Poštnina plačana u go'ovlnl.

Posamazna številka velja 2 K.
Izhaja
vsak mesec enkrat.
Uredništvo In uprav-nlStvo je v Šelenbur* «jovi ulici 5|S.
Oglase se ra&ina po posebnem ceniku.
Tiska tiskarna Makso 'Hrovatin v Ljubljani.
/ q
ji- o
Odgovorni urednik;: Evan PetkovSek.
i 15_______________
^ /J
€8asiSo Pokrajinske zvese driištev hišnih ^osestelkov sa S§®¥£ni!© ¥ Mu^ijani.
Štev. 1.
Ljubljana, 20. avgusta
Leto I.
ta noš lisi?
Ko je Avstrija hotela za vsako ceno zmagati, je pričela izdajati pod plaščem psevdo-socijahzma razne vladne naredbe, ki so lile vse nepostavne in opravičljive morda samo za časa vojne.
Med take vladne naredbe spada tudi naredba v varstvo najemnikov, s katero je avstrijska vlada na prav umeten in spreten način npeljala neke posebne vrste socijalizacije. S to naredbo je izključena skoro vsaka še tako opravičena odpoved stanovanj, stanarine se niso smele draginji primemo povišati in mesto posestnikov so postali najemniki faktični gospodarji v hišah. Ker gospodar ne sme več razpolagati s svojo po ustavi zajamčeno lastnino in mu vlada po svojih organih diktira najemnike in ceno, je to socijalizacija premoženja, ki jo je vpeljala država, a seveda samo za hišne posestnike. Tudi druge države so bile v vojni, a nikjer ni bil uveljavljen zakon v zaščito najemnikov, temveč so modri državniki znali na drug načen zmagonosno voditi vojno in pridobiti ljudstvo za prenašanje vojnih grozot, in je torej navedena naredba izvor avstrijskega prastarega in svetovno znanega birokratizma in napihnjenega militarizma, katera sta končno pahnila državo v propast.
Ko pa je bila razsuta Avstrija, smo v naših krogih gojili trdno upanje, da bode po končani vojni tudi hišnim posestnikom zasijalo solnce svobode in se zboljšale njih razmere, da bode konec našega preganjanja in krivic in da bodemo smeli prosto razpolagati s svojim premoženjem, a zgodilo se je ravno nasprotno. Ker se ni med vojno ničesar zidalo, je naravno, da je pričelo naenkrat primanjkovati stanovanj, to posebno radi tega, ker se je po mestih v zasebnih hišah nastanilo nešteto državnih in drugih pisaren, mesto, da bi se bilo za nje po naših neštetokrat ponavljanih nasvetih preskrbelo primerne barake, kar bi se bilo dalo takrat izvesti še s primerno nizki-Hii cenami. A mesto tega so se stare barake podirale in prodajale za malenkostne cene in so bili vsi naši nasveti večinoma neupoštevani. Na drugi strani smo vedno in povsod odločno in jasno povdarjali, da je stanovanjsko krizo mogoče uspešno rešiti edinole z zidanjem hiš z zasebnim kapitalom in pod pogojem, da se hišnim gospodarjem zopet vrnejo njih pravice. Drugače ne bo imel nihče zaupanja do raznih na-redb in se bode dobro premislil, založiti svoj prihranek v stavbo, v kateri bi končno drugi gospodarili in odločili.
A vlada ni hotela vpoštevati naših nasvetov, temveč je pričela reševati stanovanjsko vprašanje z raznimi naredbami, ki so hišnim gospodarjem še vedno bolj omejevale njih pravice in mu celo predpisale, koliko sob sme imeti za svojo družino, ne glede na to, da si je svoj dom« uredil s težko prihranjenim denarjem in da bi ga oblasti vsaj v njem morale pustiti neomejenega gospodarja. Na drugi strani po so pričele te naredbe na vse strani preganjati, preseljevati in seveda omejevati najemnike in to seveda večinoma tudi na škodo hišnega gospodarja. — Čudno je, da so se za te preganjane najemnike morali večinoma potegovati hišni posestniki in nikoli ne njih zastopniki. Zakon v varstvo najemnikov je bil napravljen za dobo vojne, da bi k vojakom vpoklicanim ne zamo-glc za čas njihovega službovanja postaviti njih r odbine na cesto in povišati najem-ščino ali pa z odpovedjo lokala uničiti njih eksistenco. Sedaj je to vse odpadlo in vendar se ta naredba še sedaj in še v veliko poslabšani obliki vzdržuje z umetao pretvezo glede pomanjkanja stanovanj.
Najnovejša stanovanjska naredba je prinesla hišnim posestnikom v materijel nem oziru nekoliko olajšav, v pravnem oziru pa jim je vzela prav vse pravice, ki so jih imeli še dosedaj, dasiravno je treba rešiti vprašanje, če je še postavno dopust na taka izjemna stanovanjska naredba z ozirom na novo ustavo, po kateri je zajam cena zasebna lastnina in nedotakljivost stanovanja.
Dasiravno se vsepovsod danes pridi-guje, da mora v demokratični državi vladati enakost, bratstvo in druge take fraze, toda to naj velja za vse druge stanove, hišni gospodar pa naj bode z novo stanovanjsko naredbo še nadalje uboga para premožnejših najemnikov ter eksekutor države in drugih javnih oblasti. Po novi naredbi namreč večina hišnih posestnikov prav malo pridobi, posebno oni na deželi in tudi tem moramo izvojevati pogoje za vzdrževanje njih domov. Proti temu zapostavljenemu in brezpravnemu položaju moramo pričeti najodločnejši boj, ki ga moramo uspešno voditi samo, ako bodemo dobro oganizirani v celi državi in vedno in povsod edini v našem nastopu.
Zadnji boj za naše pravice pa je pokazal osamelost našega stanu in da zamo-remo moč dobiti edinole sami potom močne organizacije, v kateri morajo končno biti združeni vsi posestniki, ki bodo dosti močni pridobiti si potom zakonodajnih za-stopov svoje pravic« in uveljaviti svojo po-
litično meč. Prav vsak drug stan nam nasprotuje, posebno v zadnjih dneh, ko bode treba šteti za avgustov termin nekoliko večje stanarine. Pri tem pa nobeden najemnik, posebno oni poslovnih prostorov ne pomisli, da sedem let faktično ni plačeval nobene stanarine, kar se gotovo ne morejo imenovati neznatna obstoječa vplačila dosedanjih nnjemščin.
Hišni posestniki v Sloveniji! Tak je naš položaj in če hočete, da pridemo kedaj do svojih pravic, oprimite se vsi naše prepotrebne stanovske organizacije, le tedaj, če bodemo v naši zvezi vsi združeni, se nas bode vpoštevalo in se ozix-alo na naše zahteve. Mi se organiziramo in se borimo za svojo lastnino in njene pravice, drugi naši nasprotniki pa za krivično priposestvova-nje, torej za krivico: Kje mora biti končna zmaga? Ne razdirati, temveč zidati, ne jemati veselja do dela, temveč podpirati, ne obupavati, temveč s samozavestjo je treba nastopati in tako skupnemu združenju dajati moralno podporo. Dn zamoremo to naše stremljenje po organizaciji vsestransko z vspehom vršiti, bili smo primorani pričeti z izdajanjem svojega glasila »MOJ DOM«, ki bode razpravljal o naših težnjah, važnih vladnih odredbah ter o sedanjem zastarelem davčnem sistemu ter o korakih za skorajšnjo reformo sedanjih ponolnoma nemodernih, sedanjemu času neprimernih davčnih in finančnih sistemov ter obdači-tev. Pred vsem pa mora priti ureditev nad 100 let starega hišno-najemninskega davka, ki je bil v Avstriji med vsemi državami Evrope mnogo višji kot povsod drugod, a smo ga sedaj podedovali od Avstrije in ga sprejemlje Beograd za svojega, ki vsako drugo — četudi dobro uredbo odklanja kot "švabsko« in »za ništa !
Hišni posestniki po celej Sloveniji pa bodo imeli priliko v našem listu poročati o raznih jim storjenih krivicah in izražati v njem svoje nasvete in predloge.
Govorili smo jasno in odkrito! Ako se ne strnemo v bojno četo vsi, utegnemo izgubiti vse to, kar smo si pridobili samo z največjim delom in našo vsestransko čuječnostjo. Odpor proti nam je velik in radi tega je treba podvojenega dela v naši skupni stanovski organizaciji Srbov, Hrvatov in Slovencev. Naš list »Moj Dom« je izšel in gotovo bode našel prostora v vsakem slovenskem našem domu, katere hočemo kot sveto svojo lastnino čuvati proti vsakemu, ki bi ga hotel nam ogrožati.
Moj Dom« bode za sedaj izhajal vsak mesec enkrat, pozneje pa po potrebi tudi večkrat na mesec. Stroške lista bodemo
skušali kriti /. neznatno povišano članarino in ga bodo torej organizirani hišni posestniki prejemali brezplačno, za nečlane pa stane za pol leta 10 kron.
Upamo, da smo s tem našim korakom ustregli vsem hišnim posestnikom, ki bodo naše delo podpirali vsaj s tem, da bodo pridno pridobivali člane za našo organizacijo in razširjali naš list med svojimi tovariši, kar je stanovska dolžnost vsakega hišnega posestnika.
Ker se bode naš list še mnogo pečal z novo stanovanjsko naredbo in k njej izdanim pravilnikom, smo bili primorani jo v prvih dveh številkah našega lista dobesedno priobčiti. S tem pa je tudi dana možnost, da vsak hišni posestnik pride po ceni do teh dveh, za njega tako važnih odredb.
»MOJ DOM«, pribori si pravico in čuvaj SVOJE DOMOVE!
Uredba o stanovanjih In nojemlh zgradb oobče na ozemlja kralje-oine Srbov, Hrvatov In Slovencev razen na prejšnjem ozemlju kraljevine Srbije in Črne gore.*)
I.
Splošna določila.
Člen 1.
Vsi najemi zgradb in drugih prostorov, oddanilrv najem, kakor tudi podnajemi, dopuščeni s to uredbo (člen 2., alineja 3.), ki že veljajo, ko se razglasi ta uredba, ostanejo še nadalje v veljavi; vse pogodbe, sklenjene o teh najemih in podnajemih, pa izgube veljavo, kolilcor imajo določila, ki nasprotujejo tej uredbi.
Člen 2.
Podnajemi so prepovedani.
Podnajemi, ki že veljajo, ko se razglasi ta uredba, ostanejo v veljavi tako, da stopi na mesto najemnikovo lastnik zgradbe; razmerje med prejšnjim podnajemnikom in lastnikom pa se mora uravnati po tej uredbi.
Od gorenjih dveh pravil so izvzeti podnajemni deli stanovanja, v katerem stanuje najemnik osebno, če jih mora neizogibno oddajati v podnajem, da vzdržuje sebe in rodbino.
II.
Najemnine.
Člen 3.
Ko se določajo najemnine pri vseh najemih, je treba vselej ugotoviti osnovno najemnino; ta pa je ona, ki je bila dne 1. julija 1914.
Če objekt, ki se odda v najem, dne
1.	julija 1914. ni bil oddan ali če se ne more zanesljivo ugotoviti višina najemnine, ki se je morala plačati ta dan, se vzame za osnovo ona najemnina, ki se je v tem času plačevala za podobne objekte v podobnem položaju.
* Ra/.glasena v »Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca-r št. 138, izdanih dne 23. junija 1921. Objavljena v Uradnem listu 77, dne 6. julija 1921, fitev. 202.
Člen 4.
Osnovna najemnina (člen 3.), pomnožena s številom štiri, da normalno stopnjo pri najemu za stanovanje po tej uredbi.
Člen 5.
Pri ekonomsko slabotnejših najemnikih, med katere spadajo tudi oni, ki žive pretežno ob stalni plači ali pokojnini, se sme osnovna najemnina pomnožiti največ s številom tri.
V kolikor se plačujejo doklade na najemnine samoupravnim telesom, občinam, županijam in drugim, trpi te doklade najemnik.
Člen 6.
Nekvarno predpisom člena 4. se sme osnovna najemnina pomnožiti največ s številom šest pri stanovanjih, ki v njih stanujejo najemniki, katerih letni dohodek znaša od 60.000 do 100.000 kron.
Člen 7.
Če gre za najemnike, katerih letni dohodek znaša nad 100.000 kron, se pušča lastniku prostost, da se pogodi za najemnine, ne glede na do sedaj veljavno pogodbo, z omejitvijo po členu 24. te uredbe.
Člen 8.
Pokrajinskim vladam, odnosno stano-vanskim oblastvom, se prepušča, da v duhu te uredbe odrede cene sobam z opremo in brez nje po hotelih, prenočiščih, pensi-onih, kopališčih itd.
Člen 9.
Pri drugih najemih, kjer predmet ne spada v kategorijo najemov za stanovanje, se pušča lastniku prostost, da se pogodi za najemnino. Če se lastnik z najemnikom ne more pogoditi za višino najemnine, določi višino najemnine v mejah te uredbe pristojno stanovanjsko oblastvo (člen 28.).
Ko se določa najemnina v takih primerih, je treba upoštevati ekonomski položaj in življenjski način najemnika in lastnika zgradbe, napredovanje obrta in pod-ni; opravljajo obrt slabše situirani, nadalje krajevne razmere, kvaliteto zgradbe, interes prebivalcev dotične občine, ki morajo biti zadosti zaščiteni v razmerju proti tujcem. Nadalje mora oblastvo pri odrejanju najemnin vpoštevati, ali in koliko je bila najemna imovina oškodovana med vojno ali po njej in najemniku vzeta možnost, da bi jo bil užival v celoti, ali da je imel zaradi tega kakršnokoli škodo.
Če je lastnik podjetja, ki je hkrati lastnik zgradbe, v kateri je podjetje, to podjetje prodal, preden stopi v veljavo ta uredba, ob pogoju, da ostane kupec v zgradbi, v. kateri je podjetje, kot najemnik za izvestno najemnino, se le-ta ne sme zvišati po tem členu, nego ostane v veljavi po prvotni pogodbi.
Člen 10.
Pri stanovanjih in drugih najemnih objektih, oddanih v najem za humanitarne in kulturne naprave, se sme osnovna najemnina z dne 1. julija 1914. zvišati na največ štirikratni znesek.
Člen 11.
Vodarino, pristojbine za kanalizacijo, izpraznjevanje greznic, ometanje dimnikov in razsvetljavo stopnic, ki so združene r uživanjem najemne imovine, trpe najemniki sorazmerno. Če stanuje lastnik v isti hiši, trpi tudi on sorazmeren del.
III.
Oprostitev od omejitev.
Člen 12.
Vseh omejitev, ki jih navaja ia uredba, so oproščene:
1.	) vse nove zgradbe, ki bodo postavljene, in one, ki so se pričele graditi izza dne 1. novembra 1918., kakor tudi vsa novo dvignjena nadstropja in novo dozidani deli k že stoječim zgradbam;
2.	) vse zgradbe in njih deli, do sedaj oproščeni podobnih omejitev;
3.	) stanovanjski in poslovni prostori v starili zgradbah, ki so temeljito popravljene, a prej niso mogle biti ukoriščane za stanovanje, tako da so s tem pridobljeni novi stanovanjski prostori.
Katere zgradbe se smatrajo za temeljito popravljene, o tem odloči pristojno sta-novansko oblastvo, ko pregleda vsak primer.
Člen 13.
Glede oprostitve od plačevanja davkov in doklad na nove zgradbe veljajo določila uredbe z dne 19. julija 1920. (»Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca« št. 159 z dne 23. julija 1920*.) Alineja 1. člena 1. iste uredbe velja tudi za točko 5. glede roka za postavljanje novih delov.
IT.
Prestanek rajema.
Člen 14.
Najemodajalec in njegovi pravni nasledniki smejo najemno pogodbo razdreti, odnosno najem odpovedati, samo:
1.	) Če je najemodajalcu stanovanje neizogibno potrebno za osebno stanovanje in ako da najemniku na razpolago stanovanje, ki ustreza življenskim razmeram najemnikovim, ter je pogodbeni rok potekel.
V tem primeru ima najemnik, ki se mu odpove, prvenstveno pravico do stanovanja, v katerem je do sedaj stanoval lastnik. Če se to po tej uredbi ne more izvesti, ni dopustno najemnika izseliti, dokler mu stanovanjsko oblastvo ne določi drugega stanovanja.
S to odpovedno pravico se ne smejo koristiti lastniki, v katerih last je prešla zgradba izza dne 1. januarja 1916., niti njih pravni nasledniki.
2.	) Če zaostane najemnik s plačilom najemnine preko običajnega ali dogovorjenega roka ter je ne plača niti v 30 dneh.
3.	) Če se dožene, da najemnik namenom ali ponovljeno iz velike nemarnosti kvari posamezne dele stanovanja.
4.	) Če se najemnik s svojim ponašanjem ponovljeno in težko pregreši zoper
* Uradni list pod št. 291 i» leta 1920.
hišni red ali če je njegovo ponašanje raz-ialjivo, nestrpno ali pohujšljivo bodisi proti lastniku — najemodajalcu — in njegovi rodbini, bodisi proti drugim hišnim prebivalcem, razen če je dal povod za tako ponašanje lastnik — najemodajalec — sam ali član njegove rodbine.
5.	) Če se morajo prostori, oddani v najem, izprazniti ali podreti zato, da se postavi nova zgradba, ali če se morajo na agradbi izvesti taka dela, ki se ne morejo odlagati brez škode za hišo. Za odpoved po tej točki je treba tudi posebnega prejšnjega dovolila stanovanskega oblastva, ki obenem določi rok za izvršitev tega dela in pri tej priliki odredi posledice, če bi se delo ne izvršilo.
6.	) Če je v stanovanju kdo, ki ni ali ni več nameščenec podjetja, in stanovanjsko oblasvo prej odda mnenje, da je podjetju kot lastniku stanovanje neodložno potrebno za nove nameščence.
7.	) Tujcem, katerih stalno bivanje na ozemlju kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, odnosno na ozemlju posameznih pokrajin in Vojvodine, ni potrebno ali ni v üiteresu dotičnih občin.
V primerih pod točkama 6. in 7. je za odpoved treba prejšnjega dovolila stanovanskega oblastva.
Člen 15.
Poslovni prostori se smejo odpovedati iz vseh razlogov, navedenih v členu 14. pod točkami 2.) do 5.), razen tega pa tudi, če lastnik in njegovi otroci neizogibno potrebujejo take prostore za izvrševanje obrta (vezanega na usposobljenost) ali za vodstvo trgovine; toda v tem poslednjem primeru se mora dokazati, da so se bavili s trgovino pred dnem 1. julija 1914. Tudi za te primere odpovedi velja določilo člena 14., točke 1., alineje 3.
Lastnik, odnosno njegov pravni na-. slednik, sme tudi odpovedati najem stanovanja in poslovnih prostorov, ako se je najemnik vselil brez dovolitve stanovanskega oblastva ali brez izrečne privolitve lastnikove.
Člen 16.
Glede podnajema (člen 2., alineja 3.) se sme razen določila člena 14. te uredbe podnajemniku odpovedati tudi, če so najemniku stanovanski prostori neizogibno potrebni.
Za odpoved po tem členu je treba prejšnjega dovolila stanovanjskega oblastva, ki ga daje izjemoma in samo ob dejanski potrebi.
Člen 17.
Erarju kot lastniku gre odpovedna pravica razen v primerih, navedenih v členih 14., 15. in 16., tudi, če potrebuje objekt, oddan v najem, za nastanitev uradov ali javnih institucij.
Člen 18.
Odpoved se vrši s posredovanjem sodišč.
Določila sodnega postopka pri tem iz-dado za posamezne dele kraljevine pokrajinska oblastva, za Vojvodino pa minister za provosodje.
Glede odpovednih rokov veljajo dosedanja določila v posameznih delih kraljevine.
V.
Razpolaganje s stanovanji.
Člen 19.
Pravico razpolaganja s stanovanji in drugimi prostori po tej uredbi izvršuje pristojno stanovanjsko oblastvo.
Natančnejša določila v tem oziru izdado pokrajinska oblastva za posamezne dele kraljevine; za Vojvodino pa izda taka določila ministrstvo za socialno politiko.
Člen 20.
Stanovanska oblastva dodeljujejo (člen 19.) stanovanja in stanovanske dele:
a)	osebam, ki morajo iz državnega interesa stanovati v dotičnem kraju; tem osebam se prištevajo tudi kr. javni notarji;
b)	šele potem, ko se d odele stanovanja
takim osebam, se dodeljujejo tudi onim, ki morajo stanovati iz javnega interesa, nadalje onim, ki ostanejo po členu 14., točkah 1.), 5.) in 6.) brez stanovanja, in naposled onim, ki morajo stanovati v dotičnem kraju, a so po svojem ekonomskem in socialnem položaju navezani na socialno zaščito.	\
Člen 21.
Dodeliti se smejo:
1.	) prazni prostori, ki so primerni za stanovanje;
2.	) stanovanje, ki ga pridržuje sedanji posestnik (lastnik ali pajemnik), a ga ne uporablja za stanovanje in sicer ne glede na to, ali ga ne uporablja zaradi tega, ker biva sedaj stalno v drugem kraju, ali pa iz kakršnegakoli drugega razloga;
3.	) ako ima kdo dvoje ali več stanovanj, ono stanovanje, ki mu ni nujno potrebno;
4.	) stanovanje, ki se uporablja v druge in ne v stanovanske namene, ali del stanovanja, najsi kdo stanuje v njem, ako dotični osebi ali njeni rodbini ni nujno potrebno;
5.	) prodajalnica, poslovalnica, urad, skladišče in podobno in del takega prostora, ako se dotični prostor uporablja v te namene od dne 1. julija 1914. ali od poznejšega časa, a je prej stalno služil za stanovanje;
6.	) stanovanje ali del stanovanja, ki ga prestane dejansko uporabljati oni, ki gaje
uporabljal do sedaj (lastnik, najemodajalec, najemnik itd.), in sicer ne glede na to, ali se to godi zaradi prestanka najemnega razmerja ali pa iz drugega razloga;
7.) stanovanje onih oseb, ki so se izza dne 1. julija 1914. preselile v dotični kraj brez dokazane potrebe, a po tej uredbi nimajo pravice stanovati v dotičnem kraju.
Člen 22.
Ob pogojih, omenjenih v členu 21., se smejo dodeljevati stanovanja v muslimanskih hišah kakor tudi v samostanih (mona-stirih) samo, če je mogoče dodeljeno stanovanje oddeliti od ostalega dela zgradbe a pregrado ali z zidom in se napravi za to stanovanje poseben vhod.
(Konec prihodnjič.)
Društvena pisarna. Da ustrežemo vsestranski želji, otvorili smo za Zvezo društev hišnih posestnikov za Slovenijo in Prvo društvo hišnih posestnikov v Ljubljani skupno društveno pisarno, v kateri so se za sedaj določile uradne ure izključno od 4—6 ure popoldne in kjer dobe hišni posestniki iz cele Slovenije v tem času brezplačno vsa potrebna pojasnila, posebno giede nove stanovanjske naredbe. Pismenim vprašanjem je priložiti primeren znesek za stroške odgovora. Obenem nujno svetujemo hišnim posestnikom, da se na vsak način skušajo za stanarino poslovnih prostorov (lokalov), sporazumeti z najemniki in če bi taka pogajanja vsekako ostala brezuspešna, še-le potem izroče zadevo v odločitev stanovanjski oblasti. Na ta način se hišni posestniki izognejo v naredbi predpisanim stroškom, na drugi stran* pa pokažejo razumevanje za poslovne prostore dane prostosti. Zahtevati neprimerno visoke stanarine, bi nam utegnilo močno škodovati. Najemnikom takih prostorov pa je v številkah predočiti, da so imeli skoro 7 let prostore prav za prav brezplačno v najemu in so stanarine znašale komaj za davke, o obre-stovanju in stroških za popravila pa ni govora. To velja tudi onim dopisnikom v časopisih, ki tarnajo o previsokih najemninah in o nevarnosti propada trgovin, ne pomislijo pa pri tem, kako so si znali sami cene urediti.
Hlini posestniki ljubljanski pa se ponovno vabijo, da poravnajo članarino za leto 1921, ki se je določila od 20—60 K, po dostavljenih položnicah ali pa v društveni pisarni. Premožni hišni posestniki pa naj blagovolijo v pokritje pisarniških stroškov in za izdajanje našega prepotrebnega lista plačati prostovoljno večji prispevek.
Medit, Rokove & Zanki,
Tovarna kemičnih in rudninskih barv ter lakov.
Centrala: Ljubljana. D. z o. z.	Skladište: Novisad.
Brzojavi: MERAKL LJUBLJANA.	Telefon : 64.
Emajlnl laki.	Pravi firnež.	Barva za pode.
Priznano najboljša in zanesljiva kakovost: barve za obleke, vse vrste barv, suhe In oljnate, mavec (Gips), mastenec (Federweiss), strojno olje, karbollnej, steklarski In mizarski klej, pleskarski, slikarski In mizarski čopiči, kakor tudi drugi v
to stroko spadajoči predmeti.
»MERAKL«. Lak za pode. »MERAKL« Linoleum lak za pode. »MERAKL«. Emajlni lak.
»MERAKL«. Brunoline.
Ceniki se začasno ne razpošiljajo.
HOVEISKl ESKiPIlie MII Ljubljana, Šelenburg©¥a ulica šf. 1. Podružnica v Novem mestu.	Kapital K 20,000.000. — Rezerve okrog K 6,000.000. Interesna skupnost s Hrvatsko eskomptno banko in Srbsko banko v Zagrebu. Izvršuje vse bančne transakcije najkulantnije. taut ringt — liakap in prodaja: cfekiov, deviz, valnt — oskompt menit, terjatev, faktnr — akreditivi — tioiza.
	
NaJstarejSa slovenska
pleskarska in ličarka delavnica za stavbe, pohištvo, auto vozove in za vsa v to stroko spadajoča dela se priporoča
Ivan Bricelj
pleskarski la Htariki mojster
LJUBLJANA
Dalmatinova alka 2.
Cene zmerne, fina in točna izvršitev, za dobro blago jamstvo.

Vodovodni isMnter, Klepar in krovec.
Zaloga škrlic (strešnikov)
Teodor Kom
Ljubljana
Poljanska cesta štev. 8.

MtMMA
trgovina z železnino Ljubljana, Dunajska cesta 16
priporoča svojo veliko zalogo železa, cementa in okove za stavbe, peči, štedilnike In kuhinjsko opravo. Zmerne cene I
Razno železnino, potrebščine za stavbe, pohištvo, orodja za obrtnike, poljedelce, štedilnike, peči, kuhinjsko posodo, vodovodne cevi, sesalke, portland-cement, strešna lepenka, suhe barve, čopiče,firnež, karbolinej, strojno olje, priporoča
M. S US tl ih* železnina
LJUBLJANA, Zaloška cesta.
Stoubno dražbom
LJUBLJANA.
LEVSTIKOVA ULICA ŠTEV. 19.
Stavbno podjetje.
Tehnične pisarne za vse stavbne konstrukcije.
Tesarstvo *n mizarstvo s strojnim obratom za stavbna dela In pohištvo.
Strojne opekarne v Kosezah In na Viču.
Kamnolom v Podpeči.
SZJSZJCTKJSZJSŽiSSZJSTi

Trgovina
S ID. BONAČ, Ljubljana S
Šelenhurgova ulica 5.
priporoča svojo veliko zalogo vseh pisarniških potrebščin.
Tiskovine vseh vrst se natisnejo v najkrajšem času.
3nc>tacaaocacac3cacaciciC3t=3E
internacionalng transporti
F. & A. UHER
Središnjica: L j U b Ej 3 fl 3
Telefon štev. 17.
Podružnica i Q 0* B b © T
, Brzojavi: UHFRSPED. Expozitura: RAKEK.
špedicija vsake vrste - Reeks> pedlclje - Ocarinjenja - fkia-dišca - Redoviti zbirni promet Wien — Ljubljana - Specialni zbirni promet I : in v Čeho-slovažkc.
«
■
3
3
š
s
3
B
3
3
B
3
3
i
%
'*B Basa»	.naiviiiinN.iifls.anaDii Usa
oblastveno poverjeni stsvbeni in-žener in mestni stavbenik.
Stavbeno podjetje in tehniška pisarna za visoke stavbe, arhitekturo, vodne, betonske in železobetonske zgradbe.
Ljubljana, Gradišče štev. 13.
Projektiranje, ter izvršitev vseh stavb po najkulantnejših pogojih.

m
m
m
m
CO
83
83
83
83
83
m
83
83
m
Generalni zastop
vzajemne zavarovalne banke
„SLlUliF“«iJUBUflill
sprejema zavarovanja proti požaru, vlomu In zavarovanja na doživetje In smrt.
Rezervni fondi: K IZS.OOO.OOO1—. Letna vplačana premija
K 55,000.000 -.
Vsa pojasnila daje generalni zastop banke „Slavlje“ V LJUBLJANI“, Gosposka ulice št. 12, v lastni hiši.
83838383838383838383838383838383
3*3*KS**SK*K$3**3*S^
Ljubljanska kreditna banka
POiniŽniCS! LJUBLJANA-STRITARJEVA ulica 2. Delniška glavnica
:	_	se priporoča za vse v bančno stroko spadajoče posle. W 50 000 000
! Split, Celovec, Trst,	5	'	'
ÄHÄ Pro<,aia »refl» razredne loterije. Rezervni zakladi
rovije, Ptuj, Brežice. leltloii šle«. i61 is 413. lizola™ našim: Janka“, Ljuliijaiia. K 45,000.000.
83 83 83 8B 83 83 83 83 83 83 83 83