Kupujmo >vojne :BONDE
i 1" "ZNAMKE
DOMOVINA
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
AMERICAN HOME
SLOVENIAN HOKNINt« DAILY NEWSPAPE1
CLEVELAND 3, 0., THURSDAY MORNING, JULY 12, 1945
LETO XLVIII—VOL. XL/HI
AMERIKA NE MORE SAMA PREHRANITI VSE EVROPE TRDI ANDERSON
Mew York. — Poljedelski tajnik Anderson je apeliral na ameriško publiko naj skuša razumeti problem živil ter je obljubil, da bo dal v javnost, ako je pomanjkanje istih povzročila malomarnost ali neumnost. Narod naj izve vso resnico, je izjavil novi poljedelski tajnik.
Poljski general je pozval cele, da ostanejo zveste svoji vladi
I London. — General Rudnic-'ki, ki napeljuje prvi poljski ' oklepni diviziji, ki ji je dolo-' čena okupacija Nemčije ob-: enem z angleško armado, je iz-j j dal včeraj dnevno povelje na j J svoje vojake. V tem pozivi je., i vojake, naj ostanejo zvesti pri-j segi, ki so jo dali poljski via-j 'di v Londonu in nikomur d>ru-j 1 gemu.
"Mi se bomo vrnili na Folj-' sko? po kateri zdihujemo že pet, let in sicer v svobodno, neod-l visno Poljsko. Mi se ne bomo nehali nikdar boriti za svobodo ■ Poljske in za svobodo drugih dežel, ki jim je bila svoboda, odvzeta," je govorli general! svojim četam.
Ta izjava poljskega generala je položaj še bolj zapletla., Poljsko vojaštvo je plačano odi angleške vlade, ki ne prizna več poljske vlade, kateri prise-. ga vojaštvo neomajano zvesto-, bo. Kaj bo angleška vlada zdaj napravila, še ni znano. i -o--,
Pohabljen veteran dobi pokojnine $265 na mesec
Washington. — Kakor hitro bo narednik Frederick Hensel, odpuščen iz armade, bo dobival j od vlade $265 na mesec pokoj- ! nine. To je najvišja pokojnina,1 ki jo more'dobiti kak ameriški vojak.
Naredniku sta bili odbiti obe, nog; nad kolenoma in leva roka 1 nad komolcem na Okinawi, ko je ! stopil na mino. Potem so mu morali zdravniki odrezati pa še desno roko. Zdaj se zdravi v Battle Creek, Mich., kjer mu bo. do dali vse štiri umetne ude. ] Kadar se bo navadil te rabiti,' si bo kupil malo farmo, kjer bo 1 redil kokoši, pravi.
NEMŠKA PODMOR-NIČA SE JE PODALA
Do 700 ton težka nemška podmornarica se je podala argentinski oblasti v mestu Mar Del Plata. Podmornica je oči-vidno krožila po morju vseh 18 tednov, odkar se je Nemčija vdala.
Poveljnik podmornice, Otto Wermoutt in 54 mož posadke, so se vsi sestradani podali na kopno, kjer so jih argentinske oblasti internirale.
Od vseh nemških podmornic jih je še kakih šest, ki se niso: podale zaveznikom in za kate-j
Konec racioniranja avtov v januarju
V New York je včeraj dospelo iz Evrope nad 35,000 vojakov
I New York, 11. jul. — Osem ; ladij je danes pripeljalo v new-[yorško pristanišče nad 35,000 ! vriskajočih vojakov iz evropskih I bojišč. Med ladjami je bila tudi ogromna Queen Mary.
Na ladjah je bilo tudi 33 ja-! ponskih diplomatov, ki so bili I zajeti v Evropi ter dopeljani v Ameriko v internacijo. Queen Mary je pripeljala 7,000 kanadskih in 8,642 ameriških vojakov. Od kanadskih vojakov jih bo 4,000 poslanih v vojno na Pacifik.
--o-
Poslanski odsek je za priznajnje Italije
Washington. — Poslanski odsek za inozemske zadeve je od-glasoval, da se pooblasti predsednika Zed. držav, da v imenu svojega urada povabi Italijo v krog Združenih narodov. Ta bivša osiška zaveznica je danes diplomatsko imenovana samo "sobojevnica."
-o--,
Pisma iz Evrope
Clevelandski Rdeči križ na 1227 Prospect Ave. ima pisma iz Evrope za sledeče naše rojake, ki naj se tam zglasijo zanje: Angela Drobnič in Anton Falnick iz 5454 Stanard Ave.,1 ter Mathias Mihelič, ki nima naslova.
Mr. Anderson je govoril pred Oglaševalno ameriško federaci-cijo ter poudarjal, da mora tako ameriški narod kot ostali svet razumeti, da je zahteva po živilih večja, kot je pa zaloga istih. -
"Amerika ne more prehranjevati vsega sveta," je rekel Mr.Anderson. "To moramo pojasniti svetu, sicer se nas ibo napačno razumelo in povzročilo mnogo sovraštva. Pri vsem tem pa moramo vendar storiti, kar nam je mogoče v tem oziru."
"Naš narod sicer ne bo stradal," je rekel, "toda ve pa naj, da že jemljemo iz zalog itieso, jajca, perutnino, sladkor in konzerve. Dobre in tečne hrane bo dovolj za naš narod, čeprav morda ne ravno tistega, kar bi rad imel na mizi."
Vlada, je rekel, bo zahtevala kar najvišjo produkcijo živil, to. da obenem bo pa gledala, da se farmarju ne bo treba bati, da mu bo ostal na rokah surplus.
-o-
Mornarica je odslovila 15 delavcev
Akron, O. — Mornariške oblasti, ki so prevzele Goodyear Tire & Rubber Co. v tem mestu, so odslovile 15 delavcev, ker niso hoteli delati na odkazanem delu. -o-
Tretja obletnica
V soboto ob sedmih bo darovana v cerkvi Immaculate Conception, 41. St. in Superior Ave. maša za pokojnega Matthew Konchan v spomin 3. obletnice njegove smrti.
Razne vesti od naSih borcev v službi Sirka Sama
i KONJ ZA DIRKE NE BODO SMELI PREVAŽATI
i
Washington. — Urad za ob-Irambno transported jo je ukazal, 'da se od 11. julija 1945 do 1. ju. j lija 1946 ne sme prevažati niti j po železnici, niti na trukih dir-j kalnih konj, niti cirkuških ži-I vali.
Tako se odslej ne bodo mogle (vršiti konjske dirke drugje kot I na dirkališčih, kjer so zdaj dirkalni konji nastanjeni. Te živali smejo prevažati odslej samo 'njih lastniki, ki imajo svoje trnke.
-o--—
! Notre Dame univerza je kupec za krasno zgradbo
Znano Drury zemljišče, ki obsega 133 akrov zemlje in na ka-i terem je 22 poslopij, in ki je en ; najlepših v Chagrin dolini, kupuje jNotre Dame 'univejrza. i John P. Murphy, trustee za Notre Dame, je včeraj povedal, da j so v teku kupčijski dogovori. Tukaj bo univerza za moško mladino, na ta način, kot je univerza Notre Dame v South Bend, Indiana.
Koliko je kupna cena, ni znano. Na davčni listi je posestvo 'cenjeno na $150,000. Mestna ! zbornica, v iQ^tes Mills, kjer se
j posestvo nahaja, je že odobrila, ' da se poslopje lahko spremeni v • učni zavod.
i	-o-
Dva vojaka obsojena na smrt na Kitajskem
Washington. ■— Vojni odde-I lek preiskuje slučaj dveh ameri-; ških vojakov, ki sta bila obsoje-| na na Kitajskem na smrt radi smrti neke kitajske žene. Voja-jka sta Pvt. John Brennan iz W. Hartford, Conn, in Pvt. James Cooper iz Norwood, O. Pisala sta o tem sorodnikom domov, a j I ti so se obrnili na vojni oddelek! I za preiskavo. V pismu pravita! vojaka, da je zlezel eden izmed njiju na vodnega bivola, da bi 'ga jezdil za kratek čas. Neka 71 let stara Kitajka ga je hotela potegniti z živali in vojak je padel na staro ženo, da je kmalu zatem umrla.
-o-
Vabilo na sejo
Podružnica 47 SŽZ bo imela j v soboto 14. julija sejo na 8812 [Vineyard ob 7:30 zvečer. Ob-' enem se bo poročalo šestmeseč-:ne račune. Članice naj se ude-
! lože v velikem številu.
i
Miljenovičev pogreb
Pogreb za pokojnim Paul Mi-ljenovič bo v petek zjutraj ob 8:30 iz Grdinovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Nikolaja na Superior in 36. cesta ter na Kal-1 varijo.
su se pa rad posveča zdravemu športu.
Njegov oče George je rodom Hrvat, mati Frances je pa rodom Slovenka, rojena v Cleve-landu na Glass Ave. iz znane Petričeve družine. Poleg staršev in stare mame zapušča mla_ di vojak doma tudi sestro Ano, ki je stara 17 let.
želimo mu v vojaškem stanu vso srečo ter zdrav povratek.
•n	in
Pfc. Mark Novosel, star 27 let, je bil ranjen 27. aprila na Okinawi. Zdaj se zdravi v bolnišnici na Filipinih. Tako je bi. la obveščena njegova mati Ana. 1256 E. 61. St. Ranjen je bil prej v maju 1943 na otoku Attu, za kar je prejel odlikovanje višnjevega srca. Udeležil se je tudi bitk na Kwajaleinu in Ley-te otokih. V armadi je od septembra 1942, prej je bil pa zaposlen v Cleveland Twist Drill Co.
*.» H* »S»
Cpl. Anthony Roberts, sin Mr. in Mrs. Joseph Roberts iz 905 E. 237. St. Euclid, je prišel domov na dopust za 21 dni iz Ardmore, Okla. Prijatelji ga lahko obiščejo na gornjem naslovu.
Japonci priznajo, da so izgubljeni, če ne odvrnejo napadov
Dočim ni nobenega poročila, kam se je podala ameriška flo-tila, ki je v torek napadala Tokio, pa je radio iz Tokia včeraj brez zakrivanja priznal narodu, da je izgubljen, ako se ne najde kaka pot, da se odvrne silovite napade ameriške zračne sile.
Nek japonski vojaški komentator je izjavil na radiu, "da sovražnika ne bomo mogli uničiti na domači zemlji, če ne moremo premagati njegove zračne sile." Dalje je ta komentator izjavil, da bodo prihodnji zračni napadi gotovo predpriprava za odločilno bitko na domači zemlji.
Dalje je radio iz Tokia priznal, da so ameriški letalci napadali v torek Tokio in okolico neprestano 12 ur in da je isti dan napadalo japonsko ozemlje 1,900 ameriških letal.
-o-
Narod je kupil kar za 26 bilijonov obveznic
Washington. — Zakladniški ajnik poroča, da je ameriški narod kupil tekom kampanje za 7. vojno posojilo vojnih obveznic v vsoti $26,313,000,000. Več kot 85,000,000 posameznikov je kupilo vojne obveznice.
S tem 7. vojnim posojilom je ameriški narod kupil že za $135,483,000,000 vojnih obveznic, to je tekom vseh sedmih vojnih posojil.
"To," je izjavil zakladniški tajnik, '-'je dokaz, da je ameriški narod patriotičen, da je varčen in da se zaveda, da se bo le na ta način preprečilo inflacijo. Ta denar, ki so ga Amerikanci vložili v vojne obveznice, jim bo v času potrebe služil kot nakupovalna moč, kar bo pomagalo k podvigu civilne industrije po vojni."
-o-
Po juliju ne bodo kuhali žita za žganje
Washington. — Poljedelski tajnik Anderson je odločil, da distilerije po mesecu juliju ne bodo smele kuhati žita za žganje. Odredba bo v veljavi do na. daljnega. Vzrok je, ker primanjkuje žita na živinsko krmo.
-o-
Darovi za begunce
Msgr. Vitus Hribar je poslal v imenu neimenovane osebe za slovenske begunce v Rimu $5.25, rojakinja iz Unionville, O., je pa poslala v isti nameii $3. Prav iskrena hvala vsem skupaj za velikodušni dar.
re se ne ve, kje so. Najbrže so bile vse potopljene.
-o-—
Gestapovci se morajo vsi registrirati
Monakovo. — Bavarska vojaška vlada je odredila, da se morajo registrirati vsi Nemci, ki so bili člani Gestape ali pa elitne garde. Najbrže se jim bo zaplenilo premoženje in se ga porabilo za vojno odškodnino raznim državam.
-o---—
Harry Hopkins ima zdaj dobro službo
New York. — Harry Hopkins, ki je bil 12 let intimni sve. tovalec predsednika Roosevelta, je sprejel službo pri uniji ženske oblačilne industrije v New Yorku. Njegova plača bo $25,-000 na leto. Njegovo delo bo sa. mo to, da bo gledal, da se delodajalci drže pogodbe z unijo.
Velika produkcija istih bo omogočila konec racioniranja januarja.
Washington. — Urad za vojno produkcijo misli, da bo konec racioniranja avtov že v prihodnjem januarju, ker bo dovolil že letos večjo produkcijo potniških avtov. Urad za vojno produkcijo bo avtni industriji v par tednih naznanil, kdaj sme začeti s splošno produkcijo.
Zastopniki avtnih industrij so zahtevali, da se jim takoj dovoli povečati svoje prostore in pripomočke, da lahko začnejo takoj po vojni zgraditi na leto do 4 milijone potniških avtov. Urad za vojno produkcijo je priznal, da je treba začeti s tako akcijo že to poletje, da se zasigura polno zaposlitev v tej industriji ta. koj po vojni.
Zato morajo avtne industrije takoj predložiti načrte za povečanje svojih prostorov in ko jim bo urad za vojno produkcijo to odobril, se jim bo dalo prioriteto za izdelavo avtomobilov.
Urad za vojno produkcijo je potem izjavil, da bo d0 začetka prihodnjega leta že izgotovlje-nih toliko novih avtov, da se bo lahko odpravilo racioniranje istih. Urad tudi misli, da bo do. bil vsak nov avto samo štiri nova kolesa in da bo za nekaj časa primanjkovalo kroma za bumperje in drugo.
Obenem je pa urad za kontrolo cen obljubil, da bo kmalu naznanil dovoljeno ceno za nove avtomobile, da ne bo v tem torej nobenega zadržka.
Urad za vojno produkcijo je že dovolil zgraditi do konca decembra 245,000 novih avtov, v prvem četrtletju 1946 pa 450,-000. V prihodnjih 60 dneh bo urad te številke dvignil, oblju-bujejo uradniki.
•-o-—
Položil je vene na grob poveljnika
Hyde Park, N. Y.--General Eisenhower je obiskal v Hyde Parku gu'ob ip ir efd s e d n ;i k: a Roosevelta ter položil venec na grob svojega bivšega vrhovnega poveljnika. Poleg je stala vdova Mrs. Roosevelt.
-o--
Smrtna kosa Včeraj popoldne ob pol petih je umrl pionir newburške naselbine Mihael Gričar, star 79 let, stanujoč na 79*06 Marble Ave. Doma je bil iz Srednjega gričevja, fara št. Peter pri Novem mestu, odkoder je prišel sem pred 50 leti. Bil je član društva Bled št. 20 SDZ, Slava št. 173 SNPJ in Sv. Imena, Pri American Steel & Wire Co. je delal do leta 1928. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Agnes, sinova Mike in Cpl. Frank, hčere: Alice Swi. talski, Agnes Golias in Olga Penner ter vnuke. V Pennsyl-vaniji zapušča sestro Ano Kna-felc, v starem kraju pa brata in sestre. Pogreb bo v petek zjutraj ob devetih v cerkev sv. Lovrenca in na Kalvarijo iz Ferfo-liatovega pogrebnega zavoda. Naj mu bo lahka ameriška zem. Ija, preostalim naše sožalje.
Gorkeje bo
Vremenski urad naznanja, da bo danes in jutri gorkeje. Včeraj je bilo pa rekordno hladno vreme. V Cantonu, Ohio, je včeraj kazal toplomer komaj 41 stopinj.
OTROK, KI JE BIL ODNEŠEN IZ BOLNIŠNICE, JE ZOPET PRI MATERI
je odnesla.
Otroku je menjala plenice pri nekem sosedu, nato je pa odšla na svoje stanovanje, kjer je rekla gospodinji, da je pravkar porodila otroka in da naj pokliče zdravnika. Ko se je raznesla vest, da je bil otrok ukraden, jo sosed povedal policiji, da je Mrs. Lanman pri njem menjala otroku plenico. Tako so ji prišli na sled.
Kazen za odpeljavo otroka, ki je star manj kot 12 let, je ječa od enega do 20 let.
Marion, O. — Jean Eileen Creviston, stara 18 dni, je zopet pri svoji srečni materi, kateri je bila odnešena zadnjo nedeljo zvečer iz bolnišnice, kjer je Mrs. Creviston dete porodila pred 18 dnevi.
Dete je odnesla iz bolnišnice neka Mrs. Lanman, stara 29 let, ki pravi, da je imela že dvakrat splav in da se ji je zahotelo otroka. V nedeljo večer je obiskala mestno bolnišnico in si tam ogledovala otroke, pa se ji je ta najbolj dopadel in ga
Čvrsti sinko poznane družine Mr. in Mrs. George Kovačič, ki vodi znano brivnico na 6312 St. Clair Ave., dočim stanuje družina na 6230 Carl Ave. v svojem prijaznem domu, je klican v službo Strica Sama.
Mladi George je bil potrjen in za vojaško službo se mora priglasiti v pondeljek 16. julija. Rojen je bil 1. aprila 1927 ter je pohajal 8 let v šolo sv. Vida, eno leto v Wilson Jr. High, tri leta pa v East Tech High.
Zdaj je zaposlen pri Monmouth Products, v prostem ča-
160
tbro je, ce veste
goborba na Portugalskem' lp razlikuje od one v špan-ivorečih deželah. V špani-, "konča bikoborba s smrtjo gunaka, na Portugalskem Idje niso tako krviželjni. iražijo bika kakih 10 mili besni in napada vse, kar PPotem pa pride v areno 7 anih krav, ki bika obsto-hr ga potolažijo, da potem />hleven odide iz arene. ill * * *
figo nemških vojnih tova-zavezniški letalci našli in samo na ta način, ker so >ijih fotografije na pismih, iih dobivale angleške fir-.!d vojno iz Nemčije trgov-' »otom. Kakih 140 firm vi ji» ki so pred vojno izde-1 orglice, ob času vojne pa al za vojno, so letalci na-' to s tem, ker so bile slike j 'aren vtisnjene na plati-1 lic in so jih po teh slikah <
li in vse do zadnje razde- j * * *
5 letal ima take propeler-1. )i se vrteli naprej in na-1: o je, da bi lahko potegni.'; y naprej, ali ga potisnili i 'of Take propelerje se naj- ■ ■Jjf pri velikih letalih, da se j y1 njih brzina, kadar ho-
istati na tleh. jS* * * *
,lfr je imel največjo pisar-svetu in sicer v državni 1,0^1 j i v Berlinu. V tej pi-|! ft Hitler uradoval pet let,' [ niso zavezniški letalci i' .,o< lanskega januarja. Pi-i! e bila dolga 88 čevljev,1 pa 47. Bila je tako veli-' imel° tam lahko 200 I
aka svojo pisalno mizo. * # »
flr ni šla Bolgarija v voj.
tam navada, da so v ' i mestu Sofiji najemali 1 služkinje enkrat letno na i
*J i trgu in sicer na 8. no- J > na dan sv. Dimitra. Po- 1 led gospodinjo ali gospo- j 1 in služkinjo je veljala 11 eto. Nobena služkinja ni' > ■premeniti službe, niti ni : lobena gospodinja dobiti
kle do prihodnjega 8. no. * * *
ki so napravljene za edu v severnih krajih, so Mplo posebno opremljene. | v rilcu imajo poseben r> ki potegne vodo izpod pred ladjo, da Se led, ki pod seboj, lahko pre-vsaki strani ima pa f P en velik tank, v katera jo na stotine ton vode ^fpet izsesajo ven, enkrat enkrat na drugi strani. Je ladja močno ziblje in iti' način oprosti ledu, če bi ftel prijeti. Na ta način
pripravljajo v morju pot
ladjam. * * *
()£d za ženske, da so naj-irzale v letalu v zraku, Sgf'1 Frances Mersalis in —-Thaden, ki sta bili nepre-zraku od 14. do 23. av-i -^32 v državi New York., ; so jima dajala kar med . druga letala. Svetovni v tem pa imata Fred in' . ki sta ostala v zraku ne. I f4 0 27 dni, 5 ur in 34 mi-.Meridanom, Miss. in si-JJl 4. junijem in 1. julijem
Jniga obletnica |
tek ob 6:30 bo darova-1 0*kvi sv. Vida maša za i » iga vojaka Stanley P. > v spomin 2. obletnice P smrti,

&HERISKA DOMOVINA, JULY 12, 1945
"AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
(JAMES DEBEVEO, Editor) 6117 St. Clair Ave.	HEnderson 0628	Cleveland 3, Ohio.
Published dally except Sundays and Holidays
NAROČNINA:
Za Ameriko In Kanado na leto $6.50. Za Cleveland, do Doitl. celo leto V(&0. Za Ameriko ln Kanado, pol leta 13.50. Za Cleveland, po pošti, pol leta $4.00. Za Ameriko in Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland, po poŠti četrt leta $2.25. Za Cleveland In Euclid, po razna&alcih: Celo leto $6.50. pol leta $3.50.
četrt leta $2.00 ______Posamezna številka 3 eente
SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $6.50 per year. Cleveland, by mall, $7.50 per year. CT. s. and Canada, $3.60 for S month«. Cleveland, by mall. $4.00 for 0 months. U. S. and Canada, $2.00 for 3 month*. Cleveland, by mall, $2.25 for 3 months. Cleveland and Euclid by Carrier. $6.50 per year; $3.50 for 6 month*. $2.00 for 3 months. Single copies 8 cente.
Entered as second-class matter January 5th. 1»0», at the Post Office at
Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd. 1879.
No. 160 Thurs., July 12, 1945
Propaganda resnice
Predsednik čikaške univerze Robert M. Hutchins je govoril graduantom govor, ki ga je vredno omeniti radi poguma, s katerim si je upal povedati ameriški javnosti trdo resnico, da goji zmote, ki ji morajo enkrat zelo škodovati. O "novem realizmu," pravi, govore med to vojsko, pa ni nič novega, ampak je to stara tako-imenovana realna politika, ki je svet pripeljala v to vojno. To je politika čiste sebičnosti, ki gre brez vsakega ozira preko besed kot so: miroljubnost, pravičnost, sodelovanje, ljubezen. Ta realizem pomeni, pravi predsednik univerze, da Hitler duševno osvaja Ameriko. Odtod cela vrsta zmot in zablod: Poštenost smatrajo za slabost; kar je pri sovražniku fanatizem, je pri prijatelju junaštvo: če nekaj sami naredimo, kar ni prav lepo, smo storili radi nujne potrebe, če je isto napravil sovražnik, je zločin. "Dokazujemo, da so vsi Nemci morilci in vsi Japonci opice, obenem pa hočemo imeti svet, kjer bodo vsi ljudje bratje." Ne da bi imenoval Rusijo udari nedoslednost Amerike pri presoji ruskih razmer. Biča zlasti nasilstvo na Ruskem in pravi: "Sovražimo suženstvo, pa smo za prisilno'delo, ki se uvaja v Evropi. Srrio proti diktaturi, toda diktatura proletariata dela pri mnogih izjemo."
Navedli smo par misli predsednika Hutchinsa. Naj dodamo še par takih nedoslednosti, ki so v resnici zablode, izvirajoče iz fašistične miselnosti o državi in politiki.
Poljska vlada v Varšavi je priznana. V njej sedi 16 komunistov, ki so tam sedeli doslej, dodali so še 6 drugih ljudi, ki so všeč Moskvi. Besedilo dogovora v Yalti, da se ustanovi nova vlada, je očividno pogaženo, ker je to stara, samo malo razširjena vlada. Pogažena je obenem beseda o neodvisni Poljski. Nihče ne verjame v kake svobodne volitve pod kontrolo ruske tajne policije. Kljub vsemu temu Amerika jemlje to nasilje na znanje kot nekaj dobrega — zaradi ljubega miru. Trpe drugi, ne ona. Ni tistega poguma, da bi rekli naravnost: Uklonili smo se Rusiji, ker je močna, čeprav vemo, da nima prav.
Podobno je z Jugoslavijo. Dogovora v Yalti nihče ne drži. V začasno narodno zastopstvo niso poklicali bivših poslancev in volitev niso razpisali. Nasprotno vidimo, da se vlada pripravlja na volitve tako, da bo pomorila, vse, ki bi ji mdgli nasprotovati. Če pride do volitev, bo ena sama lista, ker nihče ne bo upal postaviti druge. Ali se da izbirati, voliti, če imaš pred seboj samo eno stvar, — in vendar se piše s polno hinavščino,'da pride v Jugoslaviji do "svobodnih" volitev, kjer da bo ljudstvo odločevalo. Tako svet sam sebi laže.
Zelo jasno se vidi Hitlerjev vpliv, kot to označuje Hutchins, v izjavah, da je treba v politiki močne roke. Imamo preroke, ki naravnost občudujejo politiko uspeha. Ker se je Stalinu posrečilo, da je stri Litvince, Latvince, Estonce, je to danes prav. Ker je postavil na Bolgarsko, na Romunsko, v Jugoslavijo svoje valpte, da krote ljudstvo, ki noče komunizma, se to opravičuje z rusko sfero vpliva in z rusko potrebo, da se zavaruje proti zapadu. Ker se je posrečilo,, je sedaj postalo nekako prav. Če se roparju posreči, da nekaj odnese in mu ne morejo več vzeti nazaj, ali je s tem postalo prav? Tako se širijo dalje iste ideje in iste zmote, ki jih je širil nemški nacizem. Širijo se tudi med ameriškimi Slovenci.
Ko so preteklo zimo Francozi tekmovali med seboj v ovajanju takoimenovanih izdajalcev, je zapisal neki francoski list. da so Francozi razdeljeni na dvoje. Polovica naroda so zločinci, polovica biriči, ki love prvo polovico. Tako neumno so nastopali v svoji zagrizenosti. Francozi so se unesli in spoznali, da vendarle ne more biti večina naroda zločinska. Niso se pa unesli tisti kričači med ameriškimi Slovenci, ki bi na vsak način radi dopovedali svetu, da so Slovenci ta® doma strašno grd narod, kjer mrgoli izdajalcev in zločincev. Veliki birič SANS se trudi v potu svojega obraza, da bi večino Slovencev proglasil za izdajalce, sovražnike slovenstva in napredka ter za nekake fašiste (To zadnje je sedaj posebno moderno). Za tem biričem se peha drhal, ki nič ne misli. Kot je ta drhal tulila pred dvema letoma in pol v slavo Mihajlovičevo po elevelandskih in drugih ulicah, tako danes kot papiga ponavlja, kar jo nauče razni Adamiči in druge SANSove pritikline. Kdor si upa misliti drugače kot ukaže SANSov birič, je izdajalec.
Ta nestrpnost je najboljši znak, da so se nekateri globoko navzeli nemškega in italijanskega duha. Adamič in (K,uhelj sta po Hutchinsonovem pravilnem mnenju hodila z uspehom v fašistično šolo. Izgubila čut za to, da je človek svoboden in da more imeti tudi drugo mnenje kot je ukazano od vladajočih mogotcev. Naučila sta se nemškega reka: "Če nočeš biti bratec moj, razbijem glavo ti takoj." Tega sta se naučila in tega se držita.
Ker mi smatramo za osnovo družabnega življenja, da sme vsakdo imeti svoje mnenje, zato razumemo postopanje večine Slovencev v starem kraju, da se niso hoteli ukloniti na komando partizanov. To, da kdo obsoja komunizem, še ni zločin. To je njegova sveta pravica. Kdor se te pravice posluži, ni nikak izdajalec!.
Ali se je tak-le vpijat, ki se dere o izdajstvu, že kdaj vprašal, kaj naj bi bili ti nesrečni ljudje, ki so jih partizani poklali ali ki so bežali pred orientalskim komunističnim bar-
barstvom, sploh izdali? Ali so delali proti koristim Slovenije, če so bili proti Titovemu režimu? Ali ne vidimo, kako gorje je ta prinesel?
Pa pravijo, zakaj so nasprotniki partizanov bežali, če so bili nedolžni. Zato, ker so vedeli, kaj jih čaka. Vedeli so, da pri partizanih ni sodbe, ni zagovora, ni pravice. Tam vlada samo pravica pesti. Usoda ubitih in sežganih, ki so ostali priča, da so prav presodili partizansko pravičnost in partizanske morilce. O, tudi nedolžnost je mnogokrat preganjana. Pa zakaj je bežal škof, če je nekaj duhovnikov vendarle ostalo? Pesnik Prešeren pravi: "Na visoki vrh lete iz neba strele." Kdor stoji višje, je tudi v preganjanju poprej zadet. In škof stoji na visokem mestu. Zato so mu svetovali, naj beži. Tudi škof sv. Atanazij ali sv. Ciril je bežal pred krivoverci, ki so imeli politično moč v rokah. Ko je zmota padla, se je eden in drugi vrnil. Začasno so vodili čedo drugi, ki niso stali tako visoko.
Hutchins je torej načel vprašanje: ali v Ameriki še drže moralne, odnosno naravne in božje postave? Vprašuje se, ali je še narobe, kar je bilo narobe včasih, in ali je še danes prav, kar je bilo nekdaj prav. Tisti, ki jirri je pravično samo to, kar njim koristi, za Hutchinsonove opomine ne bodo imeli posluha. Tisti, ki se navdušuje za morilce Slovencev, razne Kidriče, Kardelje itd., bo ostal, kar je, to je prijatelj zločincev. Mi pa dvigamo glas za pravico, resnico, ljubezen. Prepričani smo, da še drži zapoved: Ne ubijaj! Pa da drži tudi zapoved, da ne jemlješ Slovencu, ki trpi pred komunizmom, povrhu še dobrega imena. Kdor pa premišljeno ubija, kot so to delali partizani, je morilec. Nobeno olepšavanje ne spravi tega dejstva s sveta. In kaj naj rečemo o tistih, ki umor zagovarjajo?
Pravijo nam: To je propaganda. Da, propaganda resnice. In te nas ni treba biti sram. Nismo delali propagande za oblast nobene osebe in ne za moč kake vlade v Jugoslaviji. če pa smo delali propagando za poštenje in pravico, smo na to samo ponosni. Kdor more dokazati, da smo delali kaj narobe, naj nastopi. Ne s vpitjem, ampak z dokazi.
1111 H I >♦! >01« ttm » »«1 o II » !<.»*«.H	J»«<|
BESEDA IZ NARODA
***************** MMHim	Ji
bil niti pod Turkom oropan slovenski rojak. Žalujmo z njimi in sočustvujmo, upajmo, da se bo naše in njih žalovanje spremenilo v zopetno srečno in zadovoljno življenje na tem svetu. Tistim pa, ki so padli in bili mučeni in so umirali kot mučeniki, pa kličimo: "Slava jim večna!" Kri nedolžnih žrtev bo rodila boljšo bodočnost slovenskemu narodu. Bog, ki je dopustil tako šibo nanje, jih bo tudi nagradil. Tako beremo tudi v Sv. Pismu, da so bili rodovi kaznovani, potem pa zopet nagrajeni, ko so udano prenesli bridkosti in trpljenje. Strašna preiskušnja bo končno šteta še v korist viernemu narodu, ki bo vedel v bodoče, kako se čuvati in varovati volkov v ovčjih oblekah (v suknjah vse-slovanstva) je bil zgrabljivi komunizem in ne odrešilni "slovanizem." Za to se katoličani zbiramo skupaj, da se zavarujemo pred takimi odre-ševalci, ki so odrešili našo staro domovino in jo na tak slovesen način zasužnjili.
V Lemontu
Že v nedeljo večer sem od potoval iz Jolieta v Lemont, na farmo naših očetov frančiška nov, na tako zvane Brezje, k Mariji Pomočnici Kristjanov, šele sedaj si lahko razlagamo, zakaj da je bilo že pred tolikimi leti začeto na temu mestu "božjepotno romanje," ki je bilo potem po knezoškofu dr. Bonaventura Jegliču, blagoslovljeno in razglašeno za slovenske katoličane: "Brezje, Marije Pomočnice v Ameriki." čudna so božja pota. Danes, ko je bila brezijska Marijina slika pregnana z vernim narodom vred iz Slovenije, ista podoba Marije, natančno posneta, in kakor zgoraj omenjeno blagoslovljena po škofu,
Z mojih počitnic
Osem dni potovanja v Jo-liet in Lemont med 26. junijem in 1. julijem je bilo nekaj prijetnega, nekaj pa nerodnega. O shodu v Jolietu so že drugi poročali. Poročali so tako različno, kakor je različno mnenje ljudi. Tisti, ki so zaželje-no čakali fijaske, so poročali o fijaski. Drugi pa, katerih namen je bil blag, so poročali tako, kakpr se je vršilo. Pisal sem že pred shodom, da ne pričakujem uspeha; tega ne za to, ker ga ni mogel pričakovati ni-kclo v danih razmerah javnega življenja, ki ga napolnjuje današnje javno časopisje, ki ima popolno kontrolo, da zagovarja "partizanstvo," ki se z shodom nikakor ne more strinjati. če že tak list, kakor je Glasilo KSKJ, piše za partizanstvo, kaj naj pa pričakujemo od drugih. Ako pa ljudje dan za dnem čitajo o sami taki propagandi, je potem umevno, da bodo polni takega mišljenja in se za kakšen shod ne bodo zanimali.
Kdor je šel na shod z dobrim namenom, naj ima zavest, da je bil v pravem. Tisti, ki so se veselili fijaske, naj uživajo svojo zadovoljnost kakor se jim poljubi. Zato se ne bom zanimal. Žaloval pa bom in obžaloval nad usodo našega naroda, ki ga je potom partizanstva zadela taka strašna usoda. Vedeli smo to že poprej, da če se posreči tem komunističnim agitatorjem priti do vlade, da bo za katoličane prišla usodna ura. V tem se torej nismo motili. Bog je dopustil, da je zadela naš slovenski narod taka katastrofa, zakaj se je to zgodilo ne vemo, toda Bog ima svoje namene, ki se bodo v doglednem času izkazali, da je do tega mo-
metuje iz poslopij in hiš, šol, se drugod češčenje povečuje in Bogu zadoščenje daruje.
Katoliški Slovenci v Ameriki ! Obrnimo svoje dušne oči k Mariji v Lemontu. Prosimo, da naj Ona prosi za slovenski rod, kjerkoli je razgnan in preganjan, mučen in teptan.
Iz Amerike bo šla narodu pomoč za telesni blagor, prav tako so in bodo potrebni, da se ožive duševno. Kot bratje jim dajmo obojne utehe. Sporočimo jim, da sočustvujemo z njimi, da njih trpljenje boli tudi nas. Da pa v tej uri, ko so njih lastni rojaki pomagali pripraviti in jih vreči v tako komunistično diktaturo,.~naj ne omagajo. Molitev nas bo uje-dinila in nas storila močne. Kdo je bil hujše preganjan kot je bila Sv. Družina in kdo je večji od nje!- Ko vi žalujete, žalujmo mi z vami, naša srca pa naj bodo edina v tem, da je vera večja in dragocenejša nego ves komunistični svet, ki ni drugega nego je na obljubah, za njim pa diktatura, kakršne
Z bengalskih poljan
En dan
En sam dan. Poln kot pehar. Pravi misijonski dan.
Nedelja je bila. Dvakrat sem maševal, pridigal dvakrat, spovedal sem jih ne vem koliko, in enega krstil. Prejšnji večer sem si napravil načrt, kaj vse bom to nedeljo opravil : pisal bom pisma (ki me že mesece kot slaba vest z mize drggajo v oči) ; uredil račune, obiskal nekaj bolnikov, popoldne pa se bom malo odpočil; saj je nedelja, in to ni vsak dan. Pika.
Pa: človek obrača, Bog pa obrne!
Zajtrk je bil hitro končan. Ravnokar sem začel pisariti, ko nekdo potrka na vrata. Odkod?
zano. Rana na kol« spet odprla. Z velj) sem se privlekel v vi pravem času. Boln mogla prejeti vse ! kramente. Prav lepo', pravila na smrt.
Obšel sem še par^, otroka, obiskal par,' Potem sem spet m<T kolo, pa hajdi, da ujamem. Pa mi je ^ biti usojeno tisti dai{j sto korakov sem pr, slišim od spodaj: ps-'t;_ gumi j je počil! Set3 • in v poldnevni vročin, j obroč. Sežem po glej
ga zlomka — * r vtaknil svoj nos —
(Nadaljevanje na 3 ,
svet ne pozna nikjer drugod.
Radi pridnih rok očetov frančiškanov se spreminja hrib lemontskih Brezij v vedno lepše in slikovitejše vrtove. Blejsko jezero je sama krasota, krase ga pa še cvetlice krog in krog in ptice mu žvrgole od zgodnjega jutra do poznega večera. Baragov življenjepis je v celi razstavi na okrog; za potnika, ki ta kraj obišče, je neka skrivna tišina, ki naredi nasij globok vtis. In še cerkev, kapelica — čudovito je lepa, na novo preslikana in okrašena s svetniškimi statvami. Romar se zamisli v Marijino svetišče na Brezjah. Tu imaš slovenski rojak prave gorenjske Brezje. Le pohiti tje in se po-krepčaj v duhu in telesno, če že greš kam na počitnice, ne zamudi se tu oglasiti, ne bo ti žal.
Iskrejnta hvala za toliko vljudnost očetom frančiškanom, če doživim, se prihodnje leto zopet snidemo. Obilo sreče pri čebelicah, Father John!
Udani Vam,'
Anton Grdina.
—	Pri letečem letalu dela 70% vsega hrupa ali šumenja propeler.
* * * ,
—	"Che" je kitajski muzikal-ni inštrument s 25 strunami.
Iz Banhru. Staro mater je prijelo; jo bo treba v sv. olje dati.
Pogledam na uro. Tričetrt na dvanajst. Do prvega vlaka uro daleč imam še pičlo uro na razpolago. Trda bo! Kolo vzamem-, bo šlo kot namazano .. .
Iz tabernaklja vzamem Najsvetejše. Morapajska steza ob kanalu ob deževni dobi še za koze ni- Na več mestih so čevlji romali na eno ramo, kolo pa na drugo. Končno se je pot zboljšala, sedel sem na kolo. Medtem se spomnim, da vlak odhaja četrt ure poprej! Na vso paro pritisnem na pedal. — Trije psi so ležali na poti. Za zvonec se se zmenili niso. Prehitro je šlo, da bi ustavil: še predno sem vedel kaj in kako, sem sedel na kupu smeti, pes, ki ga je kolo pobožalo, pa se je valjal in cvilil na vse mile viže na drugi strani poti. "Hvala Bogu, da sem tako mehko obsedel . . ." in spet sem sedel na biciklu. še poškodb si nisem utegnil ogledati; bal sem se, da mi vlak pred nosom uide.
šele v kupeju sem se začel otipavati. Odrgnil sem se bil na ne vem koliko mestih; še rebra so me bolela. Najslabše je bilo koleno, kjer je zijala precejšna rana. Kri je še zmeraj tekla. Odkod naj dobim obvezo? Snamem svoj beli cingulum in si ga preve-žem; kri je kmalu nehala teči.
Iz vlaka pa spet hajdi na kolo čez rižna polja v Banhru. Nič več ni hotelo iti kot nama-
ralo priti. Za enkrat ne moremo drugega, nego da z žalostnimi in prizadetimi žrtvami žalujemo in sočustvujemo s temi, ki so še ostali živi v pregnanstvu radi Titove ^evolucije in zmage. To je edino kar moremo storiti, da žalujemo in pri tem jih z denarjem podpreti, kjer in kakor bo to mogoče, da jim v njih tužni in žalostni uri obrišemo solzo ali utešimo s koščekom kruha in rešimo gotove smrti. Ti nesrečni ljudje nimajo doma, nimajo nikogar, v pregnanstvu so, žrtev so revolucijonarske tolpe, oropani so, kakor še ni
kraljuje za slovenski narod tu in v domovini. Bogu hvala, da je bil ustanovljen ta kraj in določen, ter razglašen za nadaljevanje brezjiske božje poti v Ameriki.
V duhovnem oziru ni daljava nič. Spomin na Brezje naj se obrne v ta posvečeni kraj. Tu je, kakor nalašč zgrajeno krasno samostansko poslopje s krasno kapelo, kjer se dnevno opravljajo božje službe, dnevne, jutranje in večerne molitve očetov frančiškanov in bratov, češčenje Boga in Marije se nadaljuje. Ko se Boga po nekod zametuje in iz-
Kdaj bo konec vojne z Japonci?
Ako uganete, dobite lepo denarno nagrado!
/
Da se bomo nekoliko motili in lažje čakali na konec vojne, razpisuje Ameriška Domovina tri denarne nagrade onim, ki bodo najbližje uganili, kdaj bo uraden zaključek vojne z Japonci.
Nagrade so $100, $75 in $25
Kdor bo najbližje uganil konfec vojne, dobi prvo nagrado, drugi, najbližje drugo in tretji najbližje tretjo.
Kaj vam je treba storiti, da dobite nagrado? Prečitajte pa-zno sledeča pravila:
1.	Pravico do nagrade imajo samo naročniki Ameriške Domovine, ki morajo imeti takrat, ko bo nagrada določena, list tudi plačan.
2.	Napišite na papir uro, dan, mesec in leto uradnega konca vojne z Japonsko, kakor vi mislite, da bo. Denite v kuverto ter zapečatite. Pošljite ali prinesite v urad Ameriške Domovine, 6117 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio. Zunaj na kuverto zapišite v levi kot: V-J. Tako bomo videli že na naslovu, da je v pismu naznanilo o koncu vojne in ne bomo pisma odprli.
8. Izbrana bo posebna komisija, ki bo odpirala ta pisma takoj zatem, ko bo predsednik Zed. držav uradno po radiu naznanil konec vojne z Japonci, kot je to storil ob koncu vojne z Nemčijo.
4.	Vsa ta pisma morajo biti v uradu Ameriške Domovine do SOBOTE 1. septembra. Lahko odgovor pošljete takoj ali kadar hočete do 1. septembra. Na pozneje došla pisma se ne bomo ozirali.
5.	Pišite razločno, da se bo lahko čitalo. Napišite uro, dan, mesec in leto konec vojne, ter podpišite svoje polno ime in naslov.
6.	Vsak naročnik Ameriške Domovine sme napisati samo en odgovor.
7.	Ako se pa primeri, da jih bo več, ki bodo dali natančno isti odgovor, se bo nagrado med nje enakomerno razdelilo.
Torej zdaj pa le na delo in ugibajte! Trije naročniki bodo gotovo dobili nagrade, vprašanje je samo kateri. To je pa od vas odvisno.
Etbin Kristan, bito v avstrijski armadi,r dja socialistov v S^i tem vodja socialisti ki, potem srbski k¥> ljenski komisar v f potem vodja socialist riki in zdaj propad munistični sistem domovini (uf, možin prišel), je v nedeljir ovem pikniku pov« družbi strašno duh". Rekel je, da so klerti med soboto in nef] vso noč na nagih k off sili Stvarnika nefe vendar pošlje v ned«v na vrt SDD na ReC. cko, ošpičene prekljtet nekaj babjega pšefli ga s žeblji. Pa je f , zatrdil g. Kristan, hi spal in ni slišal p<h šenj slovenskih zei">
Mi, ki nimamo p*ol nebesi, ne moremo; i ne tako. Ampak »Sle vedo, kaj je dela]J1; > Stvarnik v sobotnima jo gotovo stalnih ze ž njim.	Is<
* It;
Ampak ata Krifllo že motijo. V pondel t ob uri, ko se je v k 1 no odprl SANSov jk prej, smo dobili l'uc Nekdo je izračun%i ta nevihta poslanf or piknik v nedeljo P^r ker je prišla šele popoldne, je vzrok fp, vnem času. Tamfli namreč hitrejši ča;p0 za 24 ur pred na«i< Ata Kristan so teP11( li, ker bodo tako ||j klicani k raportu,;» pozivnfca. Torej ur dlje hodili podfj Srečen človek so t*1 stan, bi rekel.
Da so morali b^^ na SANSovem nimivi, je neovrg't
živ dokaz to, kar naš reporter, ki I prvega do zadnjf nam je namreč, ri brez vsakega Pf nali na štirih keOT nekaj korakov od ™ odra. Tako se je U galo, ko je ata m "Mi smo že med ff vojno ustanavljali* republiko V Ko je ? macijo, ki so jo P" zabili dati, se je balincarskih pr<" > udari balinčka, sti'^ * r
Nek urednik, ki IV leta popolnoma P1'/ stični propagandi- J*:\ zjutraj na vso I ima, hitel zatrjev*" na SANSovem pik'; 5,000 ljudi. Pol tf je nekoliko prem'5 _ "Morda sem rekel P| -štiri tisoč jih je gotovo!" če bi SH -danes, bi morda <T" kakih 3 tisoč, ko iT1'-1 vročina.
2
ELECTRICITY • CHEAP - DEPENDABLE . ALWAYS AT YOUR SERVICE
AMERIŠKA DOMOVINA, JULY 12, 1945
olje ... V konventski bolnišnici sem na tleh pustil krvave sledove. Vprašali so me, kaj mi je. Potolažil sem jih, da ni ; nič hudega. Drugi dan, da pri-1 dem po zdravila — najprej I pride na vrsto bolno dekle. Reva je umrla še tisto noč.
Potem sem šel spat. Ura je |, že zdavnaj odbila polnoč. Pri-maruhal sem se: naj zdaj pride tucat Jobovih glasnikov ali pa angelčkov božjih, ne dvignejo me iz postelje. K sreči ni nikogar več bilo.
Evo Vam enega dne v misi-jonu. Ni samo eden tak. Hvala Bogu, da so vsi zapisani v knjigi življenja.
Molite zame. Vaš
Lojze Demšar, S.J. Catholic Mission, Morapai, Mograhat, P.O., p4-Parganas, India.
THE TELEPHONE CO. POTREBUJE
ženske za hišno oskrbovanje
ZA POSLOPJA V MESTU
Poln ali delni čas, šest noči v tednu Od 5:10 pop. do 1:40 zjutraj stalno delo. Zahteva se državljanstvo. Zglasite se v Employment Office, 700 Prospect Ave. soba 901 od 8 zjutraj do 5 popoldne vsak dan razen v nedeljo THE OHIO BELL TELEPHONE CO,
MALI OGLASI
Tovarniški delavci
PRESS HANDS MACHINE OPERATORJI GALVANIZERS
Delavci za splošna tovarniška dela
Dobra plača od ure in overtime
J & L Steel Barrel Co.
S806 Crane Ave.
En blok južno od Union
(162)
Vino
Prvovrstno ohijsko vino. Posebnost ta mesec $2.50 galon.
Emery's Bar
961 Addison Rd. Odprto, do 2:30 zjutraj.
6 akrov naprodaj
Naprodaj je 6 akrov zemlje nad Shaker Valley. Kogar zanima naj pokliče KE 6487.
Kraška kamnoseška obrt
15425 Waterloo Rd.
IVanhoc 2237
EDINA SLOVENSKA IZDELOVALNI-CA NAGROBNIH SPOMENIKOV
Sprejme se
dve ženski za čiščenje, obe za ponoči. "Zglasite se v uradu na 842 E. 79. St. ali pokličite HE 2000. M
MALI OGLASI
Kodney Adams Heating
Service Instaliramo nove furneze na plin in premog. Popravimo vse vrste furneze. Inštaliramo pihalnike
in termostate Za točno postrežbo pokličite KE 5200 550 E. 200. St.
(x)
MALI OGLASI
PRIPRAVITE VAŠ FURNEZ1
Novi furnezi za premog, plin, olje, Rorko vodo ali paro. Resetting $15 — čiščenje $5 Air-Conditioning, Honeywell Thermostat Lahka mesečna odplačila
Chester Heating Co.
1193 Addison Rd. ENdicott 0487
Stanovanje iščejo
Zakonski par brez otrok bi rad dobil stanovanje 3 ali 4 sobe, med St. Clair in Superior, od 55. do 82. ceste. Kdor ima kaj primernega, naj pusti naslov v uradu tega lista.	(161)
Hiša naprodaj
Proda se hiša na Coit Rd. 5 sob spodaj, 5 zgorej, za vsako stanovanje furnez, dvojna garaža ; spodaj se lahko vselite ta. koj. Na odplačila. Lastnik' jena 1903 W. 54. St.	(164)
Hiše naprodaj
Naprodaj je hiša za 4 družine, 16 sob, hiša za 1 družino 6 sob. Obe hiši sta na enem lotu. Hitremu kupcu za samo $6,400. Poizve se pri lastniku na 993 E. S3. St. ali pa pokličite EN 7626 med 6 in, 7 zvečer.	(162)
Hiša za 2 družini
Proda se hiša na E. 71. St. 10 sob, za 2 družini, porč spodaj in zgorej, furnez, škriljeva streha, velik lot, 3 garaže. Vdova proda radi odhoda iz mesta. Vselite se lahko takoj. Pokličite HE 6054 po 6 uri zvečer." (181)
Vas muči revmatizem?
Mi imamo nekaj posebnega proti revmatizmu. Vprašajte nas.
Mandel Drug
15702 Waterloo Rd. slovenska lekasna
(Thur.-x)
RENU AVTO BODY CO.
982 East 152nd St. Popravimo vaš avto in prebarvamo, da bo kot nov. Popravljamo body in fenderje. Welding! J. POZNIK — M. ŽELODEC GLenville 3830.
East 61st St. Garage
FRANK RICH. lastnik
1109 E. 61st St. HEnderson 9231
Se priporoča za popravila in barvanje vašega avtomobila. Delo točno in dobro.
FR. MIIIčIč CAFE 7114 St. Clair Ave.
ENdicott 9350 6% pivo, vino, žganje in dober prigrizek. Se priporočamo za obisk.
Odprto do 2:30 zjutraj
Pivo
Pivo na zaboje raznih vrst dobite pri
Emery's Bar
961 Addison Rd. Odprto do 2:30 zjutraj. _______(169)
Hiše naprodaj
Nahaja se na 1054 E. 77. St., lep lot na vogalu; za 2 družini, 4 sobe spodaj, kopalnica in furnez, 3 sobe zgorej, garaža. Prodaja lastnik brez agenta. Po-kličite CE 5593.	(162)
Naprodaj ali v najem
Jako dobra investicija po vojni posestvo na E. 55. cesti. Sedaj nosi $2,400 na leto. Dobro financirano, kupcu na odplačila. Za informacije pokličite MA 2110. J. T. Dunigan, 1100 Chester Ave. soba 305. ____(162)
KLJUB VEČJI CENI skoro vsemu drugemu, pa je povprečna edinica elektriki, ki jo daje Illuminating Company za hišno uporabo najnižja v 53 letih.
Med 1939 — v letu, ko je šel Hitler na bojno stezo — in 1945 pravi U. S. urad za delavsko statistiko, so se cene življenskim potrebščinam v clevelandski okolici zvišali za 28 odstotkov.
Tekom istih pet let vojne je bila znižana cena elektriki, ki jo rabijo Illuminating Company rezidenčni odjemalci, za 14 odstotkov. In še vedno se niža!
VEČ KO ELEKTRIKE porabite, več dobite za svoj denar., In bolj ko rabite elektriko v vašem domu — za moderno razsvetljavo in moderne pripomočke — več boste prihranili pri delu, zdravju, času in denarju.
Kadar delate proračun za.povojne nakupe v vaši novi vse-električni kuhinji ... ali vaši vse-električni pralnici.....vzemite v poštev ta fakt:
Moderni električni pripomočki se sami izplačajo

Kupim bungalow
Rad bi kupil bungalow aH I hišo za eno družino v sloven-! ski okolici med E. 55. in E. 79.1 St. Pokličite HE 5092. (162)'
Stanovanje v najem
V najem se odda 5 lepih, na-' novo papiranih sob; oddajo se; mirni družini. Na 1123 Addi-j son Rd. zgorej. Vse udobnosti; in centralna gprkota. (x),
VSE KARKOLI
se potrebuje od zobozdravnika, bodisi izvlečenje zob, puljenje zob in enako, lahko cJobite v vaše polno zadovoljstvo pri dr. Župniku, ne da bi zgubili pri tem dosti časa. Vse delo je narejeno, kadar vam čas dopušča. Uradni naslov:
DR. J. V. ŽUPNIK
6131 St. Clair Ave. vhod na 62. cesti, Knausovo poslopje.
(July 10, 12)
Z BENGALSKIH POLJAN
(Nadaljevani« z 2 strani'*
kvarjena. Fant, počasi,! Celo uro sem se mučil, brez uspeha. Lojze, korajža velja — kolo bo treba porivati, šlo je, ampak kako!
Z napumpanim kolesom sem stopil iz vlaka v Mograhatu, da prevozim tistih par kilometrov do Morapaja. Nisem vozil deset minut, ko mi kolo spet popusti. Pumpa je bila itak pokvarjena, spet sem moral porivati kolo in sebe . . .
Medtem se je že stemnilo in le z največjo težavo sva se s kolesom naprej porivala. Pa mi udari na uho šumenje vode iz kanala; iz teme se izlušči čolnič, v čolniču pa zakašlja
sam Gošto, moj sluga. Skoraj bi ga bil objel, čeprav je dobri Goto na potu vasoval pri svoji teti in tako zamudil moj
vlak.
i T_
Ko sem se v čolnu malo oddahnil, sem se spomnil razbitega kolena, pa tudi odrgnjene roke in komolci so me začeli bolleti. Pa kaj-! želodec je bil glasnejši in me ni nehal opozarjati na prijetne duhove, ki so že oddaleč iz misijonske kuhinje oznanjali, da me čaka dobra večerja.
Prav teknila mi je! Pa se ti ne prikaže na pragu možanec, ki je komaj sapo lovil: "V Lok-hikantopurju je izbruhnila kolera, brž, brž!" Kot da je bil možaka najel tisti hudobec, ki je bil Joba skušal! Kaj kolera ni mogla vsaj toliko počakati, da se pošteno najem? Lojze, Lojze, kje je še Jobova potrpežljivost !
Torbica s sv. oljem je bila 'pri roki, hlevska petrolejka tudi. Izginem v noč. Postregel sem ženi, ki ji je bilo zelo, zelo hudo. Ko je bila zadostno pripravljena na najhujše, sem se vrnil.	:
Doma me je že na pragu ča-1 j kala novica, da neko dekle v'< samostanu rabi sv. poslednje i
9EL0 DOBIJO DELO DOBIJO
r 3
Svetloba in senca
8
SPISAL DR. FR. DETELA
' j Otroka sta se prebudila, in i mati ju je opominjala, ko ju je - oblačila, da naj bosta mirna,
■	ker je oče bolan. Plaha sta gel-)j d'ala na očetovo posteljo; pri-, j bližati se ni upal ne sin, ne hči. > j Gašper je zastokal ,odprl oči,
■	j poledal po svoji družini in zo-
pet zamežal.
"Kak siv obraz imajo ata!" je dejala hčerka. Sin pa je silil iz sobe vun.
Jerica je vprašala moža, če j mu je kaj boljše. I "Tako," je dejal Gašper, j "Jaz ti prinesem gorke juhe, da se okrepčaš. In naj no pošljem po zdravnika." j Gašper je nagubančil čelo, | namršil obrvi in siknil skozi zo-:be: "Nikar me ne jezi!" Potem je zopet žamežal.
Dopoldne je prišel bolnika ! obiskat Bric.
| "iSlab si, Gašper," ga -je pozdravil in sedel k njegovi postelji. "Takšen si v lice kakor okajen zid. Veš kaj, Gašper?' <Ti ne boš dolgo; le meni verjemi! Jaz pojdem po gospoda."
"Tako daleč pa vendar še nisem," je dejal s hropečim glasom Gašper, ki ga je bila Bri-cova tolažba nekoliko vznemirila.
"Si, si," je dejal Bric. '"Saj ljudje te ne bodo posebno pogrešili, da ti po pravici povem; ampak z Bogom se spravi, da ne boš imel sitnosti na onem svetu! Kaj pa z ljudmi? Za-stran .mene si lahko brez skrbi. Ti nimaš meni nič odpustiti, jaz tebi nič; midva sva račune sproti poravnavala. Ampak Klančarja bi jaz poklical,
Toneta, da si sežeta v roke. Kaj •_ »
p0fmo Pri miru me pusti!"
|j al in zastokal, in ko ga irkušala preprositi, se je za-arNti. Tako je bedela Jeri-bolehna, celo noč ob a|vi postelji in poslušala, e,mirno sopeta otroka, kako
lafno vleČ€ sapo Gašper, ka-p,pta z zobmi in blebeče v Jpanju nejasne besede. Iz-e(jjtala jo je groza, ki mrazi-.jjje po nenaspanem telesu. ' | količkaj zadremala, jo je Jjamil udušeni vzdih. Zače-jjmoliti. Potem pa je pre-~3.€va'a' kaJ se bo razvilo iz -Jreče. Morda se mož spa-! nje in poboljša, in to bi bi-1 eča za vso družino. Da bij ) p umreti, ko je bil takoj fjk, ji ni prišlo na misel.
„|ko dolga , je bila noč! Ni-j jstenske ure še nikoli ni! f tako razločno. Kako J bio je bilo in kar nič ena-1 ifno, zdaj tiše, zdaj glas-Sin časi je zastokalo in za-t|o, kakor bi se hotelo usta-MPotem' je zopet hitelo ; ka-|pa l^akor da bi bila pri-lisfriikamor naprej. V zvonili bila ura, otožno, kakor 'se zvon poslavljal, žnostno, kakor da bi done-ljfiega sveta. Jerica je na-v| dvanajst. Obšel jo je '1ker je bil mož tako nenii-'A je. govoril tako tako ču-iePritisnila se je h Gašper-tfjposteljci, kakor da bi bi-JN bolj na varnem. Vsak ttysak stok jo je prestrašil. eCjso ji otrpevale od mra-Ifči vendar ni hotela, da »!• zaspala. Hvala Bogu! ;|je ena ura v kraju, je ' a' kadar je slišala uro Pfe v glavo ji je padlo, kako *
da je to, d'a pravijo lju-pWikrat: Hvala Bogu t zo-en dan, en teden, en me-
1° let0 v kl'a.iu; nikoli pa jslwala, da bi rekel kdo i1 ni Postelji: Hvala Bo-" sivi j en je je v kraju. In fge ji je, da bi tiftli ona ne tako; saj bi j0 zadrževala. Zdaj pa si je žele-L,:bi ze prešla noč, da bi se 1 kak hrup, kak šunder iz" JK oknu stopiti in odpre-|co, če se že zaznava dan, " 0 strah, ker se je z gro-^ommjala, kako je gledal T v erno noč. Po dolgem, em bedenju je začula pr-■ Petelina. Za njim so se ,lh drugi; oglasila se je ži-Jo hlevih ,in kmalu so za-• ale tu in tam udri, in za ^nočjo je prihajal glasni
F je pregnal strahove. ' i
$ca je pripravljala zajtrk (Žila, da ne prebudi spečih .J in moža, ki je omotičen I tžeko sopel in tiho poje-fi Nadejala se je, da ga jtfčitek pozdravil, in ko bo kako mu streže žena, mu oživi hvaležnost nekda-jjjubezen.
^VV BONDS TODAY?	By Bing Crosby
lL	Illustrated by Eric Ericson
I d°nway!0»Btt„«®. «fM P®SM8Wy »o««, bat ho'll Had MM( - -	pMt youp	»i War HuuIIn."
COST OF LIVING
UP 2S%
ELECTRIC IT/
Average price for home use
DOWN 14%
mi i i ii	'
AMERIŠKA DOMOVINA, JULY 12, 1945
Kakšen poveljnik je to, če si pod njim kdorkoli upa zapove-dati naskok in celo ob čisto nasprotnem naročilu vrhovnega poveljstva?
Ta pot Sira Charlesa po taboru ni bila lahka. Zdelo se mu je, da hodi med šibami, tako so ga ti pogledi boleli.
A kaj vraga! Saj bo v dobri uri vendar vse odločeno! . . .
Treba je dati povelje za naskok na Sebastopolj. Zdajle mora biti Warrenton s svojimi že v Dolini smrti ... Če medtem, ko bodo imeli Rusi opravila z indijsko brigado, zaveznikom uspe, da osvojijo Sebastopolj, potem žrtev sedemindvajsetega polka indijske brigade ni bila zastonj . . . Potem je imel Vickers s svojo nepremišljenostjo prav . .
Toda če majorju Vickersu ne uspe, da bi zasedtel topniške položaje Rusov na Balaklav-skih višinah, potem bi bila žrtev šest sto hrabrih vojakov zaman . . . Potem . . .
Sir Charles se je grenko nasmehnil :
"Tako se dela zgodovina . . . Bitke . . . zmage . . . porazi . . . tveganje . . . Ena sama misel, en gib, en korak lahko odloči usodo toliko ljudi in usodo stoletja. En korak, morda nepremišljen — in ljudje se spreminjajo v junake ... in v mrliče!"
Balaklava.
Po klanju v Chukotiju je Suratkan začutil, da mu postajajo tla v soseščini angleške posesti vroča. Pobegnil je od meje v prestolnico.
Ko ga je krvava besnost nehala, se je zavedel, da mu ostaja samo en izhod: zapustiti mora svojo državo, ker Angleži ne bodo mirovali, dokler ga ne dobe v roke in kaznujejo. Vedel je, da ga -bodo zalezovali, kakor bo le mogoče, in ga skušali dobiti živega ali mrtvega.
Zato se je hitro odločil za beg.
Oblast v državi je prepustil bratrancu, za katerega je vedel, da mu je slepo vdan in da ga ne bo izdal ali si skušal prisvojiti oblast.
Sam je preoblečen v trgovca in zakrinkan skrivaj prišel v Kalkuto, ne da bi bile angleške straže, ki so njega in nekaj najsvetejših ljudi, ki so ga spremljali, ustavljale, kaj slutile, koga imajo pred seboj. Na poti do Kalkute so se ogibali vasi—tam L i jih kak Indijec doma in lahko le prepoznal in jih ovadil Angležem, ki so na ■Suratovo glavo razpisali visoko nagrado.
V Kalkuti se je s svojimi ljudmi vkrcal na holandski parnik, ki je odhajal v Baltsko morje. S seboj je vzel vso gotovino, kar jo je odnesel iz prestolnice, in tovor dragocenosti, ki so bile samo neznaten del dragocenega zaklada suristan-•skih vladarjev. Toda jemati več bi bilo nevarno.
Surat kan se je odločil, da pojde v Rusijo. Rusi so bili njegovi tihi zavezniki že ves čas, kar se je spri z Angleži. Vedel je sicer, da je to rusko prijateljstvo do njega rodila želja, pridobiti ši čim večji politični vpliv v njegovi kneževini, ki je mejila na angleško Indijo. Zavedal se je pa, da samostojen in neodvisen na tako izpostvaljenem ozemlju ne bo mogel nikdar biti, da se bo moral vezati ali na Angleže ali na Ruse.
Če so ga Angleži pustili na cedilu z denarjem — čemu se ne bi naslonil na Ruse, ki niso bili umazani? ...
i Iz poteka vojne na Krimu je Surat kan sklepal ,da bodo zmagali Rusi nad zavezniki. To bo začetek padca angleške moči v Indiji, za tem bodo Angleži izgubili svojo posest tam — Rusija bo v Aziji zrasla in z njo vred tisti, ki so ji zvesto služili.
Surat kan je hotel biti med temi.
Zato je krenil v Rusijo, kjer je nameraval živeti do konea vojne in čakati novih dogodkov ter biti Rusom na uslugo z vsem, kar je vedel o angleški šibkosti in ranljivosti v Indiji. V Rusijo ga je zaradi tega: Iva-bil tudi grof Volonov takoj, ko je izvedel za njegov naskok na angleško trdnjavo.
To potovanje v Rusijo je bilo pustolovsko. Trajalo je sedem tednov. Ladjo so preganjali viharji, da se je pot zavlekla.
V Rusiji so Surata sprejeli z vsemi častmi, kakršne so izkazovali sicer le velikim, neodvisnim vladarjem. To je Surata, ki je bil sicer samo raču-nar, še bolj nagnilo na rusko stran.
Po nekaj tednih bivanja v Petrogradu in v Moskvi je grof Volonov povabil Surata, naj pride na Krim in pomaga z nasvetom pri vojnih operacijah.
Tako se je Surat že konec septembra znašel na ruskem bojišču pri Balaklavi v glavnem stanu grofa Volonova, ki I je bil v krimski vojni povelj-jnik ruskega topništva.
Kan je v ruskem vrhovnem poveljstvu imel posebno stališče. Uradno mu niso podelili nobene vojaške stopnje ali poveljniškega naslova, "dejansko pa je užival največje spoštovanje. Imel je dostop na vse posvete, kjer so njegove predloge ponavadi upoštevali in se ravnali po njih. Morda ni bila najmanj njegova zasluga, da so se Rusi na Balaklavskih višinah tako dobro in spretno utrdili, da jim zavezniki niso mogli do živega.
Rusi niso štedili s priznanjem in so hvalili Suratove vojaške sposobnosti, kjer se je le dalo; dosti bolj, kakor so pa morda dejansko zaslužile.
To so bile šahovske poteze, s katerimi je ruska diplomacija skušala omrežiti Surata, ki je bil za hvaljenje in lizunjenje dostopen kakor vsi vzhodnjaki.
Surat je vedel, da bodo Rusi po zmagi skušali v' Indiji dobiti vpliv in položaj, ki so ga do-zdaj imeli Angleži. In potem' nobenevojaš ke stopnje ali poznal to dejstvo izkoristiti. In Surat je bil tak človek . . .
(Dalje prihodnjič.)
Kupujte vojne znamke j
IpEVERYi DROP COUNTS!
»Camp Edward«, Mass.—The cook at Camp Edwards shows a couple of ' WACS just how he salvaged all waste fats from the kitchen. Combined ; 'Army and Navy salvage in 1944 totaled approximately 52,000,000 pounds, j
Hong Kong
"M
MonildS*?5
e&'NDO-	^
CHINA I
Brunei Bay Smgopore
20
MILES
TIGA
South C hi no Seo
■ Japj continue I § oil demolitions [
Brookefon Brune
^fPopor.;.
Mempokul IABUAN,<?

Melaiop;
SARAWAK
./Lawasyi.
Trusan
I
J BRITISH-. NORTH / •BORNEO
Us
sSS§8
i^P^ETHSa Wtf BORNEO 4
** *" V i ni"!
Na zgornjem zemljevidu je s puščicami označen kraj, kjer so avstralske čete pričele prodirati v Borneo, a pri Tutongu so bili ustavljeni radi močvirji. Ti oddelki so bili na poti proti oljnim vrelcem v Siriji. Drugi oddelki pa so pristali v Weston in od tam prodirajo proti Beaufort, kjer so največje japonske zaloge lcaučuga.
1885
1945
Jobano Dobre
ROJENA KRESE
Po kratki bolezni jo je Bog poklical k sebi in previdena s svetimi zakramenti je za vedno zatisnila svoj^ mile oči dne 13. junija 1945 v starosti 59 let. Doma je bila iz vasi Sela, fara Toplice.
I
Po opravljeni pogrebni sveti maši v cerkvi sv. Vida je bila položena k večnemu počitku dne 16. junij«) 1945 na Calvary pokopališče.
flaznantlo in 2^ahn)ala š
S žalostnim in globoko potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je bil na'_° ši družini prizadet hud udarec, ko je angel smrti odvzel življenje in smo izgubili iz naše srede preljubijenO;* in nikdar pozabljeno soprogo in skrbno mater	'
I
■a
Mr. in Mrs. M. Schaffer, Mr. in Mrs. Anthony VuV< Mr. in Mrs. Mike Morway, Branisel in Wenzel dr^i žine, Mr. in Mrs. Frank Hočevar, Mr. in Mrs. Frafl' Race, Jr., Miss Helen Krivacic, Mrs. Skully in dr« žina, Mr. in Mrs. Joe Mohorcic in družina, Miss H^C en Kovalick, Anthony Braniel, Mr. in Mrs. Joseph Menart, Jr., Mrs. Stih, Mr. in Mrs. Sedmak, Mr. ^ Hočevar in družina, Mrs. Leslie and Family, Grebe!*'1 Family, Addison Rd., Mr. in Mrs. Frank Perko, M'* Cimperman and Son, Mr. in Mrs. Joseph Traina aH8 Family, Mr. Kasic and Daughter, Mr. in Mrs. Stromsky and Family, Mrs. Grebene, Mrs. Stephan'*. Branisel, Mr. in Mrs. Jos. Strumbel, Mrs. Mary L^1 lie, Mr. in Mrs. Mohar in družina, Mrs. Klemencir< Mr.
in Mrs. Snable in družina, Mrs. Hočevar, Mr. ' Mrs. E. Chesnik in družina, Mrs. Malovic in družin^ Mrs. Bozeglav in družina, Mr. Frank Mohorcic, M'1 Ludwick, Mr. in Mrs. John Mohorcic and Daught^ Mrs. Jennie Bogatay, Mrs. Ann Meklovcic, Mr. P Mrs. J. Germ, Mr. in Mrs. C. Slapnik, Mr. in M" Louis Lesjak in družina, Mr. in Mrs. t^. Maver in d«"^ žina Mrs. Frances Petric, Mr. in Mrs. Frank Modify Sr., Mr. in Mrs. John Komin, Mrs. Kalister in družin^ Mr.
in Mrs. Koprivec in družina, Mrs. Foiletic, in Mrs. Ponikvar in družina, Mr. J. Hrovat, Mr. ' Mrs. J. Kamber in družina, Mr. Mike Jalovec, ML Charles Debelak, Mrs. Pevec in družina, Mr. in M', Joseph Piks, Mr. in Mrs. J. Zdovč, Miss Dorothy S*C Anton Anzur, Mr. in Mrs. Boncha in družina, Mr.
F
Mrs. Geo. Krivacic, Mr. in Mrs. A. Cesen in druži^ Ucakar družina, Mrs. U. Gartroza, Mr. in Mrs. ^ Diamonof and Family, Mrs. Zupančič, Mrs. Kozel f \ družina, Mrs. Grdanc and Daughter, Mr. in Mrs. AiC, goni in družina, Mr. in Mrs. Somrak in družina, M' in Mrs. F. Lesar, Mr. in Mrs. F. Skufca, GrabeU«1^ Family, Mr. in Mrs. J. Lesiak, Mr. in Mrs. John StC Miss Margaret Solomon, Mr. in Mrs. Frank Muža a^j Family, Mr. in Mrs. Svigel, Mrs. Mary Krajc, Mr. >' Mrs. Anton Zallnick, Mr. in Mrs. R. Otoničar, Neig^* bors of E. 66 St., Employees of Cleveland Graph»*tl Bronze, Monarch Mills Co., Leece Neville.	h
Iskrena zahvala naj velja tudi vsem, ki so d»' svoje avtomobile brezplačno na razpolago pri p" grebu.'	v	ll
Nadalje naj sprejmejo našo prisrčno zahval članice društva sv. Cecilije št. 37 SDZ, ki so se udel°v žile skupne molitve ob krsti pokojne ter se udeleži'vl svete maše in pogreba. Posebno prisrčna hvala P1 članicam, ki so nosile krsto ter jo spremile do gro^s in jo položile k večnemu počitku.	5a
Našo prisrčno zahvalo pa želimo izreči pogrebu nemu zavodu Zakrajsek Funeral Home za vso prij«^ no postrežbo in za vzorno urejen pogreb.
Slučajno, če smo pomotoma kakšno ime izpusti' ■ prosimo oproščenja ter se jim želimo ravno tako pf'iC srčno zahvaliti.	»
Preljubi jena in nikdar pozabljena soproga in mati, žalostna so naša srca, ker Tebe ni več med nami, k«f. že Te je odpoklical Bog in morala si zapustiti svojo družino, ki si tako potrpežljivo skrbela^ zanjo. Tolaži n»} 1 le misel, da se je končalo Tvoje mučno trpljenje in legla si k zasluženem večnem počitku. Ostala nam b<% vedno v sladkem spominu in naj Ti ljubi Bog sedaj obilno poplača za vse, kar si za nas storila in naj Ti podeli večni mir in nebeška luč naj Ti sveti.
Žalujoči ostali:	s
FRANK DOBRE, soprog	F ANGELA poroč. Lesjak, JENNY in EMILY, hčere FRANK, PFC. EDWARD, PFC. VICTOR, T/SGT. JOHN in PFC. ALBERT, sinovi
STEPHEN, zet	:i
JOSEPHINE in HELEN, sinahi *	f
STEPHEN, JAMES in RICHARD, vnuki	J BEVERLY, vnukinja
ROSE DOLSAK, sestra	J1 Cleveland, Ohio, 12. julija 1945 ,
V dolžnost si štejemo prisrčno se zahvaliti Rev. Francis Baragi za tolažbo in podeljene svete zakramente, ravno tako Rt. Rev. Msgr. B. J. Ponikvarju za opravljene cerkvene pogrebne obrede.
Globoko hvaležni se želimo prisrčno zahvaliti vsem, ki so nam bili v tolažbo in nam kaj dobrega storili, posebno pa Mrs. Mary Otoničar, ki je bila nam za prvo pomoč in tolažbo v teh najbolj težkih in žalostnih dnevih. Ravno tako tudi vsem, ki so jo prišli pokropit, čuli in molili ob krsti ter se udeležili svete maše in pogreba. Obenem tudi vsem, ki so prišli izven mesta ter se poslovili od pokojne ob krsti in jo spremili do groba.
Našo prisrčno zahvalo naj sprejmejo vsi, ki so v blag spomin pokojni okrasili krsto v zadnji pozdrav s krasnimi venci in sicer: Mrs. Rose Dolsak in Olga, Mr. in Mrs. Stephen Lesjak in družina, Mr. in Mrs. Frank Dobre Jr. in družina, Mr. in Mrs. Edward Dobre, Mr. in Mrs. Louis Dolsak in družina, Mr. in Mrs. John Polsak, Mr. in Mrs. Steve Kovak in družina, Youngstown, O., Mr. in Mrs. Anton Skufca in družina, Youngstown, O., Mr. in Mrs. Frank Pavicic and Family, Gary, Ind., Mr. in Mrs. Henry Skufca in družina, Mr. in Mrs. Frank Skufca in družina, Mr. John Dolsak, Mrs. Josephine Levee, Mr. Frank Moharcic, Sr., in Christine, Mrs. Mary Lesjak in hči, Mr. in Mrs. John Stromsky and Family, Mr. in Mrs. Joseph Brodnik in hči, Mr. in Mrs. Tino Modic and Family, Mr. Mike in Frank Vuk, Mr. in Mrs. Ted Leslie, Misses Dorothy and Jennie Komin, Miss Vida Koprivec, Miss Ann Kenik, Miss Irene Markus, Mr. Albert Pe-stotnik, Mr. in Mrs. Dominic Lusin in družina, Mrs. Mary Hrastar in družina, Mr. in Mrs. Boncha in družina, Mr. in Mrs. John Sever in Mary, društvo sv. Cecilije št. 37 SDZ, Truscon Steel—C.I.O., Employees of Monarch Mills, Inc., Flange Line of Cleveland Graphite Bronze, Employees of Warner and Swasey Co., Neighbors of E. 66 St., Boys of E. 55 St.
Enako tudi prisrčna hvala sosedom za krasen skupni venec, in za dar za svete maše, ravno tako prisrčna hvala nabiralki Mrs. Mary Otoničar za njen trud.
Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki so darovali za svete maše za mirni pokoj njene blage duše, namreč: Mrs. Rose Dolsak, Mr. in Mrs. John Lach in družina, Mrs. Shenk and Family, Mr. in Mrs. Anton Novak, Mr. in Mrs. Sega in družina, Mrs. Uršula Legen, Mr. in Mrs. Joseph Avsec in sinova, Mrs. Mary Mohorcic in družina, Mr. in Mrs. Schafer, Mr. in Mrs. Steve Strung, Mrs. Prebil, Mrs. A. Dulas, Mr. in Mrs. Iannarelli, Mr. in Mrs. M. Bambic, Mr. Frank Mohorcic, Sr., in Christine, Mr. in Mrs. Frank Mohorcic, Jr., and Family, Mr. in Mrs. Frank Kolenc, Mr. in Mrs. Frank Grebence, Mrs. Jennie Kuynik, Mr. in Mrs. Marko Fudurich and Family, Mr. in Mrs. Michael Kolar, Mr. Jack Mohorcic in hči, Mrs. Hasslic,

M. Jacoby - R. Leigh:
POROČNIK INDIJSKE BRIGADE
ROMAN