1 Leto XIII. | Štev. 120 TELEFON: UREDNIŠTVA 25-67 UPRAVE 28*67 POSTNI ČEKOVNI BACON 11.409 Maribor, 27. in 28. maja 1939 NAROČNINA NA MESEC: Prejeman v upravi ali po pošti 14 din, dostavljen na dom 16 din, tujina 30 din Cena din 1*— | Ofenziva proti nevtralnotti Nemčija in Italija bosta pozvali nevtralne države, da izstopijo iz Zveze narodov — Kdor se ne odzove, bo kompromitiran in sovražnik — Nevtralnost prijateljev se mora spremeniti v odkrito zavezništvo — Zaskrbljenost v Budimpešti RIM, 27. maja. »La Tribuna« komentira angleško-francosko-ruski sporazum in trdi, da bo zvezan z Zvezo narodov, zato bosta Nemčija ta Italija storili že v kratkem diplomatske korake pri vseh onih članicah Zveze narodov, id so doslej bile nevtralne in jih bosta opozorili, da zapuste ženevsko ustanovo, v kateri se bo vodila sedaj v okviru načela kolektivne varnosti angleško-trancosko-ruska politika. Nemčija In Italija bosta smatrali vsako državo, ki bo tudi še po nemško-Italijanskem pozivu ostala članica Zveze narodov, kot kompromitirano in svojo sovražnico. Zaradi tega poziva list vse nevtralne države, naj izstopijo že sedaj Iz Zveze narodov, da tako ne bodo odgovorne za angleško-lrancosko-sovjetsko akcijo proti Nemčiji in Italiji. PRED DIPLOMATSKO OFENZIVO BUDIMPEŠTA, 27. maja. Vračanje Ru sije v evropsko politiko sprejemajo tu z mešanimi občutki. Po splošni sodbi v madžarskih političnih krosih, se bo pričel sedaj koncentrični diplomatski napad na male in srednje države, zlasti pa na države v južnovzhodni Evropi, Madžarsko, Romunijo, Bolgarijo itd. V teh krogih so dobro informirani, da ne želita Imeti Nemčija in Italija na vzhodu le nevtralne sosede, ampak popolne prijatelje in zaveznike. Sedanjo nevtralno fazo smatrajo samo kot nekaj začasnega h) prehodnega. MADŽARSKA V ŠKRIPCIH Madžarska je sicer politično tesno povezana z Italijo in Nemčijo, ni pa vezana ne na prvo ne na drugo s kako vojaško pogodbo. Ohranila si je doslej v tem oziru svobodo odločitve za primer vojne. Tako svobodo bi si rada ohranila tudi za bodoče, da pregleda razmerje sil obeh blokov In svoj položaj med njima, preden bi se odločila za aktivno soudeležbo v vojni ali za nevtralnost. Toda po angle-ško-ruskem sporazumu ji bo ta svoboda vzeta. Ker se na stran zahodnih demokracij ne more nasloniti — to bi bilo v nasprotju z vsemi njenimi interesi in čustvi —, bo prisiljena hote ali nehote stopiti tudi v vojaško zvezo osi. Popolnoma enaka usoda bo zadela tudi druge drža ve, ki so doslej nevtralne: odločiti se bodo morale ali za popolno zvezo z Rlm-Berlin ali Angllja-Franclja-Rusija. Nevtralnost bo že v prihodnjih tednih ne> mogoča INFORMACIJE »PESTER LLOYDA« »Pester Lloyd« tudi razpravlja o tem vprašanju, čeprav zelo previdno in le bolj indirektno ter napoveduje za prihodnje dni ali tedne silno križno diplomatsko ofenzivo obeh blokov v vzhodni in juž novzhodni Evropi. Po informacijah, ki jih je prejel Ust iz Pariza, bo pričela angleška in francoska diplomacija takoj po sklenitvi angleško-francosko-ruskega spo razuma razčiščevati odnošaje z država, mi, ki so si ohranile doslej nevtralnost, a stoje z osjo Rim-Berlin v prijateljskih odnošajih. Posebno velik napor se bo pa posvetil s te strani strnitvi črnomorskega bloka v zvezi z Bolgarijo. Odstop dveh japonskih veleposlanikov JAPONSKA VELEPOSLANIKA V RIMU IN BERLINU PRIJAVILA DEMISIJO, KER SE NE STRINJATA S SKLENITVIJO ZVEZE Z NEMČIJO IN ITALIJO TOKIO, 27. maja. Kakor se izve na poučenem mestu, sta japonska veleposlanika v Berlinu In Rimu poslala japonskemu zunanjemu ministru AritI enako se glaseči izjavi, da prosita za razrešitev službe. Kot vzrok za demlsljo se navaja odpor obeh veleposlanikov proti pretesnemu japonskemu sodelovanju z osjo Rim -Berlin, zlasti pa proti nameri, da bi se Japonska pridružila nemško-Italljanskl vojaški zvezi. Veleposlanika sta storila ta korak potem, ko sta prejela od svoje vlade navodila za akcijo v tem smislu. Ministrski predsednik in zunanji minister se doslej zaman trudita, da bi pregovorila veleposlanika k spremembi stališča in umiku Izjave o demisiji. Veleposlanika izjavljata, da v tem primeru ne moreta prevzeti odgovornosti za usodo svoje domovine. Načrt pogodbe v Moskvi ANOLEŠKO-FRANCOSKI OSNUTEK ZA ANGLEŠKO - FRANCOSKO - RUSKO TROZVEZO JE BIL 2E VČERAJ ODPOSLAN IZ LONDONA V MOSKVO "LONDON, 27. maja. Že včeraj je an gleška vlada brzojavno sporočila besedilo osnutka pogodbe angleškemu veleposlaniku Seedsu v Moskvo, da ga Izroči ruskemu zunanjemu ministru Molotovu- To se je zgodilo preje, kakor se je pričakovalo. Obenem ie bilo besedilo poslano Bonnetu, da seznani z njim veleposlanika Suriča. Prav tako so bile obveščene o vsebini načrta tudi vlade v Varšavi, Bukarešti, Ankari in Washingtoou. Da stojimo tik pred sporazumom, dokazuje tudi dejstvo, da je poslal angleški vojni minister Hore-Beiisha včeraj ruskemu vojnemu ministru ln vrhovnemu poveljniku sovjetske vojske, maršalu Voroillo-vu, povabilo na velike angleške volaške vaje meseca septembra. LONDON, 27. maja. Obvestila o vsebini angieško-Irancoskega načrta za pogodbo, ki so bila poslana vladam v Varšavi, Bukarešti, Ankari In Washlngtonu, vsebujejo kot glavne točke načrta sledeče: 1. Avtomatična vojaška pomoč v primeru napada na države podpisnice, 2. Avtomatična vojaška pomoč v primeru Indirektnega napada na Angino, Francijo ell Rusijo, medtem ko v Izpolnjevanju svojih garancij Poljski, Romuniji In Turčiji ščitijo te države ali katere druge, ki se bodo eventualno še pridružile tej zvezi. 3. Avtomatična pomoč Rusiji s strani Francije in Anglije, ako zaide v konlllkt Pri pomoči, ki jo nudi Poljski, Romuniji ln Turčiji. Nadaljnji členi govore o možnosti poglobitve zveze ali dopolnitve v primeru potrebe. LONDON, 27. maja. V tukajšnjih političnih in diplomatskih krogih spremljajo nagli razvoj dogodkov spričo- sklenitve angieško-Irancosko-ruske pogodbe z optimizmom. Ker Je bilo že včeraj besedilo pogodbe brzojavno dostavljeno v Moskvo, računajo, da bo ruska vlada besedilo takoj vzela v pretres, tako da je računati z objavo koncem prihodnjega tedna. Deiinltivni tekst pogodbe bo nemudoma sporočen Zvezi narodov. Takoi za tem se bodo pričeli generalštabnl razgovori. Sinoči je vojno ministrstvo objavilo povabilo angleškega vojnega ministra vrhovnemu poveljniku ruske vojske maršalu Vorošllovu, naj se udeleži jesenskih manevrov angleške vojske. Teh se^bodo udeležili tudi vrhovni poveljniki vseh držav mirovnega bioka. > Zakon o splošni vofaški služb podpisan LONDON, 27. maja. Regentski svet, ki ga tvorita vojvodska para Kentski Gfoucesterskl ter kraljica mati Mary, včeraj podpisal med drugimi tudi zakon o splošni vojaški dolžnosti ter zakon rezervnih in pomožnih četah. Oba zakona sta tako postala pravno veljavna. Podaljianjo zasedanja sveta ZN ŽENEVA, 27. maja. Za danes ob 11 dopoldne je bil nenadoma sklican svet Zveze narodov, da razčisti tekoče zadeve, ki so: sklepanje o kitajski resoluciji in razpravljanje o Alandskem otočju. Zaradi tega vprašanja bo verjetno zasedanje Zveze narodov podaljšano za nekaj dni. S kfta skih bojišč ČUNGKING, 27. maja. Kitajska agencija Central News javlja, da se pripravlja nova velika bitka v Kunamu in da so Japonci že na več krajih poskušali prekoračiti reko Gvensen. Japonski napad se pripravlja iz smeri Šanghaja. Včeraj so Kitajci porazili Japonce 35 kilometrov zapadno od Singjena. PEKING, 27. maja. Kitajske čete so severni Kini pognale v zrak na več mestih železniške proge z>a hrbtom Japoncev. CHAMBERLAINOV A ZAHVALA SALAZARJU LONDON. 27. maja. Chamberlain se je brzojavno zahvalil portugalskemu ministrskemu predsedniku za njegove zavezniške besede na naslov Anglije. Tudi državni podtajnik Buttler je v parlamentu v imenu vlade naglasil, da sta Portugalska in Anglija vsak čas pripravljeni izvršiti obveze, ki izvirajo iz zavezniška pogodbe med obema državama. ROJSTNI DAN KRALJICE MARY LONDON, 27. maja. Kraljica mati Mary $e je včeraj počutila že prav dobro. Le rana na očesu se celi bolj počasi, kar je naravno. Na čast njenemu rojstnemu dnevu je bilo včeraj izstreljenih 41 topovskih strelov. Množice častilcev so se vpisale v zlato knjigo. Zapiski Kliment Jevremovič Voroillov Zdi se, da je končno vendarle dosežen sporazum med Anglijo in sovjetsko Rusijo in da bo že te dni sklenjen tako dolgo pripravljani angleško - francosko - ruski obrambni pakt. S tem bo vključena v obrambni sistem tudi sovjetska vojska, kateri stoji sedaj na čelu maršal Voroši-lov. Kliment Jevremovič Vorošilov je bil rojen 4. septembra 1. 1881. v Verhnjem v jekaterinoslavski guberniji. Bil je prvotno kovinar in kot komunist večkrat pregnan v Sibirijo. V državljanski vojni v 1. 1918—20 se je odlikoval kot organizator in poveljnik rdeče konjenice. Leta 1925. je postal vojni komisar (minister), pozneje pa vrhovni poveljnik in maršal. Po njem se imenuje nekdanji Alčensk Vorošilovsk. Mir pod pogojem... Nasprotniki osi se trdovratno trudijo, da bi obranili versailleski mir, čeprav se je v resnici že davno zrušil,« piše »II Po-polo d’Italia«. Udarjen mora biti z veliko slepoto, kdor še vedno veruje, da je mogoče ohraniti ta za evropski mir tako usodni sistem. Evropa se mora zaito odločiti ali za mir ali za vojno. Zveza, ki sega-od Severnega morja do Indijskega oceana, se je že odločila: želi si miru. Toda samo pod pogojem, da se uresničijo njene pravične zatheve po nemškem in italijanskem življenjskem prostoru in da izgine sistem politične neenakosti. Italija in Nemčija rušita že tri leta ta sistem in ne bosta odnehali, dokler ne bo do konca porušen.« Španija pred težkim vpraian jem Španija stoji pred težavno nalogo, premagati veliko pomanjkanje življenjskih potrebščin, ki ji jih vsak dan bolj primanjkuje, deloma zaradi razdejanj v državljanski vojni, deloma zaradi bega ljudi z dežele. Ze doslej je bila prisiljena razdeljevanje živil racionalizirati in uvesti živilske karte. Beg ljudi z dežele je po razveljavljenju agrarne reforme tako velik, da povsod primanjkuje poljedelskih delavcev in je bil templonski škof prisiljen izdati celo pastirski list proti temu begu. Pridelek žita bo letos padel za 50”/», a pridelek olja ne bo kril niti najnujnejših domačih potreb. »United Press«. Opori&e tuje duievnosti NacionaJno-socialistična oblastva so ukinila ostmarško misijonarsko postajo St. Rupreht na Solnograškem, ki je bila nekakšna centrala za razpošiljanje misijonarjev. Okrožni vodja Rainer je izjavil, se j^ to zgodilo zato, da se je zatrlo oporišče nemštvu sovražne duševnosti da se je ustavil odtok nemškega narodnega denarja iz Nemčije«. »Wiener Tagblatt«. Oster spor na vzhodu DRUGA ANGLEŠKA PROTESTNA NOTA V TOKIU. — JAPONSKI ODGOVOR S PREISKOVANJEM LADIJ IN NO VIMI ČETAMI NA KULANGSUJU. Maribor, 27. maja V založbi Felix Meiner v Lipskem v Nemčiji je izšla te dni pod naslovom „Jugoslawien am Scheidewege“ (Jugoslavija na razpotju) 140 strani velike osmerke obsegajoča knjiga Zagrebčana Milutina čekiča, v kateri je podana notranja in zunanja politika naše države, zaradi razumevanja pa tudi predvojne Srbije od Karadžorževih vstaj do konca svetovne vojne. Za vsa dela te vrste, ko manjka do snovi potrebna objektivna razdalja, je vedno odločilnega pomena avtorjevo osebno stališče. Milutin čekič se resno trudi, da bi ostal v prikazovanju dogodkov in problemov kolikor mogoče objektiven, ne more pa skriti, da je v svojem zadnjem bistvu Jugoslovan, nasprotnik demokracije in pristaš avtoritarne orientacije v notranji in zunanji politiki. Toda njegove simpatije nišo posvečene beograjskemu centralizpiu in diktatoričnim eksperimentom, temveč totalitarizmu v smislu fašizma ali nacionalnega socializma. Vse to ni sicer nikjer direktno povedano, izhaja pa iz mnogih razmotri-vanj in sklepov. Nas Slovence sili k protestu Čeki-oevo popolnoma nerazumljivo tretira-nje Slovencev. Prvič je v vsej knjigi, ki naj bi prikazala dvajset let življenja Jugoslavije, o Slovencih in Sloveniji je govora komaj v nekaj kratkih stavkih, pa še v teh je toliko netočnosti, kolikor je besed. Navsezadnje bi preboleli tudi to, da imenuje v duhu unitarizma Slovence pleme in slovenščino dialekt, saj smo takih ljubeznivosti z južne strani že vajeni, tega pa, kar trdi o nas na strani 104, ne moremo in nočemo molče vtakniti v žep. čekičevo poznanje naših razmer ka-rakterizira dovolj že njegova trditev, da je bila Slovenija prej avstrijska kronovina Kranjska. Dalje pa trdi, da smo Slovenci vodili v Jugoslaviji vedno le politiko lastnih koristi in pomenili zaradi svojega pak tiran ja z Beogradom več, kakor bi po svojem številu mogli pričakovati. Sicer pa naj govori dalje čekič sam: „Na ta način so dosegli Slovenci, čeprav po številu daleč šibkejši kakor Srbi in. Hrvati, zelo mnogo za svojo ožjo domovino: v političnem oziru so mogli vpisati v dobro, da jih jc Beograd vedno uporabljal kot protiutež proti ekstremnim hrvatskim elementom, praktični uspeh pa je bil, da je postala nekoč pasivna, bridko revna Slovenija najbolj blagostanja polna pokrajina Jugoslavije." To je vsekakor krona Cekičevih trditev o Sloveniji in Slovencih! Gospod, ki se ni niti toliko potrudil, da bi bil pogledal na kak star avstrijski zemljevid in se poučil, da sedanja Slovenija nikakor ni identična z nekdanjo deželo Kranjsko, trdi, da je bila Slovenija prej pasivna in bridko revna. Res je, da b6-gata nikoli ni bila, toda živela je v urejenih gospodarskih razmerah, ki se v nobenem oziru ne dajo primerjati z razmerami včasih kriz, ki smo jih doživljali zadnja leta in jih še doživljamo. Tista „bridko revna" Slovenija ni poznala ne brezposelnosti ne življenjski in kulturni standard stalno nižajočih plač in mezd, ne propadajoče industrije ne obubožanega denarstva, ne omajane trgovine ne sproletarizi-ranega obrtništva. Zc same te ugotovitve pa ovračajo naravnost nerazumljivo trditev, „da je postala Slovenija v Jugoslaviji najbolj blaginje polna pokrajina". Mi Slovenci te blaginje nikoli nismo čutili in jc ne čutimo, ampak vemo samo, da propada polagoma pri nas še tisto, kar smo si s tolikimi žrtvami ustvarili. Vemo samo, da so naše ceste nemogoče, da so naše reke neregulirane, da ni pri nas nobenih res pomembnih javnih del iz državnih sredstev, da naša mesta edina v vsej državi ne napredujejo, da primanjkuje v naših šolah in uradih učiteljev in uradnikov medtem, ko absolventi učiteljišč in univerz zaman čakajo na namestitve itd.Lahko bi postregli g. čekiču tudi s suhimi številkami, ki bi pokazale, koliko denarja je šlo za ves čas opozicionalni Zagreb in Hrvatsko in koliko za nas, čeprav smo plačevali vedno procentu-alno največ je davke v državi. In po LONDON, 27. maja. Angleška vlada je po svojem veleposlaniku v Tokiu vložila že drugi, še ostrejši protest zaradi pre-iskanja in zaseganja angleških parnikov v kitajskih vodah po japonskih vojnih ladjah. Ta spor je bil včeraj tudi predmet razprav v parlamentu. Državni podtajnik za zunanje zadeve Buttler je izjavil, da smatra angleška vlada takšno postopanje japonskih oblastev, kakor tudi nameravano blokado Kulangsuja proti kitajskim džunkam, kot mednarodnemu pravu nasprotujoče dejanje. Na vprašanje, ali bodo angleška mornariška oblastva ukreni- M ADRID, 27. maja. DNB. Odhod nemških prostovoljskih čet iz Španije v domovino se je spremenil v veliko poslovilno manifestacijo. Malo pred odhodom zadnjega parnika iz Viga, je prišlo v pristanišče veliko odposlanstvo španske vojske, ki'je'priredilo odhajajočim Nemcem tople manifestacije in se prisrčno od njih vsem tem se najde Človek, ki si upa v evropski javnosti namenjeni knjigi, ki naj bi bila resno delo, servirati take gorostasnosti. Pri vsem tem moramo ugotoviti' le znova staro dejstvo, da Slovenci nismo bili še nikoli v nobenem tujemu svetu namenjenem delu, ki ga je napisal Srb ali Hrvat, prikazani tako, kakor hi se spodobilo. Kljub temu priznavamo avtorju, da la kakšne izredne korake, je Buttler odgovoril, da se o takšnih stvareh javno ne razpravlja. TOKIO, 27. maja. Japonska admiralite-ta je včeraj izdala poročilo, v katerem proglaša preiskovanje ladij ob kitajski obali za svoje nesporne pravice .Japonski admiral Sagasara je zagrozil, da bo dal izkrcati nova japonska ojačenja v Ku-langsuju. Angleški veleposlanik na Kitajskem je včeraj prispel v Amoj in se vkrcal na križarko »Birmingham«, ki je odplula v Šanghaj. poslovilo. Več španskih generalov pa spremlja poveljnika nemških prostovolj-. skih čet, generala von Richthofna v Nemčijo. kjer bodo gosti nemške vlade. Nemški parnik je spremljala še več ur skupina Španskih bojnih in drugih ladij. Z njih so se vedno znova oglasili klici Nemčiji, Hitlerju, Španiji in generalu Francu. je nekatere probleme razmerja med Srbi in Hrvati in analize srbskega ter hrvatskega političnega življenja opisal precej stvarno in včasih celo psihološko globoko zajeto ter zasluži zato njegovo delo, da ga — seveda s primemo kritičnostjo — vzamejo s pridom v roko vsi; ki se zanimajo za naše življenjske, narodne in državne zadeve, —r. ZARADI PRAZNIKOV IZIDE PRIHODNJA ŠTEVILKA »VEČERNIKA« V TOREK. Pomaži zapiski Pravno urejeno državo hočemo! Država je poklicana, da z organizirano skupnostjo vseh prebivalcev ustvarja ugodnejše pogoje in zanesljivejše temelje za lepše življenje prebivalcev. Država je dolžna, da iz lastnih sredstev išče pota in sredstev, kako izboljšati gospodarsko, socialno in kulturno razživljanje ljudstev. Mi hočemo imeti pravno urejeno državo, v kateri velja zakon v duhu novodobnih socialnih in demokratičnih načel. Ljudsko življenje naj upravljajo uradniki, ki imajo socialno miselnost in demokratične težnje, ki so brez pohlepov po oblasti in nadmoči nad ljudstvom. (»Nova Pravda«) Pogoji skupnega življenja Ali je mogoče, da se različni ideali, tradicije, mišljenja in verski občutki prostovoljno zedinijo na skupno življenje v eni državi? Jaz mislim da. Toda samo pod pogojem, če bo država tako urejena, da bo vsako pleme v njej imelo vse ono, kar bi dobilo, če bi živelo v lastni državi. Hrvati in Slovenci ter dobra polovica Srbov so živeli do včeraj pod tujo državno upravo, ki jim ni pustila, da bi se razvijali, kakor so hoteli. Zdaj pa, ko so stopili skupaj s Srbijo, je treba, da občutijo, da so res gospodarji in ne da so samo tujo upravo zamenjali z drugo. Ako bomo v parlamentu zaradi se.Stave večine in podpore vlade drug drugega podcenjevali in iskali le plemenskih koristi zase, bomo stvorih samo novo Avstrijo V malo blažji obliki. (Iz knjige Ljube Stojanoviča: Pogledi na sodobna vprašanja — Beograd, 1920.) Naša trgovina s Slovaško Slovaški tisk se pritožuje, da je Jugoslavija že 4. aprila prepovedala izvoz na Slovaško, dočim pošiljajo slovaške tovarne svoje izdelke še vedno v Jugoslavijo, ne boječ se za plačilo odposlanega blaga. Slovaška bi rada uvažala iz Jugoslavije mast, svinje, salame, mesne, ribje in sadne konserve, koruzo, riž, krmila, jedilno olje, sveže in suhe slive, sadje, povrtnino, vino in med. Donavska banovina za nove ceste Banski svet in poslanci Vojvodine so imeli v Novem Sadu konferenco, na kateri so se odločno zavzeli za petletno zgraditev novih cest. Gradile naj bi se iz kamenja, kilometer bi stal 300.000 din. Najelo naj bi se posojilo pri državnem denarnem zavodu, projektiranih je 740 km novih cest, katerih tlakovanje bi potrebovalo 1,200.000 kubikov kamna. Hrvati na kraju 19. stoletja Na krazu 19. stoletja se je pojavila na Hrvatskem nova vrsta rodoljubov, ki so hoteli uničiti vse stare vrednote in osramotiti hrvatsko preteklost Težko je izreči, koliko se je v prvih dvajsetih letih našega stoletja zrušilo grdobij na našo zgodovino. Pri tem je največ trpela katoliška cerkev s svojimi živimi in mrtvimi služabniki. Papeži in katoliški duhovništvo so bili prikazani kot grobarji hr-vatske narodne države in kot glavna zapreka napredku in sreči Hrvatov v sedanjosti. Najvplivnejšemu delu hrvatske inteligence je bilo v prvem četrtstoletju 20. veka dražje bogomilstvo, husitstvo, pravoslavje, protestantstvo in stari katolicizem, pa najplitvejše brezverstvo ne go pkastara katoliška vera. (»Katolički tjednik«), Kaj ]• za narod nujnejše? Iz proračuna za poljedelstvo, ki obsega pri nais \% celotnega budžeta, je odobrena podpora 100.000 din za gradnjo nove cerkve v Lipljanih, za zdravstveni dom v istem kraju pa 40.000 din. (Nova Riječ«) Slovanska zveza Senator Fran Ivaniševič piše v članku »Pota slovanstva«: Kadar bi narodnostno prerojena Rusija okrog svojih 174 milijonov ljudi zbrala vse slovanske veje v Poljski, na češkem, Slovaškem, v Jugoslaviji in Bolgariji ter jih povezala v politično slovansko antanto, kakšno vlogo bi igral v svetovni diplomaciji tak slovanski orjaki PARIZ, 27. maja. Današnji pariški listi se ukvarjajo s trenutnim stanjem angle-ško-ruskih pogajanj in ugotavljajo, da ni prav nikakega povoda za nestrpnost. Tudi ruska vlada mora imeti časa, da prouči tako važne določbe, kakor jih vsebuje načrt pogodbe. Sicer pa naj nestrpneži upoštevajo odločne izjave Chamberlainove, ki. jih je pred dnevi podal v angleškem parlamentu, in v katerih je izrazil ne. le upanje, marveč tudi prepričanje o skorajšnji sklenitvi pogodbe. Saj je tudi od. milanskega sestanka, ko je bila nemškoritali-janska zveza že razglašena, pa do berlinskega podpisa te zveze preteklo 14 dni. Vse zunanje ovire so padle, Ne. le, da sta opustili zadnji odpor Poljska in Romunija, tudi pomislekov Portugalske, Španije in celo nekaterih balkanskih držav ni več. Včeraj je bilo razen tega tudi uradno pb-javljeno, da si bosta vrhovna poveljnika Seja francoske vlade PARIZ, 27. maja. Danes ob 11. dopoldne se je sestal francoski ministrski svet pod predsedstvom predsednika republike Lebruna. Predmet tega posveta je pretresanje zunanjepolitičnega položaja. Zunanji minister Bonnet je podal poročilo o razgovorih med njim, Daladierjem in lordom Halifaxom v Parizu, poteku ženevskih posvetovanj ter o zaključevanju angleško-ruskih pogajanj. General Mllch pri Mussoliniju RIM, 27. maja. Mussolini je sprejel nem škega državnega tajnika za letalstvo, generalnega majorja Milcha. Min strski pred sednik se je z njim in nemškimi častniki dalje časa razgovarjal. Včeraj si je general Milch ogledal razna letališča, zvečer je bila njemu na čast prirejena zakuska. Dopoldne se je M’lch z letalom spet vrnil v Berlin. Angleška suverena v Canberryju CANBERRY, 27. inaja. Sinoči sta angleški kralj in kraljica na potovanju po Kanadi dospela semkaj. Množica 200.000 ljudi jima je priredila prisrčen sprejem. Posebno navdušena je bila skupina 2000 Indijancev. Popoldne sta se visoka potnika vozila skozi deželo Saskatchewan, ki Vrnitev Nemcev iz Španije VČERAJ JE ODPLUL IZ VIGA ZADNJI PARNIK Z NEMŠKIMI PROSTOVOLJCI, KI SE VRAČAJO IZ ŠPANIJE V DOMOVINO Prvi nasledki trozveze KOMENTARJI PARIŠKIH LISTOV. — POLJSKA, ROMUNIJA IN DRUGE DfcZA-VE OPUSTILE ODPOR PROTI POGODBI Z RUSIJO. — GDANSK POSTRANSKI PROBLEM. zaradi suše zelo trpi. Kljub temu je prihitelo na tisoče ljudi k progi, da vsaj mimogrede pozdravijo vladarja. POČITNICE ANGLEŠKIH ZBORNIC LONDON, 27. maja. Včeraj se je zasedanje spodnje in zgornje zbornice zaključilo. Spodnja zbornica se bo sestala 6., zgornja pa 7. junija, če se medtem ne bo primerilo kaj izrednega. ZVEZA RAJHA Z VZHODNO PRUSIJO BERLIN,. 27. maja. Nemški časniki nadaljujejo z zatrjevanjem, da je zaradi množečih se incidentov v poljskem koridorju zveza med rajhom in Vzhodno Prusko resno ogrožena. TENIŠKE TEKME. LONDON, 27, maja. Pri včerajšnjih teniških tekmah za Davisov pokal je premagala Anglija Francijo in vodi sedaj z 2:1. Danes bosta še obe single-tekmova-nji. . Vremenska nadpoved. Pretežno oblačno, tu in tam morda malo dežja, kasneje mestoma sončno in brez padavin. Mariborska vremenska napoved. Prevladovalo bo oblačno vreme. Možno je tudi mak) slabega dežja. Temperatura se ne bo dvignila. Včeraj je bila najvišja toplota v M. 20.1° C, danes najnižja 11.6° C, opoldne 17.5° C. ruske in angleške vojske izmenjala obiske. Treba pa se je tudi zavedati, da je ta zveza, čeprav je bila komaj v ustvarjanju, že rodila pozitivne rezultate. Eden glavnih je ta, da kljub množečim se incidentom gdanski problem še vedno velja ket postranski, kar bi sicer gotovo ne bil več. Tudi reakcija na drugi strani je ostra. Včerajšnji vehemetni govor italijanskega veleposlanika v Londonu Gran-dija proli. tej .pogodbi to dokazuje. Naloga poslanikov je sicer, da varujejo rezervo in da izgladujejo razpoke. Ugodne posledice se kažejo tudi že na Balkanu, zlasti pa v Portugalski, glede katere je Anglija v odgovor na nedavno zavezniške izjavo portugalskega ministrskega predsednika Salažarija včeraj slovesno v parlamentu in s posebnim pismom Chamberlaina potrdila svoje neomajno zavezništvo s Portugalsko. 0 suženjstvu in svobodi tiska Adolf Ribnikar .IV fpriU cr< V težkih časih pretresajočih svetovnih dogodkov je dobro, če človek vzame v roke zgodovino in si predoči razvoj človeštva v preteklosti, da laže zapopade sedanjost in jasneje gleda v bodočnost Prelistal sem zgodovino suženjstva, ko človek ni imel osebne svobode in ko so ljudje po sejmih prodajali in kupovali ljudi ter jih kot neomejeni gospodarji čez njihovo življenje in smrt, uporabljali za brezpravno živino. že od Asircev in Babiloncev dalje so narodi vodili roparske vojne ne le za razširjenje svojega življenjskega prostora, ne le za povečanje prirodnega gospodarstva, marveč kaj posebno še zato, da so si z vojnimi ujetniki in podjarmljenimi narodi povečali in pocenili delovno moč za svoje potrebe. Vprav slovanski narodi, s katerimi so nekoč kot s sužnji na debelo barantali in gospodarili po vsej Evropi, so položili na oltar drugih narodov visoke grmade svoje delovne sile, muče-niškega trpljenja, svobode in krvi. Trajalo je tisočletja, da se je človek začel sramovati suženjstva, a da se je suženjstvo umaknilo vsaj milejšim formam: tlačanstvu, kolonialnemu, protektoratske- tem je razumljivo, da se pri nas marsikdo od starejše generacije še ni otresel sicer milejše forme suženjstva, ki smo jo na lastni koži čutili v stari Avstriji. šele nova, mlada slovenska in jugoslovanska generacija, ki ni zrastla v stari Avstriji, ki ima zato že v sebi neskaljen čut in ponos polnopravnega državljana in ki ima svoje vzore na mučenikih avstrijskega Judenburga, Suhega bajerja ter na junakih v Dobrudži, Solunu in ob Dravi in drugod, se zaveda, kaj bi pomenila za narod in poedinca sužnost. Zato ta mladina vstaja in se sama formira v študentske bataljone, da preko starih kapi-tulantov ohrani narodu in sebi svobodo in neodvisnost. V boju za to, kakor tudi za osebno svobodo posameznikov, je postalo novinarstvo avantgarda borcev in najmočnejše orožje, kakor je bilo vedno — seveda v rokah potentatov — največja sila za za-sužnjevanje in poneumjevanje ljudi. Odkar izhajajo časniki v modernejšem smislu, se vrši v njih boj za svobodo misli, besede in tiska. Na nedeljskem jubilejnem kongresu jugoslovanskih novinarjev v Zagrebu je mu in drugim sistemom, v katerih držav-1 bil pred zastopniki najvišjih državnih ljane razlikujejo kakor železniške vagone po nižjih in višjih razredih. Značilno za dostojanstvo človeka je, da so visoko kulturni narodi šele v najnovejši zgodovini odpravili suženjstvo. Anglija po 251etnih hudih parlamentarnih borbah komaj pred dobrimi sto leti, francoski senat leta 1854. v kolonijah, USA pa šele koncem preteklega stoletja, torej v času, ko je preživljal mladostna leta marsikdo od današnje generacije človeštva. Ko prebiramo zgodovino suženjstva, 6e nam zares zdi tako sveže in živo, kakor da bi se veliko tega, kar je bilo v prejšnjih sto in tisočletjih, godilo pred našimi očmi. Volk dlako menja, nravi pa ne in tako tudi človek ne more še v svojih žilah zatajiti krvoločnosti po zasuž-njevanju sočloveka, kakor ne more človek, ki mu je vcepljeno in privzgojeno suženjstvo, nikdar povsem zatajiti suženjske nezavednosti in strahopetnosti. Po- oblasti zopet povzdignjen glas za svobodo tiska ter državljanske in politične svobode ljudstva, dr. Vladimirju Mačku pa je bil kot borcu za vse to poslan brzojavni pozdrav, če bi bilo vse v redu, bi danes tega ne bilo več treba. Jugoslovanski. novinarji imamo svobodo tiska zaščiteno in zajamčeno s § 1 tiskovnega zakona, česar nimajo novinarji nobene druge države na svetu. Imeli smo nedavno svobodne volitve v narodno skupščino, ki jih še Aristid Briand ni poznal. Slovenci pa imamo povrh še toliko svobodne ljubezni, da je že vsak deseti novorojenček nezakonski, čemu torej toliko klicev po svobodi? Pa mi je sredi slavnostnega zborovanja na novinarskem kongresu stopil pred oči avstrijski general Hoferer, ki je med svetovno vojno imel v zakupu cenzuro in svobodo tiska. Tudi on, kakor mnogi njegovih takih prednikov, ki so ubijali svobodo tiska, terorizirali in mrcvarili liste, takcrfidufe žena Rajii manj oblel< — zato pa izbrane in lepe. Sicer jih nosite bolj pogosto — vendar kako hitro jih lahko zopet operete I Tudi na potovanju je pranje oblek zelo preprosto, 2e uporabljate Luxl Obilna, biaga pena Luxa barve poživi in ohrani ter obenem neguje tudi najbolj nežne tkanine. LUX Uidi za jictcviuije SE RAZTOPI Dl V MRZLI VODI je mislil, da je poslan od samega Boga, da osrečuje in krepi staro Avstrijo s tem. da ustvarja s svojimi lažnivimi poročili o vsakodnevnih zmagah avstrijskega orožja zadovoljstvo avstrijskih narodov in ljudi. To je šlo samo tako dolgo, da niso avstrijski generali tako daleč »nazaj forrikali«, da je tudi Hofererja zmanjkalo. In ko sem se spomnil na Hofererja, sem videl na slavnostnem zborovanju naših novinarjev obenem tudi parastos avstrijskih novinarjev. V sredi slavja je stal ka-tafalk za pokopano tiskovno svobodo. Tudi v modernem suženjstvu propade narod, propadajo njegove ustanove fn propade posameznik. Brez svobode in neodvisnosti tiska se posuši tudi novinarstvo, kakor usahne drevo brez soka. Prokletstvo sramotnega renegatstva »In vsak na) propade, kdor taji narod!" (Kor. narodna) Zmerom manj je Slovencev, ki so doživljali težke narodnostne boje v prejšnjem stoletju, pomrli so že vsi, ki so leta 1848. v prvi zarji svobode na našem ozemlju, brez strahu zahtevali zedinjeno Slovenijo in sanjali o združitvi z južnimi brati. In vendar je ta zgodovina za naš narod bolj poučna, razlaganje iste posebno za današnje razmere bolj potrebno, kakor vprašanje egiptskih in perzijskih dinastij, naštevanje rimskih konzulov in druge navlake, ki jo utepamo brez pravega smotra v glave dijakov. Nujnejše je poznavanje vsakega odlomka naše zgodovine do preobrata, vsega, kar je pospeševalo naš razvoj, mu škodilo in ga ubijalo. Mi sicer nismo občutili moči in tiranstva raznih turških begov, ki so izžemali ubogo jugoslovansko rajo vemo pa, da so Turki tudi iz našega ozemlja odvedli na tisoče mladega naraščaja in ga s turško vzgojo spremenili v najbolj krvoločne janičarje, ki so svoje sovraštvo do jugoslovanskega naroda izvajali ne samo zaradi verske razlike, ampak tudi v zavesti pripadnosti višje stoječemu, gospodovalnemu narodu. Klasičen primer izdaje svojega naroda, izvršene zaradi vabljive težnje »za več in više« in za materialne koristi za vsako ceno, je našel žalibog mnogo posnemalcev tudi pozneje, ko je absolutizem v Avstriji ubil in onemogočil vse podvige narodne Probuje iz I. 1848. Od habsburškega dvora do cestarja, v vseh kulturnih institucijah na našem ozemlju, posebno v šolah, državnih obratih, na železnici, v vojaškem ustroju, industriji in bankah, povsod je bil vladn' sistem naperjen v to, da se Slovenija izpremeni v nemško ozemlje, slovenskemu narodu pa s silo vtisne pe-•'•nt »bindišarskc želje po germanizaciji«. Takšno razmerje je trajalo do osvobo-jenja, dokler se že v prvih letih po vojni ni pokazala dejanska šibkost, maloštevil-nost nemškega življa rfe našem ozemlju. Toda, zaradi navedenih razmer je slovenski narod do osvobojenja izgubil lepe pokrajine na štajerskem in Koroškem. Tonila je že slovenska govorica v št. liju, v Marenbergu in drugih večjih krajih, ustanavljali so poleg državnih šol, ki so se zaradi zadostnega števila narodno zavednega duhovništva in učiteljstva le prepočasi ponemčevale, Še posebne »šulver-ajnske in Stidmarkine ponemčevalnice«, povsod je bil divji lov na otroke, na odvisne delavske družine, na slabše situirane kmete in uradnike, ki niso imeli dovolj trdne hrbtenice. Da je pa germanizacija tem lepše uspevala, so priskočil; izdatno na pomoč slovenski renegati, »deutsch freundliche Slowenen«, štajercijanci, »Windische Karantanec Kžrntner« ali kakor so jih Slovenci imenovali: nemčurji in nemškutarji. Ti brezvestni odpadniki so bili v prvi vrsti krivi vsega gorja. V javnem n privatnem življenju so se udinjali Nemcem proti lastni krvi, lastnim bratom in zemlji, za rabeljska dela, katerih se je vsak pošten Nemec sramoval. Slovenskemu narodu so tako utisnill pečat podkupljivosti in slabosti in s tem tujce še bolj podprli v mnenju, da se lahko okoristijo tudi z ostalim slovenskim ljudstvom tako, kakor so se okoristili s slovansko zemljo in ljudmi drugod po Evropi. Vso to žalostno preteklost je treba poudarjati prav sedaj v svarilo tistim, ki zopet nastopajo kot zapeljivci, v opomin onim, ki podlegajo nastavljenim mrežam in v bodrilo za čuječnost vsem, ki se preveč zanašajo na navidezno lojalnost in še vse premalo poznajo spretnosti podtalnega rovarjenja. Francija pred revolucijo bogate dobičke. Od vsakih 100 frankov dohodkov je moral dati kmet državi za razne davke 53 frankov, zemljiškemu gospodu 14 frankov, duhovniku pa 14 frankov, tako da mu je ostalo za lastne potrebe le 19 frankov. Pa tudi s temi ni smel prosto razpolagati. Tako je moral n. pr. kupiti od države vsako leto za vsakega rodbinskega člana 7 funtov soli (po 15 do 17 sou8ov). To sol pa je moral uporabiti samo za kuhanje, če pa je osolil zaklanega prašička, so mu vzeli meso in vrh tega je moral plačati 300 frankov globe. še hujše je bilo kadar so bile slabe letine, kar se je v 18. stoletju često dogaja- lo. V takih časih so živeli mnogi francoski kmetje dejansko le od listja, lubja in korenin. Zato je umevno, da so bili upori zelo pogosti in da jih je bilo mogoče zatreti le s silo. često so obupani kmetje zapustili domove in se združili v roparske tolpe. Nasprotno je živel vladar s svojim dvorom v velikem razkošju. Tako je izda! n. pr. Ludvik XIV. za grad Versailles — pravo prestolnico francoskih kraljev —* blizu 8 milijard dinarjev. Imel je 9050 mož telesne straže, ki so veljali letno 8 milijonov liver, 3000 konj, 217 dragocenih kočij itd. Skupno je živelo na dvoru ali od dvora 16.000 ljudi, kt so porabili vsako leto okoli 45 milijonov frankov. Glavno besedo so imele kraljeve priležnice, kakor markiza Pompadour, grofica Dubarry in druge, ki so vodile dejansko vso zunanjo in notranjo politiko. Podobne razmere so vladale za časa Ludvika XV. Vladarja so posnemali po svojih močeh plemiči in duhovniki ter ne-usmljeno izžemali ljudstvo. Tako je bila revolucija že iz teh razlogov neizogibna. Njen izbruh so v znatni meri pospešili tedanji francoski modroslovci in pisatelji kakor J. J. Rousseau, Voltaire in zlasti enciklopedisti (Diderot i. dr.), ki so se — deloma tudi pod vplivom angleške filozofije — borili z vsemi sredstvi proti obstoječim razmeram in zahtevali nov, pravičnejši družabni red. Dr. Vladimir Travner Dr. Vladimir Travner. Francoska revolucija je bila povsem naravna in nujna posledica obupnih gospodarskih, socialnih, političnih in drugih razmer, zlasti izza dobe Ludvika XIV. (1643—1715). V tem času je štela Francija okoli 2,5 milijona prebivalcev. Od teh je bilo 140.000 plemičev in 130.000 duhovnikov, ki so imeli vse pravice in skoraj nikakih dolžnosti. V njihovi posesti so bile skoraj tri petine najboljše zemlje in samo njim so bila dostopna vsa važna mesta na dvoru, v državi in cerkvi. Oproščeni so bili skoraj vseh davkov in odločevali so v vseli javnih zadevah. Tako so tvorili plemiči in duhovniki po- sebni prvi in drugi stan. Tretji stan, tj. vsi ostali, pa je moral nositi vSa bremena. Zlasti neznosen je bil položaj kmetov, ki so bili popolnoma odvisni od plemičev in duhovnikov. Morali so brezplačno obdelovati plemiško zemljo, jim mleti žito, peči kruh in pripravljati vino v njihovih podjetjih. Brez gospodarjevega dovoljenja ni smel nihče zapustiti grude ali se poročiti, če je kmet podedoval, kupil ali zamenjal kako zemljišče, je zahteval gospodar za to »dovoljenje« posebne pristojbine. Vrh tega so morali plačevati kmetje državi posebne davke. Ti pa so bili zelo občutni, zlasti ker so jih izterjevali davčni zakupniki, ki so iskali predvsem Pri maserju. »Preklemansko, kako imenitno bi bilo, če bi imel tu ksilofonsko kladivceJ« Potrebne nove usmeritve Danes ob devetdesetletnici smrti dr. Franceta Prešerna, ob priliki odkopa njegovega rojstnega doma po slovenski šolski mladini, čutimo vsi neodoljivo, da nam baš on postaja vedno bolj ideal slovenskega človeka, osrednja os tudi našega kulturnopolitičnega gledanja. Od slovenskega preroda sem nam je v vseh težkih časih politične dekadence, ki je sledila revolucionarnemu letu 1848, ostal vendarle živ slovenski narodni ideal, izražen v njegovi poeziji, v njegovi skoraj tragični ljubezni do naše zemlje in vendar neusahljivem upanju na narodno vstajenje. K tej osnovni misli smo se vedno vračali, tu smo vedno znova črpali moči, ko je šlo za to, da iz tega že skoraj umrlega narodiča, pogreznjenega v vra-žarstvo in uboštvo, moralno in umstveno zaostalega, stvorima kulturno in civili-zatorno drugim evropskim enakovreden narod. Naš specifično slovenski univerzalizem, izražen na eni strani v misli, da so nam svetniki bolj potrebni kakor dobre ceste, na drugi strani pa v pripravljenosti žrtvovati do kraja tudi sebe samega za kako kot višjo smatrano nacionalno-po-litično ali kulturno idejo, na pr. idejo ilirizma pred vojno ali jugoslovanskega integralizma po vojni, nam je začasno zameglil pogled. Toda magnetna igla narodnega kompasa se je, neodoljivo pri-vlačevana, vrnila zopet v prvotno lego. Danes, po izvršeni preorientaciji tudi onega dela slovenskega meščanstva, ki vsaj formalno ni stalo doslej na tej liniji, smo glede slovenskega kulturnega vprašanja zopet vsi osvojili temeljno slovensko kulturno misel, izraženo v Prešernovem pismu Vrazu iz leta 1840: ».... V ostalem ne želim samo panslavizmu, ampak tudi panilirizmu, da bi čimbolje uspeval; vendar pa mislim, da naj do žetve vse, kar je vsklilo ostane, da bi gospod (to pan) ob sodnem dnevu mogel ločiti dobro od slabega.« Pa tudi glede vprašanja notranjepolitične preureditve države smo se znašli vsi Slovenci načeloma več ali manj na istem terenu. To stališče je posredovalno med federacijo in centralizmom in ga je kot takega že leta 1918. kot slovenski delegat v Narodnem veču zastopal dr. Izidor Cankar, stališče ki so ga v ostalem vse slovenske politične skupine vedno znova povzemale, čim so bile za krajšo ali daljšo dobo v opoziciji. Ono namreč nedvomno odgovarja čustvovanju naših narodnih mas, ki hočejo, da se Slovenstvu ohrani svojstvo političnega subjekta tudi v novi državi, ne da bi se izgubile garancije, ki nam jih pa zamore tako politično kot gospodarsko dati le močna jugoslovanska državnost. Ideje lastne državne suverenitete, kot' jo srečamo pri tzv. velikohrvatski koncepciji, Slovenci nimamo. Velikosloven-ski program z zahtevo po priključitvi neslovenskih pokrajin, kolikor so nam bile v zadnjih stoletjih s silo odnarodene, je živel komaj nekaj tednov ob prevratu in je brez tal v narodni volji; Zasnovo svoje osvoboditve smo že zaradi pomanjkanja lastne moči vedno kombinirali s kako drugo historično silo in tudi nje ohranitev je samo na ta način mogoča. Naravno je vsled tega, da nam je politični historlzem ostal popolnoma tuj, saj smo že pred prevratom občutili avstrijski politični historlzem z njegovimi kro-uovinami in vojvodstvi le kot najnevarnejšega nasprotnika, ki nam je ubranil zedinjeno Slovenijo, odvzel slovensko Koroško, Štajersko pa smrtno zastrupljeno prepustil tujemu navalu. Slovenci smo se zato vedno sklicevali na prirodno narodno pravo proti narodnostnemu ali državnemu historicizmu in tudi v tem je razlog, da ne moremo prav razumeti zakaj toliko težkoč pri reševanju srbsko-hrvatskega vprašanja vprav glede razmejitve. Mi smo torej naravni ferment jugoslovanstva in neverjetno je, da se je za nekaj časa mogla ta misel kompromitirati celo med nami. Danes boli marsikaterega visokega gospoda glava, ko skuša popravljati kar je sam dopuščal razdirati. Način, kako se je propagiralo Slovenstvo in s kakimi propagandnimi sredstvi se je politično izko- Dr. Igor Rosina riščalo ljudsko nevoljo nad težkim gospodarskim stanjem ob priliki pretekle, čeprav svetovne gospodarske krize, ie eden izmed razlogov, da sedaj nismo trdni tako kot si to danes gotovo vsi želimo. Drugi poglavitni razlog nezadostni prodornosti jugoslovanske misli med nami je iskati v napačno postavljenem izhodišču. Kajti že v načinu, kako se je problem postavil, so morale videti naše narodne mase kakor izzivanje Slovenstva. Po starem našem receptu smo tudi tukaj hoteli biti bolj papeški kakor papež sam in ono tako nenaše forsirano »jugoslovanstvo«, ki je visokorodno, kot nekako milost dopuščalo Slovenstvo, nekako začasno »slovenstvo krajevne posebnosti«, je moralo zbuditi odpor, ker je žalilo ljudski ponos. Danes tudi čisto duhovni nacionalizem brez vsenarodnih socialnih gesel ni več mogoč. Razširjevan skoraj izključno od meščanstva, je moral imeti nekaj neresničnega na sebi in našemu preprostemu človeku zveneti kot nekako izogibanje socialnim vprašanjem. Kajti kolikor tudi odkritosrčno ljubimo ta naš slovenski in jugoslovanski narod, on vendar ni neka nebulozna forma kake svojstvene edin- Jtrdegasi Iz zbirke »Pot bolest i«. — Pošilja sle k Slovenom nas Bajan, naš poglavar in obr&ki kakan, da zdaj njegovo sprejmete oblast čez zemljo to, ki bo njegova last. — Zamislil se je mračen in teman. potem pa je izprožil svojo dlan in: »Le kot gostje sprejmite to čast!« jim je odvrnil strogo Ardegast. »Kdo je, ki sonce ga obseva božje, tako mogočen, da nad nami vlada? Navada naša je, da tuje 4rraje lastimo si, ne da nam tujec daje ukaze v naših. Takšna bo navada dokler še ta-le meč nam bo orožje.« A 1 o j z i’j G r a d n i k. stvenosti, ampak se sestavlja kakor iz nas odvetnikov, zdravnikov, uradnikov in trgovcev, prav tako in še v večji, mnogo večji meri iz kmetov, bajtarjev, viničarjev, komijev, obrtnikov, delavcev itd. Tudi od teh pa se vsak smatra za upravičenega in se mora takega tudi smatrati, če hočemo, da nacionalno čuti, da terja tudi zase svoj nujni delež od skupne mize. Ali pa ni bil naš dosedanji nacionalizem vse preveč junkerskl nacionalizem Huggerbergovih Deutschnatio-nalov in vse preveč dišal po ekstraštiblu; da morda celo po \Vestnu in Voglajni? Danes, na pragu nove dobe, bo treba marsikaj izpremeniti. Vrniti se bojno morali na lasten, domač teren in nadaljevati tam, kjer je končal Fran Levstik. Ni pri tem nujno, da bi slovensko napredno malomeščanstvo in kmetstvo, v kolikor je politično tu aktivirano, bilo zaradi tega že zapisano politični brezpo-membnosti in odrinjeno od soodločanja slovanske usode. Narobe: zaradi rastoče stanovske diferenciacije se osnova nujno širi in ko našega tradicionalnega naprednega jugoslovanstva ne bo več mogoče identificirati s centralističnimi težnjami, se bodo podale povsem nove možnosti, razgibati narodne mase tudi v globino. Kajti kaj se je slovenskemu naprednja-štvu od leta 1922. sem najbolj zamerjalo: da jo hotelo s pomočjo politične moči cen trale, ki jo je smatral narod — v mno-gočem neopravičeno — za reakcionarno, držati oslabljene svojo pozicije doma. Po notranji preureditvi države bo zahteval že državni rezon sam zbiranje centripetalnih sil. Idealistične energije Slovenstva se bodo nujno nagnile tja. Nikdo pa ni k temu bolj poklican po svoji jugoslovanski tradiciji Sokola, preporo-dovcev in dobrovoljcev kot ravno napredni del Slovenije. Spominu koroških borcev Guštanj je imel 21. 1. in. lepo svečanost. 0}i 20 letnici korbškili bojev je v spomin padlim borcem izprego-voril dr. Ervin Mejak in med drugim dejal: Y dueli, ko smo se popolnoma izčrpani vrnili i/. svetovne vojne v domovino, je med nepopisnim veseljem pravkar porojena Jugoslavija klicala sinove, da ji pomagajo vzdržali mir in red. Maloštevilni so bili oni, ki so pozabili na trpljenje svetovne vojne in se odzvali pOzivu malere — domovine. Prvi je prihitel z zveslo svojo četo na Koroško junak Malgaj. V Mariboru so se zbrali dobro vol jci okrog generala Maistra, v Podrožci okrog kapetana Martinčiča, v Prekmurju in Medmurju okrog kapetana Jurišiča in podpolkovnika Perka. Bili so to mladeniči in možje — idealisti, ki so z dejanji pokazali, kako je treba ljubili domačo grudo in svoj rod. Osvobodilni boji so bili sprva uspešni. A' nesrečni ofenzivi na Koroškem pomladi 1919, ko je bil sovražnik premočan. so padli naši najboljši borci. Složna in dobro pripravljena skupna akcija jugoslovanskih čet konec maja 1919 je pripravila pot našim četam preko Celovca na Gospo svelo, Korotan je bil osvobojen. Borci so izpolnili svojo dolžnost, diplomacija je pozneje napravila po svoje. Nad 300 naših sinov je padlo za svobodo bratov na Koroškem, od teh blizu polovice Slovencev. Najdražje, kar ima človek, je gotovo življenje in ležko je bilo umreti junakom v trenutkih, ko smo Slovenci po mnogih šlo letih zopet svobodno zadihali, ko se je svobodno razlegala naša peseni preko slovenske zemlje, ko je naš jezik prišel do popolne veljave in smo dobili narodno državo Jugoslavijo, v kateri smo poslali polnopravni državljank Zalo pa so padle žrtve še posebno dragocene, imena Babnik, Centa, Ermcnc, Jerina, Jurca, Jesc. Hostnik, Ivccclj, Kisiinger, Kranjc, Kvarlič, Malič, Mišič, Razlag, Sirnik, Vilman, Zapundžič in še blizu .‘500 drugih ostanejo poleg posebno sve-llili imen Malgaja in Puncerja za večno zapisana v jugoslovanski zgodovini. To so bili možje, ki naj bodo naši mladini najsijajnejši vzgled pravega idealizma in plamteče domovinske ljubezni. § Narod, ki ne slavi svojih junakov, ni vreden, da obstaja. Koroški borci, ki še žive. zahtevajo, da jim država prizna določene pravice. Pobrigali sc bodo za dostojen spomenik padlim in si prizadevali, doseči določene ugodnosti za svojce padlih. Koroški borci so prepričani, da bodo tudi v Jugoslaviji zavladale urejene razmere. Imamo svojo narodno državo in hrabro vojsko, njej na čelu slavno dinastijo Karadjordjevičev. Zdrava in življenja polna slovanska rasa smo,, zato ostanimo tudi poslej idcalisli, kakor so bili vojni dobrovoljci med svetovno vojno, pa junaki-borci na severni naši meji. Svobodna in močna Jugoslavija je naša prava domovina, naša rešitev* padlim junakom pa veljaj iz tega mesta večna ..Slava“. Angleži in kotinent Pred in med vojno je naš povprečni človek kaj malo vedei o Angležih. Nikoli ni prišel z njimi v slik. Zato je bil navezan na tuje vtise. Avstrija jih je predstavljala zdaj kot brezdušne dolgokrakc in velikočcljuslne trgovce-„kramarje‘\ zdaj kot bogate krvne sorodnike, kakršne so pač bile politične prilike. Angleški narod je skrbno sestavljena družba, neke vrste piramida, čije široko osrtovo tvorijo nižji razredi, ki bolj. kakor kje drugje, s sporazumnim Odon Šorli pristankom dovoljujejo višjim razredom še danes njih družabne privilegije. Nad vsemi je kralj, ki je Angležu jamstvo proli nesigurnim spremembam, vez med posameznimi deli imperija in vrhovni glavar cerkve. Pod njim je višja aristokracija: vojvode, markizi, grofje (earls), vikomli. baroni. Vsi ti so že po rojstvu člani zgornje ali lordske zbornice. Pod njimi so baroneti, vitezi (kniglils) in slični. Ti niso več elani lordske zbornice. Tretji sloj je genlry l. .}. veleposestniki. Iz njih vrst prihajajo častniki, visoki upravni uradniki za prekomorske dežele, konzuli itd. Za njimi pride raz-* red profesionalcev: svobodnih poklicev, (kakor zdravniki, advokati, notarji), dalje profesorjev,^ostalih pravnikov in duhovščine. Ti kakor tudi gCn-* lev tvorijo razred gentlemanov v ožjem pomenu besede. Vsi ti sloji skupaj tvorijo komaj 2.1 odst. angleškega prebivalstva. Nadaljnji razred, višji srednji sloj je še do vojne veljal za hrbtenico Vel. Britanije. Tvorijo ga lastniki ladjedelnic, rudnikov, industrijskih podjetij, bankirji, veletrgovci itd. Ti so z osebnim vodstvom podjetij dosegli nesluten procvit. Nižji srednji sloj tvorijo trgovci, uradniki, nižji upravni predstojniki; buržoazija« ki stanuje v udobnih predmestnih vilskih četrtih, premore večsobna stanovanja s kopalnico, plinsko in električno kurjavo ter vrlič s športnimi napravami. Volijo konservativce, zaradi tega so Im v peli socialistom in komunistom. V svetovni vojui so v sto-lisočih odhiteli kol prostovoljci na bojno polje. Velike množice angleškega naroda tvorijo delavci, rokodelci, mornarji, ribiči, rudarji, mehaniki, železničarji, stražniki in nekoliko bolje stoječi sloji:-liišno osebje od upravnika do sobarice, šqferji, vrtnarji. To je temelj britanske sociološke piramide, to so angleške široke množice. Tudi la sloj se je v množicah prijavil v armado. Pri napadih jc bilo pač slišali ječanje ranjencev, nikoli pa se ni nihče spozabil, da bi bil tudi le malo izdajal, da ga je strah. Na kmetih živi ti milijonov poljedelcev prej v uboštvu, kakor v urejenih razmerah. Naraščanje števila poljskih strojev jih kol brezposelne goni v mesta. Res pa je, da niso nič več odvisni od samovolje kakega zakrknjenega posestnika, kakor pred 50 leti. Od vsega delovnega ljudstva jih živi nad dve tretjini po mestih. Ti štejejo okoli 30 milijonov ljudi. Njih mezde so v primeri z našimi seveda mnogo višje, zalo pa je življenje tudi dražje; le da si za svoj denar lahko privoščijo vsaj desetkrat več. Na splošno je Anglež dobrohoten, pripravljen pomagali, da se ne bo dalj«' znašal nad človekom, ki je padel. Ako želiš oslalf z Angležem prijatelj, Irži se strogo prevzetih obvez. Rajši mu prej nastavi cene malo više, kakor Novice Sprehod po celjskem trgu Celjski trg je kljub dolgotrajni suši. ki je vladala letošnjo pomlad, še precej dobro založen z razno spomladansko povrtnino in drugimi pridelki. Ako se ob tržnih urah sprehajaš po trgu in opazuješ tržno vrvenje ter vprašaš prodajalca za ceno temu in onemu, vidiš, da so cene blagu na celjskem trgu dosti višje kakor na primer v Mariboru ali Ljubljani. Kilogram starega krompirja stane 1,25 din, novega 5 din, kg kolerabe 4 din, kg svežega graha 4 din, kg špargljev 12 din, majska glavna solata komad 1 din, krožnik solate 1 din, mali krožnik svežih gob (jurčkov) 7 din, kg paradižnikov 28 din itd. 2e od nekdaj je Celje znano kot najdražje mesto. Vzroka temu je v nem ali meri iskati v tem, da ležijo okrog Celja letoviški in zdraviliški kraji, ki konsumirajo posebno v sezoni mnogo blaga iz celjskega trga in tudi v tem, da je v našem okolišu še vse premalo razvito vrtnarstvo. Tej važni panogi bo v naši okolici treba posvečati več pažnje in dajati več pobude. Ako bo na trgu na razpolago dovoljna množina blaga, se bodo tudi cene lahko prilagodile onim v drugih, večjih mestih. Pismojiredniku Gospod urednik! Kakor posnemam iz » Večer nika«, se je našel nekdo, ki je v »Sloveniji« napisal, da bi dobili v slučaju, da bi uvedli v šole jezik, ki ga narod govori, 3 milijone kajkavcev (Slovencev), 8 milij. štokavcev (Srbov) in pol milijona čakavcev (Hrvatov). Te številke nicer niso popolnoma točne ali bi jim ne bilo mnogo prigovarjati, da bi tem filološkim konstatacijam ne sledile one oznake v oklepajih. Zagrebški dopisnik »Slovenije« je najbrže šele od včeraj v Zagrebu in izgleda, da je prišel tja nekje z Marsa, kajti drugače je težko razumeti, da mu manjka vsak pojem o tem, kaj so Hrvati in kaj je narčdnost sploh. Kakšna narečja govore v raznih hrvatskih krajih, je vendar popolnoma brezpomembno, ko imajo vsi ti ljudje isti skupni ijekavsko-štokav-ski pismeni jezik. Sicer pa jezik sam po sebi še ni neko bistveno obeležje naroda. Bistveno za narod Je skupnost zgodovinskih in kulturnih tradicij, skupnost duhovnih vrednot, ki so v mnogem odvisne od rasne konstitucije, skupnost kulturnih in ekonomskih interesov, želja po skupnem kulturnem, političnem in ekonomskem udejstvovanju na strnjenem geografskem področju z željo po ohranitvi in daljni izgraditvi teh skupnosti. Vse te karakteristike pa veljajo enako za kajkavce od Sotle, za štokavce iz Srema ali pa za čakavce s Korčule. Na tem skozi stoletja niti turški niti madžarski niti poznejši pritiski in preganjanja niso mogla prav ničesar izpremeniti, še manj pa morejo to izpremeniti take brezsmiselne opazke, ki morajo vsakega Hrvata globoko užaliti in samo poostriti nerazpolože-nje Hrvatov proti Slovencem, kar je pa, posebno še v današnjih časih, res popolnoma nepotrebno in škodljivo. Kaj bi mi rekli, če bi n. pr. neki hrvatski dopisnik v Ljubljani ali v Mariboru izvestil svoj list, da žive v Sloveniji Kranjci, Vindiše-ri in prekmurski kajkavski Hrvati? če se Slovenci dobro počutimo med Hrvati, kar naglašuje dopisnik »Slovenije«, ima to g voj vzrok v sorodnosti po krvi in miselnosti, ne pa v tem da so to kajkavci, štokavct ali čakavci. Prepričan pa naj bo dopisnik »Slovenije«, da bi se zelo slabo počutil med Hrvati, pa tudi med zagrebškimi Slovenci, če bi se zvedelo za njegovo ime. Slovenec iz Zagreba. t Josip Lenarčič Na Verdu pri Vrhniki je preminul 84-letni ugledni veleindustrijec in veleposestnik Josip Lenarčič. Pokojni je bil nestor slovenske industrije in nadvse ugledna oseba v gospodarskih krogih Slovenije. Bil je med soustanovitelji Zveze slovenskih zadrug, član Kmetijske družbe in Trgovske in obrtne zbornice. Vse svoje življenje je posvečal gospodarsko socialnemu napredku Slovencev, ki jih je pred vojno zastopal tudi kot poslanec deželnega zbora in kot član najrazličnejših organizacij. Za sVoje neumorno delo je bil odlikovan z redi sv. Save III., Jugoslovanske krone IV. in Belega orla V. stopnje. Zaslužnega moža bodo položili, k večnemu počitku jutri, v nedeljo, ob 15. na pokopališču na Verdu pri Vrhniki. V« CROATIA fv zavarovalna zadruga Ustanovljena leta 1884. po občini svob. in kralj, glavnega mesta Zagreba, je najstarejša domača zavarovalnica z izvrstnimi temelji. Doslej je izplačala razne odškodnine in zavarovane glavnice nad ietrt milijarde dinarjev in je s tem nadomestila, oziroma ohranila toliko vrednost narodnega premoženja. „CROATJA“ zavarovalna zadruga prevzame vse vrste življenjskih in elementarnih zavarovanj. Obrnite se na GLAVNO ZASTOPSTVO »CROATIE« v Mariboru, Cankarjeva ulica št. 6. o. V Ljubljano je prispela skupina madžarskih novinarjev, ki zastopajo glavne budimpeštanske liste. Po obisku Bleda se bodo novinarji odpeljali preko Zagreba nazaj v Madžarsko. o. Tekma slovenskih godb. Na pobudo Kranjskega glasbenega društva bo 4. junija v Kranju veliko tekmovanje slovenskih godb. Glasbeni festival v Kranju bo lepa manifestacija slovanske glasbe. o. Na Bled je dopotovala skupina 20 novinarjev iz severnih evropskih držav. o. Avtomobil je do smrti povozil na Šmartmski cesti v Ljubljani 60-1 etn o pre-užirtkarico Marijo Marnovo iz Jarš. o. V Kozje je premeščen sodni pristav dr. Fran Omladič iz Marenberga. Ljubljanski velesejem = od 3.-12. VI. 1939 (45. razstavna prireditev). 500 razstavljalcev iz 12 držav. Najraznovrstnejše blago. * Posebne razstave: Pohištvo - Avtomobili - Narodne vezenine Polovična voznina na železnici. Pri postajni blagajni kupite rumeno železniško izkaznico za din 2.—. žrebanje vstopnic za dobitke v vrednosti okrog din 100.000.—. pa da bi pozneje skušal določene cene spreminjati. Anglež tudi ne more trpeti, da si nekdo iz indolence ne zna pomagati. V svojem občevanju je sicer nekoliko rezerviran, toda naraven. Storil bo vedno to, kar veli zdrav čut, ne pa kako prisiljeno pravilo bontona. Takšnega je izoblikovalo Angleža stoletno ločeno Življenje od ostale evropske celine. Svetovna vojna, razvoj povojne tehnike, predvsem še zunanja politika zadnjih šest let, je docela porušila njegovo izoliranost. Tudi naš harod je med vojno v raznih jugoslovanskih odborih, še bolj pa na solunski fronti prišel v neposredne stike z Angleži. Z ustanovitvijo ljubljanske .univerze je postala prva Ljubljana •vhodna vrata za moderne albionske potnike, ki so z nami navezali kulturne stike. Zadnje čase je postal teh obiskov deležen tudi Maribor. Poleg Kulturnih stikov opažamo že tudi rahle začetke gospodarskih stikov. Po- memben je dotok turistov in angleških mornarjev na naše primorje. British Council iz Londona nam pošilja bogato množino vsakovrstne literature, iz katere se lahko iz prvega vira poučimo o Angležih. Dobro je, da skrbimo pri narodu, ki je vedno odločal o usodi sveta, za čim tesnejše prijateljske stike. Tisti Angleži, ki so še pred 1. 1933 sanjah o tem, da se bo Anglija rešila grozečih problemov, če se zopet umakne v svojo osamljenost in »odrine s svojim otokom tja daleč na occan“, so danes trdno odločeni, zavihati rokave in preprečili katastrofo. Anglež, o svojih čustvih ne govori mnogo, temveč dela. Vsa država in privatne organizacije so v pripravljenosti. Izolacije je konec. Strla sta jo letalo, odstrani! radio. Anglija je uvedla že v miru vojaško obveznost in je odločena, da prepreči vsako zlorabo volje po miru in statusu quo. o. Nevarnost za kočevski dijaški dom. I Zaradi velike terjatve Mestne hranilnice; je Dijaški dom v Kočevju v nevarnosti, da bo prodan- na dražbi. Zato je dolžnost | odbora Dijaškega doma, da to kulturno' trdnjavo reši propada. o Obsojen zaradi vinske politike. Pred | okrožnim sodiščem v Mariboru je bil ob-lojen na 5 mesecev strogega zapora 50-letni nemški državljan Jakob Wa(oh iz Gradišča. Waloh je v neki gostilni v Selnici ob Dravi prišel z govorjenjem navzkriž z zakonom o zaščiti države. — Mali kazenski senat ga je obsodil na 5 j mesecev strogega zapora. o Prekmurci, na delu v Nemčiji, pozdravljajo svojce: Felkar Ivan in Šandor,1 Batek Štefan (vsi iz Likovc), Skrilec j Kalman, Kiironya Aladar in Helena Hari i (vsi iz (Ivanovcev), Ludovik Bonfi in1 Gizela Dani (iz Veščice), Ludovik Ker-j čmar iz Ženavelj, Jožef Cesar iz Adri-jancev, Ivan Bater iz Sebebocev, Filip j Šastevec iz Vančavasi, Irma Tolvaj iz j Šalovcev in Frančiška Majcen iz Melin- j cev. c. Sprememba na sodišču. Iz Šoštanja je prestavljen ik okrožnemu sodišču v Celju pisarniški uradnik Franc Oblak. o. Avlo cesta do Ruške koče. Za bin-koštue praznike bo mogoč pristop k Ruški koči z avtomobilom po novi banovinski cesti iz Hoč. Tudi odcepek ceste, ki veže banovinsko cesto z Ruško kočo, je že v taki meri dogo to vi jen, da je mogoč prost pristop h koči. Na binkoštni ponedeljek bo ob 10. uri sv. maša pri Sv. Arehu. o. Veliko tombolo, katere čisti donos je namenjen dozidavi Sokolskega doma v Vojniku, priredi Sokolsko društvo Vojnik v nedeljo 11. junija. o. V Grižah je umrl ugledni posestnik Andrej Vizjak, star 78 let. Pokojni je bil skrben in varčen gospodar. Njegovo priljubljenost je pokazal pogreb, ki se ga je udeležilo mnogo občinstva. o. V Laškem se je poročil te dni g. Ognjeslav Trop, bivši laški župan in hotelir »Savinje" z gdč. Marijo Hrasi-nikovo. o. Vlom v Trničah. V Trničah pri Račah so neznani vlomilci izropali zaprto trgovino Marije Omerzu. o. Krvav napad v gostilni pri Kranju. V neki gostilni v Stražišču pri Kranju je hotel neki brezposelni delavec Jože V. zabosti brezposelnega delavca Franc-" K. Zadnji se mu je' pa izmaknil, tako da je zadel Jože V. z nožem posestnika Porenta in mu prerezal črevesje. Porenta so prepeljali v ljubljansko bolnišnico, do-čim ie napadalec pobegnil. Med potjo je pa Porenti izginilo 6100 din. Sumijo, da mu jih je odnesel v splošni zmedi, ki je nastala po krvavem dejanju, delavec Franc K. Celje c. Upokojen je g. Matej Veršek, jet-niški paznik pri okrožnem sodišču v Celju. c. Z Abrahamom se je srečal 25. t. ra. znani/in priljubljeni celjski trgovec g. Alojz Drofenik. c. Legija koroških in Maistrovih borcev, krajevni organizaciji v Celju vabita vse svoje članstvo k spominski sv. maši za padle tovariše, ki bo na binkoštno nedeljo ob 8.30 v opatijski cerkvi. Po sv. maši odhod z vojaško godbo k polkovni slavi 39. p. p. Pred spomenikom padlih bo spominska svečanost, kjer pevci zapojo „Oj Doberdob" Častna četa pa odda počastilo salvo. Člani kraj. org. LKB iz Guštanja predajo Malgajevo zastavo, pod katero so se borili na Koroškem, polku v muzej. Borci, kladivarji severne meje! 28. maja proslavlja celjski polk 20. obletnico osvobodilnih bojev, zavzetje mesteca Crne. K tej proslavi vabi celjski polk tudi nas borce. c. Gora Oljka na binkoštni ponedeljek. Na binkoštni ponedeljek bo na gori Oljki nad Polzelo običajen shod. Cerkev je lepo prenovljena. 2elezniw čarsko godbeno društvo v Celju priredi ta dan v slučaju lepega vremena izlet na goro. Odhod iz Celja bo ob 7,40 do Polzele. Vabljeni so vsi prijatelji godbe. c. Umor v Migojnlcah pred 2 letoma. Pred kratkim smo poročali, da je bil v zvezi z umorom 69 letnega posestnika Golavška v Migojnicah pri Grižah radi suma umora aretiran posestnik Drev iz Migojnic. V tej zadevi je bilo pri okrožnem sodišču v Celju zaslišanih že več prič, ki močno obremenjujejo Dreva. Vse kaže, da se je oblasti po dolgem času posrečilo priti ' na sled pravemu morilcu, ki ga takrat ni bilo mogoče izslediti. c. Skoda radi poplave. Te dni so precenili škodo, ki jo je napravila Voglajna od Slivnice do Celja ob priliki zadnje poplave. Škodo cenijo nad 600 tisoč dinarjev. Ljudje so obupani, ker jim je voda uničila polja in travnike in nujno potrebujejo pomoči, j c. Poslopje trgovskega doma R. Sler-mecki v Celju je že popolnoma dogo-I tovljeno. Izvršujejo zdaj še zadnja de-la strehe nad izložbami. Poslopje, ki je edinstveno te vrste v Celju, je glavne-| mu delu našega mesta res v okras, j c. Zdravniško dežurno službo za člane OUZD bo imel na binkoštno nede-i ljo g. dr. Čerin na Glavnem trgu, na j binkoštni ponedeljek pa g. dr. Prem-schak na Cankarjevi cesti. I c. Nočno lekarniško službo ima od ! 27. t. m. do 2. junija lek. „Pri Križu". Ptuj j p. Licitacija za popravilo lesenega mo-! stu čez Dravo v Ptuju bo v Mariboru pri tehničnem oddelku. p. Namesto venca na grob g. Kajn Hi a Valentina so darovali njegovi prijatelji »Narodni čita-lnici« 730 din. p. Akademski pevski koncert bo 2. junija v Mestnem gledališču. Iz Ljubljane bo prispelo 65 pevcev. Vuhreški potok je porušil cesto Šele sedaj, ko hodijo lokalne komisije pregledovati škodo, nastalo vsled zadnje povodnji se vidi, kako je besnel in razdiral Vuhreški potok in njegovi pritoki. Voda je odnesla 10 jezov, ki so služili za pogon vodnih žag, poškodovane so pa bile malodane skoro vse, ker vidimo obratovati le tu pa tam še katero. Potok je porušil dva mostova na banovinski cesti iz Vuhreda v Ribnico na Pohorju, tako da je promet mogoč le po stari cesti v tem odseku. Občinska cesta, ki se odcepi pred Ribnico in vodi proti Črnemu vrhu in Veliki kopi, kjer so veliki gozdni kompleksi in kamnolomi, je popolnoma porušena na dveh tretjinah dolžine in niti ne služi več pešcem. Najstarejši ljudje ne pomnijo, da bi naš potok povzročil tako katastrofalno in usodno uničenje kakor v preteklih dnevih. Udarjeno je naše gozdno delavstvo, posebno vozniki, kmetje in lesna industrija. Treba je čimprejšnje in izdatne pomoči tudi od strani države in banovine, ker prizadeti posestniki sami ne morejo nositi vseli stroškov popravila ceste, kajti v velikem delu bo treba občinske in javne ceste graditi popolnoma na novo in sicer tako, da bodo za bodočnost varne pred poplavami. S potrebnimi deli bo treba začeti takoj, da gospodarstvo teh krajev ne bo preveč zastalo. Najcenejše In kvalitativno najboljše hrastove In bukove Maribor P A R K E T E=““ Remec Co. Duplica pri Kamniku Proslava Golarjevega jubileja Mariborski Umetniški klub je slovesno proslavil 60-letnico. pesnika naših polj in našega kmetiškega dela, pesnika Cvetka Golarja. Proslava, ki so se je udeležili mariborski kulturni delavci, je bila v prostorih Ljudske univerze. Kot v pozdrav jubilantu, ki se je proslave osebno udeležil, je zapel pevski odsek Glasbene matice po Golarjevem tekstu uglasbeni deli Ravnikarjevo »Polje« in Adamičevo »Mlad junak po polju-jezdi«. Obe deli sta našli močan odziv pri navzočem občinstvu. Nato je gledališka igralka Elvira Kraljeva z občutjem in globokim podoživljanjem recitirala pesmi iz Golarjevih zbirk, ki so prav tako po večini uglasbene, kar vse priča o priljubljenosti Golarjevih pesnitev. Recitirala je pesmi »O kresu«, »Grozdek gre k maši«, »Svatje«, »Zimske kitice« in »Molitev«. Iz recitacij je bila ustvarjena podoba Cvetka Golarja, ki poje liriko brez tiste težke poante, ki jo danes srečujemo po revijah. Golarjeva pesem je vesela, domača in izzveni v besede »vendar, lepo je na sveti...« Golarjeve pesmi so preproste in enostavne, kakor je enostavno kmetsko življenje. — Za Kraljevo je-zapel dvoje pesmi pevsiki zbor Nanos. Moški zbor je podal z občutjem dve njegovi: že ponarodeli pesmi. — Nato je nakazal dr. Dornik Golarjevo umetniško delo, ki je češčenje slovenske besede. Golar je pesnik narave, kmetskega življenja', a njegove pesmi so pesmi kmetskega dela in njegovih veselih časov. Golarjeva pesem je fantovska pesem, Golar poje kakor fant na vasi. Prepoln je folklorne, mistrke starega gorenjskega kmeta, ki je prav nič ne moti resničnost kmetskega življenja, s katerim prepleta svoje ustvaritve. — Na koncu je znova zapel Nanos dvoje Golarjevih uglasbenih del in pokazal visoko kvalifikacijo zbora. dušujočo govorico navzkriž z zakonom o zaščiti države. Obsojeni so bili pred okrožnim sodiščem v Mariboru vsak na 6 mesecev strogega zapora in na izgubo častnih državljanskih pravic za tri leta. m Obesil se je v Zlatoličju neznani moški. Ivo so ga našli, je bil starček že mrtev. Ker ni imel pri sebi nobenih listin. samomorilčeva identiteta ni znana. SPOMINSKA SVEČANOST ZA ANTONOM TOMŠIČEM Včeraj nekaj po šesti uri so se zbrali na starem pokopališču ob grobu prvega slovenskega novinarja Antona Tomšiča mariborski novinarji in številni zastopniki tukajšnjih narodnih organizacij. Ob spomeniku, ki so ga krasili venci in cvetje, je spregovoril ravnatelj Tominšek o narodnostnem delu Antona Tomšiča, dočim je novinar Pirc govoril o usodi Tomšičevega groba in njegovega nagrobnega kamna. NAPAD SREDI MEŠTA Pred okrožnim sodiščem se je moral zagovarjati že večkrat kaznovani brezposelni delavec Rudolf Mo h o r k o, :ker je letos aprila okrog pol 11. ure ponoči napadel na križišču Trubarjeve in Koroščeve ulice Marijo HomOvčevo ter ji s silo iztrgal izpod pazduhe ročno torbico s 5 dinarji gotovine, ključi in listinami. Ko so ga aretirali, se je izgovarjal z vinjenostjo. Mali kazenski senat ga je obsodil na 4 mesece strogega zapora. LETO DNI TEŽKE JEČE ZA NESMISELNO GOVORJENJE Mehanik in tovarniški delavec Vinko Kechle se je 15. januarja letos v neki gostilni v Pekrah nalezel vina in postal neverjetno zgovoren. Grozil je celo s smrtjo nekomu, ko bo prišel njegov čas itd. Prišel je navzkriž z zakonom o zaščiti države. Okrožno sodišče v Mariboru ga je obsodilo po tem zakonu na leto dni težke ječe in na tri leta izgube častnih državljanskih pravic. ceste dovoz Slovenska ulica, Gosposka ulica in Ulica 10. oktobra, odvoz pa Gledališka ulica. Iz 2. okraja desno od Aleksandrove ceste, iz 5. okraja brez izjeme in, iz 4. okraja levo od Gosposvetske ceste je dovoz Glavni trg, Stolna ulica, odvoz pa Orožnova ulica. m Uprava Mariborskega tedna opozarja vse tukajšnje gospodarske kroge, da ni pooblastila nikogar, da bi v imenu Mariborskega tedna nabiral inserate. r— Uprava bo tudi letos izdala svojo posebno publikacijo, zaradi katere se bo uprava obrnila na gospodarske kroge. Toliko kot svarilo pred onimi, ki se sklicujejo na našo upravo. m Skavtski tabor v limbuškem gozdu bo za letošnje bjnkoštne praznike. Ob tej priliki bo blagoslovitev prapora Samove čete. Tabor bo tudi letos vodil četo vodja Tonček Štuhec. Moški! za zdravi/en,e spolnih tlabotti seksualne impotence, za spolno slabost ter za okrepitev funkcij spolnih žlez poskusite hormonske neškodljive ,.HORMO-SEKS“ pilule Dobivajo se v vseh lekarnah. 30 pilul din 34»—, 100 pilul din 217.—, 300 pilul din .560.—. Zahtevajte le originalne »Hor-mo Seks« pilule, ki so na škatlici zunaj opremljene z zaščitno znamkico. Po pošti razpošilja diskretno: LEKARNA BAHOVEC, LJUBLJANA. — Glavno skladišče: Farm. kem. laboratorij »VIS-VIT«, Zagreb, Langov trg št 3. Ogl. reg. S. br. 1990-35 * Sokolsko društvo Maribor 1 poziva vse one člane, ki so bili dne 21. V. 1939 določeni za reditelje, da pridejo sigurno dne 28. V. 1939 ob 13:30 na letno telovadišče. * Sokolsko društvo Maribor I. Kdor je nasemii društvu naklonjen, ta naj usmeri jutri popoldan svoj izlet na naše letno telovadišče k proslavi društvene desetletnice z razvitjem dveh praporov. Kdor je Sokol, ta’se pa priključi povorki, ki krene ob .14.30 od' sokolskega doma Maribor matica. IkesMJ&mc najcene e pri Franjo Bureš. urar in optik. Maribor Vetrinjska ulica 26 m. Spremembe na sodišču. Iz Novega mesta je prestavljen za namestnika državnega tožilca v 4^2 v Maribor Aleksander Trampuš. — Iz Šoštanja je prestavljen za sodnika okrajnega'sodišča v Mariboru Viktor Svetel m. Zdravniško dežurno službo OUZD bo imel na binkoštno nedeljo namesto obolelega zdravnika dr. Wankmtillerja ždravnik dr. Ivan Turin, Linhartova 18, v ponedeljek pa zdravnik dr. Velker Hu-gon, Maribor, Pobreška cesta 2. m. »Pesem s ceste«, veseloigro vpri-zorijo člani Prosv. društva Studenci v soboto, 3. junija, ob 20. v dvorani gasilskega doma v Studencih. m. Občni zbor Mestne hranilnice v Mariboru je pokazal velik napredek tega denarnega zavoda. Poročilo predsednika g. ravnatelja Hrastelja je pokazalo zadovoljivo bilanco, saj so vloge Mestne hranilnice lani narasle za 5 milijonov dinarjev. Omeniti je treba tudi šolsko štednjo, za kar gre učiteljstvu posebno priznanje. m. Promet za birmo. Ob priliki birme je mariborska policija odredila naslednji cestno-policijski red glede dovoza in odvoza k stolni cerkvi: Iz 1. okraja desno od Slovenske ulice, iz 2. okraja levo od Aleksandrove ceste, iz 3. okraja brez Izjeme. iz 4. okraja desno od Gospoi/etske m. Slovensko obrtno društvo v Mariboru priredi tudi letos v okviru Mariborskega tedna od 5. do 13. avgusta veliko obrtno razstavo in vabi vse obrtništvo v Mariboru in okolici, da že sedaj prijavi svojo udeležbo v pisarni Slov. obrtnega društva v Mariboru, Vetrinjska ulica l'1/I, ker si le na ta način lahko zasigura primerne razstavne prostore. Koncert v mestnem parku bo na binkoštni ponedeljek od 11. do 12., dopoldne. Igrala bo godba železničarjev. m. Čebelarsko društvo za Maribor in okolico priredi v ponedeljek 29. t. m. pri g. F. Kirerju v Sv. Petru pri Mariboru ob 14. pop. predavanje o vzreji matic. m Spremembe na sodišču. Uradniški pripravnik Andrej Gross je dodeljen iz okrajnega sodišča v Mariboru k okrajnemu sodišču v Žužembergu. — Dnevnicar Ivan Zorko pa je dodeljen iz okrajnega sodišča v Ormožu k okrajnemu sodišču v Maribor. m Vsak pol leta za »navdušenje«. V kritičnih dneh lani novembra so se znašli pri Zlati hruški v Mariboru 35-letni mestni delavec Stanko Novakovski iz Langusove ulice, že kaznovan, 52 letni pečarski mojster Josip Majer iz Loške ulice, tudi že kaznovan in 48 letni ločen pisar pri mestni občini Karl Zmazek iz Barvarske ulice. Tudi ti so pozabili pri HOTEL SION v Liubljani se odpre začetkom meseca junija * Na binkoštno -nedeljo popoldne vsi na veliko vrtno veselico, katero priredijo pevci »Kobanci6, s hriba sem pojo zvonovi, mama, tebi v čast pojo. Tebi, ki za nas skrbiš, ki nas varjeŠ prelepo, ki za nas bediš, trpiš, tebi hvalo zdaj pojo. Ali čuješ, mama jih? Škrjančki ti pojo sladko, pesem njih v neb6 kipi. Mama. tebi v čast pojo! 6*5*9 Pomenki z mladino Tinko Marec, »šolar Janez« je objavljen. Delo je psihološko doživeto in iskreno napisano. Marsikateri šolar sc bo ob njem spomnil na tiste dni, ko je doživljal podobne razkole v sebi. Napišite še kaj. samo krajše. Pozdravljeni. Kdo se ne boji kopriv? V najlepšem letnem času, v poletju, rastejo pri nas rastline, ki lahko zelo škodujejo človeškemu zdravju. Ena izmed teh rastlin je vsekakor kopriva. Koga še ni oplazila? Kako 'ste si pomagali proti opeklinam? Angleški zdravniki pravijo, da je izvrstno sredstvo proti opeklinam od kopriv sok navadne repe. STFžSS Križanka Vodoravno: 1. čut; 5. vrsta vinske kapljice; G. riba (narobe!); 7. ptičja samica; S. rokomavh; 9. zaimek. Navpično: 1. samostanski pred- stojnik; 2. živalsko obuvalo; 3. prometna žila v mestu; 4. zelenjava; 5. snha zemlja (narobe!). Besedna uganka Vladko Kos Zavetje ubogim in revežem da beseda, ki štiri črke ima. Ce prvo ii vzameš, na konec jo daš. reko dobil boš, kjer biva rod naš. Uganki Igor Samorod Starejši dečko —. mlajši — igra. —o— če jaz še k njim —. nas bo —. Rešitev križanke Vodoravno; 1. snop; 5. Lipe; 6. kosec; 7. en; 8. ki; 9. ponev; n. omelo. Navpično: 1. slonom; 2. sin; 3. opekel', 4. pecivo; 6. kepo; 10. ne. Rešitev enačbe« A = škof; B = jaz; b = z; C = lok; D = a; X = Škofja Loka. Rešitev rebusa Šest—i«lo Kakor da bi bil sam Bog vlekel žarečo, slepljivo kroglo na nebesni svod, se je na Vzhodu obdano z glorijo nebesne veličine pokazalo sonce, raztopilo temo in svetlo posijalo na zemljo. Njegovi poševni žarki so odsevali v hišnih oknih in vse mesto je plamenelo v živih barvah in sijalo v zlatu. Janez je stal na vogalu velike, trinadstropne hiše in čakal tovariša. Nemirno jc prestavljal desno preko leve noge, zdaj pa zdaj nehote zazehal, a glava je bila polna črnih, z nočjo prepreženih misli. »Naj gre, ali jaz vendar ne pojdem, pa če me dobe, ko ne grem!« Ni ga bilo. Hitro je zavil okoli vogala in' stopil v ozko ulico v naročje nizkih, podrtih bajt. Pred njim je šepal berač in glasno pribijal z leseno nogo po trdi, suhi žemlji. Na čistem in modrem nebu je gorelo žarko sonce in oblivalo vse na zemlji z vročim bleskom. Janezu je kljuvalo v srcu, njegove misli so sc spajale in izginjale; z rokavom je šel preko Čela. »Kaj bo deiala šola, kaj bo dejala mati, zakaj...?« Kakor v odgovor se je oglašalo v glavi, v ušesih, v srcu: »Kaj bi. Janez, v park pojdeš, sedeš na klop in zadremlješ, ko je pa tako prijetno ...« Iz trgovine je stopil vajenec z medeninastim čajnikom v roki. Zatopljen v misli se je Janez ponevedoma zaletel vanj. »Osel zabiti,« mu je vajenec vrgel v obraz. Janez se je zadrl vanj z motnimi očmi. Preko ceste je leno stopal velik, rjav mesarski pes s povešenim jezikom. * Po praku je plaval topel prah in dražil nosnice. Na cesti je bilo vroče, soparno in hrupno, gosto zelenje divjega kostanja v parku pa je vabilo k sebi. Janez se je razpo-ložil na klop skrito globoko v zelenju in še vso vlažno od jutranje rose. Aktovko je del pod vzglavje in legel na klop. Ali črne misli so mu odganjale počitek. »Kaj. ko bi sedajle prišel tod mimo učitelj, ali mati, oče, gredoč na trg, sestra, soseda?« Janez je zaprl oči. V nastali temi so plavale Črne, temno zelene in rumene hiše, se zgoščevale, se zopet trgale, ginile in znova nastajale. Odprl je oči. Nad njim je šumelo vejevje,' tu in tam se je utrgal listič; veselo zaplahutal in razposajeno legel na pot. »Kaj bo, kako bo v šoli, doma.« Nemirno se jc premetaval po klopi, da mu je padla aktovk* na tla in da se je zdrznil. Naglo jo je pobral. jo položil na prejšnje mesto in mehanično zaprl oči. Za ograjo je na zelenih gredah migljalo pisano cvetje, v tišini so brenčale ose, dva bela metuljčka sta se igrala v zraku... 4 f Safr Bogoljubov zmagal v Stuttgartu leverja. Landau in Szabo sta si točko raz-deila. Stanje po 2. kolu: dr. Euwc 2, Landau 1 in pol, Flohr 1, Szabo pol, Corllever in Fontein 0 (1) točke. DR. VIDMAR IN ELISKASES STA ZAH ADI »PREHUDEGA4* OSTALA V Stuttgartu je bil sinoči zaključen tako-zvani „Evropa-turnir“, ki ga je organizirala Vsenemška šahovska zveza in ki je imel, kar se tiče povabil na turnir in za udeležbo, precejšen značaj „osi“. To se je zlasti očitovalo v tem, da velika večina evropskega časopisja, ki ima za šah na široko odprte predale, o turnirju sploh ni poročala. To je bila verjetno „revanža“, ker niso bili na turnir povabljeni velemojstri nekaterih držav, ki bi predvsem spadali na turnir, ki si je nadel tako impozanten naslov ter so mu nekateri časopisi celo podtikavali namero, da se igra za evropskega prvaka. Kot je bilo po 10. kolu pričakovati, je prepričevalno zmagal Bogoljubov, ki je v zadnjem kolu igral z našim prvakom dr. Vidmarjem remis. Bogoljubov, ta stari in predrzni turnirski lev, si je tako v svojem zatonu’1 še enkrat pridobil lepo lovoriko, ki je lem pomembnejša, ker sta na turnirju igrala še dr. Vidmar in pa Eliskases, ki je pred meseci iztrgal Bogoljubovu iz rok prvenstvo. Bogoljubov je tokrat igral silno podjetno ter se je naravnost izogibal „mučnemu“ remiziranju. Vsako • partijo je igral na zmago ali poraz. »Spodrsnilo" mu je le v 6. kolu ,sicer pa je nabiral od kola do kola cele točke ter se ni prav nič „ženiral“ pred „malimi moj-stri“ iz Italije, Madžarske, Protektorata itd. — Našemu prvaku dr. Vidmarju so premnogi prerokovali zmago. Pa do tega, žal, ni prišlo. Dr. Vidmar sam pač najbolje ve zakaj. Iz turnirske tabele pa je močno razvidno, da je dr. Vidmar le nekoliko preveč remiziral, in to proti igralcem, ki remijev nikakor ne zaslužijo, kot ga n. pr. ni 1926 zaslužil na Semmeringu Rosselli del Turco. Podobno „smo- REMIZIRANJA ZA- Io“ je imel tudi nomški prvak Eliskases. Pričakovati je bilo, da si bodo Bogoljubov, dr. Vidmar in Eliskases nekako porazde- PREDOLIMPIJSKI TURNIR V PRAGI Šahovska reprezentanca protektorata Češke bo nastopila na svetovni šah. olimpiadi v Buenos Airesu samostojno. Ker pa ni bilo mogoče po objektivnih merilih sestaviti moštva, je pričel sedaj v Pragi izbirni predolimpijski turnir, v katerem igrajo Žita, dr. Skalyčka, Opočensky, Pokor-ny, Pelikan, dr. Schubert, Lourna ter Kotl-nauer. Po začetnih kolih vodi češki prvak Opočensky. lili prva tri mesta, pa se je med Bogoljubova in med slednja „vnnil“ še nemški mojster Richter, ki je igral dokaj podjetno in dobro. Presojati take turnirske zaključke je sicer nehvaležen posel, toda v tako zasedenem turnirju, kot je bil v Stuttgartu, pa se le da postaviti nekaj upravičenih pripomb. Končni rezultat turnirja: Bogoljubov 7 in pol, Richter 7, dr .Vidmar. Eliskases, Kieninger in Engels 6 in pol, Foltys 5 in pol, O’ Kelly 5, Grob 4 in pol, Staldi in Hess 4 in Szily 2 in pol točke. Prvenstvo Varšave Na letošnjem turnirju si je prvenstvo Varšave priboril z 10 in pol točkami znani „internacionalec“ M. Najdorf, zmagovalec turnirja v Rogaški Slatini. Najdorf je na varšavskem turnirju igral silno podjetno ter je daleč za seboj pustil vse konkurente. Drugo in tretje mesto sta si šele s 7 točkami delila Fridman in Sterfeld. S turnirja prinašamo naslednjo zmago letošnjega prvaka: NIEMCOVICEVA OBRAMBA Beli: Najdorf Crni: Piltz I. 64, Sf6 2. c4, eB 3. Sc3, Lb4 4. Dc2, c5 5. dxc5, Lxc5 6. Sf3, d5 7. Lg5, dxc4 8. e3, Sbd7 9. Lxe4, 0-0 10. 0-0, Da5 II. a3, Le7 12. b4, Db6 13. Tfdl. h6 14. Lh4, a5 15. Tabl, a\b4 16. axb4, Kh8 17. Sb5, Sb8 18. Lg3, Sa6 19. Ld6, Sg8 20. Se5, g6 21. Lxe7. Sxe7 22. Td6, See6 23. Sxgfi!, fxg6 24. D.\g6, Sxb4 25. Dxh6, Kg8 2«. Tdxe6 in črni preda. REVAN2NI TURNIR V AMSTERDAMU Drugo kolo rcvanžnega turnirja šesto-rice v Amsterdamu je prineslo zmage favoritom. Dr. Eu\ve je z lahkoto porazil Fonteina, Flohr, pa je naravnost strl Cort- Jugoslovanski nacionalni turnir V zvezi s proslavo lOletnice svojega obstoja bo priredil Amaterski šahovski klub v Zagrebu letošnji nacionalni turnir za naslov jugoslovanskega mojstra (ne prvaka). Turnir bo od 6. do 30. avgusta. AŠK vrši že sedaj obsežne priprave, ker namerava prirediti turnir v večjem obsegu kot so bili prirejeni dosedanji, ko je igralo po največ 16 izbranih amaterjev. Na letošnji turnir bo sprejetih 24 amaterjev, ki bodo razdeljeni v dve skupini. Zmagovalci skupin bodo nato še medseboj igrali poseben turnir za naslov mojstra. Po tem vzorcu je bil organiziran nacionalni turnir v Ljubljani 1926. Poleg tega glavnega turnirja namerava AŠK organizirati še damski šahovski turnir za naslov jug. šahovske prvakinje ter zanimiv problemski turnir. Filatelija Filate istični nazorni pouk Ena največjih angleških trgovin z žnam-kami je izdala čisto novo, svojevrstno zbirko znamk, ki ni, kakor je drugače navada, pisana mešanica različnih poštnih vrednosti posameznih držav ali delov sveta, temveč prinaša za približno sto najvažneiih zbiralskih pojmov in filatelističnih strokovnih izrazov po en primer, torej po eno ali včasih dve znamki kot »predstavnici« najpogostejšega postopka pri tiskanju, različnega načina trganja, vrst papirja, vodnih znamk, pretiskov in kakih priveskov, razlikujočih se kategorij znamk in mnogo podobnega. Besede pomenijo: Vodoravno: I. velik kuščar; II. časovno razdobje; Č. r.; III. posl. ognja; IV. pretirano čiščenje jezika; V. stara pijača: zaimek; izraz iz zemljepisa; VI. kraj v Srbiji; VII. ime srbskega politika; soustanovitelj Rima; VIII. trdnjava; IX. španska vzgojiteljica: gora na Koroškem; X. azijstoi polotok; XXI. plazilka. Navpično: 1. kača; 2. 'ureditev; 3. novo sibirsko mesto; bolezen; 4. struga ali krmišče; Prešernov »če«; 5. osebe iz sv. oisma; razdobje; 6. angleSka beseda ja vojvodo; kraj na Jadranu; 7. kemičen znak za iridij; akademski naslov; prerok; 8. del glave; rusko žensko ime. ^AA\^AAA.\AAAAAAAAAAA\AAAAAA.^AAAAAA^AAAAAAAAA.^AAA^\AX\AAAA^\AAA^\AAA^AA\^AAAAAAAAAA^AAAAA^A^*V^>A^AAAAA.^AAA^AAA^^AAAAAAAAAAAAAAX^A>^AAAAAAAAAAW^A/V z. Sprememba s češkimi znamkami. Prilagoditev poštnim razmeram v raihu je povzročila, da bodo vzete trenutno veljavne znamke polagoma iz prometa. Dosedanje znamke bodo opremljene s pretiskom »Boh-men-Mahren 193)« in bodo tako doleo v uporabi, dokler ne bodo gotove nove znamke. Prve znamke Protektorata bodo prav tako nosile napis »Bohmen-Mahren« s češkomorav skinii pokrajinami in mes n.mi moti.’. Poštar stvo Protektorata Češka in Moravska os*a;ie ;udi v bodoče kot celota v avtonomni upravi. z. Francija je izdala nove znamke v prid »spomeniku pionirjev« ter »delovnim žrtvam pošte, telegrafa in telefona«. r. Slovaški filatelist] koi dobrotniki. V zadnjih letih se je filatelija tudi na Slovaškem zelo razvila. Ponekod je iz amaterizma že prešla v špekulativne mreže. Slovaki imajo več filatelističnih klubov, največji je v Braii-slavi in je bil ustanovljen že 1. 1927. Pred dvema le:oma je -ta klub priredil razstavo znamk, ki je bila ena največjih v Evropi! Po- • setilo jo je nad 10.000 ljudi iz tujine. Razstavo so napravili iz ideoloških podvigov, vendar je prinesla poldrag milijon čistega dobička, znesek uporabljajo zdai za kulturne svrhe. Dne 18. maja je bila seja kluba in d ločila 500.000 kron za ustanovitev fonda za tehnično visoko šolo v Bratislavi, ki bo podpiral slovaške tehnike na studiiu v ’uj:ni. 250.000 kron je namenjenih za poljedelsko obnavljanje domovine, 800.000 kron za druge kulturne svrhe. Vsekakor velik uspeh za maili no državico! Križanka št. 54 ii m iv v VI VII vrn IX X XI Iii m m m n mm I m i m ~ ~ — — m in neke mušice so trepetale brez glasu. V bližini je zaškrtal pesek. Janez je na široko odprl oči, srce se mu je stisnilo in v glavo mu je planila vsa kri. Z motnimi in . plašnimi očmi je zastrmel pred se. Pestunja z otroškim vozičkom je počasi in lenoko-rokala mimo klopi. Čez nekaj časa pa se je prestrašil svojega strahu. Odprl je oči in se jel nezaupljivo ozirati po grmičevju okrog sebe. Nikogar ni bilo nikjer, samo nekje daleč je enolično zavijal pes. Prijel se je za glavo in poizkušal misliti, ali kakor da so se možgani zarotili proti njemu. V glavi je šumelo in brnelo kakor v panju. Pogledal je na urnik. »Tretja ura je minila, da, prav gotovo je minila, tudi četrta.. k Odmor? Ne, matematika, šolska naloga, raz-redn8k, opravičilo, poliklinika... Ne, ne... ni res, nemščina, glagoli... Onemel je od strahu, če je kdo prihitel mimo, če je zašumelo listje, če je zabrenčaia čebela. »Pa kaj mi more, nihče mi ne more nič, docela nič. Opravičilo napišem in se naučim. Nihče mi ne more nič!« Okrog njega in v njem samem je brezšumno kolebala hladna, motna megla. Čutil je, da se mu po glavi kotale nekake težke krogle in da mu udarjajo ob sence. O šoli sploh mi razmišljal, razmišljal je le o svojem težkem grehu in o plačilu zanj. Misel je docela otrpnila v njena. Nekje v mestu je oglušujoče zatrobila sirena in globoki bas zvona je oznanil dvanajsto uro. Strahoma se je ozrl okoli in brez naglice zavil po poti iz parka. Okrog njega je vrvelo življenje. Gimnazijci so Šli po cesti in se smejali, prihajali so natovorjeni vozovi, kočije so drvele. Dva policija sta se na križišču živahno pogovarjala. Sladoledar je pripeljal svoj zaboj tik ob pločnik in zvočno zaklical: »Slaaadooled!« Ropot, trušč, vpitje, topot — vse to se je zlivalo v živ in razgiban hrup. Janez je molče korakal mimo pro-dajalnic, izložb in zazdelo se mu ie, da se mu izložbene stvari .eže v obraz, zazdelo se mu je, da mimoidoči kažejo s prstom nanj in se mu posmehujejo, da kriče vanj: »Na obrazu, na očeh se ti vidi, da nisi bil v šoli!« Janez je srečal tovariša in mu očitajoče rekel: »Zakaj si me zvabil iz šole, ti, ti...? »Jezik za zobe, sicer...!« Ponoči se mu je sanjalo, da leži sredi šolskega dvorišča, okrog njega pa pojejo in plešejo čudovite orgije vsi učitelji... On pa leži na leh povezan, se ne more ganiti in ne more govoriti... Nogometaš v šoli. P r o t e s o r : Kdo je premagal Švede? Dijak: Oprostite, prejšnjo nedeljo nisem biil na tekmi! Betnavskf Indijanci Igor Samordd Minilo je, četrt ure, preden so se vsi zbrali na jasi. Maili Lisjak jih je nahrulil: »Kje pa ste bile, šleve?! To ste babe in ne Indijanci!« Dvignil se je Tihi Ču-k in začel: »Zagledali smo sovražnike, ki so nas hoteli napasti, pa smo se skrili.« »Lažeš, Tihi čuk. dva jezika imaš! Skrili ste se? Bežali ste, kolikor so vas pete nesle!« je ves jezen povedal Koleraba in zaničljivo pogledal junaško trojico. In se je dvignil Velfki Lisjak rn dciail: Tuja kri rešuje življenja Transfuzija krvi je ena najvažnejših pridobitev modernega zdravilstva. S transfuzijo je bilo že rešenih mnogo življenj. Če hočejo zdravniki izvesti transfuzijo, morajo imeti tolikšno količino krvi, kolikor je je potrebno za vbrizganje v kri bolnika. Kri za transfuzije dajejo posebni dajalci krvi, katerih kri je medicinsko pregledana. S sabo imajo posebne legitimacije, kjer je označeno, v katere krvne skupine pripadajo. Vsakemu bolniku se sme dati samo kri enake krvne skupine, kakor jo ima krvodajalec. Zdravniki ne morejo pomagati bolniku, če nimajo pri rokah prav takega dajalca krvi, ki bi lahko pomagal bolniku. Zato je v ve-Hkihi bolnišnicah ustanovljena posebna služba za dajalce krvi. V neki bolnišnici v Parizu pa so ustanovili paviljon, v katerem hranijo človeško kri v posebnih pripravah, da se ne pokvari. Tako shranje- na kri je preiskana in razporejena po skupinah, da jo zdravniki lahko vsak čas uporabijo za vbrizgavanje. Taka kri pa je uporabna samo 15 dni. Če se znanstvenikom posreči, da bo taka kri uporabljiva dalje časa, jo bodo lahko imeli zdravniki povsod na razpolago in bodo lahko rešili marsikatero življenje. Pri kakšnih slučajih je nujno potrebna transfuzija krvi? Ali bi vi dali svojo kri za človeka? Tudi za sovražnika? Smešniee Mati pregleda jedilno shrambo in vpraša: »Braniko, dve jabolki sta bili tu, a zdaj je samo eno.« »Temno je biio, mama, pa nisem videl, da je bilo še eno.« — Jaz in moj brat znava vse na svetu. — Dobro. Povej, kateri je največji vrh v naši državi? — Vidiš, prav tole zna moj brat. »Bratje, kaj bi se prepirali? Mali Lisjak naj pove, kako bi bilo z zasledovanjem !« Mali Lisjak se je sprva mailo zmedel, nato pa se je opogumil in dejal: »Zasledovala sva jih! Tik za hrbet sva jim prišla! Kakšni možje so bili?! Trije stari dedci — vsi s puškami, noži, loki, sekirami! Zato pravim: Zasledovali jih bomo in od zadaj napadili! Pojdite v gosjem redu za menoj!« Mali Lisjak si je vlival pogum, čeprav mu je srce padlo skoraj v hlače. Ostali so trepetali od strahu in na tihem sklepali, kako za vse na svetu ne bodo napadli strašnih belokožccv Stopali so v gosjem redu. Na čelu je šel Mali Lisjak, za njim pa Koleraba in ostali. Sprva so stopali hitro, proti sredini gozda pa jim je korak vedno bolj zastajal. Tihi Čuk, ki je bil zadnji v vrsti, si je dejal na tihem: »Pišite me vsi skupaj!« in se potegnil za drevo. Sedaj je bil zadnji Veliki Lisjak. Srce se mu je topilo od strahu zaradi negotove bodočnosti. Ozrl se je, da bi pošepetnil čuku, da bi pobegnila. Ko je pa videl, da tovariša ni več za njim, si je dejal: »Odidite sami kakor krave v klavnico, jaz nisem tako neumen!« Potegnil se je za grm in se skril. (Se bo nadaljevalo.) 2 3 Zanimivost• Plemeniti škofje zaščitniki Židov V temnem srednjem veku so križarji vsevprek preganjali in v množicah pobijali Zide — Tragedije sinov Izraela, ki celo na posvečenih tleh katedra! niso našli usmiljenja /^-v Preganjanje 2idov je že staro. Dolžili 60 jih že nekdaj za vse nesreče. Posebno so bili Židje preganjani v srednjem veku. V listinah iz tistih temnih časov je ostalo nekaj zanimivih dokazov. Prve križarske vojne so povzročile pogrome ne samo proti muslimanom, temveč tudi proti Židom. V nemškem Trierju ob Renu je bila večja židovska kolonija. Ko so se približali križarji, se je večina Židov sama ubila, da ne bi bila pomorjena od katoličanov. Žene so si privezovale kamne za vratove in se metale v reko Mozelo. V Speierju so 3. maja 1096. križarji ujeli 10 Židov in jih vlekli v stolnico. Ker se niso hoteli krstiti, so jih vseh 10 pomorili. V Wormsu je Allebrandus, plemeniti škof skril v svoji palači Žide. Po sedmih dnevih pokoljev so morilci zahtevali od škofa, naj jim izroči še ostale Žide. Škof je dosegel, da so dovolili Židom kratek čas za' preudarek: v smrt ali pa v-katoliško vero. Rok je minil, napadalci so vdrli , v palačo. Toda Židje so se med seboj rajši sami poklali, kakor da bi živi padli katoličanom v roke. Tudi v Mainzu je bila stolna cerkev z umori oskrunjena. Nadškof je dovolil 1300 Židom, da so se skrili v njegovi palači, kamor so prenesli tudi vse premoženje. Naslednjega dne so križarji odprli vrata in našli 1300 mrličev. Šestdeset Židov je nadškof skril v stolnico, toda križarji so jih na svetem mestu pobili. Edino dva, Izak in Urij s hčerama sta postala odpadnika. Življenje sta si rešila le za dva dni. Preveč tu je pekla vest. Pomorila sta družini in zgorela v sinagogi, ki sta jo sama zažgala... Kelmorajnski nadškof se je tudi usmilil preganjanih Židov. Ponoči jih je dal poskriti v svojih .gradovih po okolici. Križarji so jih izsledili in poklali do zadnjega. Nekaj jih je ušlo v čolnih na ribnik. Ko so jih križarji obkolili, so poskakali v vodo in utonili. Učeni starec Samuel Benjekiel je sam ubil svojega sina ter se vrgel v vodo. Križarji so morili Žide po Češkem in tudi ko so prišli v Jeruzalem, jim niso prizanesli. L. 1099. so jih zaprli v neko jeruzalemsko sinagogo in jih zažgali. Druga križarska vojna je . prinesla še več nesreče Židom. Francoski menih Rudolf je pozival po Nemčiji ljudi, naj morijo Žide. Avgusta 1146. so padale nove žrtve. Žid Simon Pobožni se ni pustil krstiti: umrl je v strašnih mukah. Kelmorajnski nadškof Arnold je skril Žide v svoji palači. Križarji so jih našli in .pobili pred nadškofovimi očmi. Voditelj druge križarske vojne, francoski menih Bernard iz Clairvauxa, je izdal ukaz. da ne smejo moriti Židov. Toda križarji so morili dalje. Naslednja stoletja so prinesla še večje preganjanje Židov. Ropali so jim trgovine in jih morili. V Badenu so našli umorjenega nekega katoličana. Kdo je morilec? Seveda, Židje. Pomorili so jih mnogo. 8 židovskih učenjakov so mučili tako dolgo.'da šo priznali, da so oni ubili katoličana, kar pa seveda ni bilo res. Tudi v Španiji so preganjali Žide. Neki Spanec, Juan Vero iz Palme se je sprl z Zidom. Da bi se maščeval, je izkopal iz groba nekega katoličana, ki so ga tistega drie pokopali, in ga odnesel v Židovo hišo. Po mestu je razširil vest, da so našli v židovski hiši truplo katoličana. Spet so pobijali Žide. Španski kralj je zvedel za dogodek in razpisal 500 zlatnikov nagrade tistemu, ki bi odkril resnico. Hlapec Juana Vera je izdal gospodarja ter povedal, kako je prišlo truplo, v Židovo hišo. Na kraljev ukaz so Juana Vera in pomagače obesili. Na Dunaju so 1454. sežgali 300 Židov ker so jih obdolžili ugrabljenja treh katoličanov. Pomladi so našli trupla treh katoličanov v ribniku, kjer se jim je bil vdrl led in so utonili. Cesar Friderik III. je moral izdati povelje, da ne smejo moriti Židov zaradi nedokazanih zločinov. V Tridentu se je zgodil L 1474. naslednji zločin. V reki Adiži so naišli truplo nekega otroka. Zaprli so vse Žide in jih obdolžili umora. V poročilu trideritškega škofa papežu čitamo, da so 31. marca 1. 1474. mučili glavnega obdolženca, Žida Samuela. Privezali so ga na vrv tako, da je visel z glavo navzdol. Ker po daljšem času ni priznal zločina, so ga potegnili kvišku in z vso silo spuščali. Ko se je Žid onesvestil, so z mučenjem prenehali in 3. aprila znova začeli.: Ker je Samuel prejšnjega dne dejal, da bo lagal, če bo kaj izjavil'med mučenjem, so mu visečemu z glavo navzdol podtaknili pod nos peč z gorečim žveplom. Šele po daljšem mučenju/ ko je že na pol ponorel, je Žid . »priznal« zločin. Pod pazduhe šo mu dali jajpa, ki so jih skuhali v1 vreli vodi. Padovanski svet je poslal v Trident preiskovalno komisijo. Tri-dentčani so hoteli člane komisije ubiti, ker so izjavili, da ie bil Žid nedolžen. Tudi papeževe poslance so hoteli ubiti. Končno se je .dognalo, da je otroka ubil neki kristjan, ki je bil smrtni sovražnik Židov; katerim je potem umor podtaknil. Bister natakar pravi Gost ie naročil oranžado! Torej gotovo želi oranžni bonbon 505 s črta .^►vNA A*o. Proizvaja: UNČ O N, Zagreb Zgodba o umorjenem otroku je šla po vsej Evropi, otrokova slika je visela na vratih vseh cerkva. Šele edikt beneškega doža Petra Moceliga z dne 22. aprila 1475., v katerem je rečeno, da je vse skupaj izmišljeno, je razčistil zadevo. Kmalu nato je papež Sikst IV. zagrozil s težkimi kaznimi vsem, ki bi laž o umorjenem otroku širili dalje. To je le nekaj primerov, kako so v preteklosti preganjali sinove Izraela, ki tudi danes marsikje ne najdejo miru... Uganil Je, da bo snežilo sredi julija Izdajatelju nekega ameriškega meteorološkega koledarja se je primeril nenavaden slučaj. Ko je bil nekoč najbolj zaposlen, je stopil v pisarno stavec in vprašal: Za dan 13. jufij manjka v koledarju vremenska napoved. Kaj naj storim? Izdajatelj, jezen, da ga moti v posluje poslal stavca k vragu in tnu dejal, naj napove kar hoče. Ali je- bil ’stavec šaljivec ali morda malo omejen, zgodilo se je, da je izdajatelj, ko je listal po iziŠlem vestniku, skoro omedlel od presenečenja. Dne 13. julija je namreč stalo med vrsticami vremenske napovedi: Dež, poledica i in sneg. ‘ No, tudi za Ameriko je to bilo preveč. Led in sneg sredi vročega poletja! Gospodar. je stavca odpustil. Toda na svetu ni nobena stvar nemogpča. Do 12. julija je bilo; v Bostonu najlepše poletno vreme. Naslednjega dne se je zjutraj pooblačijo, padal je mrzel dež, ceste je pokrila poledica, jelo je snežiti... Uspeh senzacionalne napovedi je bil nenavaden* Ljudje so,se pulili za meteorološki koledar, treba je bilo prirediti še dve. izdaji. Šaljivi stavec je bil seveda spet sprejet v službo z mnogo boljšo plačo kakor prej______ Ali se „večna pomlad" seli na sever? Znano je, da se zima s snegom pomi-iki je prej. imel pozimi itd, je zdaj sploh ka vsako leto le do določenega pasu s J izostal. Ribe, ki so se prej drstile na top-tečajev v nižje širine zemlje. Za evrop- . iejši južni obali Islanda, so letos preseli-ske zime je ugotovljeno, da količine sne- le svoja »gnezda« na severno stran oto-ga že vrsto let pojemajo. Zdaj so pa od- j ke. Ptice selivke, ki so se prej ustavljale krili, da prehaja toplejše območje sub- j na Angleškem in Danskem, so jele zdaj tropskega pasu polagoma na sever in je gnezditi tudi po Islandu in severnem delu v severnem Atlantiku voda za štiri stop- ] Norveške. Pomladna cona v severnoza-nje toplejša od prejšnjih let. Na Islandu, hodni Evropi se tedaj pomika na sever. Dvojčici sta povili dvojčkoma dvojčke čke itd., dokler ni bil k njenemu šestemu porodu poklican zdravnik sam. Na svet je tedaj prišlo šest otrok, toda mati je kot žrtev šeštorčkov podlegla. ' Neka žena rojena kot ena izmed če-tvorčic, je povila možu, porojenemu iz dvojčkov, v enajstih porodih 32 otrok. — Druga žena, ki je bila dvojčica, je rodila štirikrat dvojčke in enkrat trojčke. V Južni Nemčiji sta poročili dvojčici dvojčka. Iz teh zakonov sta se rodila spet dvojčka, znamenje, da je ta lastnost podeljiva. Zdravniki poznajo primere, ko se je v enem samem rodu narodilo 32 parov dvojčkov. Drugod spet se rode dvojčki le po materini ali očetVi strani. — Francoski kirurg Parč 'poroča o gospe Malmedeure, ki je prvič rodila normalnega otroka, drugič dvojčke, tretjič troj- Tudi cesarice so cenile pipo tobaka... Ženska, ki bi ne kadila, je danes redkost. Ciganka, ki vleče iz dolge pipe, nas še preseneti. Včasih so pa starke v Ti-rolu, gorah Francija, Španije in Južne Amerike kaj rade vtaknile lulo med zobe in puhale gost dim pod strop. IMlenih je svojo ženo proglasil za blaženo Vatikanski arhivi poznajo samo en primer, ko je vdovec čital poglašenje svoje žene za blaženo. Bilo je to pred letom dni, ko je papež Pij XI. proglasil za blaženo Elizabeto Arrighi, ki je umrla v Srednji Afriki 1. 1914. V. osemdesetih letih minilega stoletja je zapustil mlad študent medicine, Feliks Leseur svojo kariero in pos’tal novinar. Bil je ravnatelj lista »Republique Fran-caise« In »Siecla«. Špekuliral je na borzi, bil je zaupnik Barthuja. Končno je odpotoval v Srednjo Afriko, kamor je šla za njim tudi mlada žena Elizabeta. Mož jo je zelo ljubil, bila je nadvse pobožna, to- da pred možem, ki je bil protiversko nastrojen, je morala skrivati svoja verska čustva. Tembolj se je posvetila dobrodelnosti in pisateljevanju. L. 1914. je Elizabeta umrla za jetiko. Mož je prodal posestva Fn odšel kot spokornik v samostan. Dela njegove žene so medtem izšla v mnogih jezikih. Njena pisma so Leseurja globoko pretresla. —• Nekdanji ogorčeni nasprotnik vere je postal njen zagovornik in učakal je dan, ko je kot menih sam prečital v Vatikanu listino o proglasitvi svoje rajne žene za blaženo. Ne le starke! V 17. stoletju, ko je bila rokoko moda na višku, niso bile dame, ki so v salonski družbi vlekle iz dolge pipice, nobena posebnost. Hči Ludovika XIV., je stalno prirejala »piparske« večere za dvorne dame. Ma-dame Vig^e Lebrun se je na kraju 18. stoletja sama slikala s pipico v roki in nihče se ni zgražal. Marija Terezija je bila velika prijateljica tobaka, prav tako njena mati in babica. Ko je neki angleški zdravnik 1. 1832. potegnil svet, da je to-bakov dim dobro sredstvo proti okuže-nju s kolero, so angleške dame vlekle pipice kakor za stavo. Sredi 19. stoletja so prišle v modo tudi cigare. Primerilo se je, da so potnice v vlakih tako kadile, da so bežali možje iz kupejev. V vikto-rianski dobi so dame 1. 1880. vlekle na promenadah tako »pohujšljivo« iz cigar, da je morala nastopiti policija in jih opominjala radi kršitvi javne morale ... Mrčes, ki gSaduje 6 let Neki bolgarski zoolog je napravil gladovne poizkuse s podganami in kačami. Kače so pitali z vodo in jih držali stalno v temperaturi 17° C, da bi tudi v zimskem času ne podlegle spanju. Neka kača je zdržala v.tej neprijetni kuri štiri mesece, druga 14, tretja celo 22 mesecev. Slednja umetnica v gladovanju je bila še pri 20. mesecu sveža, odporna in pr-pravljena vsak čas pičiti. Nato je postala naenkrat utrujena, brezbrižna in nekaj dni pred smrtjo povsem negibna. Škorpioni so gladovali že 368 dni, polži 17 mesecev, morski psi 112 dni, stara znanka zanemarjenih stanovanj, stenica, pa, utegne prestati brez »jela« celili — šest let... Ne pozabi naročnine! MOC NAŠEGA KRVNEGA OBTOKA V vsakem kubičnem milimetru krvi je okrog pet milijonov krvnih telesc. Računajoč, da se. v normalnem človeškem telesu nahaja pe( do šest litrov krvi, znaša število vseh krvnih telesc, v odraslem človeku 22 do 25 bilijonov, vsoti z dvanajstimi ničlami... Vrvica, na katero bi nanizali ta telesca, bi tri do štirikrat objela našo zemljo... In srce? V 70. letih življenja utripne srce najmanj tri milijar-dekrat in iztisne iz sebe toliko krvi, da bi z njo napolnili bazen, 10 m globok, 100 m širok in dolg... IZ AMERIKE JE NAROČIL BRIVCA Večkratni ameriški milijonar je dospel v London. Ko bi se moral obriti, je romal po londonskih brivnicah, toda nobenemu frizerju se ni hotel zaupati. Šel je v brzojavni urad* in javil svojemu brivcu v Ameriko: »Pridite takoj s prvim parnikom, da me obrijete. Stroški so postranskega. pomena. Moj urad v Londonu bo vse uredil«... S povratno vozno karto in primerno postrežbo je ameriški brivec res prihitel v London, da postreže stalnemu odjemalcu. SVINJE SO POMOLZLE KRAVO Neka kmetica v Kuhlhausenu na Bran-denburškeni v. Nemčiji je že dalje časa opažala, da kravi primanjkuje mleka, ko jo je prišla pomolzti. Skrila se je v kot, da bi videla, kdo ji krade mleko. Na njeno veliko začudenje je opazila svinje, ki so se prosto izprehajale po hlevu, kako so se postavile pod kravo in sesale iz vimena mleko, ki jim je očividno zelo prijalo. mi „Njcgov uče je indijski fakir" Kultura Časopis za zgodovino in narodopisje ZA BIRMANCE I BOTRI IN BOTRICE POZOR IN BIRMANKE Na binkoštno nedelio in na priporoča ročne torbice, de-'praznik vsi v Zg. Radvanje v narnice, nogometne žoge,; znano gostilno »Pri lipi«. Bir- Te dni je razposlalo naše Zgodovinsko društvo v Mariboru skupni 3. in 4. snopič 33-letnika »Časopisa za zgodovino in narodopisje«, te naše edine mariborske znanstvene revije, ki izpolnjuje že tako dolgo svoje važno poslanstvo. V tem svojem zaključnem snopiču je dokončal Fr. Baš svoje doneske k zgodovini gornjegrajskega, z razpravo o zadrečkih lončarjih, ki so opustili svojo, iz srednjega veka izvirajočo domačo obrt, šele pred osmimi leti. Dr. Anton Breznik je pa zaključil svojo razpravo »Iz zgodovine novejših slovenskih slovarjev« z raziskovanji Ciganovega (1860. 1.), Janežičevega (1867. 1.), raznih ponovnih izdaj in Cigaletove »Znanstvene terminologije« (1880. 1.). Ostale razprave so zaokrožene v tem dvojnem snopiču. Dr. Fr. Ilešič razpravlja o narodni »bčsedi« pri Mali Nedelji 1. 1867., ki je združila velike množice slovenskega prebivalstva med Dravo in Muro, pa tudi iz Prekmurja, in bila priprava za veliki narodni tabor istega leta v bližnjem Ljutomeru. Takrat bi se bila morala igrati tudi Franceta Remca prigodna gledališka igra »Samo, prvi slovenski kralj«, pa jo je cesarsko namestništvo v Gradcu prepovedalo. O igri in njenem avtorju podaja isti pisec podrobnejše poročilo v naslednjem prispevku. Skupino razprav zaključuje dr. Fr. M i-šič s prispevkom »O ledinskih in hišnih Soorf imenih okoli Solčave«, v kateri navaja med drugim tudi nekaj primerov, kako so slovenski kmetje dobili nemške priimke. (Priporočljivo za »Deutsche Nach-richten«, ki skušajo to staro dejstvo ovreči.) V »Izvestjih« poroča Fr. Mravljak o trgu Dravogradu leta 1638., Viktor Petkovšek se pa bavi z Janka Bar-leta »Prinosi slovenskim nazivima bilja« in našimi botaničnimi slovarji. V »Pregledu« je napisal Fr. B a š nekrologa Viktorju Skrabarju in fra Luji Marunu. Isti poroča o sestanku zgodovinarjev v Celju, dočim objavlja dr. J. Zonta r prispevek »Za delovno skupnost slovenskih zgodovinarjev*. V »Slovstvu« so poročila o knjigah: Grivec: Slovenski knez Kocelj (F. Baš), F. Zwitter: Prebivalstvo na Slovenskem od XVIII. stoletja do današnjih dni (F. Baš), Prekmurska knjižnica (F. Baš), Dr. Ivan Dečko in njegova doba (J. Glaser), dr. Čermelj: La mino-ritč slave en Italie (dr. J. Kotnik), dr. M. Murko: Das Original von Goethes »Klag-gesang von der edlen Frauen des Asan-aga« (dr. J. Tominšek), M. Kus-Nikola-jev: Migracioni putevi seljačkih slika na staklu (F. Baš) in A. Gaheis: Lauriacum (F. Baš). Društveni glasnik poroča še Zgodovinskem društvu v Mariboru, Muzejskem društvu v Mariboru, Študijski knjižnici v Mariboru in Banovinskem arhivu v Mariboru. —r. Jugoslavija - Italija t: t V PRVIH DVEH SINGLIH JE PUNCEC ZMAGAL, MITIČ PA IZGUBIL CILNA BO BRŽKONE IGRA V DVOJE — Včeraj se je pričelo v Milanu tekmovanje za Davisov cup med Jugoslavijo in Italijo. Kot prvi par sta nastopila Canepele in Mitič, Italijan je igro sigurno odločil v svojo korist, Mitič mu ni nudil resnega odpora ter je izgubil v treh setih .3:6, 3 : 5:7. V drugi igri je Punčec gladko dobil prva dva seta proti de Stefaniiu, v tretjem pa je Italijan že vodil s 5:3, kljub ODLO- temu pa je odnesel zmago Punčec. Srečanje se je končalo 6:4, 6:4. 7:5. Stanje prvega dne je torej 1:1. Ker je verjetno, da si bosta tudi zadnji dve točki obe teniški ekipi razdelili, se pripisuje tem večja važnost današnji im-i v dvoje. Nastopila bosta Punčec in Mitič proti Cucelliu m Taroniu. ak lovke. Šolske torbice, hrbtnike itd. Ivan Kravos, Aleksandrova c. 13. 4592—1 SVILENE NOGAVICE najtanjše, brez pogreške, v vseh modnih barvah od 12 din dalje, dokolenke iz flora in svile od 10 din dalie. kombi-neže v vseh barvah in velikostih od 20 din dalje, rokavice, traki, čipke v največji izbiri pri »LUNA«. Maribor, samo Glavni trg 24 4627—1 mance čaka vrtiljak in gugalnica. Za botre in botrice pa preskrbljeno za dobro jedačo in pijačo ter orvovrst-godba. Za prednaročila kosil so znižane cene. Za obi len obisk se priporoča gostilničar Lovše. Telefon 23-30 4771-1 LUNA STEZNIKI higienski, brez ribie kosti in gumija se izgotavljajo v teku 6 ur, najnovejši modrčki v veliki izbiri pri »Luna« Maribor, samo Glavni trg 24. 4628—1 KAM ZA PRAZNIKE? V gostilno Kekec. Krasen vrt kegljišče, priljubljena godba, domača vina in razni prigrizki. Vabi gostilničarka. 4699-1 VINA ZA DOM izborne kvalitete, ne le od 5, temveč že od enega litra naprej po din 8.— dobite pri Senici, Tattenbachova. 4651—1 KRUH TURIST! Črni kruh iz rži je zelo tečen, ostane 8 do 10 dni v največji vročini popolnoma svež in okusen. Parna pekarna Feier tag. Betnavska 43v telef. 2824. Podružnice: Ulica 10. oktobra Meljska c. 65 in v trgovini Skaza. Glavni trg. 4701-1 BUČNO OLJE dobro in vedno sveže, nudi Tovarna olja. Maribor. Taborska ul. 7. 4673—1 Cenjenim gostom vljudno naznanjam. da začnem na binkoštno nedeljo točiti la. PIVO VRČEK DIN 3.50 Priporočam izborno kuhinjo in dobra domača vina. Gostil na »Triglav« (Voller). 4683—1 HALO! HALO! Veliko majsko veselico priredi gostilna »Triglav« v Sp. Kungoti na binkoštno nedeljo. Kuhinja bo bogato zalozena. Ocvrti in pečeni piščanci, kranjske klobase in meso iz »kible«. Znižane cene, priznano najfinejše vino iz Svečine. K obilni udeležbi vabita gostilničarja Fifolt. 4692-1 ANGLIJA—FRANCIJA 2:1 V nadaljevanju tekmovanja za Davisov cup je angleški par Hare-Wilde premagal francoskega Pelizza-Peira v petih setih s 6:3, 6:3, 3:6, 4:6, 6:3. Anglija vodi 2 1. DESETOBOJ ZA PRVENSTVO MARIBORA Medklubski odbor LAP v Mariboru bo priredil 17. in 18. junija ob 17. na stadionu SK Železničarja prvenstvo Maribora vde-seloboju. 17. so na sporedu: 100 m, skok v daljavo z zaletom, krogla, skok v vi- --------- ------- šino z zaletom in 400 m. 18. so na spore-1 metu, bo 27. maja. du: 110 m z zaprekami, disk in kopje (z boljšo roko), skok ob palici, 1500 m. Pravico tekmovanja imajo le verificirani atleti. Prijave s prijavnino din 10.— za osebo sprejema Jenko J., Maribor, stadion SK Železničarja, Tržaška c. s Moštvo SK Železničarja je s ponočnim brzim vlakom odpotovalo v Šibenik na dvodnevno gostovanje proti „Osvitu“. s Juniorska reprezentančna nogometna tekma Anglija—Škotska, ki pomeni obenem nekako tržišče za mlade talente v nogo- BOTRI IN BOTRICE! oglasite se z Vašimi birmanci v restavraciji Senica, Tattenbachova, kjer boste s prvovrstno kapljico in drugimi dobrotami najbolje postreženi. 4691-1 VINOTOČ VAUPOTIČ Košakih odprt. 4696-1 NAJLEPŠA TOČKA PERIFERIJE! Gostilna »Turist«. Betnavska cesta. Izbrana vina, lastni vinogradi. Tscheligiievo pivo narezki, piske. Lep senčnat vrt. 4721-1 BIRMA! Slike Po najnižilh cenah in vendar v znano prvovrstni izdelavi. Foto Makart. Gosposka ul. 20/1. nadstr. (nasproti trgovine s čevlji »Karo«. D. Roglič). 4727*1 TRGOVCI! Kateri žele sprejeti v izložbo vzorec novih damskih čevjev. naj pošljejo svoje ceni. naslove na upravo pod »Npvost«. 4822—1 HALO! VINOTOČ KOPRIVŠEK Sv. Peter, toči se rizling. 4785-1 Vsak četrtek in petek SVEŽE MORSKE RIBE na razne načine pripravljene. Prvovrstna kuhinja. Izbrana dalmatinska vina z otoka »Vis«, kakor tudi domača štajerska vina. Gostilna Otok Vis, Sodna ulica. 4788-1 STOLE vseh vrst od naiprostejše do najfinejše izdelave po izredno nizkih cenali Vam dobavlja J. Pučko. Pobrežje. Cankarjeva 24. Maribor. Zahtevajte cenik! , 4829—1 Posest NOVOZIDANO HIŠO donosna 10.000 din letno, pritikline, vrt obljudeni kraj izpod vrednosti prodam din 55.000 gotovine. 30.000 vknjiž ba. Informacije: »Krčma«. Pobrežje, Gosposvetska 56. pri Mariboru. 4072—2 MALI OGLASI CENE MALIM OGLASOM* V mallb oglasih stane vsaka beseda 60 par: oaimaolia pristojbina sa te oglase le dlo 6.—. Dražbe preklici, doplsovanla In ženltovaoiskl oclasl din I.— oo besedi. NalmaoISI znesek sa ta oelase le din 10.— Debelo tiskane besede se računalo dvolno. Oglasni davek za enkratno oblavo znala din 2.— Znesek za male oelase se plačale takol orl naročilu oziroma sa I* vposlatl v pismo skunal z naročilom ali oa oo poltnl položnici na čekovni račun IL 11.409. Za vse olsmene odeovore slede mallb oelasov se mora oflloiltl znamka sa 3 din ftazno VSAKI OSEBI — družini — nudi stalni zaslužek »Mara« Maribor, Orožnova 6; Celje. Slomškov trg 1. Pletilnica — Razpoši-lialnica. ____________________1803 BOLJŠA DRUŽINA ki bi vzela malega otroka v celo oskrbo, naj pošlje ponud be pod »Dobro ravnanje« na upravo lista. 4569—1 SPALNICE, JEDILNICE. KUHINJE vseh vrst v najmodernejših lastnoročnih izdelavah dobite v zalogi pohištva. Aleksandro va c. 48. 4311—1 APNO, CEMENT kakor ves stavbeni material, rezan les in kurivo do najnižjih dnevnih cenah pri trgovini Kraser. Studenci. 4382-1 MAL! CONTINENTAL pisalni stroj za potovanje, dom in pisarno na mesečno odplačilo po din 200.— drž. uradniki dobijo istega na mesečne obroke oo din 100.—. Samoprodaja: Ivan Legat Prva specialna delavnica in trgovina pisarniških strojev. Maribor, Vetrinjska ul. 30. tel. 24-34: podružnica Ljub- ljana. Prešernova ul. 44, tel. 26-36 3808—1 Prevzamem vsa TAPETNIŠKA DELA Predelava žimnic na domu, izdelovanje žičnih vložkov, zaloga tapetniškega blaga in afrika, vse najugodneje pri Ferdo Kuhar. Vetriniska 26. 4013-1 JURIJ JUTERSCHNIK se priporoča za vsa slikarska in pleskarska dela oo najnižjih cenah. Jerovškova cesta 34 (Magdal.) 4460-1 POSTELJNE ODEJE res močne, prešite, izgotov-jeno posteljno perilo, pernice zglavnike, madrace, puh. perje. inleti. Najboljše pri A. Štuhec, specialna trgovina za izdelovanje posteljnih odej. — Stolna ulica 5. 2274 Iščem MANJŠI LOKAL (delavnico) v mestu. Ponudbe na upravo pod »Mehanična delavnica«. 4805-1 MIZARSKI IZDELKI! Kvalitetno pohištvo in stavbena dela izvršuje najzanesljiveje Korošec, »Efka«. mizarstvo, Maribor. Frančiškan ska 12. 4817-1 OKREČEVALNICA NA PO-STAJI KOTORIBA. Direkcija drž. železnic v Ljubljani odda s 1. julijem v zakup nedoločen čas kol. okrepčevalnico na postaji Kotoriba. Letna zakupnina znaša 1200 din. Za obratovanje potrebna glavnica znaša 12.000 din, če reflektant nima nobenega inventarja in opreme: v nasprotnem primeru pa 3600 din. Prošnjo se vlagaio do vključno 19. junija na naslov direkcije drž. železnic v Lljubljani, do katerega dne ob 11. url je položiti pri depozitni blagajni direkcije v Ljublfani predpisano varščino v znesku 300 din v gotovini. Natančnejša pojasnila glede pogojev se dobe pri direkciji drž. železnic v Ljubljani, soba 59 odnosno 54 in pri šefu postaje Kotoriba. 4599—1 ZATEKLA SE JE KURA Naslov v upravi. 4752-1 GOSTILNA »PRI LOVCU« Frankopanova. Za praznike koncert. Sortirana vina. marinirane in sveže dravske ribe ter druga topla in mrzla jedila. Priporoča se Vrabl-Vicman. 4772-1 Najboljše dalmatinsko VINO dobite v gostilni »Split«. Koroška cesta 39 4615—1 Cenena stavbiiča ________ //VlrlTN-miT lITTTITtT' najvarnejSa na oiitev denarja! VPRAŠATI OSKRBMIŠTVO BRANDHOF Ugodno prodam TRINADSTROPNO HIŠO centru mesta. Cenjene ponudbe pod »Centralna lega. na upravo lista. 4643—2 Kadar pošljete denar po poSti, ni sledu o bojazni— zakaj bi se torei bali naročiti blago po pošti? Ako blago, ki ga Vam bomo poslali, ne bi ustrezalo, Vam ga zamenjamo ali vrnemo denar. Zahtevajte naš brezplačni, bogato ilustrirani katalog najrazličnejšega blaga pri zelo nizkih cenah. Veleblagovnica Zagreb, lllca 4 in 6 Dopisi: Zagreb II., poštni predal POSESTVO za gospodo in za vsako koncesijo sposobno, gotovine samo 40.000, prodam. Rozman Jakob. Kr. Petra c. 49. Studenci. 4716-2 OPREMLJENO SOBICO posebnim vhodom oddam _ 1. junijem gospodu. Frankopanova ulica 1/1. 4718-7 HIŠICA Z VRTOM proda v Slov. Bistrici. Vprašanja na Cesnik Pavla, Škofja Loka.______________4725-2 Prodam enonadstropno OBČINSKO HIŠO Jerovškova cesta 72. (Mag-dalenska). 4732-2 TRG. IN STAN. HIŠA Celje, prometna ulica, velik zazidan prostor, velika bodočnost. ves denar ni potreben, na prodaj. Ponudbe na upravo pod • »Sreča«. 4735-2 2 HIŠI lokali na prodai. Naslov v upravi. Krasno dobičkanosno POSESTVO ob glavni cesti pri Mariboru, 2 hiši. gostilniška in stanovanjska. 10 oralov niiv, sado-nosnika. gozdov in vinograda se ugodna proda. Lahko se prevzame hipoteka. Pisma na upravo pod »Ugodno«. 4736-2 Tezno. 4799-2 NOVOZGRADBA 2 sobi, kuhinja, vrt. pri postaji Tezno, 30.000. Trgovska hiša, periferija, gostilna in trgovina, 160.000. Trgovska hiša v mestu na frekventni točki. 2 lokala. 8 stanovanj. 240.000. Tristanovaniska vila pri kolodvoru, 120.000. Lepo vinogradno posestvo pri mestu. 12 oralov, 180.000. Posre dovalnica »Raoid«. Maribor, Gosposka 28.__________4812-2 HIŠA z dvema sobama, kuhinjo, ve likini vrtom in dve njivi v bližini Maribora se da takoj v najem. Vprašati ori Lepoša Maribor. Aleksandrova c. 39. 4750-2 Lepe STAVBENE PARCELE na prodaj na Teznem. Vprašati Levstikova ulica 1. 4741-2 GOSTILNA ŠUNKO Radvanje, za praznike pojedina ocvrtih pišk. prednaročila ceneje: odlična vina, pivo v sodčku. Za zabavo skrbi godba. 4773-1 Za binkošti obiščite znano GOSTILNO »NOVI SVET« pri Studenškem gozdu. Tam dobite dobre ocvrte piške, domače klobase ter razne dru ge jestvine; toči se dobro vino in Tscheligiievo pivo iz sodčka. Se priporočata Ivan in Katica Klaneček. 4776—1 BOTRI, BOTRICE! Vaše birmance pripeljite na dobre pohane piške. Izbrana vina. Tscheligijevo nivo. Tra-fenik, »Prešernova klet«. Gosposka ulica. 4780-1 BOTRI IN BOTRICE! Z Vašimi birmanci imate najbliže v restavracijo »Ljutomer«, Rotovški trg. Poceni kosilo. Pristna, liutomerska vina. Koncert ter vse dobrote, ki želite, tam dobite. Se priporoča Štibler. 4783—1 Na prodaj LEPO POSESTVO pri postaji Sv. Lovrenc Dravskem polju št. 63, zemlje 2in pol orala, cena 28.000 dinarjev, izplača se 22.000. 4757-2 STAVBIŠČE SE PRODA Sokolska 92. Studenci. 4758-2 HIŠA na Pobrežju in 3376 m5 zemlje se proda v celem ali v kosih. Vprašati Pri Rojko. Maribor, Ulica kneza Koclja 18. 4769-2 VOGALNO PARCELO (600 m3) v Studencih prodam Vprašati Klaneček Ivan. Obrežna 87. 4775-2 VINOGRADNIK da posojilo dobroidoči gostilni. Ponudbe pod »Vino«. 4705-2 DRUŽINSKA HIŠA z lepim vrtom se proda. Vpra šati v trgovini Fujs, Ptujska cesta. 4714-2 HIŠICA delavski koloniji se odda radi selitve. Koseskega ulica 47. 4743-2 Proda se POSESTVO NA DEŽELI okolici Ljutomera, na lepem kraju. Posestvo meri 15.428 m3. Naslov v upravi ■Večernika«.__________4746-2 NOVA HIŠA soba. kuhinja, klet, velika drvarnica, zidan štedilnik, zasajen vrt, se ugodno proda ali se odda v najem. Od kolodvora Tezno 15 minut. Konec Ptujske ceste, za gostilno Sever. Dobrava 61. Informacije pekarni Savnik 4821—2 POSESTVO v Celju. 13 oralov zemlje (travniki, njive in gozdi) naprodaj event. še prodajo posamezne parcele. Kirbiš. Celje 4823—2 PLANINSKO HIŠO gozdnim posestvom, na lepem, zdravem kraiu blizu Celja se poceni proda. Kirbiš, Celje. 4824—2 NOVOZIDANA HIŠA z vrtom. 2 stanovanjska, sc proda. Vprašati Kralja Petra c. 49, Studenci pri Mariboru, pri gospodarju. 4832—2 Kupim HRANILNO KNJIŽICO DIN 50.000 ali več kupim takoj proti odplačilu v mesečnih obrokih. Sigurnost, vknjižba na zemljišče. Ponudbe na upravo pod »Sigurnost«. 4698-3 Kupim BENCIN-D1ESEL jili »5auggas«-motor. dobro ohranjen. 20-2:» HP. —t Prodam 16 HP »Sauggas«-inotor za drva. Kocbek Alojz, mlin in oljarna. Sv. Jurii ob Ščavnici. 4729-3 Skite „Vcčernik“ Prodam » »Katltac**» OGLJE lepo suho, cca: 3000 kg, proda Vračko Fr., Jelovec. 4647-4 KOLJE vinogradsko kostanjevo, Prp-da Vračko Franc, Jelovec. 4648—4 Nova PRODAM AVTO »STEYER tipa XII.. v najboljšem stanju. z novo baterijo za din 4.500. Naslov v upravi. 4779-4 Prodani večjo množine VINA IN SADJEVCA Gamzer, p. Zg. Kungota. 4703-4 PRODAM v Mariboru, Gozdna ulica 1. žensko kolo. dve postelji in eno pralno mizo z marmorn. ploščo. 4717-4 MOTOR S PRIKOLICO 500 ccm, znamka D. vožen 18.000 kni. v najboljšem stanju se ugodno proda. Ponudbe na upravo »Vcčernika« pod »Motor«. 47,19-4 NOVO FOKROMANO KOLO prodam. Tvrševa (gornja Gosposka) 18. vrata 2. • 4784-4 PRODAM lepo jedilno sobo veliko in malo kredenco, mizo, -6 stolov. temna (rdeča), tudi na obroke. Vprašati 10—12 ure dopoldne. Slovenska ulica 22, dvorišče* vrata 9. 4796-4 Prodam poceni MOŠKO KOLO dobro ohranjeno. Vrtna 11 /III 47128-4 PRODAM LEPO TRAVO za košnjo. Pobreška cesta 21. Blizu magdal. cerkve. 4802-4 Proda se ZIDNA OPEKA 40.000 kom. Vprašati Betnav- skn cesta 1. 4810-4 PISALNI STROJ Titauia«. na prodai za din 1000. Naslov v upravi. v 4811-4 Prodam zelo poceni nov ENOVPREŽNI VOZ Tezno. Ptujska 58. / 4815-4 Prodam skoro nov MIZNI ŠTEDILNIK Gubčeva 15, Tezno. 4816-4 RAZNO POHIŠTVO in drugi predmeti sc bodo predajali poceni 1. junija. Celje. Prešernova 18. 4749-4 PRODAJAM LASTNO VINO od 5 1 naprej po 6.50 din. — Gradišnik, Nova vas. Bolfen-kova 6. 4759-4 NOVO HIŠO 7. dobro idočo trgovino in go-Mi4m> v—Studencih- prodani. Naslov v upravi. 4777-4 GLADKA SPALNICA kavkaški oreh, pobarvana, poceni na prodai. Mizarstvo Miklošičeva 6. 4723-4 ROLO konipl., 310x145 Trubarjeva 9. proda. 4825-4 ZA OBSEVANJE (pri revmatizmu) Vitalux-Osram lampa na prodaj po ugodni ceni. Naslov v upravi •Vcčernika«. 4826—4 PRODAM PISALNO MIZO mizo. stolice in razno. Slovenska 24. dvorišče desno. 4828—4 MALO TRGOVINO v centru mesta, brez zaloge, z inventarjem, zaradi odhoda ugodno prodam. Eksistenca zagotovljena. Ponudbe na upravo pod »Eksistenca«. 4830—4 Prodam 6-SEDEŽNI AVTO -za taksije s koncesijo za Maribor, zelo ugodno Naslov \ upravi.__________________4778-4 OTROŠKI VOZIČEK roceni na prodai. Pipuševa 19. 4781*4 POZOR! Smoking, čislo nov modem, poceni prodam. Maistrova 14/11., desno. .4697-4 Novi ŠPORTNI VOZIČEK na prodaj. Puškinova 6/11. 4702-4 Proda se moderna KUHINJSKA OPREMA solidno izdelana, po nizki ceni. Vpogled pri pleskarju Ho-lobar. Slomškova 3. Ptuj. 4839—4 Stanovanje Odda sc dvosobno STANOVANJE z vrtom v najem takoj ali po dogovoru. Vprašati Ferkova ul 11. 4587—5 SOBA IN KUHINJA za 2’ ali 3 osebe sc odda. Nova vas. Sp. Radvaniska c. 6. 4787-5 SOBA IN KUHINJA sc odda takoj v novi zgradbi. Studenci, Vodnikova 59 4795-5 SAMSKO STANOVANJE (gargoniera) se odda. Prešernova 30a.________ 4754-5 Odda se lepo STANOVANJE soba in kuhinja. Studenci, Frankopanova 4. 4695-5 Za kopališče dražestne modele 1939 Ribana volnene trikoje s prilegajočim se krojem s pisanimi in črtastimi vzorci Hollywood -Lasteks obleke napravijo elegantno postavo Garniture za plaže dvodelne hlačke in modrčke. Dražestne otroške kopalne oblekce Dolge hlače za plažo, robce in shorts, kopalne čepice, paieve in čevlje priroroča t. BMefcšM, HuuMot Priložnostni predmetov za splošno gospodarstvo, kakor betonsko, kovsko, ključavničarsko železje, nosilce cevi, ograje, tračnice, vagonetc, mreže, jermenice, konzole, zobčanike, osovine, požiralnike za kanale, vodovodne ventile v vseh dimenzijah kakor tudi brone, medenino, baker v palicah, belo kovino, svinec, cink, centrifuge, parni kotli, lokomobile, kmetijski stroji, polnojermenik 65 cm, veliki rezervoarji, vozovi vseli vrst, bakreni kotli, orodje za vsako obrt, svedri za premogokope, kakor tudi patent lestve itd. Poleg tega oglejte si, prosim, moje veliko skladišče, kjer se boste sami prepričali. Kupujem tudi vse zgoraj omenjene predmete ter plačam po zelo ugodnih cenah. Poleg tega se priporočam s trgovino s kolesi raznih znamk kakor Styrija, Waffenrad itd., otroških vozičkov, šivalnih strojev in motornih koles BSA. Priporoča se Juttin Gustinčič, Maribor, Tattenbachova H4, in podružnica vogal Ptuiske-Tržaške ceste VILNO STANOVANJE 3 sobno, komfortno, kopalnica, sončno, oddam 1. julija ali avgusta. Ponudbe ood »Blizu parka« na upravo. 4682—5 Lepo dvosobno STANOVANJE se odda. 300 din, Dftštenemu plačniku. Vodnikova 28. Stur denci. 4738-5 OPREMLJENA SOBA in kuhinja se odda s 1. junijem. Bctnavska 48. 4739-5 SOBA IN KUHINJA se odda. Zrkovska 35, Pobrežje. 4827—5 S 1. junijem ali 15. junijem oddam dvosobno komfortno STANOVANJE mirni stranki. Ponudbe na upravo pod »Udobno«. 4834—5 Sobo odda GOSPODA ALI GOSPODIČ. sc sprejme na stanovanje. Na slov v upravi. 4786-7 DVA GOSPODA sc sprejmeta na dobro hrano in stanovanje. Vpraša se Mlinska 35. 4791-7 OPREMLJENA SOBA se odda. Splavarski prehod 3/1. 4793-7 SPREJME At GOSPODA sostanovalca. Pipuševa 4, vrata L poprej" Vrbanova. 4797-7 PRAZNA ULIČNA SOBA sc odda s 1. ali 15. junijem Aleksandrova cesta 18/11., le-4801-7 Odda se PRAZNA SOBA Studenci. Ciril-Metodova 4804-7 15. LEPA SOBA s posebnim vhodom se takoj odda. Koroščeva 2/1., desno, vrata .3. 4755-7 SOBA SE ODDA z dvema posteljama, s hrano ali brez. Ruška 3, Marčič. 4760-7 SOSTANOVALKO sprejmem. Naslov v upravi. 47'82-7 SPREJME SE GOSPOD na stanovanje in hrano. Ponudbe »Točen plačnik«. 4715-7 OPREMLJENA SOBA s posebnim vhodom sc odda boljšemu gospodu. Žolgerje-va 12. 4704-7 Velika, sončna OPREMLJENA SOBA ali prazna s štedilnikom, se poceni odda dvema osebama. Kralja Petra cesta 18a. Studenci. 4722-7 OPREMLJEN KABINET za1 enega gospoda se odda. Fochova, ulica 12. 4737-7 ODDAM PRAZNO SOBO s posebnini vhodom. Slovenska 16-11. 4835—7 PRAZNA SOBA se odda. Slovenska ul. 20. Vprašati v trgovini. 4745-7 ODDAM LEPO SOBO z 2 posteljama, s hrano ali brez. Betnavska 23. vhQd na vrt. 4831—7 OPREMLJENA SOBICA poseben vhod se 1. iunija odda. Studenci, Ciril-Metodova ul. 4. . 4837—7 Cisto meblirano. sončno SOBO oddam takoj ter sprejmem onega delavca na stanovanje. Lorbekova 1. Nova vas. 4842—7 Sobo išče SOBE za 1 osebo za študente za julij z navedbo cene event. z zajtrkom, iščemo Ponudbe poslati pod »Počitniške sobe« na upravo »Vcčernika«. 4640—8 Službo išče icn-,.. _.. Ji-i. tv.JU,usa^i ■ . . AVTOPREVOZNIK z novim avtom za vsakršno progo išče vožnjo za stalno. Ponudbe na upravo pod »Stalna vožnia«. 4577—10 DEKLE 15 let staro, z 2. razr. meščanske šole in vešče šivanja žen mesto učenke v trgovini. Lepko Tilka. Prevalie. 4789-10 TRGOVSKI POMOČNIK železninske in špecerijske stroke, s šoferskim izpitom ter znanjem slovenskega in nemškega jezika išče odgovarjajoče nameščenie. Naslov v upravi. 4720-10 Službo dobu SKLADIŠČNIK - INKASANT zanesljiv sc sprejme. Potrebna garancija v hranilni knjižici. Ponudbe pod »Stavbeno podjetje« na upravo lista. 4650—9 NATAKARICO ali PRODAJALKO ža gdstilno sprejmem Ponudbe pod šifro: »Letovišče« na podružnico »Vcčernika«, Cc: Ije: - 4665—9 LOVSKI ČUVAJ vojaščine prost, samski, izkušen. se spreiine takoj v stalno službo. Srečko Krajnc, Pesnica. 4798-9 SPREJA1E SE UČENEC Mizarstvo v Mariboru. Pipuševa uk 26. 4803-9 BLAGAJNIČARKA z letnimi spričevali se sprejme. Starost 35—40 let. Pon ud be pod »Blagajničarka« na upravo 1‘sta.________4813-9 MLA.1ŠI DONAŠALEC se takoi sprejme. Kavarna »Central«. 4814-9 SLIKARSKI VAJENEC se sprejme pri Šapcč* Mlinska ulica 26. 4747-9 UČENEC (-KA) sc sprejme v trgovini: Ale- ksandrova 7. Krčevina. Babič.___________________ 4713-9 IŠČEM SLUŽKINJO pošteno in snažno dekle z letnim spričevalom, ki zna navadno kuhati. Vpraša se: Trgovina Temen t. .Terovško-,va cesta 32, Maribor. 4731-9 PRODAJALKA za trgovino se sprejme. Pismene ponudbe po možnosti s sliko pod »Vestna« na upravo »Vcčernika«. 4724-9 TAPETNIŠKI VAJENEC se sprejme. Vprašati Aljaževa ulica 4. Šmajgert. ‘ 4742-9 LOČENEC drž. uslužbenec, star 31 let: Hrvat, želi poznanstva z neodvisno žensko radi zabave., Samo resne ponudbe s fotografijo na upravo »Večerni-ka« pod »Dragec 32«. Diskrecija strogo zajamčena. 4730-12 POŠTENA POSTREŽNICA dobi takoj službo. Sodna ul. 14/11., vrata 8 4744-9 IŠČE SE HIŠNIK za hišo Ciril-Metodova 14. Vprašati dopoldne do 10. ure v Badlovi 7. pri Podliesnigg. 4843—9 Dopisi GOSPODIČNA želi tajnega prijatelja, ki bi jf pomagal. Ponudbe na upravo . pod šifro »Tainost«. 4792-12 Inteligentna 50-mTNA GOSPA vesele narave, dobra gopodir nja, išče prijaznega starejšega gospoda za skupno gospodinjstvo. Ponudbe na upra vo pod »Harmonija«. 4753-12 v URADNIK v stalni javni službi. 38 let, simpatičen, želi znanja z gospodično ali vdovo z nekaj premoženja, nameščenjem ali lastno obrtjo. Ponudbe na upravo pod »Zrelost«. Slika zaželena. 4770—12 ZNANJA ŽELI VDOVA stara 35 let. ne praznih rok, Dopise pod »Stalna služba« na upravo. 4733-12 Ali je še kje kak PLEMENIT GOSPOD ki bi bil voljan gmotno podpirati mlajšo gospo. Dopise prosim s polnim naslovom na upravo pod »Prosim strogo tajnost«. 4740-12 ŠIRITE »VEČERNIH* Letoviščarji! izletniki! poznani penzion »Biittner«.Sv. Lovrenc n. Pob., novo urejen. Topla in hladna hrana se stalno dobi. Vse vrste pijače. Avtobus. Sveži gorski zrak in park. Solidne cene! 4314 Zlato in srebro, briljante, zastavljaltie listke išče nujno za nakup M. Upr jev sin, Maribor. Gosposka ulica 15. pmu Kocis Košarstvo Vojainiika ulica 7 Splošno izdelovanje vseh vrst košar. Prevzamem naročila in popravila 4734 fs&etkiki, Miti Mt Mitue: Nailepši izlet z birmanci je v Sv. Martin pri Vnrbergu. GOSTILNA KOSTAJNŠEK nudi dobro vino od din 8*-naprej in najboljše poliane piščanec. Avtobusna zveza. Ob lepem vremenu vrtni koncert. Kant pa kam Vsi v Za- Radvanje za binkošti! v gostilno Smoleji Ker tam se toči pristni pekrčan, 7scheligijevo pivo vrček din 3’50. Za dobra jedila je preskrbljeno ! Se priporoča gOStilniiar Pmpeži SG dvokoles, motorjev, šivalnih strojev, otroških in igrač-nih vozičkov ter razni deli in pneumatike. Ceniki franko! TRIBUNA F. BATIEL, podružnica MARIBOR Aleksandrova cesta 26 — Telefon 26-14 Lastna mehanična delavnica! Dobro delo, nizke cene! Nainovejši in najceneiši otroški vozički»* » 350 - Vabimo na brezobvezni ogled! Ugodni plačilni pogoji! Kraljeviča Marka 13 (zraven tov. Hutter) Mrmas ]., itMi> POSOJILNICA NARODNI DOM V MARIBORU Najstarejši slovenski denarni zavod __________________________________________z. z o. ........................1 TELEFON ! Deležna glavnica nad 600.000 din, lastne rezerve 11 milijonov din, hranilne vloge 56 milijonov din. Sprejema hranilne vloge na knjižice in na tekoči račun ler jih obrestuje po 3 Daje posojila na vknjižbo in na menice pod najugodnejšimi pogoji. __________ v Mariboru - Vse hranilne vloge so proste in se izplačujejo neomejeno! Če hočete v resnici biti dobro in poceni oblečeni, kupite v ,,Č 6 £ k 6 ITI mag aZIfl U“ Maribor, pri glavni policiji. Tam dobite največjo izbiro češkega in angleškega blaga po najnižji ceni, brezobvezno se lahko prepričate. Velika odprodaja ostankov polovične cene, krojaške potrebščine. domači kvalitetni proizvodi: terpentin krema za nego čevljev, mast in gumitran v dežju in blatu, parketno voščeno liščilo zadovoljstvo gospodinj, FOXON medene muholovke! Continental *>^SŽy a J-'—izdelek Wanderer-Werke 5 let jamstyo! Samoprodaj a IVAN LEGAT, Maribor, Vetrinjska ulica SO podružni ca: Ljubljana, Prešernova ul. 44 irno varni denarni zavod mestne občine, v Bolti ih JtoUiU! Kolesa različnih znamk proda poceni in na mesečne obroke * din 100'- mehanik 0SAKSLER Vetrinjska ulica 11 Za vse obveznosti jamči mestna občina z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo. Pozori Prevzamem vsa tapetniška in dekoracijska dela do skrajno nizkih cenah. Orožnova ulica 2 URADNE URE: dnevno od 9. do 12. ure, Trubarjeva ul. 2 POHSTVO nasproti Oabrmovi dvorani. i2de,ke naSjh najbolJših mol- Stanovanje: Aljaževa ul. 4. strov. v veliki izbiri kupite _____________4751 najugodneje v zalogi pohištva " združenih mizarjev 2282 spomnite SE cmdi Maribor. Vetrinjska ul. 22 KARO^ ČEVLJI za pomlad ▼ in ooEetje Bogata izbira - zmerne cene ■MMiaMil—'■' '.."'1IMW da je njeno : A: Pl- •/- Mariboru dne 37. V. 1939. »Večerni to« Stran 15, Razpis Mestna podjetja v Mariboru bodo oddala v najem PAVILJON ZA BUFFET pii osrednji avtobusni postaji na Glavnem trgu. Podrobna pojasnila daje vodstvo Mestnih podjetij, Maribor, Orožnova ulica 2/1. 4694 kOlO KADRMAS J.. Maribor-Melje. Kraljeviča Marka 13. zraven lov. Hnfler HOTEL na o b a 1 i m o r i a v omišaliskem zalivu. HOTEL ima 30 lepo urejenih sob. Popolna oskrba s sobo doevno din 60' - za osebo. 10% popusta za pred in po sezoni. Za obilen obisk se priDorocata lastnika 4283 h°td° Albaneže - Antončič Minesilimojcnal^^ Veselilo nas bo, ako Vam smemo pokazati naše najmodernejše vzorce blaga za d o m la danske obleke MANUFAKTURA J. ROŽA3 Maribor, Aleksandrova 16 Osdetti/iU Mamje, rešite se revme in sličnih nadlog v Varaždinskih Toplicah. Eden dan Vas stane z vsemi pristojbinami in kopeljo okoli din 65*—, za državne uradnike in upokojence še ceneje. Prospekte pošilja uprava kopališča Varaždinske Toolice Botri! najlepše in trajno birmansko darilo je že od din Gradbene parcele blizu kolodvora Tezno, velikosti 600 do 800 m2 ob elektrovodu in vodovodu, so po ugodnih cenah na prodaj. In'ormacije: »Teksta" d. d. — Tezno. Lep binkoštni izlet! Znano cenene ocvte piske in vino v gostilni PROBSf, Lutverca v Zgornji Kader oni. dokler ga ni primerjala z Radion belo obleko! Gostilna LOKOMOTIVA se priporoča cenj. občinstvu za obisk. Sorbrana domača vina. Meso in klobase iz tunke, ocvrta piška prima din 25’—. Senčnat vit. L T. HOMETER (poprej GRAČNER) Ure in ure se je mučila z mencanjem in drgnenjem perila, pa vendar, zraven te bleščeče beline se zdi njeno perilo naravnost sivkasto. Kakšno razočaranje! Da, to doživi lahko vsaka gospodinja, če primerja svoje „navadnoH prano perilo z Radion belim perilom. Kajti Radion odstrani iz perila vsako, pa tudi najmanjšo sled nesnage. Pri kuhanju v učinkoviti in vendar blagi raz- . . ■ topini Radiona se namreč tvori SCnlCnfov kisik, ki skupaj s peno mila struji skozi perilo in temeljito odpravi vso nesnago. Bleščeča belina popolne čistote - to je Radion belina. RADION Ni čistejše beline od Radion beline solidnost in cenenost! Modno blago in perilo po priznana nizkih cenah za dame in gospode nudi Htokufaltiuta ). Hamj - fhatišot - Meksmdtava testa U RANILNICA Centrala: MARIBOR Gosposke - Slovenske uffce jj| DRAVSKE BANOVINE MARIBOR j Mm/boII varna naložba denar/a. kmr /amil n vloge pri tal hranilnici Dravska banovina s tmltm nvo/im premoženjem m m vso M svojo davimo moilo — - M r a n linica IsvršuI a vse v denarno stroko »padajoče posle tožno m k ut a n i no J Sprejema SS^JSSLSS Podružnica; CELJE J Šli Marko Rosner Izdaja in urejuje ADOLF RIBNIKAR v Mariboru, liska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA v Muriboru. — Oglasi po ceniku. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in uprava: Maribor, Kopališka ulica 6. — Telefon uredništva štev. 25.-67. in uprave štev. 28-67,. — Poštni čekovni račun iteg. 11. 409.