f?o$tnina plaćana v gotovini Cena din 6. Glasilo Osvobodilne fronte okrajev Črnomelj, Kočevje, Novo mesio in Trebnje Leto II. — gtev. 22 NOVO MESTO, 1. junija 1951 Izhaja tedensko »...Organizacije OF morajo postati torišče množičnega idejno-političnega dela, ki ga vodi in usmerja. Partija. V okviru Osvobodilne fronte je treba še bolj razviti vzdušje svobodne izmenjave mnenj o posameznih tekočih, pa tudi o občih druž-beno-političnih in gospodarskih vprašanjih. Le tako bo mogoče pjo kritični presoji različnih stališč sprejemati in izvajati najboljše predloge in sklepe.« Iz resolucije III. kongresa OF. Pridobivanje kremenčevega peska bi bilo treba povečati Na, desnem bregu Krke, ne daleč od bolnice, stoji srednje veliko, mlinu podobno Poslopje, v katerem noč in dan brnijo stroji. To j« pred dvema letoma zgrajena pralnipa kremenčevega peska, važne surovine za našo industrijo. Obrat sam je popolnoma' mehaniziran. Pesek pripeljejo s kamiioni do verižnega transporterja, ki' ga dvigne do mešalnega stroja, odkoder ga močan curek vode odnaša Preko neštetih cevi in pretočnih kanalov v zbiralni bazen. Ko je bazen poln, preusmerijo curek v drugi bazen, da lahko prvega izpraznijo. Zmogljivost obrata je precejšnja, lahko pa t>i bila še enkrat tolikšnai, če bi imel obra* svoj transformator. Tako se delo večkrat ustavi zaradi pomanjkanja električnega toka, čeprav naša steklarska in železarska indu-. strij;, težko čakata na čisti kremenčev pesek. ' Zaloge kremenčevega peska so na področjih novomeškega okradla skoraji neizčrpne. Zdaj ga deloma izkoriščajo v Birčni vasi, Leskovcu in Mokrem polju. Pridobivanje pa je tako primitivno, da so stroški večji1 kot je vrednost peska. Nujno ^potrebno bi bilo elektrificirati zlasti odkop v Leskovcu W vsaj deloma mehanizirati tudi druga odkopr na ležišča peska,, z.a večje in cenejše izkoriščanje bi za enkrat zadostovalo neka ji manjših elektromotorjev, s katerimi bi spravili Pesek iz odkopa do nakladališča, kar povzroča pri sedanjem načinu izkoriščanja največ dela in sevedai tudi stroškov. Čeprav je izkoriščanje peska, še zelo skromno, pridobivajo vendar že 11 vrst peska. Povpraševanje po pesku je zel« veliko. Težka indlustrijai brez kremenčevega peska °e niorf, ob-raitovRti. Co «« doma dovolj ne PrlTd,raiv.iTno^ ga je trebai uvažati! Kremenčev pesek je osnovna surovina steklarske industrije, rabijo ga pa tudi naše železarne, in-' dustrija mila: in dlrugei industrije. Zlasti veliko zanimanje je za vrsto drobno zrnatega Peska iz Mokrega polja, ki zdrži veliko vročino. Sedaj postavljajo v pralnici poseben stroj za sortiranje tega peska. Stroške pri pridobivanju peska povečuje tudi to, da morajo pesek iz pralnice pireva-**tf na postajo s konjsko vprego, ker je postaja baje za prevoz s kamionom preblizu. Taka je pač neka uredba. Prevoz enega vagona peska iz pralnice do postaje v Kandiji stane s konjsko vprego 1.200 dan, če bi pa vozili z laslnimj kamionom, bi stal le 280 din. dvomimo, če bodo še mogli prepoved uporabe kamiona upoštevati wi novem finančnem sistemu. Ce bi hoteli zadostiti vsem. naročnikom Peska vseh vrst, ki jih lahkol pridobivamo, bi bilo potrebno obrat vsaj petkrat povečati, ■^gospodarsko je kremenčev pesek uvažati 12 inozemstva, ko ga imamo doma več kot Preveč. »Kremen«, okrajno podjetje v Novem mestu, ima vse pogoje za širok razmah. Potrebna mu je le pomoč, da bo te pogoje lahko uresničilo. Obširnejše in načrtnejše izkoriščanje prirodnih bogastev obeta novomeškemu okraju močan in stalen vir novih dogodkov. P. Odkritje spominske plošče nc,rodnemu heroju v Čatežu v Čatežu pri Trebnjem je Zveza borcev pr^leklem tednu odkrila spominsko ploščo .rodnemu heroju Simončiču Vinku-Gasper-V* na njegovi rojstni hiši;. Odkritju sta prisostvovala zvezni poslanec tov. Jože Boršt-ar m znani koroški Slovenec tov. Prušnik ^asper. zastopnic OILQ Trebn.je, jA, ve]iko tevuo izletnikov in d<)mačinov.' Za častne JHSte in svojce heroja, je bila postavljena - Za njim Koroške?, ,°v' Prušnik' hero^ev soborec s Slovenci5 1 ie zlasti orisaI borbo koroških Pr&vn f Za SiYOlbodo' neodvisnost hm enako-bj,l her • Govo,rnikaJ «ta poudarjala, da je Sovražnih Simonč*ć neustrašen borec, strah Variš in DostoJank, nadvse požrtvovalen to. skrben komandant. , 'LP^k^Uu j( liki, ] iružt ^udskTnV* — • S • kultUrmmi prireditvami in nadaljeval- Uz,ni ^am< kJer se ^e slavno,st na kar so prisotni v povorki rajanjem. M. M. V borbi za vzgojo socialističnega človeka, ki ljubi svojo državo in spoštuje druge narode, človeka z bogatim notranjim življenjem, ki odločno in pogumno misli in dela, ki ima široke nazore, ki je telesno in moralno zdrav, krepak in cel, kakršen mora biti državljan nove socialistične Jugoslavije -v te i borbi pripada Anti-fašistični fronti žena poleg Partije, države in drugih množičnih organizacij važna vloga. Vida 1 oinsič Od 1. do 10. julija bo razstava lokalnega gospodarstva Dobro nam je še v spominu uspela razstava lokalnega gospodarstva, ki je lani pokazala velik napredek in razmah krajevnih podjetij, tovarn, obrtnikov in komunalne delavnosti novomeškega okraja. Kakšen je bil napredek v letu dni. nam bodo podjetja in obrtnikj pokazali v dneh od i. do 10. julija. Na razstavi bomo videli nove proizvode, povečano izbiro dosedanjih izdel-kov krajevnih podjetij in obrtnikov, predvsem Pa se boimo seznanili s skrbjo, ki jo razstavljalci posvečajo dvigu kakovosti. Da pa bo lokalna proizvodnja in komunalna delavnost pokazana v pravi luči, so razstav-Ijalei že začeli s pripravami. Lokalna indu-strija,, obrt, gozdarstvo,, kmetijstvo, komunalno gospodarstvo in promet bodo razstavljali v zaključenih prostorih, središče njihovega dela pa bo posvečeno udobnosti človeka, dvigu življenjske ravni in skrbi za zadostitev vsakdanjih potreb delovnih ljudi. Razstavljene bodo n. pr. kompletne kuhinje z vsemi potrebščinami, ki jih izdeluje lokalna proizvodnja, dnevne sobe, spalnice s pohištvom in pod- Posebna skrb bo posvečena predmetom, ki jih doslej obrtniki in lokalna podjetja niso izdelovala, izkoriščanju lokalnih virov surovin, izrabi odpadkov, novatorstvu, racio. nialiizatorstvu, udarništvu, posebno pa visoki storilnosti dela. Posebnost letošnje razstave bo tudi to, da bodo vsi razstavljeni predmeti razprodani. Pripravljalni odbor vabi vsa podjetja; m obrtnike, da pohitijk> s pripravami za leios-njo razstavo oz. sejem lokalnega gospodarstva, hkrati pa priporoča obiskovalcem, da si v dneh od 1. do 10. julija ogledajo razstavo oz. okrajni sejem izdelkov lokame proizvodnje. i---Novomeščanom v pomislek---} »Se deset let ne bo cesta tlakovana, če bo šlo tako počaisd naprej!« Tako kaj rad pogod'rpja ta ali drug; Novorneščan, ko z rokami v žepu gleda delavce na cesti. Poglejmo, koliko smo dose. daj naredili, kdo in tolikokrat je delal na cesti, in ugotovimo, ali morda kritika ne zadene tudi nas. Navajamo pregled opravljenega dela sindikalnih podružnic: Okrajni ljudski odbor: na delu 5-krat, delalo skupno 213 lijudj 614 ur; sodišče 3-krat, 26 ljudi 71 ur; Servis 3-krat, 18 ljudi 57 ur; OZKZ 4-krat, 37 ljudi 133 ur; okrajni magazin 4-krat, 82 ljudi 276 ur; Voj. trg,, poči. 5- krat, 51 ljudi 165 ur; Mestni ljudski odbor 6- krat; 45 ljudi 148 ur; MLO trgovina enkrat, 8 ljudi 24 ur; industrija čevljev 3-krat; 67 ljudi 226 ur; čevljarstvo 3-krat, 58 ljudi 317 ur; šivilje 6-krat, 51 ljudi 148 ur; kovinarska delavnica 5-krat, 44 ljudi 128 ur; kamnoseki 3-krat, 6 ljudi 30 ur; krojači 7- krat, 52 ljudi 141 u-r; tkalnica 2-krait, 33 ljudi 183 ur; pekarija 3-krat, 5 ljudi 14 ur; prevozništvo 3-krat, 5 ljudi 17 ur; vrtnarija 2-krat, 4 ljudje 12 ur; bife 2-krat. 3 ljudje 9 ur; kavarna 3-krat, 5 ljudi 17 ur; menza DUR 5-krat, 9 ljudi 25 ur; hotel Kandija 2- krat, 4 ljudje 12 ur; Metropol 3-krat, 7 ljudi 19 ur; industrija perila 6-krat, 78 ljudi 156 ur; mizarstvo MiLO 3-krat, 28'ljudi 63 ur; elektropodjetje 4-krat, 18 ljudi 44 ur. Vodovod 2-krait, 17 ljudi 51 ur; Odkupno podjetje 5-krat, 98 ljudi 311 ur; privatni obrtniki 3-krat, 52 ljudi 160 ur; Gozdno avto-podijetje 2lkrat, 13 ljudi ^46 ur; invalidi 3-krat, 82 ljudi 220 ur; Kremen 3-krat, 15 ljudi 54 ur; klavnica 4-krat, 14 ljudi 54 ur; lesno industrijsko podjetje 3-krat, 31 ljudi 62 ur; bolnica 1-krat, 20 ljudi 40 ur; DE.S 3-krat, 28 ljudi 88 ur; okrajni komite OOOF 3-krat, 23 ljudi 69 ur; tovarna igrač 3- krat, 124 ljudi 336 ur; gasilci 1-kraV, 22 ljudi 45 ur; notranja uprava 2-krat, 25 ljudi 87 ur; gozdna uprava 3-krat, 24 ljudi 78 ur (enkrat so prišli in se vrnili, ne da bi delali). »Pionir« 6-krat, 140 ljudi 338 ur; Keramika 4-krat, 70 ljudi 152 ur; Jugopetrol 5-krat, 11 ljudi 40 ur; drž. posestvo Grm 2-krat, 5 ljudi 19 ur; Narodi, banka 4-krat, 30 ljudi 64 ur; Putnik 2-krat, 2 udelež. 7 ur; Tobak 3-krat. 6 ljudi 18 ur; kmetijska šota 1-krat, 45 ljudi 180 ur; železnica 4-krat, 142 ljudi 334 ur; tekstilna tovarna 4-krat, 10b ljudi 252 ur; okrajno avtopodjetje 5-krat, 73 ljudi 267 ur; DOZ 4-krat, 34 ljudi 84 ur; Cegrad' 2-krat, 14 ljudi 42 ur; Koteks 2-krat, 4 i j udje 10 uir; Gosad 2 oisetoi 4 ure; DLS 6 ljudi 18 ur; JA 20 ljudi 60 ur; pred vojaška vzgojai 35 obv. 35 ur; Komunalna banka 8 ljudi 20 ur; ODPAD 4 ljudje 7 ur. Terenske Frontne organizacije: I. teren: dosedaj udeleženo na. delu 89 ljudi, napravljeno 177 ur; II. teren: 98 -ljudi — 210 ur; III. teren: 66 ljudi — 168 ur; IV. teren: dva udeleženca — 6 ur; V. teren: 13 ljudi — 41 ur; 2abja vas 19 ljudi — 57 ur; Ragovo 6 ljudi — 19 ur. — Skupno je bilo torej narejenih na cesti od februarja do 21. maja 7542 prostovoljnih ur, od katerih so prispevali člani sindikalnih podružnic 6751 ur, člani OF posameznih terenov pa 791 ur. Največ ur je bilo opravljenih v marcu (2606), najmanj v maju (do 21. maja koma] 896, ki pa ,so jih v celoti opravili člani sindikatov, dločim ni bilo. članov OF s terenov v maju še nobenkrat na delo). Da bi delo potekalo po načrtu, bi bilo potrebn0 vsako popoldne na cestj poleg stalne delovne skupine1 vsaj 40 prostovoljcev, lahko pa bi jih prišloi seveda tudi več. Računi so dovolj jasni. Brezpomembno je vsako, godrnjanje in spraševanje, kdaj bo cesta tlakovana. Vprašajmo raje sami sebe. Kadar pa smo na vrsti, ne stojmo z rokami dia komolcev v žepih db strani, temveč poprimimo za delo na cesti, ki jo tlaku Jemo zase. V Dol. Toplicah so že izvolili svete državljanov V preteklem tednu so v Toplicah na, zborih, volivcev volili člane v svete državljanov. Hkrati se je KLO pogovoril z gospo.-dlarji o. oddaji prašičev za .prvo polovico leta. Ker je bila oddaja znižana za polovico, mnogi gospodarji pa so svojo obvezo že izpolnili, ostane za oddajo samo še sedem mršaivcev. V nekaterih vaseh je bila udeležba prav dobra, v samih Toplicah pa se goispodarji niso udeležili v zadostnem številu zbora volivcev. Premalo sodelujejo pri reševanju krajevnih gospodarskih, vprašanj, pri nasvetih in delu. Prav na sestanku v Toplicaih pa so se obravnavale za napredeK zdraviliškega kraja neodložljive zadeve. Izvoljen je bil n. pr. odsek, ki bo skrbel da bo vodovod, ki pogosto nei dela. vedno' v diD.bremi stanju. Urejeno bo tudi pokopališke, ki že več let ne dela Toplicam časiti. Poseben odbor bo poskrbel za načrt, po katerem bo urejeno pokopališče. ^ Sveti državljanov', ki bodo v pomoč krajevnemu ljudskemu odboru, bodo imeli oo-gpvorno in pomembno delo. Tako bo n. pr. svet za prosveto in kulturo podpiral de*o prosvetnih delavcev pri nadaljnjem, razvijanju prosvetnega dela. načeti pa bo moral tudi vprašanje nove šole, ker sedanja stavba več ne ustreza ne v prostorih, .ne v pogledu higiene, primerne lege itd. Sve* bo skrbel1 tudi za. poitrefce nižje gimnazije, ki nalaga krajevnemu ljudskemu odboru odgovorne naloge. D. G, Plenum okrajnega odbora AFŽ v Novem mestu V nedeljo, 20. maja se je sestal v Novem mestu oka.*® j ni plenum protifašistične fronte žena, katerega se je udeležilo lepo. število delegatk. Od glavnega, odbora A.F2 se je plenuma udeležila tovatrišica Silva Kmetova, od! okrajnega komltejai sekretar- Martin,. Zu-geij in org. sekretar Jože Plave, od okrajnega odbora OF sekretar Tone Počrvina. Plenum^ je v glavnem razpravljal o pripravah za izvedbo Tedna matere in otroka. Tov. Kastelic Jelka je podala, nai plenumu referat o vzgoji otroka', tov. Bučar Milena o negi in higieni otroka, tov. Martina Petrič pa o zaščiti otroka v naši diržavi. Delegatke iz posameznih krajev - so poročale o živahnih pripravah za Teden matere in otrokai. Vsepovsod1 pripravljajo otrokom čirn več veselja, otroške sejme, kulturne prireditve' in izlete. Za zdravstvene skupine iz Novega mesta bodo pripravile vse potrebno, da bo uspeh pregleda čirn boljš'. Obiskale bodo bolne matere in. otroke in. jim pripravile razvedrilo. Pri reševanju, raznm socialnih problemov na vasij bodo tesno sodelovale s Svetomi za socialna skrbstvo • prt okrajnem ljudskem, odboru. Ker so spoznale, da živijo žene z juga države vsled! nepouče-nosti v veliko bolj' nehigienskih in nekulturnih razmerah, so sklenile, da bodo pova, bile v goste nekaj deklet z juga. Seznanile jih bodo z osnovnimi gospodinjskimi deli, s higieno in podobnim. KMETIJSKI SVETOVALEC Kako pripravljamo žvepleno-apneno brozgo Za kuhanje žvepleno-apnene brozge potrebujemo žvepleni prah, žvepleni cvet in negašeno apno. Negašeno apno zamenja tudi gašeno, če je čisto:, mastno in ne prestaro. Kuhamo v železni ali emajlirani posodi. Bakrene in aluminijaste posode niso uporabne, ker jih brozga razjeda. Najboljši so- železni kotli. Ker ne bi bilo praktično, da si brozgo pripravlja vsak posameznik, je veliko boljše, da se brozga skuha Za več sadjarjev skupaj. Za pripravo 100 litrov žvepleno-apnene brozge potrebujemo 24 kg žveplaj 12 kg nega.se-nega apna in 100 litrov vode. Ce uporabljamo že gašeno apno, ga moramo vzeti okrog 30 kg. Kuhamo na sledeči način: V kotel vlijemo približno eno četrtino t. j. 25 litrov vode. Nato zakurimo in dodamo celotno količino pripravljenega apna. Ko se ap.no pogasi, dodajamo polagoma žveplo in stalno mešamo. Pri kuhanju morata biti torej dve osgfci.' Pri mešanju moramo paziti, da se vse žreplene grudice zdrobijo, tako da dobimo enolično kašo. Nato dodamo ostalo količino vode do 100 litrov ter si na kotlu zaznamujemo do kje sega količina. Kuhamo naprej in maso stalno mešamo, da se apno in žveplo ne bi na dnu kotla sprijela. Kuhamo še eno uro potem, ko je masa začela vreti. Ker pri kuhanju voda izhlapeva, jo moramo od časa do časa. dodajati v majhnih količinah. Dodajamo jo v majhnih količinah zato,, da se vrenje ne bi ustavilo. Tekočina postane proti koncu ku-Jianja rumenkastordieča in čista. Ko je brozga kuhana, jo ohladimo in pustimo, da. se gosto secede na dno kotla. Ko je ohlajena, čisto brozgo previdno odlijemo. Tako smo dobili koncentrirano brozgo., ki jo za škropljenje kot tako ne smemo uporabiti, temveč jo razredčimo. Pri zimskem škropljenju proti ameriškemu kapar ju uporabljamo. 25% koncentracijo, pri letnem pa 1—2%-. Učinek tako pripravljene brozge povečai-mo, ako ji dodamo na 100 litrov 1 kg pre-, sejane pšenične moke. Moko najprej zmešamo v manjši količini hladne vode in tako kašo vlijemo v 5 litrov vode ter kuhamo 20 minut s stalnim mešanjem. Ko se ohladi, jo. dodamo manjši količini pripravljene brozge in razredčimo., tako razredčeno pa za škropljenje pripravljeni količini. Tako pripravljena brozga se lahko hrani dalje časa v zaprti posodi. Ko posodo odpremo, pa. moramo brozgo v najkrajšem času porabiti. PRI ZADRUŽNIKIH VPODHOSTI: „Še sam se čudim, da gre vse iako naglo od rok" 2e iznad Meniške vasi pri Toplicah lahko zapaziš podi vasjo Podhosta obrise velike stavbe iz rdeče opeke. »Zadružniki iz Podhoste zidajo h^v,« ti pove vsak otrok v okolici. Ko pridem v Podhosto, iz radovednosti zavijem s ceste proti gradbišču, kjer gradijo zadružniki velik zadružni hlev za 54 glav goveje živine. Opečni1 zid je že sezidan do venca, na katerega bo prišlo ostrešje. Zidarji imajo opravka z betoniranjem vratnih okvirov, 'zadružniki pa pripravljajo betonsko mešanico. »Glej ga, še eden nam. gre pomagat,« pravijo v šali, ko me zagledajo. «Kar pripravi mu lopato, pa tisto veliko, ker zgleda močan!« pripomni prav iako v šali znanec France Bedrač. Ne kaže drugače, sleci suknjo, zavihaj rokave in pomagaj pri mešanju betona! »Mi vsi delamo,« pravi predsednik zadruge Lojze Bedrač, ko se ves prašen od cementa prikaže nekje izza novega zidu. To je res. Mlada knjigovodkinja, rdečelič-na svetlolaska pomaga pri mešanju in prenašanju betona kot moški. Njen »par« pri prenašanju betona je poverjenik za kmetijstvo, okrajnega ljudskega odbora Novo mesto Jože Pelko,,ki je prav tako kakor jaz prišel pogledat novo stavbo, pa so mu tudi ponudili lopato. Nit ni bil hud kot jaz ne, saj je med takimi prijaznimi ljudmi veselje prijeti' za delo. Le škoda, da je bila prehitro noč. Tako zidajo člani ene najboljših kmečkih delovnih zadrug novomeškega okraja nov moderen hlev. Prvega maja so sklenili, da moral biti hlev sezidan do venca v desetih tednih, pa je bil gotov še pred koncem, maja. Les je pripravljen, manjka jim le še strešna opeka. Pravijo, da bodo novo krmo spravljali že nadl hlev. »Sam se čudim, kako hitro gre delo. od rok«, pravi predsednik Lojze, »čeprav nam je dež precej nagajal, smo poleg gradnje pro-vočasno opravili vsa spomladanska dela«. Pri delu jim precej pomagajo vaščani Meniške vasi, celo veliko več kot sosedje nezadružniki iz domače vasi. Zidarji Dalmatinci, ki so zaposleni pri zidanju hleva, pravijo, da še nikjer niso bili tako zadovoljni kot so tu. Počutijo se -ot zadružniki in redno prisostvujejo zadružnimi sestankom. Z njimi se veselijo uspehov zadruge in z veseljem delajo. Tako je pri zadružnikih v Podhosti. Krepko so zaorali v črno prhljico pod Rogom,-Novi, moderni zadružni hlev bo viden daleč okoli po Topliški dolini kot kažipot ostalim vasem v napredno socialistično kmetijstvo. P. Kako je s cesto v Črnomlju Po daLjšemi presledku so 10, aprila obnovili dela na tlakovanju ceste v Črnomlju. Pri prevozu, peska, zemlja^Ju izkopavanju cevi je bilo od aprila do zu. maja opravljenih na cesti 2700 prostovoljnih delovnih ur, pri cemier so se najbolj postavili člani sinni-kalne podružnice »Zore« (220 ur) in okrajnega gradbenega podjetja Črnomelj (200' ur). Pri, prostovoljnem delu so pomagali tudi uslužbenci finančnega poverjeni št va. in po-sameHniki iz, mestnih podjetij. Pri vožnjah peska s postaje- na cesto 'sodelujejo s prostovoljnimi vožnjami črnomeljski vozniki, medl katerimi je doslej najboljisii Stanko Sprajcar, ki je sami zvozil že vagon peska. Slabše pa je s prostovoljnim deltom; volivcev Črnomlja, ki so lani sicer veliko obljudi i- za novo cesto, vendar pa jih pri tlakovanju ni blizu. Malenkostna število ur njihovega prostovoljnega dela je letos slabo spričevalo zavesti, Mar so na lastne obiju'oe piO'zeibili? Ce bo. delo napredovalo s sedanjo »naglica«, cestišče v Črnomlju ne bo tlakovano pred jesenjo, čeprav imajo v načrtu, da bo cesta že julija popolnoma gotova. Neusmiljen boj lubadarju - uničevalcu naših gozdov Dokaj milo podnebje dolenjskega območja prija škodljivcu lubadarju, da se je ponekod že kar nevarno razširil in na raznih krajih povzročil veliko škodo. Lanska huda suša je bila za razplod lubadarja zelo ugodna. Mokra letošnja zima je povzročila v smrekovih gozdovih precej polomov dreves, Poi-lomljena drevesa so pravi raj za tega škodljivca. Vestmi gospodarji so polome in vrha-če že davno odstranili in porabili bodisi za sebe ali pa oddali lesnemu odseku, toda žal, vestnih gospodarjev imamo bore malo. Nekateri so les samo zvozili na kupe in ga tami pustili neojbeljene|gal S tem. sfc» mjalo koristili, ker lubadar najde tak les kjerkoli, tudi doma na tnalu. Skrajni čas je, da kmetje vse polomljene smreke ali druge iglavce in vrhače takoj spravijo iz gozda in jih obelijo, lubje in vejevje pa sežgejo. Se bolj vestno je treba ravnati tam, kjer je bilo drevje napadenoi že v jeseni, kajti iz njega bo v aprilu ali začetkom maja iz- i letel hrošč. Ta bo seveda takoj napadal bližnja in daljna drevesa ter spet povzročil ve- j V dveh letih je indusf Med delovnimi kolektivi, ki so si v šestmesečnem tekmovanju na. čast desete obletnice OF priborili v trajno last prehodno diplomo okrajnega odbora OF, je na prvem mestu industrija perila Novo mesto. To je že peto vidno priznanje, ki ga je podjetje dobilo v dveh letih; dvakrat je dobilo že republiški diplomi. Ker je delovni kolektiv znan celo izven meja naše republike predvsem po svojih prvovrstnih izdelkih, a tudi po pravočasnem izpolnjevanju mesečnih in letnih nalog, me je novinarska radovednost pripeljala med nje. Povprašal sem po vzrokih in pogojih, zaradi katerih je delo podjetja tako uspešno. »Predpogoj za dobro kakovost izdelkov je dnevna skrb vseh delavk, vodstva in upravnega odbora ter stalna kontrola, izdelkov. Seveda je vse odvisno od delovne zavesti posameznega člana in pa od strojev,« mi je pojasnil direktor Ferdo. Gernedl. Podjetje ima že svojo tradicijo, saj. obstoja že blizu 30 let. Imajo lastne kroje, ki so jih napravili na podlagi dolgoletnih izkušenj in stalnega izpopolnjevanja. Za oddano blago nimajo nikdar nobenih reklamacij, kar je najboljše spričevalo za kakovost izdelkov. Vedno se trudijo, da izvršujejo naročila po želji kupca. Dogodi se tudi pri njih, da niso vsi izdelki dovolj kvalitetni, toda teh ne dajo v promet, temveč jih predelajo oz. popravijo1. V podjetju delajo na tekoči trak. Delovni prjjces traja na primer za moško srajco povprečno 46 minut in 26 sekund. V tem času w#\3fn ivH*4ajn. in uskladiščijo. Ce pogledaš strojni park in prostore, kjer delajo šivilje podjetja, potem šele lahko oceniš zavest delavstva in vodstva, ki v skoraj nemogočih pogojih dosegata tolike uspehe. Stroji so povečini stari že 30 let in popolnoma izrabljeni. Čudiš se požrtvovalnosti in prizadevnostii delavstva, da na takih starih ropotuljah sploh lahko dela. 2e dolgo časa imajo obljubljene nove stroje, toda samo. na obljubah se ne da nič šivati. Prostori, kjer delajo, so gotovo med najbolj nehigijeničnimi v mestu ali v okraju, jSvetlobe nobene razen električne, sonce nikdar ne posveti v delavnice, zračenje je otežkočeno. Podjetju bo treba nujno preskrbeti poleg novih strojev boljše, prostore. Na sejah upravnega odbora, podrobno pretresajo probleme podjetja, zlasti pa vse, kar vpliva na kakovost izdelkov in zboljšanje liko škodo. Dolžnost vsakega gospodarja je, da vestno pregleda svoj gozd in takoj ukrene vse potrebno za zatiranje tega škodljivca. Škodljivec lubadar se neverjetno hitro množi. Njegova razvojna pot od jajčeca- do popolnega hrošča je 70 dni. Ce nismo pravočasno odstranili napadenih dreves, imamo že v juniju ali juliju drugi zarod. Vsaka samica 'zleze okrog 80 jajčec. Naši gozdovi so žal močno razredčeni; zato moramo zatiranju lubadarja posvečati toliko več pažnje,. Vse, kar bi mu koristilo, moramo, takoj odstraniti iz gozda. Ni dovolj, da se za to brigajo samo logarji. Vsak gozdni posestnik je v prvi vrsti dolžan* izvrševati predpise o zatiranju škodljivca. Ce bi naš kmet vsaj del pažnje, ki jo posveča vinogradu, posvetil gozdu, bi danes naši gozdovi drugače izglediađi. In vendar si brez go^da ne moremo misliti našega gospodarstva!. Tudi za razvoj, poljedelstva, je gozd neobhodno potreben. Tega bi se morali vsi dobro zavedati, pa bi bili naši gozdovi lepši in bolj gojeni. , —et. rija perila v Novem mestu dobila že pet priznanj dela. Sodelovanje direktorja in upravnega odbora je dobro. Ko sem bil še v pisarni, je prinesla predsednica upravnega odbora Jevč-nikova direktorju pokazat nove vzorce, na katerih je opazila malenkostno, razliko v barvi. Samo strokovno okoi lahko: opazi t° razliko. Vendar, kot je dejal direktor, bi t° lahko vplivalo, na kakovost izdelkov. Po kratkem posvetu so sklenili, kako in kaj bodo ukrepali, da do tega ne bo prišlo. Nove sproščene trgovine se v podjetji samo veselijo, ker vedo, da bodo prav tako kot doslej za svoje prvovrstne izdelke vedno našli dovolj kupcev. V podjetju pa bi bilo potrebno uvesti akordni sistem dela namesto dosedanjih norm. S tem bi še bolj prišla do izraza strokovna usposobljenost delavke in specializiranost na posamezne predmete, kar bi kakovost le še dvignilo. Vprašanje kakovosti izdelkov pa je v n<> , vomeški industriji' perila že vseskozi najvažnejše vprašanje. P. R, Dobrniška dolina je dobila novo motorno gasilsko brizgalno Pred 25 leti so v Dobrniški dolini začeh z agitacijo za ustanovitev prostovoljne ga' silske čete. S pomočjo prostovoljnih prispevkov, ki so jih dobili od ljudi v tej dolini, so si kmalu kupili gasilsko brizgalno; ta jim J* dobro služila vse do druge' svetovne vojne' Posebno so se easilci izkazali pri ga&*£$ požarov v letih 1930—1940, ko je dIB v TJ°- brnišfci dolini veliko požarov. Ko so fašistične tolpe leta, 1941 vdrle v našo domovino in uničevale gospodarske jekte, so uničile tudi gasilsko brizgalno d°' brniške gasilske čete. Tako je četa ostali" brez vsakih sredstev, s katerimi bi se lalik0 borila proti požarom. Stalna, želja doibrniškib gasilcev in ljudstva te doline je bila, nabaviti si ponovno gasilsko brizgalno. To želj° jim je uresničila ljudska oblast, ko jim J* preteklo nedeljo brezplačno podelila novo motorno brizgalno. Ze takoj prvo nedeljoi.so novo brizga1-110 preizkusili na sektorska gasilski vaji, kjer so bili tudi gasilci iz Trebnjega, Vel. Loke, Gor. Vrha in Korit, Pri vajah so se dobrniški gasjici zelo dobro izkazali, saj je bil njihov vod med najboljšimi, čeravno" že dalj časa niso imeli vaj. » G. L. Priznavanje semenskih žit in krompirja Dober pridelek žit ali krompirja je odvisen v prvi vrsti od dobrega semena. Ne pomaga mnogo dobra obdelava in gnojenje njivskih sadežev, če za setev ne uporabljamo najboljšega semena. Za čini večje pridelke se morajo zanimati vsi kmetovalci, ker bo na ta način imel vsakdo večje količine za prodajo in si bo s tem zagotovil večje dohodke. V zadnjih letih je zanimanje za zamenjavo semen — bodisi za žita ali krompir — močno padlo. Vzrokov je za to več, glavni vzrok pa je bil ta, da so marsikje prejeli tudi slabo seme, ki je razočarala kmetovalce. Tudi letos bodo v času zorenja žit in v času cvetenja krompirja posebne komisije strokovnjakov priznavale žita in krompir. Odbira posevkov bo letos stroga, in bodo priznani za seme samo taki posevki, ki imajo vse najboljše dedne lastnosti. Vse v jeseni odkupljene količine semen žit in krompirja bodo na razpolago vsem, ki bodo želeli prvovrstna priznana semena. Komisije bodo priznavale samo omejeno število sort, ki so se dosedaj izkazale kot najboljše. Od krompirja bodo priznavale predvsem sorte Bintje, Onei-da, Jubel, Kardinal, Rožnik, Voltman, Aker-segen, Bdhmov rani in poznii in Voran. Koi-misije bodo lahko vključile v priznavanje tudi ostale sorte, ki so preizkušene. Socialistična gospodarstva in kmetovalce seveda zanima, kakšne ugodnosfl imajo, če bodo pridelali priznano seme. žit in krompirja. V prejšnjih letih je bila večina nezadovoljna, ker so bili dodatki, t. j. premije za semensko žito ali krompir, nizki. Letos bo »Semenarna« za Slovenijo kot prevzemnik vseh priznanih semen izplače- 2 - »DOLENJSKI LIST« vala prav ugodne premije. Posevki1 se bodo z ozirom na kakovost kot n. pr. sortno čistost, odpornost proti boleznim, velik pridelek itd. ocenjevali v tri razrede t. j. .v L, II. in III. razred. Pri semenskih žitih bo znašala premija z ozirom na ocenjeni razred 4.—, 3.— in 2.— din za kg. Kdor ima obvezno oddajo žit, se mu bo oddaja priznanih semen štela v obvezno oddajo-, dobil pa bo za vsak od-danlii kg premijo v znesku 4.—, 3,— in 2.— dinarja Ce pa bo oddal v semenski fond proste viške, bo dobil nazaj isto količino, trgovskega žita in izplačano ustrezajočo premijo. Pri krompirju, ki ne spada v obvezno, oddajo, dobe proizvajalci premijo, ki bo znašala, do 6.— din za kg, prevzeti krompir pa bo plačan po takratnih prostih tržnih cenah z dodatkom premije. Določene premije so primerne in bodo nov način plačevanja semenskih žit ali krompirja pozdravili vsi proizvajalci, S pridelkom kakovostnega semena, bomo lahko najhitreje uspeli zvišati hektarske pridelke in s tem celotno proizvodnjo. Da je odvisen dober pridelek v glavnem, od semena, bo priznal vsakdo. Kmetovalci, ki imajo čiste in dobre posevke žit in krompirja, naj se prijavijo pri domači kmetijski zadrugi ali pri okrajnem povarjeništvu za kmetijstvo, kjer bodo javili naslov, vrste posevka^ sorte in površine, ki bi prišle v poštev zal priznavanje. Socialistična gospodarstva prijavijo posevke za priznavanje poverjeništvu za kmetijstvo ali Zadružnemu skladu. Pri priznavanju semen imajo važno, vlogo tudi semenski odseki pri kmetijskih zadrt* g ah'-. Kmetijske zadruge naj na svojem področju pridobe potrebno število dobrih pridelovalcev, ki bodo skrbeli za pridelovanje prvovrstnih semen, V temi letu lahko pridobe stalne pridelovalce, ki bodo> prejemali od »Semenarne« priznana semena za razmnoževanje. Vsi oni, ki žele, da bi jim1 priznavadne komisije priznale posevke, naj se prijavijo pri kmetijskih zadrugah ali pa pri poverjeništvu za kmetijstvo do 2. junija. O, V. Od zadružnega sveta in sklada zadružniki mnogo pričakujejo V nedeljo 20, maja se je v Novem; mestu sestal na drugo zasedanje okrajni zadružni sveti. Upravni odbor zadružnega sveta in direktor zadružnega sklada sta podala delegatom zadrug in ekonomij poročilo o dosedanjem delu, delegati KDZ in ekonomij pa so poročali o uspehih in težavah. Navzlic- organizacijskim hibam' skladi — saj je v njem delal dolgo časa le tov. Brulc — je ta dosedaj- pokazal nekaj uspehov, Ze v prvih mesecih je imel preko, pol milijona dinarjev dohodkov in nekaj manj izdatkov. Trgovina zadružnega sklada, v Novem mestu je imela dosedaj 620.000 din prometa. Traktorji zadružnega sklada so preorali 60% p-red-vidienih površin. Nekoliko je strojno oranje zaviral dež, pa tudi traktorist, ki je. bil zaposlen v Beli cerkvi in St. Petru, je precej nagajal,. Delegati so soglasno, sklenili, dia je treba nedisciplinirane traktoriste takoj odpustiti. Pri semenju je zlasti primanjkovalo: zgodnjega krompirja), jedilne 'pese in čebulčka. Precej hlevskega gnoja je dala zadružnikom na razpolago komanda JA. Setev je bila. v glavnem opravljena še dokaj pravočasno'. Neredna so še poročila iz KDZ Orehovica in Poljane, Zadružniki so bili mnenja, da, je to krivda površnosti knjigo-vodkinj. Pravijo-, da bi knjigovodkinja-morala od časa dO. časa stopiti na polje ali v vinograd', pa tudi v hlev, ker bi imela tako- več vpogleda v delo in bi laže sestavljala točna poročila. Tako knjigovodkinjo ima zadruga v Podhosti in s° z njo prav zadovoljni. Zadružne delegate je najbolj zanimalo, kako bodo odslej gradili hleve in ostalo, ko bo vse gradivo v prosti prodaji po višjih cenah. Prav v.tem času dobiva sklad! velik pomen V okviru sklada je treba organizirati delavnice in ustanavljati proizvodna podjetja ^ gradbeni material. Sklad je za to že začel skrbeti. Mizarska delavnica je že začela obratovati. Trdia- je borba za mehanično delavnico v Novem mestu, za mizarsko delavnic0 v St. Jerneju p.a so že pripravljene prostore morali odstopiti. Nove prostore morajo šele prezidati, s čimer se bo proizvodnja zavlekla za najmanj 3 mesece. Ko bo dograjena mizarska delavnica, ji bodot, Priključili še larsko in sodarsko, v bližnji bodočnosti V* še kovaško delavnico. Nujno potrebna bi biw opekarna. Vse zadružne delavnice bodo nudile zadrugam in zadružnikom proizvode Pj lastnih proizvodnih cenah, s čimer bo &>* drugam kapitalna gradnja znatno oIaf*,^' Jasno pa je, dia bo država tudi naprej nueiw zadružnikom vso pomoč. Baizgovor zadružnikov se je razvijal še 0 razni zamenjavi blaga, o sajenju bolj d nosnih kultur in še marsičem, .kar z3"1™ zadružnike. Trgovino je treba ločiti od skJr^a in jo postaviti na lastne noge. Ta bo ™or,.a> skrbeti tudi za izvozno blago, da nawj.p druge prišle do potrebnih deviz Kala je strojev. - Delegat ekonomije poročal tojto, dl2JSB^!bno ^ krom-obcutno skodto m n ivah P pirjevih nasadih. Kaj aei<» . Posvetovanje je pokazalo, da ]e vloga -* družnega sveta in sklada vedno V^f^ ša, Njuna utrditev pomeni zato hkrati tu utrjevanje naših delovnih zadrug. ^Erispetfftt h. ggodopini ^Dotenjske: f O trna r 3.1 b s'tcM" * NOVO MESTO PRED DESETLETJI (Nadaljevanje.) Pomembna slovesnost je bila v dnevili od' 8. dO 10. junija 1899, k0 Je bila razvita zastava »Dolenjskega Sokola«. Gostje so bili: Pokupski Sokol iz Karlovca, Ljubljanski, Sokol, kolesarji iz Ljubljane' in celjski gostje. 8 junija je bila baklada in serenada kumicl dr. Slancevi; v sprevodu so bili Sokoli, godoa. D'VenjsM^ peVsko dafuštvo, društvo rokodelskih pomočnikov z lampioni; koncert je bil tudi na Brunerjevem vrtu. 10. junija se je streljalo s topiči, bila je budnica, slavoloka sta stala pri Skaberne-tovi hiši in v Kandijl, kjer so biji sprejemi Goste sta pozdravila župan dr. Pozniic in .starosta dr. Ros ina, zahvalila pa. sta^ se dr. Vamberger iz Karlovca in Iv. Hribar iz Ljubljane ter J. Dražil za »Slavca«. Sledil1 je slavnostni sprevod po mestu, z godbo. Sodelovalo je gasilstvo iz Črnomlja, Trebnjega, Žužemberka, Mirne peči z zastavami, novomeško rokodelsko društvo z zastavo, ljubljanski kolesarji, Sokoli iz Karlovca in Ljubljane in naposled: Dolenjski Sokol ter ogromno ljudstva.. Med potjo so mladinxe obsipale Sokole s šopki in cvetjem. Glavna slavnost je bila na Glavnem, trgu pred Ko-tovžem. Slavnostni govor je imel dr. Slane, zatem je govorila namestnica kumice ter pripela, na zastavo krasen, dragocen trak. Sledilo je zabijanje žeblje v po kumici, okr. glavarju EMU. dr, Pozniku. g. Rohrmanovi. starosti karlovškega in ljubljanskega Sokola, podpr. »Slavca«, pneds.. kolesarjev, preds. Čitalnice in Dolenjskega' pevskega društva, načelnikih gasilnih društev In končno starosti Dolenjskega Sokola dr. Ro-sini. Novomeške žene so pritrdile' na zastavo krasen trak z napisom »Novomeške Slovenke Dolenjskemu' Sokolu«. Zbor je mogočno zapel Foer.ste,rjevo »Sokolsko«, ljudstvo: pa *je navdušeno pozdravljalo zastavo. Sprevod se je nato pomikal dalje v Kamdijo, od tam: pred Narodni dom, kjer je bil razhod'. Ob enih popoldne je bil slavnostni banket v Narodnem domu; udeležilo &e ga je nad 150 oseb. Prišlo je 40 brzojavk. Ob pol' petih je bil sprevod v Zun--kovo hosto k javni ljudski veselici, ob devetih zvečer pa je bila veselica v Narodnem domu ,s petjem in plesom:. Vsi prostori so bili prenapolnjeni. Prihodnji dam so se1 gostje zbrali na Tučkovem vrtu in ob .po] enajstih odšli na Grm k obisku: kmetijske šote. Vodja R. Dolenc je sprejel in pozdravil goste, razkazal Žolo in postregel z izvrstnim, domačim' vinom m tn'i».i'lzkmn. Ob dveh popoldne so se i***Ju poslovili od Novega mesta in se od-Peljali na 50 vozeh v Toplice; kjer jih je Pozdravil župan Kulovec. Na prostoru pred Toplicami in v parku je bila narodna veselica, streljali so s topiči. Petem, so «e karlovški in ljubljanski Sokoli poslovili. Minila je veličastna in krasna naredna slavnost kot sen, k" nam ostane Vedno v prijetnem spominu. S takimi nastopi Se. je budila narodna, zavest. 22. VII. 1893. leta je priredilo Dolenjsko pevsko 'društvo 'pevski večer pri Tueku (zdaj v dr. Vasičevi hiši) s pevovodjem lgn. Hladnikom., Decembra 1893 je ustanovilo Dol. pevsko društvo na predlog O. Skaleta tamburaški orkester, ki je prvič nastopil 31. III. 1894. pri pomladanskem koncertu v Narodnem' domu. Aprila 1894 je bil koncert s petjem:, tamburaškim zborom:, z glasbo: in igro »Stempl-har mlajši« v korist pogorelcem na Zajčjem vrhu. 7. avgusta 1894 je bila velika skupščina Društva sv. Cirila in Metoda v Novem, mestu, ki se je je udeležilo okoli 300 osen, Na postaji je bil slavnostni sprejem gostov po: mestnem, zastopniku župana. Perku. Zborovanje je bilo v veliki dvorani Narodne'ga doma. Popoldne obisk kmetijske šole, zvečer koncert pri B rune r ju. Udeležba je biia ogromna, ^Zborovanja in obeda e v Afriki, pravtako pa je molčala seveda tudi o porazih hitlerjevskih armadi. Med italijanskimi vojaki je (bito. precej nepismenih ljudi, kar je komanda spretno izrabljala za prikrivanje resnice. Neobveščenost italijanskih vojakov je vzela na muho naša propaganda. Kako dostaviti italijanskim vojakom pisano resnico v otoJikii; literature v njihove postojanke? Tuintam je vzela kakšna aktivistka, ki je šla s pretvezo opravkov v italijanske postojanke, s seboj tudi literaturo v italijanščini, vendar je bilo to premalo in dostikrat preveč tvegano. Več naših dobrih »vez« je šlo zaradi tega v internacijo ali, pa v zapore. Treba je bilo izkoristiti izpade Italijanov iz postojank, v kolikor pa jih niso delali sami, jih je bilo treba k temu izzvati. Iz postojanke v Vimolju (v Poljanski dolini ob Kolpi) so imeli Italijani telefonsko zvezo s postojankama v Predgrađu in Stanem trgu. Dve' žici sta viseli na zasilnih drogovih ajb glavni cesti. Menda ni šel nihče od nas nikdar čez cesto, da ne bi porezal vsaj nekaj desetin metrov te žice. V baraki smo jo uporabljali za razsvetljavo. Izolacija na žici je, prižgana na enem' koncu, prav dobro in 'počasi gorela. Prerezana žica je bila slaba točka italijanske posadke in to smo izrabili v propagandne namene. '"'lil......IIIIMIlIlllllIMf 11 ii n tiiif iiMriEi M i Kulturno življenje v Novem mestu Navzlic raznim tožbam in kritikam priznajmo odkrito., da ima kulturno življenje v Noveni mestu velik razmah in da uspešno opravlja svoj^ plemenito poslanstvo, ki je kratko povedano, dvoje: 1. vzgajanje' človeka za sprejemanje in doživljanje kulturnih vrednot; 2. posredovanje teh vrednot (gledališče, koncerti, &etje, predavanja itd1.). In priznajmo' tudi. ?a je novomeško občinstva res kulturno lzobraženo in zavedno, o čemer najbolj prieaio obiski kulturnih prireditev Ko so zadnjič književniki iz Ljubljane obiskan Novo mesto, so bili presenečeni nad bogatimi. obiskom in nad — discipliniranostjo poslušalcev. pray tako je bil marsikdo: od drugod presenečen nad obiskom predavan] ljudske univerz^ kakor bi bil tudi ob številu oblidkovalceV drugih kulturnih, prireditev. Pomisliti moramo, da Novo mesto ni r^gve kako veliko in da je v primeri z več-izSli-mesli njeHOVO kulturno življenje :n treh atlie na kar dosl°Jni višini. To je bilo s. a »»udariti v brk tistim, ki venomer ° Sode jo in tarnajo, kaj bi lahko vse 10, »a ni, in tako dalje; kot da je vse beJVlv-!mesto en sam' kuWurni zavod, vsi godne kl, igralci in pevci pa imajo' Za, sait)o V t^v™ kak'e akademije in konservatorije. revn Primerjavi se stvar pokaže kajpak pa je, če naše kulturnoi živ-jev it, Pretehtanio s stališča: drugačnih pogo-ce] m PrQvincijskega mesta. In če se naj da »rt,?Kmo'zakl' ki iz užaljenega samoljubja vrze j^hovito« iraz;o, da je bila na. pri,mei. a univerza samo »Studeniovski teater« (pri tem je celo sam. kulturni delavec), je to pač klavrno za. njegovo: kulturno pojmovanje, ne pa za kulturno' delo in poslanstvo ljudske univerze v Novem mestu in njenih številnih obiskovalcev, ki to duhovitost, pa naj: bodo odrasli ali dijaki, možu mirno zataknejo za klobuk. Ta ali oni sodi o novomeškem kulturnem življenju tudi samo glede na uspešno delo SKUD »Dušana Jereba«. Res, da ie to naša osrednja kulturno-prosvetna organizacija, ki ima svoj dober orkester (zdaj je osnovat« tudi godbo na pihala,), moški pevski zbor, knjižnico, in ki vodi novomeško, gledališče. Tudi velja, da so njene prireditve umetniško kvalitetne (včasih bolj, včasih manj, vedno pa. na dostojni višini in z občutkom kulturne odgovornosti). Toda tudi izven te osrednje organizacije polje1 kulturno življenje: KUD na .gimnaziji, pevski zbor učiteljišča in pevski zbor pionirjev, lepo razvijajoči se pevski zbori v nekaterih ustanovah in podjetjih, igralski krožek v tovarni Igrač, na Grmu, nastopi Glasbene šole, prireditve pri »Pionirju«, razne proslave, vneto delo kulturno-umetniškega društva v Sml-helu (ki ga lahko štejemo skoraj za predmestje Novega »mesta, razna gostovanja od drugod in tako dalje. Skratka: Novo mesto v kulturi krepko živi in diria. Kar trenutno najbolj potrebujemo in za kar se je treba z vso silo zavzeti, je osrea-nji pevski zbor, ki ga zdaj sploh ni, dasi se je bil pred časom že kar lepo razvil. Treba je poživiti igralsko družino SKUD »Dušana Jereba«, pritegniti novih članov, Naslednji dan, ko je bila žica porezana, so prišli italijanski telefonisti in jo spet zvezali. Prišli so. seveda vedno z močno nasedlo in dvema oklopnima avtomobiloma. Ker je bila žica napeljana ob robu ceste, so se Italijani navadno počasi pripeljali v avtioiblindah do- mesta, kjer je bila zveza prekinjena. Po temeljiti ognjeni pripravi in potem, ko s0 naredili zasedo okoli »nevarnega« mesta., so> previdno prihajal'! vea.no bliže k porezanim žicam, tam pa jih je že čakaila obilna literatura v italijanščini, ki smo.- jo natrosili po grmovju- ob cesti m pod. Zlasti smo jim1 pripravljali »Bullettino radio«. Ko so Italijani kasneje zagrozili, da bodo "požgali vasi blizu krajev, kjer bo ob pore. zanih telefonskih zvezah najdena taksna literatura smo videli, da smiQ zadeli v živo. ja.nk, ker smo vedeli, da svojih postojank oz streh nad glavo Lahi ne bodo zažigali. V Vimolju je bila nekakšna počitniška postojanka, kamor so prihajale najboljše fašistične edinice na »oddih« p0 svojem krvavem delu. Postojanka je bila okrog in okrog utrjena z močnimi bunkerji, zavarovana pa z dvojno žico in minskim poljem. V vasi ni bilo dovolj vode za vso vojsko in konje — zato smo tudi to izkoristili. Ker je bila vas na čistini — za to so skrbeli Italijani sami, ker so posekali oo zadnjega vse sadno in drugo drevje — smo piodnevi odi daleč opazovali vsako njihovo gibanje. Dopoldne okoli 9. ure sT* gonili napajat konje v napajališče med Vimoljem in Cepi jami. Tam smo. jim ponoči nastavili letake, časopise in drugo literaturo. Z bližnjega hriba sem naslednje dopoldne z daljnogledom opazoval učinek, naše akcije. Skupina vojakov je okoli pol desete ure prignala nekaj konj iz postojanke na napajališče. Ob vodi so takoj poskakali s kon) in pobirali letake, jih v'gruči brali ali pa samo ogledovali od vseh strani pobrane papirje. Nagib so spet za:jahali in oddirjali v postojanko. Kmalu je bila v postojanki »uzbuna«, zbor za nevarnost, nato pa se je zvila iz vasi dolga kolona oboroženih voja*, kov in se od dveh strani približevala »nevarnemu« mestu' Napajal išče so ohkrojžlili od vseh strani in se med besnim strelja, njem po trebuhih plazili do vode. Kar Je ostalo prej ' konjarjem, so zdaj pobran sc vojaki. Cez dva dni nam je javila obveščevalna služba iz postojanke o posledicah naše akcije. Po ofenzivi je komandant odredil zbor vseh, ki so sodelovali pri nevarnem delu. Osobno je vsakemu vojaku in podoficir J u preiskali žepe in - pri treh ali štirih našel nevarne papirje. Vsakega je oklofutal in obrcal. Kaj se je zgodilo s temi vojaki potem, nismo zvedeli. V Pregradu je bila italijanska in belo. gardistična postojanka. Pastirji iz te vasi so kot običajno gonili živino na pašo k tako imenovanemu Relevemu kalu in Lipju. Tudi to. živimo smo: izkoristili v propagandne namene. Na paši smo ujeli Majer-letovega — ali po domače Pikečega — šimeljna (konja sivca). Na čelo smo "mu naslikali veliko, rdečo, peterokrako zvezdo, grivo zavezali nazaj, da. je bila zvezda še bolj vidna, na vrat pa smo mu navezali z italijansko telefonsko žico italijanske in slovenske partizanske letake ter ga pognali v Naših vasi zaradi tega nismo hoteli izpo stavljati nevarnosti. Začeli smo rezati žige ' vas. Se dolgo potem se je konja držalo ime v neposredni bližini italijanskih posto- j »komunistični kurir«, Peter Romani Okrožni plenum OF v letu 1942 Bilo je lepe zimske nedelje v začetku januarja 1942. leta., ko smo se v Dobrnlču pripravljali, da gremo na sestanek Fronte v malo vasico. Kal, oddaljeno uro hoda oa D'O'brniča proti Mirni peči. Da bo. sestanek važen, nem: jia bilo znano:, ker smo vedeli, da bodo prišli tja tudi tovariši iz Novega mesta, Mirne peči in Trebnjega, seveda pa tudi partizani s r'ra.te. Z veseljem s cm se pripravi jala na ta .sestanek, saj je bilo mojo skrivališče za literaturo že porazno. Literaturo smo sicer redno dobivali, vendar se je Iz Dobrniča na.s je šlo na prvj okrožni plenum pet: Kotarjev Jože, Prebit kov a Stana, Kajžerjev Jože-Vladimir, brat Ludvik in jaz. Na Kalu smo se dobili v gostilni še s tovariši iz ostalih krajev, zadnja, sta prišla s Frate brat Jože-Silvo. in Efenka. Tovariš iz Novega mesta je začel plenum,. Govoril je o prvi temeljni točki Osvobodilne fronte. Kar zagledamo italijanske karabinerje v spremstvu domačih orožnikov, ki so korakal'! s ceste proti gostilni. Brez legitimacije je ibil samo brat Jože, ki je bil ilegalec od manjšala zaloga po pridnosti razpečevalcev. j julija 1941, Efenka pa je še imel legitima-V poletju 1941 so literaturo stalno vo>zili j cijo. s kolesi najprej Novomeščani, nato pa Oj-stričev in Povšetov Jože iz Mirne peči. V začetku sem bila huda na te mlade aktiviste, ki So spraševali za bratom. »Kje je Jože, ali: kje je Ludvik?« No, pa to je bilo: poleti 1941. Spomladi leta 1942. pa sem postala član rajonskega, odbora m sem- odgovarjala za agitacijo' in propagando ter je to postalo moje delo. Karabinjerjl so nas. pozdravili z »Legitimacije!« Hitro je nastala potrebna gneCa in za hrbti aktivistov jo je popihal Jože-Silvo skozi vrata v bližnji gozd,. Karabinjerjl se dolgo liisoi pobrali iz gostilniške sobe, končno pa je uspelo Mari Rupenovi, da jih je odvedla, v drugo sobo, a bilo je že prepozno, da bi se plenum takrat nadaljeval. Slakova Francka lltllllllllllMllMlMl,! kjer je sedanji kader premajhen, kratkomalo poseči v globino in širino ter na sedanjih, že utrjenih temeljih dvigati in bogatiti hram kulturnega življenja v dolenjski prestolnici. Premalo je, kot imajo nekateri navado. da sedeš na lovorike pa se potrkaš: Kaj sem naredil! Treba se je vprašati tudi v seda. njiku: Kaj delam.? Kajti življenje teče m zahteva nenehno: delo. in prizadevanje. In če nato koga potisne ob stran, kdo je kriv? Velike Lašče se pripravljajo na proslavo 400-letnice slovenske knjige Letos poteka 400 let, odkar sta bili tiskani prvi slovenski knjigi Abecednik in Katekizem, ki predstavljata za nas Slovence prve začetke kulturnega življenja. Prinesel jih je burni čas reformacije. Ni torej slučajno, da se je prav ta čas, ko jie tlela revolucionarna misel pod pepelom, s silo zatrtih kmečkih uporov, pojavil Primož Trubar. To je bil čas, ko je človek iskal poti, da se reši spon srednjeveške' zaostalosti, duhovnega suženjstva in brezobzirnega izkoriščanja. Primož Trubar, pisec prvih slovenskih knjig., se je rodil na Rašici pri Velikih Laščah. Zato so se Laščani odločili, da. bodo praznovali 400-letnico slovenske knjige v priredilo domače prosvetno društvo. Poiag tega bo odprta velika, razstava slovenske knjige v Ljubljani, manjša pa v Velikin Laščah. Laščani bodo do proslave dogradili zadružni dom, ki bo eden največjih,"oder pa najmodernejši v Sloveniji. Obnovili bodo šolo, .bivšo sodni jo in silos, privatniki pa bodo uredili svoje hiše, V načrtu je tudi tlakovanje ceste in obnovitev železniške postaje, za kar bi morali nositi glavno brtme cestna uprava in železniška direkcija. Zadnji čas se je delo zalo poživilo. Pred kratkim so sklicali skupen sestanek z odborr vseh množičnih organizacij in ustanovili Trubarjevem kraju. Ustanovili so priprav- i komisijo, ki bo vodila prostovoljno delo. ljalni odbor in začeli pripravljati vse potrebno za proslavo. Ker pa ne bo proslava le krajevnega ali okrajnega, temveč 'Vseslovenskega značaja, sodelujejo pri pripravan, tudi OLO Grosuplje in Ljudska prosveta Slovenije. Proslava bo 9. septembra t. 1. Začetek proslave bo na Rašici, kjer bodo odkrili Trubarjev spomenik. Ostali del proslave bo v Velikih Laščah, kjer bodo nastopili mladinski pevski zbori, folklorne skupine, godbe itd. iz vse republike. Zvečer bo predstava »Tugomerja« na prostem, ki ga bo Vse organizacije bodo. imele s svojim članstvom sestanke, da se pogovorijo o delu. Mladina je že sprejela obvezo za 1500 ur prostovoljnega dela. Proslava 400-letnice slovenske knjige Tjo v okraju, ki je dal dosedaj največ književnikov Poleg Trubarja so se rodili v okraju Grosuplje Stritar Levstik, Jurčič, Jaklič m v Ameriki živeči Louis Adamič. To daje poseben poudarek kraju, kjer pr.-islava. R M. »DOLENJSKI LIST« — * FIZKULTURAo^SPOkT h^sah Še o fizkulturi na Dolenjskem V 7. številki »Dolenjskega lista« smo letos v februarju govorili o nekaterih napakah in nepravilnih odnosih do fizkulture v nekaterih dolenjskih okrajih. Ugotovili smo, da na važno konferenco, na kateri naj bi se osnoval okrožni odbor za fizkulturo za vso Dolenjsko s sedežem v^Novem mestu, zastopnikov okrajev Trebnje in Črnomelj ni bilo, čeprav je bila seja sklicana že drugič. Upali smo, da bodo okrajni forumi razumeli naš članek, poleg tega pa so potem člani pripravljalnega, iniciativnega odbora osebno obiskali odgovorne tovariše v okrajnih vodi-stvih in jih seznanili z načrtom, da se tudi na Dolenjskem čimprej osnuje Okrožni telovadni odbor, kakršni že poslujejo v vseh ostalih predelih Slovenije. Vendar pa je bilo tudi to ponovno prizadevanje zaman. Dne 6. maja je bila v Novem mestu že tretjič sklicana skupščina delegatov telovadnih društev dolenjskih okrajev, toda namesto 40 delegatov je prišlo vsega samo 15 delegatov: 3 so bili iz okraja Trebnje, 12 iz novomeškega okraja. Prispel je tudi delegat TZS iz Ljubljane in smo skupno ugotovili, da telovadba na Dolenjskem res še spi. Čudili smo se, da je ponovno manjkal zastopnik Bele krajine, kjer se je po vojni fizkultura že lepo razvila. Kje so ostali njihovi zastopniki, Čeprav so obljubili, da bodo prišli? Kje so vzroki za tako malomarnost in brezbrižnost? Da se ne bi fizkulturno delovanje divje razvijalo ali šlo celo mimo nas, smo sklenili na zadnjem sestanku, da dosedanji pripravljalni odbor vendarle začne takoj z delom. Vanj sta vstopila še dva člana iz Trebnjega. Pogovorili smo se takoj o prvih nalogah, kako bo s Titovo štafeto, s sezijo letnih telovadnih nastopov, o predelavi vaj in razširitvi mreže telovadnih društev na Dolenjskem. Pa še tole: Zadnjič smo grajali v našem listu slabo delo OTO v Trebnjem, kjer pa se je stanje precej popravilo. V samem Trebnjem več oddelkov redno dela, nastopili so že na proslavi OF, uredili so si telovadnico in mislijo na poletno dobo. Društvo na Mirni pridno in redno dela, slabše pa je v St. Ru-pertu, Mokronogu in Krmelju. V novomeškem okraju je delovno TD Novo mesto, ki ima redno telovadbo, dobro dela tudi Smihel, ki pa se bori za prostore, nekaj giblje tudi St. Peter, vendar premalo, najslabši društvi v okraju pa sta v Smarjeti In v Dolenjskih Toplicah. Tudi iz Stopič, Žužemberka, Mirne peči in St. Jerneja ni v zadnjem času nobenih vesti o telovadnem prizadevanju. V Beli krajini se je telovadba takoj po vojni lepo razvila v Črnomlju, Metliki, Kani* žarici, Starem trgu in Semiču — a danes, vse pusto in prazno. V Metliki sicer nekoliko telovadijo, ni pa od1 njih nobenega glasu, morda tudi še kje drugje, pa po molku tega ne moreš sklepati. V telovadnice, zborf Učo. Lahkoatletski miting Krke 27. maja je športno društvo Krka na čast rojstnega dneva maršala Tita priredilo prvi letošnji lahkoatletski miting, na katerem je sodelovalo blizu 40 atletov. Miting je bil priprava za začetek republiškega tekmovanja. Doseženi so bili povprečni rezultati z izjemami skoka v daljino — Vinko Rodio 6.01 m, meta diska — Luka Dolenc 37,50 m in rezultat Anice Jenič v teku na SOOm (2:45). Tekmovalcem se je poznalo, da jim manjka rednega treninga, čeprav imajo mnogi pogoje, da bi postali dobri lahkoatleti. — Organizacija tekmovanja je bila odlična, kar je novost za Novo mesto. Tekmovanje, ki je bilo na štadionu v Kandiji, je vodil profesor Jože Glonar. Posamezni rezultati: 60 m (ženske): Vogrinc Marija 8 8 sek.), Cavlovič Mira (9,1) Lončarič Ela (9,2). 100 m moški: Kordiš Anton — 12,7 sek Rodič Vinko 12,8 sek., Rodič Ludvik 12 9* sekunde. ' , 400 m moški: Krhin Miha 59 0 sek., Blatnik Vinko 60 0 sek 800 m moški: Doki Slavko 2:27,5 Tratnik Ignac 2:28,3. 800 m ženske: Jenič Anica 2:45 Krevs Štefka 2:50. Zamida Marta 3:01. Kopje — člani: Cerne Milan (izven) 45,00. Robert Romih 39 00 m Kopje — mladinci: Agnič Andrej 33 85 m, Petre Ivan 32,25 m. Mirtič Jože 28,68 m. 1500 m — moški: Lenart Franc — 4,44 minute. Višina — ženske: Cavlovič Mira 120 cm Vogrinc Marija 120cm, Mislej Draga 115 cm! Višina — mladinci: Smalc Tone 156 cm. Rodič Ludvik 153, Kotnik Lado 150 cm. Višina — člani; Dolenc Luka 165 cm. Rodič Vinko 153 cm. Krogla — mladinci: Agnič Andrej 11,62 m Pate Ivan 11,0 m, Smalc Tone 10 85 m. Krogla — mladinke: Erjavec Boža 6,50 m. Bele Mirni 5,70 m. Krogla — člani: Cerne Milan (izven) 10.0 metra. Peric Ludve 8 98 m Krogla — članice: Mislej Draga 6,80 m. Daljina — ženske: Cavlovič Mira 3,90 mi Erjavec Boza 3,85 m, Mislej Draga 3 53 m Daljina — moški: Rodič Vinko 6,01 m' Pate Ivan 5,46 m, Rodič Ludvik 5,31 m. Disk (ženske): Knaflič Lenča 24 10m. Disk (moški): Dolenc Luka 37,50 m Peric Ludve 28,02 m. Pučko Franc 28.22 m. * ŠAHOVSKO PRVENSTVO GIMNAZIJE V NOVEM MESTU Na iprvenstvu .g.lim*mz.lje v" Sahu vođi Sila (2V:stoeki), sledijo mu Janko Sitar (IV« točke), Doki, Rejec In Skrlj (po Vi točke). Najboljši pri „PIONIRJU" so prejeli nagrade Zelo rado se dogodi, da ta ali ona ustanova, sindikalna podružnica, ali podjetje razpiše tekmovanje o tem in onem. Nekaj časa se vodi evidenca, polagoma pa vse nekam zvedeni in na koncu tekmovanja se pravzaprav ne ve, kdo je zmagal. Pri splošnem gradbenempedjetju »PIONIR« ni tako; pri njih je tekmovanje stalen način dela, zato vodijo točno evidenco in na koncu, vsakega tekmovanja razdelijo naj-bol jš.iim nagradte'. • V tekmovanju za počastitev 1. maja je najboljše gradbišče v Črnomlju prejelo nagradio 5000 din, drugo nagradoi pa kovinarska, delavnica Novo. mesto v znesku 3000 din, V trimesečnem tekmovanju, ki se je končalo 1. maja, si je Tomišetova tesarska brigaera priborila naslov udarne brigade im 4000 diin nagradie, Stjepanova težaška brigada nasrov zasilužne' brigade in 3000 dlin, Urhcva težaška brigadla pai naslov pohvalna, brigada, in 2000 din. Poleg teh si je v mesecu aprilu pri-brigada pa naslov pohvaljena brigada in1 2000 nagrade brigada Mesarici v Kočevju, gradbišče Senovo naslov najboljšega gradbišča v temi mesecu in 4000 din nagrade,. med stranskimi clbrati mizarska delavnica v Novem mestu naslov najboljšega obrata in 2000 din nagrade, sektor Črnomelj pa nas:ov najboljšega! sektorja. Nič ni bolj naravnega kot to, da gradbišča, skupine in posamezniki ,pri »Pionirju« navdušeno, tekmujejo., saj veo,o, da. , ima i a vodstvo, podjetja in sindikalna podružnica točno evidenco o tastih, ki si največ prlza-dlevajo., da bodo. letne cibveze predčasno izvršene. P. Premalo in preveč . . . V Bršljinu imajo, kot kaže, preveč orne zemlje. To sodimo po tem, da' VVindišarjeva njiva, ki jo ima v najemu železniška menza, do konca maja še ni bila vsa preorana in obdelana. Ce menza morda ne potrebuje zemlje in zelenjave (kar spet sodimo po tem, da je tudi preorana zemlja slabo obdelana) naj bi jo odstopila takim, ki bi jo z veseljem obdelali. Nekateri celo pripovedujeje, da kupuje menza solato. . Teden odpadkov za ODPAD" STRELCI, NA PLAN! Za strelski šport je bilo v novomeškem okraju vedno veliko zanimanje. Zal da smo v zadnjem času ta lepi šport precej zanemarili. V letu 1949 je bilo sicer organiziranih šest strelskih družin s približno 300 člani, vendar do prave razgibanosti ni prišlo. Nekoliko krivde za tako stanje je v tem, da ni bilo okrajnega vodstva, ki bi dajalo pobude in pomoč strelskim družinam. Na pobudo okrajnega odbora Zveze borcev je bil te dni izvoljen okrajni iniciativni odbor strelskih družin, ki je prevzel nalogo, da spravi k življenju že postavljene strelske družine in organizira nove povsod, kjer so podani pogoji; Povsod, kjer so že bile do sedaj strelske družine, pa tudi drugod — zlasti na sedežih krajevnih organizacij Zveze borcev — bodo te dni postavljeni iniciativni odbori za strelske družine. Ti odbori bodo vpi- sovali članstvo in z njegovo pomočjo uredili strelišča ter vodili družine do občnega zbora. Vabimo vse člane Zveze borcev, lovce obveznike predvojaške vzgoje in tudi vse ostale, ki imajo veselje do streljanja, da se v polnem številu vključijo v to lepo in koristno organizacijo. Puške in naboji so na razpolago, P. Odveč bi bilo še pisati o pomenu zbiranja in predelovanja odpadkov, ki jih tako nujno potrebuje razvijajoča se industrija. Kje jih bomo nabirali? Povsod, kjerkoli se nahajajo: na podstrešjih, po dvoriščih, ob cestah, na smetiščih — če smo bili tako nerodni in smo Jih doslej tja nosili ali vozili — v skladiščih in šupah, skratka povsodv kjer leži neuporabno staro železo, star papir, kosti, cunje, stare kovine, črepinje stekla in odpadki gume. Kam jih bomo oddajali? Na vaseh so zbirni centri v vš%h kmetijskih zadrugah, v mestih pri skladiščih »Odpada«. V posameznih hišah pripravimo odpadke, zbrane posebej, da jih bodo odpeljali pionirji ali mladinci v ttOdpadova« skladišča. Koliko je še navlake po podstrešjih, smo videli n. pr. ob bombardiranju v pretekli vojni, ko so bile strehe odkrite! Star papir in drugi odpadki predstavljajo marsikje nevarnot za požar, zato v Tednu zbiranja odpadkov z njimi k »Odpadu«! Malo več življenja pa naj pokaže tudi vodstvo novomeškega »Odpada«! Okrajni štab pri OO OF sam ne bo mogel opraviti vsega, Kronika nesreč Gradac je Belokranjcem že dalj časa znan po svoji zavednosti, naprednosti in po stalno naraščajoči kulturno - prosvetni in politični dejavnosti, ki bi v zadnjem času lahko služila marsikateri belokranjski vasi za vzgled1. — Marsikaterega Belokranjca, pa tudi ljubitelja zgodovinskih zanimivosti bo verjetno zanimala kratka zgodovina Gradaca, kakor tudi gradaškega gradu, okrog katerega se domača vasica, v ponos domačinov, vedno bolj in bolj razvija. Grad v Gradacu je bil zgrajen v 14. stoletju. V začetku je bila postavljena samo prva visoka stavba, ki je še danes po. svoji oblikovitosti res najbolj podobna gradu. Zgrajen je bil na kraju, kjer še danes stoji, vendar s to razliko, da so grajske stavbe obsegale takrat pristavo in grad s stolpom, pred katerim je bil pridvižni most. Se danes je pred vhodom v grad globok jarek, preko katerega vodi mostič na mestu, kjer je bil včasih pridvižni grajski most. V časih turških vpadov v slovenske pokrajine so se prebivalci Gradaca in okoliških vasi zatekali v grad. Prvi lastniki gradu so bili baroni von Gratzi, odtod tudi kasnejše ime za vas Gradac. Prvotno je ležala vas na drugem mestu kakor danes, baje na takozvanih »Njivah«. Ko pa je vas pogorela, so si prebivalci postavili hišice ob reki Lahinji, ki teče skoraj v obliki kroga okrog in okrog gradu. Pred približno 300 leti so postali lastniki gradu baroni Gušiči. Zadnji baron Gušič počiva v grobnici na grajskem vrtu oziroma, kakor se domačini raje* izražajo, v parku- MALI OGLASI Note za klavir od domačih in tujih skladateljev za različno lahko glasbo proda Jože Smalcelj, Predgrad 53, pošta Stari trg ob Kolpi. Pisalni stroj kupimo. Ponudbe z navedbo cene, znamke stroja in vzorec pisave poslati ha upravo »Dolenjskega lista«; - Umrl je pred približno 130 leti pri nekem graščaku v Novem mestu. Odtod ga je peš preko Gorjancev, preneslo 18 njegovih hlapcev v leseni krsti v gradaško grobnico, kjer so ga položili k počitku. Krsta je v velikem kamnitem sarkofagu, ki še danes stoji na istem mestu, ki pa so ga žal že nekajkrat med zadnjo vojno, pa tudi že po vojni, s silo odpirali razni neodgovorni ljudje. V oporoki je poslednji baron Gušič določil, da se ob njegovi smrti hkrati ustrelita tudi njegov jahalni konj in pes. To se je tudi zgodilo; konj je bil nato zakopan na levi strani pred grobnico, pes pa na desni. Zgodovinska kronika pa poroča) tudi.o veliki tragediji, ki jo je povzročil poslednji baron Gušič. V Tropinku, gozdiču preko Lahinje, kjer je danes drevesnica, v tretjem oddelku na desni, je zakopana njegova 14-letna hči, katero je sam vrgel z najvišjega grajskega balkona na skalnate čeri, ki so bile tedaj pod gradom na bregu Lahinje. Le lesen križ je nekaj časa krasil njen grob, vendar pa tudi tega že zdavnaj ni več. Gušičevi nasledniki so grad prodali. Kupil ga je vitez Freiherr von Friedau. Ta je dal sezidati 1. 1850 v Tropinku, na mestu, kjer stoji danes vodnjak s talno vodo, veliko že-lezolivarno. V njo je vložil 3 milijone forin-tov- Vsi moški iz Gradaca in bližnje okolice so bili uslužbeni v tej železolivarni. Seveda so bili prvi delavci-strokovnjaki v tovarni nemškega pokolenja, ker so jih tuji fevdalci pač poklicali v Gradac in tu kolonizirali, — Gradaška imena Svajger, Stampohar, Lozar itd- dopuščajo tudi domnevo, da se je v tovarni rekrutiral celo del Kočevarjev. Stane Grandljič, strugarski vajenec v novomeški kurilnici, je 17. maja našel doma. med starim železom vojaški naboj, ki mu je eksplodiral v roki in ga poškodoval. Zore Anton, posestnik rva. X