili «mlade». Kopališčne procedure ti mediki iz Palestine sicer niso študirali in prakticirali, — a kdo bi ugovarjal Izma-hu Klossu, če si želi tudi on v letovišče in pri tem tudi dobro služiti. Gre v Beograd, pa mu dajo za 500 Din licenco za slatinskega padarja. Tako Pa lahko dobite sedaj v Slatini injekcije proti debelosti, sladkorni bolezni revmatizmu, proti glistam ali črevesnemu katarju, kar hočete. In zvečer vam učeni gospod pri klavirju v zdraviliški dvorani še pove. da vsi drugi prav nič ne razumejo In še eno novost ima Slatina: svojega tiskovnega referenta, slovenskega pisa-telia iz bližnjega rodoljubnega trga. In tako letos prav mnogo čitamo iz kronike Rogaške Slatine. Bilo pa .ie potreb no tej deviški Slatini tudi malo pod soln-čne pege pogledati, da se preveč ne razlezejo in ne zasenčijo njenega deviškega lica. —nn. <3& \ % j "323 B» fearvasfe k 2 o^rafnfia S=sa 85*— barvasta & 2 cvrataiSs SSia ?S0'— bele prss Sin 95"— Pašama čaSka Dia 05' —105'— Siače grsdJ Din 43'— T e t r a b!a6o 3ia 60'— grssBE izfeeraS Dobro blsgo! p. magdic> mediana. Na Bledn in v Bohinja Bled. 9. julija. Na Bledu so pretekle dni s strahom odpirali vsako jutro časopise, ki so naznanjali dviganie dinarske valute. Zakaj porast dinarja je zmanjševal nade na dobro sezono. V kalkulacijah Bleda so še vedno inozemci važen faktor, in vedelo se je, da bo toliko manj gostov iz inozemstva, kolikor dražji postane dinar. In zares, prvi teden julija je bil Bled skoro prazen. Gostov ni hotelo biti. Blejci so bili slabe volje. Čolnarji so stali brez dela pri svojih čolnih in se jezili, češ, včeraj je pravil neki gospod, da so Karlove Vary popolnoma polne in italijanska kopališča so prav tako polna. Vse bo odgnal Bled s svojo draginjo. O, se bo že še izučil Bled .., Nagajalo jc tudi vreme. Vsak dan dež, vsaj en del dneva, in pa hlad ter oblačno nebo. Vreme, ko nima Človek veselja ne za kopanje, nc za sprehode. Sedaj se je vreme nekoliko popravilo in tudi gostje so pričeli prihajati v večjem številu. Postalo je nekoliko živahnejše po blejskih ulicah, ki so dobile sedaj imena. Sedaj hodite tu po Cankarjevi cesti, tam po Prešernovi, po Čopovi cesti itd., tam po Šetališču kraljice Mariie. Zdi se, da je za tujce ori-jentacija po ulicah s posebnimi imeni zares zelo potrebna, če izprašuješ po posameznih vilah, prepogostem ne dobiš zadovoljnega odgovora. Sicer pa se Bled na znotraj še vedno preureja. Nikdar mirujoča ga. Jula Vovk-Molnarjeva je preuredila kavarno in razširila svoje lokale z lepo teraso nad jezerom, tako da so njeni prekrasni prostori danes zares v okras največjemu kopališču. »Hotel Malnar» se preureja in povečuje. Pred Zdraviliškim domom pa so posekali vse velike senčne drevorede, kar človek težko odobruie, posebno še ko je mladi park, ki nam nastane na tem mestu ob razširjenih cestah, še preslab, da bi bil ugodno nadomestilo za poprejšnjo senco. Tudi Bohinj ima za prvo polovico julija mnogo premalo gostov. V nedeljo je bilo pri Sv. Janezu dvanajst gostov, v «Zlatorogu» dva. a pri Sv. Duhu eden gost. To se pravi tedaj toliko kot da je vse prazno. Zadnje dni gostje polagoma prihajajo, toda vprašanje je. do kolike mere bodo napolnili razpoložljive prostore. Gost v .rZlaforogu^ se je je- 1 i Jata tajnost ta t vsi da prihranijo čudovite „Toro" prsne karamele z znamko: »POHORSKA KAPELICA" v velikih slučajih zdravnika. Prepotrebne so za bolnike, otroke, hribolazce in za vse druge, ker blagodejno učinkujejo na prebavo, proti pre-hlajenju, hripavosti, katarju. Dobite jih za 3 dinarje pri vsakem trgovcu ali v lekarni. j zti, zakaj so podražili od lani na letos, češ prvo leto sem plačal za sobo 18 Din, drugo leto 24, a letos 35 Din. Ne more razumerti, zakaj se dviga cena sedaj, ko se po drugod cene znižujejo. Ako je temu kriva nova investicija, se mora ta pač kriti iz cele vrste let, ne pa kar na hitro. On da je delal reklamo za Bohinj med svojimi znanci, a sedaj je v zadregi... Nedaleč od «ZIatoroga», na prelepi jasi tik nad jezerom so si postavili taborišče ljubljanski skavti pod vodstvom neumornega Pavla Kunaverja. Blizu sto jih je v taborišču. Veselo je tam in lepa Češkoslov.-jugoslovenski dnevi v Rogaški Slatini Maribor, dne 11. julija. 2e lansko leto je bilo ob priliki krasno uspelega zborovanja obeh slovenskih .IČLig in čeških društev iz Maribora in Ljubljane meseca avgusta v Rogaški Slatini sklenjeno, da se vrši ob tem času vsako leto zborovanje vseh Če-hoslovakov iz Slovenije v zdravilišču Rogaški Slatini. Letos bo dobilo to zborovanje še svečanejšo obliko s slavnostnim zaključkom oroslav 751etnice rojstva prezidenta ČSR. Masaryka. ki so jih letos prirejale po Sloveniji JČ. lige, češka društva in druge naše kulturne organizacije, zlasti Sokol. Intenzivno delovanje JČ. lig pa je na letošnjem kongresu meseca majnika v Celju privedlo tudi do sklepa, ustanoviti Zvezo vseh Jč. lig v Jugoslaviji, kakor jo imajo tudi na Češkem, vse to se bo izvršilo 1. In 2. avgusta v državnem zdravilišču Rogaški Slatini pod protek-toratom velikega župana mariborske oblasti g. dr. Pirmaierja. Vse prizadete organizacije so se med tem zedinile za približno sledeči program teh pomembnih slavnostnih dni v Rog. Slatini: Na predvečer, dne 1. avgusta, bo ilu-minacija Zdraviliškega doma s koncertom čeških skladb v parku. Ta večer prispejo v Slatino radi pomanjkanja prenočišč le reprezentanti korporacij, lig, čeških društev iz Maribora, Ljubljane, Zagreba in Beograda ter čeških konzulatov, naših oblasti in gostje iz Prage. Vsi ostali udeleženci se pripeljejo z jutranjim vlakom (polovična vožnja na železnici) ob četrt na 10. Na kolodvoru ie kratek pozdravni sprejem, nato ob 10. uri zborovanje v veliki zdraviliški dvorani, katero otvori in spregovori kratko o programu lige predsednik narodni posl. dr. Pivko. Slede pozdravi protektor.ia dr. Pirkma-verja in vseh ostalih reprezentantov. Urednik Borko ima kratek govor v srbohrvaščini o Masarvku. H koncu je ustanovitev Zveze JČ lig z volitvijo odbora in izjave posameznih korporacij. Po zborovanju koncert v zdraviliškem parku in ob 13. uri banket v zdraviliškem domu. Popoldne si bodo lahko gostje ogledali zdravilišče in vrelce ali pa prisostvovali prireditvi celjskega sokolskega okrožja, ki se vrši isti dan v Rog. Slatini. Odhod iz Slatine z rednim vlakom je ob po! 18. uri; radi velike udeležbe pa bo vozil ta dan še tudi izredni vlak iz Slatine okrog 23. ure, tako da si bodo mogli udeleženci prav brezskrbno ogledati letoviščarsko življenje. Popoldne in zvečer bo godba zopet svirala v parku. Prijavljeni so že sedaj odlični gostie iz Beograda, Zagreba, Ljubljane, Maribora. Celja in Prage in bo to gotovo veličastna manifestacija češkosl. - jugoslovenskega prijateljstva v Jugoslaviji. S turneje pevskega zbora ljubljanskega učiteljišča Krk, 9. julija. Na predivnem Rabu smo ostali še na-daljni dan in vsled tega prišli v Baško en dan kasneje kot nameravano. Naš prihod so pričakovali dobri prijatelji. Nastanjeni smo bili v hotelu Velebit. Lastnik g. T u d o r je slovenski zbor učiteljiščnikov obsipal z dobnotami in uslugami, ki presegajo daleč vsako do-brotvor.iost. Dobili smo krasna, brezplačna prenočišča in naleteli na uprav jugoslovensko gostoljubnost. Njega ohrani naš bodoči učiteljski naraščaj v nepozabnem spominu. Radi bi še za dan ostali na živahni in lepi Baški, prerad bi .ias pridržal tam naš gostitelj in priiatelj Tudor. a treba je bilo misliti na Krk. Tamkajšnji italijanski in anacijonalni krogi so itak hoteli omalovaževati naš prihod. Na eks-ponirani velevažnj postojanki pa so se nas tem boli veselili in nas uprav zahtevali nacijonalni krogi. Dr. Brovet. starosta jugoslov. Sokola je intervenira! Parobrodne zveze s Krkom nismo imeli, del zbora si ie pomagal z motornim čolnom, del jo je mahnil peš lz Baške v iS km oddaljen Krk. Po triurni vožnji smo se izkrcali v starodavnem mestu, ki se je odelo v zastave. Sprejel nas je na pomolu g. dr. Brovet z odborniki Sokola, odbor za promet s tujci, učiteljstvo. narodne dame, slovenski pevci Potujoči dijak- pa so nam zapeli Vse kar čuti in misli po naše ie bilo tam. Poleg naših oblasti duhovščine. domačinov in letoviščarjev so posetili koncert v Sokolski dvorani tudi italijanski konzul z rodbino in učiteljstvo italijanske šole. Pri dušeči vročini nabito polna dvorana. Izvajanje brezhibno in točno. Burno odobravani program je zaključila državna himna. Našo kulturno in umetniško upravičenost priznavajo tudi nasprotniki. Bo koncertu ias pozdravljajo s ploskanjem še po krških ulicah. Spremljani od množice se vrnemo na motornem čolnu spet v Baško LYA MARA Od nedelje 12. t m. dalje v prekrasnem filma Gospodarica dvorca Monbijon Drama polna solnea in ljubezni se odigra v Rimu, Neapolju, Pompejih, Porticlu In Soirentu Izven programa: Nogometna tekma Jugoslavija : Gradjanski, dne 5. t m. 1925. Originalni posnetki nogometne tekme za prvenstvo države, katere je posnel .Metropol-Film Zagreb dne 5. julija 1925. — Pathe Journal St. 18. LJUBLJANSKI DVOR Telefon 730. Predstave: ob delavnikih ob 4., M 6., K 8. in 0. — Ob nedeljah ob % 11, 3, M 5, V> 8. in 9. uri. nazai v nepopisno lepi noči in mirnem morju. Baška Je v cvetju sezije. Morje div-no, lepa in udobna kopališča in številni slovenski rojaki. Hrana je izvrstna, stanovanja sijajna. Duša je od lepot in uti-sov prepojena, mladina uživa, živi. Zvečer poslovilni koncert. Dvorana je sila akustična in je bila polna. Izid koncerta moral,io in materijelno je bil skoroda največji. Vsa prizadevanja g. Tudora in drugih prijateliev pa ni zamogla podaljšati turneje. Pevovodja je moral energično prisiliti navdušeni zbor k odhodu. Slovo ie bilo težko. Vožnia na Sušak nam je še enkrat odkrila divni film turneje. Na obzorju je ležal v jutru Rab, pristanemo v Seniu, Crikveiici, Kraljeviči in že nas je čakal na sušaškem pomolu g. ravnatelj Žagar. Ogledali smo si Sušak. baroško luko, po kosilu pa napravimo izlet v Reko. Utrujeni smo posedli v večerni vlaki Krenili smo preko Karlovca in Bele Krajine domov. Mladi učiteljski naraščaj se ie zadržal vrlo dobro, v zdravju in veselih lic se vrača, da izroči žive utiša svojim dragim. Tretje potovanje skladatelja in vodje ekskurzije g. Emila Adamiča je obogatilo praktično znanje njegovih pevcev in pevk, razgr.iito jim je morda najlepši košček domovine tn jih ohrabrilo za njihovo življenjsko delo, ki se ne vrši le v šoli temveč tudi zunaj nje. Naj bi ta namen obrodil najlepše sadove. Truda, dela, a tudi zadoščenja £ bilo dovolj. Pozdravljeni v domačiji! Mariborske koče na Pohorju, , V spopolnitev včerajšnjega članka o Mariborski koči prinašamo dares po razglednicah, ki jih je pravkar izdala mariboiska podružnica SPD. sliki Mariborske koče z gostilno in druge koče dependanse, katere obe sta bili šele nedavno pred vojno zgrajeni od mariborskih Nemcev predvsem v svrho germa-nizacije Pohorja. V kočah so krasno opremliene sobe tudi za letoviščarje. Razen Mariborčanov se jih zadnji čas tudi tujci prav pridno poslužujejo, posebno Zagrebčani. Nekaj gostov pa je došlo že tudi iz Beograda. Propaganda za naše kraje v inozemstvu Lotos, ko smo se nadejali v Jugoslaviji tujskega prometa v velikem obsegu, smo precej razočarani. Deloma je temu kriv denar, ki je postal pri nas dražji, deloma pomanjkanje komforta v letoviščih in kopališčih, deloma pa tudi propaganda v inozemstvu. Država kot taka skrbi za reklamo v tujini zelo slabo. Poblicistika je na tem polju takorekoč brez inicijative. Reklamnih brošur in propagandnih spisov ni, letakov ni videti skoro nikjer, ponudb podjetij, ki so navezana na tujski promet, je seveda še manj. Redkokdaj se sami zganemo, da bi napravili tujcu naš svet prikupljlv ter ga na ta način izvabili v našo zemljo. Zadnje čase je izdala »The Central European Reviewc v Londonu posebno razkošno opremljeno številko, ki je posvečena naši kraljevini. Publikacija je naravnost vzorno delo. Natisnjena je na krasnem papirju, ima čedne ilustracije ter prinaša članke o naši kulturi, gospodarstvu, industriji l dr. Slike prikazujejo najlepše kraje na Slovenskem, Hrvatskem in v Srbiji Za to edicijo je odstopil svoje klišeje potniški urad v Splitu, ki je storil naši stvari vellkanskQ uslugo. Ju£oslayJii is »osvetli posebna štsa vilko tudi »Internationaler Donaa LIoyd«. ki se bavi posebno z našimi kopališči in letovišči na rivijeri. V listu najdemo informativne članke in reklame za Sušak, Crikvenico, Baško, Novi, Rab, Split, Šibenik, Dubrovnik, Rogaško Slatino in Bled. V listu se nahajajo tudi primerna priporočila naših trgovskih emporijev. Potniški urad v Splitu je izdal pred kratkim reklamni plakat, ki vabi tujce na Jadran za časa Jadranske razstave v Splitu in Šibeniku. Plakat je izdelan v več barvah ter ima zelo okusno obliko. Izdan je bil s posebnim ozirom na to, da se nahaja letos v našem Pri-morju malo gostov. Radi porasta dinarja so inozemci izostali ter odhajajo rajši v Francijo in Italijo. Tam je prvič mnogo cenejše, drugič pa imajo več udobnosti. V Italiji se n. pr. dobi v najboljšem hotelu stanovanje in oskrba za štirideset lir, pri nas zahtevajo za isto in čestokrat znatno slabšo postrežbo 120 do 150 Din. Stvar je taka, da je naša država poleg Nemčije, Poljske, Nizozemske, Švedske in Norveške najdražja država na kontinentu. Italijanska in francoska rivijera imata z ozirom na nas zelo lahko stališče in tudi storita vse, da nam odjesta tujce, pri čemer jih naša lastna neinteresiranost in pasivnost v reklami za tujski promet samo podpira. Zagonetna smrt trgovca Stareta Umor ali prostovoljna smrt. Včeraj smo priobčili med dnevnimi novicami kratko vest, da so v četrtek našli v predoru v Šmarju pri Grosupljem od vlaka povoženo truplo neznanega človeka. O dogodku nam poročajo sedaj iz Šmarja še sledeče podrobnosti: Po koščkih obleke je gospa Staretova iz Ljubljane spoznala v neznancu truplo svojega soproga, trgovca, oziroma trgovskega potnika, upokojenega bivšega orožnika. G. Stare je odšel že v sredo z doma, in sicer na Vrhniko. Pred odhodom je izjavil svoji soprogi, da ima opravka tudi v Šmarju. Ker ga do včeraj ni bilo domov in je gospa brala v včerajšnjem «Jutru» notico, da je v predoru v Šmarju nekega moškega zgrabil vlak in ga popolnoma raz-mesaril, je odšla takoj v Šmarje, kjer je včeraj zjutraj na svojo žalost spoznala v mrtvecu svojega moža. O Staretovi smrti obstojata samo dve možnosti: Ali se je vlegel v samomorilnem namenu na železniški tir, za to govori položaj trupla, v katerem so ga našli, ali pa je bil ubit in oropan ter položen potem na progo. Za to domnevo govori dejstvo, da pri njem niso našli ne dokumentov, ne vinarja denarja in sploh nobene vrednosti. Njegova soproga pa zatrjuje, da je imel njen mož pri sebi par sto dinarjev, uro in legitimacijo. Njegovega trupla vlak ni raztrgal, temveč mu je le odrezal desno roko nad komolcem, zmečkal prste na levi roki in prebil ter stisnil lobanjo, da so izstopili možgani. Noge, život in obraz so bili nepoškodovani, hlače in čevlji pa so bili le malo porabljeni. Da bi Stare šel pred strojem in bi ga ta zgrabil, ali da bi padel iz vlaka, je izključeno. Karto je kupil v četrtek ob 10. dopoldne v Ljubljani na dolenjskem kolodvoru za Šmarje, povožen pa je bil ob 14. uri. Prometni uradnik g. Pornpe Rudolf je dobil prvi obvestilo, da leži v predoru povoženo moško truplo. Odšel je takoj z dvema uslužbencema na kraj nesreče in ugotovil pravkar navedena dejstva. Preiskava bo dognala, ali gre za umor ali prostovoljno smrt. Stareta so včeraj zjutraj, kakor se nam poroča, pokopali brez zvonenja in duhovnika. Siromak je bil seveda brez denarja, zastonj pa šmarski dekan ne napravi niti koraka in ne dovoli niti zvoniti. Res lep vzgled dušnega pastirja. _ Poročni prstan Ljubljana, 11. juliia. Pred tremi meseci ie prišla v hišo Jerica. Izkazala se je že prvi dan kot dobra strežkinja, ki je gospodarju s svojim nastopom in oliko imponirala. Na večer ji je v drugi sobi stisnil roko, jo pogledal v oči in dejal: «Ti boš moja ženica . . .!» Ona se je ozrla naokrog, nato pa nagnila svojo glavo in dahnila: «Da!» Čez šest dni je izdihnila dušo žena fn Jerica je ostala pri hiši. Gospodinjila je, da je bilo veselje in Janezu se je zdelo, da preživlja svojo drugo pomlad. Sosedje v predmestju so jo gledali sprva sicer po strani, počasi pa so se je privadli in se razgovarjali z njo o vsakdanjih stvareh. Sosede so se ji pritoževale čez svoje možičke, ona pa se je s svojim samo pohvalila. Blagoslova je bilo v hiši dovolj. Ona je ponosila za umrlo vsa krila, večkrat si je ogledovala naskrivoma tudi poročni prstan, a vse to ni Janeza popolnoma nič motilo. Bil je sploh nežna natura . . . dokler ni pred par dnevi ponočeval in se seznanil z mlajšo . . . Ko ie prišel domov, je srečna Jerica prenehala peti in je postala sirota Jerica. Zadiral se je nad njo in ko so se ji ulile solze, je pripomnil, da se briše v robec njegove rajnke in da Je sploh vse, kar ima na sebi, last rajnke, nenadoma mu je padlo na um, da prešteje še svoje hlače in ko j:h je štel, so ga zmotile barve. Belih hlač ni in jih ni! Jerica ga je opazovala polna strahu, nenadno pa se je obrnil k njej in jo povabil kolikor mogoče prijazno na policijo. Na policiji je Janez obdolžil Jerico, da mu je pokradla zlat prstan, pa še poročnega, hlače, spodnje krilo itd. Jerica pa ie vse zanikala. Na policiji so majali z glavo in niso vedeli, kako in kaj. Nakrat pa je šinila Jerici v glavo rešilna misel: Dejala ie samo: »Angelca . . .!» Poslali so še no Angelco. Ko je stopila v sobo, pa se je revica zjokala in dejala: Veste, saj ga ne maram . . .! Tudi «rinko», šerpo, pa «kik-ljo» mu bom dala nazaj ... Saj je že tako prestar! Še isti večer se je Jerica zopet smejala, kajti Janez ji je dejal, naj sedaj enkrat «za gvišno* pomeri poročni prstan . . . Muljava na Dolenjskem Mirna vasica Muljava na Dolenjskem, roistna vas našega pisatelja Jurčiča, nudi duševni in telesni mir vsem. ki se žele oddahniti v tihem miru. Vas je oddaljena štiri kilometre od železn:škp do-staie Stična na Doleniskem ter dobiva pošto vsak dan. Obkrožena ie z obširnimi smrekovimi in listnatimi gadovi. Ima naravno kopeli v čistem potoku. Od izvira Krke ie oddaljena tri kilometre. Prijazno nol;e in senčnati goHovi blagodejno vplivaio na človeka Prijetni izleti v okolico. Ciril Hočevar, posestnik in gostilničar na Muliavi. odda dve sobi. in s'cer eno z eno posetlio in eno z dvema posteljama. Cena po«Mii Dni rln»vno z vso postrežbo. Hrana Po naročiln in najnižjih dnevnih cenah Raki vedno na razpolago. Hiša ie nova, sobe priprosto meblirane, čiste in solnčne. Voz na razpolago ob vsaki priliki. Železniška nesreča v Zagorju Zagorje, 11. julija. Danes ponoči je brzovlak št. 601. ki odhaja iz Ljubljane ob 0.58. ob dveh ponoči pri izhodu iz postaie Zagorje s precejšnjo brzino zadel na neki vatron. naložen s premogom, ki je stal na kretnici. Lokomotiva brzovlaka ie vrgla vagon kvišku, ki je direktno zajezdil stroj. Sreča je bila, da je strojevodja v zadnjem trenutku brzovlak znatno zavrl in tako preprečil katastrofo. V br-zovlaku je popadala vsa prtljaga na tla, speči potniki so se zbudili in je nastala med njimi za hip precejšnja zmešniava. Liudje pa so se kmalu pomirili, ker se je pokazalo, da ni bil nihče ranjen in da so ostali tudi vsi vagoni brzovlaka nepoškodovani. Težje poškodovana je le lokomotiva, vagon s premogom, ki je stal na kretnici, pa je bi! popolnoma razbit. Iz Trbovelj so morali poklicati rezervno lokomotivo, nakar je mogel vlak po več nego dve in pol urni zamudi nadaljevati svojo pot proti Dunaju. Tir. po katerem je vozi! vlak, je bil deloma raztrgan in se je vršil promet med Zagorjem in Trbovljami do jutra samo po enem tiru. Kakor je dognala preiskava, se je nesreča zgodila radi tega, ker so rudniški delavci pritisnili izpod premogovne drče natovorjeeni voz čez kretnico drugega tira. česar vsled teme ni nikdo opazil. Škoda je precejšnja. ^OpflSl VIŽMARJE. Prostovoljno gasilno društvo Vižmarje priredi v nedeljo dne 19. julija vrtno veselico v gostilni Iv. Novaka s petjem, godbo, srečolovom itd. Ker Je čisti dobiček namenjen za nabavo potrebnega gasilnega orodja, se ceni, občinstvo uljudno vabi k obilni udeležbi. 1475 KOMENDA. V »Domoljubu* se neki domači popotnik spodtika ob zadnjo tukajšnjo sokolsko slavnost in hoče z raznimi izmišljotinami zmanjšati nien uspeh. Očividno ga silno boli, da je razpel tudi v klerikalni Komendi Sokol svoje mogočne peroti. Tudi mu ni všeč, ker Je zapazil na veselični prireditvi pravoslavnega duhovnika. Pravoslavna duhovščina Je pač skozi in skozi narodna in io zato naši klerikalci tako sovražijo. Dopisnik poroča dalje, da Je eden izmed govornikov izrazil željo, naj bi sokolski duh predrl stene sleherne koče. Mi pa smo slišali, da je izrazil samo željo, naj bi bratska ljubezen prodrla tudi v srca onih, ki je do danes še nimajo. Čudno je, da dopisnik »Domoljuba« ne zahteva, naj bi Sokol poravna! še dolgove onih, ki Jih še niso poravnali. Ker pa kliče še mamice na pomoč, mu povemo, da iste že same razumejo, da je bratska ljubezen do bližnjega in naše svobodne domovine, katero goji So-kolstvo, prava. Zato jih pa tudi taki dopisi ne bodo odvrnili od pravega pota kakor tudi ne pridiga nekaterih župnikov, ki celo v cerkvi agitirajo za orlovska društva. Narod polagoma spoznava, kdo ga izkorišča in kdo mu kaže pravo pot do svobode in napredka. KRIŽE PRI TRŽIČU. Ker nam pri senu vedno nagaia vreme, se pa pogovarjamo o bodočih občinskih volitvah, ki so razpisane za 18. avgusta. Govori in pričakuje se, 'da bi se zedinili in napravili samo eno listo, kar bi bilo edino prav. Občina bi živela zopet v miru in vladal bi red. Toda glej, samo enemu ni všeč, da bi se vršile volitve mirno. To je naš kaplan, sejalec sovraštva in prepira med občani. V Duplje, upamo, ne bo več dolgo hodil. Ravno tako ničesar ne opravi v Seničnem. Pa kaj hoče, sam je In manjka mu »boljših«. G. bivši župan je izročen sodišču, s katerim ima opravka tudi g. Arh radi zadnjih državnozborskih volitev In tako hoče sedaj kaplan sam postati župan. Prepričani pa smo, da mu volild ne Salojdlfl. M\M, ffipenuaigaii, so preizkušena sredstra proti oidlln Itd. na trti. Z navodili vred se dobi t drogeriji SAN1TAS, Celje. 3776-. C 3JXE jZD Ugoden nakup češkega in aagl. sukna. kamgarna, ševjota, lfstra, platna ter raznih podlog za moške obleke fn damske kostume iz prvovrstnih čeških in angleških tovarn je mogoč edino le v špecijalni razpošiljalnid J?SIP IVAN CI C, LJUBLJANA, Mlkioiiteva cesta 4 (nasp. Prančiš. cerkve Vsled dviga dinaria na vse blago 10 "/„ popust Ne zamudite ugodne prilike! Prepričajte se! Dobavlja tudi na obrobe po originalnih prodajnih cenah! 292-8 criciX!00!Xio[XDncx]ixoaonDooaoD bodo šli na limanice. Za enkrat se Je Ze pošteno opekel s svojo pritožbo, ker je prinesel reklamacije tri dni prepozno. Proč z nagajivci, vsi v boj za pametno gospodarstvo in zadovoljni bodo vsi občani! JESENICE. Nismo se motili! Naša najmlajša organizacija «Edinost>, ki smo jo ustanovili pred kratkim, se razvija v največjo zadovoljnost naprednega In Jugoslo-vensko čutečega občinstva. Vsak dan imamo zaznamovati porast članstva, mladih idealnih moči, ki se prav pridno udejstvu-JeJo v izvrševanju programa. Našim nasprotnikom seveda to ne da miru. Mislijo, da bodo z lažjo in zavijanjem škodovali našemu pokretu Toda motijo se, kajti laž se razkrinka sama. Žalostno pa Je pri tem dejstvo, da so začeli to gonjo ravno gospod je okoli »Bratstva*, od katerega bi to na!-manj pričakovali. Neki dopisnik se v »Novi Pravdi* od 27 junija spodtika že ob naš prvi občni zbor Ni moj namen, bavlti se s tako debelimi lažmi, ki so tamkaj nakopičene, ker iih more vsakdo otipati na prvi mah. Oospodom svetujemo, nai pošljejo na naše prireditve take ljudi, da bodo znali vsaj šteti, potem se ne bodo zmotili kar za polovico. Tudi argument, da naše društvo ne odgovarja delavskim interesom, je naravnost otročji. Večina naših članov se re-krutira ravno iz delavstva in če je poleg tega še par inteligentov, more delavstvu to le koristiti Vaša Jeza izvira pač iz strahu pred nami. Le hujskajte naprej, da bodo še vaši lastni člani izpregledali. Mi pa bomo korakali po začrtani poti naprej, ne oziraje se na vašo onemoglo jezo in zavist! Ciril II. VRHNIKA. V nedeljo dne 19. julija priredi tukajšnji Sokol na vrtu br. J. Lenarčiča ob Novi cesti iavno telovadbo združeno z veliko vrtno veselico. Telovadni nastop bo vseboval zelo lepe točke, kakor: Barkaro-la, orodne vaje članic in dr. Okrepčil in zabave ne bo manjkalo Za dobro neprisiljeno zabavo nam Jamči celo krdelo »Orijen-talskih snubačev«, ki so priromali, da si poiščejo na veseličnem prostoru družbe... Pri prireditvi sodeluje slavna godba Drav. div. oblasti. Kdor hoče videti lep telovadni nastop našega Sokola in se po nastopu par ur neprisiljeno zabavati, naj pohiti ta dan na Vrhniko. Vlak iz Ljubljane odhaja ob 13. uri 25 min. NOVO MESTO. Počitnice so precej izpraznile naše mesto. Srednješolska mladina je ob zaključku šolskega leta odšla na vse strani na oddih. Osnovna šolska mladina pa se preganja po prašnih ulicah in cestah, vesela, da ji ni treba posedati v zaduhlih In prašnih šolskih sobah stare gimnazije. To poslopje je bilo že pred vojno spoznano kot nerabno za šolo in zato so na lepem in zrač nem prostoru postavili stavbo, kamor starši z veseljem pošiljajo svoje otroke, saj vedo, da se bodo tu razvili na duhu in telesu. Ker pa mesto nima lastnega poslopja za osnovno šolo, so tedanji občinski možje uporabili priliko in naselili v staro gimnazijo osnovno šolo, a niso pomislili na posledice, grozne posledice, ki jih pušča to nehigijen-sko poslopje leto za letom na šolski deci. V šolo prideio otroci zdravi, veselih obrazov in rdečih lic. Kakšni Jo pa zapuste po preteku nekaj let? Enostransko razviti, krat kovidni, slabotni in le malo jih Je, ki bi prišli iz te mučilnice nepoškodovani. Upali smo, da se zgane sedanji občinski odbor in začne misliti na lastno novo šolsko poslopje, a zmotili smo se. Že prihajajo glasovi, da še deset let ni misliti na novo stavbo, ker ni denarja. Gospodje, res Je, da bi se občina z zidavo nove šole zelo obremenila, a pomisliti Je, da ta denar ni naložen v dvomljivo kupčijo, ampak v zdravju naših malčkov, kjer ne more propasti. PETROVČE. Naša osnovna šola Je priredila ob sklepu šolskega leta razstavo pismenih in risarskih izdelkov ter ženskih ročnih del učencev in učenk vseh razredov. Dan pred razstavo je bila lepa vidovdanska proslava z nagovorom, petjem in deklama-cijami, pri kateri je bilo navzočih tudi več gostov - domačinov. Glavni namen razstave, zbuditi zanimanje staršev do šole ter poglobiti stik šole z domom, se je v polni meri posrečil. Z velikim zanimanjem so starši in prijatelji šole ogledovali razstavljene predmete, zlasti sc niso mogli nadiv!-ti lepo izvršenim ženskim ročnim delom v narodnih vezeninah ter dobro uspelim risbam. Razstava, določena le za nedeljo je zbudila toliko zanimanja, da se je morala podaljšati še na sledeči praznik, rodila p3 je razen moralnega tudi lep gmoten uspeh, ker se je nabralo prostovoljnih prispevkov' za nakup šolskih potrebščin ubogim šolarjem in za izpopolnjenje šolarske knjižnice 1018 Din. Dobro uspela razstava je dala učiteljstvu zadoščenje za ves trud, mladini pa lepo vzpodbudo za vztrajanje v marljivosti. GRAČNICA. Naša Jugoslovenska tovarna za podpetnikc Je v rokah Nemcev in vrh tega še inozemcev, ki samo izkoriščajo delavstvo. Delavcc, ki je zaposlen v tovarni, dobi na uro 2 do 4.25 Din ter si mora s tem zaslužkom preskrbovati še stvari, ki Jih rabi pri dela, na pr. smirkovo platno i. dr. Delovni čas Je pa tako urejen, da delavec ne more zaslužiti preko 30 Din na dan. Za tri nadure se nam plača samo mezda za eno uro. namesto za eno in pol, in torej po-višek ne znaša 50 odst., kakor Je določeno po zakonu. To Je čisto navadno Izkoriščanje m prosimo zato kompetentno oblast, da se malo pobriga za razmere v naši tovarni in napravi red. Če ne gre drugače, naj pošljejo inozemce tja, kamor spadajo. Delavci LAŠKO. Prostovoljno gasilno društvo v Laškem proslavi dne 2. avgusta, v slučaju slabega vremena pa 9. avgusta svojo 55-letnico z odlikovanjem 1 člana z zlato in 6 članoc s srebrno kolajno. Prosimo vsa društva, da se na te dni radi prireditev ozirajo ter vabimo vse prijatelje gasilcev k tej slav nostL Generalna direkcija državnih železnic v Beogradu je dovolila ne samo gasilcem, ampak tudi vsem obiskovalcem te slav nosti polovično vožnjo brez izkaznic, tako, da vsak udeleženec kupi na odhodni postaji cel vozni listek, katerega pa ne sme oddati, ampak ga mora dati veseličnemu predsedniku potrditi, da se je dotični v resnici slav-nosti udeležil, potem velja isti listek za vožnjo nazaj. Vozni listki veljajo 3 dni pred in 3 dni po slavnosti. Sokol Zlet ljubljanske župe v Ljubljani Vsemu članstvu javljamo: Zupni zlet 2. avgusta bo enodnevna prireditev, ki imajo k njej vsi člani in članice nad vse ugodne železniške zveze. Na podlagi saveznih železniških legitimacij je vož-nia Polovična. U-Vežba vsega telova-dečeea članstva, vseh. ki imajo slavnostni krol pa tudi ostalih brstov in sester Sirom ljubljanske župe bodi vsakemu dolžnost, in s'cer prijetna dolžnost bratstva in sestrstva. Zletni snored je sledeči: na predvečer koncert dravske muzike na Gradu; na zletni dan budnica sokolskega gMbene-ea zbora po mestu. — Nato sledi spre-iem društev na postaji Ljubljana glavni kolodvor. Med časom, ko se vrše telovadne skušnie, pregled doma na Taboru. žunna odborova seja. Po skušniah je slavnostni sprevod članstva po mestu. Po sporedu odmor in obedi. — Javna župna telovadna prireditev ie ob 4. popoldne na Taboru Potem narodna zabava. — Pri celi prireditvi sodeluje god ba dravske divizije pod vodstvom ka-pelnika dr. Čerina ter godbeni zbor Ljubi iane I. Bratje in sestre! Pripravite se vestno na žutmi zlet. ki bodi naš skupni sokolski praznik — prvi po ujedinjenju prejšnjih ljubljanskih žup v žuoo Ljubbano. Na nas vseh ie, da bo lepo in krasno izpadel. —r. Sokolski vestnik župe Ljubljana Pravkar Je izšla 3. in 4. številka tega sokolskega lista s sledečo vsebino: Tyrševo Sokolstvo, napisal- savezni starosta br. E. Gangl. Sledi obširno poročilo o slavnostni otvoritvi Tyrševega doma meseca maja v Pragi. Dalje se spominja vestnik dveh agil-nih sokolskih delavcev: br. Milka Krapeža ob njegovi 25-letnic! sokolskega delovanja. In Ivana Zakotnika, bivšega staroste Sokolske župe Ljubljana, ob priliki odlikovanja z redom sv. Save. Zanimivo in obširno je poročilo o spojitvi obeh ljubljanskih žup^ v »Sokolsko župo LJubljana*. Ljubljanski Sokol je priobčil pravilnik zletnega sklada za zbiranje prispevkov za drugoletni vsesokol-ski zlet v Pragi. Naj bi vzgledu ljubljanskega Sokola sledila še ostala sokolska društva, da se na ta način omogoči čim večja udeležba na zletu v Pragi. Dalje je opisan pomen loterije JSS. Sledi savezno poročilo o novinarskem odseku, ki priporoča ustanovitev enakega odseka pri vseh ostalih žu-pah. Med župnimi vestmi se nahaja izčrpno poročilo zadnjega občnega zbora Sokolske župe Ljubljana I. in poročila o sejah župne-ga starešinstva. Zupni TO. poroča o izbirni tekmi za medzletne tekme, ki se je vršila dne 31. maja na Taboru v Ljubljani. O uspehu tekem so prinesli podobno poročilo že ljubljanski dnevniki. Zupni PO. ima vestno poročilo o prvem , zborovanju društvenih prosvetarjev, zdravniški odsek pa o ustanovitvi zdravniškega odseka. Dalje se nahajajo razna poročila iz okrožij in posameznih župnih društev. Vsled izborne sokolske vsebine vestnik prav toplo priporočamo vsemu članstvu, da ga marljivo prečita in med seboj razširja. Zdravo! Razvitje sokolskega prapora na Viču (Nekaj zgodovine.) Trlbuč, Praprotnifc, Novak, Gašperin, Je-ločnik, Lojk, Lukman, Ropret, so imena, ki se bodo dosledno omenjala, kadar se bo govorilo ali pisalo o postanku in razvoju Sokolskega društva na Viču. Ti viški .nožje m fantje so po burnih dogodkih leta 1908. na čelu tedanje mlajše generacije, prepolne narodne zavesti, osnovali Sokola na Viču, v predmestju Ljubljane, ki je takrat dala srčno kri in dvoje mladih življenj v borbi proti nasilnemu tujcu. Prvi starosta viškega Sokola je bil brat Josip Tribuč, prvi načelnik pa br. Slavko Novak. Vzorno sta vodila novo društvo skozi težke ovire in borbe z nasprotniki ter mu kmalu zagotovila obstoj in razvoj. Starosta Tribuč je dal društvu brezplačno r.a razpolago svoje prostore, ki so se preuredili v telovadnico, in je s tem omogočil vneto društveno delovanje. Prvič je društvo javno nastopilo leta 1909. v obliki akademije v gostilni cBalija* v Rožni dolini Moralni ic gmotni uspeh je bil za tedanje razmere sijajen, kar je seveda dalo nove pobude. Odslej je društvo nastopalo češče ta si polagoma začelo pri župnih tekmah pridobivati jako častne uspehe. Društvo je osnovalo tudi pododsek v Notranjih goricah (ki se je leta 1918. osamosvojil). Ženski odsek se Je osnoval 1. 1914.. toda to usodno leto je za vso vojno ustavilo društveno delovanje. Z osvoboditvijo in ujedinjenjem se je viški Sokol reorganiziral in preporodll. In sicer se je prvi občni zbor vršil že 22. decembra 1918. pri »Boben čku*. Udeležba je jfa prav prijeten sprehod v polje! Ob 4. sokolski telovadni nastop na trati za tovarniško restavracijo. Nato veselica na vrtu br. Kuharja. bila nad vse častna in je za starosto bil izvoljen br. Gašperin Ivan, za načelnika pa Derganc Albert. Novi odbor se je prisrčno zahvalil za podporo častnima članoma br. Josipu Tribuču in A. Praprotniku. Društvo je takoj pričelo z novim podvojenim delom, vrste so trajno naraščale in kmalu dosegle preko 300 članov in članic. Ob 10 letnici društvenega obstoja se je dne 7. septembra 1919. vršil velik župni zlet. ki je krasno uspel. Odtlej deluje viški Sokol vzorno in marljivo. Poleg telovadbe goji kulturno izobrazbo svojega članstva, Prireja predavanja, debatne večere in gledališke igre, kar je v polni meri omogočeno odkar (od 5. decembra 1920) ima viški Sokol svoj lastni Sokolski dom. Lani je društvo praznovalo svojo 15 letnico. Ker je razvitje prapora lani radi tehničnih ovir bilo onemogočeno, se ta slovesnost vrši danes, 12. julija. Naj novi prapor Sokolskega društva ni Viču vodi to agilno društvo k vedno čast-nejšim uspehom in naj bo sprejet v krog enih zmagoslavnih naših praporov, ki so Že ponesli našo slavo v daljno tujino ter svedočili svetu našo sokolsko vzgojo pred svetovnimi narodi. Sokolski dom na Viču. Podoknica kumici viškega Sokolskega prapora Povodom današnjega razvitja prapora viškega Sokola je odšel včeraj zvečer viški Sokol korporativno z godbo dravske divizije na čelu v Rožno dolino, da se pokloni kumici prapora, sestri Amaliji Zorčičevi. Rožna dolina je bila v zastavah in okna slavnostno razsvetljena. Pred hišo ktrmice se Je nabrala velika množica ljudstva, ki je prirejala kumici in Sokolstvu navdušene ovacije. Med sviranjem godbe ie odšla de-pntacija Sokola pod vodstvom staroste br. Jeločnika v stanovanje kumice in ji izročila sliko prapora. Kumica je bila vidno gir.je-na in je obljubila, da more viški Sokol vedno računati na njeno pomoč. Povorka je krenila potem še k br. Sell-škarju, kj si Je pridohil velike zasluge za sokolski prapor. Tudi njemu sta Sokol in občinstvo, v katerem je pozival, zlasti mla-dineo, da naj se zbira pod novim praporom in se spominjal tudi vrhovnega Sokola našega kTalja Aleksandra. Zbrana množica je pozdravila njegov govor z viharnimi ova-cijamf. Vseslovanska ideja Sokolstva Vidovdanskim svečanostim povodom sokolskega zleta v Beogradu Je prisostvoval tudi starosta Poljskega sokolskega saveza br. ZamojskL V razgovoru z beograjskimi novinarji je starosta Zamojski podal nekaj značilnih izjav, ki bodo gotovo zanimale celokupno Sokolstvo. Med drugim Je naglašal: »Sedaj sem drugič v vaši državi. Bil sem lani na sokolskem zletu v Zagrebu kot predstavnik poljskega Sokolstva in ob tej priliki sem napravil tudi krajši obisk v Beogradu. To Je bil le kratek poset in takrat nisem Imel prilike, da bi si natančno ogledal vašo prestolico. Toda kljub temu sem opazil, kar mora sploh opaziti sleherni tujec, da sc mesto kolosalno razvija. To se opaža na vsakem koraku. Tudi sedaj sem se težko odločil na pot. Baš te dni smo imeli poljski Sokoli svoj velik zlet v Poznanju, 900-letni-co smrti našega prvega kralja in ustanovitelja poljske države Boleslava Hrabrega. Toda rajši sem odšel v Beograd nego v Poznanj. Na zletu v Zagrebu dne 18 .avgusta lanskega leta so bili storjeni prvi koraki za ustanovitev Vseslovanskega sokolskega saveza. Tam smo sklenili, da se osnuje udru-ženje vseh slovanskih Sokolov in izvolili smo poseben odbor, v katerega je vsak narod delegiral dva člana. Jaz sera Imel ccio to čast, da sem bil izvoljen za predsednika odbora. Naše delo poteka gladko in ni več daleč čas, ko postane ustanovitev te centralne organizacije dejstvo. Dne 15 .avgusta ss sestanejo v Varšavi predstavniki vseh slovanskih sokolskih organizacij in ob tej priliki bo položen temelj Vseslovanskemu sokolskemu savezti*. Obleke nAjbolj&e, najcenejše ima * največji izberi J. Maček Ljubljana Aleksandrova 12. Domače vesti Sredstvo zoper zapor K naši notici o znanem baronu Egra iz Kungote pri Mariboru nam piše mariborski naročnik: Vaš dopisnik slika zadevo nekako tako. kot da bi bil Eger ona brihtna glava, ki se je prvi posluževal srčne napake kot talizmana pred zaporom. Pripomniti treba, da je mož tozadevno povsem nedolžen. Sicer si ne domišljujem, da poznam izumitelja tega recepta, znan mi je pa Egerjev prednik. Tako imamo v neposredni bližini Maribora znanega mazača. Zadnjič je bil obsojen na kratek zapor. Ko bi Pa bilo treba nastopiti kazen. je poslal njeeov zagovornik politični oblasti zdravniško spričevalo, kjer je zaDisano, da boluje N. N. na znatno razviti srčni napaki ter da bi moslo razburjenje vsled nastopa kazni povzročiti katastrofo. Seveda ni bilo z zaporom nič, ker je oblast vendar za to tu. da prepreči katastrofo. Govori se baje. da je Zlabtič, k^tere-ea nameravaio obesiti, nadušljiv. Ker je menda ta kazen še hujša kot zanor. bi bilo priporočati, da ga da sodišče poprej po špecijalistu preiskati. vsled razburjenja ne nastopi katastrofa. __XYZ. * Francoski narodni praznik. Dne 14. jo- fija ob priliki francoskega narodnega praznika sprejema g. vice-konzul tukajšnjega francoskega konzulata oficijelno od 11. do 12. ure. Na ta dan se za stranke ne uraduje. * Za konserviranje lesa (pleskanje ograj Itd.) priporočamo terovo olje tvrdke Che-motechna, Ljubljana, Mestni trg 10. * Z zagrebške univerze. Docent za geografijo na filozofski fakulteti v Skoplju dr. M. Radovanovič, učenec prof. dr. Cvijiča je imenovan za izrednega profesorja geografije na zagrebškem vseučilišču. * Promocije naših rojakov v Pragi. Na visoki tehniški šoli v Pragi so napravili te dni inženjerski izpit naslednji Slovenci: g?.. Boris Hribar, Lojze M a j c č in Viktor Vičič iz Ljubljane, Ivan Gor še lz Medvod in Slavko T r o b e j iz Šoštanja; v Pragi pa so bili promovlrani za doktorja vsega zdravilstva gg. Jože Flajs iz Žalca, Zdravko Sod j a iz Radovljice In Stane Tavčar iz Šiške. — Čestitamo! * Izpremetnbe v državni službi Carinika Emil Aljančič In Fran Pajtler sta Imenovana za knjigovodji pri ljubljanski carinarnici. Komisar finančne kontrole Anton Cestiik ie iz Ljubljane premeščen v Sarajevo. Nadalje so premeščeni: carinik Fran Eržen iz Ljubljane kot blagajnik k carinarnici v Novem Sadu, carinik Julij Jelene iz Beograda kot knjigovodja v Novi Sad, pomočnik skladiščnika Ernest Crnac iz Maribora k carinarnici v Zagrebu, carinik Gliša Male-ševič iz Maribora v Zagreb, Istotako tudi carinik Metod Gvajc. * Zakon o gradnji stanovanj. Ministrstvo za socijalno politiko namerava čimprej izdelati načrt zakona o gradnji stanovanj za Lradnike In ostale državne uslužbence. Sestavljena je posebna strokovna komisija, kateri je poverjena naloga, da zbere potrebni materija! za ta zakonski načrt. * Smrtna kosa. V Ljubljani je preminula včeraj po dolgi bolezni gospa Ivana B a t i s bivša posetnica in gostiln tčarka v Litiji. Pogreb se bo vršil v pondeljek. ob pol treh popoldne iz hiše žalosti. Grajska planota št. 1. na pokopališče v Sv. Križu. Blag ji spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! * Novi živinozdravnlkl. Na veterinarski fakulteti zagrebške univerze so koncem poletneza semestra prejeli diplome naslednji veterinarji: Ivan Kapus, Josip Drolc, Alojzij Šepic, Josip Nardin, Boštjan Kordaš, Josip Kelc, Marko Kadič in Vladimir Resni an. ' Zabranjeni inozemski listL Z odlokom ministra notranjih zadev je vnovič dovoljen uvoz dunajskega lista »Die Stunde«, ker je list v zadnjem času spremenil polbično smer napram naši kraljevini. Zabran.ien pa je uvoz in razširjanje na teritoriju naše države monakovskemu humoristične-nu »Sim-p!!cimus», dunajski »Sonn-ln Montags-zel-tung«, celovški »Karntner Verkehrszeitung« ter brošuri »Ein Notschrei der Deutschen in Slovenien«. Vsi omenjeni Usti pišejo v sovražnem tonu o Jugoslaviji. * Sprejem gojencev v konjiško podčastniško šolo v Nlšu. Na podlagi odločbe vojnega ministra se sprejme letos v konjiško podčastniško šolo v Nišu do 120 gojencev. ?ola se začne 1. oktobra In traja dve leti. Za kandidate se sprejemajo mladeniči iz civilnega prebivalstva in iz vojske. Prijave in dokumenti vseh kandidatov se morajo izročiti osebno ali poslati Po pošti komandantu konjiške podčastniške šole v Nišu tako, da prispejo tja najkasneje do dne 1. septembra. Pogoji za sprejem so razvidni iz natečaja, objavljenega v 65 številki »Uradnega list .t«. * Na državni kmetijski šoli na Grmu (v Novem mestu) priine šolsko leto v pričet-ku novembra. Šo!a ima dva oddelka. Celoletna šola nudi po'eg teorije tudi praktično Izobrazbo ser se priporoča Vsem prosilcem, v prvi vrs^i še onim iz vinorodnih krajev; zimska šola obsega večiidel le teo-r:qo in je urejena i'asfi za učence iz nevi-no-cJnih krajev. Letna Jola piične začetkom novembra in t;aja do kon^a 31. oktobra z enomesečnir. 1 počitnicami v avgustu. Zimska šoia pa traja dve zrnu po pet me-seccv (od začetka novembra do kimca aprila prihodniega leta). Učenci so na zavodu pod stalnim nadzorstvom In vzgojo in imajo vso oskrbo: stanovanje, hrano In pranje perila. Preskrbnina se plačuje polletno naprej in znaša mesečno 75 Din. Na zavodu je tudi gotovo število brezplačnih mest, ki se oddajajo le revnejšim kmetskim sinovom, kateri izpričajo svoje uboštvo s Piemoženjskim izkazom, oziroma z ubož-»hn izpričevalom. Prosilci za brezplačna mesta se morajo zavezati, da ostanejo do končanem šolanju na domačem posesfvn. Namen šole je sploh, da vzgaja dobre kmetske gospodarje, zato Imajo kmetski sinovi, bodoči gospodarji, prednost pred drugimi prosilci. Sprejemni pogoji so: starost ne manj kot 16 let in ne več kot 22 let, moralna neoporečnost, telesno fn duševno zdravje ter z dobrim uspehom dovršena osnovna šola. Prošnje za sprejem morajo biti lastnoročno na celo polo pisane in kol-kovane s kolkom za 5 Din za vlogo in s kolkom za 20 Din za rešitev. Prošnji Je priložiti: krstni list (kolek za 10 Din), do-movnico (kolek za 20 Din), zdravniško izpričevalo (kolek za 20 Din), zadnje šolsko izpričevalo (kolek za 5 Din), nravstveno izpričevalo (kolek za 20 Din), izjavo staršev, oziroma varuha, s katero se ti zavežejo plačevati stroške šolanja (kolek za 2 Din). Kdor prosi za brezplačno mesto mora priložiti še: 1. Obvezno iziavo sta-rišev in varuha, da bo njih sin ali varovanec po končanem šolanju ostal na domačem posestvu, v nasprotnem slučaju pa, da povrnejo zavodu stroške šolanja (kolek za 2 Din). 2. Ubožno izpričevalo potrjeno od občinskega, župnega in davčnega urada (kolek za 2 Din) Opozarja se. da se nepravilno kolkovane in nekolkovane prošnje in priloge ne bodo mogle upoštevati Prošn:e s predpisanimi kolkovanimi prilogami se vlagajo do 15. septembra pri ravnateljstvu državne kmetijske šole na Grmu. p Novo mesto. Bližnja pojasnila v vseh zadevah d3je ravnateljstvo šole. * Novost na železnici. Železniška uprava Je odredila, da morajo biti v vsakem klo-setu direktnih kurznih voz (pri brzovlakih) na razpolago snažne brisače in milo. Na potrebno izmenjavo, snago in polnoštevil-nost teh predmetov pazi sprevodnik Pričakovati je pač tudi od potujočega občin-sva, da bo kot v drugih kulturnih državah samo pazilo na primerno uporabo in čuvalo predmete, ki so končno državna, torej skupna !ast. Dolžnost vseh potnikov je, da nemudoma opozore sprevodnika, ako opazijo kako zlorabo ali celo tatvino: priiava v takem slučaju ni nikaka denuncijacija. ampak socijalna iolžnost. * »Mornariški dan* v Splitu. Centrala »Jadranske straže* je sklenila, da priredi tudi letos v svrho propagande naše pomorske zavesti in zbiranja prispevkov za fond te naše patrijotične organizacije v Splitu »Mornariški dan«, in sicer dne 26. julija, na dan otvoritve Jadranske razstave. Razen predstavnikov vlade prispejo na vabilo »Jadranske straže® omenjenega dne v Spli* admirala Priča in Wickerhauser. oficirji generalštabnega tečaja, veliko število članov »Jadranske straže« tz Beograda in Sarajeva, celokupna naša flotilja minonoscev in torpiljark ter eskadrila hidroavijonov. Priredi se širokozasnovan »Beneški večer« s posebnimi nagradami za najokusnejše okrašene ladje, ter večerna zabava s sodelovanjem pevskega društva »Balkan« iz Zagreba, Sokolov-mornarjev iz Boke Kotor-ske in mornariške muzike Iz Tivta. Istodobno bo na odprtem morju koncert splitske filharmonije. Proti korputcnci (deb 'osti) učinkuje edino preizkušeno in najnovejše sredstvo Lepoform tablete. Glavna zaloga: Lekarna Bahovec, Ljubljana (in Salus) 284a * Na naslov direkcije za šume. Prejel; smo: Ponovno se je dogodilo, da je bil ta ali oni radi sečnje dozorelih, deloma že gnilih hrastov, od srezkih šumskih organov kaznovan. Zadnje tedne pa se opaža zelo živahna kupčija s kostanjevim tanin-skim lesom, ki se nalaga na vseh postajah obeh dolenjskih prog. Čeprav ni čas sečnje, se vozi s polno paro popolnoma sveža kostanjevina. Neverjetni Tomaži se o tem lahko prepričajo na skladiščih nove tovarne v Sevnici ali v Sisku. Čudno se nam zdi. oa srezki šumarji ne preprečijo sečnje ko-stanjevine v letni dobi, ki je po do sedaj veljavnih zakonih nedopustna. * Preiskava proti Stiepanu Radičo končana. Predvčerajšnjim je bila preiskava proti Stjepanu Radiču končana in so bili tozadevni spisi izročeni državnemu pravdni-štvu. Državni pravdnik mora sedaj v osmih dneh proučiti spise in podati obtožnico ali pa ustaviti nadaljnje postopanje proti Radiču, ako za nadaljmo postopanje ne najde razlogov. V zvezi z dovršitvijo preiskave proti Stjepanu Radiču je višji državni pravdnik dr. Aleksander odpotoval v Beograd. a^^HMnn^M ■mBMMBBKnnsci Na vrtu restavr?cje hotela „UHiOH" ob torkih, petkih in nedeljah ob vsakem vremenu ob vsakem vremsnu * Boj med gostilničarji in odborom za pobijanje draginle v Zagrebu. Med gostilničarji in občinskim odborom za pobijanje dra-gir je v Zagrebu je prišlo do ostrega konflikta in so gostilničarji odklonili vsako na-daljno sodelovanje s tem odboroTU Obenem so sklenili, da bodo kljub sklepom protidra-gmjskega odbora prodajali jedila po cenah, ki se jim bodo glede na 25 odstotni dovoljeni dobiček zdele primerne. Na eventualne tožbe gostov so pripravljeni braniti svoje pravice tudi pred sodiščem. Zanimivo je. kaj bo ukrenil sedaj protidraginjski odbor, ki mora skrbeti, da se njegovi ukrep: tuai izvedejo. * Keltski grobov? na Koroškem. Kakor poroča »Koroški Slovenec«, so te dni na Važenberku izkopali dobro ohranjene keltske sklede izza rimske dobe. V kameniti grobnici, komaj pol metra pod površino, so našli troje okostij In sicer ene odrasle osebe, na vsaki strani pa po en manjši skelet. Poleg okostij se ie našlo nekaj medenih okraskov, bronast prstan, nekaj fibul tn bskren rimski novec s podoba cesarja Konstantina Avgusta, na drugi strani pa genij z vencem v roki. Mrtveci so bili pokopani VESELICE in SLAVNOSTI Imajo najlepši uspeh In privlačnost, ako imajo na programu »BENEŠKO NOČ", t j. razsvetljava z umetnim ognjem, raketami, ognjenimi kolesi, slika In grbi v različnih bengaličnih barvah, brezdimne baklje za bakljade, L t d. 303« Programi od 500 Din naprej se na zahtevo takoj pošljejo. Dobijo sc pa tudi posamezni predmeti. — Aranžma in prižiganje na zahtevo po lastnih strokovnjakih. „PYROTA", prva jugoslovanska pyrotehnična tovarna w Celju tako, da so bili obrazi obrnjeni proti solnč-nemu vzhodu, kar je tipično za keltske grobove. * Akademski krožek v Kranju je v letošnji poslovni dobi zakbučil s predavanjem g dr. Ivana Pintarja svoja javna predavanja. Društvo je priredilo v prošli sezoni 17 javnih predavanj, in sicer 15 v mestu, 2 pa r.a deežli. Odbor se zahvaljuje vsem gg. predavateljem, ki so se žrtvovali in se odzvali našemu vabilu. Enako se zahvaljuje g. ravnatelju Ivanu Košniku, ki nam je vselej radevolje odstopil predavalnico v gim-rezljskem poslopju. — Odbor. * Novice Iz Slov. Bistrice. Poročajo nam iz S!ov. Bistrice: V sredo 8. t. m. so nam igralci ljubljanskega dramskega gledališča, ki so na svoj; turneji že prešnia dva dni gostovali v našem mestu, navrgli še »Vdovo Rošlinko«, s čimur so nam zelo ustregli. Burni aplavzi celo na odprti sceni so dokazoval', kako Je mnogoštevilnemu občinstvu ugajala komedija in kako so se divili njenemu predstavlianji!. Želeli bi. da bi nas drugo leto ljubljansko gledališče zopet obiskalo. — Kakor se čuie se je začela pojavljati v okolici pasja steklina. * Krasen meteor nad Mursko Soboto. Dne 0. julija ob pol 10. zvečer smo opazovali ravno nad Mursko Soboto velik In krasen meteor, ki ie razsvetli! okolico z 'epo svetlo zelenkasto lučio. Ce!a prikazen je trajala približno tri sekunde, 'eT urasnila z nmazano-rumeno barvo. Smer proti severovzhodu. M Pt8l'l! F. «!!UStl! ZA?RT 80 KOHCA JULIJA + Velika delravdaclja v Novem Sadu. V novosadski državni predilnici svile so prišli na sled velikim defravdacijam. ki znašajo nad 100.000 dinarjev. Več uradnikov ie aretiranih. V Novi Sad je prispela preiskovalna komisija iz Beograda, da pregleda vse prslovne knjige. * Dva plan nca na Babi ponesrečila. Dva celovška planinca, tehnik Rudolf Ebner in trgovski akademik Emil Berchtold, sta pro-š!o nedeljo napravila turo v pogorje Babe s katere se nista vrnila. Rešilni oddelek iz Celovca je naše! predvčerajšnjim oba turista v znožju severne stene Babe mrtva. Do strmini sta zdrknila v 80 metrov globok orerad. Trupli so prepeljali v Celovec * Visoki gostje na Bledu. Kakor javljajo iz Beograda, odpotujejo dne 17. t. m. princesa Jelena ter Princ Pavle s soprogo Olgo iz Pariza preko Trsta na Bled. kjer ostanejo dalj časa na levotanju. * Nes-ečna mati. V resnici nenavadno 'pžVa nsnds z3?'eduje trgovko Berto Vanjo v Osjeku. V treh letih Je izgubila tri svoje otroke, ki so vsi izvSili samomor. Pred tremi leti je skočil v Zagrebu v Savo njen najstarejši sin 17 letni Franio. leto kasneje "a njegova dve leti mlajša sestra Ema v Osiieku v Dravo. Oba sta šla prostovoljno v smrt radi nesrečne liobeznl ^edaj Je izvrši! samomor še 15 letni gimnazijec Adolf Vanja. Skoči! je v Dravo in utonil. Pred usodepolnim korakom je poslal svoji materi Oismo, v katerem ji sporoča, da se ne vrne več domov, ker je sit življenja in hoče slediti svojemu bratu in sestri. Tri dni kasneje ie Drava v Osjeku vrgla na obrežje moško truplo, v karere>m je gospa Vanja spoznala svojega sina Adoifa. Nesrečni materi je ostal sedaj samo še en otrek: 13 letna hčerka Jožica. * Smrtna obsodba v Osličku. Pred sodnim stolo.n v Osijeku se je vršila prošlo sredo glavna razprava proti Pavlu Vinccti-ču iz Bošnjakov zaradi dvojnega roparskega umora. Vincetič je v noči od 21. na 22. aprila umoril in oropal posestnika Adama Nikoliča in njegovo ženo Kato. Obtožen je bil razen tega še hudodelstva požiga in tatvine. Glede roparskega umora ie obtoženec izjavil, da ie zločin izvršil zato. ker je potreboval denar za potovanje v Sarajevo, kjer je bil sprejet za finančnega paznika. Vincetič je bil obsoien na smrt. Proti razsodbi je prijavil ničnostno pritožbo. * Priporočljiv pekovski moister. Pred nedavnim časem se je naselil v Ljutomeru nekovski mojster Štefan Steinauer, rodom iz Cakovca. Mož pa ie kma!u priče! živeti preko svolih razmer. Te dni Je neznanokam odšel pred odhodom pa še ogoljufal več s -^nk za okrog 20.000 Din. * Tatinski klatež. Alojzij Zalar, znan potepuh, star okrog 30 let. doma Iz Žalne, se ie zadrževal v raznih poklicih pred kratkim 'udi v okolici Škofljice, kjer je okradel Iv. Usnika iz Rudnika, Franceta Marna na Sa-pu, Janeza Marinška iz Vrbe ter Jakoba Drglina iz Lanišča za skupno vrednost čez 12.C00 Din. Cim so prišla njegova dejanja na dan in mu je pričelo goreti pod petami se je potepuh izgubil Bržkone se klati naokrog pod tujim imenom. Tovarna filmov v Zagrebu. Kakor nam poročajo, se je v Zagrebu ustanovila druž« ba za zgradbo tovarne filmov. Podjetje bo prvo te vrste v naši državi Pokretnik akci» je je. kakor doznavamo, neki naš ožji ro» jak, ki se je dlje časa mudil v inozemstvu kot filmski režiser. Baje prip-avlja že za letošnjo sezono velik film, pri katerem bo« do sodeloval: izključno samo jugoslovenski gledališki igralci, eksterijerji bodo posneti vsi v Jugoslaviji, predvsem na našem Jfdra* nu in na Bledu. * Ša o cigansk' drullnl »Goman«. Pred nedavnim časom smo poročali, da so člani ciganske družine »Goman« kradli okrog Kranja posestnikom seno. nekateri pa so ogoljufali ljudi tudi za druge predmete. Ko so jih pričeli zasledovati orožniki, so cigani izginili Na poti skozi Krašnjo so dne 7. t. m. vlomili skozi okno v trgovino po-sestnice Peregrine Kopitarjeve in ji pokradli različne predmete kakor samokres nekaj kovanega denarja, več škatelj cigaret Itd. Iz Ljubljane u— Husova proslava v Ljubljani V spomin 510 letnice Husove smrti so priredili sinoči tudi v Ljubljani bivajoči Cehi lepo uspelo proslavo na kateri so se dostojno spominjali svojega prvega narodnega apostola. V lepo okrašeni dvorani restavracije »Zvezda« se je zbralo poleg članov »Češke Obci« lepo število ljubljanske napredne inteligence posebno zastopnikov raznih tukajšnjih naprednih društev. Navzoči so bili zastopniki Jugoslov. sokolskega saveza, naprednih akademskih društev, dalje prota g. Jankovič, tehniki praške univerze, ki so na ekskurziji po Jugoslaviji včeraj došli v Ljubljano itd. Otvoril je proslavo predsednik »Češke obci« univ. prof. dr. ing. Kasal, nakar je predaval o Husu v slovenščini lektor ruščine na ljubljanski univerzi g. dr. Preobraženski, v češčini pa ravnatelj Ko-linske tovarne g. Chvatal. Po govoru g. Frysa je nastopil češki pevski zbor s češkimi narodnimi pesmimi, s čimer je bi! ofi-cijelni de! proslave zaključen. u— Absolvenfje višje strojne šole na Tehniški srednji šoli v Ljubljani, se najtop-leje zahvaljujejo za darovane vsote sledečih darovalcev, ki so s tem omogočili ekskurzijo v Italijo. Trboveljska premogokopna družba v Ljubljani, Kranjska Industrijska družba na Jesenicah, tvomica za dušik d. d. Ruše, I. Hrvatska štedionica v Zagrebu, Zavarovalnica »Dunav« v Ljubljani, Tekstilna tovarna v Kranju, g. baron Born. v Tržiču, predilnica In tkalnica v Tržiču, g. V. Bizjak v Rogaški Slatini, g. A Jakil v 5t. Janžu In g. M Cirman v Št. Vidu nad Ljubljano. u— Mestno ljubljansko gospodarstvo se proti želji klerikalcev razvija vzorno, kar dokazuje prikrita jeza, ki Jo kaže ljubljansko škofovo glasilo. Na našo ugotovitev, da so klerikalci zapustili na mestnem magistratu prazne blagajne, odgovarja »Slovenec* samo, da so toliko denarja že pustili, da dobiva g. Turk kot gerent svojo plačo. Kar trdi »Slovenec«, pa je v očitnem nasprotju z resnico. Ako bi moral g. Turk prejemati svojo nagrado iz tistega denarja, ki so ga pustili na magistratu klerikalci, bi še do danes ne mogel te nagrade odkazati vsak mesec Sokolskemu domu na Taboru. Nagra da, ki si Jo dele člani gerentskega sveta na ime županske plače, ki jo Je prejemal za klerikalno - komunističnega gospodarstva na magistratu dr. PeriČ, izvira iz prihrankov sedanjega občinskega gospodarstva gerentskega sveta, ne pa iz prejšnje klerikalno - komunistične dobe, ko so naložili našim obrtnikom nove občinske davke, z nespretnim gospodarstvom izčrpali mestne blagajne, a kljub temu ničesar tekom 4 let napravili, kar bi bilo vredno omeniti. In če bi drugih prihrankov ne bilo sedaj, kakor so ti, da se klerikalni občinski svetniki ne vozijo več z mestnimi avtomobili v družbi dsm na izlete v ljubljansko okolico ter da več ne prevračajo vinsko razpoloženje avtomobilov v cestne Jarke ali pa da na takih izletih ruinirajo mestne konje, bi že to bilo mnogo vredno. Da, klerikalci so napravili na račun mestne občine pri Mestni hranilnici ljubljanski 20 milijonov Din dolga, ne da bi kaj napravili v občini ves čas svojega gospodarstva! »Slovenec«, ki ne more živeti brez laži pod svojim prevzvišenim protek toratom ljubljanskega škofa, piše, da je bil občinski svet ljubljanski zato razpuščen, da so samostojni demokrati lahko hitro napravili pri Mestni hranilnici za 8 milijonov dolga in sicer ne za mestno občino, ampak za vse druge potrebe! Vsled prirejene navade lažnika, ne pove, kdo so tisti demokrati, ki so najeli ta dolg in za kakšne potrebe so ga porabili! Na dan z imeni! Vse laži in zavijanja škofovega lista pa seve ne bodo nikdar mogla utajiti dejstva, da se pod sedanjim gerentsklm svetom Ljubljančani ^rav dobro počutijo, ker vidijo, da se v Ljubljani res dela in ne grade samo korita ra klerikalne mežnarie! u— Priporoča se na novo urejena kavarna tn gostilna »Central«. Toči se pristno vino: eruzalcmec liter po 16 Din, cviček po 13 Din, rizling po 13 Din. Za obilen obisk se priporoča Štefan Mikolič. 1473 u_Pri »Tlčku na gričku« danes popolirte ob 17. uri štruklji in na ražnju pečeni prašički in Jagnjeta. 1469 u— Zadruga kleparlev-inštalaferjev In kot!arjev v Ljubljani, obvešča svoje člane, da se vrši vajeniška preizkušnja dne 21. Julija ob 17. uri v zadružni pisarni. Prijave se sprejemajo do 18. t. m. — Načelstvo 1472 u— Pozor! Danes se vrši v Šiški velika vrtna veselica z najraznovrstnejšim programom, ki vsem, ki se nameravajo te veselice udeležiti, zasigura vsestransko in popolno zabavo. Na programu te veselice Je sledeče: 1.) godba; 2.) petje; 3.) šaljiva pošta; 4.) telovadba z gorečimi kiji; 5.) komična telovadba na bradlji; 6.) deset izbranih kabaretnih točk, ki bodo vzbujale salve smeha; 7.) ples itd. u— Srečke vojnih Invalidov. V Ljubljano Je prispel delegat vojnih invalidov v Dubrovniku, ki razprodaja v spremstvu enega ljubljanskega tovariša srečke vojnih invalidov. Glavni dobitek Je dvonadstropna hi-$3 v. Dubrovniku, >*redna 250.000 Din, . 2S3 OBLEKE kupite nafeeneje pri Josip dolina, Uubliana, leg tega pa Je še 250 raznih dobitkov v de» narju in blagu. Cisti dobiček loterije je na» menjen za vojne sirote. Cena srečke Je 18 Din, žrebanje bo dne 5. septembri. Priporočamo občinstvu, naj podpira to humanitarno Institucijo In marljivo sega po srečkaH. u— Kaj je s hodniki v Križevniški ulit* Prejeli smo: Po Ljubljani se marljivo popravljajo ceste in prenavljajo tudi hodnik?, za kar smo sedanjemu gerentskemu svetu iskreno hvaležni, ker ie pokazal, da ima smisel za potrebe prebivalstva. Le za Kri-ževniško ulico, kjer so hodniki nedvomita najslabši v celem mestu, se nihče ne zmeni. Na hodnikih, ki so tlakovani s kamni, se take luknje, da moraš zvečer zelo p3žiti, da si ne zlomiš noge. Kai šele pozimi, ko so hodniki ledeni in zmrzlil Ulica je zelo obljudena in prihaja po njej tudi mnogo verzov, ker Je zveza z Rimsko cesto in Šentjakobskim mostom. Prosimo merodajne či^ nitelje, naj tudi v Križevniški ulici popravijo hodnike. u— Vandallzem. Neznani zlikovci so te dni izruvali in razmetali dve palmi, postava ljeni na vogalu restavracije «Be!levne» pod Šišenskim hribom. Isto noč so narezali pred hišo še pet oleandrov. Ako se drevesca po-suše, bo imel lastnik okoli 6000 Din škode, u— Slepčeva nesreča. 56-letni slepec Henrik Kerše, stanujoč na Vidovdanskl cesti št 10, je v petek popoldne pri vhodu na dvorišče hotela L!oyda pri padcu zadel z desno roko v šipo izložbe čevljarja Josipa Gagla in se pri tem tako močno potez^I na roki da so ga morali prepeljati z rešH-< nim vozom v splošno bolnico. u— Policijske prijave. Od petka na soboto so bili prijavljeni policiji sledeči slučaji: 2 tatvini, 1 pretep, 1 poškodba tuje lastnine, 1 nezgoda, 1 prestopek nedostojnega vedenja, 10 prestopkov cestnega policijskega reda In 1 prestopek prekoračenja policijske ure. Aretacija se je izvršila 1 in $l-> cer radi tatvine. Iz Maribora a— Mariborska J. Č. Liga ie na svoj'1 zadnji odborovi seji kooptirala v odbor n<}-va člana gg. arhitekta Josipa Jelenca in inž. Ivana Lebena, načelnika progovne sekcije v Mariboru, oba bivša praška študenta. a— Iz bančnega sveta. Mariborsko p

aren padec otroka. Te dni je padel 51ctni David Maurič iz Skednja z nekega voza, na katerega se je skobacal pri igri. Pri padcu je dobil več poškodb in si prebil kost na levem sencu. Prepeljali so ga v bolnico. Vesti iz Prekmurja Nekoliko odgovora «Novinamx>. Sem na« Sprotnik polemike z malim lokalnim listom in ljudmi, ki preobračajo resnico in dejstva po svoje. Zato pa glede stališča učiteljstva napram državni meščanski šoli v Dol. Len« davi na članek v «Novinah» ne bom dajal pojasnil po želji pisca, ker so to stvari, ki bodo zanimale tudi naše ljudstvo izven Prek muria. Odkar sem tu, sem zasledoval pisa« nje crNovin«, a reči moram, da nisem mogel priti do prepričanja, da Vam ie pri srcu na« predek prekmurskih Slovencev. Ko je bil izvršen sklep, da se meščanska šola v Mur« ski Soboti ukine, ste priobčevali v «Novi» nah» strupene članke proti učiteljstvu, ki je nasprotovalo ukinitvi. A sedaj, ko ste spo« znali svojo napako, zvraeate krivdo na dru« ge. Slovencem v Soboti niste privoščili me« ščanske šole. pač pa zahtevate, da morajo Slovenci plačevati za par madžarskih otrok v Dol. Lendavi državno meščansko šolo, več sto slovenskih otrok v Beltincih in okolici pa naj ostane brez šole ali pa naj nosijo ELITNI KINO Matica Telefon 124. Predstave ob: '/25., 6., 1/28. in 9. Umetniški orkester svira pri vseh predstavah. HA-HA-HAROLD LLOYD Ha nebotičniku" Odlikovano v New-Yorku z zlato kolajno. Morie smeha od začetka do konca. Samo za zdrave živce! — DrugI teden originalna nogometna tekma za državno prvenstvo, Jugoslavija : Gradjanski. Ne zamenjajte z lansko tekmo za prehodni pokal. svoj denar drugam. Radi vaše politike naj bi bili prekmurski Slovenci dvakrat na ško« di. V «Novinah» zabavljate proti divkom. Take politike ne bom nikdar odobraval, še manj pa podpiral. Bojite se, da bi ljud« stvo spregledalo in spoznalo svoje škod« ljivce. Zahtevate, naj država za pičlo šte« vilo učencev v višji gimnaziji v Murski So« boti plačuje do sedem profesorjev, na drugi strani pa nastopate proti davkom. Rado« veden sem, če boste našli kje p ofesorje, ki bodo živeli od zraka. Sicer pa sem za svoje delo odgovoren svojemu narodu, ka« terega predstavnice so naše oblasti, re pa morda ljudem, ki našemu narodu ne privo« ščijo boljše bodočnosti. Upam, da bo tudi prekmursko slovensko ljudstvo spoznalo va« še škodljivo početje. — Josip Gorišek, ravn. mešč. šole v Dol Lendavi. čakovec. Prekmurci nismo imeli prilike slišati razven našega znanega dr. Žganče« vega zbora nobenega drugega pevskega združenja. Zato nam bo v tem prijetneje zadoščenje, da nas obišče na svoji turneji znani »Slovenski kvartet* iz Ljubljane, ki priredi koncert v torek dne 14. t. m oh pol 9. zvečer v Jugoslovenski Čitalnici. Strokov« na kritika ob priliki lanskega mariborskega koncerta tega kvarteta nas je utrdila v pre» pričanju, da smemo smatrati torkov kon« cert za prvovrstno glasbeno prireditev, na katero naše občinstvo prav posebno opo« zarjamo. Pokvarjenost ljudstva. Neki posestnik iz Križcvcev pri Ljutomeru je peljal svojo mlatilnico na mlatvo v Melince preko mosta čez Muro. Ker ie bila že tema in niso imeli dovolj močne vprege, so pustili mlatilnico na poti med Nemščakom in Dokležovjem. Ko so odšli drugega dne po mlatilnico, so našli le še železno ogrodje stroja. Nekdo je ponoči pobral na bližnji njivi več snopov žita in zakuril v mlatilnico, da je zgorela. Del. Lendava. Vrsto naših letošnjih prire« ditev zaključi koncert »Slovenskega kvarte« ta» iz Ljubljane, ki nas poseti na svoji prek murski turneji v pondeljek dne 13. t. m. Kvartet je absolviral letošnjo pomlad slično pevsko turnejo po goriških krajih in žel splošno pohvalo Spored koncerta, ki bo v pondeljek ob 8. zvečer v hotelu »Krona«, bo obsegal slovenske umetne in narodne pesmi starejših in mlajših naših skladateljev Na koncert, za katerega vlada živahno zi« nimanje, občinstvo prav posebno opozar« jamo. Lahkoatletski miting med Češkoslovaško in Jugoslavijo Dva nova svetovna rekorda, LJubljana, 11. julija. Vreme je bilo vsaj našim športnicam pri« jazno in je včeraj prenehalo z dežjem, če« prav jim solnca še ni privoščilo. Ali sreča« nje med češkoslovaškimi in jugosloveijski, mi zastopnicami ženskega športa se je lah« ko izvršilo nemoteno in ob ugodnih razme« rah. In ljubljansko občinstvo se j? tudi od« zvalo v takem številu, kakor menda še pri nobeni lahkoatletski športni prireditvi. Pri, šlo pa je tudi v polni meri na svoj račun, ker je bil program sestavljen pestro in zani, mivo, potek mitinga sam pa skoz in skoz napet. Naše mlade športnice so lepo napre« dovale in so bile trd oreh za Čehoslovaki« nje, čeprav slove te kot svetovne pnakinje v ženskem športu. Da, danes so jih celo nadkriljevale in se v splošnem boljše plaši« rale od Čehoslovakinj. Med drugim odličnim občinstvom sta da« našnjim tekmam prisostvovala tudi veliki župan dr. Baltič in general Zivkovič. Miting se je začel ob 17. Organizacija je bila v splošnem dobra, da so se nekatere točke zelo vlekle, je pač pri tako važnem mitingu neizogibno, ker je treba postopati rigorozno in strogo po pravilniku. Pač pa naj poskušajo aranžerji v bodoče bolj upo« števati občinstvo na tribunah s tem, da pre« nesejo pred tribune ali vsaj v njihovo bli« žino vse tekme, pri katerih je to mogoče. Damske tekme Nastopile so naslednje tekmovalke: za Češkoslovaško: Lida in Milka Havlič« kova, Olmerova, Prokeševa, Smolova, Ven« cova in Vidlakova: za Jugoslavijo: Koka Tomljenovič, Jasna in Vera Pervan, Maša Baranav (vse ASK. Zagreb), Duša in Voja Šantel, Danica Gre« gorin, Silva Preveč (vse Primorje), Baby Krisch, Fanči Bernik, Anica Oman (vse Hi« rija) in Olga Čeme (Atena). — Skupno je tekmovalo 11 atletinj, 5 češkoslovaških in 6 jugoslovenskih. Tekmovale so v skoku v višino in v dalja« vo z zaletom, v metu krogle in diska in v teku na 100 m. Dosegle so naslednje rezu!« tate: Skok v v/šino z zaletom: 1.) Duša Šant« lova (Jugoslavija) 135 cm, 2.) Lida Havlič« kova (ČSR.), 3.) Milka Havličkova (ČSR.) — Bila je to najzanimivejša točka vsega programa, ker so se najprej vse omenjene tri tekmovalke, a potem prvi dve, srdito borile za zmago. Vse tri so preskočile 135 cm, a potem sta Čehinjl omagali pred Šant« lovo, ki je odnesla zmago, čeprav je nai« manjša in na videz najšibkeiša med njimi Ima pa krasno tehniko in skače z elegantno lahkoto. Lepo so skakale tudi Zagrebčanke, ki pa so imele očividno tremo in so se zato kmalu izločile. Od Čehoslovakinj sta poka« zali najlepšo tehniko Smolova. ki r>a ni mo« gla vzdržati in se je kmalu izločila, ter Li« da Havličkova, ki ima svoj poseben, ele« ganten stil. Skok v dalja\'o z zaletom: 1. Vera Pervan (Jugoslavija) 474 cm, 2.) Smolova (ČSR.) 465. 3.) Duša šantel (Jugoslavija) 455. — Izrazit talent sta pokazali Smolova in Per« vanova: ta je zboljšala svoj lansld jugoslo» venski rekord. Zanimiv bej za 2. mesto je bila Smolova s Šantlovo. ki pa je podlegla ker skače prenizko. Tekmovale so 4 Čeho« Slovakinje in 4 Jugoslovenke. Met diska: 1. Babv Krisch (Jugoslavija) 23.25 m, 2.) Koka Tomljenovič (Jugoslavija) 22 435 m, 3.) Vidlakova (ČSR.) 22.11 m. — Krischeva izborno meče brez sistematičnega treninga in se lahko že mnogo izpopolni: tu, di Tomljenovičeva ima še premalo tehnike. - Častni rezultati Ju£os!ovenk v kateri se je najboljše izkazala mala Silva Prevčeva, ki pa se sedaj še ni mogla plaši« rati. Tekmovale so po 3 Jugoslovenke in Čehinje. Met krogle: 1. Veneova (ČSR ) 840 cm. 2. Fanči Bernik (Jugoslaviia) 768 cm, 3 Babv Krisch (Jugoslavija) 758 cm. — Vencova j", čeprav se ji vidi, da še nima dovolj si« stematičnega treninga, postavila nov sve« /ovni rekord, ker je prekosila tudi rezultat, ki ga je z 836 cm nedavno dosegla Berni« kova. Ta meče z najboljšo tehniko, ima pa ranjeno roko in Je zato morala odstopiti zmago Venco«ri, ki Je nato metala še z levi« co in tudi obojeročno postavila nov svetovi ni rekord z 16 27 m. Tekmovale so po 3 Če« hinie in Jugoslovenke Tek 100 m: 1. Smolova (ČSR.) 13.4 sek„ 2 Oman (Jugoslavija), 3. Milka Havličkova (ČSR.) — Smolova je očividno izreden ta« lent za skoke in teke: zmagala je kljub sla« bemu startu. Do približno 60 m je vodila šantlova, ki pa je nato izstopila, kar je se« veda neugodno vplivalo tudi na ostale Ju« goslovenke. KIi"b temu se je Omanova do« bro plasirala. Startale so po tri Čehinje in Jugoslovenke Moške tekme Med damskimi točkami se je vrši! tudi moški izbirni miting v tekih na 100 m in 5000 m in v metu kopja za reprezentanco, ki odide na Dunaj. 100 m: 1. dr. Perpar (Primorje) 11.2 sek.. 2. Valtrič (Primorje). 3 Stepišnik (Ilirija) 5000 m: 1. Deržai (Iliriial 17:49, 2. Slapni« čar (Primorje), 3 Rot (Ilirija). Met kopja: 1. Orehek (Ilirija) 45.02 m, 2 Cimperman (Primorje) 39 04, 3. Jančigai (Primorje) 36 80. — Orehek kaže izboren talent, a očividno zanemarja trening, dru« gače bi lahko še več dosegel. Današnje ©riredltve Danes se tekme med Jugoslavijo in Če, škoslovaško nadaljujejo: Ob 17. bo nogo« metna tekma med dvema ljubljanskima re« prezentančnima moštvoma, v pavzi pa dam> ska štafeta 4 X 60 m. Ta bo vsekakor silno zanimiva, ker bo v češki postavi več atle« tinj, ki so bile tudi v češki štafeti, ki si je priborila in še drži svetovni rekord Njiho« vo štafeto tvorijo Havličkova, Prokeševa. Olmerova in Smolova, jugoslovensko pa Omanova, Bernikova. Prevčeva in šantlova. torej tudi same priznane tekačice. Ob 19. bo hazenska tekma med reprezen« tancpma Prage in Liubllane. Tukaj je zrna« ga Pražankam zagotovljena, ako ne bodo imele posebne smole. V pavzi hazenske tekme bo moški tek na 400 m. kjer se bosta srečala znana rivala Rozenkranc iz Zagreba in Valtrič. Tenis-furnSr F?šk : Hinja Včeraj popoldne je pričel na igriščih pod Cckinovim gradom medklubski tenis«turnir Hašk : Ilirija Gostie so pokazali prvovrst, no igro in bili našim igralcem precej nad« močni Posebno g. Franjo Kacjančič je po« kazal, da je igralec internacijonalnega kova. kot kažejo že njegovi rezultati z g. Trol, lom (6 : 0, 6 : I) in g. Golobom (6 : 2. 6 : 0). Tudi obe dame, ga. Čorak in gdč Baglama sta. čeprav po hudem boju, pritegnili zma« go nase (ga. Čorak : gdč. Kosier 5 : 7. 6 : 2. 6 : 4 ter gdč. Baglama : gdč. šepetavec 6 : 8. 6 : 2. 6 : 4). Turnir se danes nadaljuje ves dan in pričakujejo se zelo zanimive igre. O rezultatih še poročamo. Vstopnina 10 Din za osebo. 5 J« 5 Ljubljanske hazenašice Pri današnji bazenski reprezentančni tekmi med Prago in Ljubljano bo zastopala Ljub> Ijano družina, čije sliko prinašamo danes. Od leve na desno so: Ema Erbežnik (Ate> na). Vida Petan. Anica Oman, Pa\la Vider (vse Ilirija), Sonja Jermol (Hermes), He. lena Zupančič, Marta Petrič (obe Atena), Fanči Bernik (Ilirija), Olga Čer ne (Atena). Obe krajni sta rezervi. Plavalne tekme za prvenstvo Jugoslavije SLUŽBENA OBJAVA JUGOSLOVEN-SKEG4 PLAVAČKEGA SAVEZA. Tekmovanja za prvenstvo države v plavanju, skakanju in vodnem polu, ki jih raz-pisiiie Jugoslov. pllvački savez, se vrši v dneh 7.. 8. in 9. avgusta t. 1. v Splita. Program obsega naslednje točke: 2) Juniorke: prosti stil 50 m; prsno plavanje 100 m; skoki: štiri obvezni in sicer št. 2 in 3 s 3meterske deske in št. 6 in 25 z lmeterske deske; nadalje dva poljubna skoka^s 3- al! lmeterske deske. 2) Junolrke: prosti stil 50 m; prsno plavanje 100 m; skoki: dva obvezna skoka št. 1 in 4 in dva poljubna skoka, vse z en-meterske deske. 3) Seniorji: prosti stil 100 m, 400 m, 1500 m; štafeta 4X 200 m prosti stil, 4X100 metrov mešana štafeta (prsno, hrbtno, over, prosti stil); prsno plavanje 200 m, 400 m; hrbtno plavanje 100 m, 200 m; over- (bočno) plavanje 100 m; skoki z deske: 6 obveznih skokov In sicer št. 7, 13 in 18 z en-meterske deske, št. 9, 25 m 35 s 3meterske deske; nadalje 4 poljubni skoki s 3- ali 1-meterske deske; skoki s stolpa: 4 obvezni skoki in sicer št. 1, 5 in 25 s 5 metrov, št. 16 z 10 metrov; nadalje 4 poljubni skoki s 5 ali 10 metrov. 4) Wa ter - p o 1 o. 5) S e n i o r k e: prosti stil 100 m; 400 m; štafeta 4X100 m prosti stil, 4X50 m mešana štafeta; prsno plavanje 100 m, 200 m; hrbtno plavanje 100 m; skoki: 4 obvezni skoki in sicer št. 1 in 3 s 3meterske deske; št. 25 in 6 z lmeterske deske; nadalje dva poljubna skoka s 3- ali lmeterske deske. Water - polo se igra po cup - sistemu. Oois obveznih skokov je označen pod gornjimi številkami v tehničnem pravilniku JPS. Poljubni skoki z deske in stolpa se smejo izrabiti samo med skoki, navedenimi v tabelah A in B tehničnega pravilnika J. P. S. Prijave se sprejemajo do In d. 26. julija 1925 s prijavnino ž Din 10 za točko, za štafete in water-polo Din 50. Prijave in prijavnino je poslati na naslov prvega tatal-ka: Boško Lolič, Zagreb, Nikoličeva ulica 14/III. Prijave brez prijavnine se ne sprejmejo. Točen vrstni red tekmovalnih točk (pred-tekmovanja. Izbirna in končna tekmovanja) in vrstni red water-polo iger se sporoči vsem sodelujočim, klubom najkasneje do 31. icHia t. 1. Upravni odbor Jugoslov. plvačkega saveza. Službene oibave LNP (Iz seje upravnega odbora z dne 8. t. m.) Glasom sklepa o. se podeljuje g. E. Betettu kot službujočemu odborniku SK. Ilirija dne 28 junija — ukor rad! ne-sportnega nastopanja proti delegiranemu sodniku g. Husu. — Predsednik g. Inž. Hro-vatin se je zahvali! za svoje mesto in fun-fllra kot njegov namestnik g. N Buljevlč Do predstoječe glavne skupščine vodi vse posle LNP Izvoljeni tročlanski odbor, ki ga tvorijo gg.: N. Buljevič kot predsednik ter I. in I! ta*nfk. Za redno glavno skupščino LNP. ki se vrši dne 9. avgusta t. !., se določa sledeči dnevni red: 1.) nagovor predsednika, 2.) čl-tar.je zapisnika zadnie glavne skupščine, 3.) poročila ftinkcljonariev In revlzijonal-nrga odbora. 4.) samostojni predlog! upravnega odbora, kakor event. predlogi rednih članov (klubov), 5.) volitev na izpraznjena mesta v upravni odbor, 6.) slučajnosti. V smislu pravil JNS. § 16 točka b) odstopajo povodom glavne skupščine LNP sledeči gg. odborniki: podpredsed. dr. Kropiv-nik, II. tajnik Boštiančič In odborniki: Zaic, Kunaver, Čeme, Mahkovec in Planinšek. Glasom navedenih pravil obdržijo svoja od-borniška mesta v bodočem upravnem odboru LNP sledeči «.: I tajnik M Kuret, Betetto. Cimperman, Lukežič In Bubevid. Pozivajo se vsi klubi, da odpošljejo na glavno skupščino LNP svoja delegata s 'jvS. tffimmm pravilno Izstavljenimi pooblasti!!, v katerih mora biti naznačeno, kateri Izmed obeh ima glasovalno pravico. Tajnik L Dunajski Rapid na turneji. Dunajski Rapid je te dni odpotoval na veliko turne« jo brez svoiih najboljših igralcev Bauerja, Uridila in Hofbauerja, ki so baje izstopili iz Rapida. Avstrijski nogometni trener v Beograi du. Nekdanji izvrstni igrač dunajskega Ru« dolfshugia, Teplitzera in praške Sparte g Necas je dospel te dni v Beograd, kjer bo fungiral kot trener beograjskega športnega kluba aSokol*. Baron Coubertin na Dunaju. Bivši dol« goletni predsednik mednarodnega oliinpij« skega komiteta, baron Coubertin, je dospel s svojo soprogo na Dunaj. Predsednik re« publike je sprejel Coubertina v posebni av« dijenci. Mednarodne kolesarske dirke. Prihod« njo nedeljo se bodo vršile na igrišču Grad« janskega v Zagrebu velike mednarodne ko« lesarske dirke, pri katerih bodo sodelovali tudi reprezentativni vozači Češkoslovaške, Avstrije, Italije in Madžarske. Za tekme vlada v Zagrebu veliko zanimanje, ker se po dolgem presledku zopet sestanejo k tek. movanju najboljši reprezentanti omenjenih narodov. Dirkališče je preurejeno in bo v nekaj dneh že povsem dovršeno, tako da bodo na njem naši dirkači že lahko trenirali. Nogometne tekme na Poljskem odpo» vedane. Radi velikih poplav so na Poljskem odpovedane vse nogometne tekme. Dunaj; ski klubi: Simmering, Vienna in WAC., ki so bili namenjeni na Poljsko, so morali ostati doma. Bojne igre Male antente. Zagrebški Hašk je prišel na originalno idejo, da pri« redi za časa športne razstave, ki se bo vr« šila od 6. do 9. septembra v Zagrebu velike bojne igre Male antante. Tekmovali bodo samo vojaki in častniki jugoslovenske, če« škoslovaške in rumunske armade. Tckmova« lo se bo v nogometu, lahki atletiki, jahanju in streljanju. Kralj Aleksander je prevzel protektorat nad športno razstavo, kraljevič Peter pa nad bojnimi igrami. Igre se prično na prestolonaslednikov rojstni dan. Časo« pisje poroča, da se v češkoslovaški in ru« munski armadi že sedaj vrše velike priprave za ta tekmovanja. Za trening naših vojakov se osobito zanima general Uzun«Markovič. V zvezi s temi bojnimi igrami se bodo vr« šile v Zagrebu tudi nogometne tekme med našim prvakom S. K. Jugoslavijo iz Beo« grada in Haškom. Glavna skupščina JNSa se bo vršila 1 Zagrebu za časa športne razstave, dne 13. septembra t. 1. Razkol v ljubljanski sekciji ZNS. Da« nes dopoldne se vrši v prostorih kavarne «Emona® izredna skupščina sekcije ljubljan skih nogometnih sodnikov, na kateri se bo razpravljalo o likvidaciji znanega spora. Po« gajanja med obema skupinama bo vodil član ZNS Iz Zagreba g. dr. Pandakovič. Upati je, da pride na sestanku do poravna« ve mučnega spora. Razkol v Gradjanskem. Vratar Grad« janskega g. Vokaun. ki je igral v finalni tekmi za državno prvenstvo, je izstopil iz Gradianskega ter se prijavil za S. K. Grad« janski v Osiieku. 5. K. Ilirija naznanja, da vodi do na. dalinega radi obolelosti g Jerale tajniške posle g. Pavel Sbrizaj. uradnik Ljubljanske kreditne banke. — Odbor. Uprava športnih prostorov S. K Ilirija obvešča vse športne klube in organizacije, da zastopa g. Pavel Sbrizaj do nadalinepa obolelega tajnika g. Jeralo. G. Sbrizaj je upravičen k sklepanju dogovorov radi od« daje vseh športnih prostorov. — Odbor S. K. Ilirija, nogometna sekcija. — I moštvo igra danes v Celju: sestava moštva v članski knjigi in v garderobi, odhod ob 12. uri, s seboj treba vzeti r>od«avezn« in klubsko legitimacijo. — Mladinska Kk"oi» na ima trening v pondeljek ob 18., eno rr>1n» dinsko moštvo pa v torek 14. t. m. ob 18.30 trening tekmo s Hermesom. Ifrti pri svod novou tari^og zakona I z I š a o. C'!-*"* Din '20-—. Narnču - *e krd N«V'adf Minerva Štamparlja d. d., Subotica i u svim knjižsrama. 3^6 a Proti odebeEosii delule s ko osalnim uspehom s;imo .Vilfanot f» ". Dobivu se v vseh lekarnah in drožeri ah. Proizvaja: Laboratorij Mr. D. Vi lan, Zagreb, Iiica 204. Baldwinova zahvala karikaturistom ■i.,r .- j Pred kratkim ie bila otvorjena v Londonu razstava karikatur angleških politikov. ki večinoma izvira iz znanega humorističnega lista »Punch«. Pri otvoritvi ie bil navzoč tudi ministrski predsednik Baldwin, ki je imel pri tej prili-liki zanimiv govor .v katerem je brez drugega priznal važnost karikatur za politiko, * »Nisem karikaturist,* je dejal Baldwin, «da jam jim le snov. Vem, da me ni lahko karikirati. Zal nimam takih potez, ki bi bile izredne in bi se dale hitro in z lahkoto narisati Toda iz karikatur sem se mnogo naučil o svoji zunanjosti. Tako nisem n. pr. nikdar mnogo razmišljal o svojem nosu. Toda karikaturisti mi kažejo, da se da iz njega marsikaj napraviti. Zato mislim, da bodo sčasoma naredili iz njega nekaj, kar se bo še dobro prezentiralo. Mi politiki smo zelo hvaležni gospodom, ki nas tako imenitno predstavljajo javnosti. S svojim poklicem smo navezani nanjo. Ako se ne bi občinstvu tako izrazito in značilno predstavljali, bi bili zelo nesrečni; vsaj jaz bi bil. Mnogokrat, kadar gledam karikature nekaterih poklicnih tovarišev, imam občutek. da ni enega med njimi, s Werim si ne bi želel bližnjega znanstva, ako jih ne bi sicer tako dobro poznal.« Umetni otoki v oceanu Letalske postaje med Evropo in ;-'- Ameriko. Razvoj letalstva je zadnja leta dosegel že tako stopnjo, da moremo danes o njem govoriti kot o rednem prometnem sredstvu, ki se lahko vzporeja z železnicami in ladjami. Predvsem ima eno prednost, v kateri daleko prekaša vsak brzi vlak, namreč hitrost. Povprečno je treba računati potovalno brzino letal na 120 do 140 kilometrov na uro, hitrost, ki je tudi ekspresni vlak v Ameriki niti zdaleka ne dosega. Nič čudnega ni torej, ako že dalj časa razmišljajo o rednem zračnem prometu med Evropo in Ameriko. Pobudo za načrt letalskih prog preko Atlantskega oceana je dal zlasti lanski polet zepelina »Z R III«, sedanjega »Los An-gelesa«, ki se je tako izvrstno obnesel in s katerim je dokazano, da se tudi velike razdalje lahko prelete z zrakoplovi ali aeroplani. V Ameriki in na Angleškem se meroda.ini krogi že dalj časa resno bavijo z načrtom uvedbe take zračne zveze med Zedinjenimi državami in Anglijo. Vsestranske temeljite kalkulacije so dognale, da se bo podjetje rentiralo, ker je Atlantski ocean ena najgostejših prometnih omrežij. Zrakoplov je bolj zanesljiv in prevaža lahko velike tovore, aeroplan pa je sicer manjši in ne prihaja v poštev za prevoz blaga, ampak le pošte in potnikov. je pa zato mnogo hitrejši. Inžen-jerji so izračunali, da bi se dalo na redni letalski progi preleteli Atlantski ocean iz Newyorka na Angleško ali obratno v 30 do 40 urah. Nekateri menijo, ia bi se dal vozni čas še skrajšati, norda na 25 ur ali še manj, vendar je reba jemati pri kalkuliran.iu v obzir 'očasnejše vožnje. Angleški inženjer Armstrong je po alogu merodajnih krogov izdelal po-oln načrt zračne zveze med Evropo i Ameriko. Njegov načrt predvideva a vsej več tisoč kilometrov dolgi pro-osem postaj. Te postaje naj bi tvo-!i umetni otoki sredi oceana, ki naj bi !i oddaljeni približno 500 milj drug od nigega. Zamišljene so velike železne betonske konstrukcije, težke okrog :.000 ton. Postaje so v glavnem veli-5, ravne plošče, ki stoje na trdnih ste-ih, oprtih na kombinacijo posebno mstruiranih pontonov. Te plošče so ) načrtu približno 400 metrov dolge in 0 široke. Njihov rob se dviga nad 20 strov nad morsko gladino, tako da 1 tudi najvišji val ne more doseči a konstrukcija je dobro zasidrajia, se more le malo premakniti. NTovi postajni otoki imajo že svoja ena. Postaje se glase v smeri iz Ev- rope proti Ameriki: Rolls, Phillips. Hen-son, Margrave, Marim, MVright, Chanu-te in Langley. Po podrobno izdelanem načrtu, ki predvideva že popoln vozni red, zapusti aeroplan zjutraj ob 6. Newyork. Ob 9.45 dospe do prvega otoka, ob 13.45 pa na drugo postajo, kjer potniki obedujejo v tamošnji restavraciji. Drugo jutro zajtrkuješ na postaji Phillips in ob 16.30 si v Plymouthu na Angleškem Vsa vožnja traja torej po tem voznem redu 34 ur in pol. Načrt predvideva celo ekspresna letala, ki se ustavijo na vsakem drugem otoku in bodo preletela ocean v dobrih 20 urah. Na vsakem umetnem otoku se nahaja velikanski svetilnik, ki ga je mogoče ponoči videti več sto milj daleč. Seveda ima vsaka postaja veliko brezžično sta-nico, velike delavnice za popravila in tudi modem hotel, ki nudi potnikom sredi oceana vso komodnost _ Inženjer Armstrong Je izračunal da bo vseh osem otokov stalo 18 milijonov dolarjev, z izdatki za letala in druge potrebščine pa skupaj 30 milijonov. To je za šest milijonov dolarjev manj kot za tri moderne prekomorske brze par-nike. Armstrong računa, da se bo po tej progi prevažalo na leto, vsaj v začetku, po 160.000 potnikov in več tisoč ton pošte in ekspresnega blaga. Voznina bi znašala za potnike iz Evrope v Ameriko ali obratno po 1740 dolarjev .ali v naši valuti približno 100.000 dinarjev. Vožnja preko oceana v zraku nikakor ne bo dolgočasna kakor s parniki, ker lahko pristaneš vsake 3 do 4 ure in se na postaji nekoliko izprehodiš in okrepčaš v tamošn.iem hotelu, ki bo opremljen z vso razkošnostjo. Armstrongov načri predvideva glav- Stoletnica železnice pV^ .fr ■Miilj '^'jl ^^ffi — -T-r-^i Gotovo je bilo četrt milijona ljudi, ki so pretekli teden gledali ob obeh straneh deset kilometrov dolge zgodovinske železnice med Stocktonom in Dar-lingtonom v Yorkshireu na Angleškem sprevod, ki je predstavljal razvoj železnice v sto letih, odkar je leta 1825. vo?il prvi vlak po tej zgodovinski progi. Na kratko smo že omenili skupine raznih vlakov v tem sprevodu, ki so bile prav za prav, ako si od daleč gledal, le en sam, vso progo dolgi vlak. Železniško povorko je otvorila Ste-phensonova lokomotiva z istimi 34 va-gončki, kakor so vozili pred sto leti. Vsakdo se je moral nasmehniti, ko je videl na čelu dolge povorke primitivno lokomotivo z visokim dimnikom in nizkim kotlom. Na tem vlaku so sedeli možje v isti noši kot pred sto leti. v modrih frakih, belih hlačah in z visokimi cilindri. Ta vlak je naravno zbudil največjo pozornost. Sledilo je okrog 50 lokomotiv z mnogimi vagoni, med njimi tudi najmodernejšimi. Vsa ta vozila so predstavljala razvoj železnice v enem stoletju. V tem sprevodu si mogel videti stroje in vagone od leta 1830. dalie. Bile so to svetiozeleno lakirane lokomotive tridesetih in štiridesetih let preteklega stoletja s svojimi svetlikajočimi se bakrenimi in medenimi deli. Sledili so jim impozantni sivkasti orjaki sedanjosti, brez vsake noezHe in brez vsake žive barve. Čim kasneje je šla ena ali druga lokomotiva mimo tebe, tem kasneje je tudi nastala, dokler ti ni obtičalo oko na zadnjih dveh stroiih. najtežji tovorni in najhitrejši angleški lokomotivi, ki vozi samo ekspresne vlake in ki jo nazi-vaio »Letečega Škota«, ker vozi vlake iz Londona na sever v Edinburgh. Na teh stroiih in vagonih so sedele deklice v različnih zgodovinskih nošah. Stroji so si sledili v razdalji do 50 do 200 metrov, vsi pa so vozili z isto hitrostjo kot pred sto leti. namreč z brzino 10 kilometrov na uro. Po kratkem premoru se je prikazal ob progi jezdec v rjavem fraku z visokim cilindrom, ki je jezdil krasnega belca. Mož je imel v rokah rdečo zastavo in se postavil na čelo Stephensonovi zgodovinski lokomotivi. ki jo je vodil do konca. Najzanimivejši je bil seveda prvi, zgodovinski vlak s Steohensonovo lokomotivo in 34 odprtimi vagončki. Na niih ie sedelo toki" rosoodov in drnn v noši onih časov. Zastopani so bili vsi takratni stanovi, kar '"e v resnici nudilo izredno pestro sliko. V zadnjem vozu je sedela godba, takisto v zgodovinski obleki, in ves čas neumorno svi-rala. V sprevodu so bili tudi razni slavnostni vozovi, ki so predstavljali razvoj prometa na kolesih: divjaki, premikajoč tovore na deblih, rjavi sužnji, ki so vlekli Faraonov voz. gosoe v nosilnicah in voz. ki je predstavljal Stephensona v njegovi delavnici. Svečanostnega zgodovinskega vlaka se je udeleži! v imenu angleškega kralja njegov drugi sin. vojvoda Yorški. ki je ob neki hišici tik proge odkril spominsko ploščo. V tej hišici se je namreč pred sto leti izda! prvi vozni listek za vožnjo po železnici na Angleškem. Naši današnji sliki nam nailenše rred-očmeia ogromen razvoj železnice in splol' tehnike v zadnjih 100 letih. Gornja slika nam kaže prvo lokomotivo in orve vagone, ki se nam zde danes kakor otroške igrače, spodnia slika pa predstavila moderno orjaško lokomotivo, ki vleče najtežje brzovlake s hitrostia. po 120 ir več kilometrov na uro. no letalsko progo med Newyorkom in Plymouthom na Angleškem. Poedini otoki bodo obenem priključne postaje stranskih prog. Tako Ima potnik na prvi postaji proti Ameriki. Rollsu, zvezo z Brestom na Francoskem in Oueen-stownom na Irskem, na Margraveu priključek preko Azorov iz Gibraltarja, ki je prehodna postaja iz Sredozemskega morja, Egipta. Indije in Avstralije, morda tudi iz Kitajskega in Japonske, na Maximu s St. Johnsom na Novi Fund-landiji. Chanuteu s Halifaksom in Nor-Škodski in Lang!eyu z Bostonom in Nor-folkom v Ameriki. Iz tega vidimo, da je nova letalska proga dobro zamišljena kot splešno prometno sredstvo. Inženjer Armstrong .ie sedaj že začel konstruirati tak otok. Ko bo gotov, ga bo zasidral v bližini obale, da ga v praksi preizkusi. Povzročal bo tudi umetnim potom velike valove, da bi videl kako učinkujejo na postajni otok. Ako se izkaže, da načrt njegovih postaj ni dober, ga bo popravil že sedaj, da ne bo kasneje nesreč. Z novim načrtom se merodajni krogi v Evropi in Ameriki bavijo z velikim zanimanjem .kar je popolnoma naravno. Obe interesirani vladi bosta, kakor se čuie, dovolili novi zračni družbi, ki se snuje za promet med Starim in Novim svetom po Armstrongovem načrtu, precejšnje podpore. Dajtonski opičji proces V petek se je začela v Davtonu v Ze-dinjenih državah zanimiva sodna razprava. ki so jo že dolgo z zanimanjem pričakovali in ki jo imenujejo »opičji proces«. Predzgodovina je znana. Kongres države Tennessee je sklenil zakon, ki prepoveduje poučavati na šolah te države Darwinovo razvojno teorijo. Profesor Szopes v Daytonu se ni brigal za ta zakon in je razvijal svoiim slušateljem to teorijo. Posledica ie bila, da se je začel po vseh Zedinienih državah ljut boj med zagovorniki svobodnega raziskovanja in pristaši Sv. pisma. Najbolj se smejo Davtonci. ker imaio od vsega tega največ koristi. Pačunaio namreč na ogromen dotok radovednežev. ki hočejo slediti zanimivi sodni razpravi. Edini hotel mesteca je že zdavnaj odda! vse sobe. Tudi zasebniki so morali odstopiti vsako postelio. ki io morejo le količkaj pogrešati. Brihtni trgovci so improvizirali na prostem taborišče šatorov. kjer oddajajo prenočišča. Na premikalnem kolodvoru stoji cela vrsta spalnih voz za radovedneže, ki ne morejo dohiti drugod strehe. Neprestano dovažnio vlaki cele trume radovednih ljudi. Skorai bi bili prišli Day-tond ob masten zaslužek, ker ie nameraval odkloniti zagovornik profesorja Szopesa pristoinost kraievnega sodišča, ker da pri veliki načelni važnosti procesa nima dovolj avtoritete. Seveda je nastala naravnost burja ogorčenja po vsej državi Tennessee. Sedaj je odstopila obramba od prvotnega načrta in Szopesova usoda ie tedaj v rokah po-krniinskega sodnika Raoulstona. Zanimanje javnosti za opičji proces je razumljiv, ako omenimo, da bosta zaslišana kot strokovnjaka dva znana politika. namreč bivši državni tainik za zunanie stvari Colbi in njegov naslednik Bryan kot zastopnik države Tennessee. Profesor Scopes je že sedal z razpravo zelo zadovolien. V postranskem nok!icu je namreč trgovec z avtomobili. Nenrostovolina reklama je pripomogla. da se je obrat v njegovi trgovini postoteril. Domače prebivalstvo ie rferajno rezervirano. Napredni elementi so se združili v klub. ki bo brezžično ooročal o poteku obravnave po vsej državi. Število tuicev. ki se zanimaio za proces, je ogromno. Na poslranskih železniških tirih stoje dolgi vlaki, spremenieni v hotele, kier je treba plačati visoke stroške. Procesu prisostvuje nad sto časopi-sr-ih poročevalcev, ki so si naproti sodišču najeli lastno hišo. Poštni urad je kocine potrebščine, najmodernejše, v bogat! izberi po brezprlmerno nizkih cenah santo pri Drasti. Potem pa ie stopil par korakov nji in rekel malomarno: «AIi draga, kaj naj pomeni to?« Ni precej odgovorila. Zdelo se je, da ihtenje ne d3 priti do besede — znak, a ni vprizarjala komedije, da je bilo -mveč čustvo pristno, ki ji je izstiskalo olze iz njenih lepih, velikih oči. Naposled je obucoo.KZ^itoite; »O Bog, o Bog, kaj sem storila!« »Nekaj čisto človeškega! Ne bodi. ne bodi! Saj menda nisi kaka tretjeredni-ca!» «Zena sem, žena najboljšega, najlepšega moža...« »Ki Pa je zdai na fnonti!« »O da bi ne bil! Nikdar, nikdar bi se ne bilo zgodilo! Niti v mislih mu nisem bila nikoli nezvesta!... O. kako to peče tu notri!...» »Kaj peče?» «Vest!« »Vest!... Kaj pa je to — vest?« •Vest je zavest, da sem storila nekaj strašnega, neodpustljivega...» »Moja draga, ta kar imenuješ ti vest, ni nič drugega nego bojazen, da ne bi postalo očito. kar je v tvojem interesu, da ostane prikrito!... No, seveda, fatalno bi bilo, ako bi... Malce lahkomiselna sva res bila...« «0 Bog. še to!« »Sicer pa — ali nisi rekla, da pride tvej mož v kratkem na dopust?« »Že prihodnji teden. O, kako naj mu pogledam v oči!« »Prihodnji teden že? Saj potem je vendar vse dobro! Odgovornost za gotove eventualnosti preide potem nanj! Tiho, dragica, tiho, qič S^jbij* iv-iEms>len sl!.Pod£l.U " »Zakaj? Ker te tolažim?« »Ne maram, da me tolažiš! Tvoje besede mi le še bolj razkrivajo mojo pro-palost! O. kako to peče. kako to gri-ze!» «Smešno! V istini: ne razumem te! Kaj se ti jc treba očitati? Kdo ve razun naju? Čudno, res! Tisto, kar imenuješ ti vest. je pri drugih ljudeh že davno zatrla vojna... Samo ti delaš menda izjemo! Pozna se ti tvoja samostanska vzgoja!...» »Vest je glas božji, ki se ne da za-treti!« «Oj dragica, tudi ti boš še drugače mislila in govorila! Pri enem izginejo predsodki prej, pri drugem pozneje!... Začetnica si pač! Hahaha, glas božji! Zakaj pa se ni pojavil ta glas prei. recimo v trenotku, ko si namerila svoje korake k mojemu stanovanju?...« »O saj se je! V globočtni mojih prsi me je svarilo nekaj...» »V globočini tvojih prsi... hahaha! No. da: v človeku se vrši večni boj, boj med raznimi čustvi, ki se menjavajo z vsakim hipom. A baš zaradi tega je smešno, govoriti o nekem glasu!... Sicer pa. če tiči za tistim tvojim glasom res nekaj posebnega, kako potem, da se ti ni oglasil krepkeje, tako da bi bilo za- »Sama odločujem o svojih dejanjih, zato bi bil moral izdati že tisti rahli opomin ...» »A ni izdal! Zakaj ni izdal? Stvar je zanimiva! Poglejva ji na d.io!... Pred vsem bi hotel vedeti tiste zunanie okol-nosti, ki so te napotile, da si prišla semkaj...« «Ker bi si sicer morda preveč domišljal hočem zadostiti tvoji radovednosti!... Kakor veš. se poznava od mladih nog. Skupaj sva rastla, skupaj se igrala in vedno je bilo neko prijateljstvo med nama.» »To je povsem istina!« »Pa tako dober si bil vedno z mano! Toliko uslug si mi storil! Zlasti odkar mojega moža ni doma...« »Same male.ikosti!« »Zame niso bile malenkosti! Večkrat bi si brez tebe ne bila znala pomagati. Ne bilo bi lepo od mene, ako tega ne bi priznala... In potem — me nisi mar Često prosil in vabil da naj pridem enkrat na tvoj dom pogledat? Mislila sem si: kot samec potrebuje gotovo tvojega sveta! Kdo ve, kak nered je na njegovem stanovanju! Pospraviš mu in urediš mu kaj!...» »O ti dobra duša! Kako sem ti hvaležen!... To torej naj bi bilo!... Ampak, gdi se mi, & to vendar še ni yse,,, Moralo je biti še nekaj! Posezi globlje! ... Ali nisi morda sledila nekemu tajnemu. nejasnemu čustvu, ko si se odločila. da me obiščeš?* »Ze mogoče! Kaj vem!« »Čustvu, ki je bilo pač močnejše od onega glasu, ki te je svaril?...* »Zavedala se tega nisem.« »Ne. zavedala se nisi! To ti verjamem! ... Zavedala se nisi a to ne izpreminja na stvari nič. Šla si ker si morala, iti!...« »Kdo me je silil?« »Vsi tisti, ki spijo v tebi in čakajo 'aa. pnobujenje...» »Ne razumem tega!« »Pokorila si se oni prasrll ki Je fcivlje* nje priklilo iz nje — tisti moči ki izrab, lja ka! iz semena...« »In kako se pravi tej moči?...» »Ne vem kako! Morda hrepenenje.' Včasih ji pravimo tudi — ljubezen..,* »O — sovražim te!« »A jaz te ljubim! Da, draga moja, že kot nezrel fant sem gojil čudne simpatije do tebe! In ko sem se bil zavedel do dobrega, kaj je življenje, sem se zaklinjal, da moraš postati moja] No< prišlo je drugače...« »Ne spravljaj takih stvari na dal! N® prizadevaj si! Sovražim te!...« 4>oyražiš me 2 Zdaj — naenkratJJg je tem bolj obžalovati, ker delujejo z zelc ceneno močjo. Na dalnjem severu nas danes že znatno prekašajo glede izkoriščanja vetrovne moči. Vprašanje nabiranja moči je tudi oni problem, s katerim se že dolgo bavijo raziskovalci — nabiranje solnčne toplote. Naravnost grandiozna je potrata, da nas narava poleti po več mesecev obsipava z vročino, dočim moramo po zimi proizvajati umetno gorkoto. Bilo bi umestno, da se to izravna. Gre za to, da se najde snov, ki bi »popila« solnčno gorkoto ter jo pod gotovimi pogoji zopet oddajala. Ako se posreči, bomo imeli pozimi nekje v sobi par kroglic, ki bodo celo sobo ogrevale, in poznejši rodovi bodo z rameni skomigali, ko bodo čitali o naši nerodni in dragi kurjavi. »V dobi, ko so imeli v sobah še peči«, tako se bo pričenjala marsikatera pripovedka. Tako bodo morebiti kdaj tudi o čem drugem skomigali z ramami, na primer o načinu, kako smo zavživali hrano, kakoršna je danes in ki zahteva, da se mora tretji ali četrti človek baviti s tem, da nam pripravi hrano. Tu bo posegel vmes kemik, ki bo na podlagi znanosti o prehrani pripravil kake kroglice, ki bodo vsebovale vse snovi, ki jih človek potrebuje za življenje, in sicer v komprimirani obliki, kj bo množino dnevno potrebne hrane znatno zmanjšala ter silno olajšala delo za pripravo hrane. Pot do tega cilja bo morebiti nekoliko daljši, kakor oni do povoljne rešitve ostalih problemov. Kakor vidimo, so še velevažnl problemi, ki čakajo rešitve in je morebiti dobe že v bližnji bodočnosti. Skoraj izključeno je, da bi se življenje človeštva še dolgo vršilo v sedanjih življenjskih oblikah. Amerika je domovina največjih originalov, ki skrbijo tudi zato, da se govori o njih še po smrti. Nedavno je umrla v Chicagu gospa, ki je zapustila vse svoje premoženje — hišo z dvanajstimi nadstropji in okoli 100.000 dolarjev — svojemu psu in svojima papagajema. Izvršitelji oporoke so bili v veliki zadregi, kako bi izročili hišo novemu gospodarju in kako bi dopovedali papagajema, da moreta sedaj živeti le od obresti svojega bogastva. Zadeva je bila izročena cDruštvu za varstvo živali«, ki je končno sklenilo, da se mora velika hiša spremeniti v bolnico za uboge živali, predvsem za pse. Velik del glavnice je uporabilo društvo za prezidavo, ostanek pa je naložila v banki, ki mora dajati obresti za udobno življenje dedičev. Se bolj originalna pa je oporoka gospoda Miliorda, ki je zapustil svoje ogromno premoženje v Chicagu tamoš-njemu vseučilišču, ki mora izpolniti gotove pogoje, ako hoče dobiti bogato dedščino. Anatomični institut mora napraviti Iz Milfordove kože — boben, ki ga mora izročiti v varstvo predsedniku kluba, katerega član je bil pokojnik. Predsednik kluba pa bo moral iti vsako leto na dan 17. junija na goro Bunker pri Char-lestownu, kjer bo moral v prisotnosti klubovih članov in sorodnikov tolči na boben himno «Yankee Doodle«. Milford je določil to kot patriot, kajti 17. junija 1775. se je bila pod to goro velika bitka za neodvisnost Zedinjenih držav. Iz ostankov pokojnikove kože se mora napraviti razkošen album, v katerem bo zapisan z zlatimi črkami tekst ameriške svobode. Ostalo truplo se mora raztelesiti, možgani pa se morajo shraniti v alkoholu. Učenjaki morajo natančno preiskati njegove možgane, rezultati pa se morajo prebrati v klubu na dan smrtne obletnice. Resni Američani pač dvomijo, da bo vseučilišče sprejelo te pogoje. Ako jih univerza odkloni, pripade vse premoženje čikaškemu «Klubu samcev«. Avantura ruskih oficirjev Pred kratkim se je v Rusijj dognalo o tajinstveni plovbi parobroda -sti,' potem se ti je moralo nehote vsiljevati vprašanje: Kaj pa. če se motim in bi vendar le ne bil .pošten'?...« »Nič nisem razmišljala, ne o tem, ne o čem drugem. A če bi bila, bi me bilo moje premišljevanje nedvomno dovedlo do prepričanja, da boš spoštoval v meni ženo dragega, ki je povrh še tvoj prijatelj 1...» «In ko si šla po stopnicah navzgor, alj se nisi nič bala. da bi te ne srečal kak znanec in te vprašal: .Kam, milostna ?'» »Gotovo!« »No vidiš, potem si se Ie malce zavedala, kam lahko pripelje tvoja pot, ker bi se sicer ne bila bala...» »Bala sem se. ker sem vedela, kako zlobni so ljudje, kako radi delajo napačne zaključke...» »No — kakor vidiš, tisti zaključki vendar le niso zmeraj napačni...« »Brezsrčnež! V posebno veselje ti je, če me zbadašl...* kjer so bili izpostavljeni silovitim šikairam sovjetske vlade. Iz Bolgarije so vsi oficirji odpotovali v Pariz, ladja pa č?ka še »redno v Varni, da dobi nova navodila sovjetskih oblasti. Londonski župan v Parizu V enem naših zadnjih pariških dopisov smo že omenili oflcijelni vsakoletni obisk londonskega župana pri njegovem pariškem kolesru Obisk. V naj dokumentira posestrimstvo dveh največjih evropskih velemest, je bil združen z velikimi svečanostmi in paradami. Londonski župan je bil seveda sprejet tudi od predsednika Doumer"-uea. Fotograf »Matina« ga je ujel na aparat baš ko zapušča v spremstvu lorda Crevve angleškega poslanika v Parizu, predsednikovo palačo. e za omezene ženske Omožene ženske v Newyorku zelo rade hodijo v metodistično cerkev sv. fakoba, kjer je vsako nedeljo pridiga za ženske. Kot pridigar nastopa svečenik G. Balagher. ki velja za izbornega svetovalca glede vseh zakonskih problemov. V svojih originalnih pridigah daje zakonskim ženam približno ta-le navodila: Ko se ženska omoži. ne sme živeti v domišliiii, da je že vse doseženo in da lahko zanemarja svojo zunanjost. Današnja ženska mladina se prav tako zanima za oženjene moške, kakor za fante. Morebiti skušajo te ženske zapeljati vašega moža s pogledi, ki vam niso neznani, sai ste tudi same lovile moške v svoje mreže. V današnjih časih je konkurenca povsod zelo velika. V interesu vsake žene je, da ostane čim dalj mlada. Mladost je vredna več nego vsi dragulji. Mladost je največia dobrina, ki se ne povrne nikoli več. Ženske naj skrbe zlasti za lase in svežo barvo kože. Pri tem ni treba štediti s potrebnimi toaletnimi predmeti. Za obleko naj skrbe prav tako. kakor so skrbele kot neveste, ko je bilo treba moža šele najti in osvojiti. Lahko izgubite moževo ljubezen, če se ne zanimate za njegovo razvedrilo in za spremembo, ki krajša človeku čas. Ne nosite dan za dnem iste obleke temveč spreminiajte toaleto čim večkrat Možu ne nosite na mizo večkrat zaporedoma enake jedi. Pametna žena skrbi. da ustreže tudi želiam moževega želodca. Jedilni list v zakonskem življenju je tesno zvezan z eventualno raznoroko. Poslušajte vedno z zanimanjem, kaj pripovedujejo možje o svojem delu. Mož in žena morata imeti enake interese, sicer gre njuna življenjska pot kmalu narazen. Žena se mora vesti v moževi prisotnosti tako, kakor da io neizrečeno zanima vse. kar govori. Samo v tem slučaju smatra mož svojo ženo za razumno. Gram sočutja lahko prihrani ženi kilogram strupa. Zena mora biti vedno prijazna napram možu. Če je slabe volje, naj gre v drugo sobo in nai počaka tam, da se zopet razvedri in potolaži. S kislim obrazom se pametna žena nikoli ne pokaže možu. ker ve. da ga s tem odbija. Vsi možje sovražijo sitne in prepirljive žene. Žena naj možu ne kaže svoje jeze. Mir ln zakonska sreča sta v nevarnosti, če se žena spozabi tako daleč, da pokaže v jezi možu svoje nohte. Jezo in slabo voljo naj pridrži žena zase, če hoče, da se jj mož ne izneveri in da ne poišče skrivaj ali javno druge ženske. Ali ti načrti newyorškega pridigarja kaj zaležejo. o tem listi molče. Epilog k procesu Lederer Mitzi Ledererjeva, žena bivšega madžarskega nadporočnika, je bila v Budimpešti obsojena na smrt na vešalih, ker je skupaj s svojim možem umorila prekajevalca Koudelko, truplo razreza-la in oro~ah mrtvva. N;en svak Aleksander Lederer je bil oproščen. Ledererjeva je sprejela razsodbo na zunaj zelo mirno. Opažalo pa se je, da se je zadnje razpravne dni zelo trudila, da bi ohranila svojo hladnokrvnost in brezbrižnost. Zaprli so jo v celico skupaj z morilko Oreskovicsevo in čaka da se izvrši na njej justifikacija. Naj-brže bo Ledererjeva še prej obešena kot nien rno". no ka^rem so se ielj kazati znaki blaznosti in sedaj preiskujejo zdravniki, ali morda ne hlini bolezni. Doznava se. da bodo njegovi prijatelji prosili državnega upravnika Horthyja za pomilostitev obsojenca. Komaj se je končala porotna razprava in ie prišla Ledererjeva v celLo, se ie pojavila reakcija. Doslej skrajno napeti živci so popustili. V sredo popoldne je dobila Ledererjeva močan živčni nanad, ki ji je zmešal razum. Iz njene celice so zaslišali strežaji silno vpitje in stokanje. Ko so hitro odprli vrata, so videli, da je obsojenka nanadla Oresko-viscevo in io davila. — Čuvaji so imeli precej dela. da so jo rešili Iz rok pobesnele ženske. Šele po dolgem času se je Ledererjeva nekoliko pomirila. Reviziia ameriškega priseljeniškega zakona Ameriški listi poročajo, da se pripravlja na podlagi rezultatov posebnega proučava-nja novega priseljeniškega zakona njegova revizija, ki spada med prve važne naloge novega kongresa. Ameriški konzuli v inozemstvu dovoljujejo priselitev po starem načelu: kdor prej pride, prej melje, kar obsojajo vsi ameriški industrijski krogi. Dovoljenj naj bi se ne dajalo toliko v smislu Izpolnitve poljedelskih potreb. To gibanje podpira zlasti Daviš, načelnik državnega delavskega urada. Praktična izvedba teh zahtev pa je možna Ie s sodelovanjem evropskih vlad. V Združenih državah je že sedaj mnogo preveč industdijskih delavcev, dočim primanjkuje poljedelskih moči, ki se navadno ne morejo priseliti, ker je kvota redno izčrpana v prvi vrsti z Industrijskimi delavci. Po sedanjem zakonu bi se moglo zgoditi, da so vsi priseljenci Istega poklica. Delavski minister je izjavil, da potrebujejo Združene države tak priseljeniški zakon, ki bi omogočil izbiro priseljencev že v Inozemstvu. Poljedelci naj bi se pripustili brez ozira na kvoto toliko časa, dokler bi se ne pojavila med njimi brezposelnost. Gospodarsko življenje v Ameriki se ne sme obremeniti z neuporabljivimi delavskimi močmi, ki bi mogle vplivati v času industrijske depresije na mezdne in živijenske razmere. X Koliko je razporok na svetu? Največ razporok je v Zedinjenih državah; tam je leta 1925. prišla povprečno ena razporok« na 7.5 porok. V Švici je razmerje 1 : 16, v Franciji 1 : 21, na Danskem 1 : 22, na Nor» veškem 1 : 30, na Švedskem 1 : 33, v Angliji 1 : 96, v Kanadi 1 : 161. N'a Japonskem pri« de povprečno 1 razporoka na 8 porok. Ju« goslavije statistika ne omenja, po vsej ver« Jetnosti spada naša država med one dežele, kjer je najmanj razporok. X Svetovni kongres evangeljakih cerkva. V Cardiffu se vrši te dni kongres svetovne zvezo evangeljskih cerkva. Središče razprav tvori vprašanje ustanovitve skupnega vero« izpovedanja reformirane cerkve. Letošnji kongres se vrši ob priliki petdesetletnice obstoja evangeljske zveze. X Proces Angersfetn. Peti dan obravna« ve proti morilcu Angersteinu, so bile zašli« šans nadaljne priče. Trgovec Otto, ki je ž;» vel v prijateljskih razmerah z Angcrsteino. vo družino, je izjavil, da sta sc zakona več« krat pritoževala vsled pomanjkanja otrok. Angerstein je ponovno obkladal svojo ta« Sčo z neprimernimi besedami. Prijateljica umorjene žene, gospa VVagncr, je izpoveda« da eden par nogavic z žigom in znamko (rdečo, modro ali Zlato) 93-a vui traja kakor štirje pari drugih? Kupite eden par, pa boste verovali. Nogavice brez žiga .ključ* so ponarejene. la, da se jc žena v soboto pred umorom po» čutila zelo slabo ter je izrazila mnenje, da je mogoče v blagoslovljenem stanju. To je povedala tudi svojemu možu, ki pa jo je nedelikatno zavrniL Oče umorjene služkinje policijski nadstražnik Stoli je izjavil, da je bila njegova hči zelo zadavoljna pri Angcr« steinovih. Obravnava se nadaljuje. X Primer moderne reklame. Velika fran> coska avtomobilska tvrdka Citroen je skic. nila z lastnikom najvišje stavbe r.a svetu, Eifflovega stolpa v Parizu, pogodbo, po ka> teri sc ji dovoljuje napraviti na stolpu veli. kansko svetlobno reklamo za svoje izdel. ke. Ob vznožju 300 metrov visokega stola pa je nameščena posebna električna centra« la ,kjer proizvajajo 1200 konjskih sil moč« ni stroji tok za tisoče žarnic, ki služijo za reklamo tvrdke, ki potrebuje 34 kilometrov električne žicc in 200.000 rdečih, belih, ru< menih in modrih žarnic. Najemnina znaša 350.000 frankov, pariška občina pa jih dobi v ime reklamnega davka 300.000. Ves obris Eifflovega stolpa se zasveti ponoči v rdečih lučicah, po stolpu samem pa se neprestano prižigajo in izginjajo raznobarvni napisi »Citroen« s konturami avtomobilskih izdel« kov tvrdke. x Potres na Portugalskem in Japonskem. Po vesteh iz Lizbone so v sredo ponoči ču« tili po vsej severni Portugalski močan po? tres. Podrobnosti še manjkajo. Kakor po* ročajo iz Tokia, ni pri poslednjem potresu v Nagoji na Japonskem nihče ponesrečil, tudi stvarna škoda ni velika. Nagoja je bila vedno središče potresov na Japonskem in je bila pred 20 leti popolnoma razdejana. Japonski meteorološki zavod javlja, da je postal potresni pas zopet bolj aktiven. To» kio, Jokohama in Nagasaki niso v nevar« nostL x Matematik Feliks Klein. V Gottlngu je umrl, star 76 let, eden največjih sodob« nih učenjakov, matematik Feliks Klein, ki ni bil samo resen raziskovalec, temveč tudi sposoben organizator, katerega delovanje za poživljenje in modernizacijo matematič« nega in prirodoslovnega nauka je bilo zelo plodonosno. Sloves učenjaka si je pridobil tudi v Franciji, Angliji in Ameriki. x Lothar Meggendorfcr umrl. Kakor po ročajo iz Monakovega, je umrl v Monako« vem znani humorist, risar in slikar Lothar Meggcndorfcr, ki je znan po svojem humoa rističnem listu, ki je razširjen po vsem sve« tu. Bil je star 78 let. x Roparji v letalu. Iz Amerike poročajo o prvem ropu, izvršenem z letalom. V Lin« colnshireu so preleteli roparji banko, pri« stali poleg nje, jo oplenili in z revolverji zadržali množico in nameščence ter zbežali. 'x Enoncžnl turist. Poročali smo že, da se je pretekli teden ponesrečilo več turi« stov v Gesiiusu v Avstriji, od katerih jih je sedem zmrznilo v gorovju, drugi pa so dobili več ali manj težke poškodbe. Med mrtvimi se r.ahaja tudi 251ctni Oton Mar« gulics, ustanovitelj in tajnik planinskega društva »Donaulando, ki se je že v zgodnji mladosti ponesrečil v gorah in izgubil eno nogo. Dal si jc napraviti tako izvrstno pro« tezo, da ga manjkajoča noga ni prav nič ovirala pri plezanju v gorah. Znan je bi! kot eden najdrznejših, pa tudi najboljših turistov. Z umetno nogo je Margulies rav* no tako plezal po skalovju, skakal, plaval in se drsal kot drugi z dvema zdravima. Kmalu je zaslovel kot eden najboljših smu« Carjev. Sedaj ga je doletela smrt v gorah, kjer je vsled naglo nastopivšega hudega mraza zmrznil s šestorico drugih turistov. izsotovljene obleke »Nikakor nimam teHrjj0> je ie_ talstvo že vrlo vd^mačeno. In damam, ki so zani vneta diktira moda takšnole opravo kakor je razvidna iz naš:h dveh vzorcev: (levo) nrecej debel gorak ka-sha ribje sive barve, kombiniran z isto barvnim riavo križastim kasho. Še mnogo pripravneie pa je. če se eleeanfna in dosledna letalka vrže kar v pilotski dres (desno) iz rjavega usnja, ki na seveda mora biti fine kvalitete in rafinim^o nri-kro.ieno k vitkemu telescu. M. 5. Moške in ženske obleke Za popoldansko promenado v kopališču Sedania damska toaleta povsem odgo varja zahtevam higijene vsaj poleti in ima poleg tega še to prednost, da združuje koristno s prijetnim. Dame so torej lahko ponosne, da spadajo v ono kategorijo srečnih, o katerih pravi latinska prislovica: Omne tullit punctum... V tem oziru se ženske bistveno raz ikujejo od moških, ki hodijo večinoma tudi v največji vročini v suknjičih, te lovnikih in visokih čevljih, skratka oblečeni tako. da ne morejo niti svobodno dihati, kaj šele da bi imel sveži zrak prosto pot do kože. Ce primerjamo moderno žensko z nieno babico, moramo pač priznati, da je ženski svet v pogledu obleke zelo napredoval. Kako okorna in nepraktična so bila v starih časih dolga, velikemu zvonu podobna krila ali pa kilometprske vlečke, ki so jih morali nositi za modno damo! Kako mučno ie bilo za žensko nositi celo konfekcijo steznikov. spodnjih kril in druge nepotrebne ropotije! Moderna ženska niti ne ve, kako so trpele njene prednice v teh staro-kopitnih nošah. Ona se giblje svobodno, ne priznava nobene omejitve v kretniah. živi sredi športa, turistike, letovišč in druge zabave, ki blagodejno vpliva na njeno telo in zdravje. Navzlic temu se pa moderni moški krčevito oprijeml.ie nazadnjaških načel. Boji se najmanjšega prepiha, beži pred Krep.....ž Din 375-— Etarnin .... ž Din 2S0-— Svilene .... 4 Din 4S0-— Poglejte si brezobvezno ! P. Magdič, Ljubljana. □ □ svežim zrakom in skriva svoje telo prec blagodejnimi solnčnimi žarki v obleko, ki bi morala že davno romati v muzej kot ostanek zastarele mode. Oblači se tako, da zračne spremembe izvzemši obraz in včasih še roke sploh ne morejo do njega. Dočim hodijo ženske v nizkih čevljih, nosi večina moških tudi v poletni vročini visoke čevlje. Poleg tega nosijo moški poleti in pozimi še celo vrsto neudobnih toaletnih pritiklin, ki jih ne Ie ovirajo pri hoji. nego neposredno ogrožajo njihovo zdravje, zlasti v poletnem času. ko človeško telo ne prenese takih hermetičnih ovojev. V tem oziru bi se moški pač lahko učili pri ženskah, kar bi bilo v interesu njihovega zdravja. Seve nihče ne zahteva, naj hodijo tu di moški zadai in spredaj dekoltirani. vendar bi Pa brez škode sezuli visoke čevlje in pometali proč visoke trde ovratnike, telovnike in še marsikaj, kar ne spada k poletni toaleti. Dežni in avtomobilski plašči Dežni in avtomobilski plašči tvorijo v modi poglavje zase. Moda je človeka razvadila in pokvarila, ker išče elegance tudi ori dežnih plaščih in avtomobilskih čepicah. Nepremočno se nam zdi vsako blago, bodisi crepe de chine. gabardin, volna ali kamelia dlaka. So tudi nepre-močni plašči iz barvastih kož. vendar Pa imaio prednost plašči, ki so zgoraj iz drugačnega blaga, ker so lažii in lepši. Kakor ori športnih kostimih, tako so tudi ori dežnih plaščih ensembli zelo enostavni. brez vsakih okraskov s tesnimi ovratniki in rokavi, ki ne propuščajo vode. Edini okrasek je par gumbov na žepih Klobuček ie iz istega blaga kakor plašč. Neobhodno dopolnilo dežnega pla-šča^ ie cache-nez. Vožnja z avtomobilom ie bila nekoč imeniten dogodek Zato je bila tudi obleta temu primerno slavnostna. Danes ie moda praktična in raciionalna tako. da je razlika med navadnim, športnim in notovalnim kostimom neprimerno mani-ša. Poleg tega se je treba ozirati tudi na finance, ki niso vedno tako izdatne, da bi si mogli kupiti za vsako priložnost posebno obleko. Mesto mnogih plaščev si nabavimo rajši enega, ki ie takorekoč univerzalen. Predsodki so že tako oslabeli. da lahko oblečemo športni kostim tudi pri izprehodu po mestu ali pri izletu oziroma potovanju. Avtomobilski kostim se ie bistveno spremenil tudi sam v sebi. kaiti vožnia z avtomobilom ie postala nek?,i navadnega in zato se ni treba več slavnostno oblačiti. Koketiranja pa sc ne moremo iznebiti niti pri tem športu. Modistke delaio tako razkošne klobuke, da bi bilo res škoda vtakniti damsko glavico v okorno usniato čepico. Nevtralne barve, na katerih se orah ne vidi so izgubile svoj monopol v avtomobilski konfekcifi. Strah pred nrahom ie sploli nenme«tcn k^r so mnH°m? nv- Lagoden sprehod v okolico tomobili napravljeni tako. da smo v njih pred njim, če ne povsem, pa vsaj deloma zavarovani. Zaščitne barve so torej nepotrebne. Moda hoče biti tudi v avtomobilski konfekciji praktična in racijo-nalna. Posebni avtomobilski kostimi. Čepice. šali. rokavice itd. še gredo za silo pri daljših vožnjah z avtomobilom, dočim pomeni taka oprema za navadne izlete nespametno zapravljanje denarja. Nove frizure Nove pariške pričeske so več ali manj posrečene imitacije popularnega mika-da. Mikado si šele zdaj uglaja pot med provincijalnim ženstvom, dočim se je v večjih mestih že davno udomačil kot moda. ki se je prav pridno poslužuje nežni spol od šolskih deklic do mamic z odraslimi hčerkami, če niso preveč kor-pulentne in sivolase. Mikado ni moda zadnjih let. Ta priče-ska ima že svojo 15 letno tradicijo. Leta 1910 je imela namreč pariška igralka Jo-sephina de CIery smolo, da je nastal njenem stanovanju požar, ki je do polovice glave sežgal igralki bujne kodre, Monsieur Labarde, takrat še malo znani. danes pa znameniti brivec iz pariškega delavskega okraja Furesnes je pomagal nesrečni igralki iz zadrege svojim dovtipom. Pristrigel je njene kodre tudi na drugi strani, potem je pri češko zaokrožil in mikado je bil tu. Pri-šrI ie takoi v modo najprei med gleda- liškimi igralkami, pozneje pa tudi v lahkoživem pariškem polsvetu. Polagoma si je osvajala ta moda ženske vseh slojev, vendar pa je trajalo 15 let. predno je prodrla v drugih državah tudi na deželo. Vsaka stvar ima svojo solnčno in sen« čno stran. Tako tudi mikado. Da ne govorimo o ženski lepoti, ki brez dolgih las ni popolna, je treba omeniti, da je mikado precej drag spori. Bubi-glavica se mora vsaj enkrat na teden predstaviti damskemu brivcu, kar ptomeni znatna izgubo časa in denarja. Navzlic temu pa se mikado vedno bolj širi in bo trajal po mnenju znamenitega pariškega modnega brivca M. Agostinija še zelo dolgo, ker živimo v «stoletju kratkih las*. Vsi zagovorniki te pričeske, pa priznavajo. da nikakor ne pristoja večerni toaleti. Ženska z ostriženimi lasmi je zelo podobna fantiču, kar se dobro prilega športnemu stilu dnevne toalete, nikakor pa ne razkošni večerni toaleti, ki zahteva dolge lase. Vsa sreča je v tem, da se more mikado menjati kakor klobuk. In vendar si znajo pariški damski brivci pomagati tudi iz te zadrege. Iz kratkih las dnevne pričeske napravijo igraje razkošno večerno pričesko, polno dolgih kodrov. Z obratnim pripetjem chigno-nov, takozvanih »chignons pour Ie soir,»: pričarajo svojim klijentkam najkrasnej-še večerne pričeske. Zadnia novost so Pred poletom v visoke sfere Eleganten pohod v planinski svet' Po vratu valoveči «lokni» — pričeska, lepe grofice de Montijo, poznejše cesarice Eugenije, se vrača zopet v »Sestanek imam s prijateljem...* »Sestanek s prijateljem — ali pa s prijateljico!...* <>Kaj tebi na tem* Pravkar si mc podila od sebe...» «0--ostani !» Oprijela se ie njegove roke in naslonila glavo nanjo. On se ie smehljaje sklonil k nji in pripomnil: »Solnce zahaia... Glej, kako krasno se žari nebo v daljavi!... Večeri se in pride noč. iz noči pa se porodi zopet dan... Večna izprememba, večno valovanje!... O prijateljica, lepo je življenje. ako umeš njegove skrivnosti in ga znaš živeti... lepo je. če se ga zavedaš in ne odklaniaš nespametno blaženosti, ki ti jih nudi...» Njena ušesa so pila sladki strup... 1 Ozrla se je, ko je bil končal, v njegov lepi. zapeljivi obraz, vztrepetala in se še tesneje privila k njemu —-- Miran Jarc: Erazem Vergerij Prvih šest let je Erazem preživel v varstvu svoje prečustljive matere In neobičajne pozornosti svojega očeta, ki je malemu vsak večer pripovedoval o ladjah in tujih deželah in ga vnemal za čudovita odkritja mogočnih potovalcev in osvojcvalcev zemlje. Nekoč se je sredi pogovora deček zamislil in nenadoma vprašal: »Oče, povejte mi, kaj pa je gledališče? Sosedov Andrej je bil v ipestu in v gledališču...* »Kdo ti je pravil?* «V kuhinji sem slišal, pa sem se bal spraševati, smejali bi se mi...» »Gledališče? Hm, to je oder, na katerem nastopajo kralji, kraljice, vitezi, vojaki in navadni ljudje in govorijo in delajo, kakor, da je vse zares, pa je samo igra v zabavo drugim ljudem, ki gledajo. Na odru so tudi postavljena mesta, vasi. polja, gozdovi, gore...» je pojasnjeval oče. »To mora biti Iepo!» je vzkliknil mali in spet molčal. Zvečer Erazem ni mogel zaspati. — Najnovejše ===== izgotovljene toalete vedno na razpolago. .Modni atelje M. Šare, Ljubljana Kongresni trg 4-.1. Vedno se mu je povračala nejasna predstava: oder... ln si je ustvaril podobo: oder — to je dolg, lesen, kva-drast steber, pritrjen vodoravno od enega stolpiča do drugega in po tem odru hodijo kralji, kraljice, vitezi, vojaki, ki jih je poznal iz pravljic, in govorijo in delajo, kot, da je vse zares..n Toda, joj, steber je ozek in če kdo po nerodnosti pade v globino in se ubije., ubije... ali si pa vsaj zlomi nogo, samo zato, ker mora delati ljudem zabavo... Kako čudna, grozna stvar —i oder! Vso noč je sanjal, kakor je misli! predno je zaspal. In videl je, kako se množice zlato opravljenih kraljev, bleščečih vitezov na konjih, mrkih vojakov, nagajivih vajencev in šolarjev kre-če, spotika in lovi po ozkem drogu, podobnem brvi brez ograje, vzpetem preko globokega brezana, v katero zdaj pa zdaj kdo omahne... V snu je bil zelo nemiren kakor vročičen. Mati se je prestrašila in ga drugo jutro spraševala po vzrokih, toda ker je bil mali sicer zdrav se ni več vznemirjala. ...Ko je Erazem dovršil četrti razred z odliko, ga je njegov oče sklenil poslati v mesto, v gimnazijo. »Erazem, dva meseca boš počival. Igraj se in veseli se. kolikor hočeš, d* :«JUTRO» št. 160 10 Nedelja 12. VII. 1925 Nočna vožnja ob jadranski obali Na Jadranu, v juliju. Kakor je potovanje na morju samo po sebi najlepši užitek, tako spada nočna vožnja na morju k najzanimivejšim doživljajem. Ne mislim nočne vožnje na odprtem oceanu, ki je gotovo tudi zanimiva, ker človek lahko opazuje nebeški svod nad seboj brez zemeljske orijentacije. Navigatorno pa se nočna vožnja na odprtem morju ne razlikuje od ilnevne vožnje. Čisto druga je stvar z vožnjo med mnogimi otoki, kakor jo nudi naša bogata razčlanjena obala. Prenočili smo usidrani preti Novim gradom. Prihodnja noč je bila določena za nočno vožnjo. Čez dan smo ostali še v Novo-gradskem morju. Predpoldne srno porabili, Ša v čolnih jadramo k izlivu Zrmanje. Pi-fial je iztočniak, torej ravno nam nasproten veter. Contra ventum non est navigandum, je staro mornarsko pravilo. Morali smo to-jrej lavirati. t. j. voziti cikcak, najprej proti severovzhodu do obale, potem proti jugovzhodu do nasprotne obale. Tako smo se polagoma približevali svojemu cilju na vzhodu. Naš kuter, ki je za veslanje tako nerodno težak, se je pri jadranju na dve jadri kaj Hobro obnesel. Po tretjem ovinku nas je srečno zaneslo v ustje Zrmanje. Spo'dnji tok Zrmanje tvori globok vijugast Kanjon. Na' obeli straneh' štrlijo kvišku vi-!soke stene iz apnenca, rdečkastega od bav-fcsfta. Jadranje v ozkem rečnem koritu proti jvetru fn proti toku je bilo izključeno. Pospravili smo jadra in jarbole ter veslali 4— 5 km po reki navzgor. Ko smo se nagledali Zrmanjine slikovitosti, smo se obrnili, zopet razpeli jadra ter se z cgodnim vetrom Hitro .vrnili na bro"d. Popoldne ob 4. smo zapustili svoje sidrišče. Skozi ozek, reki podoben kanal smo prešli iz Novogradskega morja v širok Planinski kanal. Ob vznožju veličastno razdra-panega Velebita smo plovili do Ljubačke soteske, ki loči severno dalmatinsko kopno od otoka Pasa. Vijugasto pot skozi tri kanale in tri zalive smo prebrodili po dnevu ter ob solnčnem zahodu krenili v jugovzhodno smer v Zadarsk! kanal med kopnim in otokom Ugljanom. Delajo se priprave za nočno vožnjo. Kut-ze (smeri vožnje) za celo določeno progo ije navigacijski oficir že prej natančno zarisal v karto, označil točke, kjer se kurz menja, izmeril in povsod pripisal kurzne kote. ElektriSar pripravi in kontrolira spoje za vse potrebne luči na brodu. Ob solnčnem zahodu se luči prižgejo, vožnja se nadaljuje. Nebo je oblačno in kmalu se stemni. Za navigacijo je temna noč ugodnejša kakor mesečina, ker ne moti delna mesečna razsvetljava in luči na obali jasneje odsevajo. Uživamo divno lep pogled. Na morju se parijo acetilenke ribičev, na obali razkošno razsvetljeni Zadar. Gledamo z daljnogledi in opazujemo maloštevilne goste, ki sede v kavarnah, motrijo naš brod in menda na podlagi voznih redov ugibajo kateri parobrod bi to utegnil biti. Pa ga ni v voznem redu! Pred tednom smo se po dnevu v nasprotni smeri peljali mimo Zadra. Na obali so trije Jokali eden zraven drugega, kavarne in restavracije. Prva je dTapiTana zeleno, mize, 6toli, plahta na šotoru, vse je zeleno. V 9rngl le vse belo, v tretji pa vse rdeče. Evo ti italijanske trikolore! Teatralična poza naših' prijateljev in zaveznikov! Sicer pa le Zadar mrtev, mriev po 'dnevu in po noči. Ko smo paslrali Zadar, se kurz menja za nekaj stopinj. Brod vozi naravnost proti svetilniku na otočiču Babac, ki blizu Biografa leži med kopnim in večjim otokom Paš-manom. Prekinjena bela luč tega svetilnika je siguren kažipot za la~d]e, ki vozijo proti logu. Na desno od nJega se svetlika prekinjena rdeča luč pašmanskega svetilnika. Tega pasiramo malo pred otokom Babcem. V trenotku, ko nam Je pašmanski svetilnik ob boku, izpremenimo kurz na desno, da se izognemo Babcu. Da se ta trenotek natančno 'določi, v ta namen služijo posebni aparati za viziranje na kompasu, a tudi na obeh straneh komandnega mosta. Aparat se po- stavi tako, da je smer viziranja pravokotna na smef vožnje. Opazovalec čaka pred aparatom in gleda, kdaj mu pride sve, tilnik v smer viziranja. v tem hipu da vodeči oficir povelje: »Krmilo na desno!« in obenem napove novi kurz. Krmilar zavrti krmilo, gleda na kompas in ko pride brod v novi kurz, postavi krmi'c zopet v sredino. Komaj je to izvršeno, že javlja opazovalec na levem loku, da smo pasirali babački svetilnik. Kurz se zopet izpremeni. Ze prej smo pred seboj v daljavi opazili svetilnik Sv. Katarine kot novi kažipot. Opazovalec na vzvišenem delu komandnega mosta nima drugega dela, kakor da javlja svetilnike in luči vozečih ladij, ki se prikažejo na obzorju. Tako vozimo od svetilnika do svetilnika in se izogibamo nevarni bližini suhe zemlje in plitvin v morju. V naših vodah je nočna vožnja navadno razmeroma lahka, ker je malo prometa in navadno tudi ni megle, ki bi ovirala razgled. Drugačna je stvar ob angleški obali od Kanala proti Londonu. Vsak hip srečaš parnik, ki vozi proti tebi, gosta megla zastira njegovo luč, tako da ga opaziš šele, ko je v neposredni bližini. Vendar parniki vozijo z nezmanjšano brzino, tirne is money (čas je zlato)! Ko kapitan sluti, da mu prihaja drug parnik nasproti, zažvižga v svarilo in drugi odgovori. Dostikrat se žvižg drugega parnika zasliši šele v trenotku, ko parnik že ob boku drvi mimo, tako da je naravnost čudež, da nista trčila drug v drugega. Kapitan pa samo s hladnokrvnim »Ali right!« kvitira prestano nevarnost. Znanec mornar mi je pripovedoval, da se je pred voino vozil ob angleški obali v gosti nočni megli in 'da so se mu lasje jezili na tej vožnji. Še bolj začudeno je gleda! zjutraj, ko so me'd potom videli več na pol po-topljeniK parnikov, ki so še v noči ponesrečili vsled karambola in se umaknili na plitvino ob obali, da niso popolnoma potonili. Isto bi se lahko zgodilo tudi njim. Pri nas te nevarnosti ni, 'dasiravno je severovzhodna obala Jadranskega morja komplicirana, ker ima nad 700 otokov* in otoči-čev ter nad 400 grebenov in skal v morju. Svetilnike in maloštevilne parnike opaziš že od daleč. Kapitani trgovskih in potniških' parnikov niti ne rabijo vizirnili aparatov. Oni točno poznajo svoje proge in vozijo po njih kakor fijaker po ljubljanskih' ulicah'. Svetilniki kažejo pot med otoki in grebeni. Zato je neobhodno potrebno, da ti svetilniki brezhibno funkcfionirajo. O enem naših' premnogih ministrov se pripoveduje, da se ie kot minister prometa čudil, čemu toliko teh' svetilnikov, m da ni hotel odobriti izdatkov za nje, češ naj si parniki sami svetijo, kakor si svetijo avtomobili. Pa to Je menda samo hudobna bajka, svetilniki svetijo, torej so krediti gotovo bili dovoljeni. Čim ožji in čim bolj zakrivljeni ie kanal, tem več svetilnikov treba, da ladje najdejo sigurno pot od ovinka do ovinka. Kanal sv. Antona pred Sibenikom izgleda v noči ka-karo prižgano božično drevesce. Prispeli smo do njega dve uri po polnoči. Naš brod dvigne rdečo in belo luč, prvo nad drugo. To Je za stražo pri vhodu v kanal znak, da želimo v kanal. Ako Je vh"od v kana! prost, dvigne straža dve zeleni luči In brod nadaljuje vožnjo. Signalna postaja na šibenl-škem gradu vidi to in dvigne dve rdeči luči, s čimer opozarja, da z nasprotne strani ni prost vhod v kanal. Kapitan, ki kljub temu znamenju vozi v kanal, odgovarja za eventualno nesrečo. Bližamo se svojemu tokratnemu cilju. Na povelje »Na vez!« hiti vsak na mesto, kl mu je določeno za manever prlstajania in odhoda. Stroj se vstavi. Brod vozi počasi. Reflektor osvetljuje hiko in Išče plutačo, na katero se brod naj priveže. Spušča se čoln v vodo, njegova posadka vzame vrv ter vesla proti piutači, ki se jasno vidi v reflektor! evl luči. Vrv je privezana na plntačo, na brodu potegnejo krepke roke za drugi konec vrvi. Deloma vsled ostanka energije lastne vožnje, deloma vsled potezanja vrvi se brod pomakne tik do plutače. Sedaj se spusti veriga in z njo se brod definitivno ia sigurno prikopči. S tem ie končana nočna vožnja, strojar-Jem se odzvoni, trobač zatrobi »voljno«, stra- že prevzamejo svojo službo, pod kotil se vzdržuje samo »mali ogenj«. Vsi, ki imajo službo, hitro poiščejo svoja ležišča, zavedajoč se, da bo počitek kratek, ker na severovzhodu se nočna tema že sumljivo razgrinja; prvi znak zopet se porajajočega dneva. F. V. Socijalna politika Pet let socijalno medicinskega dela Pod tem naslovom je naše ministr« stvo za narodno zdravje izdalo album, ki ima okoli 200 slik različnih socialno medicinskih ustanov, ki so bile usta* novljene v naši novi državi. L'vod k knjigi je napisal dr. Štampar. v kate« rem je obrazložil historijat celega soci« elno medicinskega dela v naši državi. Med vsemi fotografijami vzbuja naj' večjo pozornost '.;arta naše države, ki prikazuje institucije, ki smo jih imeli ie;a 1918. in one institucije, ki jih ima« mo danes. Od monumentalnih zgradb, ki so reproducirinc, omenjamo: cen« tralni higijenski institut v Beogradu, higijensko šolo v Zagrebu, epidemiolo« ški zavod v Zagrebu, šolo za dojilje v Beogradu, zavod za tropične bolezni v Skoplju, Dom zdravja v Novem Sa« du in Somboru. Prekrasne so tudi slike iz Lokruma, iz Novega Marofa in To« polščice. V albumu je nadalje cela vr« sta slik raznih stanic proti malariji v Trogiru, Štipu, Strugi. Prizrenu, Peči, Sabcu itd. Krasna je tudi slika sanitet« nega vlaka, ki vozi v Južni Srbiji in av« tomobila, ki prevaža bolnike po težkem terenu, ter ladje ki vozi mladino v po« morska kopališča. V albumu so seve« da tudi slike reznih selskih dispanze« rov. Album je zelo moderno urejen in ima reprezentativen namen. V celoti je bilo tiskanih le 1000 izvodov. Delo« vanje ministrstva za narodno zdravje je bilo čcsfo predmet ostre kritike, za« to bi bilo primerno, da si vsi kritiki se» daj ogledajo to knjigo, po kateri bodo pač lahko ugotovili, da je naše ministr« stvo v kratki dobi petih let izvršilo na« ravnost kolosdno delo na polju social« ne medicine. Problem odprave telesnega ploda na Češkoslovaškem Kongres činiteljev zdravstveno-socijalnega skrbstva, ki se je vršil pod protektorafom čsl. ministrstva za narodno zdravje o bin-koštih v Kraljevem Gradcu, je razpravljal o odpravi telesnega ploda kot Izredno perečem problemu, ki s svojim katastrofalnim razmahom ogroža ne le zdravje češkoslovaških' žensk, nego tudi moralno in gospodarsko strukturo rodbin ter normalen razvoj ljudstva sploh'. Tudi kongres češkoslovaških pravnikov v Brnu ie Imel na dnevnem redu III. sekcije problem kaznjivosti odprave telesnega ploda. Kraljevograškl kongres je prišel po obsežnem referatu šefa ginekološkega zavoda praške državne bolnice dr. Milana Jana do soglasnega zaključka, da je treba z vso odločnostjo nastopiti proti odpravi telesnega ploda in proti škodljivim posledicam tega nezdravega pojava. Sprejeta resolucija predlaga v prvi vrsti državno organizacijo moderne in zdravstvene vzgole, ki bi odgovarjala vsaki stopnji šolske izobrazbe ter primerno vzgajala mladino v duhu spolne morale in odgovornosti. Država mora poskrbeti za vsa sodalna m zdrav-stvenoobrambna sredstva za noseče ženske ne glede na to, ali so omožene ali ne. Da bi se mogli uspešno boriti proti vladajoči anarhiji v življenju, je treba nemudoma revidirati in modernizirati kazensko postopanje v slučajih' odprave telesnega ploda. Zato Je omenjeni kongres zahteval, naj se izda pred zakonodajno akcijo za'vso državo statistika o odpravi telesnega ploda s socijotoškimi in klinično-patološkimi podatki, kakor tudi statistika kazenskega postopanja radi zločina detomora in odprave telesnega ploda s podatki o starosti in poklicu dell-kventov, o motivih zločina In odmerjeni kazni. Vsi podatki se naj predlože anketi strokovnjakov, ki bi jo sklicali ministri narodnega zdravja in pravde. Resolucija slednjič zahteva, naj sc pred to anketo posvetujejo zdravniški strokovnjaki o načinu in sredstvih za pobijanje odprave telesnega ploda. Razpravam v Kraljevem Gradcu je prisostvovala tudi predsednica čs'. Rdečega Križa dr. Alica Masarykova. Na pravniškem kongresu v Brnu je refe-riral o tem perečem vprašanju dr Ivo Halik. On vztraja pri tem, da sc mora odprava telesnega ploda kaznovati, če je izvršena zavedno in namenoma in da sc mora kazen občutno poostriti, če je bil telesni plod odpravljen brez privoljenja noseče. Dr. Halik jc za milo sojenje noseče ženske, za katero predlaga izključitev kazni v obliki ieče. Pač pa je za to, da se strogo kaznujejo tisti, ki objavljajo sami aH pa po drugih kakršnakoli navodila za odpravo telesnega ploda. Kriminalist dr. Herbaček priznava zdravniško indikacijo kot ginekološko operacijo in je tudi za to, da se v največji meri upošteva tudi socijalna indikacija, ki jo pa mora ugotoviti v vsakem posameznem slučaju sodna komisija. Vrhovni državni pravdnik A. Kissich tudi priznava zdravniško Indikacijo in predlaga nekaznivost odprave telesnega ploda za slučaj, če ie b:'a nosečnost ženske izsiljena proti nični volji izven zakona s kaznivim dejanjem. On želi, da bi bila odprava telesnega ploda omejena na gotovo dobo začetkom nosečnosti, dokler plod izven materinega telesa še ni življenja zmožen. Iz tega sledi, da niti pravniški svet doslej še ni složen v naziranju glede tega problema ,s katerim se danes več ali manj peča vsa evropska Javnost. Kako pereče je to vprašanje tudi na Češkoslovaškem. n3m priča primarlj Jan v svojih statističnih" podatkih'. V čsl. republiki znaša število odprav telesnega ploda (55 do 80.000 letno. Na nemški praški kliniki za ženske bolezni je bolehala tekom 6 let cela tretjina bolnic na posledicah odprave telesnega ploda, na češki kliniki četrtina, v oddelku vinoliradske bolnice pa celo 48 odstotkov. Kriminalnih" slučajev je bilo 80—00 Dočim pa so odpravljale pred leti telesni plod večinoma neomožene ženske, se je se-d?j udomačilo to zlo tudi med omoženimi. Od celokupnega števila odpade na ženske v starosti od 31—37 let 65—85 %. javnih Bolniško zavarovanje ih nameščencev v ČSR. (274. seja čsl. senata.) Češkoslovaški senat je razpravljal na četrtkovi seji o bolniškem zavarovanju javnih nameščencev. V debato o zadevnem zakonskem osnutku je posegel poleg drugih govornikov tudi minister za socijalno skrbstvo dr. \Vinter, ki je izjavil, da je celokupno zavarovanje zasnovano na ideji, da Imetje ali dohodki zavarovanega ne zadostujejo za odškodnino v slučaju nezgode. Bolniško zavarovanje delavcev in javnih nameščencev je bilo uvedeno zato, ker država mezd, odsnono zaslužka ni smatrala zadostnim za fonde, iz katerih bi šla BTcdstva za oskrbo zavarovanca in njegove rodbine v času bolezni. Pri določitvi skupin, k! bi spadale pod zakon o zavarovanju. Odol je najbolj koncentrirana zobna voda na svetu, katere zadostuje samo nekaj kapljici Odol nam zato mnogo prihrani Z ozirom na to varčnost, ki se nam zdi kakor čudež, je Odol na vsak način najcenejša zobna voda na svetu je imela država z nekaterimi kategorijami nameščencev velike težkoče, kakor n. pr. z duhovniki, čijih pravni položaj, zlasti pa vprašanje zavarovalnega razmerja, ni povsem jasen. Zato je Izbral socijalno-politični odbor preciznejšo obliko zavarovanja tako, da pridejo v poštev tudi duhovniku Vlada ima s tem zakonom dvojni namen. V prvi vrsti hoče dvigniti zdravstveni nivo prebivalstva. Pod bolniško zavarovanje pridejo nove široke plasti prebivalstva, pri katerih bo s tem zakonom dvignjen zdrav, stven; nivo in v kali zatrte razne bolezni. Poleg tega bodo iavni nameščenci rešeci težkih skrbi, kako preživeti s plačo ali zaslužkom za slučaj, da zbole, ko pojdejo vsi njihovi prihranki. Toda tudi v tem slučaju, kakor pri vsak-drugi socijaluo-polittčni odredbi moramo računati z eventuelnimi zlorabami. Da prepreči zlorabe, je vlada določila po zakoaa posebne dodatke za bolne nameščence. Ta dodatek ne sme biti tako velik, da bi odstranil ugodnosti, ki jih obeta zakon o zavarovanju vobče. Z druge strani pa zopet ne sme biti tako nizek, da bi se prizadeti ne bali zlorabe zakona. Poleg tega bo treba z novim zakonom ravnati zelo previdno, zlasti pri podelitvi izrednih zdravniških do-klad. I-zvršitev zakona bo poverjena posebni organizaciji, ki se osnuje povsem na prit-cipu samouprave. Take samouprave, kakor jo nudi zavarovancem ta zakon, ne poz-.a nobeno drugo zavarovanje v državi. Sedmino upravnega odbora imenuje vlada od-nosno njeni resorti. pa tudi v tem slučaja bo vlada kot slufbodajalec zastopaca v upravnem odbora po svojih uradnikih, ki so tudi zavarovani tako, da bo ta organizacija iaktično v rokah onih, kl jim je zakon o zavarovanju namenjen. S tem dobe javni nameščenci vse pravice, pa tudi vso odgovornost, ki jo predvideva zakon. Viada je prepričana, da uveljavijo javni nameščene: v tej Instituciji ves svoj vpliv in sicer tako, da bo dosežen cilj, ki ga je imela vlada pred očmi pri sestavi zakonskega osnutka o zavarovanju, namenjenem državnim uradnikom v olajšavo in pomoč. Po kratki debati je bila razprava o načrtu zakona o zavarovanju Javnih nameščencev zaključena, nakar je senat v prverr Stanju načrt odobri!. • -X. '• Končni rezultati svetovne vojne Američani so dobri računarji in nai« boljši statistiki. Sloviti ameriški stati« stik F. Harlow je po dolgem trudapol« nem delu sestavil končno statistiko o svetovni vojni. Znano je, da je za časa svetovne vojne mobiliziralo 15 držav, in sioer: Rusija 12 milijonov vojakov. Nemčija 11 milijonov, Anglija 8,905.467, Franci« ia 8,410.000. Avstro«Ogrska 7,800.000, Italija 5,000.000, Zedinjene države 4 mi« lijone 800.000, Turčija 2,850.000. Bolga. rija 1,200.000, Rumunija 750.000, Srbiji 707.343, Belgija 267.000. Grčija 230.000. Portugalska 100.000 in Črna gora 50.000 vojakov. V celoti je bilo torej mobili« ziranih 64 milijonov 683.810 vojakov. Zavezniki: Rusija, Anglija, Francija. Italija, Belgija, Zedinjene države. 5r< bija, Rumunija, Portugalska in Črna gora so skupaj mobiliziralo 41,883.410 oseb, Nemčija in njeni zavezniki pa 22 milijonov 858.810 vojakov. Toda upo< števati je treba, da se je Rusija umak« nila v najkritičnejši fazi in da so tudi Zedinjene države posegle v vojno raz< meroma zelo kasno. Od tega ogromnega števila mobilizi« ranih vojakov je bilo po statističnih podatkih ubitih odnosno ranjenih 29 mi< lijonov 561.530 vojakov. Največ mrtvih je imela Rumunija, kajti padlo je okoli 45 % rumunskih vojakov. Ta država je mobilizirala 750.000 vojakov, a n& bojnem polju jih je padlo 335.706, ra» zen tega pa je bilo še 120.000 vojakov ranjenih. Za Rumunijo pride Nemčija, ki ie imela 17 % mrtvih in 38 % ranjenih. V ccloti je padlo 1,772.000 Nemcev. Nato slede Rusija, ki je imela 1.700.000 mrtvih, Francija 1,357.800. Avstrija 1 milijon 200.000, Angini nekaj nad 900 tisoč in Italija 650.000 mrtvih. Razme« roma malo mrtvih je imela Amerika, kajti v celoti je padlo »le« 50.280 ame« riških vojakov. Po številu ranjencev zavzema prvo 5 mesto Francija, ki je imela 50.72 % ra< njencev, Avstrija 46.15 Rusija 41.25 odstotkov, a Italija figurira v tej rubri« ki na šestem mestu. se okrepiš za jesen. Zaslužil si. Bodi vedno tak, kot si bil doslej. Osem let 3"e pred tabo. napornih, resnih, toda ne omagaj... Zatajuj se, misli na konec,. potem, potem...» Erazem je bil ves dan na trati, kjer $o taborili vaški tolovaji in roparji, orožniki in mali čolnarji in stavbitelji, Dočim pa so se oni podili in rajali burno, sebi in solncu v veselje, se jim je mali Erazem umikal, polegal pod grmi, odkoder je ure in ure strmel pod nebo ali pa miže opazoval mavrične nitke, kačice in kolobarje, ki so se mu čarobno vili pred zaprtimi očmi. Ležal je in mislil... in spet je videl daljno podobo, ki se mu je zarezala globoko v spomin, kot vedno ponavljajoč se napev: nad brezdnom vzpet drog. segajoč iz nevidnega v nevidno, osvetljen z žarometom življenja, ki v njegovi luči pleše človeštvo ... na ozki brvi... pleše za življenje aH za smrt... in drug drugemu so napoti... Zgrozil se je. V znamenje te prispodobe je gledal pot pred sabo, obzorje v daljavi, ljudi okrog sebe in svoje misii in čudna tesnoba ga je prevzemala. Ko je prvič ob neki priliki, videl gledališče. se ga je polastilo razočaranje. Oder, kulise, igralci — kako malo se Je Jo viemalo s sliko v domišljijU Nekoč v poletju pa so se na vaškem travniku utaborili »komedijanti« z vrtiljakom in streljarnico. V nedeljo popoldan, po nauku pa so ljudje od vseh strani vreli gledat junaka na vrvi, pripeti na visokih železnih drogih. Erazem je drhtel od zavzetja: bila je to njegova davna podoba. Toda, ko je videl te razpaljene obraze živalske radovednosti, ki ni ječala v sveti grozi prispodobe, temveč je iz varnega zavetja škodoželjno hlastala po čudežih, ga je navdala ljutost. Žalosten, mrk, nejasen sam v sebi, se je okrenll na pot proti domu. Med potjo pa je ustavil njegov sošolec Andrej, vzhičen, rekoč: »Erazem, si videl? Kaj, to je imenitno! Jaz bi šel kar za vedno s temi komedijanti! Kaka slava biti plesač na vrvi! Kako so ga vsi občudovali! In ti?» Erazem je molčal. Že dolgo je čutil odpor proti temu dečku, ki se mu je v presledkih približeval in ga dramil iz tišine. Sovražil je njegovo vihravost in drznost «T1 si norec,» je vzkliknil tako nenadoma. da se je sam sebe ustrašil, »norec si in vsi oni taml» Andrej ga je široko pogledal, nato se je zasmejal: »Bojazljivec! Otrok si. kašen otrok. Taki kot ti morajo ostati doma prt materi, ne pa siliti v mesto, v gimnazijo... Saj boš naši vasi v sramoto!« Erazem se je krotil. Divia jeza mu je izvabljala solze, kriknil bi, udaril bi, toda z vsem naporom se je premagoval. Oni se je smehljal: »Kar poizkusi!* Erazma je streslo, doslej mu ni še nikdo rekel žal besede, ta pa se kar norčuje... Ni doumel, kot tudi ni razumel vaških fantov, ki se spro in spoprimejo. Pred takimi prizori je vedno bežal, ne iz bojazni, ampak in nepojmljivega sramu. In zdaj je stal sam v črnem risu! Pekoče ogorčen je ponovil: «Da, divjaki ste vsi skupaj!« Andrej ga je zaničljivo ošinil: »Reva! Nisi vreden, da te zmikastim. Kdo pa misliš, da si. če te dado v mestne šole. Gospod! Ha! Te bodo že še izučili, kaj se pravi živeti!« Erazem se je zgrozil: oni njemu tuji svet, ki ga je zdaj izzval, se mu je zdaj zoperstavil brez krinke in ga skoro pozival na bo.i. Zbal se je. Čudno vdano je zaprosil: »Andrej ne bodi hud, ne zameri, če sem te razžalil...» Nasprotnik je samozavestno zamahnil z roko. Vendar sta začela govoriti. Andrei se je ponašal: »...Ali sploh veš. kaj je moč, nasilje; tepel bi se, razbijal bi in uničeval in poklekoval bi samo pred onim, ki bi me zrušil na tla. O, veselje bojev- nika!« In napel je svoje močne roke in jih krivil in bočil, kot da se pripravlja na rokoborbo. Slednjič sta se celo to-variško razšla. Toda Erazem je taval kot omotičen. »Danes sem se zatajil, svojo lastno misel sem zakril, ker sem se bal posmeha. O, jaz izdajalec samega sebe! Ah, novi preizkušnji ne ubežim!« In slutil je, da spet pride čas dvoboja, ki se mu ne bo smel več izogniti s spravo. Tisti večer je Erazem molčal, domačih se je izogibal, bal se je vprašanj. Komaj je pričakal noči. Tedaj se je zamislil. Na vasi so peli fantje... mesečina je čarala v pokrajino... daljave so svistele v valih neznanih vonjev .. v starem stolpu so brnele ure.. Erazem je mislil. Prvič se ga je lotevala malodušnost. Zbal se je mesta. — Andrej je zraste! v nadnaravno prikazen, v tujca plešočega in smejočega se, v izzivalca in razdiralca ... zrastel čez vse obzorje in v svoj črni plašč je zavil mesta in ljudi, prerastel je satno misel in v noč je butal njegov vesoljni po-rog... Tedaj se je Erazem zdramil iz vročičnih sanj in je iskal... iskal, iskal in bila je podoba matere, ki se je je oklenil kot potapljajoči se in je prosil: «Naj ostanem tu, večno tu... tih, sam. x domu.,.* A je zaklical ukaz: «V mesto moraš ... Osem let je pred tabo, napornih, morda tudi bridkih...» »O, zdaj vem, kaj je bridkost. Tudi jo je oče skusil in spoznal... »Toda ne omaguj... zatajuj se... drži se... ne misli na drugo kot na konec.. potem. potem...» Res, res? Ali sem tudi jaz plesalec na vrvi in moram priplesati — kam —? Ali v brezdno ali na — konec... in kakšen je konec in kaj je?! V tisti urj ga je pogledala smrt. In rože so uvenele in mesečina je ugasnila in zvenenje daljin se je zameglilo. — Ostala je samo misel spoznanja: »Tudi jaz sem plesalec na vrvi... kam pri-plešem?!« ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■M Es-ka Sj" so Jogo Ei le Torpedo 5 . . In _______najboljša Bianchi M najceneje pri J. Goreč Palača Ljubljanske kreditne banke in Gosposvetska c. 14 Vsi na domestni deli in oprema. OKHS3HHHSHSHBE I Nedelja 12.VIL 1925 slovanskem svetu Husova proslava v Pragi Velike manifestacije. — Ogromna udeležba. Letos so Husov dan v češkoslovaški proslavili na tako svečan način, kot še nikdar v zgodovini češkoslovaškega naroda. Husov spomin in njegov praznik so slavili pristaši Husovega nauka sicer v vseh stoletjih, toda po bitki na Beli gori in nasilni protireformaciji je Svečanosti so pričele s fanfarami iz Smetanove «Libuše», pevski zbor je zapel nekaj pesmi, nato pa je znani poznavalec češke reformacije dr. Hrejsa prečital manifest češkoslovaškega naroda. ki je bil takoj potom radia razširjen po celi državi. V manifestu se naglaša. da bo češkoslovaški narod vsikdar. brez vsakih ozirov na desno ali levo. koraka! po poti narodnih idealov in vseljudskega bilo vsako slavljenje Husa zabranjeno ; bratstva. Manifest se končuje z besedami Husa. ki jih je izpregovoril že na pragu svoje smrti: »Ljubite se vsi in ne dovolite, da bi kdo nasilno postopal z dobrimi ter ljubite resnico in pravico.» To Husovo geslo priporoča manifest kot geslo in misel vodnico vsem vernim Čehom in Slovakom. Svečanosti so bile zaključene z državnimi himnami. in svečanosti vsake vrste popolnoma onemogočene. Pred vojno so se običajne proslave vršile celo ob asistenci orožnikov, a ko se je imel leta 1915., na dan 500 letnice njegove smrti, odkriti v Pragi Husov spomenik, so bile sve čanosti zabranjene. Spomenik je bil odkrit brez vsakega pompoznega slavja in prepovedano je bilo celo polaganje vencev na vznožje spomenika. Toda v srcih češkoslovaškega naroda ljubezen do Husa, velikega češkoslovaškega prosvetitelja, nikakor ni ugasnila. Ves narod ie čutil težko persekuci.io in čakal na maščevanie. Okoli spomenika so dne 6. julija 1915. stali tisoči češkoslovaškega naroda sicer molče, a s prisego v srcu, da pride dan. ko bo maščevana kruta politika nemških tiranov. Na svoi narod je takrat gledal iz dalje tudi sivolasi prezident dr. Masa-ryk. Baš ta dan je imel v Ženevi velik govor o Husu in ob tej priliki naiavil neizprosno borbo na življenje in smrt Avstro-Ogrski. borbo za novo češko reformacijo, za češkoslovaško samo-stoinost in neodvisnost. Toda letos, ko praznuje češkoslovaški in z njim ves slovanski svet 510-letnico Htisove smrti, so bile svečanosti nad vse sijajne. Središče Husove proslave ie bila seveda Praga, ki je bila že 5. julija vsa v narodnih zastavah. Zvečer se je vršila v Smetanovi dvorani ob prisotnosti številnih odličr" ov, zastopnikov vseh civilnih in vojaš';ih oblasti velika svečanost, na kateri je več govornikov razpravljajo o svetovnem pomenu češke reformacije in o pomenu Jana Husa za češkoslovaški narod in osnbi-to za njegovo osvobojenje. Glavna proslava pa se je vršila v pondeljek dne 6. julija pred Husovitn spomenikom. Proslavi so prisostvovali tudi prezident Masarvk, ministrski predsednik Švehla, člani vlade, zastopniki narodne skupščine, zastopniki kulturnih organizacij in zastopniki mesta Prage. Nad 30.000 glava množica je pre-zidentu Masaryku prirejala viharne ovacije. Tako ogromnega števila ljudi ni bilo še nikoli ored snomenikom odkar se slavi v Pragi Husov spomin. Spomenik ie bil ponolnoma zasut z venci. ki so jih prinesli njegovi zvesti čestita' celo iz najoddaljenejših krajev Češkoslovaške. 20-Ietnica političnega &dej-stvovanja Jana Zamejskega Te dni je slavil dvajsetletnico svojega političnega delovanja znani poljski politik in narodni poslanec Jan Zamojski. ilan demokratske stranke. Jan Zamojski je kmetski sin f7 GJogovca v jaroslavskem okraju. Kot gimnazijec se je sam vzdrževal s poučevanjem in poleg tega podpiral še svoje roditelje. Univerzo je dovršil v Krakovu in post3l nato profesor na fimnaziji v Tarn/v polu. Tu se je pričel politično udefstvovati med narodom, ki je bi! dotlej prepuščen tako-rekoč sam sebi. Probudil je ta narod, ki se mu je izkazal hvaležnega s tem, da ga je Izvolil za poslanca v dunajski oarla nent. Jan Zamojski je stal na čelu vseh r;arodrih organizacij vzhodne Gnlmenffi, da je ekspedicija ruskega arheologa prof. Kozlova, ki se je pred par meseci povrnil iz Mongolije v Rusijo, zopet na delu in da pridno koplie v južnozapadni Mongoliji, kjer je našla že mnogo zanimivih in tiidi dragocenih predmetov davnih narodov-. V gorah Noln Ula ie odkopala ekspedicija fe celo vrsto gomil, takozvanih kurganov. Vsi rovi in celice drugega največjega grobišča, ki so mu nadeli ime Mokrij, so očiščene in najdeni predmeti mrentariziranl. V grobišču Mokrem ie našel Kozlov razne predmete z vdelanimi zlatimi ploščicami, kakor je to našel že v prejšnji gomili, ki jo je imenoval Verhnij. Zanimive so preproge in zavese, ki imajo nekaj tradicionalnih sibirsko-skitskih živalskih ornamentov. Protj pričakovanju kažejo te najdbe, da so bili graditelji grobov na precej nizki kulturni stopnji, dočim je bil narod, ki je sezidal prejšnje grobnice nekoliko vstran, na izredno visoki kulturni stopnji. Uspehi poslednjih izkopavanj Kozlovj-va zdajeka ne dosegajo najdbe v Hara Hotu (Črnem mestu) in lanskih v dolini Sidikte. Sibirsko-skitska kultura, ki je bila na višku približno pred 2000 leti, kaže sicer originalne oblike, ki se jim jasno vidi kitajski in grški vpliv. Ta kultura se je raztegala od Bajkalskega jezera do Madžarske, da, celo do Skandinavije, kakor kažejo nekateri znaki. Najbržc izvirajo najdbe v Mokrem kur-ganu iz kasnejše dobe sibirsko-skitske kulture, ko je že propadala. Izkopavanje se nad^ljuj^ in je upati, da pridejo še zanimive izkopnine na dan. ne monografije in razprave slovanskih učenjakov. P. Bujnska, K. Droža. V. A. Pran-ceva, A. Frinte, J. Horaka, St. Kamaryta, A. Mazona, J. Pante in K. Paula. dalje se nahajajo informativni članki o sedanjem študije slovanstva v neslovanskem svetu in članek o slovanski vzajemnosti. Tretji del Ima poročilo o »Posameznih slovanskih na-redih«. V tem almanahu je podal Božo Lov-rič tudi obširen pregled o srbsko-hrvatsld literaturi. Splošno Ima almanah predvsem namen, da nadomesti izgubo. »Slovanskega pfehleda* za časa svetovne vojne. 9:iri fante in jih pokopala na štirih stra-ieh sveta. Štirikrat je dobil starec iz *njske črno pismo, štiri svetle medajle, štirikrat je umiral z njimi. En sam se je • mil. najmlajši, bolan in potrt, je lan->'«o spomlad o sv. JurJu umrl in tako je ostal Rekar sam, edini in zadnji gospodar. Toda ni zmrzaval. Tekel je mlin, žaga je pela. bič je pokal in njive so bile polne božjega semena. On ni mogel in ni hotel verjeti, da bo na Rekarjevem domu gospodarilo tuje ime. Na hišnih vratih, na hlevu, v mlinu in na žagi Je bil večni grb te hiše, sveto znamenje Rekarjevega rodu, dve skromni črki: J. R., Janez Rekar, to je šlo od roda na rod kot najbolj dragoceno ustno izročilo in vsak prvorojenec je bil Janez. Toda že tako pride. Sedaj je bil stari Rekar zadnji. • « * O Veliki noči so prišli iz cerkve in sedli za mizo: stari hlapec, mlinar. Žagar, pastir, stara teta, bogove čigava, in rejenka Barbka. Ko so odmoiili in začeli jesti, je gospodar narezal kolač in dejal: »Le mahnite po njem. družina, saj jaz« ... In se mu je zaletelo in ni mogel dalje govoriti. Družina je jedla in molčala. Gospodar pa je prvi vstal in šel na vrt. Pri čebelah je bil, potem je šel v sadovnjak in po polju. Dolgo je hodil in taval po svoji zemlji, ki je pokala od mladega solnca in življenja. Gledal je to lepo pomlad, polje in gozdove in mrmral: 'JStrano? preparat proti mrčesa in drnsjim škodljivcem na rmj^e - drev'n se d»bl v drotrerlji SANITAS, Celje. »Glej, ti si pa sam in imaš veliko družino, ki je tvoi kruh, nimaš pa sina, da bi mu odrezal kelač, ga posadil na konja in mu pravil o gospodarstvu. Vsak Rekar je pestoval vnuke in pasel čebele na stara leta. ti boš pa , . .« Šel je vdse in je videl, da še ni tako star. Takrat pa se je oglasilo nekje daleč, bila je lepa pesem, vsa polna upanja, bila je pesem zrelega dneva: v daljnji podružnici pri sv. Ani so se oglasili zvonovi. Obrnil se je proti domu. Bil je že blizu, kar stopi iz meje ob Reki predenj rejenka Barbka in mu pravi važno in kakor gospodinja: »Alo. Ie brž h kosilu . . J« Rekar se je zasmejal in rekel: »Glej no, poldne me bo obzvonflof« Barbka pa: »Kje pa ste hodili tako dolgo , . .?« On pa jo je prijel za roko in dejal: »Barbka, k sv. Ani pojdeva. ko bo žegnanje, s kolesljem se popeljeva, imam žlahto gori, so me na štruklje vabili . . .« » • « 2e tako pride. Bog ie prav obrne. Rekarju se je mudilo z ženitvijo in Barbka se ni branila, sv. Ana pa tudi ni bih gluha in ko so dobili pri Rekarjevih fantka, so ga krstili za Janeza. Bil Slovanski prehled Omwi!i smo že, da Je pričel zopet izha-iati Slovanski pfehled, ki ga nrejnje znani sk)vanofilski idealist Adolf Černy. znan kot Rrski pesnik pod psevdonimom Jan Rokyta. Do začetka svetovne vojne ie revija dosegla že 16 letnik, med svetovno vojno pa Jo Je avstrUska vlada krntkomalo ustavila. Po svetovni \-oJni se fe 60 letni Adolf Černy znova poprijel revije H tako stopa danes v 17. letnik. Dosedaj so izšli trije snopiči z bogato vsebino iz življenja vseh Slovanov. Vsak stovanski Inteligent. ki hoče biti kolikor toliko Informiran o Slovanstva, si mera nabavttl to revijo. Slovanski pfehled prinaSa obširna poročila tudi o Jugosloven-sklh političnih razmerah, ki so jako točno podana. Poleg poročil (z Jugoslavije in Češkoslovaške prinnša vsaka številka tudi poročila fz Bolgarije, Rusije, Poljske in ostalih slovanskih manjšin v drugih državah. T} stovsmsk! narodi so v reviji zastopani s svojfmi pisatelji, s političnim pregledom In bibliografskim pregledom literature. V drugI števflki je zastopan tudi naš jugoslov. pesnik Aleksa Šantič. Njegove pesmi Je prevede! Josef Pellšek in ima tudi kratek pregled o njegovem pesniškem delovanju. Pe-lišek je prevedel sledeče Santideve pesmi: Moja molifa. Moja otsdžbina, Prolaze dani, Prometne fercine Ne vjeruj, i Jesen. Prevod je koagenijalen. V prehledu se na-h?3a tudi pesnikova slika. V tretjem snopiču Pa poroča dr. Dragotin Prohaska o srbsko, hrvatski literatur? v zadnjih 30 letih (1895— 1925). V rubrikah o literaturi in umetnosti smo častno zastopafi! tudi Jugosloveni. Pozdravljamo po dolgem crresledku to odlično revijo, ki je zadnjič fzšla pred vojno meseca julija 1914. Kako velik ugled uživa urednik Adoll Cerny. dokazuje almanah »S!ovensky pfehled 1914.—1924 », ki sta ga poklonila ob njegovi 60 letnici Antonin Frlnta in Franti-šek Tichy v Pragi 1925, strani 408, cena 45 Kč. Almanah Je dragoceno literarno delo, razdeljeno v 3 dele. Prvi del (stran 5— 58) je posvečen osebi in de!n Černega. V tem delu se nahajajo spomini njegovih prijateljev lo njegove korespondence, najdene v zapuščini dveh slovanskih pesnikov Cisln-skega in našega Aškerca. Glavno v tem delu je študija dr. Fr. Tichega o življenju m delovanju A. Černega od I. 1884.—1924. V študiji je najpopolnejši opis literarne delavnosti tega idealnega slovanskega delavca. DrugI del almanaha obravnava »Slovanstvo fe poslovanje«, v katerem se nahajajo pouč- Kaj pravi bolgarski pisatelj Nikolaj Rajnov Nova bo!garska revija «Stjag» priobčuje zanimiv razgovor s pisateljem Nikolajem Rajnovem. Na vprašanje, da-ii se mora pisatelj približati širokim ljudskim plastem, Je pisatelj odgovoril: Nedvomno. Cilj vsakega pisatelja je, da si pridobi čim večji krog čitateljev, ki ga razumejo. Toda ta naloga ni lahka in le malokomu se posreči. Tolstega samega, ki Je oznanjal to načelo, mnogi ne razumejo. P6 tem, koliko čitateljev razume pisatelja, sodimo o njegovih vrlinah. Dostojevski] je velik pisatelj, pa se vendar ne more vsak čitaielj poglobiti v njegova dela. Vendar pa s tem še ni rečeno, da mora pisatelj črpati snov za svoja dela iz neizobraženih krogov. Kar se tiče posebej bolgarske literature, lahko mirno rečem, da sodebno življenje ne more nuditi beletristiki ali poeziji potrebne snovi. Še to malo tipičnega, kar najdeins med bolgarskimi kmeti, je že dovolj obdela^ no. Pisatelji, ki se z našim kmetom še ukvarjajo, kakor na pr. E. Pelin, niso prekosili Lj. Karavelova ali Blajkova. Oni samo ponavljajp in stoje na enem mestu. Ne^ kaj druge;a bi bilo, če bi našli v kmečkem ali dilavskem življenju snov, ki je vredna pisateljevega peresa. Zal pa te snovi nj,-marno. i J J . \ Na vprašanje, ks) mCni o bolgarski krU tikl, Je Rajmov odgovoril: Bolgarska književnost kritike pravzaprav sploh ne pozna. Kritika sploh ne sme in ne mcTe zahtevati od pisatelja, naj piše na ta aH oni način, temveč mora pogledati in oceniti samo to, kar jI pisatelj nudi. Take kritike pa mi nimamo. Naši kritiki pravijo: zakaj nisi kakor Tolstoj ali kakor Zola, in zahtevajo, naj pisatelj ustvarja po njihovi želji. Splošno sloje bolgarski kritiki daleč pod do-tičniml, ki jim je njihova kritika namenjena-Naš znani kritik Krstev je bil nedvomno manj usposobljen nego Javorov, Slavejkov ali P. Todorov, Ne samo to. Omenjeni trije pisatelji so ustvarili Krsteva kot kritika. Brez njih bi ga naša literatura sploh ne zabeležila. i — Kaj pravite b literarnih' šolah? # — S sigurnostjo ne morem govoriti o no-: benl šoli. Zgodovinarji prištevajo pisatelja zdaj v eno, zdaj zopet v drugo šolo. To Je odvisno od razumevanja. Na Bolgarsko ja najbolj vplival romantizem. Ivan Vazov |e posnemal Victorja Hugoa, ki je poosebljeni romantizem zapada. Romantizem srečamo tudi pri Jarovu in Slavejkovii, da, celo pri Trajanoru in L Stojanovu. Kaj pravite o ženskl-pisateljicl? Ste-It mnenja, da ženskg niso sposobne za knjl< ževnost? v — Ne. Ženska nim reš nI dala v književnosti nobene večje vrednoto, toda kriva nI sama, nego razmere In čas, v katerem iivL Dobre pisateljice s6 vse premožne, kar potrjuje mojo domnevo. Lahko bi napisala tu-: di ženska dobro stvar, toda doslej še nisem naletel na Žensko literarno delo, ki bi mi imponiralo. Govorim pa samo o beletristiki, ker se za druge panoge nisem zanimal. — Katera filozofija Je 2a naSo dobo naj< prikladnejša? <;s. ' ; — Na to vprašanje J6 težko odgovorit!. Lahko bi rekli, da spiritualizem, ki pa se zo» pet deli na več vrst. Spiritualizem poznamo pri Platonu, v pltagorejstvu in v raznih dru» gib filozofijah. Katero pof naj licdl današnja mla'dM? — Tudi ta odgovor Je težak. Mnenje člo^ veka, ki pripada drugemu pokolenju, nI poi sebno dragoceno. Svoj čas smo bili tudi sami v konfliktu s starejšo gcncracijo, ki smo jI očitali zaostalost. Toda ml smo mnogo čitali, učili smo se pri Gorkem, Leonidu, An-drejevu, Balmontu, Valeriju Brjusovu in dr. Današnja mladina se bolj zanima za fizično vzgojo, dočim se v duhovnem oziru zadovoljuje z lahkim čtivom, kakor so romani in njim podobna literatura. Osebno sem se prepričal v naSI knjižnici, da se mladina filozofskih ali Iiterarno-zgodovinskih knjig sploh ne dotakne. je močan m poln štrukeljc, ki je rastel • štljivo gledalo na svojega postaranega kot konoplja. Rekar je bil srečen In ko ' ..... so pričakovali leto osorej novega rojstva, so začeli ljudje jezike obračati. Ze tedaj so jih, ko se je Rekar ženil: »Poglejte si no, dedca, kaj mu pride na misel!« »No. naj le vzame Barbko, vsaj Žagarju ne bo treba tako daleč na vas.« »Greh je, če človek pri teh letih na kaj takega misli.« In ko je dobil Janezek bratca, ki so mu dali ime Matiček ,so prihajale staremu Rekarju take pošte na uho: »Sedaj pa Je gotova stvar. Ti presneti žagar ti!« »Sal smo vedeli. Babnici je bilo do domačije!« »Žagar in Barbka sta mislila, da bo Rekar bolj zgodaj rekel svetu adijo.« »Pa da stari ne izpregleda! Še Matiček je ves Žagarju podoben. Samo v oči mu poglejte!« . . . Stari Rekar je šel na polje. Hodil je po njivah, oranicah In oga-rah. Tam Je hodil in se pogovarjal z žitom, ga spraševal In zdelo se mu je, ko je priplaval od gozda sem rahel vetrov val ,da se mu žito klanja in mu pokimava. Uprl je oči na svoje polje in dolgo gledal vanj, kakor da čaka njegovega odgovora. In glej. polje je spo- gospodarja, gledalo s častjo in hvaležnostjo in ni bilo laži v njem. Bil je svečan trenotek, ko je zemlja čutila s starim Rekarjem in hrepeneha, da mu pove veliko besedo, polno sreče in miru, po katerem je tako hrepenel. Bil si je na jasnem in v njegovent srcu ni bilo nobenega dvoma več. »Naj govore, nevoščljiva drhal, kaf hočejo,« si je misli! in pljunil proti dolini in fari. »mi smo Rekarji, zdaj šele trije, pa nas bo še več . . .!« Zavil jo je proti domu. Stari Rjavček mu je prihajal nasproti in se od veselja zaganjal vanj. »No. starina,« je govoril Rekar psu, »sedaj pa poskusiva, če znava še teči!« In se je spustil za psom v dir, se smejal in ko je počival se je čutil mladega kot še nikoli. Prišel je domov In Barbka je ravno deval^ kruh v peč. Hlebcem se je po, znalo iz kakšne hiše so. Rekar je pogledal ženo, vso zasoplo hi zagorelo. In rekel: »No. Barbka, ko boš gotova, pa stopi v klet, ga bova polič onega od kota.« Koga je molče pogledala in se mo najahko nasmehnila, je pa rekel: »Ah. kaj, kar tu ostani, sam skočim, saj lahko!« Radiofonija v drugih državah Na prvem mestu v radiofoniji stoji še vedno Angleška. Oddajnih postaj ima 21, število njenih sprejemnih aparatov pa je že davno prekoračilo en milijon, Z vsakim sprejemnim aparatom pa posluša več oseb. Upoštevati se mora predvsem, da je ravno na Angleškem megafon bolj v rabi kot v katerikoli drugi državi, in da je torej že danes na milijone ljudi, ki vsak dan uživajo brezžične darove iz bogatih kulturnih središč. Oddajne postaje so razvrščene po državi tako, da ni nihče prikrajšan. Ce pa se izkaže, da v kakem kraju slabo sprejemajo, je treba Ie nekoliko poprositi na pravem mestu, pa dobijo svojo vmesno oddajno po-stajico, ki jo najbližje večje mesto, navadno pa London, potom navadnega žičnega telefona zalaga s programom. Takih vmes-fiih oddajnih postaj je že precej in jih bodo v kratkem še nekaj postavili. Vse postaje so telefonsko zvezane med seboj. Če se torej vrši v mestu kje kaka pomembna prireditev, jo telefonično prenašajo vsem oddajnim postajam, ki jo istočasno prenašajo brezžično svojim abonentom, ki vsak po svoje reagira na zvenenje kozarcev, na duhovite zdravice in na vse drugo, kar je namenjeno ušesom pri takih prireditvah. Naslednji dan pa za pokoro lahko poslušajo strogo pridigo iz londonske katedrale. Tako se širi radio v angleško javnost. Za Angleži so prvi Nemci, ki so razvili svojo ra-diofonijo zelo hitro in v velikem obsegu. Imajo 14 oddajnih postaj v vseh večjih mestih, ki imajo zelo dobre programe in prenašajo cele opere in drame iz gledišč. Oddajajo tudi mnogo poljudnih predavanj ter tehniških, gospodarskih jn kulturnih razprav. Na podlagi pisem, ki jih dobivajo uprave posameznih postaj, pa se more soditi, da taka predavanja in razprave pri poslušalcih niso posebno priljubljena. Ljudje hočejo godbo, zanimive anekdote In poleg tega največ še najnovejša poročila. Predavanja in razprave, ki jim je treba intenzivno slediti z duhom, odklanjajo. Z eno besedo, radiofoniji hočejo vživati veselje In počitek. Tudi v drugih državah, posebno na Francoskem, so že nastopili proti preveč resnim programom in torej nima radio kot ljudska univerza posebno ugodnih izgledov, dasi polagajo nanj v tem oziru visoke nade. Francozi ki so bili poleg Angležev prva leta v radiofoniji vodilni činitelji, so zadnje leto precej zaostali z ozirom na število oddajnih, kakor tudi sprejemnih postaj. Tudi zaostajajo programi njihovih oddajnih postaj po kvaliteti za drugimi državami. Celih oper, ki so povsod najbolj priljubljen del glasbenega dela programov, francoske postaje ne oddajajo. Največ se čuje plesna godba in razni podpouriji. Francozi dobro občutijo nedostatke v svoji radiofoniji. Zato So začeli graditi nove oddajne postaje. Pariške oddajne postaje sklepajo pogodbe z rekaterimi znamenitimi italijanskimi godbami. Pravijo, da bodo v kratkem francoske oddajne postaje, ako ne že kvantitativno, gotovo pa kvalitativno prve v Evropi. Španija ima radiofonske oddajne postaje V Madridu. Bilbau, Barceloni in Sevilli. Iz-borne programe španskih postaj radi sprejemajo po vsej Evropi. Različna kulturna društva pospešujejo radiofonijo z izredno požrtvovalnostjo. Nikjer drugje v Evropi ne Jzhajajo oddajne postaje tako poceni kot na Španskem. Navadno igrajo PTed mikrofonom orkestri, ki jih plačujejo omenjena društva. Le na ta način je tudi mogoče, da morejo oddajne postaje poslovati, ker je število abonentov premajhno za samostojno vzdrževanje. V Italiji ovira radiofonijo država. Imajo oddajne postaje v Rimu in MIlanu. Rimsko postajo v pretežnem delu Italije težko sprejemajo. Milanska postaja oddaja le izjemoma. Navezani so torei v veliki večini na inozemstvo. Število amaterjev je v primeri t zapadniml državami majhno. Sedai so začeli kričati, da je za Italijo sramota, ker njena glasba ne more v svet, med tem ko sb drugi narodi, ki nimajo drugega kot neko botjSo vrsto pastirskih pesmi, lahko šopirijo po vsem svetu. Švica ima lastne oddajne postaje, ki pa se jim vidi, da niso v najboljšem gmotnem položaju. Dežela je za ekonomično radiofonijo silno neugodna. Če bi se Švicarji hoteli postaviti na lastne noge, bi rabili veliko število oddajnih postaj, kar bi mnogo veljalo. Tako pa so navezani na inozemske postaje, ker v velikih predalih lastnih postaj skoro ne morejo sprejemati, inozemske pa si privoščijo lahko le premožnejši. Dunaj je po svojih izbornih programih zelo priljubljen po Evropi. Izgleda, da bo postal radiofonsko središče proti, kateremu bo vsa Srednja Evropa nastavljala ušesa. Kc bo začela oddajati nova, močna oddajna postaja, bodo tudi za nas napočili boljši časi. Češkoslovaška ima oddajni postaji v Pragi in Brnu, poleg tega pa polno velikopoteznih načrtov, ki bodo pa žal še precej časa čakali na uresničenje. Radiofonske oddajne postaje nameravajo postaviti v vsakem večjem mestu. S programom bi jih oskrbovala Praga, ki bi imela tudi orjaško oddajno postajo za izredre prilike in bi jo culi s kristalom v vsei državi. Zelo lepo se razvija radiofonija v vseh severnih državah. Prednjači jim Švedska, kjer pride že na vsakega pol milijona prebivalcev ena radiofonska oddajna postaja. Ker je dežela redko naseljena, je vzdrževanje šol in učiteljev neekonomično Zato hočejo radiofonično poučevati otroke Kakšni bodo uspehi, bomo šele videli Ideja Je vsekakor tzborna. Ko je šel skozi vežo proti kleti, je tam V kotu sedelo suhljato babše, ki ga ni bilo drugega kot sama brada in čeljust. Drobila je pšenični kruh in ga zalivala s tolkovcem. Kimala mu je od daleč: »Bog vam povrni, oče Rekar. na tem Jn onem svetu! Ljudje so hudobni in hudobne jezike imajo. Jaz sem vedno rekla, da je Žagar pošten . . .« Rekar je debelo gledal in rekel: »Kaj je. baba? Imaš dovolj jesti in piti, ali hočeš še kaj?« In babše se je sklonilo zaupno k njemu in sikaioče predlo: »Bog vam povrni! Ljudje so hudobni ln imaio veliko besedo o vas. Bog jih bo potipal. Ženska pa je le ženska, meni verjemite, uboga stvar božja je. Barbka je dobrih rok in ne podi beračev od hiše. Seveda skušnjave so skušnjave, hudič jih nosi na repu privezane. Barbki odpustite, saj vidite, mlada je še. To so mene že rajnki oče nčili: nikar ženski verjeti . . .« . »Saj .ii ne!« ie zavpil Rekar, vrgel baburo čeljustasto čez prag in šel v klet. Komaj se je vrnil v vežo in dvignil steklenko proti luči, je opazil na vratih dolgega cerkovnika z vrečo. »Hvaljen bodi . . .«, je začel cerkovnik. »No Ie bližje,« je rekel Rekar. »ga boš kozarec tegale, ki vem, da si težko nosil in od daleč.« »Od daleč, res. a ni težko. Vera peša in kmetje so skopi. Ne poznajo več Boga in ne bire. A Bog jim prizanaša ni jih medi za pekel. Dobre ovčice pa tepe že na tem svetu, da bodo šle po smrti naravnost v srečno večnost. Sem slišal in so pravili, da vas je ta ženska, ki vas ni bila vredna, grdo zatajila pred Bogom in pred ljudmi. Hudo vas je Gospod oplazil: tudi župnik so takrat rekli, da ie premlada za vas in jim je žal za vas. kajti oni poznaio take slučaje. Toda, so rekli. Bog ve za vse naše grehe in on nas bo nekoč na sodnii dan . . .« »Kaj si me prišel spovedovat in sod-nji dan krokat, sraka črna? Povej župniku, da se bova za grehe že z Bogom samim pobotala in da ne maram meše-tarja zraven! Poberi se v mlin po bero, mlinar ti jo odmeri!« In cerkovnik je boguvdano odšel v mlin. * 0 Rekar in Barbka sta sedela na klom pod lipo in gledala po polju. Otroka sta bila pri njima. Janezek Je jahal na lesenem konjiču, Matiček pa je sedel v vozičku. Ko sta spila že par kozarcev, je rekel gospodar svoji mladi ženi: Na poti do greha (nravstveni film; v glav. nih vlogah Emllio Ghlone, Ruggiero Roggic re in Rina de Lignore). — Steklar jeva smola (tragikomedija v 6 dejanjih; v glavnih vlogah trije največji ameriški »stari«: Char-!y Chaplin, Jackie Coogan, Harold L!oyd). — Šepet valov (Pat in Patachon). — človek (kultudno-znanstveni film, ki prikazuje postanek človeka počenši z zaplo|enjem pa do rojstva). — Lov na lisice (štirldejanka s Haroldom LloyJo filme dvakrat teden, bi bil seveda rezultat povsem drugačen npbe^ki Filmski kontiH(">-t na Anslsškem. Kakor poročajo iz Londona, ie spomenica, ki so Jo podpisale najod':čneiše angleške osebnosti v zadevi kontimrrnfrania iz Amerike uvažsnih filmov — o snnmenici smo na trm mestu že poročali — dosegla popo'n usneh RVd^n ie odličen, rh 7->5?iti ditTrfo film- »Barbka, sama povej! Nič se me ne boj in povej! Cog mi ie priča, da se ti ne skrivi radi tega niti las na glavi!« Ona pa je zamižala in rokimala: »Slišala sem, kai govore. Dosti dol^o me poznaš, ki sem zrastla v tvoji hiši. Nikoli ti nisem b:la nezvesta in. ko že kličeš Roga na pričo, ga kličem tudi jaz. naj potrdi mojo iznoved in ti pove. da sta fantiča tvoja.« Takrat je Janezek zngugal konja. M Ptiček na vihte' b'č nad njim. Janezek je skočil s konjiča, sedel oči v naročje in rekel: »Ko bom velik, bom jaha! velikega konia. žrebca. ki ie v hlevu. Kaj ne, ata?« Tn Matiček je v verzičku mahal z bičem: "Hi. hi. hot!« RekarfU so za!esketa!e so!ze v Očeh, obiel je vse tri svoje drage in dejal: »Hvala ti. dobri Bo?!... Barbka. prihodnjo nedeljo se peljemo k sveti Ani. Tudi fantiča vzameva s seboj .dovolj je prostora na koleslju! Veš. žegnanje je. na me je žlahta povabila na štruklje!« • • • Ze tako pride. Bog dostikrat po svoje obrne in se presneto malo brign za hudobne jezike. sko fndirstrijo z vsemi sredstvi in se ne straši niti kontfngentiranja. Za vsak inozemski film, ki se naj na Angleškem predvaja, bodo morala kino-pedjetja predvajati toliko in toliko domačih filmov. Natančnejša relacija Še ni znana. — V Ameriki je ta vest vzbudila veliko vznemirjenje. Kaznovana Pela Negri. Kakor smo v »Jutru« že poročali, je imela Pola Negri ob svojem povratku iz Evrope v Ameriko velike sitnosti s cariniki. Zdaj poročajo listi, da Je bila filmska diva kaznovana z globo v Istem iznosu, kolikor so bili cenjeni vti- hotapljeni dragulji: 57.000 dolarjev (po nage preko 3 milijone Din.) . Ameriški filmski eksport je glasom služ. benih statistik v zadnjem letu močno narasel. I-eta 1923 so iz Amerike izvozili 9 milijonov 656. 667 m filma v Evropo, leta 1924 pa skoraj dvakrat toliko: 17,666.657 m. Charlie Chaplin komponira. Charlie ni sa. mo slovit filmski komični igralec in režiser, ampak se zadnje čase peča tudi z glasbo. Kakor čitamo v listih, je zadnjič dirigira! pri nekem koncertu v Holly\voodu dve lastni kompoziciji. «• V t Na ponovno željo čitateljev «Jutra» bomo odslej nriobčevali križanke večkrat. čeprav samo v kratkočasje. ker nam omejena finančna sredstva žal ne dopuščajo, da bi na vsako razpisali nagrade. Evo vam danes prve: rešitev priobčimo v prihodnji nedeljski številki. 1 29 31 ! !2 f i ! 1 3 3f 34 nr 25 ?gr m 5 23 6 27 32 U 36 7 24 tg 8 9 gj 10 37 11 P "m P 12 13 it 14 j 28 15 M 16 17 1 30 35 S? 18 Vir m ms 19 20 33 S 1 2. 22 Besede pomenijo: a) vddoravno: 1. tuj izraz za znnsfcospoitno orodje; 2. evropski narod; 3. ofroc.il naziv očeta; 4. kovina ali sladka jed; 5. slovanska gostitev; 6. jnoderno občevalno sredstvo; 7. lastnost kamenja, kovin itd.; 8. časovni prislov; 9. kntjca za nekdanii denar; 10. kakšni so hudobni ljudje? U. starofrancoski srebrn novec; 12. vera; 13. žensko krstno ime; 14. osebni zaimek; 15. znana naslovna krajšava; 16. latinski oozdrav; 17. de! poslopja: 18. nekdanji hrvatski dostojanstvenik; 19. potrebščina za kuho; 20. stara dolžinska mera; 21. gora na Krasu; 22. otok v Jadranu. b) n a v p i č n o: , 1. oblika osebnega zaimka; 5. poklic, ki navadno ni poklic; 7. kje stoji človek? 10. česa nai se ogibljemo? 15. naslovna kraišava; 17. mesec; 20. dvojica; . 23. reka med Bosno &f Srbijb; 24. število; ■ .... - 25. mož hčetlce; >• 26. kak dan je neprijeten; 27. mnogo rabljena besedica; 28. predlog; 29. slovenski pesnik; 30. del rimskega cirkusa; 31. žensko krstno ime; 32. znak v glasbi; 33. del drevesa: -v. • 34. član družine; v 35. število; v 36. nekaj, po čemer jih mnogo hrepeni; 37. kai ima vsakdo? Filatelija Novosti A1 b a ti i'j a. I. Frankorvne znamke" v spS-min proklamadje republike. Sedanje znamke s črnim prefiskom v dveh vrstah: Republi-ca 5hqipfare — 21 Kallnduer 1925: 1 q na 2 q orarfal, 2 q oranžna, 5 q zelena, 10 q karmfn, 25 q modra, 50 q modrozelena, 1 fr. vijoličasta. 2. Znamke iz 1. 1922. na debelejšem papirju, brez gumfja in zobčanja: 10 q karmin, 25 q modra. Avstrija. Ravno ob 75-Ictnfcl prve avstrijske znamke so 1. Junija izšle nove znamke v groših in šilingih. 1—8 grošev imajo v sredini veliko številko, zgoraj in spodaj napis z različnimi ornamenti za soda in liha števila; 10 grošev do 2 šilingov: idealizirane avstrijske pokrajine: planjava s kopicami snopov in brzojavnimi drogovi z žicami, gorovje s sedečim orlom, idealna slika mesta s ptičje perspektive. Groši v knji, gotisku, zobčane 12; šilingi večjega formata, globek tisk, zobčane 12'i: 1 g siva, 2 g rdečkastovijoličasta, 3 g rdeča, 5 g oranžna, 6 g ultramarin, 7 g temnorjava, 8 g svet, lozelena, 10 g or?nžnormena, 15 g rdečelila, 16 g mcdroslva, IS g olivna, 20 g črnovijoli-časta, 24 g karmin, 30 g sepija, 40 g i''tra-martn, 45 g svetloriava, 50 g rjava, 80 g modrozelena, 1 šiling zelena, 2 šilinga rdečelila. Portovne znamke: ležeč praveketnik z veliko številko na levi in napisom zgoraj; groši diagonalno, šilingi vodoravno šrafiranl, knjigotisk, zobčar.e 12: 1, 2, 4, 6, 8 grošev rdeče, 10, 12, 15, 20, 23, 30, 40 60 grošev modre, 1 šiling zelena. Znamke za zračno pošto izidejo pozneje. Nizke vrednosti Imajo sliko pilotove glave, višje pa sliko aer^plana in letečega žerjava. Izidejo sledeče vrednosti: 2, 5, 6, 8, 10, 15, 30, »0 grošev in 1 ter 2 šilinga. B c I r IJ a Je !zda'a tudi znamke v spomin 75-letnlce svoje prve znamke, a z enoletno zamudo. Znnmke razpošilja poštno ministrstvo naročnikom v uradnih zavitkih z napisom: »Znamke, irdnnc cb 75. povratku rojstnega dneva prve belgijske znamke v francoskem in flamskem jeziku. V velikem ležečem pravokotniku je na levi pod-ba Leopolda I. kot na prvi znamki in letnica 1849., na desni pa najnovejši portret kralja Alberta z letnico 1924. Z-bčane I4:13'i. Znsmke so: 10 c temnorelena, 15 c vijo-ičasta, 20 c rjava. 25 c olivnočma, 30 c rdeča, 35 c zelenomodra, 40 c črnoolivna, 50 c rumenorjava, 75 c modra, 1 fr škrlat-novijoličasta, 2 fr ultramarin, v fr črna, 10 frar.kov karmin. Češkoslovaška. Portovni provizo-rij: poševna črnovijoličasta številka >-40« na rnmenoolivni portovni znamki za 15 h iz 1. 1929. Danska. Portovna po 5 kr„ vijoličasta. Estonska. Frankovne znamke s sliko kovača: 12 m. rdeča, 15 m. škrlatna. Francija. Frankovne znamke s sliko žanjlce, knjigotisk, zobčane 14:13'/4: 40 c olivna (gladko ozadje), 50 c sivozelena (črtasto ozadje). Nove znamke ob dekorativni razstavi: v ležečem pravokotniku stiliziran svečnik, 2-barven tisk, zobčane 14:13%: 10 c temnoze-lena/rumena, 15 cm temnomodra/stnja. Italija. 1. V serij! uradnih znamk za prosto poštnino tudi znamka za 3 lire z alegorično žensko glavo kot druge vrednosti v lirah, vijoličasta. 2. Obračunske znamke. Znamke Iz 1.1913. s črnim pretiskom »UNA LIRA« m črtami čez prejšnjo vrednost na 30 c opekastordeči na 60 c. rjavooranžni, na 90 c. vijoličasti. 3. Znamke v spomin 25-!etnice vladanla kralia Viktorja Emanuela III. Kralj v generalski uniformi; zobčane 13 tri četrtinke: 60 c. temnordeča, 1 lira temnomodra. Nemčija, 1. Reklamne znamke za nemško prometno razstavo v Monakovem. Kolo s perutnicami in bliski, letnica 1925., fill-gran prekrižane črte. zobčane 13'/i:13. Znamke so naprodaj samo na razstavo, kjer jih tamošnji vzorni poštni urad žigosa z žigom: »Deutsche Verkehrausstelhmg — -Munchen — 1925.« 5 pf. zelena, 10 pf rdeča. Na razstavi tiskajo tudi posebne dopisnice. katere prodajajo s po 5 pf pribitka. 2. Frankovne znamke v spomin tisočletnl-ce Porenia. Idealna pokrajina na Ren! z veliko sfllizirano orlovo glavo v ozadju, v oglih številka »5», v okvirju na levi nap:s: * DEUTSCHE«;«, zgoraj »REICH«, na de^i zopet »DEUTSCHES« in spodaj »RHET\-LAND», filigran: prekrižane črte. zobčane 14 Znamke so delo znanega slikarja Otona Fir-le. 5 pf. zelena. Izšla Je tudi dopisnica fste vrednosti. Poljska. Frankovne znamke s slikami znamenitih stavb. Zobčanje 12. 5 grošev, zelena, rotovž v Poznanju, visoki form?t. 10 grošev, vijoličasta, grajski tr; v Varšavi m steber v čast kralja Sigismur-da i!!., ležeči format, 15 grošev, rdeča, grad Wawel v Krakovu, visoki format. R u m u n I i a. Znamke v novih barvsh so izšle tudi tiskan- z novimi plo^čjmi, knr je mogoče spoznati po mrlih razlikah v ščit-kih s številko in označbo »Lei«. Zelena znamka za 2 leja ima sedaj predrugačeno' številko »2.t, ki Je znatno širša, pa tudi besedi »le!« se razlikuje. Pa tud! pri mesnatorde^l znamki za 3 leje Je mogoče opaziti raz'i'r:e pri številki in označbi vrednosti od prejšnje rjave znamke. Pusiia. Portovne znsmke v do;ed2"il obliki: 3 kop. zelenkastomodra. 7 kop. rumena. Švica. Zn?mkam za zračno pošto Iz 1923 fe Je pridružila nova vrednost: 20 r. svet'o- in temnozelena s sliko aeroplans nr.d pl?"i~?rr>j. Velika Britanija. Z zopetnj otvoritvijo razstave v Wembleyu so izšle lanske znnmke z novo letnico 1925. Filigran GvR, zobčanje 14. 1 p rdeča, lev in medaljon s kTaljcvo glavo In pol p rjava z ep ako risbo. «JUTRCb št. 160 13---- Nedelja 12. VII. 1925 Tedenski borzni pregled Zagreb. 11. julija. Na efektnem tržišču se je položaj ta teden izboljša!. Zlasti oni papirji, ki nptiraio na dunajski borzi, so poskočili v Zagrebu zbog okrepitve na Dunaju, kjer so nakupovali Italijani, ki so bežali od lire in zalagali svoj denar v tuje papirje. Promet v Zagrebu je bil precej I živahen. Prispeli so ta teden direktni | večji kupni nalogi. Od bančnih papirjev je beležila večje zanimanje Eskomptna, kateri je tečaj poskočil napram prejšnjemu tednu od 103.5 na 105. Hipo se je trgovala po 56.5. Praštediona se je ves čas iskala po 802.5 in je bila včeraj zaključena po I $05. Ta teden so bile precejšnjega zani-I manja deležne tudi delnice Centro-Trgo, ki so se glede na boljše likvidacijske izglede in čvrstočo Praštedione trgovale po 9 napram 7 v prejšnjem tednu. Lito-rale se je pričela včeraj trgovati brez kupona, zaradi česar je padel tečaj na 150. Pri industrijskih papirjih so zabeležile I večji skok in promet lesne vrednote, ki se trgujejo tudi na zunanjih tržiščih. Tako je Slavonija, ki se je ponujala prejšnji teden po 40. zaključila ta teden po 47 s precej čvrsto tendenco. Gutmann je zaradi velikega porasta na budimpe-štanski borzi poskočil tudi v Zagrebu od 350 na 370. Eksploatacija se je iskala po 28, dočim se je v prejšnjem tednu glasilo blago po 26. Od drugih industrijskih papirjev je znatno poskočila Sečerana, in sicer od 375 na 505. Danica je oslabela. Na tržišču državnih vrednot je Vojna škoda tekom tedna neznatno oslabela, včeraj pa se ji je tečaj ponovno začel krepiti in se je trgovalo promptno blago po 235—236 napram 230—231 predvče rajšniim. Drugi državni papirji so zelo čvrsti . Na deviznem tržišču je po prcn& hanju padanja lire nastopil mir. Iskanje dinarjev in njegovih vrednot zaradi be< 2a od lire je v glavnem prenehalo in je dinar obdržal svojo prejšnjo prirodno čvrstočo. Njegov tečaj na mednarodnih tržiščih je ostal orilično neiznr»~">«ien, Narodna banka ta teden ni intervenirala. Promet je razen v pondeljek in petek bil precej majhen ter je skupno znašal okrog 32 milijonov dinarjev. Prodalo se je deviz: na Trst za 4.3 milijona lir, na Prago za blizu 2 milijona Kč. na New York za 71.600 dolarjev, na Dunai za 444.000 šilingov, na London za 22.600 untov. na Švico za 411.600 frankov, na Amsterdam za 51.200 forintov. Zaklju5 rov v Parizu je bilo zelo malo. V današnjem sv o bo d n em prometu je bilo efektno tržišče kakor običajno brez prometa. Iskala se je ed**"> Vojna škoda po neizpremenjenih tečajih. — Dinar je bil danes v Curihu neizpreme-nin na 9.05. Povpraševanje po devizah Zagrebu je bilo zelo malo, dočim se je blago ponujalo v izobilju na višini včerajšnjih poslednjih zaključkov. Maj hen porast je zabeležila edino deviza na Italijo, ki je poskočila tudi v Curihu. V Zagrebu se je iskala po 211. V drugih devizah se ie okrog poldne culo samo blago po naslednjih taksacijah: Dunaj 803, London 277.25, New York 56.90, Pariz 269—270, Praga 169 in Švica 1107.50. Težkoče italijanske valute Velike izgube naših lesnih izvoznikov zbog padca Gre. Zadnje tedne je izmed vseh valut, ki so kazale slabosti na mednarodnem tr-išču, najkatastrofalnejše nazadovala talijanska lira. 2e je bilo podoba, da se 'bo lira izenačila z dinarjem ali šla celo nižje .vendar se ie znova nekoliko popravila in zadnje dni več ne kaže pomembnejših sprememb, dasi stabilizaci-aJire nedvomno še ni sigurna. Slabela Po malem je lira že dalje časa, ar je pripravljalo italijanski vladi in Italijanskim gospodarskim krogom velite skrbi. Vsa sredstva, kj jih je posku-Oa vlada v svrho podpiranja lire. niso legla ničesar. Tako sta bila tudi brez fekta napoved ameriškega valutnega osojila v znesku 50 milijonov dolarjev er napoved, da se bo rešilo vprašanje alijanskih dolgov Ameriki, ki znašajo ■:rog 90 milijard lir. Ako se pri tem "ažuje, da je italijanski državni proračun v redu in da ni govora o inflaciji ovčanic, temveč se nasprotno obtok iovčanic zmanjšuje, je res težko razum-iivo, da je mogla lira doživeti tako katastrofalen padec, ki je že skoro spomi-jal na početek padanja nemške marke. Toda kljub temu vzroki padanja lire bodo samo moralni in povzročeni od špekulacije, kar se rado poudarja z ita-ianske strani, temveč jih je iskati pred-sem v ogromnem povečanju pasivno-i italijanske trgovinske bilance, ki aže po lanskem zboljšanju v prvih mesecih t. 1. zopet znatno poslabšanje. Ra- c. di tega je tudi močno poslabšana plačilna bilanca, ki nima izravnave v drugih postavkah, predvsem ne od izseljencev, ki jih gre vedno manj iz Italije radi občega pomanjkanja dela. Seveda samo to ni moglo povzročiti tako silnega padca, če ne bi bilo vzrokov moralnega značaja, kakor so politična nerazpoloženja v notranjosti in skrbi, ki so nastale zbog napovedi spremembe ustave ter napovedi nekaterih novih važnih zakonskih osnutkov. To nezaupanje domačega prebivalstva je povzročilo paniko, da se je vse hotelo rešiti lir z nakupom tujih valut, čemur se je še pridružila mednarodna špekulacija. Zadnje dni se je panika polegla in tečaj lire se je popravil in se v Curihu stabiliziral okrog 19. Stanja okrog 21.50, kakor je bilo v po-četku leta, pa lira menda ne bo tako kmalu zopet dosegla. Padec lire Pa ni bil neprijeten samo v Italiji, temveč ie močno prizadel tudi naše izvoznike, predvsem lesne, ki so imeli kredite v lirah v Italiji in precejšnje zaloge lir v bankah, s katerimi so čakali, na eventualni porast lire. kajti zbog napovedi italijanskega valutnega posojila v dolarjih in ureditev ameriških dolgov, o čemer se je govorilo v italijanskem parlamentu, so naši izvozniki kalkulirali na skok italijanske valute. Škoda, ki so jo utrpeli naši izvozniki živine, je neznatna, ker je izvoz naše živine v Italijo vobče jako majhen. Skupna škoda, ki jo imaio samo slovenski izvozniki. gre nedvomno v milijone. Naši izvozniki so se iz te skušnje menda pač naučili, da bi bilo bolje ,če bi prodajali v Italijo Ie za dinarje, kar v vsakem primeru pomenja manjši riziko. Druga, za nas še slabša posledica trajnega slabiienia lire bi bil zastoi izvoza v Italijo, ki je naivečja odjemaika našega blaga. Zato je zlasti s tega stališča želeti, da se lira ponovno stabilizira. Saj je že današnje stanje lire močno zajezilo izvoz lesa in drugega blaga v Italijo. Vrhu teea pa še dinar narašča. Mednarodno padanje lire in obenem mednarodno skakanje dinaria bi moralo napraviti naše cene Italijanom absolutno nedostopne. 6 dq. 8, breskve 25, marelice 18 do 20, češnje 6 do 10 Din kg. Sena se je pripeljalo včeraj 2 voza na trg; cena je bila 40 do 50 Din za 100 kilogramov. Slame je bilo 1 voz po 40 Din za 100 kg in 1 voz skopa po 1.75 Din za komad. Tržna poročila Dunajska borza za kmetijske produkte (10. julija.) Kupčija v novem žitu zavzema počasi večji razmah. V včerajšnjem prometu je že nastopilo večje povpraševanje in je prišlo tako v pšenici kakor rži do zaključkov. Madžarska ali iugoslovenska pšenica, 77 kg, je dosegla 195 Kč iz šlepa Dunaj, za avgust - september, dalje beleži zaključek madžarska pšenica, 78 kg, za julij po 41.50 šilinga. Turščica za avgust se je trgovala po 142 — 143 Kč iz šlepa Dunaj. Povpraševanje po vseh mlevskih produktih je stalno ugodno. Notirajo za 100 kg vključno blagovnoprometni davek brez carine v šilingih: pšenica: domača 51.50 — 52.50, Manitoba III 55.50 — 60, Rosafe 51.50 do 52.50: rž: domača 46 — 47; turščica: 31.25 do 32.25. Ljubljanski trg V prošlem tednu je bilo na ljubljanskem trgu vedno dovolj blaga. Na sadnem trgu so se pojavile breskve, marelice. goriške slive, ringlo slive in istri-ianske fige. Tendenco oslabljenja cen kažeta zelenjava in sočivje. jajca so se podražila, dočim je meso nespremenjeno. V splošnem cene še daleko niso niti v približno odgovarjajočem razmerju z letošnjim porastom dinarja. Traialo bo nedvomno še nekaj časa, da bo povprečna ljubljanska gospodinja res lahko priznala, da se znižanje cen znatneje občuti v njenem gospodinjstvu. Včeraj so bile na trgu naslednje cene: Meso: (v mesnicah) govedina I. 19, II. ]f\ (na trgu) I. 18. II. 15, III. 9 (povsrd enako); teletina I. 22, II. 17. koštrunje meso 15—16: kozličje 25; svinjina I. 27,50. II. 23, III. 20; slanina 25—27.50 po kakovosti; mast 30—32 Din za kilogram. Perotnina: kokoši 30—40. piščanci 11—18, petelini 40—45. nepitane gosi 75 Din komad. Domači zajci 10-20 Din komad. Jajca 1—1.25 Din komad. Mleko in mlečni izdelki: mleko: na dom prineseno 3, v mlekarnah 2.75. na trgu 2.50 Din liter, sirovo maslo 40 do 45, čajno 60—65, kuhano 45 Din za kilogram. Zelenjava in sočivje: domači fižol v stročju. zeleni 1.75—2, rumeni 3.25 Din kilogram. Sadje: češnje 3.25, breskve 25. marelice 20. goriške slive 12. ringlo slive 32. istrijanske fige I^1 Din kg, maline 2.50 Din merica. Krompir: novi 2—2.25 Din kilogram. Gobe: jurčki 5—6.25 Din merica. Mariborski trg Včeraj so pripeljali slaninarji na trg 19 vozov svinjskega mesa, ki so ga prodajali po 15 do 30 Din kg po kakovosti. Slanina se je trgovala po 22 do 25 Din kg. Krompirja se je pripeljalo 15 vozov po ceni 1.25 do 1.50 Din kg in 14 vozov čebule in kumaric po 4 do Din za kg. Ostale cene so bile naslednje: Perotnina: kokoši 35 do 40, gosi 55, purani 50 Din komad, piščanci 30 do 60, race 50 do 60 Din par. Domač! zaici: 10 do 40 Din komad. Jajca: 2.25 Din za 1 par. Mleko In mlečni proizvodi: mleko 2.50 do 3, smetana 11 do 14 Din iter, sirovo maslo 38 do 40, kuhano 60 dinarjev kg, sir 4 do 8 Din komad. Zelenjava in sočivje: zelje 2 do 7 Din glava, fižol v stročju 1 Din kupček, lu-ščeni grah 4 do 5 Din liter, kumarice do 4 Din komad, karfijola 2 do 10 dinarjev komad, česen 8 do 10 Din kg, ohrovt 1.75 do 2 Din komad, glavnata solata 1 do 1.25 Din komad, špinača 1 Din kupček. Sadje: borovnice 1.50 do 2 Din liter, maline 7.50 Din liter, hruške — Sijajni vzgledi žetve v naši kraljevini fn pofožai na tržišču. Vesti iz raznih pokrajin naše države napovedujejo zelo dobro žetev. Letina ječmena je odlična tako po kakovosti kakor količini: novo blago za pivovarne se v manjših količinah že pojavlja na tržišča po ceni 200—210 Din (65—66 kg) in blago za krmo po 190 Din. Cene so znatno nazadovale. Istotako je odlična žetev pšenice, ki je dala. kakor pokazujejo prve mlačve, 10—12 centov na oral (lani samo 7 centov). Tudi cene pšenici nazaduiejo. Manjše količine pšenice so bile v maju In juniju zaključene na termlnsko dobavo po 350 Din, a danes se ponujajo večje količine baške pšenice pa 300 Din brez kupcev ker se pričakuje nadaljni padec cen. Tendenca za turščico pa se je zadnje dni okrepila in so cene poskočile na 1S5 do 195 Din s postaje v Bačk! in Sremu. = Ugodna letina žita v Sloveniji. Žetev ječmena je bila letos povsod v Sloveniji, kjer niso bile večje vremenske nezgode (povodn.ii, toča itd.) jako dobra. Prvi rezultati mlačve kažejo, da ječmen že več let ni tako dobro rodi! kakor letos. Prav tako povoljen pridelek obeta pšenica. Sploh bo letos po dosedanjih izgledili dobra letina v vseh pridelkih v Sloveniji. Le sadja po nekaterih krajih ne bo mnogo. = Rotacijski papir in nova carinska tarifa. Ministrstvo trgovine in industrije je imenovalo posebno komisijo, kj bo ocenila kapiciteto produkcije tiskarskega rotacijskega papirja v tvornicah Milana Vapa v Beogradu ter v Združenih papirnicah Vevče, Medvode in Goričane. da se bo mogla čim pravilnejše uporabljati tariina postavka 445. nove carinske tarife. = Nova železniška tarifa. Po časopisnih vesteh bo nova železniška tarifa stopila v najkrajšem času v veljavo. Sestanek tarifnega odbora pa je preložen na september aii oktober. = Znižanje cen telečjega mesa. Mestno tržno nadzorstvo nam sporoča: Glede na dejstvo, da so zopet padle cene teletom, se telečje meso Ia počenši s 15. julijem t. 1. zniža za 2 Din pri kg, to je od 22. na- 20 Din Mesarji smejo od tega dne dalje prodajati prvov-stno telečje meso po 20 Din kg. = Novi rudarski zakon. V ministrstvu za šume in rudnike je kor.čano delo okrog načrta rudarskega zakona, s katerim se bo izenačilo rudarsko zakonodajstvo. V kratkem bo sklicana konferenca strokovnjakov In rudarskih direkcij, da se bo še enkrat pretresel ta načrt, ki bo potem izročea ministrskemu svetu. = V trgovinski register so se vpisale naslednje tvrdke: Franc Hrastnik, lesna trgovina v Konjicah; Jos. Cevec, lesna trgovina v Lasenem (Loke); Brata Stenovec, lesna trgovina v Št. Lovrencu pri Št. Pavlu pri Preboldu; J. Mravljak, trgovina z mešanim blagom in lesom v Šoštanju. = Pred likvidacijo delniške družbe v Ljubljani. cHidra», d. d. za galvanične elemente m elektrotehniko v Ljubljani, bo imela 27. t. m. ob 17. v družbinih prostorih na Miklošičevi cesti 17 izredni občni zbor, na katerem se bo sklepalo o likvidaciji družbe. Na zboru se bodo imenovali tudi likvidatorji. = Ugodni izgledi za pridelek češpelj. Po zadnjem poročilu ministrstva za kmetijstvo in vode bo pridelek češpelj v Srbiji in Bosni letos zelo dober. Povoljr.o vreme dobro upliva na razvoj sadu. Zanimanje inozemstva za češplje je precejšnje in so neke tuje tvrdke že pred tedni sklenile kupčije na termin. = Oddelek za radio na zagrebški avtomobilski in športni razstavi Ob priliki avtomobilske, lovske in občne športno razstave Zagrebškega zbora bo tudi oddelek za radio, ki ga prireja Radio klub v Zagrvbu. = Konec poravnalnega postopanja. Poravnalno postopanje Viktorja Petana, trgovca v Brežicah, je končano, ker se je dolžnik poravnal z upniki. = Konkurzi. Razglašena sta konkurza o imovini Franceta Bornška, trgovca v Gabr-skem, Trbovlje II, In o imovini Ludovika Petrovčiča, trgovca z mešanim blagom v Ptuju. Odpravljen je konkurz o imovini Frančiške Skaljeve, trgovke na Igu, ker so pritrdili vsi upniki. = Natečaj za plakat Zagrebškega zbora. Kako naj se glasi besedilo plakata za avtomobilsko in športno razstavo, smo že objavili. Kakor nam poroča uprava Zagrebškega zbora, je treba besedilu še dostaviti: Odgovorni urednik: Andrej Raiem Tisk «:Narodne tiskarne» v Ljubljani Vremensko poročilo Ljubljana, 11. julija 1925. Ljubljana, 306 m nad merjem. i Kraj | opazovanja ob Zračni tlak Zračna temperatura Veter Oblačno 0—10 Padavine mm II Ljubljana . . . 7. 764-8 15-3 jug obl. 4-2 jI Ljubljana . , . 14. 765-0 18 6 II Ljubljana . . . 21. 765-2 16-0 brezv. 1 Zagieb .... 7. 764-9 150 zap. pol. obl. 7-0 j Beograd ; . . 7. 7618 180 obl. 30 I Dunaj .... 7. II Praga .t , . 7. 765-2 130 jug. zap. 40 1 Inomost t , t V. Solnce vzhaja ob 4'23, zahaja ob 19-47, luna vzhaja ob 23-23, zahaja ob 10*35. Barometer nestanovit, temperatura nižja. Dunajska vremenska napoved za nedeljo: Spremenljivo, morda nevihte. JIDEHlfl" je list, ki nudi vsakemu možnost rastočega zaslužka potom inozemskih zvez. Naročila sprejema oglasni zavod Fran Voršič, Maribor, Vrbanova ulica 19 ali pa zastopnik v Ljubljani Dez!dert| Mize rit, Ble!weisova cesta 5. Pergamentpapir zi vkuhavanje sadja, najboljša svetovna češka znamka P. P. P. kakor tudi papir za zavijanje mastnega blaga. Samo na debelo pri glavnem zastopstvu Jadran veletrgovina s papirjem, Zagreb, Prilaz 31, Telefon 8-59. Zahtevajte ponudbo in vzorce! TeodL Korn, Ljubljana Poljanska cesta S t 3 kroveo, stavbni galanterijski In okraanl U« par, Instalacije vodovodov. Sapravs atrolovaSar, KopalUke in klosetne naprava, Izdelovali]« posod U pločevin« za liniei, barvo, lak lo med vaalce vtlikoati kakor tudi pot od (Skatie) za konzerva. 73., (1080 m) ljubljeno letoviiče. Krasna, solčna lega na iužni strani Pohorja. Diven razgled. Gozdovi z igli— častim drevjem. Restavrant, depzndansa. Klima, po zdravnikih dokazano lekovita. Krasni izleti v najbližjo okolico. Na razpolago 28 sob z 52 posteljami. — Oskrba prvovrstna, hrana oblina. Povprečna dnevna cena 60 dinarjev.. Sezljai JUNIJ-SEPTEMBER., Natančne informacije daje oskrbništ vo Mariborske koče, Maribor, poštni r>re-dal 68 in S. P. D., Maribor. ' mm Stanje vloženega denarja preko 130 milijonov dinarjev ali 520 milijonov kron. Sprejema vloge na hranilne knjižice in tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju. Zlasti plačuje za vloge proti dogovorjeni odpovedi v tekočem računu najvišje mogoče obresti. Mestna hranilnica ljubljanska (Gradska štedionica) V LJUBLJANI Jamstvo za vse vloge in obresti, tudi tekočega računa, je večje kakor kjerkoli drugod, ker jamči za nje poleg lastnega hranilničnega premoženja še mesto L j u b I ja na z vsem premoženjem in davčno močjo. Ravno radi tega nalagajo pri njej tudi sedišta denar mladoletnih, inpni uradi cerkveni in občine občinski denar. Naši rojaki v Ameriki nalagajo svoje prihranke največ v naši hranilnici, ker je denar popolnoma varen. cs» {James Oliver Curwood: 84 Onstran pragozda In ozria se je le na o. Jana, ga objela in mu zrla v oči. «Oče, ali pridete k nama?« je šepetala. «Obljubitc!» Misijonar jo je objel in sklonil usta k njenemu čelu. »Prosim Boga, da bi se tako zgodilo,* je rekel. Nadine roke so se skoraj krčeyito stisnile okoli njegovega Vratu — a v tem trenotku se je oglasilo svareče rcnčanje od dveri hiše. aPik!» je vzkliknila. K tem trenu je o. Jan že ugasnil luč. «Idita, otroka,« je velel. »Hiteti morata. Dvajset korakov iialje ob ribniku je čoln. Rekel sem enemu izmed svojih Indijan« cev včeraj, naj ga pusti tamkaj in je pripravljen. Roger. —^ Nada —!» iVsi trije so si v temi stisnili roke. «Bog vaju spremljaj! A hodita k jugu — vedno k jugu! Ali Zdaj — pojdita, pojdita! Mislim, da že slišim korake —» PaHnil ju je skozi dveri, Nado s culo, Roger j a z nahrbtnikom. Naenkrat je začutil Pika ob svoji strani, in sklonivši se, ga je zgrabil dlako za vratom in ga pri držal. »Zbogom!« je šepetal. »Zbogom, Roger — Nada!» Ihtenje se je oglasilo za odgovor v temi. «Zbogom, oče!» In potem sta posluškovala oba, Pik in o. Jan, dokler niso Spesni koraki zamrli sluhu. Pik je cvilil in se branil, a o. Jan "ga je 'držal dobro in je tiščal H veri. «Najlepše bo, da ostaneš tu, Pik,» mu je skušal pojasniti. «Zate Ko najbolje, da ostaneš pri meni. ker mislim, cla pojdeta daleč in da prideta do dežel, kjer bi ti zbolel in umrl. Pa saj ne moreš ž njima v čoln. Bodi torej priden in ostani pri meni Pik, pri meni —!» In Šumeči list, stoječ tu strmečih oči kakor soha, je zaslišala čuden zamolkel smeh iz ust o. Jana, ko je v temi iskal svetiljko. ^TFf.Tp^-^ < XXI. Počasi je svetloba napolnila sobo, najprej žolti svit, žigicc in •hato plamen svetilike. Ko se je voskovo obličje o. Jana posvetilo skozi temo, je Pik znova zacvilil in z nogami popraskal po zaprtih dverih'. — Na obrazu starega misijonarja je trepetal nasmeh zmago« slavja, ko je čital plašno vprašanje v strmečem pogledu Šumečega lista. «Vse je v redu, Oosimisk,« je rekel mirno v narečju Cree. «Zdaj sta že na varnem in ne dobi ju. Pojdi na delo in glej, da se ne izdaš! Breault pride pri tej priči.« Nato se je vzprožil, kakor bi si Kotel Hati sile in poguma ter je poklical Pika ter ga je tolažil, ker sta mu gospod in gospa ušla y temo. «Zdaj sta na ribniku,« je govoril, držeč Pika za glavo. »Breault pa prihaja prav iz nasprotne strani preko laza. Roger ne more izgrešiti čolna — dvajset korakov niže odtod, videti ga mora. Zdaj >ga je že našel in v pol minute odrine od brega. In tam spodaj na Burntveoodu je črn* tema, gosti 'gozd aent prav rdo vod« hi mnogo milj bi ne mogel ponoči iti nihče po bregu ob reki. Ah. zdaj so že izven nevarnosti,* je vzkliknil zmagovito, «a Breaulta še ni preko planote!* J/stal je in začel hoditi gor in idol, medtem ko je Pik zopet Hrepeneče vetril ob dverih. Oosimisk je z opreznostjo svojega plemena v trenotku opasnosti potegnila zastore preko oken, in o. Jan se ji je pohvalno nasmehnil. Kaj bi Breault gledal skozi njegovega okna! A pozorno je posluškoval, li ne zasliši že njegovih korakov. Pik je prestal praskati po dveriK ter je sedel na zadek blizu Nadinih dveri. O. Jan mu je položil roko na glavo. «Morda se bo Bogu zljubilo in naju pošlje za njima,« "ga je tolažil. »Nekega dne, ko bosta že daleč odtod in na varnem.« Čutil je. kako je Pik naenkrat otrpnil pod njegovo roko, a Šumeči list je svareče zavzdihnil, nato pa začel peti in rožljati z že umitimi krožniki v kuhinji. Pela je še, ko so se vrata že odprla in se je pojavil Breault, lovec mož. Njegov nepričakovani prihod, brez šuma korakov, jc prestrašil celo Pika. Nenadoma je stal med odprtimi vrati z obrazom, ki se je nekako svetlikal iz črnega nočnega ozadja, njegove čudne oči. navidez inežečc, a jasne kot demanti, pa so pregledovale sobo malomarno, a s hitrico bliska. Nekaj strašnega je bila na njem, ko je tu stal. in je Pik tiho zarenčal. Takoj ga je spoznal — moža iz snežnega zameta tam daleč odtod na Severni pusti — moža, ki mu ni zaupal že od vsega početka in pred katerim sta bežala z Rogerjcm v tistem groznem viharju pred nekaj mesci. Pasja njegova misel je delovala urno, prav tako urno kakor Beaultova na svoj način. In brez razumovanja je vetril novo nevarnost in sovražnost v prihodu tega moža. Breault pa je pokimal brez besede Nato so mu oči obvisele na Piku in obraz se mu je spačil v rezanju. To režanje ni bilo neuljudno, a v njem je bilo vendar nekaj, pri čemer je človek vztrepetal. Izdajalo je pač značaj tega moža, njegovo neizprosnost, jekleno voljo in vsevednost, kakor bi zli duh usode korakal ž njim roka v roki. Zopet je pokimal in iztegnil roko. «Pik!» je poklical. «Pojdi sem, Pik!« Pik je jedva zmignil z uhljema, a ni sc 'geni!. A tudi tisti zmig je opazil Breault. »Še vedno zvest!« je dejal in stopil v hišo. Nato se je obrnil k o. Janu: »Kje jc Mc Kav. očc?» Ker ni zaprl vrat za seboj, je Pik uporabil to priliko. Šumeči list je pač opazila, kako jc kot strela švignil tja v noč. a ni ga poskušala priklicati nazaj, nego je napenjala svoj sluh, ko je Breault ponovil svoje vprašanje: »Kje je Mc Kav, oče?« — Pik je dirjal po sledu naravnost k ribniku. Tu so se končali odtiski nog in tu je bila še sveža, sled čolna. Pik je zacvilil, upiral pogled v temo k reki, kjer je šumela voda in delala vrtince. Brodil je prav do trebuha vanjo in bil pripravljen plavati. Ko pa je napeto vlekel na uho, ni zaslišal nobenega glasu več, niti udara vesel. A vedel ie, da Roger z Nado ne more biti daleč. iVrnil se je na ribnikov breg, začel vetriti znova po sledoviK, se ustavljal vsake dve tri minute in posluškoval. Tako mu je čoln u3el in je bil po reki ie 'daleč pred nJim. Mc Kay je videl v temi Nadino bledo obličje v svitu zvezd. »Končno se je izpolnil moj sen, Nada,* je govoril. «Moja si in odhajava v drug svet. In nihče naju ne najde ondi nihče, razen o. Jan, ko mu sporočiva. — Ali se ne bojiš?« Glas se ji je nekam tresel v temi: cNe. Ne bojim se, ali tako je tema — tako tema—* «Vj par dneh naju bode mesec zopet spremljal in stari mož v mesecu se bo zopet smehljal nad teboj:« iV; tem trenotku je začul vzdih, skoraj ihtljaj. «Ah, spomnila sem sc Pika! Ah, Roger, čemu nisva vzela Pika s seboj?« «Morda bi bilo prav, če bi ga bila vzela s seboj,* je odgovoril, «Mislim pa, da je vendarle bolje zanj, da je ostal ondi. Pik je pes divjine in re puzna doslej ničesar druzega. Tam pa, kamor greva midva —» »Razumem. A nekega dne ga pripelje o. Jan, mar ne?« «Da. Obljubil mi je. Pik pride, kadar pride o. Jan.* Tc-raa je bila črna, da se je zdelo, kakor bi čoln plul proti črnemu zidu. Okoli čolna pa je vod3 klokotala kakor olje. »Zdaj se bližava velikemu barju s cedrami,* je pojasnjeval Roger. »Ali vidiš kaj?* »Vidim jedva robove najinega čolna, Roger.« »Prisedi torej k meni,* je rekel. »Toda previdno!« Pristopila je k njemu poslušna. «In zdaj sc obrni z obrazom k meni — sedi —? in nasloni glavo na moja kolena!« Storila je tako. «Tako je mnogo bolje,« je dejala ter sedla udob'no na dno. »Mnogo bolje.« Kadar se je sklonil k nji, je lahko našel v temi njene ustnice. «Spomnil sem se vejevja, ki visi nad vodo,* je dejal in sklonjen veslal. »Ako bi obsedela tamkaj, kjer si bila, bi te kako veja lahko zadela?« < Res... res... sama na vejo sem mislil!« je dejal in se tiho zasmejal. »Potem pa mi ni tu nič več teko všeč,* se je jezila ona, «ter se rajši vrnem zopet na prejšnji prostor, čeprav me zadene še toliko vej!« A šla ni. nego je pritisnila glavo še bolj k njemu. In dvignila je roko ter ga pobožala po licu. «Tukaj je,« je dejala, kakor zdaj šele pomirjena; «hotela sem se lc prepričati — ker tukajle je taka tema!« S to črno temo okoli in okoli sebe ter s krivuljasto rečno strujo pred seboj, sta bila srečna. Noč ju je varovala. Dvakrat je položil Roger roko na Nadin obraz in vselej je pritisnila nanjo svoja usta. Prav počasi sta plula skozi barje, ker v temi je mogel delati z vesloma le kratka tempa ter si obenem iskati pot in smer. Cesto je zadel ob grm ali ob močvirnati breg in včasih je morala Nada držati prižgano žigico, medtem pa se je Roger trudil osvoboditi canoe iz vejevja plavajočih dreves in zastavljajočih cesto. Končno se je toliko izdanilo, da je mogel videti mehki lesk njenih las ter je razločil ljubko poredno nasmihanje na njenem obrazu, kadar ga je pogledala. «Eh. ne morem se že geniti -r noge so mi odrevenele!« je vzklikala. Vdova sredtrišli Sst 3816-3 z dvema otrokoma želi resnega znanja z izobraženim gospodom v svrho ženitve. Potrebno nekaj premoženja za okrepitev trgovine in predvsem plemenito in dobro srce. Najraje vdovca, ako tudi z enim otrokom. Resne in ne anonimne ponudbe s sliko, ki se vrne, se prosi Sod šifro .Mirni dom" na Aloma Company, Ljub-ana, Kongresni trg 3. — Tajnost zajamčena. Ia DALMATINSKI PORTLANDj ENT GENERALNO ZASTOPSTVO , GHEGOVIC & CO., « M | LJUBLJANA, SELENBUftGOVA UL. 7 jTELI Tr ON 966. - POŠTNI PREDAL 167. 8 gwra,a««yam!MaasBHaBaB3BaBHH7i Me. rii triRot z dolgimi rokavi Din 113*—, 99'-, s kratkimi rokavi Din 89'-, vo!-»it, n«ne Din 58 — nudi Ljubljana, Mestni trg štev. 17. nsBBaBRneaHiBaBsaasiBe1 Hi li i Budal And, Križev pot Vetra Kupljeni* ko. Povest. Broš. Din 17.—, vez. Din 22.—, po pošti Din 1.25 več. Cankarjev zbornik. Uredil dr. J. Glo* nar. Broš. Din 30.—, vez. Din 37.—, po pošti Din 2.— več. Čermelj L., Materija in energija. (Pota in cilji 17—18 zv.) Din 60.—, po po« šti Din 1.50 več. Ante Debeljak, Solnce in sence. Pesmi, Broš. Din 9.—, vez. Din 15.—, po po» šti Din 1.25 več. Dr. Bogdan Derč, Dojenček. II. izdaja. Broš. Din 7.—, po pošti 50 p več. Dr. H. Dolenee, Izbrani spisi. Broš. Din 10.—, vez. Din 16.—, po pošti Din 1.25 več. Damir Fcigel, Tik za fronto. Broš. Din 18.—, vez. Din 24.—, po pošti Din 2 več. Fr. Goršič, Socijalna zaščita dece tn mladine. Din 15.—, po pošti Din 1.50 več. Dr. Fr. Ilešič. Vežbenica srbohrvaft skega jezika. Din 25.—, po pošti Din I.75 več. Simon Jenko, Pesmi. Broš. Din 9.—, vez. Din 15.—, po pošti Din 1.50 več. Simona Jenka zbrani spisi. Uredil dr. J. Glonar. Broš. Din 36.—, v celo platno Din 50.—, v usnje Din 55.—, po pošti Din 2.50 več. Josipa Jurčiča zbrani spisi. Urejuje dr. Iv. Prijatelj. I. zv.: Pesmi. Narodne pravljice. Spomini na deda. Prazna vera. Uboštvo in bogastvo. Jesenska noč. Juri Kozjak. Doraen. Broš. Din 36.—, v celo platno D 50.—, ▼ usnje Din 56.—, po pošti Din 2.50 več. — II. zvezek: Spomini starega Slovenca. Tihotapec. Jurij Kobila. Dva prijate« lja. Vrban Smukova ženitev. Grad Rojinje. Cena kot pri prvem zvezku. III. zvezek: Klošterski žolnir. Deseti brat. Cena kot pri prvem zvezku. — IV. zvezek: Hči mestnega sodnika. Sosedov sin. Sin kmečkega cesarja, itd. (V tisku.) Igo Kaš, Dalmatinske povesti. Broš. D 7.—, vez. Din 13.—, po pošti Din 125 več. Kersnik Janko, Cyclamen. Rom. Broš. Din 22.—, voz. Din 27.—, po pošti Din 1.25 več. Kersnik Janko, Agitator. Roman. Broš. Din 18.—, vez. Din 23.—, po pošti Din 1.25 več. Dr. Iv. Lah, Noč na Hmeljniku. Zgodo« vinska igra v treh dejanjih. Din 7.—, po pošti 75 p več. Ivan Lah, Angelin Hidar. Roman. Vez. Din 32.—, po pošti Din 1.50 več Levstik Vladimir, Deček brez imena in druge zgodbe. Broš. Din 25.—, vez. Din 30.—, po pošti Din 1.50 več. Linhart,Županova Micka. Veseli dan. Komediji. Broš. Din 25.—, po pošti Din 1.— več. Fr. Maslja Podlimbarskega zbrani spisi. Urejuje dr. J. šlebinger. I. zvezek: Krokarjev Peter. Hadžija Mato. Kraj« šc povesti. Gorski potoki. Tovariš Damjan. Broš. Din 70.—. v celo plat« no Din 85.—, v usnje 90.—, po pošti Din 2.50 več. — II. zvezek: Potresna povest. Moravske slike. Vojvoda Pe» ro in perica. (V tisku.) Melik A., Zgodovina Srbov. Hrvatov in Slovencev. I. in II. del. Din 34.—, po pošti Din 3.— več. Melik A., Jugoslavija. Zemljepis., gospo* darski in statistični pregled. I. del (druga popolnoma spremenjena in spopolnjena izdaja). Broš. Din 60.—, boljša izdaja Din 75.—, po pošti Din 2.50 več. Melik. Jugoslavija. II. del. Din 50.—, boljša izdaja Din 65.—, po pošti Din 2.50 več. Fr. Milčinski, Drobiž. Zbirka humoresk. Broš. Din 18.—. vez. Din 24.—, po pošti Din 1.75 več. Fr. Milčinski. Tolovaj Matai. II. natis. Broš. Din 20.—, vez. Din 25.—, po po« šti Din 1.50 več Fr. Milčinski, Zgodbe kraljeviča Man ka. Vez. Din 18.—, po pošti Din 150 več. A Novačan. Veleja. Broš. Din 18.—, vez. Din 24.—, po pošti Din 1.75 več. A Novačan, Samosilnik. Povesti. Broš. Din 40.—, vez. Din 48.—, po pošti Din 1.50 več. Alb. Ogris, Borba za jugoslovansko dr* žavo. Broš. Din 15.—, po pošti Din 1.25 več. Pajnič dr.. Civilnopravni red. Broš. Din 30.—, po pošti Din 1.50 več. Leonid Pitamic, Pravo in revolucija. Broš. Din 5.—, po pošti 50 p več. I. Pregelj, Azazel. Zaloigra. Broš. Din 22.—, vez. Din 28.—, po pošti D 130 več. Dr. Prijatelj. Predhodniki in idejni ute> meljitelii ruskega realizma. D 36.—, po pošti Din 2.— več. Št. Sagadin, Naš sadsšnji ustavni pol o* žaj. Broš. Din 7.—, po pošti D 1.25 več. Sič A., Slovenske narodne noSe. Broš. Din 4.—, po pošti 50 p več. Jos. Stare, Lisjakova hči. Povest. Broš. Din 7.—, vez. Din 13.—, po pošti Din 1.25 več. Stritarjeva antologija. Uredil dr. I. Prijatelj. Broš. Din 18.—, vez. Din 24.—, po pošti Din 2 več. J. Stritar, Sodnikovi. Povest. Broš. D 10, vez. Din 16.—, po pošti Din 1.25 več. Sorli dr. Ivo, Zadnji val. Roman. Broš. Din 42.—, vez. Din 48.—, po pošti Dm 1.50 več. Dr. I. Sorli, Bob in Tedi, dva ne« ugnanca. Broš. Din 12.—, vez. Din 18.—, po pošti Din 1.25 več. Dr. I. Šorli, Čirimurci. Povest s slikami. Broš. Din 20.—, vez. Din 25.—, po po« šti Din 1.50 več. Dr. Ivana Tavčarja zbrani spisi. Ure* juje dr. Ivan Prijatelj. V. zvezek: Izza kongresa. Roman. Broš. Din 84. v platno vezan Din 100.—, v usnje ve« zan Din 105.—, po pošti Din 3.50 več. — VI. zvezek: Cvetje v jeseni. Visoška kronika. Broš. Din 72—, v celo platno Din S6.—, v usnje Din 92.—, po pošti Din 2.50 več. Dr. J. Tičar, Boj nalezljivim boleznim. Din 18.—, po pošti Din 1.50 več. Dr. Fr. Veber, Uvod v filozofijo. Din 30.—, po pošti Din 2.— več. Veber, Znanost in vera. Din 65.—, po pošti Din 1.50 več. L NVapchtetova, Pravljice. Z barvasti« mi slikami. Vez. Din 22.—, po pošti Din 1.25 več. Fr. Zbašnik, Pesmi. Broš. Din 15.—, vez. 21.—, po pošti Din 1.25 več. OBC3BC3BC3BC3BOBC3BOBOgC Importerji! Exporterji! Kupčijske zveze, zastopslva trgovskih hiš, tovarn in tvrdk vseh panog v Italiji dobite najlažje in najceneje potom oglasov v najvažnejših Italijan, dnevnikih, ki so: I! Corriera della Sera, Milano; La Sera, Milano; La Giustizia, Milano; Edinost, Trieste; La Sera, Trieste; II Popolo di Tr :este; Goriška Straža, Goriziaj I! Mondo di Roma; La Tribuna di Romal II Seeolo XIX, Genova; 11 Corriere Mer-cantiie. Genova; II Mczzogiorno di Na-poli; La Vedetta d'Italia, Fiume itd. Proračune stroškov po originalnih časopisnih cenah dobavlja po navedbi oglasnega teksta in prostora takoi italijansko zastopstvo dnevnika .JUTRO* PUBBUCITfl G. CEHOVIN Trieste, Všale XX Settembre 65 I Knjige se naroCajo v K. UfESIAK, Maribor J. Dnevne, poštne in železniške pošiljatve. 245a L. MSkuš LJUBLJANA, Mestni trg 15 izdelovatelf dežnikov Na drobno l Na debelo l Zaloga sprehajalnih pallo aamajunUrtAu - knjigarni Tiskovne zadruge v LJubljani, Prelernova ulica It««. 54 (nasproti glavna poite). >1 "I 3 Kdor rad čita lepe povesti, na] ( naroči priljubljene romane Jutra" Do sedaj so izšli sledeči: Roman po ustnih, pisanih In tiskanih virih Pater Kajetan Cen« broš. Din 30-- ver. Din 40-- po polti 2 Din več Tigrovi zobje Cen« broš. Din SO.—, vez. Din 40-—, po pošt: 2 — Din vet JEAN D t LA HIRE. Lucif er Fantastičen roman v VI. delih. Cenakroš. Din 45-vezano Din 55.—, po pošti Din 2*— več. FEREAL CLltNDAS. Veliki inkvizitor Zgodovinski roman li dobe španske inkvizicije. Cena Din3C—, vez. Din 40—, po pošti Din 2"—ved. HARRV SHEFF: Hči papeža Zgodovinski roman, ki popisuje krvoločnost in nenravno življenje papeža Aleksandra V t, njegovega sina Cezaria in hčerke Lukrecije Borpie Broširano Din 3i>— vezano Din 40-—, po pošti Din 2-— več. CLAUDE FARRERE: Gusarji Zgodovinski roman Iz življenja morskih roparjev v XVII. stoletju. Cena broš. Din 20-—. \ezira Din 30-—, po pošti Din 2 — več. FR. HELLER. Blagajna velikega vojvode Roman. Broš. Din 13.—. vez. Din 2S —, po pošti Din 2-— več FR HELLER. Prigode gospoda Collina Šaljiv detektivski roman Iz velikega sveta. Cena Din 10—, po pošti Din J*— vec. Knjig« se naročajo pri upravnlfttvu .Jutra' v LJubljani, Proiernova ulica 84. < CJOCf .TTT-innnrTT b mi » mini m M Mali oglasi, ki služIjo v posredovalne ln socialne namene občinstva, vsaka beseda 50 par. Na]manjSI znesek Din 5*—• Ženitve, dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega znaCaja, vsaka beseda Din !•«—. Najmanjši znesek Din tO'«* Kdo hoče k filmu 11 j. iy>stat? filmski igralec, I «ii pristopiti k filmski to-I rsrni, katera se je ustano-I vila v Zagreba, z denar-I cim sodelovanjem, pod vodstvom našega režiserja, ka-I teri se je pred kratkim I rrnil po 201etnem delovanju P" filma iz inozemstva ter namerava ge v I letošnji sezoni izdelati mo-nujnentalni film, izključno t našimi igralci in v naši jemlji. V to svrho potrebuje večje število talentiranih igralcev, kakor tudi financirjev. Oni. ki imajo interes na tem, naj se obr-' cejo pismeno s priloženo fotografijo in znamko za poštnino na upravo Ocean-Film-fndustrija — Zagreb. Maksimarska 96/11. 16035 Vulkanizira I rse vi6te g a m i j a parna I Tulkanizariia P Škafar v I Ljubljani, Rimska cesta 11 1 270 Otroški vozički I dvokolesa. motorji tn pneo natika, najeruej« Sprejemajo se vea popravila — Prodaja na obroke Ceniki I franko «Tribana» F B L. j tovarna dvokolea :n otro I Jkih vozičkov, Ljubljana. Karlovška cesta žtev. 4 Servirarfce izvežbane tudi za izpomoS (Aushilfe), sprejme restav racija hotela «5trukelj». 16098 Kleparske vajence s p r « j m e tvrdka L. M. Ecker sinova, Ljubljana. Dunajska cesta 9. 16145 Potniku ki zastopa špecerijsko blago ali kaj sličnega, oddam zastopstvo za alkoholne pijače na Gorenjskem, proti proviziji. — Vprašanja pod značko «5t. 1925» na upr «Jutra». 16139 Vajenca ki Iraa veselje do pekovske obrti, sprejme pekarija Marija Traven, Stožice pri Ljubljani. 16151 Pekovski vajenec poštenih staršev, se sprejme. Hrana in stanovanje v hiBi, ostalo po dogovora Ponudbe na naslov: Vidic Konrad. Jesenice - Fužin*. Gorenjsko. 16094 Postrežnica ali likarica. se sprejme. Naslov pove uprava c Jutra* 16070 Bfčevnike I fkoprivovr.e) prave tržaške, naravne, pletene in politi-rane izdeluje in priporoča I Delavnica tržaških bičev B&ov t Kranju. Slovenija 14858 Pozor, peki! 1 Pekarija s celim Inventar-I 'p.m, v jako prometnem I kraju, se odda takoj I najem radi selitve. Drugo I po dogovoru. Naslov pove 1 uprava . 16138 Kenvk dobe praktik in analitik. iSče ra popoldneve ali o*> ča»n potrebe, zaposlitve. — Daje tudi v vseh vp-aša-niih kemije točne informacij«. Cenjene ponudbe ped Kemik* na upr. «Jntra». 1811! Dve lovski pnški dvocevki, kal. 16 ia 1« X 9'3, v zelo dobrem stanju, prodam radi opustitve lova Cenjene ponudbe na upravo ■Jutr»» pod »Lovec 7910» 16081 Števec za motorno kolo fKIlome-lerzahles), skoro nov, se pro«!a. Naslov pove uprava .Jutra*. 1614? Dirkalna kolesa 'obroča) ugodne naprodaj. Ogledajo se lahko v delavnici Goreč ti Goapesvct-ski cesti. 161 »9 Avto prvo Italijan. znamke, Sest- :adc-2olJ5cm stanju, naprodaj. — Ponudbe pod .Posebna znamka* ca upravo «Jutra». 16169 Fotoaparat 6 X B, kupim. Ponudb* • navedbo cene oa upravo .Jutra« pod »Tako! 7969». um Mecesnovlh desk «, M. M, M, 88, 68, od 1« la 18 em dalj«, I., n. ia m. vrste, 4 m dolg«, kupim I vagona. Dobava meeee* avgusta. — Franio Modie, trg. t lesom v Celju 18810 Kupujem les rezan ia tesan — hrastov, • BeUgepforten* — za takojšnjo in poznejSo dobavo. Ceajene podu-lbe na upravo .Jutra, pod Šifro •TakojSaje plačilo 8830., 16073 Pisalni stroj prav dobro ohranjen, te kupi Ponudbe na upravo »Jutra, ped Ins. St. 16096 Pekarija! Proda se pod zelo ugodnl-ni pogoji lep* eacaadstr. hiSa, na selo prometnem kraju v Sloveniji, z dobro Idočo pekarijo la trgovino, velikim vrtom In le dvema lokaloma. — Pismeno po-Dudbe na upravo •Jutra, pod «Ugodn» prilka 7912». K029 Za delavnico iSSem prostor kje v mestu Popravila ia prezidave Izvršim sam. — Ponudbe na upravo .JutrM pod nutčko •Slirca obrt 7938*. 16078 .Mesto h;šn'ce Iščem. Naslov pove uprava .Jutra». 16158 Prodajalka srednje starosti, dobra moč. želi prevzeti kaHno podružnico, ki bi Jo samo-"tolno vodila — nairaje v kakšnem trgu ali Viru železnice. Cenj. ponudbe na upravo .Jutra, pod značko •Zanesljiva 7887». 18022 Ržena slama r$čem odjemalca za več vagonov očiščene lepe r£e-ne slamo. — Porudh,, n» naslov: Rndolf Anderlič. Ormož ob Pravi. 161CS Fotoaparat 18 X 8 lesena kamera , kasetami in stojalom, te poceni proda. — Pojasnila daje drogerija .Adrija. v Selenburgovi ulici. 16123 A ¥ O O 'Ivo. tepo semeneio blag« in inkarnat deteljo, nudi najceneje Sever š Komp.. Ljubljana. 16m Scortn! voz dohro ohranjen, tudi za 1, žati. se proda. Naslov upravi «JutTa». 16070 Hrastovo spalnico "lasivno. prodam za 4000 Naslov pove uprnva «Jutra». tfioti Rlagajničarka prakso, vešča tudi vseh Pisarniških del. ifča mesta. Ifaslov pove uprava .Jutra. 16053 (dobe) Vajenec I poštenih staršev, se sprej-Iffie v ir.anufakturno in kon-lietcijsko trgovino. Naslov |» upravi .Jutra*. 16049 Prodajalka Ifiršane stroke, se sprejme. IPrnlaost imajo one. ki so limuzne samostojno voditi Isr-ovino. — Ponudbe pon |«C 7915» na upr. «Jutra». ponudbi je navesti vse ■osebne podatke, predvsem |'roke, sprejme tvrdka ■Franc Crobath d. t o. z. |r Kranju, kjer se zamore losehna predstavitL 16027 I Slikar, pomočnike ■sprejme Franc Zoro na |Arbroževem trgu Stev. 9. 15977 Dva delavca kensobna za izdelovanje us-|:;atih gaaiaS, m sprejmeta. I^astop in plača po dogovoru. ponudbe na naslov: hJolla*, Josip Lauber, Vin-kovcl. 15779 Šivilja oltena in spretna, se za reč mesecev sprejme za sliko šivanje. Stanovanje hiši. za hrano je preskrbljeno. fteflektira se le P* pridno in za delo urno liviljo. _ Za stalno lahko Pelo se sprejme istotam 2 p-25Ietni dekleti. Stano-'»nje in event. tudi hrana hiši. — Prednost imajo jpridne in poštene sirote ali JPohabljene, ki znajo neko-|'I«o šivati. — Ponudbe pod 1*BLL» na npravo »Jutra*. 13785 Železninar Iprf.vten v slov. ia neaaSki l^ore.pondenci, se takoj r e j m e. Ponudbe pon V'; navedbo plače* na upr. Jutra* 15527 Vajenca h'eligentnega, poštenih in I gogih starSev, »prejme | ntou Turk, brivec, Ljub-*»a, Miklošičeva cesta 7. 16099 Gospa mlajša — dobra kuharica. šivilja in gospodinja, želi primernega mesta. Ponudbe na upr. .Jutra* pod šifro .Nastopim takoj 2935». 13943 Trgovski pomočnik iS let star. vešč slovenšči-ne, srbohrvaščine in nemščine, Izvežban v Špecerijski, mannfakturni in že-lezninski stroki. iSče službe v kaki vtčji trgovini in sicer najraje v kakem mestu. — Dopise na naslov: F K o c m a n, firma Bof-hauer, Hrastnik. 15SS9 Knjigovodja in korespondent. absolutno samostojen bilancist. s 14-letno trgovsko, hranilnično in bančno prakso, veSč slovenske in nemSke korespondence, ISče primerno mesto — tudi kot skladiščnik — najraje na deželi. Službo lahko nastopi takoj ali pozneje. — Ponudbe na upravo .Jutra* pod snačko .Zanesljiv 18S9*. 13113 Gospodična vsestransko Izobražena — zmožna tudi vseh pisarn del, ki bi v prostih urah pomagala tudi pri gospo-danjstvu. išče mesta pri otrokih. Gre tudi začasno Ponudbe na upravo .Jutra* pod značko »Skromna 7794. 15711 Gospodična stara 30 lot, iSče stalnega mesta kot gospodinja ali kaj sličnega. Zna kuhati. Šivati in J, Izvežbana v gospodinjstvu. Naslov pove podružnic* Jutra« v Mariboru pod »Slovenka* 16091 Gospodična % nad 15Ietno pisarniško službo, od teb 10 let dunajske prakse, ISče na-meičehja. Dopise prosi pod .Samostojna* na podružnico »Jutra« v Mariboru. 16085 Gospodična izurjena šivilja, ki zna tudi kuhati, išče mesta. — Naslov pove uprava .Jutra. 16196 Mlinar star 84 let. vešč nemškega in slovenskega jezika, želi službo pri kakem mlinu. — Ponudbe na upravo .Jutra* pod Šifro »Mlinar*. 16040 Prodajalka trgovsko naobrnžena, srednje starosti, dobra moč. zmožna zastopati Šefa. želi mesta v kakem trgu ali blizu železnice. — Cenjene ponudbe pod značko .Zanesljiva 7762» na upravo »Jutra«. 16848 Potnik dobro vpelian v Sremu, BaČki in Banatu. sprejme kolekcijo manufakture ali pleteno robo, proti proviziji. — Ponudbe na upravo «Jutra» pod šifro ». 15797 Trgovski lokal manjffi. r.a orometnem kra- pod »Lepo stanovanj* >» pod »A. B. 757?» ca npr .Jutra«, 1HTT? Hiša v Ptuju na zelo promutni cesti Mirtni kolodvora. !epa to moder-o zidana, trlnadstr.. p^pravtia za botel. trgovino al) kako drugo pod. Jetfe, »e proda. — Zraven prtnada okrog 5SOO m» vrta :n ima .-voj lastni vodovod. Cena 42S.C0i"i Din — !n«»r»«»ntl n«i so ohmeto n% naelev: 6t. B«t»plMi. trg., Pj-t.fM, lupiš Proda se h^ša « sadr-It" vrtom, v lorl snlntni legi, na Oorenj-•ketn. Ona lS.OPfl Din _ Naslov pove uprav* •Jutn« (CT28 Vsled smrti prodam onn.Ue posestvo na rTavnl cesti 7>;v*b—Zjdsnl most. 15—30 minut od ko lorivara Br-llee. Vovo urejena zidana nritlPn« bi?a z goepodar.Mm poslopjem, vrtom. 1 oralom z°mlie — »se zasejano In oM.'s5» niSa j* n>?» pripravna ta -o.ritno sli »reovlno Cena 33.nrm nin. Kope. se Isbko •akoi vseli — Franjo Ko«. Karlovae, Banja br tsr> I-JS39 f57M Trgovina s blagem, staro- tnana, ob glasni ewti, te po selo ugodni ceni prode agUnernn frpoveu. Naplačl-lo lOn.oop ostalo ro relo nizkem onrestovapjtt. Pojasnila dsjB K VVefli v Certnlel. 16152 Man« lokal "j prometni a1W v Ljub-l)am, se odda. __ PnjuiTb* pres »I88.T9S9« na opntvo »Jutra«. I5I39 Mirna gospodična 10084 ISče sobo s p.-*sebnim vhodom lu električno rszsvet-_ , , Ijavo. — Najraje v bMži*l feOtJO I glavnega kolo'tvora. Plača e posebnim vtiodera, USe | Ojlislti se Je gospod. Ponudbe ca ttpr. " • Jutra« pod »Seba !60D? I glavnem tolodvoni bnffctn. 10085 Sobica t pesebuim vhodom ia elsk-trično razsvetljavo, se od- 16081 Resnega znanja želi v svrho cakojSsje Is- nitve obrtnik (samec) v stalni službi, nekaj nad 10 let sicr, t gospodično mirnega značaja, staro 25—39 tet. — Dopise na upravo .Jutra« pod Silro »Soliden obrtnik 8013». 16064 Gospodična uobrorrčna in inteligentna. zmo?.na gospodinjstva, želi znanja s posteniip ter inteligentnim gospodom, event. vrtovccm, v svrho Senitvo. Tajnost zajamčena. Dopisi v nemščini dobrodošli — pod Šifro »Srečen dom* na podružnico »Jutra* v Maribora. 1S099 Gospodična drž. cameSčeaka, žel! refrs nega znanja v svrho takojšnje ženitve. Dopise na podružnico »Jutra* v Mariboru pod značko »Urejeno gnezdeče«. 1G0SP Sofnčna soba *» odda solidni uradnici. Naslov pove uprava »Jutra* 16208 Gostilno dobro Idofo. vzaaem v najem. Ponudbe na upravo »Jutr** pod aasčko .Prometna 7112*. 13963 Enonsdstropna h?ša lepa. s velikim sadnim In isJen}*remeniti službo k majhni >olj&i družini. Gre tudi izven Ljubljane. — Cenjene ponudbe se prosijo na upr. «Jutra» pod značko »Poštenost 7957». 16154 Avto «Raff» 80 HP, gtirisedfžen, dobro ohranjen, z novo pnevmatiko, se proda za 18.000 Din. Proda se zbog smrt! lastnika. Kupnina se lahko položi tudi v b 1 a «r u po dnevni ceni (šipe^ Naslov: Marica k* o 1 a k. Ormož Vrtne stole že pleskane, proda hotel «5truk#Tjv 16097 Mediclnci! Poceni prodam več najnovejših medicinskih k n j i p (za vseh deset semestrov). Marmontova ulica St. 14 na Mirju, vsak dan od 12. do U. in od 20,—21. ure. 16019 Voz brek nov. močan, z odj*malao nepremofljivo streho, konjem ter dvojno vprego, prodam ali zamenjam t motornim kolesom e priklopnim vozom, najnovejše tvpe. Naslov pove uprava »Jutra«. 15925 Pohištvo spalnlea it trdrga lesa se poceni proda. Pojasnila dajo hišnik na Večni poti It 1. I6TO3 Dekliški plašč evet'oet» in 'epa bela boa. se ugodno proda. Naslov v upravi »Jutra«. 16P98 Za elektriziranje ozir. ta električno ma«ažo priprost aparat, ee kupi Ponudb« na upravo »Jutr*. po.I »3Tasafa». 16TV50 Srne in vso drugo tezljsko div. Jačino, kupuj* vedno po dnevnih cenah Fmne Slamič, Gosporvetska cesta St. 6. 18947 Dražba hrast, desk Na prostovoljni javni dražbi dne 15. t. ra. ob 9 uri se prodaja na parni žagi v Sevnici eirk* 4 vagone hrastovih desk. od 27—60 mm ter 1—5 ra dolžine. — NajprtpravnejSs «a frise. 189» Fotoaparat 6 x » »II 9 y t«, s prro-vTStno optiko — SpreKzks-mera u ploUe — topim. Ponudbe na naslov: Miško Belec, Radomlje. 16183 Kopalno banjo kupim. Ponudbe na upravo «Jutra» pod Šifro »Dobro ohranjena 7952*. 16130 Suhe sobe let*Saje — Ia zdravilna zelišča kakor lapuh, sr'co BOČ. lipovo cvetje, arnika cvetje, beladona perje, jelenov Jezik itd. kupuje V. H. Rohrnjan Ljubljana, Sv. Petr* nasip »t. 17. 13088 Enor.adstrcpna hiša s 8nm m« vettli.m vr»om ob Savinji v Celju, naprodaj S*annvanje na r»Tpe'a*o — Nadalina pojasnila daje g. Anton 8 t * r n. Celje. Gosposka ntfea 38. !~J96 Tovarna olja v najboljšem obratu, na p-ometuem kraju ob drl rr.-tl •• p(*odr,o proda — Naslov pove Henrik HetzT. Lajter.bes«. pošt* Pesnic, pri Hs-fbom. 15541 Pomrl Proda se pričeta hišic* i vrtom, miz^rstto d« lavnleo in vsem inventarjem — Poia.nilt se dob* v Zg Stoiicah tt 84. 1614C Delavnica z* kamnoseško, ozir. betonsko obrt. s stanovunjra se odda po'-; ijublian-skeg» palcp»l|'f/i — Fran T i r ra a n. Liabliana, Sv Flortjaaa ulica »s. 16173 Delavnica pripravna za aitz*rja sli klinSavničarja, se odda. N*slov pore uprava «.To(r». 1619- ^eli^a'esr.3 trcovi-ia fn vlaam*. pvrevntna. večjem mestu, vre na novo ure>no, zelo fino. I po stanovanle ter p'!Wtl!-r.o za too.roo Din bhga, se radi družinskih razmer r.uino poceni proda. Potreben kapit«! prftiližno »25 000 Din Prevsem lahko takoj. Ceaj. ponudbe n* trpr »Jut»a pod »n»(i-katosa«, podružnici lf»ri- tor. IJPR) ■ j r' i /, TU dslLssi M^lhno stanovanje v St. rt 13904 i t .. lahko zaslužite dnevno • m - ^»Inlrn kapitalom - Ponudbe I Upitai„m sno Din. Vpr». Zamenjam stanovanje v LJubliaai . stracko, ki bi se hotela VJoŽirH 100.000 D?r r,"*r,,h.T.Brfr»;i zdrar kraj | „;i pro H nastavitvi v I « . ' I •• njUMUUUJ SAM kjm. inrj. [ !jntr»» I n* P®44"1 Pr4dli v. Ljubljana, 15928 Majhna h'ša z vrtom in takoj prostim ndabnia stanov»n|eni. al minut od Celja, »e prod, za »4.000 Dfn. Naslov pove uprava »Jutra«. 1«0M Zamenja ?e lepo stanovanje 2 sob. knhinje ts pritftfin v fp diski, za vs*j ravno hit veliko, mirno, na kr»jn ali Mito t.jnbiiene. — Ponudbe pod »Tuskolnm« aprsvo »Jutra« — Ponudbe t narrado. Imajo tev—! prednort. 16058 Opremljena soba s posebnim vhodom, se iSče Ceniene ponudb, r.a npr »Jutra* pod »Cisto TTTOt. 16"55 Parcele v Mariboru vpornbne ra stavbilča tn zemljišča, ležeče med parkom In južnim kolodvorom, se poceni prodajo Naslov pri podružnei .Jutra* v Mariboru pod »Stev 101» 16f>89 Krasno posestvo arandiraao. a lepimi po»4i In poslopjem, prodam. — Ponudbe n» upravo «Jntr*» pod rartte «r«z otrok. — Ponudbe na upravo »Artra« po-1 Šifro »Mesečna sob* St. 7975. 16188 Lepo posestvo ,V> Johnv gozda In 80 iobov njiv In travnikov. ♦ bfSI z gospo-larsMml poslopji tn drugI,nI prttlkllnami, s« wd*. Za Is-ekst- je e» »*»»• »ksoglef* lesa — smreke, bukev In hrasto-vina in ca 8000 m« drv. Vse v bližini postaje Cen« je nizka In ngodnl nlačilnl po goli. Takoj za prodati Vrraiali J* pod t-i>Vo Kr*«n* priložnost 1923» rt UltraVO »Jutra.. «6079 Stanovanje t—8 sob. s kopalnico, kn-Hn}o in ostalimi prltlVIi-atml. v novi HfiH. se t'Se Bujno, ca simo dv o»ebl Ponudbe na upravo »Jutra, pod »Selnčna lega 7»>-19999 Zamenjam stanovanje, ob-tojef« iz 8 sob. »obe za tluCktnJo, kuhinje ln vseh prifiktin. ležeč« na Poljanski rer-i — za enako »»i t^ko t 2 sobama. najraje v bll*.lrd tobačne tov*rje. — Pismene porode pod SHfo »Tovar-ca 88» u opravo »Jutra». 15960 bttžlai Llcbljat«! ob te-|ez-tc|. — Imam 8 sobe lek«rično razsvetljavo ia •eml prttlkllnanl. Najemnina nizka, Civljeatki ne goji Cg0''n!. Lej» prilika za upokojenec, g? m |t.*em enako stanovanje v LJub-l**ni Ponudi«« nod značko »Zamenjava 7S33* ca uit •Jutra*. 18777 t.jnbljaal. — Ponudbe npravo «Jutra» pod značko .Sigurnost 100/8012». 16065 Družabnika fco) nekaj tisoč Din. I s č e g""pod. Ponudbe pod SKro ■ Peeeptl 8018» ca Upravo «Jntra«. um* Velika soba električno rnaevetTIsr* 'Irrrmlcr prosfm vhoden n» ler»m lu mirnem pro- i » , ., . ... «tom v Ljubljani, »e odd? inteligentno deMe proti posojilo 40—50 000 Me | ?«ll dopisovati * mafa.inta Za 15 Din dnevno priporoč* bulfet univerz« • Dvorec«, okusen obed in večerjo. 15773 Velik lesen hlev I In koza, te proda v Slo. venski uliei M. 27». 15106 Pljuča! Zdr«rm'lki zavod dr. t>*ja nik, na gori Janina, obči-na Sečovo, poš*a Rogaška Slatina. Za lahke pljučne holezaL Prospekt 8 Diu. 15353 Vknjižba na prvo mesto N*«'ov pov« nprava «Jti"a. 157?? I t-o-podom. vlM družluskib r-iztrter. Dopire ca upravo •Jntra* pod »Alpe 7990. Naslov! stanovanj , :» d'i»k«. ozir. di^uinje Samostojen trgovec se d-t.ito pri ge Likar na | l«!i znanja z pospodlčno. Vsled bede st odda za svojega T let itar, zdrav tn krepak de-16083 ček, kateri Je dovrlil prvj razred. Polzve M v upravi »Jutra*. 15984 "-"-"".i certf It « vila Ber^man. 15487 Dve praml sobi kopalnico, ali kompletne majtmo etanovauj«. -e i*fe centra me-ta v novi »II •tarl hiši. proti najboljše mu plačilu Ponu'tb« pod značko »Samec* na opravo »Jutra* IB3S9 ki bi j,n«la ve»elje do tr-govtne, c nekaj premeženjs — neoaiadefrvane pretc-VlortI, staro 2S—iS let. — IKpi.« • sliko, ki te vrne. r.a upr »Jutra* pod Šifro •Kerm boduOuos: 7334*. — Tajnost zajamčena. 16088 Opremijena soba brez posteljnega perila, ■ odda » 1. »crastuni. Na*lov v epravi »Jutra«. M133 Kdor ti želi odtrgati ROŽO med tralem. naj polije nprarl »Jutra* dopis, č« mogoče s sliko pod značko • tUla 7!*».. — Diskr-/-I;s tajaačeca. Vcletržcc !We r»w.ršt koeuiletae et*- novanje za aredltsv sam- Gospod | iSče v errbo eknpnih rrlc I tov mlado, simpatično Vse gospodinje so |i edine v tem, da j« Weckov aparat rv/-.a i " u.kuh»v»nj« najboljši — 16178 ' «llToi "lOffl Fructus Ljubljana, Krekov trg 10, ov mlade, simpatično m- _ , ______, _ ............. podiSro. Pismene ponudbe P^ptOVSkl JIrafolog • kega doma Centrom m» "i "P7. »Jutra* pod silrj preiJSe v«akcmn proSlost i* •'a in stalnost pogoj - I »Turistka*. 10197 bodočnost. — Hotel Llovd, F.v«nt s« da odškodnina I--- | W880 atl plača ra d*lj časa n»- | „ , » , prej Poandhe z orisom Moja zenka lege stanovanja in označbo I Zadržan. Bolezea natemaine pod Šifro .Vele- Prillčno natt»č»ei trloe* na cpnrr« »Jutru ?oljafci Tvoj — um Opremljena sobica | eurejia'0*«^'^^,^ fe*ra. v mest«, t posebni« SeJj ananla s boljšim sta-.k.j— _ —--rejsim fcepodom. Dopi.e vhodom, se takai *Hda go-spodičnl, k! Je čet dan odsotne. Naslov pove a prava Jutru. 13717 u« podružnico .Jutra. Harlbora ped »Posestojca.. n&o I Osebo ki i« doc »• <* »■ to™ I odnesla ia kevarne .Emtf-n*. zavitek kaji^. pozii vam da jih vrne pri bi*. g*|ui kavarne, radi ev«nt, neljubih posledic, ker j« bila opazovana od sosednje miz«. 16084 KOM j (Dnije na 16. strani^ Uboga mati OS rada oddala svojega 14 mesecev starega zdravega in čvrstega otroka za tvojega. Naslov pove uprava «Jutra>. IG037 Schleussner Photohllfsbudi 8 Din, samo od zastopstva Foto-i\laterijal Janko Pogačnik, Ljubljana, Tavčarjeva (Sodna) nI. L 1610G Motor Da olje ali bencin, od 6 do 10 k. s., se prevzame za dobo enega leta proti odškodnini. Ponudbe na upr. cJutra* pod šifro «Motor ca olje*. 16069 Črn vizitje B ir.onogramom A. N., se je izgubil vcoraj zjutraj ob 8. uri od Bethovnove ulice do oglasn. oddelka . Poštenega najditelja 400 Din, zgubljenih 11. t. te. popoldne ob 14Vo med trgovino Ant. Krieper in Vodnikovim trgom prosim, da se zglasi na naslov: Georgij Bobvlj, akademik. Grad, Ruski "akadem. dom 16036 Psi 4mesečni nera-ski ovčarji, se prodajo na Zaloški cesti št. 1. 15933 Maček rtv, s Črnimi li?ami. 3 me-Bece star, ee je zatekel. — Poltenega najditelja prosim, da pa vrne v Kret-nikovo ulico štev 5,1. 16094 Mlad pes rolčje pasme, ki nosi 0kT0£ vratu vrvico, se je zatekel — Prosi ce. da se pa odda ca Dunajski cesti štev 50. 16074 Majhen psiček Srn, ostrižen, s ko*atim repom, brez znamke, se je satekel. Kdor ve o njem, naj gporoči na naslov: Bitenc, Kolizei, vrata 48. 16189 Pes volčje pasme, sivorjav, ki eliši na ime «Liti», se je tatekel. Oddati pa je proti nagradi na Bleiweisovi c.. iandarmerija. 16025 Psa fermača pes in p*ica, stara R tednov (starši rodovnik), se prodata. Cena po dogovoru. Naflov pove uprava «Jutra». 16041 Velika zaloga pohišfya Eni lila Maribor Šolska ulica št. 5. Priporoča svoja izbrano zalogo vsakovrstnega podiva in tapelnlili lastnih izdelkov, larožson imajo posslne Usedli. in snina v lepih kakovostih po zelo ugodnih cenah iz znanih novih konkurence zmožnih tovarn Dnevne cene. Ponudbe na razpolago. Franc CR0BATH d. z o. z., Kranj. delikatesne struke sa dobrim svjedodžbama samo prvorazredna sila traži se per l.'VIII. za Zagreb. Opširne ponudc sa naznakom nlače, referencama i prepisom svjedodžba p^d b-oi 532 na ,RO* CENTRORE-KLAM, Zagreb 1-78 od 10. jiiiia lis H. jaiija Sukarsšfa - Ccnstanca s 'ra!i. gradom. Odorta cel: dan tudi r—--1 SIPKO SICHERL NATALIJA SICHERL roj. PRAH poročena Beograd Sv. Urban pri Ptuju L. r- ——sag m I. štlepušin Sisak pr) porod« boljše tam-burice, itru-De, partiture In ostale po-trebšiiua i» vsi glasbila. 533 40« R1F % Uiti aoif-usz (a 600 K? tvoraički novi Ui gener. raparirani sa tvonr.ckira jamstvom takoijei u uajana. DilEL-MOTOEE m imu 75-» Gsnerslno zasSnstn Rotarenfabrik CErmstsdt TM. STROK Poalaite mše skladiSte Fiatevae poiskšice Komplstna montaža U»GO. Panimčak I B, i 3 ■ iJICS matrace, posteljne mreže, železne posrelie iztožljive), otomane, divane in tapetniške izdelke nudi najceneje Rudolf Radovan, tapetnik Krekov trg štev. 7 (pole? Mestnega domal a Varstvena zaaka. Skladišče v lekarnah In drogerijab ali pa naravnost iz tovarne in glavcetja skltdišia M. HRHM, lgKemar. S9SAK. M Biil saaca, z alisolsirano trgovsko šolo in nskaj prakse, trjzna in zanesljiva, muhi mm, f vetji tovarni blizu Zagreba Ponudba s oropisi spričeval in zahtevki placs pod: 1 EI8S9C pOSkUS na n:ravo ..Jutra". j In im Štefani? H Ormož Pclšnik poročena LJUBLJANA, dne S. julija 1925 Ur. JK. fmhtmt ne ordinira od 14. julija do nsdaljnega ob« vestiia. 3844-a iimska družba MflUtM - Lqs ftngeles potrebuje v svrho izdelave raznih filmov v Evropi in Ameriki nMMsingsMis brez razlike za različne filmske produkcije. Pismeno s sliko obrniti se na dolnji naslov. O rezultatu bo vsak obveščen in po možnosti pozvan na svoje ;nesto v Evropo ali v Los Angeles. Naslov M\\m film Ropreseat2tiv8 feagei, Merio Sogolls N. Broadwav 818 Los Angeles, Calif. U. S. A. ""V" ^ j*-"'; • . -• ■••. ■. - To hrosno vila v ljubljanski okolici le naprodaj. Ima 5 lepih sob, verando, kuhinjo, moderno kopal n co, strelovod. — Vila je prosta In se kupec lahko takoj vseli. Po!eg je še ena hiša, ki inia 3 sobe, klet in drvarnice; tudi je poleg nova prostorna garaža z delavnico in drugo. Vila stoji sredi krasnega vrta za sadje in zelenjavo. — Vse je v najboljšem stanju in se proda le radi družinskih razmer. Cena izredno nizka; tudi se lahko odplačuje več tet. Naslov pove uprava .Jutra'. r~ i1?! i # i ' o O i • mi • I ; mc o L. Svetnik stola sedmorice, odd. B i s> a " 9 je pričel poslovati kot " K. Svojo pisarno ima v Ljubljani, Wolfova nI. št. 5, skupno s svojim svakom, gospodom odvetnikom dr. Viljemom Krelii taterepa »kozinskot t1':, vsehina. prepleten* s fan tastif oimi tapletljaji od za četka «lo kcn.-e ki prina tajo oavdulpnrma Citatelja s interemetnim razraotri vanjem v«ak hip predene Pcnja. k> mu te sledi raz ožaranje in k.insternaeija in zo|>et presenečenj« tako. da «o Pitatelji ne.tr] m o prifa kovali vsako nadaljevanje romsna. je izfiei io se do biva pri opravi .Jutra, v Ljubljani Vsi ki so ga čitali in oni. ki niso imeli te prilike, naj si ga takoj n a r o č e za domače knjižnice. Jo!j zabavati Vas ne nore nobena knjisa! Za izvrševanje vseh izvoznih, uvoznih in tranzitnih carinskih manipulacij se priporoča Draautfn §irsce!!« carinski posrednik, LJUBLJANA, Duna;ska c. 33/1. (Balkan). Informacije o železniških, carinskih in tarifnih zadevah brezplačno. Intervencije in reklamacije * a^knlantneje. Zm?rnc rene. Nekoliko delavk, ki so va ene vezen a na Singerjevih strojih n nekoliko delavk na tamburir stro! rab: za takoj Domače Isilonrlie zavesa e. d. ^sosrad Dušanovas. Plača po sposobnosti med Din 40 in 50 dnevno, za osemurno delo in brezplačno stanovanje z razsvetljavo. Potne stroške do Beograda plačamo Samo sposobne in resne delavke naj pošljejo svoie po-nndbe. 3891-a BBKEBaSBmBBBt —HflB Resfavraclia „ALLfl VENEZlfl GlULIfl" w Trstu, ulica C. Ghega št. 7 v neposredni bliiini glavnega kolodvora, (lastnik Vacla.- Siengel) se pripor ča potujočemu občinstvu, izborna kuhinja, prvovrstna domača vina, kraški teran, vedno sveže pivo, točna postrežba, govori se siovenskL 281-a Ustanov. I. 1842. Spccijalno Električni obrat, imitiranje vseh vrst lesa in marmorja kakor tudi vsa druga pleskarska in črkosSekarska dela izvršuje tvrdka nI OuefovEfa šzsia si V nsjveiie vi»se'le vseh čevVariev In občinstva, ki ljubi zdravie, štedi denar m zahteva za svoje težko prislužene prihranke res dobro zdravo in moderno obutev! — Prvi merilni i« rfsstnl aparata! siits®, sve'ovni nstenl ..NOVO'S — Vsak čevliar s patentom .No o* hrez ravnila, transporter a in komnlicirpnih računi' mo;sterski krojni risar in modelar! Vsak čevelj, napravljen po sistemu ,Novo", se prilagodi nogi kot vlit! Vsakemu čevliarju najnovejša svetovna moda odprta knjiga! ..Novo" je edini pre?irogo; ;n temelj procvita čevljarske obrti in ljudskega zdravja! „Novo" čevlji so bodeča znamka sveti! Zahtevajte patent „Novo" pri Vaš-m trgovcu s čevliarsKimi potrebščinami, občinstvo ga zahteva pri vsakem bolišem čevljarja — P šite še danes ?a poiasnila tvrdki Seršen & StegniOller. Maribor, Xoroška 39. °>8'8 iS 1 j" M fl Rfi- ^ E pO steklenice za vkuhavanje sadja in po\Tt-nine so aa;t>Ol]$e in najcenejše. Glavna zaloga za vso drisvo: Lovra Petovar, Ivan kovci Istotam se dobe Zupančeve kniiee ,;Son-servlrasfe sedia Ia povrtnla za domaČo uporabo'* v slovenski in hrvatski izdaji. 176 • Gospodinje, na ro ž it e'. —- D U M S g. a n isi. UMI ffll l [5. i i o. z. Ijljffi Igriška ulica 6 (poleg dramskega gledališča). I.......M B s si. m m m"m p rEZAVO KNJIG ZAPISNIKOV in vsa druga knjigoveška dela izvršuje lično, trpežno in po konkurenčnih cenah KNJIGOVEZNICA DELNIŠKE TISKARNE D. D. V LJUBL JANI Miklošičeva cesta štev. 16 ll^ll HI I Mož i Zena i Rloži loiitev sakoita je neizogibna, ako dobim v jedi še enkrat ščurka! Bog! Saj mi pijejo ščurki že ves čas kri. Pa kaj pomaga, če ni sredstva zoper nje! Prej ga res ni bilo. Toda konceslonirani zavod „Pana" Ljubljani na Poljanski c. 12 jc iznašel sreds vo, ki mori biez vsake nadležnosti in brez vseh posledic vse šču miši in podgane. Pojdi ali pa piši takoj tja! P» * poke. m m w Domača, najmodernejšo urejena TESSTILNA TOVARNA prevzema SIEOV1 MOIiilfO ? fceleate Ia spretiraes]© proti nizki ceni, hitrt dobavi — in najbolj« Izdelavi. — 2a goipoieI uajcenelšl nakup: Sralte barv. z 2 cvr. Din 79. 84 jrajce barv. z 2 ovr. Oin 93.115 sraice Panama Din 98 -jrajce bele s pique prsi Din 90-- hlate sp. kratke Din 42'- pasovi usnieni D n 2S-- jopice mrežaste Din 24'- nogavice modne Din 24 - Teleton 457. Telefon 457. Čast mi je p. n. občinstvu vljudno sporočiti, da sem prevzel 04 jrosp. Vilko Aniha trgovino z lesom in premogom v Tattenbachovi ulici št. 13. Priporočam se cenj. odjemalcem, katerih želje bodem Izvrševal točno, poslužujoč se solidnih cen in dobrega blaga. BRANKO MEJOVŠEK, trgovina z lesom, lesnimi i,:d' Iki ter premogom na malo io veliko. MA