uto ion. sievnRa 160.
D Dubljom, v sreflo 16. loiija iez«.
Cena 1'50.
Iihaja vsak dan popoldne, izvzemal nedelje in praznike, finaeratl: do 30 petit vrst a 2 Df do 100 vrst a 2 D 50 p, večji inserati petit vrsta 4 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici beseda 1 D; Popust po dogovoru. — Inseratni davek posebej. Vprašanjem glede inseratov naj se priloži znamka za odgovor.
Ooravnjatvo wMov. Naroda* in .Narodna tlakama11 Bnallova oilca št 5, pritlično. — Telefon št. 304.
Uredništvo ,.Slov. Naroda'' Hnallova alica št. 9, I. nadstropje
Telefon štev. 34. Dopise sprejema le podpisane in zadostno frankovane. Rokopisov so no vrača.
V
2
Posamezne Številke:
Jugoslaviji od 4—6 str. po O. 1-50,  8 In vež D. V Inozemstvu 4—6 str. 2 o.9 8 in vet po 3 D. Poštnina plačana v gotovini.
„Slovenski Narod** velja:	V Jngošla>i'i		1   V Itftie astra
	v Ljubljani	po pottl	
	Din 240-—	Din 240-—	Din 360-—
	. 120*—	. 120-—	. 180'^
3 . ......	60-—	. 60-—	90—
1 .	20—	20—	30-—
Pri morebitnem povišanju se ima daljša naročnina doplačati. Novi naročniki naj pošljejo v prvič naročnino vedno   {flg* po nakaznici. Na s»mo pismena naročila brez poslatve denarja se ne moremo ozlratL
Za stalno državno politiko.
Po vesteh, ki smo jih prejeli iz Beograda, otvori gosp. Pašič te dni formalno krizo vlade, da se na ta način rešijo vprašanja, ki jih je postavila Kralju sedanja vlada za časa Pašićevega bivanja na Bledu. O pravi vladni krizi ne more biti govora. Krize niso izzvali zunanji razlogi ali parlamentarne raz; mere, pač pa zaključek same vlade, da omogoči v notranjščini države reden razvoj politike, državne uprave in go* tpodarstva.
Veliki pomladanski krizi se je nam* reč našlo samo izhod za silo. Situacija v parlamentu ni še bila nedvoumno zrela za rešilno odločitev. Kralj se je i ?daj obotavljal potrditi Pašič^Pribiče* * ičeve smernice notranje politike ter :'ržavi s pomočjo novih volitev orno* počiti točno opredeljeno državno polh t ko. Vlada pa je prevzela mandat le ^ato, da v poznejšem terminu znova r ostavi kralju vprašanje novih volitev ier s tem definitivno sanacijo naše Ttotranfe politike.
O tem si je namreč jugoslovenska "olitična javnost na jasnem: Nove vo-1 tve prinesejo popolnoma izpremenjen položaj države, izberejo popolnoma novo skupščino in omogočijo po za= rešljivih kalkulacijah sigurno zmago nacijonalne in državne misli.
Tega dejstva se zaveda tudi opozi* cijonalni blok, in samo radi tega dejstva tudi Radić, odnosno njegova franka odklanja volitve in na ta način ronujeni plebiscit za federacijo in za rvatsko »mirotvorno republiko« ali pa zdravo in pozitivno jugosl. državno idejo. Če bi ta ne\>arnost ne pretila, bi Radić gotovo dosledno s svojimi prejš* njimi plebiscitarnimi zahtevami z obes ^.a rokama sprejemal ponudbo novih volitev ter se v tem vprašanju definU iivno odmaknil od opozicijonalnega bloka. Radič in njegovi zavezniki v ožjem in širšem in najširšem opozici* jonalnem bloku se pa tudi ne boje : nasilnih« volitev, kakor imenujejo svobodne volitve, saj sami neprestano povdarjajo staro politično resnico, da nasilje rodi nezadovoljnost in torej še večje pristaštvo tistih strank, ki trpe pod nasiljem. Ako bi torej kleveta o ^nasilnih« volitvah bila resnična, tedaj bi morali nasilne volitve najiskreneje želeti sami opozicijonalci, ker bi si na ta način poboljšali položaj v narodu in s tem zasigurali odločno večino. Če bi vlada v resnici pomišljala na »na* *ilne« volitve, bi tedaj storila nekaj, kar bi bilo opozicijonalcem v prid. Pomnožila bi opozicijonalne vrste in vladni koaliciji ter nacijonalni politiki sama izpodkopala tla.
Opozicijonalni blok pa odklanja rolitev in s tem dokazuje, da je njegova
kleveta o »nasilnih«  volitvah prosta laž, s katero le vara narod in javnost, da jo pridobiva za sebe. Opozicijo* nalni blok se boji volitev, ker dobro čuti, da je izgubil med narodom tla in da se ta narod povsem odkrito pre* obrača na pravo pot, da že sluti velU čino  nacijonalne misli  ter vzvišenost samostalne državne ideje. Ideja jugo* slovenske   kraljevine  je   priprosta in enostavna. Ravnotako enostavna je in priprosta tudi ideja mirnega notranje« ga razvoja, želja po gmotnem blago« stanju in socijalni dobrobiti. Narod je sit revizijonističnih fraz, »sporazuma* ške« ideje se obračajo samo na peščico solzastih  malkontentov.   resni gospo* daski in socijalni časi odbijajo vele* hrvatske in velesrbske sanje in tudi med slovenskim ljudstvom že dozoreva spoznanje, da ni tisti prijatelj sloven* skega naroda, ki samo govori o slovem skem narodu, ki zahteva njegovo po* klerikaljenje. pač pa tisti, ki zagovarja skupno   državo,   složno   vojaško moč proti tujcu na severni in južni meji, tisti, ki propoveduje udanost do države ter pozitivno sodelovanje na državni upravi, v občinah, v samoupravah in v vsem javnem gospodarskem in kultur n em živijen ju.
Radi te izpremenjene situacije v narodu se torej vlada po pravici po* stavlja na stališče, da gre razvoj do* godkov in razpoloženja naroda tako hitro naprej, da smemo imenovati številčno moč opozicijonalnega bloka zastarelo in sedanjemu notranjemu položaju neodgovarjajočo.
Nove volitve pomenijo potrebo dr* žavne politike, zahtevo enotne smeri v vsem gospodarskem in kulturnem življenju, trajno nacijonalno koalicijo namesto nestalnega konspiriranja ne* zadovoljih fragmentov v narodni skup* ščini. Državi je treba podati ustaljen temelj. Ta temelj pa ni drugi, kakor \ narodna skupščina, ki za večjo dobo let garantira stalno neoproženo večino in s tem enotno smernico zunanje in notranje, gospodarske in socijalne politike.
Vladno krizo je izzvala vlada sama, da kralju še enkrat predoči situacijo v državi in absolutno potrebo po novih volitvah, ki pomenijo, kakor rečeno, možnost zanesljive nacijonalne in dr* žavne politike.
Opozicijonalni blok, kot zveza re* publikanca Hrvata, z demokratom Srbom in »Jugoslovenom« Davidovi* čem, klerikalca in avtonomista drja. Korošca z muslimanom Spaho, nima resnega obeležja, nima točnega delovs nega programa: Niti ustavnega, niti konkretno gospodarskega ali socijalno^
Neodvisna delavska stranka v vsej državi prepovedana.
Razpust strokovnih organizacij. — Zaplemba arhivov in spisov. Številne aretacije komunističnih voditeljev.
— Beograd, 15. julija. (Izv.) Po nalogu notranjega ministra so izvršile vse politične    oblasti    razpust takozva-
ne neodvisne delavske stranke, popreje komunistične in to po vsi državi. Po vsej državi so razpušČene tudi vse strokovne organizacije, ki so imele komunistično večino oz. ki so bile komuni-zirane.
Za gotov čas je vlada najstrožje prepovedala vsako zborovanje in vsake sestanke delavstva s političnimi cilji- Tak zbor je bil snoči napovedan v Beogradu. Radi zaplembe 38.000 dinarjev so tipografi sklicali protestni shod, ki je bil pa zabranjen. V Beogradu je razpuščena organizacija tipograf ov. Društveni prostori organizacije so bili zapečateni. O tem koraku vlade bo razpravljal tudi sedaj se vršeči kongres tipografov. Razpust organizacije je povzročil med črkostavci splošno razburjenje.
Po izjavi merodaine osebe notranjega ministrstva je bil glavni razlog, ki je bil merodajen za vladine ukrepe, postopanje komunističnih voditeljev, ki so pričeli z ravnotako agitacijo, kakor svoječasno, ko je bila še dovoljena komunistična stranka. Po vsej državi so ustvarili ilegalne in teroristične organizacije. Obsežna proridržavna agitacija, pisava strankinega tiska in stalne zveze z boljševiško Rusijo so jasno pričale o tem, da skuša Neodvisna delavska stranka z revolucijo porušiti sedanji družabni red. razširjene so bile v delavskih slojih različne defetisticne bro- 1
sure. Gibanje komunistov se je tako razmahnilo, da smo se bližali splošnemu položaju, kakor je bil leta 1920. Zunanji povod za razpust neodvisne delavske stranke je dalo pismo komunista Trise Kaclerovića na črnogorske komuniste, v katerem svari, da naj bodo previdni in naj pravočasno shranijo vse kompromituioče spise ter jim je dajal obenem podrobna navodila, kako naj nadalje postopajo. Po izjavi te osebnosti Neodvisna delavska stranka ni bila oficijelno priznana in je bil sedaj skrajni čas, da je vlada začela nastopati proti komunistom, ki so pod masko neodvisne delavske stranke skušali uresničiti svoje revolucijonarne ideje.
Poročila iz ostalih držav kratko javljajo, da so politične oblasti povsod zaprle delavske komunistične domove in prepovedale obstoj gotovih komunističnih organizacij.
— Zagreb, 15. juKja. (Izv.) Včeraj ob 11. dopoldne je policija zasedla komunistični delavski dom na Starčevi-ćevem trgu. Zastražila je vse dohode, izvršila hišno preiskavo, zaplenila arhiv ter nato delavski dom zapečatila. Procedura se je izvršila brez vsakega incidenta. Doslej ni bil v Zagrebu aretiran še noben komunist. Policija je zasedla prostore redakcije komunistične »Borhe«, izvršila je tam hišno preiskavo ter prepovedala nadalino izdajanje »Borben. Razpuščene bodo tudi nekatere druge strokovne organizacije, v katere so se vrinili komunisti.
Trgovinska pogodba z Italijo podpisana.
Poset našega kralja v Rimur italijanskega v Beogradu. — Prometna in veterinarska konvencija. Objava nove carinske tarife.
— Beograd, 15. julija. (Izv.) Trgovinska pogodba z Italijo je bila včeraj
I
podpisana. Politična javnost pripisuje temu dogodku velik gospodarskopoliti-čen značaj. Po mnogih peripetijah, tež-kočah in ovirah je prišlo končno med obema sosednima državama do gospo-darsko-političnega sporazuma, s katerim se pričenja praktično izvajati prijateljsko zbližanje obeh narodov, za kar je dala temelj v januarju letos v Rimu
kulturnega! Pač ima neko številčno moč za seboj, ki pa predstavlja preteklost.
Ne dvomimo, da se kriza reši tako, kakor velevajo državni in nacijonalni interesi in da se malkontentne in sebične, preteklosti odgovarjajoče šte* vilke v narodni skupščini potisnejo v ozadje.
sklenjena prijateljska pogodba- Ker so odstranjene vse ovire in kakor hitro pride v obeh državah še do ureditve nekaterih notranjih prilik, poseti naša kraljevska dvojica Nj. Vel. kralj Ale" ksander I. in kraljica Marija Rim, kakor je to bilo dogovorjeno že v Rimu ob sklepu prijateljske pogodbe. Nasprotno poseti nato italijanska kraljevska dvojica Beograd. Po informacijah Vašega dopisnika je določeno, da poseti naša kraljevska dvojica Rim v me" mesu oktobru tega leta.
O podpisu trgovinske pogodbe je bil snoči ob 17. izdan kratek uradni komunike, ki veh:
Nocoj ob 18.30 je bila podpisana pogodba o trgovini in plovi ubi med našo kraljevino in kraljevino Italijo v prisotnosti   naše in italijanske delegacije.
Kot pooblaščenci so pogodbo podpisali od naše strani minister trgovine in industrije dr. H. Krizman, predsednik gen. direkcije carine v pok. Sava Kuli i ć pooblaščeni minister dr. Otokar R y b a f ter načelnika v ministrstvu trgovine in industrije dr. Milan T o d o-rović in Milan S a v i č. Z italijanske strani so pogodbo podpisali italijanski poslanik na našem dvoru general Aleksandro Bodrero in predsednik italijanske delegacije senator Ludovico L u c i o 11 i.
Pogodba obsega:
I. ) Splošni del s prilogami: a) pogodbo o uvoznih carinah v kraljevini Srbov, Hrvatov in'Slovencev, b) pogodbo o uvoznih carinah v Italiji, c) pogodbo o izvozni carini iz naše države,
d) pogodbo o izvozni carini iz Italije,
e) odredbe, ki se tičejo obmejnega prometa. Te odredbe bodo veljale za obmejne cone, ki se bodo naknadno določile s posebno konvencijo ter ne bodo večje kakor 10 km na obeh straneh.
II. Posebni protokol, s katerim se daje Italiji omejeno pravo plovbe v naših vodah.
III. Zaključni protokol splošnega dela pogodbe.
Dalje na drugi strani.
Borzna poročila.
ZAGREBŠKA BORZA.
Dne 15. julija. Sprejeto ob 13.
Devize: Curih 15.60—15.70, Pariz 441.25—446.25, Praga 2.51—2.54, Newyork 84.30—85.30, London 365.25—368.25, Dim a i 0.1190—0.1210. — Valute: dolar S3.50—84.50, lira 362.50—365.50
Efekti: 7% invest. pas. 1921 65.50— 66. 2j^% drž. renta za ratnu štetu 121.50— 122.50, Ljubljanska kreditna 220, Centralna banka 32—34. Hrv. esk. banka 126—127.50. Kreditna banka, Zgb. 125—127. Hipotek, banka 62—63, Jugobanka 116—117. PraSte-diona 915—920. Slavenska banka 110—116, Eksploatacija 117.50—120. šećerana. Osijek 1030—1045, Isis, d. d. 62—65. Nihag 90—92 Gutman 760—790, Slaveks 275—2S0, Slavonija 92—95. Trboveljska 500—525. Vevče 140.
INOZEMSKE BORZE.
— Curih, 15. julija. Današnja borza: Beograd 6.40, Praga 16.06, Dunaj 0.0077, Newyork 5.44, London 23.88, Pariz 28.30, Milan 23.55,  Berlin  1.30. Amsterdam 206.
— Trst, 15. julija Predborza: Beograd 27.25—27.325, London 101.10—101.20, Pariz 120.25—120.75, Newyork 23.05 23.125, Curih 424.50—426, Dunaj 0.0329—0.031, Praga 63.35—68.75.
— Dunaj, 14. julija. Devize: Beograd 838—S42. London 311.000—312.000. Milan 3054—3056, Newyork 70.936—71.185, Pariz 3687—3703, Praga 2105—2115. Curih 13.075 —13.125.
Valute: dinar 837—843, dolar 70.460 —70860, lira 3070—3090, češka krona 2092— 2103.
DR. IVAN ROBIDA:
29
Mo%e ob potu.
Sodnik:       Kaj naj bo to? govori jasno!
Rabelj: (britko)   Kdaj za izpoved je prekasno? A grešnik ž njo odlaša vsak.
(odmor)
Sodnik:
Ko davi sem na rame meč zadel in se na pot odpravil, vse svoje sile sem zastavil« da zmagam nad seboj misleč.
Preveč moči sem si prisodil, za križev pot, ki sem ga hodil, za križ, ki vanj prelil sem meč. In kar trpel sem in trpim — še za — krvnika je — preveč.
Temno je vse, kar govoriš.
Rabelj: (razburjeno)   Pa bodi luči Osvobodim naj sel Pribijte me na križ, sam se ne bom, — ne morem se. Ne morem I — Proč s teboj I — in naj
se ne dotaknejo roke
te moje več — in najmanj zdajl
(vrže meč po tleh)
3. prizor.
(Opatica nastopi s spremstvom ter ostane v ozadju)
ko moral bi končati njo. ki vreden nisem, da bi ji noge objeti bele smel, (se vrže pred Lucijo, ji objame noge in jih skuša poljubiti)
da bi umil s poljubi jih ljubezni blazne moje!
Lucija:        Jaz sem na koncu svojih sil! — (v zadregi)  da zadnje hipe mi teži tako! —
France: (ki je ves čas mrko gledal na obsojenko tn rablja, skoči proti odru)
(ironično)   Teži? — Ne! ne! Naj jih sladi (strastno)   z otrovom volčje m lest i svoje, (Luciji)      in kot v poročne naj noči sopari srce zanj tvoje zadrhti, ko pred nožice belokože obožujoče položi v zamolklo * plam ene če m žari srca ti svojega mokrocvetoče rože . .
(stopi do ležečega krvnika, ga z levico potrese za desno ramo in ga dvigne v toliko, da si gledata iz oči v oči)
(sarkastično)  Daj! dvifhi ženin se, odmeni nevesta čaka, drugovi in svati! odpira raj se na stežaj! natrosi rož po moče žejni trati, in travici zeleni
poljube tiste svoje blazne daj! (bliskoma izdere nož izza pasu, mu ga zarine v srce in odskoči zopet v ospredje)
Rabelj: (začudeno)   Kdo? t i ?
Da take oči
tudi m o r 6 ?
Zadel je srce,
in smrtni obliva me znoj!
Lucija: France:
Moj Bog, kaj storil si, France? —
Ti vprašaš še? udova ti neporočena! In vendar žena izgubljena, (mehko, britko)   kak6, kako sem ljubil te!
Ljudstvo:    O glejte, kaj ljubezen vse stori!
Rabelj: Umiram! — In prav je tako,
da padel sem v prah
I pred teboj!
Saj lepo in sladko je izhrepeneti in umreti
ob tvojih nogah, o Uucija!
Lucija: (pristopi k umorjencu)   Izhrepenel si, izkrvavel si —! In meč usmiljeni ti tvoj iz rok je pal! Kako, kako si nad menoj se kruto maščeval, rešitelj rešeni ti moj!
France:       A mene — ni odrešil — in meni ni utešil ognjene žeje v prsiK mi po njej!
Sodnik: (straži)   Kaj še pomišljate? Naprej! in primite zločinca! Ne! Človeka se ubijati ne sme, m bodisi, da je — krvnik.
France: (etnično)   Gotovo ne, gospod sodnik! [Vendar loviti in soditi se jaz ne dam.
Sam svoj sodnik, sam svoj krvnik se sodim sam. (Se zahode in pade ob klopi na tla)
Pri podpisu M se obenem izmenjan* gre noti, ena, 5 katero naša vlada izjavlja, da stopijo oni dan, ko se objavi nova carinska tarifa v yeljavnost, tudi vse olajšave, določene v pogodbi, kakor postavke sa blago« ki se uvaža iz Italije v našo državo. Draga nota izjavlja, da se nadaljujejo pogajanja o onih predmetih, ki sedaj še niso mogli &u rešeni
— Beograd, 15. julija. (Izv.) V prometnem rninistrstvu je bila včeraj popoldne konferenca italijanskih in jugo-slovenskih komisarjev radi podpisa pro-ffietne konvencije, TežkoČe dela samo vprašanje prometa z Reko. Naša dele-jgacija odločno vztraja pri svojih zahtevah in noče ničesar popustiti.
Gospodarsko-finančni ministrski ko-fnunike je včeraj razpravljal o novi carinski tarifi, ki se istočasno objavi, ko to odobrena in objavljena na novo sklenjena trgovinska pogodba' z Italijo. Ministrski odbor je sprejel končno od ko-prisije izdelani načrt nove carinske tarife kljub temu, da je fin. minister navaja! nekatere finančnd tehnične ovire. Z novo carinsko tarifo so zavarovani nekateri naši industrijski izdelki. V 'drugem ozfru carinska tarifa zelo olajšuje fzvoz, svoboden je izvoz stro jenih kož za hrastove prage je znižana izvozna fcarina od 15 na 10 dinarjev.
Snoči je bila podpisana tudi veterinarska konvencija' o pregle<k)vanju živine na meji.
Trgovinski minister dr. Krizman je podal po podpisu tesovinske pogodbe daljšo izjavo, v kateri med drugim veli: »Po raznih težkočah in dolgih posvetovanjih je končno podpisana trgovinska pogodba med Italijo in našo kraljevino. To je dogodek posebnega značaja v naši trgovski politiki. Z njo niso le definitivno urejeni naši odnošaji z Italijo, marveč se tudi postavlja naša trgovina na trdnejše temelje.«
— Beograd, 15. julija. (Izv.) Trgovinska pogodba, sklenjena včeraj z Italijo, stopi v veljavo takoj po obojestranski ratifikaciji od strani narodnih skupščin. V zunanjem ministrstvu v veliki dvorani so se ob 18.15 zbrali v polnem številu delegatje gospodarske komisije. Zanimiv je bil pojav, da so vsi italijanski delegatje prispeli v črni predpisani obleki, dočim sta bila v črnini na naši strani samo pooblaščeni minister R y b a r in sekretar delegacije, dočim so bfli vsi ostali v poletni beli obleki. Po končanem podpisu so si člani podali obojestransko roke ter si čestitali. Pri podpisu ni bila izvršena nikaka ceremonija, niti ni bilo običajnih oficijelnih govorov. Prvi je pogodbo podpisal trgovinski minister dr. H. K r i z m a n, za njim italijanski poslanik general B o -d r e r o. General Bodrero ie prvi zapustil zunanje ministrstvo ter je novinarjem pred vstopom v svoj avtomobil kratko omenil: »Končano je! Podpisali smo!«
Stjepan Radić ustreljen v Moskvi ?
Vest še nI uradno potrjena.
— Beograd, 15. julija. (Izv.) Sofijski socialistični list -Epoha« javlja po letonskih »Izvestjih«, da le bX Stjepan Radič v Moskvi ubit povodom neke vojaške parade. Radića je po poročilu »Izvestij« ubfl njegov rojak Bakič, ki služi v rdeči armad. Bakica so oblasti aretirale. Na Radića je Bakič oddal več strelov. »Epoha« priobčuie nekatere podrobnosti ter pravi da je Bakič zavze-
— Beograd, 15. julija. (Izv.) V razvoju notranjepolitičnih dogodkov je opažati zadnje dni radi lahnega obolenja Nj. VeL kralja popolno stagnacijo.
Vsa poBtična javnost pričakuje samo kraljevega povratka iz Topole. Kraljevo prehlajenje Ima lahek značaj, vendar je kralj včeraj v Topoft ostal ves dan v svojem stanovanju ter ni nikogar sprejemal. V Topolo je bil pozvan kraljev telesni zdravnik dr. Ko h en. Politični krogi zatrjujejo, da se kralj povrne v dveh aH treh dneh. Kraljevega povratka je pričakovati v četrtek zvečer aH v petek zjutraj.
Sigurno in pozitivno je, da se takoj po kraljevem povratku otvori vladna kriza in da bo ministrski predsednik Pašič poda! ostavko svojega kabineta. Radikalni krogi so popolnoma prepričani, da se ta kriza reši na ta način, da bodo razpisane nove volitve In da bo volilni mandat poverjen vladi nacl-jonalnega bloka. Kriza bo rešena koncem tedna. Za četrtek ob 10. dopoldne je sklicana plenarna seja Davidoviče-vega parlamentarnega kluba in glavnega odbora njegove stranke, da se po-
mal v rdeči armadi važno mesto. Bakič je baje izjavil, da je ustrelfl Radića, ker je izdal hrvatski narod. Bolgarski Ust pripominja, da je bil Radič na mestu mrtev. Vest, pravi »Epoha«, še ni uradno potrjena in je upati, da bo de-mentirana. (Beležimo to senzacijo, dasi smo mnenja, da je malo verietna. Ured.)
Rešitev krize
svetuje o nadaljni taktiki napram vladini krizi.
— Beograd, 15. julija. (Izv.) Danes dopoldne je splošni notranje * politični položaj popolnoma neizpremenjen. Niti v predsedstvu vlade niti v narodni skupščini ni bilo nikakihi važnih poli* tičnih razgovorov, ozir. sestankov. Par* lamentarni krogi so prepričani, da ostane kralj v Topoli še nekaj dni. Mi« nistrski predsednik Nikola Pašič je danes dopoldne v svojem kabinetu re* seval tekoče vladne posle, ter se je me« stoma kratko razgovarjal s posamnimi ministri. — iV beogradski javnosti je danes razširjena vest, ki je prišla preko Sofije, da so v Moskvi ubili Sijepana Radića. Ta vest ni verjetna, a pozitiva nega dementija ni.
Vsa javnost danes razpravlja o po* menu včeraj z Italijo sklenjene trgo* vinske pogodbe. Italijanski poslanik Bodrero namerava koncem tega mese* ca prirediti za vse člane gospodarske komisije, ki so sodelovali pri sestavi trgovinske pogodbe, izlet do Smedere* va na italijanski rečni bojni ladji »Giannini«, ki je ukrcana v beograd* skem pristanu.
znanju Rusije, v tem oziru ste zanimivi izjavi dr. Beneša in dr. Ninčiča. V tem vprašanju je ostalo isto razmerje, kot na beogradski konferenci. Praška in beogradska vlada ste povsem neodvisni od Bukarešte v ruskem vprašanju. Glede besa rahli s k ega vprašanja ni izključeno, da se dr. Benešu posreči romunsko vlado pregovoriti, da nekoliko popusti od svojega intarsigentnega stališča.
List pa posebno podčrtava izjavo dr. Ninčiča o najnovejših obmejnih konfliktih med Italijo in Jugoslavijo. — Pravi: Posebne omembe je vredna izjava dr. Ninčiča glede odnošajev Jugoslavije napram Italiji. Ta izjava postavlja v pravo luč zadnje mučne dogodke ob meji, ki imajo svoj vzrok edi-nole v okolnosti, da še ni potegnjena določna mejna črta. Italijanski diploma, tični krogi so dr. N inči cev o izjavo sprejeli z največjimi simpatijami.
Revolucija v južni Ameriki.
— Dunaj, 15. julija. (Izv.) Brazilijsko poslaništvo jc prejelo iz Rio dc Janeiro z dne 13. t. m. datirano brzojavko, ki veli:
»Zvezna vlada je prejela od svojih diplomatskih zastopstev napačne alarmantne vesti. Id so bile objavljene v evropskem tisku o položaju v Sao Paolo. Nekateri listi v Buenos Aireeu in v Montevideo, kakor tudi dopisniki zunanjih listov v teh mestih 90 postali žrtev svoje dobre vere, ko so razširili tendencijozne vesti, ld so jih spra* vili v svet interesiram ljudje. Pri revolti v Sao Paolo gre za upor državne policije v Sao Paolo. Ta upor jc z ozirom na hitro intervencijo zvezne vlade in vlade države Sao Paolo omejil samo na to mesto in je brez vsakega vpliva na druge pokrajine dr* zave. Neresnično je, da bi se uporniško gibanje razširilo tud: na Južno Brazilijo. Tam vlada mir. Ker zvezna država noče razrušiti mesta Sao Paolo, se je akcija vlade omejila le na obkolitev mesta in na bombardiranje vojašnic m skladišč upornikov. Uporniki so predlagali pogajanja. Zvezna vlada je to ponudbo odklonilo in zahtevala brezpogojno predajo. To je treba tudi pri« čakovati v kratkem. Železniška zveza med Rio de Janeiro in Sao Paolo Je vzpostav* ljena.
— Buenos Aires, 14. julija. (Izv.) Po vesteh iz meje so uporniki vjeli poveljnika vladnih Čet generala Horenho. Vlada v Sao Paolo je bila prisiljena odstopiti. Voditelji vstasev ao izjavili, da je revolucijonarno gibanje naperjeno tudi proti zvezni vladi Brazilije.
— Newyork. 14. julija. (Izv.) Po brezžičnih poročilih, ki jih je oddalo pred San* t osom vsidrano japonsko brodovje. gore doki v pristanišču Santos. Pri obleganju mesta Sao Paolo je bilo ubitih okoli 400 civilistov.
— Nexvyor1c. M. julija. (Izv.) Po vesteh iz Brazilije je bilo pri zadnji revolti v S-.io Paolo, ki je bila mestoma zelo krvava, ubi* tih na obeh straneh okoli 3000 oseb, med njimi tudi veliko število civilnih, v revolucijo nezapletenih oseb.
ODHOD FRANCOSKE DELEGACIJE V LONDON.
— Pariz, 15. julija. (Izv.) Francoska zbornica je danes ob 1.30 zjutraj končala razpravo o amnestijskem zakonu. Zakon je v celoti sprejet. Razpravi je ministrski predsednik Herriot prisostvoval do nje konca. Danes ob 10. dopoldne je odpotovala francoska delegacija s Herriotom na čelu na londonsko konferenco. V Herriotovem spremstvu se nahajajo finančni minister Clementel. vojni minister general Nol-let in generalni tajnik zunanjega ministrstva Perretti della Rocca. Francoska delegacija se deli v pet sekcij: v di-plomatično, vojaško, finančno, gospo-darskotehnično in juridično.
DR. BENEŠ O AVSTRIJSKIH FINANCAH.
— Dunaj, 15. julija (Izv.) V razgovoru s praškim dopisnikom »Neue Freie Presee« j« zunanji minister dr. Beneš med drugim izjavil, da vstop Nemčije v Društvo narodov lz tehničnih razlogov nI mogoč do kon. ea tega leta. Na vprašanje, če je pričakovati, da se bo Društvo narodov v svoji komisiji bavilo s povišanjem avstrijskega državnega proračuna, za kar je Avstrija naprosila, je dr. Beneš odgovoril, da je to pričakovati. Vendar so se od gotovih strani pojavili pomisleki, da hi se Avstriji dovo-
UlO povišanje državnega proračuna, Čeprav je utemeljeno na način, da se imajo povišati plače zveznim uradnikom. S povišanimi plačami bi bili avstrijski uradniki ve. Iko boljše plačani kakor angleški in francoski. Mogoče je, da Anglija in Frnaclja ne bodete Ile v tem vprašanju predaleč. Tndi zadnji dogodki v avstrijskem ban, karstvu niso v Društvu narodov povoljno vplivali, upati pa je. da se đo septembra zadeva popolnoma pojasni in razbistri.
DELNA REKONSTRUKCIJA POLJSKE VLADE.
— Varšava, 15. julija. (Izv.) Se ta teden izvede ministrski predsednik G r a b s k i delno rekonstrukcijo svojega kabineta. Kot zunanji minister bo pozvan v vlado vodja lavioe Thugut in kot prosvetni minister brat ministrskega predsednika Stanislav Grabski.
INDUSTRIJSKA KRIZA V NEMČIJI-
— Mannheim, 15. julija. (Irv) Svetovno* BBtna tovarna strojev H. Lsnz je radi po* manjkanja denarja in denarne krize usta* vila v soboto svoj obrat. Odpuščenih je nad 5000 delavcev. Uradništvu bo služba v zako* nitem roku odpovedana.
KONFLIKT MED FRANCOSKIM SENATOM IN POSLANSKO ZBORNICO-
— Pariz, 15. julija. (Izv.) Zasedanje se* nata je odgođeno do 31. julija t. I. Od::-ni* te v je izzvala v poslanskih krogih vladine večine nezadovoljstvo in ostro kritiko, ker skuša senat na ta način odgoditi sprejem amnestijskega zakona. Senat je po večini proti pomiloščenju Caileausa in Malvvja. Ta zadeva je povzročila sedaj hud konflikt med senatom in poslansko zbornico..
— Pariz, 15. julija. (Izv.) Nocoj ob 1.30 je zbornica sprejela s 325 glasovi proti 185 glasovom v celoti amnestijski zakon. Zasedanje zbornice je bilo nato odgođeno do 29. julija
VELIKA ŽELEZNIŠKA NESREČA-
— .Milan. 14. julija. (Izv.) V nedeljo so tri društva iz Lupana organizirala izlet v Domodnssolo. Izleta se je udeležilo S4 oseb, ki so se odpeliale z vlakom do Locarna. od tam pa s posebnim vlakom električne Železnice. V bližini Domodossole pri občini Mazzc-ra se je vlak. ki je obstojal iz dveh vozov, prevrnil preko 2 metra visokega nasipa v jarek. Vlak je bil popolnoma razbit in so potegnili izpod ruševin neko gosodično mrtvo ter 45 oseb več ali manj težko ran:enih. Elektr. železnica je bila zgrajena lansko. leto in so se že pri otvoritvi pokazale velike napake. Vlak je na mestu nesreče vozil zelo hitro, čeprav so tam veliki ovinki. Vzrok nesreče je v tem, da so vlaku odpovedale zavomice.
Pslifione vesti.
— Sestanek kralja Aleksandra s prezfdentom Masarykom. Kakor poročajo iz Prage, pride v četrtek 17. t. m. v Karlove Vary predsednik Češkoslovaške republike dr. M a s a r y k. Govore tudi. da tja prispe tudi naš kralj Aleksander I.
= Ali poda Pašič ostavko? O rem vprašanju razpravljajo beogradski listi in prihajajo do tega-le zaključka: Najverjetnejše je, da poda PaŠšć demisijo, vendar pa so politiki, ki zastopajo mnenje, da se kriza konča in razplete brez demisije sedanje vlade. To bi bilo v slučaju, ako bi krona usvojila razloge min. predsednika Pašića in mu poverila volilni mandat. Temu bi sicer sledila ostavka, toda samo radi forme, čim bi bilo vse izvršeno in pripravljeno bi krona sprejela ostavko sedanje vlade, istočasno pa bi podpisala ukaz o novi volilni vladL Po podpisu tega ukaza se kralj zopet vrne na Bled.
= Kajnovstvo !n abelstvo. Današnji ^Slovenec« prinaša dolg, strupeno pisan uvodnik, v katerem mrgoli sovražnosti do jugoslovenstva, ki je za nas ljubezen do obstoječe enotne države Srbov, Hrvatov in Slovencev ter dužnost do njenega čim jačjega procvita~ nja. Tako ljubezen do nove države imenuje »Slovenec« kajnovstvo nad slovenskim narodomO). Toda v isti sapi, ko piše o kajnovstvu nad slovenskim narodom, pristavlja slavospev »idealno zasnovani »Orjuni« (lastne besede današnjega »Slovenca«) in govori o zlorabah »organizacije jugoslovanskih nacionalistov«. Na eni strani torej lopovsko podtikanje kajnovstva nad slovenskim narodom, ker se liubi novo državo in ker se zagovarjajo dolžnosti napram Skupni domovini, po drugi strani hinavski slavospevi organizacij, ki zagovarjajo isto ljubezen in dolžnost do nove države in ki je radi tega naperjena proti notranjim separatistom in rušite-Ijem enotnosti in nerazdeljivosti nove države. Kajnovstvo je torej po lastnem protislovju klerikalnega dnevnika čisto lepa stvar — »idealno zasnovana »Or-juna«, torej oroanizacija z idealnim poletom, med tem ko je klerikalno abelstvo najprostejše varanje javn°sti s separatizmom, neprikritim pohlepom po klerikalni avtonomiji in strahovladi v Sloveniji, podtikanje nečednih dejanj nasprotnikom separatizma v Sloveniji. »Slovenec« in njegova klerikalna stranka bi že bila nacionalistična, toda le pod pogojem, da prej naša država izroči ljubljansko in mariborsko oblast klerikalni stranki in da jo ustoliči za avtonomnega in zakonodajnega poglavarja vse slovenske bodočnosti dr. Brejca. V tem slučaju bi Slovenci padli pod grdo diktaturo duševnega in gmotnega življenja, kakršna ie cvetela pred svetovno vojno, ko je avstrijska oblast izročila bivšo Kranjsko klerikalnim mogotcem. Ker pa tega noče storiti Jugoslavija, ki je moderna država, namenjena svobodi in bratski enakosti vseh državljanov brez razlike vere, kulturnega nazora ali stranke, se protivi »Slovenec« in SLS Jugoslaviji in govori o »kajnovstvu« dr. Žerjava in tistih, ki žele mogočno in enotno Jugoslavijo, abelstvo pa prideva tistim, ki so ruši-telji naše notranje sloge ter mirnega državljanskega življenja in napredovanja!
= Svoboda društvenega delovanja te »provokacije«. Ko so trboveljski komunisti zavratno napadli nacionalistične manifestante iz cele Slovenije, ki so hoteli x Trbovljah  razviti praooi
svoje tamošnje podružnice, je »Slovenec 1 to nekvalificirano kršitev svobode javnega kretanja utemeljeval s tem, da bi bila morala državna oblast prepovedati nacionalistično slavnost, ker je ta pomen i a provokacijo komunistične večine v Trbovljah. Ta utemeljitev je popolnoma sorodna utemeljitvi italijanskih in nemških mogotcev, ki so pred vojno zahtevali od avstrijskih državnih oblasti prepovedi slovenskih manifestacij, češ da pomenijo provokacijo manjšine napram večini. Tako je bilo v Celovcu, v Mariboru, Celju, Gorici, Trstu in drugje. Slovenska telovadna društva na pr. so se morala v takih slučajih v velikih lokih izogibati sredine mesta in na veselične prostore hoditi po predmestjih. »Slovencu« tiče avstrijske metode globoko v kosteh, zato posnema tedanje nemške mogotce in z njihovimi argumentacijami brani komuniste pred nedolžnimi nacionalističnimi manifestanti in jih še dolži provokacije«. Takšno nepošteno zagovarjanje imenuje »Slovenec« nepristransko obrambo nedolžnih in zapostavljenih. Po tej logiki ne sme napreden človek v občino, ki je klerikalna, ker bi to pomenilo »provokacijo« klerikalnih obči-narjev, in če bi se napreden človek branil pred napadom zdivjanih klerikalnih občinarjev, bi »Slovenec« poročal, da so bili občinarji nedolžni In da zadene krivda pravzaprav naprednega človeka, ki je šel »provocirat« klerikalne občinarje. Lepa je svoboda, kakršno si predstavlja »Slovenec«; in kakršno bi rad uvedel v svoji sanjski avtonomiji!
Pravica svobode društvenega gibanja in delovanja naj bo sveta samo za klerikalne organizacije in za klerikalne manifestacije, za napredne in nacionalistične pa naj velja izgovor o »provokaciji« komunistične ali klerikalne večine! Po tej logiki bi bila morala napredna Ljubljana lani pobiti klerikalni katoliški shod, ker je pomenil »provokacijo«. Tedaj pa se je napredna Ljubljana vedla nekoliko drugače, kakor so se obnašali komunisti v Trbovljah in njih zagovornik »Slovenec«. Mi pa natančno vemo, kako bi se bila obnašala Ljubljana, da |e sedež klerikalne avtonomije in mesto s klerikalno večino, ako bi v njej bila priredila napredna In nacionalistična organizacija shod. kakršen je bil katoliški! Vse bi bila klerikalna d ruha 1 opljuvala in pobila!
Odkritje spominske plošče Miloradu Oraškoviću.
V Delnicah na Hrvatskem je bila v nedeljo na svečan način odkrita spominska plošča pok. ministru Miloradu Dra-škoviču in sicer na mestu, kjer ga je zadela atentatorjeva krogla. Slavnost je bila prava manifestacija jugoslavenske ideje. Na svečano odkritje so prispeli poslanci in predstavniki različnih oblasti iz vseh krajev države. Vlada je bila zastopana po državnem podtajniku g. Vekoslavu W i 1 d e r j u . dalje so slavnosti prisostvovali predsednik »Samostojne demokratsek stranke« posl. Edo Lukinić, dr. Ljuba Tomašiić, zastopnik zagrebške organizacije samostoi-nili demokratov, zastopniki Sokolstva itd. Okoli spominske plošče je bilo položenih nebroj vencev, med njimi vene: kraljevske vlade. Svečano odkritje se je vršilo ob 12, ko so prispela poslednja poslanstva iz Beograda in Zagreba. Najprejc je prota Vladimir Dujić opravil svečan parastos. Pevsko druŠtov »C al-kan« iz Zagreba pa je zapelo žalostin-ko. Po parastosu je imel lep govor g. Dujić, na kar so govorili g. Janko Kre-tič, ravnatelj Prve hrvatske štedionice, podr. v Delnicah, nač. g. Ivan P 1 e Š e , ki je odkril spominski križ. na kar je povzel besedo državni podtajnik g. Ve-česlav \V i 1 d e r, ki je poveličeval pokojnega Milorada DraŠkovića, izvajajoč* v svojem krasnem govoru med drugim: »Stoj popotnik. Odkrij se na tem krvavem aH svetem mestu, na katerem je padel človek, ki je delal za sigrurnost, mir, red in dobro tvojega naroda!« V imenu davidovičevskega poslaniškcga kluba iz Šumadne je govoril poslanec Gjoka Popov i Ć. Krasen govor je imel v imenu glavnega odbora samostojnih demokratov dr. Edo Luk i nič, ki je naglašal, da veliki dogodki dobe velike ljudi. Veliki, največji dogodek v zgodovini našega troimenega ali enega naroda, njegovo osvobojenje in ujedinjenje v edinstveno veliko našo narodno državo, našel je tudi svojega narodnega velikana Milorada DraŠkovića, Končal je svoj govor s »Slava« vzklikom pokojnemu Draškoviću. Govorilo je še več govornikov, nakar je bila slavnost zaključena.
Poizvedbe.
Lovska psica (ptičarica)
rjavo-siv« barve, reaaftt« paarae (Stichel* haar), se pogrela od are dr 9. t m. — Sliši na ime »Frikt«. —• Eventuelna poročila o njsj »e naprošajo na: Mirje, vila Šimenc — aH v lekarno na Karlovski cesti. —- Najditelj dobi nagrado. 4614
Zunanji mfiMer dr. Ninnić na Dunaju.
Prisrčen sprejem od strani avstrijske vlade.
— Dunaj, 15. julija (lav.) Jugosloven-ski zunanji minister dr. Ninčič je včeraj ob 14.30 popoldne prispel na srojem povratim Ie Prage na Dunaj ln Je bil na kolodvoru najprisrčnejše sprejet od zastopnikom avstrijske vlade. Ministra dr. Ninčiča. so pozdravili na kolodvoru avstrijski zunanji minister dr. Grunberger, predsednik Narodnega sveta M i k 1 a s, jugoslovenski poslanik Mllojevič in češkoslovaški poslanik včeučiliški profesor dr. Krof ta, Navzočih je bilo Se več druglb dostojanstvenikov in zastopnikov oblasti.
Zvezni predsednik dr. Halnisch je ministra sprejel v posebni avdijenci, po avdijenci je dr. Ninčič posetU podkance. larja dr. Franka, s katerim se je dalje časa razgovarjal o vseh obe državi zadevajočih vprašanjih. Zunanjemu ministru dr. Ninčiču na čast je priredil avstrijski zunanji minister dr. Grunberger večerjo v hotelskih prostorih Kobenzl.
Večerniki in danainji jutranji liati salo toplo pozdravljajo poset dr. Ninčiča na Dunaju ter mu žele dobrodošlico. .Neue Freie Presse« pristavlja, da bo dr. Ninčič imel tu priliko podati taka pojasnila o rezultatu pražkih posvetovanj, pojasnila, M bodo lahko dopolnila v izrazih važne komunikeje. Bistveno dejstvo pražkega sestanka je omejitev delokroga skupnih ciljev. Važno pa Je, da so se t*- tri države v Pragi posvetovale o londonski konferenci in da Je bilo govora o esptemberskem zasedanju Društva nare. dov. Minister dr. Ninčič, ki Je vedno o Avstriji simpatično govoril, bo tu prisrčno pozdravljen. Lahko ga tud zagotovimo, da srčno občutimo težko osebno izgubo, ki ga je zadela s smrtjo njegove matere.
Zunanji minister dr. Ninčič je šele na Dunaju zvedel o smrti svoje matere, ki je umrla pri njegovem bratu dr. Velizarjn Ninčiču, našemu konzulu v Marseillu.
Prihod poljskih oficirjev v Beograd.
— Beograd, 15. julija. (Izv.) Danee ob osmih zjutraj je prispela z brrovla* kom v Beograd reprezentanca poljskih, oficirjev pod vodstvom majorja Lame. V Beograd je prispelo 93 oficirjev in 34 dam. Na kolodvoru so člani uprave vojne akademije priredili bratom Po* Ijakom najprisrčnejši sprejem. Poljske tovariše so pozdravili general Pokorny, upravnik vojne akademije, general Be* lić, njegov pomočnik, general Kalafa* tović, prof. vojne akademije general Gjorgje Lazić in celokupni odbor voj* ne akademije. Poljski oficirji so gostje vojne akademije. Danes popoldne si ogledajo zanimivosti mesta, jutri od* potujejo do Pančeva, večja skupina po* loži na Avali venec na grob neznanemu junaku. N Beogradu .ostanejo tri dni, nakar odpotujejo v Negotin, NiS in Skoplje, kjer si ogledajo kosovsko Bojišče, pred vsem Ovčje polje.
UGODNI KOMENTARJI ITALIJANSKEGA TISKA O IZJAVI DR. NINCIĆA.
— Fim, 15. julija. (Izv.) Današnji >Messaggero« komentira rezultate praške konference Male antante ter pravi, da so pač rezultati, kakor jih je bilo pričakovati. Konferenca ni dala novih elementov   za   evropsko politiko. Na
1 taotasosi so je mnogo govorilo o p/i-
Neizpremenjen politični položaj
Kralj se vrne v Beograd v četrtek ali petek. —
koncem tedna.
Sokolstvo.
SOKOLSKA SLAVNOST V ŠT. JURJU PRI CELJU.
C e 1J e 14. j ulija.
V neđeDo 13. JnQa se Je v prijaznem narodnem trgu Št Jurij ob Južni železnici vrifl IX. Župni zlet Sokolske župe v Celin. Udeležilo se Je zleta okrog 170 članov ▼ kroju, nad 120 članic, moški in ženski naraščaj, moška in ženska deca, vojaštvo nt mnoffo narodnega občinstva od bliza in da-
Povorka. Po prihodu Jutranjih vlaflov le Sokol-*lvo pozdravil na postaji starosta šentjurskega Sokolskega društva br. Masrnak. Po pozdravu se Je formirala veličastna povorka s petimi društvenimi In enim naraSčaJ-skim praporom ter železničarsko godbo »Drava« iz Maribora na čelu. Krenila Je skozi z zastavami In slavoloki okrašeni trg, živahno pozdravljana od domaČe ga občinstva pred občinsko hišo trške občine.
Pozdrav.
Pred obCinsko hišo se Je povorka ustavila. Pričakoval Je Sokolstvo trški občinski svet z županom g. Cremfkom na čelu ter velika množica občinstva. Sokolstvo sta v lepih besedah pozdravila župan trške občine g. Cretnlk ter zastopnik občine Št JuriJ-olcoUca. Pozdravnim besedam Je odgovoril župni starosta brat dr. Ovidon S e r-nec V imenu Sokolskega Saveza pa Je govoril brat dr. Fettlch Iz Li ubijane. P° končanih govorih je godba zaigrala »Lepa naša domovina.« Povorka Je nato odšla skozi trg pred osnovno šolo, kjer se Je razšla. Telovadci so nato odšli na relovadlsče, Mer so se pričele skušnje za popoldanski nastop,
rta grobu Junaka M a l g a ) a.
Člani netelovadci so se napotili nato na šentjursko pokopališče, da se poklonijo Junaku in šentjurskemu rojaku Malgaju. ki snfva tam večno spanje. Ob grobu Je v imenu Sokolske župe v Celju spregovoril starosta Sokolskega društva v Celju brat dr. Milko Hrašovec, v imenu šentjurskega Sokolskega društva pa brat D r o f e-n I k. Ob slava kl!cih mrtvemu Junaku Je bil položen na grob lipov venec $ troboj-nlco.
Po končanem dopoldasfcem
spore dn
So se VTŠTl! po raznih šentjurskih narodnih gostilnah obedi, kjer so h;li gostje postre-zenl ▼ popolno zadovoljnost
Javna telovadba; Ob pol 16. se te pričela na telbvaoTscu javna telovadba. Nastopni so najprvo člani m članice s prostim; vajami, nato so sledile proste vaje obeh naraščajev, moške in ženske drče. za tem pa orodna telovadba, Po orodni telovadb! Je nastopilo vojaštvo s prosrhrH vajami ter vajami s puškami. Telovadba Je krasno uspela In je Sokolstvo celjske župe z Isto položilo časten obračun sokolskega dela v minulem letu. Obisk občinstva pri Javni telovadbi Je bil časten.
Ljudska slavnost Po končani telovadbi se Je razvila živahna ljudska veselica na veseHčnem prostoru. V raznih šotorih, ki so bili bogato obloženi z raznimi dobrinami, dobro vinsko kapljico, pivom, brezalkoholnimi pijačami jt<L, so stregle narodne šentjurske gospe in gospodične. Z večernimi vlaki se Je Sokolstvo vrnila
Navdušenje v Celju.
Ko se je celjsko Sokolstvo z vojaštvom vrnilo z večernim vlakom, ga Je pred kolodvorom pričakovala velika množica občinstva, ki ga je burno pozdravljala. Razvila se Je povorka skozi Aleksandrovo in Prešernovo ulico pred vojašnico, kjer Je Sokolstvo napravilo špallr v vojašnico Kralja Petra korakaj oče rnn vojaštvu. Navdu-!ene«a vzklikati J a m hotelo biti konca.
Zlet je kljub vsem proti agitacijam nasprotnikov Sokolstva krasno uspel In bo vsakemu udeležencu ostal gotovo v prijetnem spominu.
¥  * *
— Sokol v Radovljici sklicuje ferrdrrf občni zbor, ki ae vrši v Sokolskem domn v »oboto dne 26. julija t L ob 20. uri. —* Dnevni red: 1. Sprememba pravil; 2. slu« čajnosti — Zdravol
Miška Mm.
— Podgora In Šempeter priključena Gorici. V zadnji seji goriškega mestnega sveta je poročal dr. Verzegnassi o potrebi priključitve Pod gore in Šempetra Gorici. Priključitev je bila sprejeta soglasno. Prihodnjič pride na vrsto priključitev Solkana in Štandreža in morda še Ločnika. Poročevalec je rekel, da priključitev ni oportuna, ampak potrebna, da bodo namreč propadajoče goriško mesto vzdrževali Slovenci, ki pa naj bi se zato v zvezi z mestom toliko hrtreie potujčevali!
— Cehotlovakl v italijanskih kopališčih. Lansko leto Je bilo zelo mnogo Cehoslova-kov na jngoslovenakem morskem bregu ali Italijani so Jih bili privabili veliko število tudi v tvoja kopališča, Posetntki Gradeža so rekli, da je Cehoalovakov tam zopet toliko, kolikor jih je bilo pred vojno. Do vojne je prihajalo t GradeZ gostov do đv&najstisoč; tretjino so dali cehoslovakl. Lani so Italijani kazali vsem gostom, zlasti za češkoslovaškim, največjo vstreznost ln vljudnost ln sicer s velikim uspehom. Letošnje poletje bodo vaa kopališča v Italijanskem obsežjn polna Cehoalovakov, posebno pa v Gradežn Organiziral! so si Cehi svoje pomorske izlete Izborno, tako đa pošiljajo vsak mesec otroke manj premožnih staršev v gradežko kopališče, potem skrbi posebna organizacija za odrasle, manj premožne, da lahko pridejo t Gradef. Premo*, nih Cehoalovakov ohilfie na tisoče m tisoče
Italijansko morsko obaL Kopališke uprave bo zadavoljne ln prebivalstvo veselo dohodkov ls tako velikega tujskega prometa. V Portorose v Istri, nasproti Gradeža, je mor. sko kopališče, zlasti ugodno za otroke. Tam je bilo dne 5 tm. navzočih 1110 gostov, med temi 45% Cehoalovakov. Tak odstotek češkoslovaških gostov se bo kazal tudi dru. god,
— Promocija naših rojakov v Julijski Krajini. V petek 11. tm. sta na živinozdrav. niški visoki šoli promovirala za doktorja veterinarstva Josip stemberger iz Goč pri Vipavi in Mirko L e g i š a iz Mavhin na Krasu. Na univerzi v Padovi je 13. tm. promovira! za doktorja luris Tržčaan Anton 2ele s n 1 k.
— Oberdank na odru. Opera »GuglleL mo Oberdanc, uglaabU Alberto Con iglio ena besede publicista Ernesta Corsarlja, se ne vprizori, kakor se Je pričakovalo, naj. prvo v Trstu, ker so se nekateri fašiatov. 8ki prvaki protivili vprizortivi, češ, da bi se na tak način le profoniral spomin velikega m učenka, marveč v Benetkah na pri. zadevanje posebnega odbora. Italijanska gledališka družba vprizori potem opero v vseh večjih italijanskih mestih. V Trs^u so sedaj nekateri Itallanissimi vsi iz »ebe da so jim Benečani odvzeli Oberdanka, Fasi-b to v s ki »Popolo« molči.
Turistika in sport.
ČETRTI IN PETI DAN OLIMPIJADE.
Švicar Imbach izboljša v predteku svetovni rekord 400 m za 2 desetinke.
Četrti dan Je kljub deževnemu vremenu prinesel lepe rezultate. Znani Finec Rltola si Je priboril že drugo zmago, med tem ko Je »najhitrejši človek svetac Anglež Abrahams razočaral na 200 m, saj je po njegovi zmagi na 100 m vse pričakovalo, da zmaga i na 200 m.
Finale zapreke 110 m. 1.) D. C Kmsey (Am.) 15; 2.) Aktinson (JuŽ. Afr.) za prsa; 3.) Petterson i§v.) 3 m; 4.) ChrisrJ-erson (Sv.) 2 m; 5.) Anderson (Am.). Gan-thier, ki Je bil tretji, Je bil diskvalificiran, kier Je podrl tri zapreke.
Finale 200 m. 1.) Scholz (Am.) 21.6; 2.) Paddock (Am) prsa; 3.) Liddell (Brit) 1 —2 m; 4.) Hlll (Am); 5.) Norton (Am); 6.) Abrahams (Brit). Prilično dober starat, le Abrahams malo »vkrade«, Paddock vodi, tik njega Scholz, pri ca 40 m preide Scholz Paddocka.
800 m steeple (naravne zapreke, grabni, voda Itd.) 1.) VVillian Rltola (Fin) 9.33.6; 2.) Katz (Fin) 50 m zadaj, 3.) Bontemps (Fr.); 4.) Rick (Am); 5.) Ebb (Fin); 6.) Montaque (Brit)
Predteki 1500 m 6X7 tekmov.) Za finale se kvalificirajo: 3 Amerikanci, 4 Finci, 2 Britanca, r>o 1 Francoz in Švicar.
Predtekma pešhoja 10 km. Vršila se je le prva »serie«, v kateri je zmagal Oodwin pred Pavesi (Ital.) v času 49.04, Bilo je predanih obilo protestov, ker se je radi tekanja med hojo diskvalificiralo polno tekmovalcev tako, da so se druge »serie« preložile na petek in finale na nedeljo.
Po točkah koncem četrtega dne stoje: 1 mesto Amerika 133 točk, 2 Finska 73, 3 Britanija 33, 4 Švedska 19, 5. Francija 13, 6. Madžarska 7.
Točke štejejo: mesto 10, drugo 5, tretje 4, četrto 3, peto 2 in šesto 1 točko.
Peti dan. Danes občuduje vse Nur-mfja ki Je v preteku ene ure zmagal i na 1500 i na 5000 m, obe disciplini tik ob svetovnem rekordu, ter Imbacha, ki je ležerno ln z lahkoto pretekel, oziraje se večkrat po sotekmovalcih, 400 m v drugi »eliminatoire« v času 48. Pomisliti moramo, da je lani na prvenstvu Slovenije zmagala Štafeta Primorja z Valtrlčem in Perparjem v času 47, da si lahko predstavljamo, kaj znači čas 48 na 400 m. Dosedanji rekord je znašal 48.2 (Reidpath).
Predteki 400 m (17X6 tekmov.) — Najboljši čas Renwick (Brit) 49.2, najslabši Vleberg (Šved.) 52.1. Iz predtekov le izšlo 34 tekmovalcev. Ti so tekli izločilne teke, v katerih Je dosegel Imbach s 48 najboljši in Taybor s 49.4 najslabši čas, Demifinale in finale j utr L
Met kladiva (20 tekmov.) 1.) To-otell (Am) 53.29 ; 2.) Grath (Air) 50.84 ; 3.) Nokes (Brit) 48.875 m; 4.) Eriksson (Fin.) 48-74; 5.) Skold (Sved.) 45.285 ; 6.) Eachern (Am.) 45.225 m.
1500 m finale: L Nurmi (Fin.) 3.53.6: svetovni rekord 3.52.6, olimp. rek. 3.56.8);
2. ) Scharer (Švica); 3.) Stellard (Brit). — Nurmi se takoj pri startu odtrga od drugih in zmaga z velikim naskokom.
5000 m finale. Komaj se Je Nurmi dobro oddahnil, že Je moral nastopiti na 5000 m. Na startu zaostane Nurmi, Vide, Ritola vodita, Pri poldrugi rundi je Nurmi šesti, pri drugi četrti V četrti runda pride v vodilno skupino Vlde-Ritola, ki Je za 50 m pre4 vsemi. V nadaljnlh rundah menjaje poostru-jeta tempo zdaj Nurmi, zdaj Ritola, med tem ko Vide zaostaja vedno bolj, Je v 8 rundi že 100 m za njima. Ritola ln Nurmi sta tik drug ob drugem še 100 m pred ciljem. Komaj tu odloči Nurmi z boljšim fini s h om tek v svoj prid, za prsa pred svojim kolegom. (Oba sta Finca). Cas 14.31.2, olimp. rek. 14^6.6.
Skok ob palic L Iz pred tekem se kvalificirajo za finale vsi, ki preskočijo 3.66 m. Rekorder Hoff (Norv.) ne skače radi ble-sure.
Skupna klasifikacija koncem petega dneva:  1. Amerika 175 točk; 2. Finska 103;
3. Britanija 45; 4. Švedska 25, 5. Francija 13; 6. Švica 10; .. Madžarska 7. 8. Juž. Afrika 5, 9- Nova Zelandija in Norveška po 4; 11. Danska 3; 12. Canada 2. Je torej 32 tekmujočih držav brez točk, med temi žal tudi mL Je pa tuđi Italija, ki Je poslala Izredno številno reprezentanco, pa kljub temu »azzu-rlc niso dosegli nič.
Sesti dan. Na programu Je bil desetoboj, deml- in končni finale 400 m ln predtekme 10 km pešhoja (druga »serie«X
V đekathlonu startata Oašpar m Ferko-
vic za Jugoslavijo. Desetoboj se konča komaj jutri, vendar žal naša tekmovalca nimata ravno tako nobenih izgledov kot drugI naši olimpijcl Perpar, Spahič in dr. Naran-člč.
V dekathlonu m še končnih rezultatov. Najinteresantnejši je bil tek na 400 m, kjer se je svet rekord dvakrat menjal v teku ene ure,
V demifinale Je zmagal Anglež Fitch v 47.8 pred Imbacbom in s tem postavil nov rekord.
Napetost 30.000 glave publike Je bila na višku, ko Je starter klical finaliste na start Odlaz dober. Vodi prvo Fitch, -x>tem prične Lldell (Am.) forsirati silen tt-.rpo, ki ga edino on obdrži do konca. 1. Lidcll (Am 47.6 2. Fitch, med tem ko se od prevelikega napora zruši Imbach kot šesti v cilj.
Rekord na 400 m se je torej v predteku dveh dni menjal trikrat
Vsaka boljša špecerijska trgovina prodaja le
4618
>
Kako se je Italija odmikala od trozveze.
m.
Viktor Emanuel ITT. je bil nasprotnik Avstrije. To je Biilowu priznal tudi italijanski poslanik Visconti-Venosta. KraJjevo nasprotstvo je podpiral posebej še nevrnjeni obisk Franca Jožefa, Mladi kralj je občutil to kot vdarec na spomin svojega očeta in nase pa tudi kot udarec na kraljev, rodbino in deželo. Viljem je sodil, da treba proti razpoloženju kralja, ki je nasprotno Avstriji, postaviti zunanje ministre, ki bodo sposobni odbijati kraljevo svojevoljno nastopanje.
V zadnjič omenjeni Bu1owl spomenici je navedena tudi izjava Viktorja Emanuela glede odnošajev s Francijo, ki so zelo dobri in ki izborno služijo interesom Italije. Izjavil je kralj nadalje, da se Italija ne more opirati samo na Francijo, marveč da potrebuje tudi naklonjenosti Nemčije in Anglije.
V takem ambijentu medzavezniške nezaupnosti je prišlo do dijaških izgredov v Inomostu m potem do protiav-strijskih demonstracij v Italiji. Takrat se je pričelo v Italiji prvikrat govoriti o pangermanizmti.
Lice kanclerja Bulowa se je zresnilo in poslaniku v Rimu, grofu Montsu, je dal nove instrukcije, govoreč tudi o irredentizmu kot gibanju, katerega Italija ne bo mogla zatret! z navadnim! policijskimi odredbami. Ako Italija noče biti v trozvezi, le Nemčija pripravljena, da revidira vso svojo splošno pofit?ko in s? poišče solidno prijateljstvo pri Rusiji.
Monts je takoj o tei stvari govoril z italijanskim zunanjim ministrom Morinom, ki je molčal in poslušal. Beseda kanclerja Bulowa ni nič zalegla.
Malo mesecev nato je bila Avstrija znova razburjena proti I talin vsled Ir-redentističnih demonstracij, ki so fih izvršit! Tržačani in Istrani v Vidmu povodom vojaških manevrov. Tam so se klan "ali Viktorju Emanuelu in ga pozdravljali kot svojega kralja. Goluhow-ski je pripovedoval, da se je moral neki avstrijski oficir, poslan od Franca Jožefa, da v njegovem imenu pozdravi kralja, trikrat prikloniti pred zastavami frredentistov. »To je gotovo, da na tak način ne moremo še dalie hoditi z Italiio.« Franc Jožef te rekel Bulowu na Dunaju, da so bite Irredentistične demonstracije Izzrvanfe njegove potrpežljivosti In da prihaja sovražnost do Avstrije s strani mladega suverena.
In mladi kralj je šel oktobra 1903. v Pariz. Ves razkačen le bil nemški poslanik v Rimu Monts in Morin si je mnogo prizadeval, da bi ga pomiril.
V vzbujenem trTedentizmu je videl GoIuhowski tudi umetno sredstvo, katerega se je italijanska vlada poslužila, da je pritiskala na Dunaj v s vrbo sklenitve trgovske pogodbe, ali Qoluhow-ski je odgovoril, da si Avstrtia noče s koncesrjaml kupiti vstavitve hreden-tjstičnega gibanja. ZadnH dan zapada stare pogodbe 31. dec. je bua carinska vojna preprečena s provizorijem. Trgovska pogajanja so se zaključila šele 2. dec. 1904.
Pod Oiolittfjevhn mfnistrstvom se le napetost pomirila. Giolitti je sprejel notranje ministrstvo z izjavo, da hoče vdušiti protiavstrijske demonstracije. V zunanjem ministrstvu Je nastopil Tittoni homo novu. Kazalo se je, kakor da se oživlja triplicizem. Monts pa le vendarle poročal Bulowu. da je vladajoča generacija res vzrastla s tripli-cfstičnim čustovanjem. aH vso mladino preveva frredenrlstična misel In reče se lahko, da sta patriotizem mladih Italijanov bi frredentlzem eno m isto. Kdor ima mladino, ima bodočnost. V "e^ialj"! prihodnjosti  se  italijanski iz- |
obraženci odtujijo trozvezi Preroška vizija razsvitljenega Nemca.
Cez čas je opisoval Monts, kako jo ; italijanski kralj znova odločilen faktor v zunanji politiki. Oba zaveznika mo- 1 rata računati z ambicijoznostk> in podjetnostjo italijanskega krali* V nekem smislu je od te šibke države odvisno ravnovesje Evrope. (Posneto po spisu »Die grosse Polirik der europaischen Kabinette«, Berlin.)
Iz teh nemških dokumentov je raz-
Naš nov podlistek.
Jutri končamo podlistek »Rože ob />c*i*, ki je vzbudil v naši javnosti veliko zanimanje in veliko pozornost. Ta dramska pesnitev, ena izmed naj* boljših del pisatelja dr. Ivana Robide, izide v ponatisu v posebni knjigi. Kakor čujemo, jo vprizore že začetkom prihodnje sezone v našem dramskem gle* dališču.
Še ta teden pričnemu v podlistku
vidno, da je Italija izkoriščala trozvezo, j prtobčevati zopet izvirno slov
c n*
v Berlinu in na Dunaju pa so včasih mislili, da oni izkoriščajo Italijo. Radi irredentizma ie bila avstrijska politika ob Adriji poitalijančevalna, torej avstrijskim interesom škodi tudi niso imeli nobene koristi
sko delo — »KRI \A JFKLU«.
Pisec novele »KRI NA JEKLU* jc — Vladimir Levstik.
Novela je zajeta iz življenja in je
jiva, Nemci pa I polna dramatičnih zapleiljajev in nape* >risti od zveze j tosti. Podaja življenjski romon nesreč* Z Italijo in Viktor Cmanuel jim je jasno j ne Jelve, žene bogatega bankirja S4o-povedaJ, da naj nikar ne misHio na ita- ! klasa, ki jo je oče prodal bogatinu, da
Irjansko pomoč proti Franciji. Čemu potem trozveza? Viktor Emanuel je povedal nemškemu vojaškemu atašeju von Cheliusu še to. da Francozi natanko vedo, kje bi morale stati italijanske čete v Alzaciji. V Parizu so se smejali trozvezni pogodbi in smejal se je ž njimi mladi italijanski krali, katerega je francosko ljudstvo z navdušenjem pozdravljalo.
Bolgarska sodba o Radiću.
Včeraj smo iz članka, priobčenega v »Slovenski Politiki*, posneli mnenje, ki ga ima o Radiću, z malimi izjemami, slovaška in češka javnost. Danes si hočemo ogledati sodbo, ki so si io ustvarili o hrvatskem seljaškem tribunu na Bolgarskem, kjer so se zlasti po zadnjih dogodkih tudi začeli živahno zanimati za naše politične razmere. Sofijski »A/lir« piše v članku »Radić« tako-le:
»Radič dela napako za napako, kot politik in državnik. On je glavna ovira, da se politični položaj Jugoslavije ne more razčistiti. Njegova prva napaka je bfla ta, da je spravil pokret za decentralizacijo v Jugoslaviji, ki je zelo naraven in ima veliko šans na uspeh, v zvezo z republikanstvom. Hrvati, ki so bili najbolj lojalni državljani bivše avstro-ogrske monarhije, se ne pehajo za nl-kakim republikanstvom. Popolnoma zadovoljni bodo, če dobe avtonomijo in ostanejo kot sestavni del Jugoslavije v jugoslovenski državi In če bi ne bilo Radića s svojim republikanskim praporom, morda bi bili s pomočjo opozicije že dosegli svoj cilj. Opreznost opozicije m kralieva nezaupljivost ki je v tem slučaju čisto naravna, je docela pokvarila Hrvatom njihove račune.
Druga velika Radičeva napaka je v tem, da je zapustil jugoslovensko ozemlje, postal prostovoljen emigrant in začel ometati tuje prage, da najde pri tujcih pomoč za rešitev problema, ki ne more biti rešen, če se ne reši v državi sami potom mirnih in legalnih sredstev, drugače, kakor s pomočjo orožja. V prvem in drugem slučaju bi bilo vmešavanje inozemstva neumestno. Brez dvoma bi tuici lahko koristili z nasveti, dokler ostane borba v mejah države. — Samo država, ki ie sovražnica druge države in ki kuje zahrbtne naklepe na njen račun, se lahko skrivaj poslužuje emigrantov. Radijć, ki je odpotoval v London, da najde oporo, ni mogel pričakovati kaj takšnega niti od Anglije niti od Francije. Sporazum z Italijo je pa Radičevo stališče popolnoma omajal Ko je spoznal žalostne posledice svojega potovanja na zapad, je Radič, namesto da se je spametoval in opustil vsako sumljivo delovanje, kar mu ie omogočal tudi opozicijonalni blok, napravil še tretjo, zanj morebiti usodno napako, ko se je zvezal z boljševiki S tem je prišel ob ves ugled, ki si ga je bO pridobil na zapadu, obenem pa ie postal njegov položaj v Jugoslaviji kjer je v veljavi zakon v zaščito države, nevzdržen. V svoji želji, da izrabi vse faktorje, je obrnil Radić svoje zaljubljene oči tudi k makedonskim separatistom. In res je bila dana podlaga za skupno akcijo, ki pa ni mogfo biti drugačna, nego legalna, na temelju parlamentarne borbe in vpliva na javno mnenje. Radičevo boljševizirame bo brez dvoma konec njegovih pustolovščin. Zelo naivno bi bilo misliti, da bi se voditelji makedonskega gibanja začasno odpovedan svojim ciljem in da bi se udinjali boljševikom, ki hočejo prevrniti ves svet. Oni imajo velik kapital na zapadu, ki ga ne morejo porabiti za podpiranje boljševiške akcije. Makedonski voditelji tudi ne smejo izgubiti tega kapitala, da store uslugo boljševikom. Zadnja Radičeva napaka opozarja Srbe ln nas, da Imamo poleg nevarnosti, ki izvira Iz neureienni odnošajev med obema državama, še drugo, veliko večjo nevarnost od strani razdiralnih elementov, ki ne vedo, kaj je domovina In država. In na podlagi te borbe protf radikalnim elementom se moramo sporazumeti. Fatalna zmota bi bila, če bi podpirali in protežirali te elemente v naivnem prepričanju, da so lahko nevarni samo našim sosedom, ne pa tucfi nam.
Inserjrails v JSSsv. Narodu"! I
reši sebe gmotnega propada.
Ime pisatelja Levstika jamči, da je novela umotvor, ki upravičeno vzbudi napeto zanimanje vsega čitajočega občinstva.
Dr. Fran Novak.
Prisilni krst - nedopusten!
(Razsodba državnega sveta.)
Okrajno glavarstvo v Radovljici ter pokrajinska uprava za Slovenijo sta razsodila, da mora dr. R. dati krstiti svoja dva zakonska otroka, »ker bi so sicer kazensko postopalo proti njemu in uradoma odredil obred krsta«. Upravno sodišče v Celju je z razsodbo z d^ic 13. marca 1924 pritožbo dr. R. zavrnilo in potrdilo navedeni odlok pokrajinske uprave za Slovenijo, oziroma okra nega glavarstva v Radovljici in s'-cer iz teh razlogov:
Cl. 12. ustave sicer določa, da fe svoboda vere in vesti zaiamčena in da ni nihče dolžan javno* izpovedovati svojega verskega prepričanja in da ni nihče dolžan sodelovati pri verozakonskih dejanjih, svečanostih, obredih in vajah, razen ob državnih praznikih in svečanostih in kolikor to odredi zakon za osebe, ki so podložne očetovski varstveni fn vojaški oblasti: baš zakon z dne 25. maja 1S68 avstr. drž. zak. št 49 o medverskih odnošajih državljanov, takozvani med verski zakon, ki je pri nas še v veljavi pa določa, da sledijo zakonski otroci veri svojih roditeljev, kadar sta oba roditelja ene vere, torej v predmetnem slučaju katob'šk! veri svojih roditeljev. Navedeni predpisi med verskega avstr. zakona ne nasprotujejo odredbam či 12 ustava, ker se ti predpisi nanašajo edino le na osebe, j ki so podložne očetovski odnosno vaT-stvenf oblasti in glede teh oseb določa^ či 12 ustave izjemo, glasom katere so te osebe dolžne sodelovati pri veroza- | konskih dejanjih, kolikor to odreja zakon. Tak zakon pa je ravno navedeni avstrijski medverski zakon, ki je do-sedaj še v veljavi; ker sledijo torej < otroci dr. R. veri roditeljev, v tem slučaju katoliški veri se jih mora krstiti, če ne drugače, tudi prisilnim potom.
Ta odločba upravnega sodišča v Celju pa le nevzdržna. Avstrijski medverski zakon pač določa, da sledijo zakonski otroci veri svojih roditeljev, kadar sta oba roditelja ene vere, z drugimi besedami, da postanejo otroci katoliških staršev Že z rojstvom katoliki Ne določa pa ta zakon nikjer niti z besedico, da se morajo taki že z rojstvom nastali »državni« katoliki tudi dati krstiti Posledica navedenega med-verskega zakona je bila, da so taki otroci bili pač po posvetnem zakonu 7e z rojstvom katoliki po cerkvenih predpisih pa z rojstvom še niso postali katoliki ker je bilo v to potrebno še krsta. Na ta način je nastal v Avstriji ju-ridični fenomen nekršč^nih kristjanov, oziroma nekrščenih katolikov. Ko se je množilo število takih otrok, ki so bili za državo katoliki za katoliško cerkev pa še pagani je šla avstrijska država korak dalje in je po politično il udani judlkaturi statuirala — čeprav zakon sam tega ne določa —, da se ti državni katoliki morajo dat? krstiti zato da postanejo tudi cerkv. katoliki in da izgine od države same provocirana anomalija.
Dočim je torej cerkev terjala krst kot pogoj za sprejem v cerkev, ga Je Avstrija zahtevala kot zakonito konse-kvenco ustopa v cerkev. Če bi bila Avstrija še nadalje obstojala, bi bili doživeli po isti logiki da bi se nas bilo z državno eksekutivo prisililo k sprejemanju tudi drugih svetotaistev. Katoliška cerkev je seveda to judikaturo upravnega sodišča z veseljem akceptirala, kar je bil efekt vsaj kar se tiče števila katoliških verskih podanikov, ugoden. Judikatura pa seveda ne odgovarja besedilu medverskega zakona* ki krsta ni predpisal
Na pritožbo g. dr. R. proti navedeni razsodbi upravnega sodišča v Celju je Državni Savet v Beogradu z razsodbo z dne 12. jun. 1924 razveljavil razsodbo upravnega sod&ča hi nižjih Instanc, kot nezakonito, sklicujoč se v prvi vrsti na či 12 ustave, po katerem g. dr. R. nima zakonite dolžnosti, da bi moral dati svojo deco krstiti
Stališče Državnega saveta odgovarja seveda našemu pravnemu čutu* da jirisikicga. krsta Qi mogoče odreiati
stran 4.
»SLOVCrfSKI NAROD« dne 16. folija 1924
štev. 160
Dnevne vesti.
F Uubijani. dne 15. juUja 1924, Narodni duhovniki« kje ste?
Is Osijeka poročajo: »V Tast Milje« a v Slavoniji so orožniki aretirali katoliškega župnika Mirka Adžića, ki jje dal na Vidov dan razobesiti na cer* levi in na šolskem poslopju — črne sastave. Župnik je obtožen po zakonu ▼ zaščito države.«
Presenetljivo je, da je bas med ks* toliškimi duhovniki toliko strupenih sovražnikov naše države, ki kažejo bolj odkrito mržnjo do nje, kakor na primer Nemci, ki bi imeli pač več po« voda za sovraštvo do Jugoslavije. In na vse te izbruhe besne mržnje poedin* cev molči vsa duhovščina, kar se mora smatrati za odobravanje po starem domskem pregovora »Qui tace t, consen* 'tire vi de tur«.
Ali se res s temi poedinci identifk čira celokupna naša katoliška duhov« »čina? Zdi se, vendar pa temu ne mo* remo verjeti! Ne moremo verjeti, da 'bi ne bilo v resnici nobenega narodnega svečenika med našo katoliško duhov« *Sčinol Vemo, da so še med njimi po« steni narodni možje, toda zakaj se ne zganejo, zakaj že vendar enkrat ne stro silnega terorja, ki jih tišči ob tla Na* rodni duhovniki, kje ste? Čas je, da se ©jun a či te, da stre te jarem, ki vam dela sramoto in ki vas predstavlja kot na« rodne izdajalce!
Ljudstvo je zbegano, ne ve, kam, ne kodi. Duhovščina ga je svoje dni učila, da mora dajati »Bogu, kar je božjega in kralju, kar je kraljevega«. Danes mu ista duhovščina oznanjuje drug evangelij, uči ga, naj ne daje kra* lju, kar je kraljevega. In posledice tega krivega nauka? širi se med ljudstvom vsesplošna anarhija. Avtoriteta držav« nih oblasti pada. Od državnih oblasti do cerkvenih je samo en korak/ Ako ne bo nikogar, ki bi energično za« držal in ustavil ta nevarni proces, bo jela padati rudi avtoriteta cerkvenih oblasti. Za to skrbi pred vsem vodstvo klerikalne stranke in njeno časopisje, ki v zadnjem času opravljata posel komu« nistične preds traže v Sloveniji in s iste* matično delata na to, da izpodkopljeta vsako avtoriteto in razrahljata vsako moralno odpornost.
Nevarna igra je to, izzivati požar, ki lahko pred vsem požre tiste, ki ga sedaj netijo.
Posluževati se komunizma v boju sproti političnemu nasprotniku, je zelo opasno sredstvo. Lahko se zgodi kleri« kaićem, Id z izkoriščanjem komunističnih gesel in metod kažejo samo svojo notranjo slabost, da pridejo v položaj Goethejevega vajenca in da bodo mo« I rali vzklikati: »Die ich rief die Geister, wercf teh nun nicht los!«
AH v istini ni med našimi svečeniki mož, ki bi uvideli, ds vodi taka politika I klerikalne stranke slovensko ljudstvo in tudi katoliško cerkev med njim v po« gubo?
Prepričani smo, ds so med duhov« niki še taki možje! Nsj se otresejo vseh ozrrov, nsj postanejo možje in nas t o« pijo proti politiki, ki hoče razpad naše narodne države in pogubo našega slo« venskega ljudstva!
Narodni svečeniki, zganite se, ljud« stvo vas pričakuje! Osvobodite ga profcidriavne klerikalne more!
★   ★ ★
—■ Francoski nacijonalnl praznik. Včeraj je Francija praznovala svoj na« cijonalni praznik. Kot ostala leta m po starem dipl o matičnem običaju, se je pri , tej priliki vršila na konzulatu francoske •republike v Ljubljani recepcija, katere so se udeležili zastopniki naših držav« nih in vojaških oblasti ter predstavniki naših političnih in kulturnih društev. r-Gosp. De Flach, konzul francoske re» publike v Ljubljani je na čestitke od« go var j al  z  željami za dobrobit naše države. Po oficijelnem sprejemu se je vršila intimna pogostitev.   Med gosti smo opazili tudi ostale konzularne za« -stopnike v Ljubljani. Raz konzulat je ta dan vela trobojnic« francoske repu« blike.
— »Velikanski razloček.« Na svetu (so ljudje, ki sploh ne lažejo, drugi, Id [lažejo po potrebi In tretji, ki lažejo Iz navade. Med zadnje prištevamo tudi [slovenske klerikalce. Po vsem. kar je znano javnosti o klerikalno-kotnunlstiS-jni zvezi, kar je tako notoriCno, da je ovsak dvom izključen, si upa »Slovenec« trditi, da je med SLS m komunisti ! velikanski razloček. Kakšen je ta raz-loček, smo videli po trboveljskih dogodkih, vidimo iz »Slovenčevega« za-;vijanja o sobotnem spopadu pred pošto ia spoznamo lahko tudi fz dstarva, da ie tiskata vse aomunisUčae brošura ta lepaka škofova Alkaru*. Met SLS fa komunisti je res »velikanski razločcs«, luda tanj* komunistov, Id bi ta razloček poznali, pri nas sploh nI »Slovenec« pra\ 1 tndi, da klerU ald na branijo komunistov. To fenomenalno trditev ia zapisal na tretj! strani. Na prvi in druži strani pa poroča o sobotnem ubo.u pred pošto. Is taca poročna je »vidno, da
Jbn nepismenim Lackom lahko nas uje peska v oči, ostale javnosti pa te bo preslepil, iz vsega njegovega zavijanja sledi, da odobrava komunistični teror. Končno se je spozabil »Slovenec« cck> tako daleč, da piše doslovno takole: »Mi branimo in bomo branili vedno vsakega brez razlike, komur se godi io se bo sodna krivica-« V isti številki pri-občnje »Slovenec« podatke o ubitem Žadravcu, o katerem piavi, da je bil najbrž agent-provokater in tip, ki ga Lahi označujejo z izrazom »mala vita«. Katoliški list je pozabil na običajno pi-eteto, izraženo v besedah »de mortuis nil nisi bene... in sicer samo zato, ker je nesrečna žrtev baje nekoč zaklicala »Doli klerikalci!« Zdaj pa primerjajte nedavne »Slovenčeve« slavospeve na naslov ubitega rudarja Fakina, ki ga je »Slovenec« ovekovečfl celo s portretom. Ali ni po vsem tem višek nesra'n-nosti, če »Slovenec« ne za rdi pri trditvi, da brani brez razlike vsakega, komur se godi krivica? Morebiti pa v o^eu klerikalne morale uboj ni vedno krivica. Po ligu rij anski morali namreč, ki uči. da namen posvečuje sredstva!
— »Slovencev!« možgani se kisajo. Danes na pr. poroča o dinarskem padcu na curiški borzi in pristavlja neumno opazko, da je padec pripisati — incidentu pred — ljubljansko pošto. Ubogi backi, kaj morajo prebaviti. Ve se namreč, da raste švicarski frank v zadnjih tednih radi posojila, ki ga je Švica v aprilu najela v Newyorku pri banki Morgan et Co. Švica hoče izenačiti frank z dolarjem, za kar je rabila newyorško posojilo. Izenačenje namerava uresničiti do L 1946. Če pa raste švicarski frank in temu primerno pade kotiranje dinarja, ni s tem rečeno, da je dinar v resnici padel, marveč da je ostal na isti višini. »Slovencu« je vsaka prilika dobrodošla, da izbije političen kapital!
— Občinske volitve v Kostanjevici. Pri nedeljskih občinskih volitvah je izmed 614 volilnih upravičencev volilo 399. Volilna udeležba je bila zelo majhna. Dobili so: SLS 214 (13 mandatov), gospodarska (JDS) 75 (5 mandatov) in SKS 110 (7 mandatov). Ako bo izvoljen klerikalec za župana, bo razmerje med
napredniaki in klerikalci 1:1.
— UDR. Udruženje delavskih rediteljev je, kakor amo se prepričali, organizacija socijalnodemokratske stranke, ki nima nobenega stika s komunisti. Pravila te organizacije je odobrila pokrajinska uprava za Slovenijo 28. aprila 1923. pod St. 13.134. »Namen društva je dvigati in krepiti telesne in duševne sile svojih članov ter navajati svoje Slane k spoznavanju narave in človekoljubnim ter družbi, posebno delavstvu koristnim dejanjem«. V bistvu zasleduje organizacija iste cilje kakor skavti. Ima tudi svoj društveni kroj in znak; zeleno srajco z ovratnikom In rdečo pentljo, kratke zelenkaste hlače, prepasane z usnjenim pasom, zelene dokolenice, skantski klobuk z društvenim znakom z monogramom TJDR. Društvo se ne bavi s politiko. Nedavno te_ ga je Imelo društvo sestanek v Vdrlshofe. nu, bil pa je to navaden društveni setanek brez vsakega političnega ozadja. Udeležila se ga je zgolj mladina obeh spolov. Prirejen je bil popolnoma po skautskem vzorcu.
— Klerikalna morala. Na drugem mestu smo že pribili, da katoliški »Slovenec« nima niti toliko pletete, da bi ne blatil pokojnikov. O ubitem Alojziju Zadravcn smo dobili od zanesljive strani ie te-le informacije: Njegova mati živi s zakonskim možem, ki se Je včeraj osebno zglasil v našem uredništvu, ne pa z nelegalnim (?) prt, ležnlkom, kakor poroča »Slovenec«. Uniforme Zadravec nI Imel nobene. Glede trditve, da Je bil pokojni pri U. D. R. samo zaradi denarja »Jedače« ln pijače. Je treba ugotoviti, da ta organizacija sploh nima materijalnih sredstev In da torej tndi ne more nikogar podpirati, pač pa morajo dani sami plačevati organizaciji male prispevke. Laž je, da je bil Zadravec na dan razvitja prapora Orlnne v Lescah na Bledu s orjunašk*m znakom. Pokojni se Je vrnil z Bleda v soboto, dočlm Je bilo razvitje prapora v nedeljo. Njegov sostanovalec ni videl pri nJem nikoli orJunaškega znaka. Ljudje, ki so Zadravea dobro poznali, pravijo, da je bil fant navdušen za telovadbo, petje ln Izlete v prosto naravo, ni se pa pečal s politiko. Očitati mu zdaj, ko se ne more zagovarjati, da Je bil agent-provoka-ter. Je navadna klerikalna nesramnost.
— Obdukcija trupla umorjenega Za. dravca. Včeraj popoldne ob 16. se Je vršila obdukcija trupla umorjenega Alojzija Zadravea. V mrtvašnici Sv. Krištofa se Je sestala komisija, obstoječa lz zdravnikov dr. Avramovlča, dr. Travnerja fn preiskovalnega sodnika dr. Gradnika. Komisija je ugotovila, da je kroglja udarila v obrat as levi nosni strani, ndrla v možgane, pretrgala medulo oblongato ln obtičala na desni strani sag/lavne kosti nad tilnikom. Smrt Je na. •topna takoj. Kroglja Je bfla lz 9 mm Stever pištole. Smer strela Je od zgoraj navzdol.
— Aretacije komunistov. Pole^ dr. Le* mefa Ia Melraea Je polfef }e aretirala še sna« ne komunistične agitatorje Zortfo. ftasnflcs, Ofetree, Culkerja ia druge. Ds bi bfl v no« od sobote na aedeijo pred poŠto aretiran roni tajnik Strokovnih delavskih organizacij g. Pran Svetek, si ree. Gre s« »»menjavo v tzaetra. Aretiraš Je bil Vladimir Sveiek. Id menda ne pripada nobeni organizaciji PolU e!jt *e je ie v nedeljo irpustfla. Tajnik Strokovnih delavskih organizacij Fra s Svetek n 1 komunist, marveč eden tzsned vedttetjev socijalnih cVmokratov, ki nimajo ta tii(f SMfcsa tmetf nobenm stikov 9 k<
— Policijska toHUJa pred glavne po. Danes ob s. zjutraj se Je sestala po-
policijska komlatja pred glavno posto pod vodstvom pla. ravnatelja Finka, ki J« na mesta skušala ugotoviti situacijo, kakor Je bila v trenotku, ko je bil ostraljen v soboto ponoči tapetniški vajenec Alojzij Zadravec. Premerili so natanko poaamne razdalje. Prizadeti In priče so bili pozvani, da so se postavili na mesta, kakor so stali am časa napada. Fotograf Je nato situcijo, ko so se vsi poetvill na svoja mesta, fotografiral.
— Smrtna kosa. Umrl je 14. t. m. ob pol devetih dopoldne gosp, Martin G u ček, dolgoletni delovodja tvrdke L. M. Ecker sinova. Pogreb se vrši v sredo 16. julija ob 15. lz javne bolnice na pokopališče k Sv.
Križu.
— Sortna kosa. V Novem mestu ie umrla gospa Draga M a t ko, splošno čisla, na soproga k. Josip M a tka, gostilničarja, trgovca in posestnika v Gotni vasi Zapušča 4 otroke. Blag Ji spomini
— Popravek. V včerajšnjem podlistku »Po Prekmurju m Perlekijic sem pomotoma krstil g. Zupana za dr. Stanj ka. Zupan je v resnici g. notar dr. Stoj a n. Sličnost imen me je zapeljala. Naj mi pomoto oba hneno* vena gospoda oprostita. —ČL
— Iz zdravniške službe. Dr. Vladimir G n zel J je imenovan za začasnega sekundarnega zdravnika v splošni bolnici v Ljub« ljanl.
— Porok». V soboto zvečer se je po* roči! na Preski pri Medvodah g. Janko Slapnlčar z gdč. Majdo Jerškovo. — Poro čenča sta splošno znana sokolska de* lavca. — Bilo srečno!
— Zdravstveno stanje mesta LJubljane. Zdravstveni izkaz mesta Ljubljane v časa od 6. do 12. julija Izkazuje to-le statistiko: Umrlo je deset oseb, 6 moških ln 4 ženske (tujcev 5). Smrtni Tzroki: jetlka 2, pljučni ca 1, zastrupljene rane 1, srčna hiba, bolezni Žllja 1, rak 1 drugi naravni smrtni vzroki S. slučajna smtrna poškodba L Medtem časom se je rodilo 29 otrok, IS dečkov (1 mrtvorojenec) ln 15 deklic Naznanjene nalezljive bolezni; da vica L škrlatica L trebušni legar 1.
— Poskusen samomor. V Beogradu Je bfl aretiran blagajnik S te van Saban, zaposlen pri tvrdkl Roka. Poneveril Je tvrdki 21.000 Din gotovine. Na policiji si Je pognal krogljo v prsa, Težko ranjenega so prepeljali v bolnico, ali ni upanja, da okra. va.
— Rodbinska tragedija v   Retfall. V
Madžarski Retfall pri Osijeku se je odigrala te dni strašna tragedija. Ivan Szabo, 60 letni poljedelec se je spri s svojo hčerko Vilmo In jo dvakrat sunil s nožem v prsa. Detetu, ki ga je imela v naročju se nI primerilo ničesar. Po storjenem zločinu je skoči! Szabo v Dravo, iz katere sta ga pa rešila dva slučajno mimoidoče pasanta. Hčerka je na posledicah poškodb umrla. Stari Szabo Je izjavil, da Je hčer umoril zato, ker je skupno s svojim možem hotela prodati njegovo žito.
— V Savi pri Zagrebu Je utonil 18 letni kleparski pomočnik Milan Babic. Zašel je v vrtinec, iz katerega se nI mogel rešiti.
— Svojo ženo zadavil. V Somborn Je prišel 70 letni starček Parčetlč precej na-trkan domov. Ker ga je žena ozmerjala, je pograbil v divji jezi železno palico tn Jo tolkel po glavi. Nato jo Je zadavil. Bil Je prijet.
— Zastruoltev z gobami. V Sarajevu se Je zastrupila cela rodbina Urlep, ker Je uživala nevžltne gobe. Stari Urlep In 8 letna hčerka Ada sta že umrla. Sena pa ae bori s smrtjo.
EZ CELJA.
—c Kratek proces Je napravila 12. tm. na celjskem sodišču neka ženska, ki Je prišla z enajst mesečnim detetom v naročju. Nekaj časa je moledovala ln robantlla okoli sodnikov zahtevajoč, da JI dajo nazaj njenega moža ln krušnega očeta. Ker pa visoki sodni dvor nI mogel ugoditi ženski. Je ta nenadoma odšla pnsteč svoje deet na klopi v sodišču. Na sodišču so bfl! v nemali zadregi, ker niso vedeli kako ln kaj Je s detetom. Po daljfiem za. sledovanju so izsledili obupano mater, ki je doma iz Gaberja pri Celju. Otroka je morala naravno vzeti s seboj.
—c Neodvisna slov. gosp. stranka. Za nedeljo Je sklical gospod Zagorski Iz Maribora v Celin pri »Zelenem travniku« shod svoje neodvisne stranke, namenjene »delavcu, kmetu ln obrtniku«. Na shod Je prišlo kak!h 20 do 30 ljudi, večinoma socijalisti. Oospod Zagorski pa ni prišel, ker Je baje zbolel, ampak1 Je poslal samo namestnika, ki pa ni vedel o programu in ciljih svoje stranke ničesar povedati. Komedija Je bila kmalu zaključen.a
TZ MARIBORA.
—m Slovesen sprejem poljskih oficirjev v Mariboru. Včeraj popoldne, 14. t. m. so z dunajskim brzovlakom dospeli poljski oficirji v spremstvu 26 dam v Maribor. Na glavnem kolodvoru je poljske groste pričakovala Izredno številna množica. Številno zastopana je bila vojaška oblast častno četo je tvorila v Marlbom v svrho Studij se nahajajoča vojna akademija. Nadalje je bH zastopan Sokol. Oriuna, Slovensko žensko društvo, mestni občinski svet, nroriborska oblast (po g. srezkih načelnikih dr. Ipavicn ln Poljancn). Vlak je dospel točno ob določenem času. Poljskim gostom je prišel nasproti vseucV Rški profesor dr. Ilešič. kf to za ta obisk svojcas dal inicijativo tn ki bo goste spremljaj na pota po Juiroslavij!. Prvi spiejem se je vršfl pri izstopu Poljakov Iz železnilklh vozov. Zadoneh so navdušeni pozdravni klici, med fem ko Je vojaška godba svirala. Oficirji so bfll seveda v etvOu. Po pozdravu častne straže is goste pozdravi najpreje župan G r č a r ▼ imenu mestne občV Ji* X 4Ufidrxusam sosom. *
fin je povabil na hleb in sol je na kratko omenil tudi zgodovino osvobojenja obeh bratskih narodov. Ker je že med nagovorom g. župana začelo nagajati vreme, se je nadaljni pozdrav vršil pod peronsko streho, kar je slavnost deloma motilo, ker občinstvo ni moglo slišati nadaljnih pozdravov. Zupanu se je zahvalil poljski major Lam. Nadalje je goste pozdravil v imenu vojaške oblasti g. polkovnik Nikolić- V imenu odsotnega velikega župana je goste z dobrodošli! pozdravil novi srezki načelnik dr. Ipavić. Glasno in v navdušenih izrazih se ie za prisrčen sprejem zahvalil vojaški duhovnik Ks. Zvgmunt Przyjemski. Vojaška godba je za vsakim nagovorom intonirala poljsko ozir. našo himna Po sprejemnih pozdravih so gostje odšli v kolodvorsko restavracijo, kjer jim je mestna občina priredila primerno pogostitev. Tu so se vršili nadaljni pozdravi m napit-nice. Prvi je napil že omenjeni vojaški duhovnik, za njim je goste pozdravil vseuČHiSki profesor dr. Ilešič, ki je Poljakom v njihovem jeziku v kratkem pojasnil tudi zgodovino obmejnega mesta Maribor. Med tem se je zvedrilo ln gosti so odhajali v svoje vozove. Odpeljali so se proti Zagrebu. Od obeh strani prisrčno je bilo tudi slovo. Poljaki so mahali z robci že ko je bil vlak na železniškem mostu. Zatrjevali so, da jih je ta sijajen sprejem na prvi postaji
na potu v Jugoslavijo veselo presenetil.
—m Aretiran komunistični agitator v Rušah. V Rušah je bfl aretiran znani komunistični agitator Alojzij Strnad, delavec v tovarni za dušik. Razširjal je med delavstvo komunistične lepake. IzročUl so ga sodišča.
—m Himen. Pri Sv. Janezu v Boh. Bistrici se je poročil 10. tm. g. Fran Oset lz Maribora s gdč. Albino Zuraj, posestnlkovo hčerjo iz Slov. Bistrice. Bilo srečno!
—m Občinske volitve v Veržeju. V nedeljo IS. tm. so se vršile v Veržeju v okraju ljutomerskem občinske volitve, pri katerih so zmagali demokrati, ki so dobili 5 odbornikov od 9. S tem je padla stara klerikalna trdnjava v napredne roke. — Dalje so znani še nekateri drugI vollmi rezultati. Gornja Radgona: SLS 91 (6) Domača gosp. stranka (napred.) 45 (8) Združ. napred. gospodarska stranka 115 (8). Gornja Radgona je oetala v naprednfh rokah. Stara Cesta: Oospod. stranka (napr.) SLS in SKS 37 (5).
Jfc porabimo, 9a jc specijaliteta tovarne
.»!*» Mirim cokolaia!
3337b m
Po konferenci Male antante«
Po poročilih iz Prage po končani konferenci so sprejeli zun. ministri dr. Beneš, Duca in dr. NinčiČ zastopnike domaČega in inozemskega tiska ter so jim podali svoje nazore o politični situaciji v Srednji Evropi, v svojih državah ln o sedanjih evropskih razmerah sploh.
Zunanji minister dr. Ninčić je prvi sprejel novinarje ter Izjavil, da so bile I neosnovane vse vesti o likvidaciji odnosno o oslabljenju Male antante. Mala antanta je bila in ostane faktor miru in stabilizacije razmer v Srednji Evropi. Lahko rečemo, da vrši blagodejen vpliv na širši krog. Mala antanta ni hotela biti kaka tajna in prikrita organizacija. Posamni njeni člani so vedno lahko popolnoma svobodno in neodvisno postopali. Toda v vseh vprašanjih se faktično popolnoma strinjajo. To se je dogodilo tudi sedaj v Pragi, kjer se je raz-motrivalo vprašanje odnošajev napram sosedom, kjer so se razpravljala vprašanja, nanašajoča se na Društvo narodov in od koder so bila poslanikom Male antante dana navodila za skupen nastop.
Zunanji minister dr. Ninčič je dalje opozoril na okolnost, da so se odnošaji Male antante napram Madžarski v marsičem zboljšali in da se verjetno še bolj izboljšajo. Z zadovoljstvom se more konstatirati da v Italiji niso pripisovali nobene važnosti nedavnim dogodkom na naši meji, katere je treba pojasniti tako, da na nekaterih mestih ni še točno določena skupna meja, vsled česar pride do obmejnih sporov.
Zunanji minister Duca je izrazil upanje, da se bo po praški konferenci lahko ves svet prepričal o življenski zmožnosti Male antante, ki je sedaj bolj zdrava in kepka, kakor kdaj popreje, čeprav so nekateri trdili, da ona več ne obstoja, oz. da je zelo oslabljena.
Romunski zun. minister Duca je dalje naglašal, da si je Mala antanta stavila za nalogo, da zavaruje soglasnost svojih članov v vseh važnih vprašanjih, ki ne tvorijo dela njenega točno opredeli en eoa programa. Zakaj se Mah* antanti namenoma pripisuje druga sfera dela, nego jo dejanski ?ma? Tako tudi vprašanje Rusije m njenega priznanja nI vprašanje Male antante, marveč* vprašanje, ki se tiče vsakega člana Male antante posebej. Za Romunijo ni to vpraSnje samo 'teoretične važnosti Ce b! bilo tako, bi Romunija Rusijo že davno priznala, ker ni nikakih teoretičnih zaprek za ro priznanje. Toda Romunija je napram Rusiji praktično v drugačnem položaju,  ker Rusija noče
to vprašanje ni razčiščeno. Romunija ne more priznati Rusije. Romunska politika je politika miru napram vsem: svetu. In Mala antanta, ki se zaveda skupnih interesov svojih članov, hoče nadaljevati delo miru in obnove, ne boječ se odkritega sovraštva in tajnih intrig.
Češkoslovaški zun. minister dr. Re-neš je govoril največ o priznanju sovjetske Rusije. Izjavil je, da se jc o tem problemu govorilo na praški konferenci malone v istem smislu, kakor na zadnji konferenci v Beogradu. Ugotovil je spremembe, ki so nastnie ta čas. zlasti težkoče, Id jih ima glede priznnnja Tvn-sije Romunija. Položaj Jugo^b\ ije jo v tem vprašanju isti, kakor je bil co času konference v Beogradu. Dr. Ecneš je osebno za priznanje Rusije, pričakuje pa ugodnega trenotka z ozirom na interese Češkoslovaške, kakor tud; osri-le Evrope, ki lahko osigurajo Češko^c. vaške odnosa je napram Rus Vi? v bodočnosti. Ceškoslovaškn si hoče ohraniti v tem vprašanju alsolutno svobodo za najprimernejši trenotek. Je pripravljena priznati Rusijo jutri ali pojutrišnjem, čez mesec ali čez eno leto. To vprašanje bo rešeno s Češkoslovaške strani v interesu ČSR, Male antante ln vse ostale Evrope. Češkoslovaška zuna-na politika ostane splošno neizpreme-njena. Dr. BeneŠ odklanja vsako popravljalno zunanjo politiko in pravi, da take politike ni in ne bo nikoli vodil. Tudi napram Rusiji je taka politika neumestna, ker se ne ve, kaj nam obetajo dogodki v bodoče. Na vprašanje o eventualnem vstopu Rusije v Društvo narodov je dr. Beneš izjavil, da Rusija za enkrat sama ne želi storiti te?ra koraka. Cim pa sovjetska vlada Izjav zadevno željo, bi po njegovem mišljenju ne bilo nobenih načelnih zaprek. Ta korak bi bil seveda v zvezi s priznarn^rn sovjetske Rusije. Prvi pogoj za to bi bil, da bi morala Rusija držati svojo bese-ro glede danih obljub tn garancij. To je seveda dr. Beneševo privatno mnenje. Vprašanje za enkrat ni aktualno. Najbolje je dati Rusiji popolno svobodo brez pritiska od katerekoli strani
Gospodarski položaj Rusije je letos prav tako kritičen, kakor je bil lani in kakor bo prihodnje leto. Njena obnova bo trajala Se dolgo in bo zelo težka Ne smemo si delati nobenih iluzij o eventuanih posledicah priznanja v korist nagle obnove Rusije, To pa je samo en razlog več, da njene obnove ne oviramo.
Kar se tiče notranje situacije Male antante, moramo priznati, da vodijo njene člane res skupni interesi da njena politika nikoli ni visela v zraku, marveč da ie bila res v interesu njenih narodov. Tisti ki govore o razpadu Male antante, delajo to iz neznanja ali zlobe. Mala antanta stremi za tem. da se ustvari novo demokratično mednarodno pravo, na temelju katerega bi bilo mogoče organizirati splošno Društvo narodov. Tak sporazum med vsemi državami faktično ni težak, ker gre za skupne interese. Pomen Male antante je velik, ker je ta zveza na konkretni oazi spojila tri sosedne države, ki delujejo danes v interesu celokupne evropske konsolidacije.
Onjš^ene vesti.
— Nafielstvo zadruge brivcev, frizerjev in lasničarjev v Ljubljani vabi vse svoje člane, da se zanesljivo udeleže predava, nja, ki se bo vrSUo v petek dne 18. Julija ti. v salonu pri »Levu« Ljubljana, Gospo, svetska cesta ob 20. zvečer. Predaval bo strokovni učitelj g. Nefzger z Dunaja teoretično ter praktično o barvanju las ter las-ničarski stroki. K predavanju se vabijo tudi g. pomočniki ter pomočnice, — Nače L stvo,
— Gasilno društvo v Gor fah pri Bleda praznuje dne 7. septembra t. 1. 301etnico svojega obstanka. Bratska druStva se pro* sijo, da to vpoštevajo, in da na ta dan v okolici ne prirejajo večjih prireditev.
— Mestna Orjuna Št. Jakob*Krakovo* Trnovo poziva vse svoje člane in članico na važen sestanek, ki se vrši v sredo dne 16. t. m. ob osmih zvečer pri Kavčiču, Pri« voz št. 4. — LTdeležba strogo obvezna, — Odbor.
Današnje prireditve v Ljubljani,
Kino TIvoH: »Iluzija Slvijenja««. Kino »Ljubljanski dvor«:  »Sedem let nesreče (Maks Lmder).
Nočno lekarniško službo imajo j
M. Ramor, Miklošičeva cesta. TJ. TmkocsT. Mestni trg.
Konzulati t LJubljani;
Češkoslovaška: Breg 8/L Belgija: Urad Ljubljanskega velesejma, Avstrija: Turjaški trg 4(XL Francija: Dunajska cesta (Ljubljanska kreditna banka).
Italija: Zrinjskega cesta 3/t Portugalska: Dunajska cesta 33
Glavni urednik: KASTO PUSTOSLEMSOL
Odgovorni urednik: VALENTIN KOPITAR.
Rpiimn jgMiskž Jahati
Gospodarstvo.
Znanstvena organizacija dela.
Med in po svetovni vojni se je vsak lahko prepričal, da intenzivnost dela v vseh državah pojema. To ni samo posledica kaosa, ki je nastal v industrijskem življenju, kakor tudi ne velikih materijalnih žrtev, ki jih je zahtevala vojna. Intenzivnost dela je začela pojemati v prvi vrsti zato, ker prevladuje zadnje čase med delavstvom mnenje, da je treba Čim manj delati in čim več zaslužiti, da življenjske potrebščine niso plod napornega dela, temveč nekaka mana, ki pada z neba na delodajalčevo mizo. Geslo današnje dobe je: cim več zaslužiti in čim manj delati. Pomanjkanje življenjskih potrebščin, ki je v pni vrsti posledica takega nazira-nja, pa ne pozna tudi na njihovih cenah. Kakor vse kaže bo draginja še dolga leta težila človeštvo. Proti vsem tem nezdravim pojavom v gospodarskem življenju pa so začeli odločen boj tisti gospodarski krogi, ki res skrbe za blagor človeške družbe.
Dan na dan čitamo v časopisih, da je treba pospeševati produkcijo. To je problem, ki zanima vse države. Povsod je na dnevnem redu vprašanje, kako zboljšati življenjske razmere, kako izkoreniti zlo, iz katerega izvira vsa nezadovoljnost. Gospodarski strokovnjaki so se prepričali da je edina rešitev iz krize reorganizacija dela na znanstveni podlagi. Industrijo je treba mehanizirati s pomočjo tehnične izpopolnitve in sistematične organizacije dela, da Bo mogoča uspešna borba proti draginji. Z ene strani mora postati produkcija enostavnejša, za vsak posamni izdelek je treba določiti minimum časa in minimum stroškov. Z druge strani je važno samo delo: obvelja lahko osemurni delavnik, toda delavec mora teh 8 ur res produktivno delati. Poleg štirih mogočnih faktorjev v napredku človeštva — prirodno bogastvo, kapital, delo in tehnika, ki so vir sodobne kulture, je zelo važen za našo dobo še peri faktor — organizacija dela.
Cez nekaj dni — med 21. in 24. julijem — bo sklican v Pragi pod pokroviteljstvom predsednika Masarvka I. mednarodni kongres za znanstveno organizacijo dela. Inicijatorji tega, za gospodarski napredek velevažnega kongresa so ameriški in češkoslovaški inže-nierji To je ideja, ki si v evropskih političnih zmedah zelo težko ugladi pot. Tiče se sodelovanja Ameriške pri obnovi gospodarsko oslabljene Evrope. Predno pride do napovedane politične konference v Londonu, se sestanejo gospodarski strokovnjaki na kongresu v Pragi, kamor pošlje tudi Amerika svoje zastopnike. To je samo slučaj, da se vršita dva važna mednarodna sestanka skoraj ob istem času. Rezultati politične konference v Londonu so lahko ugodni ali ne, toda to, kar obeta Amerika na kongresu v Pragi, bo prva pomoč vsem evropskim narodom, pomoč v obliki nasvetov, kako je treba organizirati delo, da bo imelo uspeh. Pred vojno in deloma že zdaj se govori o amerikanizmu. Mnogi znanstveniki so menili, da je ta način gospodarstva in produkcije diletantski, da se ne rentira. Vojna je pokazala, da je tako mišljenje napačno. Amerika je izdelala svoje posebne metode v produkciji in vporabila nov sistem pri organizaciji dela, ki odgovarja gospodarskim principom veleindustrije. In danes je amerikanizem v industriji ne samo predmet splošnega zanimanja, marveč tudi znanstvenih študij, ker le z njim tako združena skrb za obnovo rega, kar je uničila svetovna vojna.
Prezident češkoslovaške republike Masarvk je preživel večji del svojega ^egnanstva za časa vojne v Ameriki, 'krbel je za opremo in prehrano češko-iovaških emigrantov ter vodil legijo-oarie k osvobojen ju svojih podjarmljenih rojakov. In zdi se, da bistremu oče-*u preizkušenega socijologa ni ušlo to, kar se je takrat godilo v Ameriki. Pred tremi leti je bila ustanovljena v Pragi >Masarykova akademija dela«. Duh, ki vlada v delovanju te akademije, je soro" d en amerikanizmu.   Češkoslovaška je prva država, ki je ustanovila poseben institut za praktično vporabo poskusov glede znanstvene organizacije dela na rolju tehnično-gospodarskega življenja. Za vse to si je pridobil veliko zaslugo prezident Masarvk.
Na kongresu vseh evropskih gospodarskih čin i tel j ev v Pragi bo dana priložnost, da se sliši mnenje predstavite-tfrv ameriške organizacije dela in nje* uspehov ,ki so znani vsemu svetu. "»loliščina, da so v seznamu organlza-:fj, ki se udeleže tega kongresa, tudi organizacija vseh ameriških inženjerjev različnih tehničnih strok, potrjuje domnevo, da bodo te organizacije zastopali na kongresu največji ameriški strokovnjaki na polju veleindustrije in teh--?:ke. Čedale bolj jasno postaja, da je ^krajni čas, da priznajo evropski narodi gospodarskim problemom prednost
pred vsemi drugimi vprašanji in da angažirajo prvovrstne sile, ki bi mogle pravilno rešiti te probleme. Dnevni red praškega kongresa obsega teme, ki so velikega znanstvenega in praktičnega pomena. Večina evropskih narodov je žc davno na pravi poti, ker je spoznala nujno potrebo vpostavitve tistega tehničnega arzenala, s katerim je gospodarstvo razpolagalo pred vojno. V nekaterih državah je ta cilj že dosežen. Uspehi v industriji, ki se obetajo tem državam v bodoče, bodo posledice izpopolnitve v mehanizaciji, zlasti pa znanstveni organizaciji dela. Skozi te tri faze — obnova, izpopolnitev v mehanizaciji in znanstvena organizacija dela — bo morala slej ali prej vsaka država, ki hoče santirati svoje gospodarstvo.
Iz Amerike prispo v Prago glasniki novega gospodarskega živi jenja. Na prvem kongresu za znanstveno organizacijo dela bodo razpravljali o izkušnjah, ki so jih dobili v praktičnem gospodarskem življenju države, katero prištevamo med najbogatejše na svetu. Kongres je velikega pomena tudi za nas, ker tudi naša razmeroma mlada industrija pogreša izvežbanih rok, ki bi jo spravila na trdne noge. Od zboljšanja gospodarskih razmer je odvisno vse drugo. Beda in pomanjkanje, draginja in nezadovoljnost je vir vseh zmed, ki ovirajo naš napredek. Dokler ne bomo mogli izkoreniniti tega zla, dokler bo na dnevnem redu vprašanje vsakdanjega kruha, je nemogoče govoriti o okrevanju naših razmer. Tu pa je poklicano go" spodarstvo, da porabi vsako priložnost in vsak nasvet, kako bi moglo zboljšati gmotni položaj najširših plasti naroda. Za tem ciljem gre tudi praški mednarodni kongres, od katerega po pravici pričakujemo več, kakor od vseh političnih konferenc in posvetovanj.
★  * ★
ŠKRŽATI ALI C VRČKI — HMELJSKI ŠKODLJIVCI-
Javilo se mi je, da jc v bližini Žalca hmeljišče, v katerem so Usti polni rjavo* rdečkastih peg in so listi na mnogih mestih mrežasto pregledani.
Na licu mesta sem se prepričal, da je Škodo povzročil in jo šc povzročuje rumeni hmeljski škržat. Rdečkaste lise spominjajo na prvi pogled na bakreni palež, najhujšo bolezen na hmelju, katero povzročuje rdeča prŠica.
Oškodovanje po škržatih se sicer hitro opazi, vendar se ne ve, iz katerih vzrokov je nastalo. Začetkoma se vidijo na napade* nih listih svetle sivozelenkaste lise, katerih je včasih toliko, da se barva lista spremeni; pozneje nastanejo rjavo*rdečkaste pege, kas terih tvarina izpade in list postane mrežasto preglodan.
Škržati ali cvrčki so enakokrilci, kateri se razločujejo od listnatih uši v tem. da imajo skakalne noge in so vedno krilati; od stenic se pa razločujejo po štirih enakih krilih, katera ležijo poševno (kakor opeka na strehi) na oprsju in zadku.
Škržatova samica polaga pod zgornjo plast listov svoja jajca, iz katerih pridejo male, nekrilate ličinke, katere dobivajo prav kmalu skakalne noge. Ličinke vsrkavajo na spodnjem delu, na različnih krajih lista sok, kar povzročuje spremembo barve. Ko so se ličinke parkrat levile, dobivajo krila in po* stanejo prav živahne in gibčne živalice, hmeljski škržati ali cvrčki, kateri pri naj* manjšem šumu odskakavajo in preletavajo na druge liste; vsled tega jih je težko do* biti v roko.
Razločujemo tri vrste hmeljskih skrža* tov, in sicer: lisaste, rumene in male.
Zatiramo jih tako, kakor uši in bolhače, namreč z raztopino tobakovega izvlečka ali 5 petrolejevo emulzijo.
Ne le škržati, nego tudi drugi hmeljski škodljivci imajo svoje zavetišče v razpo* klin a h in pod skorjo hmelj skih drogov; vsled tega je zelo priporočljivo, da se upo* rahljajo le olupljeni drogi, kateri se naj pozneje vsako pomlad potegnejo skozi pla* men goreče slame, ali se pa polagajo —• kjer je mogoče — za nekaj časa pod vodo, da se v njih uničuje zalega škodljivega mrčesa. Tudi je treba skrbno pobirati in se rigati vse trtne in druge odpadke, katere najdemo v nasadih, ker tudi v njih pre< zimu je jo m se zadržujejo povzročitelji raz* nih škodljivcev.
Iz navedenega vzroka se povsod dru* god opuščajo nasadi na droge in se hme* ljarji poslužujejo nasadov na žico, kar je jako priporočljivo.
Naši hmeljarji do tega prepričanja še niso prišli — pa sčasoma jih bo škoda že dovedla do tega.
Hmeljarji so naprošeni, da pošiljajo vsakovrstne hmeljske škodljivce podpisane* mu v določitev.
2alec, 14. julija 1924.
Anton Petriček. ★   ★ ★
—% HMELJ. X. poročilo Hmeljarskega društva za Slovenijo. Zatec, CSR. 10. 7. 1924. V prvi tretjini meseca julija smo Imeli deloma toplo, deloma hladno vreme. Rastlina se je nadalje razvijala in je njeno stanje v večini nasadov zadovoljivo. Padavin je bilo zadosti. Zgodaj obrezani nasadi le pi-č! o pripravljajo na cvetje, pozno obrezani pa prav lepo. Priprava na cvetje je torej prav različna in neenaka. Hladne noči so to zakrivile. Upanje na polno ali prav dobro letino ie torej nekoliko zatemnelo. Topli dnevi in posebno tople noči bi bile v drugi polovici meseca julija,^ko toelj cvete, nuj-
no potrebne. Povedati pa tudi moramo, da postajajo v večini nasadov od spodaj gor r m e n f, kar povzročalo mokrota in mraz. Na trgu je vse mimo. Cene so le nominalne: 6000—700 čK za 50 ks- — Meseca avgusta pošlje Savez zopet dva zastopnika v Jugoslavijo, Avstrijo, Nemčijo, Belgijo, Francijo in Anglijo, da se na lastne oči prepričata o stanju hmeljskih nasadov. — Savez hmelj, društev. — Tettnan^ na Vir-tenberškem, 7. 7. 1924. Mokromrzlo vreme zadnjih 14 dni ni ugodno uplivalo na razvoj rastline; posebno med Časom, ko se rastlina pripravlja na cvet Panoge niso posebno dolge in so le redko obdane z cvetnimi popki, ki so se pa prikazali izredno zgodaj, ko rastlina še ni dorašena. Vsled tega ne pričakujemo prav obile, pa tudi ne obile letine. Preobila mokrota in mrzle noči so povzročile, da rumene" listi od spodaj gor.
—g Novosadska blagovna borza 14. Jul. Na produktni borzi notirajo: Pšenica stara 320—325, nova 295—300. koruza 242.50— 247.50; moka baza »00« 483—490. *0« 475— 480, štev. »2« 425—435. *5« 385—390, »6« S55—360, *7« 300 310. Celokupni promet 70 vagonov. Tendenca novi pšenici in koruzi čvrsta,
— Kongres trgovskih zbornic v Beo* gradu. Kongres se ima vršiti 30. in 31. av# gusta t. I. v Beogradu. Na tem drugem kon* gresu se ima zlasti ugotoviti množina do> mačih naših izdelkov, ki se imajo v dobi od 1. septembra t. 1. do 1. septembra 1925 izvoziti. Vpoštevati se imajo v tem ©žiru in računu le produkti, katerih izvoz, oziro« ma vrednost presega deset milijonov dinar* jev. Beogradska zbornica je že izdelala pre« gled izvoznega blaga in ga razpredelila v deset kategorij, namreč: 1. žita, 2. sadje, 3. živina, 4. gozdni in kovinski produkti, 5. razno blago (zdravilna zelišča, olje, sar* dine, opium, tobak, lan, riž itd.), 6. indu* strijski izdelki. Vsi ti podatki se potem ob* javijo v svrho informacije inozemstva, ki utegne v izvozni dobi imeti dobre uspehe. Kongres trgovskih zbornic obelodani pa tudi posebna gospodarska poročila, za katera se že sedaj zbira potrebno gradivo v vseh zbornicah. Poleg tega bodo zbornice lahko stavile predloge splošne važnosti in potrebe. Tako pride poleg drugih nujnih zadev brez* dvom no na program tudi zakonski nacrt glede gospodarskega sveta in glede prisilne po* ravnave.
—8 Trgovinska pogajanja z Avstrijo so določena za jesen in se imajo vršiti na Sem* meringu. V smislu sklepa ministrskega sveta ima vsa ta dela in pa tudi zaključek trgo* vinske pogodbe izvršiti ista delegacija, ki je obravnavala trgovinsko pogodbo z Italijo. Trgovinski minister dr. Krizman namerava osebno sodelovati. Pred odhodom na poga* ianja prispe naša delegacija tudi v Zagreb in Ljubljano, da se neposredno s trgovskimi krogi informira o njihovih željah in potre* bah, na kar že danes opozarjamo.
—g Razsfa\>a goveje živine in konj na Ljubljanskem vetesejmu se priredi v nedeljo dne 2 4. avgusta in bo trajala ves dan od 8. ure zjutraj do 6. ure popoldne. V raz* stavo se pripuščajo čistokrvne živali vseh govejih pasem, ki so v deželi razširjene, in sicer planinski biki od pol leta starosti na= prej, molzne krave in telice. od plemenskih konj žrebčarnišldh in težkih pasem pa žrehei. kobile z žebeti, mlade kobile in mla* di žrebci. razen teh pa tudi konji za vprego m za ježo. Do osme ure zjutraj mora biti vsa živina na licu mesta. Vsak razstavljalec mora sam skrbeti za strežbo živini. Potreb* na krma se bo lahko dobila proti odškod* nini na razstavišču. Kdor želi svoje živali razstaviti ali za tekmo in prem o vanje, ali za prodajo, jih mora priglasiti zadnji čas do 25. julija t. h Kmetijskemu odseku vele* sejma v Ljubljani, ki poskrbi tudi za zni* žano voznino po železnici.
—g Dobavo. (Informacije pri trg. zbornici v Ljubljani. — Oddaja prevoza soli. Pri upravi državnih monopolov v Beogradu se vrši 3. avgusta ofertalna licitacija glede oddaje prevoza 8000 ton morske soli is Trsta do Ljubljane. — Dobav« mrežic za plinsko razstevijavo. Pri ravnateljstvu dr*, železnic v Zaerrebu se vrsi 2. avgusta ofertalna licitacija glede dobave mrežic za plinsko razsvetljavo. — Velesejem v Frankfurtu n. M. V Franfurtu n. M. se vrSi letošnji velesejem od 21. do 27. septembra. — Oddaja krovskih del. Na objektih ob. močja progovne sekcije Ljubljana, glavna proga, je treba izvrSiti popravo streh. Tvrđfee, k! bi na to delo reflektirale, naj se oglasijo v času od 16. do 19. julija med 9. in 12. uro pri odseku 1/5 za visoko stav. bo v pritličju poslopja Gradbenega odele-nja na glavnem koldvoru, kjer bodo dobile podlage za ponudbe.
—g Izložba avtomobila u Zagrebu. Uvjeti za sudjelovanje na izlofbl mogu ae
dobiti n uredu Zagrebačkog Zbora. Izložba se otvara u soboto dne 11. oktobra ove godine u 11. sati prije podne i traje do srijede 15. istoga mjeseca, dakle ukupno S dana. Biti će smejStena u velikim paviljonima a djelomično ispred paviljona. Izlaga. ti če se ne samo automobili več sva motorna vozila pa i ona za obradljivanje tla (trakorl), kao i sve potrebttine za takove •tvari. Najamnina Iznaša za svaki kvadratni metar u paviljonu Din 60.— pod vedrim nebom Din 30. Do sada je več nekoliko tvrtki prijavilo svoje sudjelovanje.
—g »MargaretskU sejem v Zagrebu. Zagreb 14. Julija. Dogon fivtne na današnji margaretski sejem je bll velik ln živahno se je trgovalo za izvoz v Italijo, Avstrijo in Češkoslovaško. Tujci so kupovali slasti boljšo živino. Ceae ao radi tega nekoliko poekočile. Za kg ifve rage «« Si plačalo v Din: Rogata f J v i n a: voli domaČi: I. 15—17.50, n. 12.50—14, in. 11—13, boean. * ski boljši 12—14, HI. 9—10.50; krave domače I. 14—15. n. 13—14, m. 9—10; bosanske n 9—10, m. 8—10; juaci doma« I. 15^16 II. 14—15, bosanski 9.50—12; Janjci 12—18; svinje domače srednje 19.75—20.50, pujski do 1 leta 30—40 nad enim letom 19.50—21 — Konji za komad: tovorni 9500—12.000 težki 10—13.000 tovorni lahki do 12.000. selJaSki tovorni 6000—7000, težki S do 10 tisoč.
To in ono.
KAJ BO CEZ 43 LET 7
Mnogo romanopiscev se ie že pečalo z bodočnosti© naše zemlje, toda najbolj zanimivo in tudi fantastično ie delo znanega ruskega Vernea, pisatelja in dramaturga N. Tasina, ki živi zdaj na Dunaju. V svojem romanu »Katastroia* piše tako-le: »V noči na 27. marca 1. 1967 .torej čez 43 let je presenetil Pariz napad neznanih ogromnih pošasti, ki so planile na mesto, podrle mnogo hiš in pobile tisoče prebivalcev. Med ljudstvom je nastala velika panika, ki je imela žalostne posledice. Takoj je bila sklicana pariška akademija znanosti in umetnosti, čije člani so izjavili, da so prikazni res priletele z MaTsa ln da se nazivaj o zoodau-ry. Iz drugih mest Evrope je poročal radio, da Je imel naval pošasti tam strašne posledice. Napad zoodaurov se je ponavljal vsako noč, in prestrašeni prebivalci so se začeli zatekati v Pariz, kjer je nastala velika stiska in lakota. 30. marca 1969 ponoči so pošasti navalile na katedralo Notre Dame. Pri napadu se je eden teh zootatrrov nabodel na ost zvonika. Ost, ki mu je tičala v očesu, se je zlomila in nestvor je padel mrtev na zemljo. Ves Pariz, pravzaprav vsa Evropa je prihitela, da vidi mrtvega zootaura, ki ga je začela komisija akademijo znanosti taJcoj študirati. Pri naslednjem nočnem napadu je odnesel nek zootaur pariškesa ljubljenca, slona Toneta, o katerem je kmalu nato prišla radjo-brzoiavka, da je padel daleč nekje mrtev na tla. Na ta nači s0 točno ugotovili, da so zootauri leteli s hitrostjo 33.000 km na uro in da potrebujejo od Marsa do zemlje samo 10 tednov. Komisija, ki je v Parizu razrezala mrtvega zootaura, je konstatirala, da imajo svetlobni žarki tz njegovih oči tako moč, da uničijo naokoli vsa živa bitja. Zgradili so podzemni Pariz z umetno razsvetljavo in solncem, in vsi prebivalci so se preselili tja. Slična podzemna mesta so bila po vsej Evropi in spojena s predori. Toda ljudje se pod zemljo niso počutili dobro, zootauri pa niso odnehali z napadi. Vsi poizkusi, da bi ljudje obvladali njihovo premoč, so bili zaman. Izbruhnila je revolucija in nastala je lakota. Pojavil se je največji odrešenik sveta. To ie bil francoski iznajditelj Grandiddier, ki je začel s svojimi magnetičnimi ploščami pobijati zoo-taure. Blizu Pariza so postavili ogromni magnet, okrog katerega jc bilo magnetno polje na razdalji več kilometrov. Prvi zootaur ki je pošiljal smrtonosne žarke iz svojega očesa, je bil takoj usmrčen. In povsod so začeli pobijati zootaure. Z. maja 1968 o zoo-taurih že ni bilo ne duha ne sluha. Podzemna mesta so podrli, ljudstvo ie prilezlo na površino zemlje in prirejalo odTešenlku Grandiddieriju velike marriiestacije. In življenje v Evropi le znova krenilo v normalni tir, industrija je procvitala, lakota in beda je izginila, veselje se je povrnilo med ljudi-
PUSTOLOVŠČINE RUSKEGA EMIGRANTA.
List "Sesodnja-ki izhaja v Rigi. prinaša obširna poročila o pustolovščinah ne-kega Troizkvja, ki si je izbral Berlin za torišče svojega delovanja. Troizkv je iz znane ugledne ruske rodbine. Do izbruha revolucije je bil posestnik in pomr^n'k carjevega guvernerja v Charko\vu. Po boljšc-viški revoluciji je pobegnil na Grško in je prišel leta 1921 v Berlin. Zašel je na stranska pota in si ie na precej zagoneten način v kratkem času pridobil ogromno premoženje. Poiskal ie ljudi, ki so si hoteli na enostaven način prislužiti der.aT. Svetoval jim je, da mu diskontirajo denar in jim ie obljubil nič manj kot 15% mesečnih obresti. Na tisoče njegovih rojakov mu je nasedlo in mu izročilo svoje prihranke. Kupčija ie cvetela bujno in zadovoljni sta bili obe stranki, kajti gospod Troizkv je redno izplačeval obljubljenih 15 %. Z svotami, ki i!h je imel na razpolago, je pričel igrati velk > vlogo. Izkazoval ie dobrote in obdaroval k trpeče svoje rojake. Vsled svoje človekoljubnosti je bil izvoljen za častnega predsednika različnih ruskih društev. Bil je stalni gost berlinskega nadbiskupa Tychona in prirejal ie bankete v največjih in najele-gantnejših berlinskih hotelih. Višek svoje karijere jc dosegel s tem, da je bil izvoljen za starešino ruske cerkve. Njegovo elegantno stanovanje v K::rfiirstenstrašse ie bilo vedno oblegano od novih naročnikov. Na razpolago ie imel veliko število sotruđntkov ki so morali loviti žrtve. Njegovi pomagači So bili istotako iz boljših rodbin. Med njimi se je nahajal znani bivši načelnik mesta Petrograd. knez Obolenskv (ki je pred kratkim izvršil samomor), dalje I. pl. S\\ bejevv, sin zadnjega carjevega poslanca v Berlinu. V Berlinu je Troizkv nakopičil premoženje 300.000 dolarjev in je nato ^potoval v Pariz, London in Nizzo, kjer je nadaljeval svoje kupčije. Potom svojih manipulacij je povišal omenjeno svoto na oao.coo dolarjev.
Nenadoma pa se Je stvar preokreaila že v zadnjih mesecih. Troizkv ni zadostoval svojim obvezam in je ustavil posamr.a izplačila Zanimivo je. da so se kljub tema *e \edno našli ljudje, ki ?o niu zaupii: svoja premoženja. Ko se je ugotovilo, da ie Troizkv navaden i/kcTščevalec ljudi, je odšla večina oškodovancev v Pariz, kjer je bival slepar v en?mu najuglednejših GoteJcv, Oškodovanci so bjrno zahtevali, da Mm vrne njihove svote. Gospod Troizkv \% vse sprejel skrajna ljubeznivo in jim dal zagotovilo, da bo vse poravnano. Med pogovorom je nenadoma prosi!, da-li sme v sosedno sobo, da poišče nekaj važnega. Ni se pojavil več. Zapustil je samo dva klobuka in prazen kovček. Uboge izkoriščane žrtve so odšle z dolgim nosom. Policija sedaj lovi premetenega sleparja. Zatrjuje se, da je posta! Troizkv žrtev špekulacije s frankom, kar pa je malo verjetno. Zanimiva razkriti:! bodo sledila šele ob njegovi aretaciji.
Socualm vestmk.
UVELJAVLJANJE DELAVSTVA V AMERIŠKIH VELEOBRATIH.
Preteklo je že mnogo časa, odkar je rekel veliki ameriški delavski voditelj Evgen Debs, da je nespametno misliti, da bo mogoče delavsko vprašanje rešiti z vedno novimi štrajki. Od takrat dalje se je v Ameriki zelo mnogo storilo v mirnem odpravljanju socijalnih konfliktov. V razmerah, ki vladajo sedaj v Ameriki, čuti tamkajšnji delavec precejšnjo odgovornost za »svojo« industrijo. Na načelu samopomoči počivajo z nad 500 milijoni frankov lastnega denarja opremljene Union Banks, nadalje spontana in sama posebl razumljiva pripravljenost, da se predlagajo spori lokalnim ali nacijonalnim spravnim pisarnam; ravno tako zadružno organizirane ter s strani industrijalcev in delavcev na enak način ohranjevane blagajne za nezaposlene. Iz temelja soodgovornosti izvira na eni strani sprejemanje akcij po delavcih in po drugi strani vodstvo celih obratov ali dela kakega obrata v svrho zboljšanja produkcije, pri čemur pripade delavcem del tako doseženih dobičkov.
Pri Standard Oil Co. so dobivali delavci samo relativno dobre plače. Industrija je rastla in Kalifornija je ogrom- j no producirala. Radi tega je določila | Standard Oil Co. of Califomia. da sme vsak nastavi j enec in delavec, ki je uslu-žben najmanj eno leto. do 20% svojega mesečnega dohodka porabiti pod prednostnimi pogoji za nakup akcij. Nekatere družbe Standardove skupine pride-vajo k vsakemu tako investiranemu denarju 50 centov kot Hranilno premijo. Denar, ki se tako nabira, upravi j a zaupnik nameščencev. Ker dajo akcije dividende m ie služijo zopet za nakup atfcij, raste materijelni interes delavca od meseca do meseca, od Teta do leta. Na ta način so uslužbenci ori Sandard Oi! Co. v prvfh dveh letih tega sistema prihranili približno 8 milijonov 'dolarjev. Družba je 'dodala kot premijo 4 milijone dolarjev in dividenda je znašala okoli 450.000 dolarjev. Tako se je nabralo za delavce in nameščence tekom 'dvel let nad 12 milijonov dolarjev.
Pri železniški družbi Baltimore in Obio je prišlo v enem delu podjetja do delovne in finančne krize.  Trebalo ie
spraviti obrat do plodonosnega delovanja. Neki zastopnik delavcev je ponudil pomoč. Vršila so se zborovanja in napravili načrti. Obsegali so reorganizacijo delavnic s sodelovanjem delavskili zastopnikov, soudeležbo delavcev na dobičku, ki se doseže iz boljše organizacije, prenos direktne in večje odgovornosti v roke delavcev in njih delegato- . Rezultat? Družba Baltimore Itn Ohio je mogla konstatirati, da se je kvaliteta dela zboljšala in so se obratni stroški znižali. Posebno se mora naglašati dejstvo, da so delavci sami izločili slabe delovne moči ne samo iz vodstvo, temveč iz dela.
Drobiž.
a Smrt štirih otrok v kovčku. V mestecu Haselbrun v Nemčiji ao naili štiri otroke mrtve v nekem kovčkti. Otroci so se na
podstrešju i&rali in sedli v kovček, katere, ga težki pokrov se je zaprl in so se otroci zadušili.
• Einstein slab računar. Berlinski liatl poročajo ranimivo anekdoto, ki jo je doživel slaaovlti učenjak Einstein pred dnevi. Einstein je sedel v električnem vo_ »u a svojo soprogo in hčerko. Pogovarjal se je baš e njo o slabem vrem?uit, ki neugodno vpliva na njegove gosli, ko je pristopil »prevodnik. Einatenn Je plačal r rentno marko. Ko mu je sprevodnik menjal denar se je zdelo Einsteinu, ki j« smatral 50 milijarda! bankovee sa 100 mi-lljardnega, da se je mož zmotil in ga nato opozoril. Sprevodnik je še enkrat točno preračunal in ugotovil, da je pravilno vrnil denar, nakar se je Einstein oprostil. Spre, vodnik se je nato smehljajoč obrnil k bližnjemu Einsteinovemu sosedu in sočutno rekel: »E, e, računanje na pamet nezado. stno!«
• Landrujeve vile nece nihče kupiti. Kakor poročajo pariški listi je vila v Gam-baigu, nedaleč od Parna, |e dolgo na predaj, vendar se đoalej Se ni nihče oglasil glede njenga nakupa. Ljudje se boje Lan-dravega duha.
• Borba seljakov r medvedom. V p#1u Presenica v Bosni je napadel velik medved seljaka Branka Radivojeviča, k! mu je vrgel preko glave odejo, ki jo je bas imel v roki. Medved pa je vrgel odajo s sebe in je Radlsojeviča zagraMl za roko Nastala je borba med obema, tekov katere so prihiteli drugi seljak! egi -emu tovarišu na pomoč. Sele po težko'n i,oju se Jim je pogrešilo kosraatlnea obvludatl. Trije seljaki ki so bili težko ranjeni, so bili prepeljani v sarajevsko bolnico.
Kupujte olimpijske srečke!
Stran 6.
»SLOVENSKI   NAROD«   dne 16. julija 1924
štev   160
MIRAN JARC:
Gledanja.
7. Pred zrcalom.
5. julija 1924.
Nenavadna tihota utripa z brezbrež* nimi krili nad mestom in deželo. Ni čuti ničesar. Človek je umolknil. Človek stoji pred zrcalom in se gleda. Komaj očitljiv nasmešek mu ostri lica. Toda smeh se širi in razrašča. Gledanje v zrcalo je nevarna igra. Za samoobram* bo je človek oblečen po najnovejši modi. Toda smeh se ostri na žvižg. Oči se vrtajo v osredotočeno zrenje. Gle* danje v zrcalo je nevarna igra. Za sa* moobrambo leži na mizi škatljica ciga* ret. Čelo se lomi. Barez izginja. Črte nad očmi izstopajo. Vsa podoba se okrogli v grozeči očesi. Gledanje je negibanje telesa nad brezdnom ... Slika je začela žareti; zeleno, žolto, Škrlatno . . . kakor lokavo približajoča se — blaznost. Človek omahuje, vztre*
petava , . . umaknil bi se rad ... ne more ■ . . kakor da je začaran v pe*
klenski ris . . . zamižal bi, toda miže vidi še strašne je . . . stoji . . . vdano, upognjeno ... ne vidi več telesa . . . samo grozen sijaj mu bije na uho . . . (O, da bi oglušell O. da bi se vdrla tla pod nogami! O, da bi . . . da bi, reci* mo, baš ta hip kdo pozvonil, ali pa poklical telefon), toda . . . zdaj ni več pomoči ... že raste goreča beseda, kakor strašeči zubelj iz gorečega grma in krvavi zvenk se je streščil na uho: »Ne ubijaj!«
»Saj nisem . . . nisem . . nisem . . kedaj neki! Ali ne živim pošteno. Vsa« kemu dam svoje. Ubog zemljan sem . . moje podjetje je z mojo krvjo sezidana stavba, tolikim stotim in stotim sem dobrotnik in . . .«
»Ne ubijat!«
»Moj Bog, kedaj sem ubijal . . .«
»Ne kliči Boga, ki vanj ne veruješ, ki vanj nikoli nisi veroval. Znaš vsaj računati — razumeš itak ničesar ne . .«
»Znam . . . znam«, trepeta človek. »Veš kaj je enačba?« »Vem. Ena in ena je dve . . .« »Lažeš! Ne laži!«
»Ne lažem. Ne lažem! Moj Bog!«
»Če veš, da jw ena in ena dve, zakaj tako ne delaš tudi.«
»Ne razumem . . . prisegam, da ne razumem, kaj hočeš!«
»Ne razumeš, hinavec? Hočeš, da ti povem sam? Ti delaš tako: ena in ena je polovica.«
Človek strmi. To ni mogoče. To je zmedenost. Ta očitek je kratkomalo — laž. Polagoma pa mu jasni. Skoro, da se mu zdi dvojnikovih besed pomen razumljiv. Odgovarja: »Menda misliš, da imam preveč, dočim moji uslužben* ci . . .«
»Se ti svita? Vendar! Da. . . . do= čim tvoji uslužbenci ponavljajo muke egipčanskih sužnjev, prejemaš ti za udobno lenarenjc v visokih dvoranah, v avtomobilih, na letoviščih . . .«
»Toda, stoj! Ena sama moja misel je za napredek podjetja važnejša kot., in tudi: jaz imam vendar vse druge, višje potrebe . . .«
»Tako? O. ubogi! Ali si kedaj po« gledal svojim podložnim v obraz? . . . Poglej jih ma!o bliže. To niso samo tvoji živi stroji, to so tudi ljudje. Mar* sikateri od njih ima stokrat silnejšo moč od tebe. Kadar se on oprosti, se čuvaj! Marsikateri od njih je tvoj ra» stoči bodeči — g >spodar! . . .«
»Saj daicm dobroto na široko! Umetnosti in znanosti, rdečemu križu, narodnosti, nanredku . . .«
Kaj boš dajal, ko ni ničesar tvojega. Vs^ si r.akradcl in naropal. Umetnost hočeš podpirati, ti, pesjan. ki si že dav* no vrgel svoje srce v obcestni jarek svojih užitkov?! Znanost hočeš podpis rati. ko ti je znanost le orodje in orožje v.a uteho tvojih sarnoljubnih strasti? Na narodnost prisegaš, ki bi prodal za umazan pr.pir govorico svojih pradedov
in dedov? Član rdečega križa si, ti. prvi povzročevalec vseh vojn in nemi« rov, ti zakleti sovražnik božje besede in največji parasit na telesu pravega Člo« veka . . . Toda. ne uideš. Bliža se čas. ko bo enačba postala živa i zate, ko loš prokleto plačal, plačal do zadnje pare, do zadnjega drobca svojega teles sa. do zadnje besede, do poslednjega z dihi jaja vso nesramnost svoje samo* golti in ... in . . .«
... In noč se je zgrnila in podvo* jila tišino in v sobi je bil samo še člo» vek. sam, sam . . . Zrcalo je molčalo in brc/danja črna bodočnost je dihala v ubogo bitje v naslonjaču.
To bitje? Kedo, da je. mc vprašaš? Si ti. sem jaz, jc tvoj gospodar, je tv*j sluga, je ravnatelj, jc vratar . . . vsi smo in vsakemu drugače odgovarja zrcalo in bo odgovarjalo toliko časa. dokler: — dokler ne bo na nebu zasi* jala večna tehtnica. Takrat pa: bo konec mojih i tvojih besedi in bomo nemi in zcro/eni čakali na Sodbo . . .
! Najnovejša iznajdba!
Brez kvarienja blaga kemično snaženje in vsakovrstno barvanje oblek.
ANTON BOG 1592
Ljubljana, Šelenburgova ulica 6 L nadstr. Glince-Vič 46
Za cagovore uprave
na i se prč!e£! 1  dinar.   £Hačuje se vnaprej.
Tvrđka L. M, Ec&er sinova javlja žalostno vest, da je njen dolgoletni, zvesti dolovodja, gospod
marfln Guček
dne 14. julija ob pol devetih dopoldne preminul.
Pogreb bo v sredo, 16. julija ob treh popoldne iz javne bolnice na pokopališče k Sv. Križu.
Pokojnika ohranimo v trajnem spominu.
Ljubljana, 15. Julija 1924.
SAMO
pravi pateti-rani Maršnerovi
sumeči limonsd-ni bonboni so .
najboljši za žejo, dobijo se povsod.
Tovarniška zaloga
Josip Vitek
LJubljana, Krekov trg 8
Sena  malih oglasov
vsaka beseda SO para. — Najmanje pa Din 5*—
1 Shiibe
Sprejmejo se:
mlad plačilni natakar, kavarniški sloga in vajenec. — Naroda na kavarna. 4587
Grajski koci?as
graščino
se s]
na
Sloveniji. — Ponudbe na: Grajska uprava Ma» rija Gradec ori Laškem.
4596
Cenj. občinstvu  vljudno naznanjam, da sem otvoril
čevljarsko delavnico
v Ljubljani, Poljanska cesta 12 (nasproti gimnazije) in se tem potom piporočam za vsa v to stroko spadajoča dela. Izvršujem tudi gorske in lovske čevlje. 4588
Maksim Ježek, čevljarski mojster
PAPIR
VIZITKE
PRIPOROČA
NARODNA KNJIGARNA
LJUBLJANA — PREŠERNOVA ULICA štev. 7
Navi j a! ec
(\Vicklcr) išče službe. — Gre trdi za pomožnega monterja. — Naslov po* ve uprava »Slovenskega N*a roda«. 4606
Trazim bolsse dekle
za sve. Plaća 100 Din. — 01c*a  Tvankovie, Sisak.
4626
Vzgojiteljica
z znanjem srbščine in nemščine išče primernega mesta. — Ponudbe pod »Vzgoja '4615* na upravo »Slov. Naroda<f.
Prodajalko,
zanesljivo, dobro izurje* no v špecerijski stroki — rabim za takojšen na* stop. — Takojšnje no* nudbe pod »Prodajalka 4616« na upravo »Slov. Naro da«-.
Indusirijci pozor !
Proda se velika vodna toč. pet minut od g1 a v* ne postaje. 3744
Gsebn: avto.
štirisedežen, v najboljšem stanju, se ceno proda. — Jos. Puh, Gradaška uli* ca 22 4305
Mal šiva?ni st^oj
»Singer« in dnmsko kr»'n naprodaj. — Naslov po-ve uprava »Slovenskega Naroda«. 4605
«Wanderer»-avto.
moderno opremljen — se proda. — Naslov pove uprava »Slovenskega Na* roda«. 4405
i Stanovanja
Prazno sobo
s posebnim vhodom v bližini Sv. Jakoba, najra*
je od hišnega lastnika — iščem. — Ponudbe na: Min-ka Horvat, modistka. Stari trg 21. 4549
Motorno ko!o
»\Vandcrer«, 4H- HP, sko* ro novo. poceni naprodaj pri tvrdki American Mo* tors LTD., LiuHiann.
4620
Amerikanski
pisalni stroj
skoraj nov — se ceno proda. — Vnraša se: Kri* ževniška ulica 6, pnt'ič* je. levo 45S9
Motorno kolo
»Douglas«, 2Va HP sko* rai tovarniško novo, se radi odpotovanja proda — Le ustmena pojasnila da rvrdka H. Kenda. Ljubljana 4404
jj
—i
r. z. z o. z.
v novourejenih prostorih
v Ljubljani
Mestni trg št. 6        Mestni trg št. 6
obrestuje vloge na hranilne knjižice in
tekočI račun po
Proda se pes
volčje pasme, dva mc^es ca star. — Spodnja Šiška, Kmetiiska ulica 125. 4617  Stari tre 21
Okazijska
razprodaja.
V ponedeljek 14. julija in 21. julija se bo proda* ialo 200 damskih in de* kliških slamnikov Cena od 40 do 150 Din. — Minka Horvat, modistka.
4550
Sobo za lokal
na Rimski cesti — iščem. Hišni posestnik, kateri mi odstopi po primerni najemnini sobo, naj poš* 1 je ponudbe na* Senjarič, Nad  Lipom   19, Zagreb.
'4619
Danica 448.
Dvignite pismo ! 4622
Anica Leveč !
Dvignite pismo na glavni pošti. 4621
Ženitev !
Mi/ar srednjih let, zna* čajen, želi znanja z go* spodično blagega srca aH z mlajšo vdovo brez otrok — v svrho zakon* skr sreče. — Ponudbe pod »Miren dom'4610« na upravo  »Slov. Nar.a.
Poznanstvo.
Katera mlada samo* stojna gospica ali vdova dobrih lastnosti in bla* gega srca reflektira na poznanstvo istotakega mladeniča, naj se blago* voli javiti pod »Sigurna bodočnost/4567« na upr. »Slov. Naroda«.
»Ford«-avto,
rabljen, dobro ohranjen, kupim. — Ponudbe z na* tančno ceno pod »20700 4506« na upravo »Sloven* skega Naroda«.
Moško kolo,
dobro ohranjeno — se kupi. — Ponudbe z na* vedbo cene pod »Kolo 4612« na upravo »Sloven*
skega Naroda«.
I    posojila J
Posojilo
Din 20.000 do 80.000 — išče dobro vpeljana trgo. vina za krajšo ali daljšo dobo — proti najvišjim obrestim. — Ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod Visoke obresti /4613.
S K«
nremicmn?
Kupiti ali prodati
vile, stanovanjske, trgov* ske in obrtne hiše, kmetska posestva, gra* ščine, žage, mline, stavb* ne parcele itd. — OD* DATI ALI NAJETI sta* novanje, sobe, trgovske in obrtne lokale — za* morete najuspešneje le potoni
»Posest«,
Realitetne pisarne d. z o. z., Ljubljana, Sv. Petra cesta 24 3770
fazno
1
Naznanilo.
Trgovina   Jos. ?elovin» Čuden. Ljubljana. Mestni trg 13 ostane radi počit nic od  12. do 28. t. m. zaprta. 4611
Paorika
prima sladka madžarska kg 65 Din, polsladka kg 55 Din. v paketih po 5 kg in več. — Laza Konstan« tinovič. Suborica, Scnoe ulira 32 4170
V električno
brušenje
se sprejemajo rabljene britvice (Gilette. Mem itd.) — v drogeriji »Adri* ja«. Ljubljana, Selenbur* gova ulica 5. 4492
Vsakovrstna
ročna dela
vzamem v komisijsko razprodajo v moji fili* jalki na Bledu. — Naro* čila je poslati na »Ate* Ije ročnih del« — Nika Zipser, Kranj. Telefon št 31. 3774
Veletrgovina
Osvald Dobeic,
Ljubljana, Sv. Jakoba trg 9 — priporoča svojo bogato zalogo raznega dišečega in brivskega mi* la. zobni prašek in pasto »KalodontsElida* ter vse
druge galanterijske pred* mete po najnižjih cennh.
3540
Inserati t Malih oglasih
»
imajo neoporečno velik uspeh v »5/ov. Narodu*.
i za „Sokolski I*!" i Opekarmski mojster
37 T
Večje in stalne vloge z odpovednim rokom obrestuje tudi više po dogovoru.
Sprejema v Infcaso faktnre in ceslje terjatev.
Posojila daje le proti popolni varnosti na vknjižbo, proti poroštvu in proti zastavi.
in
Ljubljana* Sv. Patra r*as3si 7.
Prinoročamo na veliko in malo
4
galanterijo, nogavice, razne sukan:e, gumbe, čipke, vezenino, sprehajalne paMce, kravate, srajce, čevljarske in krojaške potrebščine.
Na? ilžje cene.     Postrežba točna.
er
za Jugoslanafa
Ta najbolj informiran in najbolj razširjen dnevnik v Češkoslovaški republiki in v tujini stane za kraljevino SHS (radi  znižanja poštnega tarifa) samo Din 40*—
mesečno.
Najboljše trgovske in obrtniške informacije i. t. d. držav
Male Antante.
se išče za takojšnji nastop v veliko parno opekarno«
Reflektanti, kateri so v izdelavi zareznlh strešnih opek in v to stroko spadajočih del najbolje izvežbani, imajo prednost Ponudbe je poslati pod: .Parna opekarna' na Aloma Companv, Ljubljana. 4623
Tovarna lončenih peči v Jugoslaviji išče samostojnega, v
tej stroki izvežbanega
obratovodjo
kateri mora imeti veliko izkušnjo pri kaluparstvu (modeliranju), obra-
z:tvi (Formen") in znati pravilno žgati. Ponudbe z navedbo plnče in sedanje slnžbovanje poslati je pod .Tovarna peči" na Aloma Companv, Ljubljana. 4624
Kovo!
4625
Pozor!
Za i-jotnviiev vsakovrstnih ogledal in brušenih kozarcev, kakor tudi za nanovo obložitev že zamazanih ogledal se priporoča
OGLEDALO, d. z o. z.
Ljubljana-Šiška, Kolodvorska cesta 150.
^□□^□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□rjaDDDDnnnrjDn
okar u
lil
Specijalni zemljevidi  1: 75J
vse  Gorenjske  oziroma vse — Slovenije aa
Priporoča
Narodna knjigarna, Prešernova u. 7.
□□□oox]Dm[X]nDmanDDDGcaDDnnaaDDnnDDnDDrx]i
Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«,