PoStnbts plsisns ▼ srotovfnL (teto XVII., št. 16 Ljnbljana, torek tL januarja 1936 Cena 1 Din upravništvo; Ljubljana, Knafijeva ulica 5. — Telefon št 3122. 3123, LnseratnJ oddeleU: Ljubljana, Seien-ourgova UL 3. — Tet 3492, 2492, Podružnica Maribor: Gosposka ulica St. 11- — Telefon št 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica flt 2. — Telefon št. 19a Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljub* 3124. 3125. 81266. Ijana St 11.842, Praga čisto 78.180, Wlen §t 105.241. Izhaja vsak dan, razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40«— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica & Telefon 3122, 3123, 3124. 3125, 3126. Maribor. Gosposka ulica 11. Telefon St 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1. Telefon St 65. Rokopisi se ne vračajo. Dva Edvarda V Parizu se je sestala v javnosti z veliko napetostjo pričakovana seja izvršnega odbora radikalne stranke. Sejo bi lahko istovetili s kongresom stranke, saj so se je udeležili delegati iz vse Francije, skoraj 1500 po številu. Na dnevnem redu sta bili dve zelo važni vprašanji: izvolitev novega strankinega predsednika in pa določitev enotnega stališča napram Lavalovi vladi. Volitev predsednika je imela še poseben namen, ker sta se za to mesto potegovala dva moža, ki sta si več kot osebna nasprotnika, ker po svoji mentaliteti in svojih nazorih zastopata skoraj nasprotujoči si stališči: EJdouard Herriot in Edouard Daladier. V odnosa jih do vlade pa naj bi stranka sklenila enotno stališče in obnovila sedaj pred volitvami strankino disciplino. Ta točka je bila že neštetokrat na dnevnem red-u, a je vedno ostala nedosežen cilj, kar se tiče parlamentarnega nastopa, strankinih mandatarjev. Laval je svoje štiri zmage, ki jih je izvojeval v teku dobrega meseca v zbornici, vedno tudi sam smatral za Pirove zmage. Še manjše iluzije si je pa o njih dteial, ko je zvedel, da je radikalna stranka zaradi napetega zunanjega in notranjega položaja sklenila sklicati sejo širšega izvršnega odbora, saj so kongresi radikalne stranke vedno bili ženo slab amen za francoske vlade. Doslej je nam-T©C 9G vsako tako zborovanje radikalne stranke pripeljalo vlado v nevarnost Kongres v Angersu leta 1928. je razbil nacionalno unijo m vrgel vlado Poinca-reja. Po kongresih leta 1929. in 1930. sta padli vladi Brianda in Tardieoja, Kongres leta 1933 v Vichyju je povzročil padec Daladier ja, a leta 1934. je prinesel sklepe, radi katerih je bil Doumer-gue mesec dni kasneje prisiljen k demi-siji. Ob kongresu koncem oktobra lanskega leta so se pa že na vso moč tresla tla pred Laivalovo vlado. Vzrok za ta pojav leži v čudni vlogi, ki jo igra radikalna stranka v francoski parlamentarni politiki in iz katere izvira tudi že skoro prislovična labilnost francoskih vlad. Po svoji naravi sicer izključno meščanska stranka so radifcafi po svojih interesih glede vlade povezani v zbornici z desnico, po svojih revolucionarnih tendencah pa, saj se smatrajo za. dediče jakobinskih nazorov, z marksistično levico. Tako se dogaja, da nastopajo radikali, ki imajo zaščito zasebne lastnine med prvimi točkami svojega programa, v vseh manifestacijah izven parlamenta skoro vedno z nasprotniki zasebne lastnine, v parlamentu pa sestavljajo vlade z meščanska desnico. Kartel levice, kakor se imenuje koalicija radikalov in socialistov, obstoja zaradi tega prav za prav samo pri volitvah, dočim pride v zbornici vedno do zveze med radikali in desnico. Tako je končala volilna zmaga levice leta 1924. v zbornici z nacionalno unijo pod Poincarejem, a ona leta 1932. z desničarskimi vladami Doumerguea, Flandina in Lavala. Čim pa se bližajo volitve, zapušča stranka politiko nacionalne unije in ponovno išče zveze s socialisti. Sedaj se zopet bližajo volitve. Do junija meseca mora biti izvoljena nova zbornica in ta okoliščina že meče senco na vse politično življenje v Franciji. Splošno pa danes tam prevladuje mnenje, da bo v teh volitvah dobila zopet večino levica, čeprav bo ta večina mogoče le majhna. Prva posledica tega pričakovanja je, da je dal Herriot ostavko na svoje mesto v Lavalovi vladi. Popularni Herriot, dolgoletni predsednik radikalne stranke, pa se je hotel na novo potegovati za mesto strankinega predsednika, čeprav mu je bil postavljen nevaren protikandidat v bivšem ministrskem predsedniku Daladieru. Z zmago levice, kakršno pomeni Daladierova izvolitev, je dobil Herriot hud, in reči je treba nezaslužen udarec, ki ga izvoHtev za častnega člana ne more omiliti Vrh tega je izvršni odbor sklenil, da morajo vsi radikalni ministri iz vlade, kar pomen ja skoro gotovo padec Lavalovega kabineta. Onega ,ki bližje pogleda v notranji sestav političnega življenja v Franciji, bi ta sklep radikalov tudi ne glede na njihove volilne potrebe ne presenetil. Na ta način se namreč rešuje ravnovesje v stranki. V zbornici skoraj vedno zmaguje desno krilo stranke, ki jo vodi v sodelovanje s centrumom in desnico in ustvarja koalicijske vlade. Na velikih zborovanjih stranke pa morajo dobiti svoje zadoščenje tudi levičarski elementi kar pa potem seveda neizogibno vodi do padca vlade. Obe veliki -truji predstavljata oba Edouarda: Edouard Herriot in Edouard Daladier. vsak z določenim programom. Prvi Edouard sodeluje z desničarji in na ta način zagotavlja stranki oblast, drugi Edouard pa vodi radikale v »ljudsko fronto«, v zveze s socialisti in komunisti in jim s tem zagotavlja zmago pri volitvah. Sedai je skušal Herriot tik pred volitvami zamenjati vlogo, ki mu pripada po tradiciji, z ono Daladierja. toda stra-ka ga je prehitela in se odločila za Daiadiera. Danes, ko se bližajo volitve, hočejo najti radikali pot nazaj k socialistom Da bi zaradi tega nastal razkol v radikalni stranki, je skoraj neverjetno. So- London, SI. januarja, b. Sj. Vel. kralj Jurij V., kralj Velike Britanije in cesar Indije, je umrl nocoj o polnoči (po srednjeevropskem času ob 1. zjutraj). Izdihnil je dve minuti pred polnočjo. (Tecertte oc«ff «z /»ondena x ZAČASNO REGENTCTVO V ANGLIJI Pod predsedstvom na smrt bolnega kralja se je včeraj sestal kronski svet, ki je določil regentstvo za čas kraljeve bolezni London, 20. januarja r. Z vedno več« jim vznemirjenjem spremlja vsa angleška javnost razvoj bolezni angleškega kralja- Popularni vladar je prikovan na bolniško posteljo v svojem gradiču Sandringham, 150 km severovzhodno od Londona, kamor je prispel prejšnji teden na oddih. Čeravno je kralj Jurij kljub svojim 70 letom še krepke kon-stitucije in se čvrsto upira bolezni, se zdravniki vendarle boje. da bo zdravniška znanost tokrat odrekla. Kralj je prejšnja leta prestal že več hudih bolezni, kojih posledice se še sedaj čutijo. Noč od sobote na nedeljo je bolnik prebil še dokaj mimo in je več ur spal, kar ga je zelo okrepilo in dopuščalo nado, da ne bo prišlo do hujšega. Tudi včerajšnji dan je prebil razmeroma mirno. Le dihanje mu povzroča težave, ker je srce zelo oslabelo- Zdravniki, ki so stalno zbrani ob bolnikovi postelji, so mu morali večkrat priskočiti na pomoč-s kisikom. Noč od nedelje na ponedeljek je kralj prebil precej nemirno, ker mu je dihanje povzročalo vedno večie težave. Ponovno so mu morali dati injekcije- Da- našnja seja tajnega državnega sveta, ki jI je predsedoval kralj v bolniški postelji, pa ga ie skrajno utrudila. Zvečer je bilo izdano zdravniško poročilo, ki pravi; da moči bolnika naglo zapuščajo. To poročilo je izzvalo v vsej javnosti veliko vznemirjenje- Pred dvorcem v Sandringhamu in pred kraljevskim dvorom v Londonu so zbrane velike množice, ki z napetostjo čakajo nadaljnjih poročil. Globok molk priča, kako ves narod trepeče za svojega vladarja in sočustvuje s kraljevo rodbino- Kakor se je izvedelo, je kraljev osebni zdravnik lord Dawison of Pee v zasebnem pismu sporočil nekemu svojemu prijatelju, da je malo verjetno, da bi kralj še preživel nocojšnjo noč. Po zadnjih vesteh iz Sandinghama kralj ne čuti več nobenih bolečin, a zelo težko diha, kar povzroča vidno naraščajočo utrujenost V vseh londonskih cerkvah so bile danes ves dan do pozno v noč molitve, da bi kralj ozdravel. Ob bolnikovi postelji se je proti ve. čeru ponovno zbrala vsa kraljeva rodbina s kraljico Mary na čelu. * London, 20. januarja, r. Ker bo bolezen angleškega kralja Jurija V. tudi če ne nastopi najhujše, po vse i priliki zelo dolgotrajna, so že včeraj razmišljali v mero-dajnih krogih o prenosu vladarskih poslov na regentski svet. Angleški prestolonaslednik. princ Waleški. je imel v zvezi s tem včeraj dve uri trajajoč razgovor z ministrskim predsednikom Baldvvinom. ki zaradi resne bolezni kralja ni odpotoval na svoje posestvo, kakor običajno preko nedelje. marveč je 06tal v prestolnici. Ker se tudi danes stanje bolnika rui prav nič izboljšalo, marveč so se celo pokazali znaki poslabšanja, je bil za popoldne sklican v sandringhamskem gradiču kronski, tako-zvani tajni državni svet V gradu so se zbrali kraljevi princi razen obolelega vojvode Gloucbertskega. dolje ministrski predsednik Baldwin. predsednik tajnega sveta Macdonald, notranji minister sir John Simon, lord Hai'lsham tn tajnik državnega sveta Hankey. Svet se je sestal k seji v sobi poleg bolniške sobe ter se ie razme-sti okrog odprtih vrat, tako da je kronskemu svetu predsedoval oboleli kralj. ki so ga posadili v postelii in ga podprli z blazinami. Po običajnih formalnostih je bil sestavi ien akt o imenovanju retfentskega svet«, ki prevzame vodstvo vseh vladarskih poslov. Kral j je dokument po p reči -tanju vpričo vseh navzočih lastnoročno podpisal, nakar so dokument izročili taj- Kriza Lavalove vlade Radikali so sklenili odpoklicati svoje zastopnike iz vlade — Zato bo Laval najbrž že danes odstopil Pariz, 20. januarja, d. Kriza radikalne socialistične stranke se je pretvorila v krizo vlade. Po sklepu izvršnega odbora radikalne socialistične stranke, naj ajo njeni zastopniki v vladi ostavko, bo vlada prisiljena k odstopu. Včerajšnje popoldanske &cje izvršnega odbora radikalne socialistične stranke se je udeležilo 1.400 delegatov. Kljub hudemu odporu Herriotovih pristašev je bil za predsednika stranke izvoljen z veliko večino Daladier, kar pomeni popolno zmago levega krila v stranki. V kratk, izjavi je dejal novi predsednik, da bo dal stranki obeležje povsem neve politike. Herriot je. skušal po pojasni t vi svoje politike pregovoriti radikalne ministre, naj bi še nadalje ostali v vladi, vendar pa do- deč po tendencah, se zdi razkol med obema kriloma stranke skoraj vedno neizbežen, toda sodeč po interesih, je sporazum med obema že v naprej zajamčen. O takih razkolih se govori, odkar igra radikalna stranka vodilno vlogo v politiki tretje republike, toda doslej sc je znala vedno dobro obnašati v svoji koristni vlogi Jana z dvema obrazoma, dvema Edouardoma. kazuje hladni sprejem njegovih izvajanj, da sklep strakine večine ni več izpremenljiv. S šestimi radikalnimi ministri bosta podala ostavko tudi oba neosocianstična ministra. Ostavke bodo podane šele po La-valovem povratku iz Ženeve, torej v sredo ali četrtek. Bržkone bodo poizkusili sestaviti novo Lavalovo vlado na novi podlagi. Če pa se to ne bo posrečilo, kaT je verjetno, bi prišla v poštev politično indife-rentna vlada, ki bi rešila samo tekoče posle in izvedla nove volitve v parlament. Vostalem je izvršni odbor radikalne stranke na Daladierjev predlog izvolil Hemota za častnega predsednika. Glavno glasilo socialistov pravi, da 9e še ne ve, kdaj bo prišlo do uradne ostavke vlade, vendar pa je vlada dejansko že v krizi List meni, da bo uradna ostavka podana predsedniku republike šele po povratku ministrskega predsednika Lavala iz Ženeve. Predsednik vlade Laval se bo bržkone že jutri vrnil iz Ženeve. Najbrž bo nato jutri tudi že seja vlade, na kateri bo Herriot podal svojo ostavko ostali radikalni ministri pa sporočili svo] namen da bodo ravnali enako kakor njihov šef Po tej seji bo Laval odšel v Elizejsko palačo in predal predsedniku republike Lebrunu ostavko calotne vlade. niku državnega sveta, da ga po objavi shrani v arhivu. Po izvršenih formalnostih se je kralj prisrčno poslovil od vseh členov tajnega »veta in vsakemu posebej dai roko ter izrazil nado, da bo mogel skoraj zopet sam nositi vladarsko breme. Ukaz o imenovanju regentskega sveta bo objavljen še nocoj. Kolikor se je izvedelo, so v regentskem svetu kraljica Mary. vsi štirje kraljevi sinovi, princ Waleški, Yorški, Kentsloi in Gloucherstereki. dalje ministrski predsednik, lord kancelar in canterburvj-slci nadškof. Vest o imenovanju regentskega sveta je tokrat napravila v javnosti vtis, da je kraljeva bolezen zelo resna, čeprav to ni prvič, da je bil imenovan regentski svet. Tudi za časa bolezni kralja leta 1928 je bil imenovan regentski svet. , Vesti o abdikaciji princa Waleskega London, 20. jamtairja. o. V zvezi z boleznijo kralja ter imenovanjem regentskega sveta so se danes v političnih krogih razširile vesti, da se namerava angleški prestolonaslednik, princ Waleski, odreči prestolu. O tem je baje že včeraj o priliki svojega dveurnega razgovora obvestil ministrskega predsednika. Gre samo še za to. kdaj naj se objavi njegova abdikacija. Po ustavnih določbah se lahko odpove prestolu pred, pa tudi po smrti kralja. Princ Wa-leški baje motivira svoj sklep s tem, da se ne namerava oženiti in bi bila tako po dolgi dobi Anglija brez kraljice. To bi bil po 400 letih prvi primer, da bi zasedel angleški prestol neoženjen kralj. Kralj v agoniji London, 21. januarja, r. Opolnoči je prispela iz Sandringhama vest, da se je bolezen kralja zelo poslabšala ter je proti polnoči že padel v agonijo. Zdravniki nimajo več upanja, da bi mu rešili življenje in mislijo, da so njegove ure že štete. Ob bolniški postelji so zbrani vsi člani kraljeve rodbine. Tudi Glouche= sterski vojvoda, ki je bolan in bi moral ostati v postelji, je na poziv kras Ijice ponoči prispel v Sandringham. V Londonu so ulice polne občinstva, ki nestrpno pričakuje poročil iz Sandringhama. Vse cerkve so prenapolnjen ne ter molijo za rešitev priljubljenega kralja. Pred buckhingamsko palačo je zbrana velikanska množica. Tudi pred redakcijami listov čakajo nepregledne množice. Listi vsake pol ure objavljajo kratka poročila na svojih redakcijskih deskah. Radiopostaje so prekinile že ob 11. zvečer oddajo običajnega programa in dajejo samo resno glasbo. Ras Desta odpoklican Po italijanskih vesteh čete generala Grazianija še vedno prodirajo — Rasa Desto bo baje zamenjal turški general Vehib paša Rim, 20. januarja- AA. Agencija Štefani poroča iz Džibutija: Poročila iz notranje Abesinije potrjujejo, da vlada v abesinskih uradnih krogih zaradi italijanske zmage pri Dolu huda potrtost. Abesinski cesar je po teh glasovih pozval rasa Desto, naj pride v Adis Abebo. Bivši turški general Vehib je dobil nalogo, da reorganizira abesinsko vojsko, ker je v razsulu. Potrtost v Adis Abebi je tem večja, ker je ras Desta kot bližnji sorodnik abesinskega cesarja veljal za zelo sposobnega vojskovodjo in ker so njegove čete dobile evropski pouk in so dobro oborožene z modernim orožjem. Poraz čet rasa Deste je ne samo demoraliziral poveljnike in čete na južnem abesinskem bojišču, temveč tudi one na severnem bojišču. Iz Dola poročajo, da so tudi pri zadnjih bojrh v tem odseku abesinske čete rabile krogle dum-dum S temi kroglami je bilo ranjenih več Arabcev in Somalijcev, ki pripadajo italijanskim domačinskim četam. Mogadiscio, 20. januarja o. Kakor poročajo iz Adis Abebe, je bil ras Desta pozvan, naj pride pred cesarja in se mu opraviči zaradi poraza pri Dolu. Vse kaže, da bo imenovan za poveljnika desnega krila abesinske vojske na južni fronti znani turški general Vehib paša, ki bo dobil nalogo, da najprej reorganizira abesinske sile v zaledju in jih nato ponovno vrže na fronto. Italijansko vojno poročilo Rim, 20. januarja. AA Propagandno ministrstvo je objavilo naslednji komunike št. 101: Vojsko resa Deste, ki je doživeta poraz ob pritoku Ganale-Dorie, naše čete preganjajo brez prestanka. Čete, ki jim poveljuje general Graziana, so dospele na področje Galaborana in so 18. t. m. zavzele Filto 230 km daleč od Dok. Pri tej priliki so razgnale nekaj sovražnih čet, ki so se skušale upirati. Zasledovanje sovražnika se nadaljuje. Ženeva zopet na deln Ženeva, 20. januarja b. Dopoldne se je sestal svet Društva narodov k svojemu 90. zasedanju. Seji so prisostvovali francoski ministrski predsednik Laval, angleški zunanji minister Eden. italijanski delegat Aloisi, nadalje zunanji ministri Litvinov, polkovnik Beck, Titulescu, Ruždi Aras ki dr. Munch. Francoski ministrski predsednik Laval je imel pred sejo razgovor z italijanskim delegatom Aloisijem in zunanjim ministrom Edenom o pripravah za zasedanje sveta Na današnji javni seji sveta še niso razpravljali o abesinsko italijanskem sporu. Ko je otvoril sejo je predsednik Bruce, zastopnik Avstralije, počastil spomin pokojnega predsednika razorožitvene konference Arthurja Hendersona Njegovim izvajanjem so se pridružili tudi Eden, Laval. Litvinov, Madariaga. Beck. in Vasconcellos Vsi so poudarjali velike zasluge pokojnega za sporazum med narodi. Popoldne se je svet sestal k tajni seji, na kateri je bil odobren končnoveljavni dnevni red sedanjega zasedanja Ta dnevni red obsega naslednje glavne toSke: 1. abesin-sko-italijanski spor, 2. protest Rusije pioti prekinitvi diplomatskih odnošajev med Urugvajem in Rusijo, 3. položaj v svobodnem mestu Gdansku. Glede na bližnjo vladno Krizo v Franciji je bila izražena želja, naj bi se zasedanje sv^ta čkn bolj skrajšalo. Zasedanje bo na/brž trajalo samo 4 ali 5 cfaiL Ženeva, 20. januarja, b. Popoldne se je pod predsedstvom španskega delegata Madariaga sestal odbor trinajstih. V tem odboru so zastopane vse članice sveta razven Italije. Odbor trinajstih je po daljši razpravi ugotovil naslednje: 1. Trenutno ne obstoji nobena moinost, da bi se italijansko - abesinski spor rešil i raa-sodiščnim postopanjem ali na drug miren način. 2. Glede na prošnjo abesinske vlade odbor ne smatra za primerno, da bi se odposlala na abesinsko • italijansko bojišče komisija. ki bi preiskala italijanske vojne metode. 3. Priporoča se sveta Društva narodov, naj sedaj ne razpravlja o prošnji abesinske vlade za finančno podporo. 4. Sklepanje o poostritvi sankcij proti Italiji spada ▼ edino pristojnost odbora najstih. Izidi nedeljskih občinskih volitev Volilo jo devet obči« - V treh je bila vložena le po ena lista — Lep uspeh na Lescah Zaradi novih kaoaasaoij, izvedenih v zadnjih mesecih, so bile v nedeljo občinske volitve v devetih slovenskih občinah. Čeprav je bila volilna borha ponekod z&fo%itag>eUt,: s<£V61i&e ptorsod pot%fcle v n^Sepšem redu, tako da varnostni or-gSftti niso imeli prav nobenega opravka. V*'*seh občinah se je tudi strogo izvajal« prepoved točenja ^ikohpfcuh fiijftč. " "Volilna udeležba je bila zel« i-azli&ML je gibala med 46 in 88 odstotki vise« upravičencev, povprečna vojilua udetaeba a* vseh devet oMfn pa nekaj manj ko 65 odstotkov. V treh občinah je bila vložena le po kandidatna lista, v ostalih šestih pa sta bili vloženi po dve, po ena pod firmo JRZ in po ena neklerikalpa. Volitve so Imele naslednje občine: Zagorje ob Savi, Begunje na Gorenjskem, Brezovica, mišelj, Kostanjevica, Spodnja PolskaVŠl, Zgornja Polskava, št. Ilj v Slov. goricah in Lesce pri Bledu. ZAGORJE OB SAVI (srez Litija). Volitve so bile razpisane, ker je feil del občine s 17 volilci priključen Trbovjjfem. Kandidatni listi so vložili JRZ in združeni delavci. Ker je bil z volitvami dosedanji občinski odbor prekinjen sredi sistematičnega in uspešnega dela za urecHtev občane, ki je v zelo težavnem položaju zaradi obupne krize med rudarji, je zagorska organizacija JNS sklenila, da se novih volitev ne udeleži ne postavi za nje svoje liste in tako prepusti odgovornost za občinsko j gospodarstvo drugim, ki so doslej vedno i le kritizirali posledica je bala razme*«oma j slaba volilna udeležba, saj je okrog 1000 • volilcev ostalo dpma. Od 2.500 vplllpih j upravičencev jih je volilo 1514 (60%). Dobili sta JR3 1148 glasov In 33 odbornikov. delavska lista pa $66 gtesov in 3 odbornike. Kakor je torej videti, so se rudarji v nadi, da bodo povečana državna naročila za pjrejnog in da bodo potem bolje zaposleni, odločili glasovati za listo JRZ. BEGUNJE (sfez Radovljice,). Občina je bila pri zadftji komasaciji po prizadevanju takratnega, župana g. Ivana Ažmana priključena Lescam, a se je vztrajno borila m aopetno osamosvojitev. Sodelovali so pri tem vsi občani brez razlike politične opredelitve -iP SP «voj cilj tudi dosegli. V znamenju te skupne borbe je bila tudi za nedeljske volitve vložena le ena, skupna lista, ki si je privz«^ sicer firmo JRZ, na kateri pa so tudi pristaši drugih strank. Od 299 volilnih upravičencev jih je glasovalo 223 ali 74«/«. Občina ima 18 odbornikov. BREZOVICA (srez Ljubljana okolica). Vložena je bila ie lista JRZ. Od 599 upravičencev se jih je volitev udeležilo 330 ali 55°/o. Občina ima .18 odbornik-r/. TOMISTELJ (srez Ljubljana okolica). VloženJ sta bili dve listi JRZ in neklerikalna. Volilnih opravičencev je bilo 366, volilo pa jih je 277 ali 75°/o. Lista TRZ je dobila 166 glasov in 16 odbornikov, druga tista pa ni glasov m t odbornika. KOSTANJEVICA (srez Krško). Vloženi sta bili dve listi: JRZ in neklerikalna. Od 778 volilnih upravičencev jih je glasovalo 681 ali 74o/o. Pobili sta prva lista 410 glasov in 16 odbornikov, druga pa 171 glasov ki 2 od komika. SPODNJA in ZGORNJA POLSKAVA (srez Maribor desni breg) sta novi občini, ki sta nas$ali z razdelitvijo dosedanje skupne občine Polskave. V Spodnji Pol-skavi je od 241 upravičencev volilo listo JRZ 124, nasprotno listo pa 88. Prva lista je dobila 16, druga pa 2 odbornika, volilna udelefba je bila 88 odstotkov. V Zgornji Polskavl je bila vložena le lista JRJ5. ki je dobila 151 glasov (18 odbornikov), dočim je volilnih upravičencev 320, tak") da je volila udeležba dosegla 47%. ŠT. ILJ (srez Maribor levi breg) je imel dve listi. Na listi JRZ so kandidirali zaradi krajevnih razprtij tudi nekateri pristaši drugih strank. Volilnih upravičencev je 926, volilo jih je 566 ali 61»/,. Usta JRZ je 453 glasov in 23 odbornikov, dru- ga list^.pa 113 glasov in 1 odbornika. LESCE PRI BLEDU (srez Radovljica). Volitve so bile razpisane zaradi odcepitve Begunj. Vlpženi sta bili listi JRZ iq gospodarska lista Z nosilcem g. Pavlom OH^m. Volilna borba je bila zelo napeta in volilna udeležba zaradi tega Zelo velika; mašila je 821% vseh upravičencev ln je bila razen Spodnje Ffttekave najvišja, ki je bila pri nedeljskih volitvah dosežena. Dosedanji ŽV-pa» Ivan Ašman ni bil sprejet na listo g. Olipa ln je zato delal proti njej. Qa in njegovi najbližji prijatelji tudi volit niso SI. Kljub temu je Olipova lista zmagala z velike večino. Dobila je 178 glasov in 16 odbornikov. Usta JRZ pa 94 glasov ln 2 odbornika. Vseh volilnih upravičencev Je bilo 332. Ko je bfl proglašen volilni Izid. so priredili občani živahne ovacije novemu županu, ki se je zahvalil v kratkem govoru in pozva' vse k skupnemu, složnemu delu za dobrobit ohžine. Socialne zadeve novinarskega stanu Beograd., 20. januarja. AA. Dne 19. t m. s« je v Beogradu v novinarskem domu vršila plenarna seja centralam uprave Jugoslovanskega novinarskega udruženja, ki so ji prisostvovali defogatt vseh safecij. N« seji so razpravljali o vseh vprašanji!., ki so v zvozi z novinarsko uredbo, s pokojninskim za-vžlfcovanjerti noviaarjšv, s pravilnikom o zni. žani vožnji, s tjsko^nim zakonom, s cenzuro itd. Tudi so na seji razpravljali o ustanovitvi enotnega pospirtp roškega fonda Jugoslovanskega novinarskega udruže-nja. Glede vseh teh vprašanj so sprejeli konkretne sklepe, kf Jih bo peecfeedsivo centralne uprave poslalo poklicanim člni-teljem in bo stremelo, da bodo vprašanja poklicnih novinarjev čimprej in čim zado-voJ jiveje urejen*. Na tej seja se je izvršila tudi revizija celotnega članstva JNU. Po reviziji znaša število članov 612, med njimi 440 rednih in 172 nrfpravnih. Sklenili so da se bo redna skupščina JN1J vrsffa v Zagrebu v drugi polovici aprile ali v prvi polovici maja t i V ponedeljek dopoldne so vsi detegati Centralne uprave obiskali ministra za Socialno politiko in narodno zdravje dr. Cvetkoviča in mu obrazložili svoje zahteve -glede novinarskega pokojninskega zavarovanja Minister je s pozornostjo pos-slišal vsa izvajanja planov centralne uprave JNU in izjavil, da bo tudi Mm vse storil, da se najvažnejše vprašanje poklicnih novinarjev vendar že dokončno uredi. Popoldne ob petih je šef centralnega presbiroja dr. K os ta Luikovič priredil v Aerooercki čajanko na čast delegatom centralne uprave JNU. p Na Čajanki so bili med dragimi prisotn ministrski predsednik dr. Milan Stojadino-vtt, minister za Sume in rude Jura Janko vid, minister ta socialno politiko in narodno zdravje Cvetkovič in minister brez port-felja dr. Šefkija Bebmen. dalje brvSi francoski finančni minister Paul Revnaud te: mnogo drugih uglednih osebnosti. Avstrijski poslanik v Zagrebu Zagreb, 20. januarja, o. Avstrijski poslanik na našem dvoru g. dr. Heinrich Schsakit je dan«? službeno poasrH Zagreb. §Belai'ejcaw s te. ga ^pnejaM st&ftnjski Jton-sui m viotkonr^ul v s člani avstrij- ske kolonije. Takoj po svojem prihodu je avstrijski posiatfik posetil bana dr. Ko-streheiča, komandanta armije generala Ju-rišiča. hadškofa diežbe prosti polieij&k) stražniki s svojo godijo ter deputacije ra®nih organizacij. Na grobu je govoril šef socialne Boiic je dir. B^bič. nakar sta se Poslovila od pokojnika nadzornik policijske straže in neki stražnik. Četa policijske straže je orJdala častno salvo. Preiskava zaradi umora Stražnika Kitajca se intenzivno nadaljuje. Sedaj je defin-'-tivno ugotovljeno, da gre za dobro organizirano komunistično provokacij© ter da Ratajca ustrdlij *re*ira9i komtmrst Hala-barec ki je streljal ln hu*to ranil tudi stražnika Bobiča. Revolver, ki so ga na-šV na d\y)Tišču hiše, kjer se je skušal skriti, je njegova last. Preiskava je ugotovila, da sta bila iz tega revolverja oddana usoctaa dva str©Ia. Policija je izvršila še več aretacij. Sodba o zagrebški zdravniški aferi • Zagreb, 21. januarja, o. Okrožno sodišče v Zagrebu je danes popoldne ob velikem zanimanju zdravniških in pravnih krogov ter mnogoštevilne publike, zlasti ženskega sveta, ohjavilo sodbo v procesu proti dr. Josipu Koporcu, ki je bil kakor že jav-ljeno, obtožen zaradi nedovoljenega vršenja splavov. Obsojen je bil na 5 mesecev zapora pogojno na tri leta. Sodišče se v utemeljitvi sklicuje pred vsem na mnenje, ki ga je podala medicinska fakulteta. Za olajševalno je smatralo dosedanjo neoporečnost ln delno priznanje obtoženca. Obsojeni dr. Koporc je po svojem odvetniku najavil priaiv. državni tožilec pa si y> izgovoril tridnevni rok za premislek. Volitve v Egiptr uajr«, 20. januarja. AA. Splošne volitve < bodo 10. marca Beležke Karadjordje In narodno edinstvo V »Jutru« je svoječasno napisal prof. dr. Lah zanimivo zgodovinsko reroiniscenco o pogajanjih osvoboditelja Srbije Karadjor-dja z Napoleonom. Ugotovil je, da so se ta pogajanja vršila tudi v Ljubljani, ki je bila, kakor znano, glavno mesto Napoleonovega kraljestva Ilirije, in da je stanoval »pooblaščeni delegat« vodje Karadjordje kapotan Rade Vučin.ič, v hotelu pri »Slonu«. Kara-djordju je bilo ležeče na tem, da izposJuje Napoleonov protektorat nid mal&, fidfrat ravnokar osvobojeno Srbijo. S posebnim piamom sa je obrnil na Napoleona dne hk avgusta 1809 in ga prosil da prevzame nad »serbskim rodom« pokroviteljstvo. Pogajanja sd trajala dobro Je t o in ao se na žaloat koil&ala radi splošnih mednarodnih zaplet-ljajev brez rezultata. V tem času j* Karadjordje pisal Napoleonu več pisem, izmed katerih sta posebno zanimiv! dve. ki jih v izvlečku priobfiuje »Narodna Odbrana«. V pismu z dne 22. I. 1810. piše Napoleonu med drugim: »Mnogi narodi se imajo vam zahvalit1 za svoj sedanji obstoj in svoje dobro uspevanje, a zlasti nanovo vstala Ilirija, v kateri žive naši sorojaki«. V drugem pismu dne 18. VTII 1810. je Karadjordje sporočil Napoleonu po svojem odposlancu Vučim&u. da »Srbi predpostavljajo Napoleonom pokroviteljstvo vsakemu drugemu, ker bi oni ne hoteli od-dvojifi uSode od usode ittrskth pokrajin, kjer sta isti jezik in isti narod«. Napoleonova Ilirija je obsegala, kakor je znano, razen Štajerske vse slovenske pokrajine in Dalmacijo in že pred 125 leti je Karadjordje pisal Napoleonu, da prebiva tu isti narod, ki govori isti jezik, kakor oni v Srbiji in da zaradi tega on noče svoje usode oddvojiti od njegove usode. Tako je že Karadjordje leta 1810. govoril o narodnem edinstvu Srbov, Hrvatov in Slovencev. Dr. Maček ln zbornične volitve v Zagrebu Okrog volitev v Trarovsko-industrfjsko zbornico v Zagrebu %e je razvila cela poli tična afera, o kateri smo deloma že poročali. Dosedanji predsednik zbornice Ivan Prpič j« namreč pred dnevi prišel k Mačku in mu predložil v odobritev svojo kandidat no listo, češ da je najboljša, kar ee je moglo storiti s hrvatskega narodnega stališča Dr. Maček mu je izjavil, da se v to stvar, ki je prvenstveno gospodarskega značaja, ne mara vmešavati. Prpič je nato v vseh listih objavil, da je dr. Maček odobril in priporočil njegovo kandidatno listo. Drugo kandidatno listo je sestavil ožji sotrudnik dr. Mačka Ivan Penič, ki te trditve Prpiča odločbo pobija. V včerajšnjem »ObeoRu pa je izfla izjava dr* Mačka, v kateri plavi, da more s hrvatskega stališča priporočiti samo Peničevo listo ter da Prpičeve liste ni nikdar odobril, ker so na njej le trije njemu znanj kandidati, vsi drugf pa Prpičevi osebni prijatelji M^radajno pa mora biti to, da se za Prpičevo listo zavzema zagrebški »Narodni list«, kar je po mnenju dr. Mačka že dovolj, da volilci to li9to odklonijo. Nove obsodbe v Avstriji Po daljšem odmoru so pričela zopet poslovati vojaška sodišča v Avstriji. Obsodilo je ključavničarskega pomočnika, ki je pri nekem spopadu med orožniki in narodnimi socialisti razorožil enega izmed orožnikov. Obeojea je bil na 15 mesecev ječe. V Leofc-nu pa Je obsodilo nekega Sumarja, pri katerem so na&H nekaj hitlerjevskfh letakov, na 5 let ječe. Letaki so poeivall narodne socialiste, naj varujejo svojo mladino pred klsr»-fašisti čnimi omladinskiml organizacijami. Njihovo vsebino je proglasilo vojaško sodišče za veleizdajo. Zoper trdo stolico, hemoroide in črevesni katar je naravna FRANZ - JOSEFOVA gffcEČiess rsSrai sa dan fahro ? CgL £«£. a te. Zahvala kraljeviča Tomislava Beograd, 20. januarja AA. Zaradi rojst-neja dpe Nj. Via kraljeviča Tomislava so prispele čestitke z najlepšimi željami sa srečo in dolgo življenje Nj. Visočan-stva. Po najvišjem nalogu je pisarni Nj. VeL kralja čast, izreči zahvalo za čestitke, kakor tudi vsem tistim, ki so se pri tej priliki vpisali v dvorno knjig" Krstna slava patriarha Varvave Sremskl Kari ovci, 20. januarja. AA. Danes je v Sremskih Karlovcih praznoval svojo krstno slavo Nj. Sv. patriarh Varna-va Patriarh je prejel iz vseh krajev države številne čestitke. V mestu vlada precejšnja živahnost. Tekom dneva so patriarha obiskali ban dunavske banovine Paunovic in mnoge delegacije kulturnih in humanih druitev iz Sremskih Kar-lovcev, Beograda, Novega Sada in iz drugih krajev. Namestnik dr. Stankovič v muzej« kneza Pavla Beograd, 20. januarja. AA. Danes pred-pokine je obiskal muzej kneza Pavla kraljev namestnik dr. Radenko Stankovič. Ostal je v muzeju od 11.30 do 13. in al z veliko pozornostjo in zanimanjem ogledal vsa razstavljena dela in ves muzej. Priprave za novi marsejski proces Varnostne odredbe bodo Se strožje kakor pri prvem procesu — Obtoženci bi radi razpravo onemogofifi Novi Sad, 21. januarja, o. Tukajšnji »Dan« objavlja v zvezi a skorajšnjim pri-četkem procesa proti marsejskim zločincem daljše poročilo o pripravah, ki se vrše za ta p»ces. Med druf$m poroča da ae je te dni vršil skupen posvet sodnikov aipe* lacijsikega sodišča v Aixu ter zastopnikov policije is žandermerije. Razpravljali eo o varnostnih ula-epih. ki jih nameravajo oblasti izdati za česa mar-6ejskega procesa. Za dobo trajanja razprave bo dostop v sodno poslopje vsakomur brez tejeme zabranjen tevsemii sodnike, strokovnjake, priče, novinarje in sodno o«obje. Ker je dvom na zelo majhna in so skoraj vsa razpoložljiva mest« rezervirana za novinarje, publika k razpravi sploh ne bo pripuščena. Dostop v razpravno dvorano bo pod najstrožji«* nadzorstvom. P« vhodu v razpravno dvorano bo policija strogo kontrolirala identiteto posctniikov. Nadzorstvo nad tujci je bilo že te dni pooetTeno, za časa procesa pa bodo vse ulice okrog sodne palače blokirane od po- licije pa bodo vse umhlw vrdgorc sdgrd licije in republikanske gastie. Porotniki bodo pod posebno zaščito policije. Sploh bodo izdani vsi potrebni ukrepi, da s« sa-. gotovi nemoten potek razprave. Obtoženci ocividno po navodilih »rojih za355»likov Sk vodfto odkkmjajo ržnega zagovornika In vztrajal)® pri s*oji •ditoft, da jih brani izključeni odvetnik Daebooa. To pa bi se moglo zgoditi ie tod*}, te bi bil Desbons pcrnrloščen m bi ga snom vpisali v imenik odvetnikov, kar pa ema-trajo v vseh pravniških krogih m. docela izključeno. Obtoženci groze, da bodo stavkali z molkom in da na stavljena rpiaiSa-nja sploh ne bodo odgovarjali. To bd seveda razpravo zelo otežikočilo in onemogočilo vsako redno poslovanje novcnni zagovorniku odvetniku Bertborm, kil bi v ♦afce-n primeru najbrže odstopil od V tem primeru bo sodišče postavilo »govornika ex offo. Vse kaže, da rt Obtoženci in njfhovi ra55rtniki rta vse naičine prtee-derv*tjo, da bi rsrzpra**> onemogočrrl. Besede brez dejanj Avstrijski kancelar je zopet enkrat govoril o manjšinah — Nejasne izjave kneza Starh«" možnosti povratka Habsburžanov Dunaj, 20. janoarja. d. Ob priliki sestanka voditeljev dooeovineke fronte je bilo včeraj dopoldne na Dunaju tudi veliko manifestacijsko Zborovanje, na katerem sta . govorila zvezni kancelar dr. Schuachnigg ln vodja domovinske fronte knez Starhemberg. V govoru kaacelarja dr. Schnschnigga je zanimiv odstavek, ki se bavi z narodnimi manjšinami v Avstriji in ki se >Naša država taaa v svojih mejah tudi tuje narodne skupine, čeprav številčno ne mnogo pomembne. Državno vodstvo po-Mja tudi afra, r IcoMcor se avesti Av-stri jed, ^aletCue domovinalke posdrave. MI ne bomo oropali nikogar, ki se priznava k dritavl, njegove narodnosti. Smatramo nasprotno za nalogo nemške Avstrije^ da vpliva v narodnostnem pogledu spravljivo in da skrbi z* to, da se bodo tuji narodni dr obet zavedali, da je ajibova narodnost v nemški Avstriji zaščitena in da bi hjiisI—ia Avstrija m kaidinateo pogte-ško, ^b H m komo odvsemala njegova na-rodasst. V tem poglede smo Imeli preslabe izkušnje v preteklosti. Zate Je narodna pravičnost bistvo našega pojmovanja o nemškem poslanstvu naše države. Iz avstrijskega besednjaka se morejo črtati besede prestiž, revanža, ln šovinizeme. V govoru voditeija domovinske fronte kneza Starhemberga je bil zanimiv odstavek v katerem se je bavil z monar-htstlčniim vprašanjem Razumljivo je in treba je pozdraviti, je dejal, če se je v trenutku, ko je Avstrija postala zopet avstrijslka, dbudfl spomin na pojem, ki J» neločljivo zrvezan z našo domovino, asm* reč na Habsburg. Nemogoče Je U9br*rfti bodočnost Avstrije, ne da bi totearifectl koreninila v preteklosti in povsem nemogoče Je tajiti, da je bfia v teta sMetl} habsburška veličina tudi veOčina Avstrije. Razumljivo je, če v sedanjem časa monarhistična misel posebno napreduje. Zdrava monarhistična propaganda poinjuje stremljenje domovinske Prav lahko s| predstavljamo, da bo trenutek, ko bosta pojma Hafestarg la Avstrija zopet združena za skupno in procvit. Knez Starhemberg Je nato trditve, da sam stremi po prešteta v Avstriji Ce bo v Avstriji prišlo do monarhije, je dejal, more biti to samo monarhija, ki bo skladu s tradicionalnimi to-stvi in zgodovinsko preteklostjo^ namreč habsburška monarhija. Kar se tiče govoric, da mislim prej ali Stej proglasiti monarhijo, izjavljam, da more po mojem nfinatijU v Avstriji proglasiti monarhijo samo en činiteij in' to je avstrijsko ljudstvo. MSnarhija,' do katere bi prišlo * državnim prevratom, ni cilj pametno mislečih m anarhistov in mislim, da lahko poudarim, da bi tudi cesar Oton nikdar ne pristal na tako pustolovščino, ker ima preveč čuta za odgovornost. Avstrija ae čuti tudi napram drugim državam in narodom preveč odgovorno, da bi hotela doseči rešitev, ki bi mogla izzvati zapletlja-Je z drugimi državami, zlasti pa s sosedL Smrtna nesreča pri naši radijski oddajni postaji Električni tok je ubil monterja oddajne postaje Ivana PovSeta — Nastopil je kratek stik in postaja je sinoči začela oddajati s precejšnjo zamudo Ljubljana in vsa Slovenija se je sinoči čudila, da se ljubljanska radio-postaja ob 18. ni oglasila, kakor običajno. Sprva si ljudje tega molka ljubljanske kukavice ni- co ztiali pojasniti in ponekod bo se žfl Si rile vise govorice. l£ape*i so tslttottl ia ifi r»6ii afcra&š ao povpraševali po ku. Kmalu pa &e je razvedelo, da se je pri radio-postaji v Domžalah pripetila smrtni nesreča. Monter postaje Ivan Povše je kakor običajno anooi ob 18. priklopil posta jo na zvezo s študijem v Ljubljani. Pri tem pa se mu je zazdelo, da nekaj pri aparatih ni v redu. Stopil je v oddelek, kjer so razni stroji in aparature visoke napetosti, da bi poiskal napako. Pri tem pa je iz še nepojasnjenega vzroka prišel v dotiko z napeljavo visoke napetosti 10.000 voltov. Kakor ob bliska zadet se je na mestu zgrudil mrtev. Ostali uslužbenci postaje so pre- plašeni priskočili na pomoč, toda bilo je že prepozno. Tudi zdravnik dr. Kremžar, ki so ga takoj poklicali, mu ni mogel več pomagati Zaradi te nesreče pa je nastal kratek etik, tako da je bila oddaja programi i nemogoča m ljubljanski, ukavica je bil* 6o poiJio v noč obsojena k molku. V Domžale je Se v teku večera prispela iz Ljubljane posebna komisija pod vodstvom inž. Osane, ki je takoj pregledala vso postajo ter ugotovila majhne napake v aparaturi. Prav tako pa se je tudi pokazalo, da je Povše najbrž sam zakrivil nesrečo, ker je kljub prepovedi stopil v prostore z vi&oko napetostjo, kar je postalo zanj samega usodno. Pokojni Povše je bfl drugače vesten uslužbenec in vsi. ki so ga poznali, obžalujejo njegovo tragično smrt. Star Ja bdi še le 47 let. Nov trgovski zakon Beograd, 20. januarja p. Danes je imel kratko sejo skupščinski odbor za proučitev novega trgovinskega zakona. Načrt je bil na seji definitivno sprejet in bo sedaj predlo-žeu Narodni skupščini. Kakor vse kaže, bo prišel takoj na dnevni red in fco to prvi zakonski načrt, o katerem bo skupščina razpravljala v svoji poslovni dobi. Razprava o trgovlnek?m zakonu se bo začela bržkone že 25. t m. Dne 26. in 27. skupščina ne bo zasedala zaradi pravoslavnih praznikov (sv. Sava). Danes popoldne bi moral imeti svojo sejo ludi skupščinski odbor za proučitev načrta novega zakon a o prekrških. Pa tudi njegova današnja seja je bila odgodena. Velik izvoz svinr v Nemčijo Vinkovci, 20. januarja, p. Novosadska svinjerejska zadruga je sklenila s trgovskimi firmami v Nemčiji pogodbo, po kateri bo dobavila Nemcem 40.000 zaklanih prašičev. Prašiči bodo morali tehtati najmanj po 100 kg. Smrt zaslužnega generala Beograd, 20. januarja p. V pretekli noči je v Beogradu umrl eden izmed najstarejših in najuglednejših oficirjev upokojeni divi-zijski general Milivoj Nikolajevič, ki spada med naše najslavnejše vojskovodje. Svojo vojaško kariero je pričel v vojni 1. 18®. Služil je potem aktivno — vse do zaključka svetovne vojne. Zavzemal je najuglednejša mesta, bil kraljev adjutant, marSal dvora, vojni ataše in dolgo let upravnik vojne eka-' demije. Sedaj je bil že nad 15 let v pokoju. Vremenska napoved Novosadska vremenska napoved ta torek: Deževno, še bolj toplo Zagrebška vremenska napoved z« danes-' Pretežno oblačno, np^Hiko deievno. toplo in nestalno vr«me. Ounajska vremenska napoved za torek: Prihod gorkega zraka, temperatura do 10 stopinj nad ničlo in več. vr^raetn v južnih Alpah padavine, v Višinača aneg. «fc vzhodem robu Aip dež