Poštnina plačana V CO*OTi*i Leto u. flw. 269 V UnUlonL v soboto Z6. novembra 192). Ceno Din r Izhaja vsak dan popoldne, Izvzemši nedelje in praznike. — Inseratl do dO petit i 2.— Din, do 100 vrst 2JO Dio. večji inseratl petit vrsta C— Din. Popust po dogovora, lnseratni davek posebej. •Slovenski Narod« velja letno v Jugoslaviji 240.— Din, zrn inozemstvo 420.— Din. Upravništvo; Knailova ulica št 5, pritličje. — Telefon 2304. Uredništvo: Knaflova nllca it 5» 1. nadstropje. — Telefon 2034. Sramotne razmere v beograjskih policijskih zaporih Povodom razprave o razmerah v «Glavnjači» je prišlo na današnji seji Narodne skupščine do nepopisnih kravalov in celo do dejanskih spopadov« — Beograd, 25. novembra. Današ* nja seja Narodne skupščine je bila zo* pet tako viharna, da skupščina do 12. ure še sploh ni prišla do razprave o točkah dnevnega reda. Med črnogor* skimi poslanci raznih strank je prišlo najprej do hrupnega prerekanja, po« zneje pa do dejansk'h spopadov, tako da je moral predsednik sejo prekiniti. Seja je pričela še le ob 10.30, ker so sc poslanci vladne večine zbirali zelo polagoma. Po odpravljenih formalno* stih je bil pred prihodom na dnevni red prečitan nuini predlog kmetsko* demokratske koalicije glede preiskave razmer v zloglasni beograjski «Glav* njači». Predlog se glasi: «Sklicujoč se na čl. 61. in 68. skun* SčinskecTa pravilnika predlagamo, naj sklene Narodna skupščina sledečo re» solucijo: Z ozirom na , eimdalje obupnejše klice jetnikov beograjske Glavnjače, nadalje z ozirom na neprestane proš>-nje rodbin poedinih jetnikov na razne poslanske klube ter z ozirom na pro* teste javnosti radi mučenja in tupinče* nja aretirancev v Glavnjači, nai Na? rodna skupščina izvoli petčlanski ans ketni odbor, ki naj preišče postopanje odgovornih policiiskih organov in po* roča o rezultatu te preiskave Narodni skupščini.* Nuinost predloga je utemeljeval ra_* dičevski poslanec dr. Drljevič. ki je v svojem govoru navedel drozne prime* re postopanja policijskih organov z aretiranci v Glavnjači, ki nas sramoti pred vsem svetom. Glavnjača je naj* več. a sramota za jugoslovensko pre> stolico in je že skrajni čas, da odpravi vsaj Narodna skupščina inkvizitorski s;stem. ki se izvaja v zaporih naše pre-stolice. Izvajanja dr. Drljeviča in njegova podrobiia razkritja so napravila na vso zbornico globok vtis. V besedo mu je začel vpadati tudi črnogorski radikal* ni poslanec Škaričević, katerega pa je dr Drnje-n' netre zavrnil s knnstata* cijo, da je tudi on znan kot eden. nai* nasilnejš;h terorir ov v Črni gori. V nr - kaniu ~o se kmalu vmešali vsi ostali poslanci iz Črne Pore. ki so se začeli nv-ds» hoi^o obtoževati razT»"h nas^stev. Km^'u je n^s+^o v rfoorrnc? snlošno r>rprek"»n'e. PrerJ«s^rtr»ilc se ie zaman trudil, da bi pomiril razburjene duhove. Prepir je posta i al čimdalje lju-tejši ii kmalu je nrslo med noedinim? poslanci do dejanskih snooadov Konč* no sta nastali v zbormc" dve fronti Vladal ie tak krik in vrišč. da ni bi'o slišati niti predsednikovega zvonca, ki je neprespano zvonil. V splošnem hru* pu ie predsednik končno nrekinil seio. Prepir se ie tudi v odmoru nadalje* val in ob 12. še ni jasno, ali bo sploh mogoče sejo nadaljevati. Zlasti po» slanci \t. južn'h krai^> so se tako raz* vneli, da imajo treznejši poslanci obi* lo posla, da preprečijo še hujše spo« pade. Gosp. Vukicević zopet misli na rekonstrukcijo vlade V vlado naj stopijo pašičevci in izraziti davidovičevci ter tako ojačijo Vukičevićevo stališče« — Davidovičevci o tem ne vedo ničesar in zavračajo namene g. Vukičevića. — Beograd, 25. nov. V političnih krogih so se danes znova začele širiti vesti o rekonstrukciji vlade. Nesoglasja, ki so z novo silo izbruhnila zadnje dni med poedinimi skupinami vladne koalicije, so položaj vlade očividno tako omajale, da je v nevarnosti ne le obstoj koalicije, marveč tudi sprejetje proračuna. Zlasti odpor demokratov in muslimanov proti ukinitvi sodniške stalnosti, kakor tudi nezadovoljnost z revizijo uradništva v notranjem ministrstvo povzročata g. Vukičeviću velike preglavice. V vladnih krogih se govori, da išče g. Vukicević izhoda iz nevzdržnega položaja zopet potom rekonstrukcije vlade. Te vesti beleži tudi današnja »Politika«, ki dostavlja, da bi se imela izvršiti rekonstrukcija vlade v večjem obsegu. Poleg mno- gih radikalskih ministrov, ki naj bi jih zamenjali pa^'čevci in centrumaši. bi izpadli iz vlade tudi vsi sedanji demokratski ministri, razun dr. Marinkovića. Resore, ki iih imaio sedaj demokrati, naj bi zasedli davidovičevci. Vaš dopisnik se je tozadevno informiral na merodainem mestu demokratske stranke, kjer se mu je pa zatrdilo, da v vrstah davidovičevcev o nameravan' rekonstrukciji vlade ni mčesar znano Ožii prsfaš g Davidoviča mu je iz?avil: »Verjetno ie, da v vlad? zopet nekai kuhajo Toda to se go-d: brez nas in brez naše vednosti ker Ima ta vlada sploh navado, da nas postavi pred izvršena deistva Lahko vam pa iziavim da mi tega ne bomo trpeli Mi nimamo ? vlado nobene zveze.< Po Bratianovi smrti — Bukarešta. 25. nov. Smrt rirmunskega predsednika Bratianua je napravila ne le v Rurrroniji, marveč tudi v vsem inozemstvu globok vtis. Položaj v Rumuniji se splošno presoja zelo kritično in ne izkliučuie se možnost, da pride do velikih notranjih nemirov. Rumunska vlada ie takoj, ko je bila objavljena smrt Bratiana, podala ostavko. Novo vlado je še tekom včerajšnjega dopoldneva sestavil brat pokojnika in dosedanji finančni minister Vmtila Bratianu. Veliko razburjenje je vzbudila v Rumuniji vest, da ie princ Karol odpotoval iz Pariza ter da se namerava povrniti v Bukarešto. Vlada se je o tem takoj posvetovala in obvestila voditelie karlistov, da je odločena z vsemi sredstvi preprečiti povra-tek bivšega prestolonaslednika, ker zavzema v dinastičnem vprašanju enako stališče, kakor ga ie zastopal pokojni Bratianu. — Beograd, 25. novembra. Povodom smrti rumunskega ministrskega predsednika ie g. Vukicević brzojavno izrazil v imenu naše vlade sožalje novemu rumunskemu minstrskemu predsedniku. RUMUNSKI ZUNANJI MINI-STER TEŽKO BOLAN. — Bukarešta, 25. nov. Kakor se objavlja s poučene stran!, se ie zdravstveno stanje zunanjega ministra Tituiesca zelo poslabšalo. Španska bolezen te j# razvila v akut- no pljučnico, ki ie zlasti z ozirom na splošno pljučno slabost bolnika nevarna. Zaradi tega odpade tudi potovanip TVi'lesc3 v Rim. Titulescn se tudi ne bo udelež'1 raz-^rožitvene konference v Ženevi Natrže bo Rum u ni ?a predlagala odgodi n*v no^^nj o optantskem vprašanj-u. ki se bodo vršila 5-decembra, ker Ru-m unija noče določit? drugega delegata, ako Titulescu ne bi okreval DOLGOVI SRBSKIH KMETOVALCEV — Beograd, 25. novembra. Na včerajšnji seji skupščinskega odbora ki razpravlja o predlogu glede likvidacije seljaških meničnih dolgov, je bilo prečitano poročilo ministra za trgovino, ki pravi, da znašajo ti dolgovi 3 milijarde Din. Glasom poročila ministra za poljedelstvo pa znaša skupna vsota teh dolgov samo 2 milijardi. Poljedelski minister dr. Stankovič je podal rudi izjavo, da bo v kratkem imenovana posebna komisija, da izdela zakonski predlog za oreditev tega vprašanja. AMERIKA PROTI VOJNI — TPashtngton, 25. novembra. Senator Capper je vložil v ameriškem senatu predlog, naj se zaprosi velevlasti, da podpišejo izjavo, v kateri se smatra vojno za nezakonito. Ameriška vlada se bo na podlagi tega predloga obrnila na francosk. zunanjega ministra, ki je pred kratkim sprožil slino akcijo, naj podpre gornji predlog. Najdalje bo predložena izjava Japonski, Angliji, Italiji in drugim državam. fašisti priznavajo, da je pogodba naperjena proti Jugoslaviji V torek podpisano pogodbo izrabljajo fašistični listi za nora hujskanja proti Jugoslaviji« — Pogodba je baje odgovor na fran-cosko-jugoslovenski prijateljski pakt. — Rim, 25. nov. Včeraj je bila objavljena »Zvezna in obrambna pogodba« med [talijo in Albanijo, ki je bila podpisana minuli torek dne 22. t. m. v Tirani. V pogodbi se Italija in Albanija zavezujeta, da si bosta nudili druga drugi vojaško, finančno in vsako drugo podporo za medsebojno obrambo v slučaju vojne Pogodba je sklenjena za dobo 20 let. — Trst, 25 nov. Današnji »Piccolo< objavlja dopis poslanca in tajnika fašističnega novinarskega sind kata Amicuccija, ki je sotovo eden na:boli avtentičnih tolmačev namer italijanskih vladnih krogov. Ami-cucei komentira novo albansko - italijansko pogodbo, ki tvori i-zpopolnitev tiranskega pakta, tako - le: »Najvažnejši dogodek včera;šnjega dne ■ e razglasitev in objava obrambne pogodbe med Italijo in Albani'0 S tem novim činom mednarodne politike je Italija hotela utrditi neodvisnost Albanije, ki je predpogoj za mir na Balkanu. Jugcslovenska nemirnost se je ponovno ude'stvovala ob albansih mejah, zarote proti Ahmed begu Zcgu in albanski vladi, ki vodi usodo Albanije, so se snovale na ozemlju SHS. Italiia ima interes na tem. da evropskega miru ne kali odsev novega požara na Balkanu in zlasti v Albaniji. Gotovo ie, da je rogo valjenje komitskih čet, ki delujejo na jugcslovenski meji, in tistih, ki da:e;o potuho tem četam in iih oborožujejo, z današnjim dnem energično odsekano. S tem. da je Mussohtrf prijateljske odnošaie med TtaPjo in A'banijo venčal s to pogod- bo, je storil silno važno uslugo Albaniji, a nič manj veliko usl-ugo evropskemu miru in je še enkrat izvršil čin fašistične diplomacije, ker je sklenil pogodbo, ki bo napravila konec vsem diplomatskim spletskam evropske diplomacije, ki jih dokazujejo tudi ponižne besede, s katerimi sta skušala najprej Briand, za njim pa dr. Marinković zakriti pravi namen francosko - jugoslovenskc pogodbe.« »Piccolo« poroča nadalje iz Rima, da je napravil podpis italijansko - albanske obrambne pogodbe v Rirrm kar najboljši vtis in vzbudil splošno zadovoljstvo. Na jugoslovensko bahanje, da je sklenitev jugoslo-venkso - francoskega pakta zadala udarec italijanskemu prestižu na Balkanu, je sklenitev albansko - italijanske obrambne pogodbe najboljši odgovor Jugosloveni so mislili, da lahko odvzamejo Italiji njeno avtoriteto in bo zatorej vest o albansko -italijanski pogodbi učinkovala kot mrzli cu-reh na razvneto Eshaesijo — Beograd, 25. novembra. Beograjski listi objavljajo besedilo albansko - italijas-kse pogodbe in predvsem ugotavljajo, da je sklenitev pogodbe naravna posledica tiranskega pakta Vsekakor pa pomeni pogodba velik korak k popolnemu podjarmlje-nju Albanije s strani Italije. Italija od te pogodbe ne more imeti nobenih koristi, ker si z albansko armado v slučaau kakega konflikta ne bo prav nič pomagala. In ie zato popolnoma jasmo, da je pravi cilj pogodbe predvsem drugi. Oster nastop Francije in Anglije proti Italiji Za italijansko vlado nepričakovan in neprijeten odmev tiranske vojrške pogodbe v Parizu in Loidonu« — Pogodba je nov dokaz italijanskega imperializma iz? nevarnost za evropski mir — Pariz, 25, novembra. Italijansko-albanska pogoJ a je vzbudila v tukajšnjih političnih krogih veliko zanimanje. Splošno se povdarja. da je treba smatrati to pogodio kot direkten afront proti Franciji in to toliko bolj ko je bila pogodba sklenjena v trenutku, ko se ie očitneje pokazal vedno bolj naraščajoči vpliv Francije na balkcn^kem polotoku. Zadnje mesece se nahaja italijanska zunanja politika v ostri borbi proti francoskim zunaniepolitič. smerem. Zadnja itali'anska demonstracija pred Tangerjem in italijanske aspiracije na Tunis vsrvarjajo med Francijo in Italijo prliično atmosfero, ki ne obeta za prihodnje nič dobrega. Nenadno sklenitev vojaške pogodbe smatrajo pariški politični krogi kot akt velike zadrege, v kat ri se nahaja Mus-*olini radi trajnih neucpebov v svoji zunanji politiki Politični krogi so mnenja, da je sklenitev te pogd e slaba pote- za italijanske vlade, ki s tem svoj položaj pred svetom slabi in utrja mnenje onih, ki smatrajo italijansko zunanjo poliJko za imperijalistično in nevarno za svetovni mir. — London. 25 novembra. Tukajšnje časopisje posveča sklenitvi albansko -italijanske pogodbe splošno pozornost in jo smatra za italijanski odgovor na francosko - jugoslovensko prijateljsko pogodbo. Časopisje povdarja posebno čisto vojaški značaj te pogodbe, sestavljene v predvoinem tonu, in jo smatra za obžalovanja vreden čin proti evropskemu miru. Listi naglašajo, da bo oostala ta pogodba vir novim vznemirjenjem v Evropi, da bo imela evropska diplomacija zelo težko nalogo, da zapreci grozeče konflikte. V političnih krosih se govori, da je Midi Madžarska tajna pogodbenica ravnokar sklenjene italijansko - albanske pogodbe. Zgrešena vladna davčna politika Usodne posledice finančne politike kleroradikalnega režima. — Občuten padec državnih dohodkov. — Ubijanje konzuma in produkcije. — Nerealnost novega državnega proračuna. — Pot v gospodarsko katastrofo. Finančni minister je predložil včeraj finančnemu odboru Narodne skupščine statistiko davkov, ki so bili vplačani letos od 1. januarja do 31. avgusta, torej v dobi 8 mesecev. Iz tega pregleda je razvidno, da je bilo letos vplačanih mnogo manj davkov, kakor bi se j ib po proračunu moralo, in tudi manj kakor lani v istem času. Neposrednih davkov in doklad, ki so bili proračunani na 458 milijonov Din, se je vplačalo le 417.2 milijonov Din, invalidskega davka namesto 92.3 milijone le 78.6 milijona, komorske doklade namesto 46 2 milijona le 39.1 milijona, davka na poslovni promet pa namesto 146.7 milijona le 114.3 milijona. Več se je vplačalo le davka, ki ga morajo plačevati najširši in najsiromašnejši sloji, in sicer odtegljajev od uradniških plač, vojnice in davka na ročno delo. Tako so bili uradniški odtegljaji proračunani na 80 milijonov, vplačanih pa je bilo 41.5 milijonov. Vojnice, proračunane na 0.4 milijona, je bite vplačano 0.7 milijona, davka na ročno delo, proračunanega na 10.4 milijona, pa 14 milijonov dinarjev. Skupne se je vseh lah davkov, preraču- nanih na 1173 milijonov, vplačalo le 895.5 milijona, torej za 277.5 milijona manj, kakor določa proračun, in za 47 milijonov manj kakor lani v istem Času. Državne trošarine se je v prvih šestih mesecih proračunskega leta 1927/28, t j. od 1. aprila do 30. septembra, vplačalo 345 milijonov, proračunana pa je bila na 377.5 ter znaša primanjkljaj 32.5 milijona dinarjev. Državnih taka, ki so bile proračunane za prvo polletje tekočega proračunskega leta na 531 milijonov, se je vplačalo le 503 milijone ter znaša primanjkljaj 28 milijonov. Te številke nam povedo, da je ogromno padla davčna zmožnost prebivalstva naše države. Davčni vijai ni bil milejši kakor prejšnja leta, toda pregovor pravi: Kjer nič ni, tudi eksekutor pravico izgubi INaie gospodarstvo je isčrpano in ne more več dajati državni upravi toliko dohodkov, kakor bi jih potrebovala. To je dokaz, da je bila vladna finančna in gospodarska politika napačna, ker ni pospeševala našega gospodarstva v taki meri, da bi bilo sposobno razviti se in dati državi potrebna vire. Davčna politika Jo aalo darstvo ubijala in posledica tega je dejstvo, da je bilo manj davkov vplačanih, kakor je vlada pričakovala. To dejstvo pa je ob enen; nov dokaz, da je naše gospodarstvo z davki preobremenjeno tako, da se gospodarska kri za vedno bolj zaostruje, radi cesar ne trpi škode samo posameznik, ampak celokupni naše gospodarstvo in seveda drŽava sama. Za naso potresno davčno politiko je £o-tovo najbolj značilno dejstvo, da so se povišali le državni dohodki od davkov na ljudi, ki imajo fiksno plačo, to je od uradništva do delavstva. Plače in mezde teli ljudi se niso zvijale, temveč večinoma cehi zmanjšale, zvišali pa so se davki. Državnim uradnikom so se pod kleroradikalnim režimom znižale dravinjske doklade. zasebnim nameščencem so se povišale davščine. # -vek na ročno delo pa se je raztegni! na vse delavstvo. Na ta način se ie občutno zmanjšala konzumna sposobnost najširših slojev, od česar so imeli na drugi strani bo-pei neposredno škodo producenti In ostali gospodarski krogi, ker so se konzumentie omejili na najpotrebnejše za preživljanje. Zmanjšani konzum je imel za posledico zmanjšan produkcijski in poslovni promei in obenem tudi zmanjšanje davkov, oziroma državnih dohodkov, ki bi jih po proračunu imeli plačati producenti. Novi državni proračun za leto 192S/2** je /grajen na Istih davčnih zakonih, kakor ie tekoči. Ako pa je tekoči v prvem polletju pokazal, da ne odgovarja dejanskemu stanju našega gospodarstva, je kot sigurne, pričakovati, da se bo to pokazalo še boli pri novem, ki ie celo večji od tekoč^ca in ki razen tega že sam izkazuje deficit. O zmanjšanju pritiska davčnega vijaka v prihodnjem letu ne more biti niti govora in davčna zmožnost našega gospodarstva bo zaradi požrešne davčne politike še boli padla. Da vodi taka gospodarska politika nujno v katastrofo, jc več kot jasno. NOVE VOLITVE V NEMČIJI — Berlin, 25. nov. Kakor se doznava \z verodostojnih virov, bo nemški državni zbor razpuščen meseca juniia prhodnjejia leta. Volitve se bodo vr>ile poleti. NEVIHTE V ITALIJI — Rim. 25. novembra. Nevihte v ltali> trajajo dalje. V provinci Parma jc več krajev pod vodo. V Bariju je utonila ena oseba. V Toscani so reke prestopile brevro\ & Na Reki se je potopilo več ladij. STROGI UKREPI PROTI SOVJETSKI OPOZICIJI — Moskva. 25. novembra Predsedstvo tretje interrraciionale ie sklenilo nastopi:' proti Trockemu in tovarišem z Mfftrotiimi ukrepi. V debati se je obžalovalo, da Sfl že prej ni nastopalo na tak način proti ooo- STO RIBIČEV UTONILO — Peking, 25. novembra. Na jezeru Ma-ndiu je utonilo 100 Kitajcev in več Ru. sov. ko so lovili na zmrznjenem jezer:. Udri sc je nenadoma led in pogoltnil ri- TEMA V LONDONU — London, ?5. novembra. Radi prek -njenja električnega toka je bil v pretekli noči ves westminsterski okraj v temi. A-u-gleška zbornica je morala sinoči zborovat' pri svečah. BITKA S KITAJSKIMI ROPARJI — Pariz, 25. novembra. Na kitajski meji v Indokini so francoske Čete po srditih bojih pognale preko meje Številne čete kitajskih* roparjev, ki so hoteli prekoračiti mejo. Borzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA. De vije: Berlin 13.565 — IMH* CunU 10.94 — 10.97, Dunaj 7.9975 — 7.0275, London 276.65 — 277.45, Newyork 56.64 — 56.ftW Praga 168.05 — 168.65, Paril 223 — 225. Efekti: Celjska 164, Ljubljanska KrediV na 190, PraStediona 890, Kreditni zavod 16Q Vevče 133, Ruše 280—295, Strojne 60—701 Stavbna 56, Sešir 104, Kr. ind. dr. 370. Les: Tedenca nespremenjena. Povprai* vanje je za borove brzojavne droge, (premer na vrhu 10—12 em), 8 m (11-cm), 95 in 12 m (11—125 cm), fco prihod Suiak, po 330 denar. Dalje je povpradJ vanje za žlahtni kostanjev les za taninom uporabo. Deželni pridelki: Tendenca čvrsta. Z* ključen je bil 1 vagon turščice. Cena |»-A niči in pšenični moki se je dvignila. ZAGREBŠKA BORZA. Devize: London 276.65—277.46. Ne1 york 56.64—56.94, Curih 1094—1097, Al sterdam 22.97—23.03, Berlin 1366.2—1358. Dunaj 799.75—802.75, Praga 168.05—168. Efekti: 1% in vest. posojilo 1921 841 85, 2H% Vojna Skoda 402 ^408, Ljublj ska kreditna 130, PraMediona 880, Tr veljska 496—500, Vevče 132^—196. INOZEMSKE BORZE. Carin. Devize: London 2529, Ne vork 51850, Pariz 20.39, MIlan 26.22, 123.825, Dunaj 7&0ft, Beocmd 944> ovprniei k, 6.5 ni '11-12.1 Nem -i 51 76 64 8995 Burna prva seia Zbornice TOI G. Ivan Jelačin izvoljen ta predsednika. — Volitev treh podpredsednikov. — Protest zastopnika Vrhovnega obrtniškega sveta proti volitvam. — Zbornica proti nameravanemu okraje - nju ljubljanske univerze. V razkošno opremljeni veliki posvetovalni dvorani se Je danes dopoldne vršila konstitinradoča seja novoizvoljene Zbornice za TOI. Seja je mestoma potekla burno in so klerikalci z nasiljem preprečili čiiaaje drage izjave zastopnika Vrhovnega • brcni-škega sveta 2. Josipa Rebeka glede Izvolitve posebne ankete, ki naj bi proučila postopanje volilne komisije. Kmalu po 10. dopoldne je predsednik volilne komisije sodni svet. g. Albert Lc-vičttik pred plenumom prečrtal zadevne določbe glede konstituiranja Zbornice. Velikega župana je zastopal referent trgovinskega oddelka dvorni svetnik s. dr. Rudolf Mam. Dva člana Zbornice c. Rudolf Ster-ueckl io g. Ivam Križisnik sta svojo odsotnost opravičila. Nato je prevzel predsedstvo najstarejši član Zbornice veleindustri-Jalec g. Josip Lenarčič z Vrhnike, ki je v daljšem govoru v glavnih obrisih očrta! dosedanje defovanfe Zbornice, nato pa gospodarsko krizo, ki jo preživlja vse naše gospodarsko življenje, pozlvadoč novo Zbornico k uspešnemu delovanju za napredek naše trgovine, obrti in Industrije. Nafte! le tudi glavne probleme, katerim naj tri Zbornica posvečala svojo največjo po-aoraost In sicer: a) izenačenju davkov, b) odpravi prometnega in poslovnega davka, c) reforul dohodninskega davka, c) so cajakiefnu zavarovanju in d) osobito carinskemu vprašanju. Po svojem govoru, ki ga je Zbornica mirni poslušala, je predsednik odredH najpreje volitev predsednika. Izjava g. Josipa Rebeka Pred volilnim aktom je zaprosil za besedo g. Josip Rebek, ki je v imenu Vrhovnega obrtniškega sveta prečital načelno izjavo glede postopanja volilnega odbora pri volitvah. Klerikalci so čitanje te izjave spremljali z viharnimi medklici. ItKJustrijci so čitanje izjave poslušali mirno, klerikalni obrtniki in trgovci so pa zagnali velikanski hrošč in trušč. Predsednik jih je miril. Culi so se medklici: »To ne spada k stvari! G. predsedmik, vzemite mu besedo! Nima pravice govoriti!« G. predsednik je pozval govornika, naj bo kratek. Izjava se glasi: Delegacihi izvoljena povodom zadnjih zborničnih volitev na kandidatni listi stanovskih obrtniških organizacij, mora, žal tudi ob tej slavnostni priliki, ko se po več ko enoletnem presledku otvarjajo zopet vrata zastopnikom naše industrije, trgovine in obrta, — z obžalovanjem konstatirati, da je bil razpust lansko leto Izvoljene zbornice neupravičen in povzročen iz politične nestrpnosti. Se z večjim obžalovanjem pa delegacija konstatira, da se raznokar minule volitve, nanašajoč se na trgovski in obrtni odsek niso izvršile nepristransko, temveč, da so igrali važno vlogo tudi drugi negospodarski momenti. Delegacija navaia kot prvo dejstvo krivično razveljanie kandidatne liste Zveze trgovskih gremijev, katere nosilec je bil g. Vilko Weixl iz Maribora. Volilni odbor kandidatne liste ni vrnil v popravilo, kakor ie to storil v obrtnem in industrijskem odseku, temveč je preko čl. 17 in 18 volilne uredbe listo zavrnil in proglasil listo z nosilcem g. Ivanom Jelačinom za izvoljeno. Gospod minister trgovine in industrije je zahteval, naj mu volilni odbor predloži spise radi razveljavljenja kandidatne liste g. Vifko Weixla, a delegacija ugotavlja, da g. minister spisov še do danes nima. Delegacija izraža tudi ob tej priliki proti takemu postopanju volilne komisije svoj odločen protest. Delegacija nadalje z obžalovanjem konstatira, da kandidatna Usta z nosilcem g. Ivanom Ogrinom. ki jo je volilni odbor potrdil na svoji seji z dne 17. oktobra t. L ne ustreza določbam čl. 6. volilne uredbe, ker %. Ivan Ogrin, kot stavbenik ni vpisan v volilni imenik, nima koncesije za stavbeni-Stvo in v smislu čl. 6 volilne uredbe ne vrši gospodarske funkcije, na podlagi katere kandidira, zdržema dve leti. Poleg tega je kandidiral na listi tjdi drug kandidat, ki ne vrši zdržema dve leti obrta. Volilni odbor je torej potrdil kandidatno Usto z nosilcem g. Ivanom Ogrinom, kljub tema, da ne ustreza povsem volilni uredbi in jo predlagateljem ni vrni! v popravilo, potrdil Je torej listo preko določil volilne uredbe. Delegacija skratka ugotavlja, da se Je organiziranemu trgovstvu in obrtništvu godila krivica ter da sta zbornično predsedstvo in volilni odbor delovala iako pristransko v pogleda sestave in razdelitve volilnih imenikov, potrjevanja kandidatnih list in v reklamacijsfcem postopanju. Zato smatra delegacija, da trgovski odsek nI Izvoljen v smislu volilne uredbe ter da kandidatna Usta z nosilcem g. Ivanom Ogrinom ni bila potrjena v skladu s volilno uredbo. Iz tega sledi, da trgovski odsek nI odraz volje našega trgovstva. v obrtnem odseku pa Izvoljena večina s po-močio neobrtfrlkov, skizldnj, uradnikov, profesorjev itd. Delegacija ugotavlja, da je zbornično predsedstvo v zadnjem časti brez rauDisa nastavilo novo oradnlltvo. Taka nastavitev zborničnega uradnlStva Je proti službenim predpisom, ki veljajo za zbornico, vsled česar delegacija že ob tei priliki odločno zahteva, da se nastavitev novega uradni-štva razveljavi vse dotlej, dokler nastavitve ne sklene zbornični plentrm. KHub temu pa Izjavlja delegacija, da bo ob tej zbornici sodelovala ter da bo posvečala vso pažnjo važnim gospodarskim vprašanjem tlčočim se našega obrtništva. Zave- da se, da veČina njenih predlogov ne bo upoštevala, delovala pa bo v sporazumu z v zvezah, zadrugah in obrtnih društvih organiziranim obrtništvom. Delegacija pa bo tt*di strosa kontrola nad delovanlem večine in si pridržuje prosto roko za objektivno kritiko, v vsakem delovanju zbornice, ki ne bi bilo povsem v skladu z interesi gospodarskih krogov. Ljubljana, dne 25. novembru 1927. Proti koncu izjave je zopet nastal vihar. Zlasti je zavladalo med klerikalno večino veliko ogorčenje, ko je g. Josip Rebek orac nil, da so se izvršile zadnji čas protizako; irite namestitve nekaterih oseb pri Zbornici. Klerikalci so kričali: «To je žaljenje Zbor* nice! Škandal! Pojdimo raje ven! Mi nismo otroci!» Zelo glasen je bil g. Ivan Ogrin, k: je zahteval, da mora govornik prenehati 3 čitanjem izjave. Končno jc bila izjava prečitana. nakar je g. starostni predsednik odredil glasova* nje ter je imenoval za skrutinatorja gosp. Ivana Avseneka in g dr. Radoslava Pipuža, G. Rebek je ponovno zaprosil za besedo, katero mu je g. predsednik tudi dal. Za* čel je čitati predlog, da se izvoli posebna anketa, ki naj bi preiskala način izvedbe zadnjih volitev. Prečital je le uvodno be* sedo in klerikalna večina je zagnala tak hrušč m vihar, da se ni moglo čuti Rebe* kovih besed Po dvorani so zadoneli klici: ffNe pustimo mu besede! Volimo predsed* nika!» Predsednik je ogorčeno klerikalnG gospodo miril. G. Ivan Rojina je nato pred* lagal, da se naj glasuje, če se sploh posluša Rebekov predlog. Večina je nato med splos* nim hrupom preprečila nadaljno čitanje predloga. Skrutinatorja sta nato začela pobirati glasovnice. Po končane! skrutiniju je pred* sednik g. Lenarčič objavil rezultat volitev. Odanih je bilo 46 glasovnic. Z s kandidata g. Ivsnn Jelačfna je bito oddanih 39 g/asov, a 7 glasovnic je bito praznih — Zs g. JelaČina so sporazumno gtesovali vsi in* dustrifei. G. Jelačin je bil torej iz\'oljen za predsednika. Izvoljeni so bili nato z večino glasov trije zbornični podpredsedniki in sicer: za trgovinski odsek gosp. Leopold B r u d e r-man (27 glasov), za cbrtm odsek g. Ivan Ogrin (32 glasov) in za industrijski cd-sek g. Dragotin Hribar (32 glasov), ostali glasovi so bili razcepljeni, odnosno glasovnice prazne Novoizvoljeni predsednik g. Ivan Jelačin je takoj prevzel predsedstvo ter med drugim predlagal, da Zbornica opcšlj-e uda-nosrno brzojavko kralju Aleksandru in brzoj nvni pozdrav ministru trgovine in industrije dr. Spahu, kar je Zbornica z odobravanjem sprejela. Nato ie g. Jelačin kratko reagiral na protestno tejaVo g. Josipa Rebeka, naglašujoč, da odločno odklanja vse očitke, da bi se volitve vršile nepravilno in strankarsko V mdaljnem svojem govoru je orisal sedanji gospodarski položaj ter se je nato koncu svojega govora dotaknil perečega vprašanja demontaže ljubljanske univerze. Zbornica kot gospodarska korporacija je interesirana na razvoju našesa najvišjega kulturnega zavoda in zato predlaga, da Zbornica soglasno sprejme naslednji protest proti ukinitvi fakultet naše univerze Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani izreka svoj odločen protest proti M. 44 predloga Finančnega zakona za 1928/29, p katerim ne naj pooblasti Ministrski svet. da s svojim sklepom po končanem šoslkem letu 1927/28 ukine razne univerzitetne fakultete. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo mora ugovarjati nameri, da ukine tehniška in medicinska fakulteta ljubljanske univerze. Za to fakulteto je naše gospodarstvo v Sloveniji od vsega početka rado prispevalo, v svesti si, da je obstoj te najvišje tehnisko-znanstvene institucije neobhodno potreben za napredek industrijske-!Xa dela. za industrijalizacijo naSe dežele in za na Je gospoda rptvo sploh. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo protestira pa tudi proti temu. da se z enim sklepom Ministrskega sveta pri morajo stotine akademske mladine zapustiti učilišce, katero so si svobodno izvolili ter zamenjati pa z drugim. Protestira dalje proti predlogu zakona, ki hoče premeščati akademske stolice in akademske učitelje in ki mora občutno zadeti naše odlične znanstvenike v pogojih njihovega znanstvenega delovanja in zasebnega življenja. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo apelira zlasti na slovensko delegacijo v Narodni skupščini, da z vsem svojim vplivom in z vsemi močmi brani vitalne interese slovenskega dela našega naroda in da očuva našo tehniško fakulteto. Zbornica je trdnega prepričanja, da se more uredit! vprašanje tako odlične važnosti kakor je fe-prememba v ustroju najvišjih nalih znanstvenih in učnih ustanov samo s posebnim« vsestranskn dobro premišljenim zakonom, potem ko se je dala vsa potrebna prilika poklicanim zastopnikom znanstvenih in učnih ustanov podati in utemeljiti svoje mnenje in svoje zahteve. Zbornica je protest soglasno sprejel!*. Predsednik je nato sejo db 13.30 gaJdSuĆTt. Prihodnja plenarna seja se vrli v prvi polovici mesece decembra. Takrat položi dosedanje vod«tvo Zbornice obračun. Najcenejše se oblečete ako kupujete gotove moške in deSke obleke domačega izdelka pri Jos. Oluo. LjuMi9na9 Stari trg 2« k! ima v zalogi tudi ?ukno m hlačcvtao is svotovnoznanih čeških tovarn ter vsakovrsr» ne plete« me, jutnperje, ioptec, peri!© itd. Obenem se »*Hr>oTr>ća dobro znana gostilna «POD TRANCO», kier se točijo najboljša ■m — Štajerska in dolenjska vio*. —* —» Slovenci si ne damo vzeti 1__-~ svoje univerze TmpoiMtno manifestacijsko zborovanje za popolno univerzo v Ljubljani, — Slovenska javnost kot en mož v obrambi svojih kulturnih pravic. — Spontano ožigosanje vladne prosvetne politike. V borbi za Popotno slovensko univerzo v Ljubljani se je v impozađitnem Številu odzvalo na poziv naših akademikov ljubljansko prebivalstvo, ki je sooči že mnogo pred določeno uro napolnita veliko dvorano sUniona« do zadnjega kotička. Manifestacij sk i shod je bil od.očco protest proti prosvetni politiki, ki jo vodi Beograd napram ljubljanski univerzi in Slovencem sploh. Na shod m pohitela samo akademska omladina v kompaktnih skupinah, marveč tudi celokupni profesorski zbor ljubljanske univerze, kakor tudi odlični predstavniki raznih kulturnih in političnih organizacij, tako dr. Danilo Majaron, stari borec za slovensko univerzo, oblastni poslance dr. Dinko Puo. predsednik oblastne skupščine dr. Marko Natlačen, predsednik Zdravniške zbornice za Slovenijo dr. Mavrici- Rus in drugi. Predsednik SS1.L\ jurNt g. Iskra je otvori! veličastno zborovanje, uagkišajoč med drugim, da bodi shod mogočen protest proti okrnjeni u ljubljanske univerze. Shod ni samo protest proti ukinitvi nekaterih fakultet, marveč bodi obenem velika manifestacija za izpopolnitev univerze. Živela nasa univerza! Med frenetičnim ploskanjem je izrazil rektor univerze g dr. Nachtigal svoje največje veselje in zadovoljstvo, da je ana. deuska omladina s takim zacosom pričela akcijo za ohranitev univerze. Profesorski zbor zavzame svoje stališče na jutrišnji (petkovi) seji. Za svojo osebo izraža začudenje, da se mora pričeti z borbo za univerzo, kakor pred 10 teti. Dekan medicrnsfce fakultete dr. Alired šerko je s svojim markantnim m z žgočo satiro prepojenim govorom izzval med zborov alci vihamo odobravanje Med drugim je naglašal: V trenutku, ko prihaja iz Italije vest, da tam zapirajo »lovenske visokošolce, nam grozi iz Beograda že zopet nevarnost, da se ukineta tekočega Šolskega leta tehnična in medicinska fakulteta v Ljubljani. V7 Italiji Slovenec ne bo smel, kakor kaže, $tn. dirati medicine, v Sloveniji je pa študirati ne bo mogel. S trpkim sarkazmom je g. dekan nato pobijal tri glavne argumente, ki jih navajajo za ukinitev nekaterih fakultet na ljubljanski univerzi. Po mnenju me-rodajnlh krogov naj bi se medicinska fakultet:« ukinila 1.) zato, ker so tri medicinske fakultete za kraljevino SriS preveč, 2. ) zato, ker država ne zmore ogromnih izdatkov za vzdrževanje treh fakultet in 3. ) zato, ker je ljiblianska fakulteta premajhna, da bi mogla vršiti svojo kulturno misijo. Pobijal je g. dekan te argumente s tako moralno in notranjo silo. da so njegovi izreki izzvali val odobravanja in burne proteste Pcvdarial je dalje, da slovenski nared ni sprejel slovenske univerze kot dar, marveč kot nekaj, kar mu gre kot kulturnemu narodu. Z argumenti, ki bi bili smešni, če ne bi bili perfidni, se nam skuša vzeti to, kar smo si ustvarili z lastnim delom in lastnin denarjem. Kot dobri držrv_ ljani in iskreni Jugosloveni hočemo sodelovati na vseh poljih človeške kulture, zato protestiramo svečano in z vsem povdar-kom proti ukini rvi katerekoli fakultete v Ljubljani. Dekan tehničn-e fakultete inž. Foer-ster je očrta! položaj in velik napredek naše termične fakultete ter prečita! resolucijo, ki se glasi: Tehnična fakulteta univerze v Ljubljani je zaznala z ogorčenjem, da se ob priliki sestave načrta za finančni zakon za leto 193«-?9 zopet moti mir na univerzah s tem, da se grozi z ukinitvijo raznih fakultet letos, kakor že večkrat poprej. Tehnična fakulteta je dosegla o>bče priznane uspehe in s tem privabila v svoje institute veliko število dijakov Iz cele drža\ e kljub neznosnim težkočam, ne samo finan« cijelnim, ampak Še bolj takim, ki so nastale iz neprestanega preganjanja. Al! sedaj je fizična meja odpornosti njenih profesorjev dosežena. Brez miru tehnična fakulteta ne more več uspešno delovati! Ker pa procesorji tehnične fakultete smatrajo soglasno z vso slovensko javnostjo, da je obstoj fakultete državi potreben že radi tega, ker Iržava brez dobrin fakultet, ki se morejo razvijati le v industrija-liziranih pokrajinah, nikoli ne bo prišla do upoštevanja vTednib domačih inženjerjev, zahtevajo, da se )lm enkrat za vselej zakonitim potom zajamči obstoj fakultete, mir in dotacije, ki dopuščajo delo v institutih brez dosedanje askeze profesorjev In dijakov, ki ne more trajati vekomaj.« Nato sta podala kratke izjave solidarnosti predsednik oblastne skupščine dr. Marko Natlačen za SLS io ravnatelj liceja g. Jug za SOS. na kar sta v temperamentnih izvajanjih žigosala prosvetno politiko Beograda akademika medievnec Ljudevit Mrzel in tehnik Karadjole, ki Je s svojimi sarkastičnimi opazkami sleda značaja prosvetnih ministrov ttzv&i burna aplavze. Vifli režiser prof. Sest se je pridnimi v imenu Udruženja gledaliških tgralcev veli« častni manifestacij' ter se Izjavil solidarnega z akademiki. T*)avtt i« med drugim, da obstoja v Beoirradu posebna fakulteta za kirurgijo kjer lejHta v operacijski sobi dva bolnika, enkrat medicinska fakulteta, dragic Narodno gledališče. Tajnik SSLU. filozof Kuret, je nato prečital tojavo solidarnosti in sicer g. Ivana Pipana za SKS in g. Josipa Rebeka za Vrhovni obrtniški svet Zbor ie nato po dve-uroi razpravi sprejel soglasno resolucijo, ki se glasi: Zborovalci na velikem protestnem sbodu v Uaionu dne 24. novembra 1927, prirejenem po Svetu slušateljev ljubljanske univerze zaradi nameravane ukinitve tehnične In medicinske fakultete na ljubljanski univerzi najodločneje protestiramo proti vsem poskusom take redukcije. Zahtevamo ne samo, da ostane univerza nedotaknjena, temveč da se jo izpopolni v vseh strokah, kot to zasluzi naš najvišji kulturni zavod z ozirom na svoj veliki kulturni in gospodarski pomen. Zahtevamo, da se pusti slovenskemu študentu možnost šolanja doma, da se mu ne krati te pravice, za katero so se borile cele generacije. Naša univerza je v znanstvenem pogledu kljub najtežavnejšim razmeram, \* katerih ie vzrastla, dosegla tako visoko stopnjo, da je ne sme uničiti nobena tako zvana »štednja«. Pozivamo vso našo javnost sirom Slovenije, da podpre akcijo akademske omladine s tem, da se udeleži protestnih zborovanj, ki se bodo vršila v nedeljo, dne 27. t. m. po vsej Sloveniji, da s tem dokaže svojo enodušno zahtevo po ohranitvi univerze. Pozivamo vse merodajne faktorje, gg. narodne poslance, gg. univerzitetne profesorje, oblastno skupščino v Ljubljani in Mariboru, vse slovenske občine, kulturna, strokovna in gospodarska društva, da izjavijo izraz solidarnosti z akademsko omladino v njeni borbi in zastavijo ves svoj vpliv za uspeh njenih tež en*. Proti redukciji ljubljanske univerze Vsled proglasitve tridnevne stavke di-jaštva kot protest proti nameravani redukciji fakultet se danes na ljubljanski univerzi niso vršila predavanja. Profesorski zbor ljubljanske univerze se je danes ob 10. dopoldne sestal k seji, na kateri je razpravljal o besedilu resolucije, ki jo namerava poslati v javnost ter vsem merodaj-nirn činiteljem m ki bo protestirala proti vsakršni redukciji ljubljanske univerze. Seja se je opoldne prekinila ter se bo nadaljevala ob 4 popoldne. Med sejo profesorskega zbora se je zbrala v avli univerze velika množica dijašrva, ki je z nestrpnostjo pričakovalo sklepov profesorskega zbora. Dijaštvo je poslalo med sejo profesorskemu zboru zahtevo, naj se odpošlje posebna deputacija h kralju, ki ga naj zaprosi za posredovanje proti ukinjenju fakultet. Ko so opoldne posamezni profesorji odhajali s seje, jim Je dijaštvo prirejalo v avli univerze živahne ovacije. Na balkon univerze so dijaki obesili veliko platno z napisom: »Protestiramo proti uki-ngenju fakultet. Zahtevamo poporno univerzo!* K ukinitvi ljubljanske univerze Svet slušateljev ljubljanske univerze prosi vsa ona društva, ki bodo tekom jutrišnjega dneva prejela tozadeven poziv, naj ukrenejo vse potrebno, da protestne manifestacije v nedeljo, dne 27. L m. čim svečane je povsod uspejo Ravno tako prosimo vse one občinske urade, ki so prejeli tak poziv, da stopijo nemudoma v stik s tamošnjim! kulturnimi organizacijami in sigurno prirede protestni shod proti okrnitvi ljubljanske univerze. Svet slušateljev ljubljanske univerze bo na nekatere shode poslal tudi svoje zastopnike akademike. Kam in katere, bomo jutri objavili. Imenovane korporacije nujno prosimo, da preskrbe dvorane !n čim številnejšo udeležbo. Svet slušateljev ljubljanske univerze. Proti nahodu in proti mnogim nalezljivim boleznim G R I P O S A N (varstvena znamka) po dr Besarovleu desinficirajoča mast za nos Dobi se v vseh lekarnah. Ljubljanska inženjerska zbornica priredi v soboto, dne 36. t. m. ob 15. v veliki dvorani hotela cUnion* javno predavanje o predmetu: «Tchniška fakulteto ljubljanske um verze.. Prmdavm unh>. prof * Hitan Vidma* Zbornica smatra, da je po čl 44. prad» logi Finančnega zakona z* 1928/29 ogro* žen« tehniška fakulteta untvarse v Ljubljani. Zaradi teea ie nujno potreb« no. da vaa slovenska javnost, v prvi vrsti pa vsi inženjer ji. vse gospodarske korporacije in tehniške institucije in na§a akademska omladina svečano izja« rimo našo zahtevo, da se mora Tehni* Ska fakulteta v Lfubijani izpopolniti in v vteh delih radostno opremiti, da pa odločno protestiramo proti vsaki nameri okrnitve te visoke znanstvene institucije šBeiežnica KOLEDAR. Danes: Petek, 23. okt.čtra, Katarina: pravoslavni: 12. novembra, Jovan. Jutri: Sobota. 26. oktobra, Konrad: pravoslavni: 13. novembra, Jovan. DANAŠNJE PRIREDITVE. Drama: »Dva bregova*, C. Opera: zaprto. Kino Matica:*»Mož svoje žene Kino Dvor: »Orlov*. DE2URNE LEKARN'E. Danes: Piccoli, Dunahka cesta, Bahar. čič. Sv. Jakoba tr£. Jutri: Bahovec, Kongresni trs; Ustar, Sv. Petra ce^ta: Hočevar, Sp. £i§ka. Soince zaide danes ob 16.2J. vzkie jutri ob 7.11 in zaide ob 16.?-^. Sestanek brivske zadruge Borba za vajeniško strokovno šolo Sooči se je vršil v prostorih restavracije« »Slon^ sestanek brivske zadruge; razpra\ lisi i so o ustanovitvi strokovne Sole za va-jenop, in o nedeljskem počitku. Zborovanja, ki je bilo mestoma precej viharno. Je otvo ril pr(v1s**dnik zadruge g. Plivprif. ki je p> kratkem pozdravnem nserovoru podal be-sodo tajniku p. cinkovim. Ta je referiral o vprašanju strokovne sole za vajence. Zadrugi je uspelo pridobiti strokovnega učitelja, ki bo vodil tečaj in poučeval vajene* teoretično in praktično. Vajence je treba vsestransko izobraževati in je za njih pouk potrebno najmanj Sest ur tedensko. Pouk naj bi se vršil v dveh tečajih v katerih naj bi se poučevali vsi predmeti, ki spadaj«-* pod SirŠi pojem frizerskega poklica. Govornik obžaluje, da so nekateri mojstri, ki so strokovnjaki v raznih specijalnih strokah odklonili sodelovanje. Po tajnikovem referatu se je razvila dolga in živahna, mestoma zelo burna debata, ker precejšen del mojstrov nasprotuje vajeniSki Soli, kakor jo hoče orjranirt-rati odbor. ce5 da Je v predlaganem obse-^u in v predlagani obliki neizvedljiva. V debato so posegali poI*£ tajnika g. Sinkovira še ffcr. Dorčec. Franchetti. Gjud, Dolenc, Kova če vič, Podkrajsek, Navinsek, Mahovi? in drugi. Prišlo je do ostrih kontroverz in o-četkov. Oodbor je očital opozioiji, da je sploh proti strokovni šoli. ker so boji konkurenco in hoče ovirati razvoj manjših obratov, opozicija pa je očitala odboru, da ravna nepremišljeno in nepravilno. Po triurni debati je bil koinno sprejet posredovalni predlog g. Dorčeca, naj se strokovna Šola ne ukine, pnČ pa skliče anketa, ki naj indela za šolo čim bolJJi načrt: pouk naj se vrši ob nedeljah. V anketi so poleg gg. predsednika in tajnika Sinkovira gg. Franchetti, Gjud in Navinšek. Pr os ve ta Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani. DRAMA: Začetek ob 20. uri zvečer. 35. uovembra petek: Dva bregova. Rej C. 36. novembra sobota: Ukročena trmoglavka. Predstava pri znižanih cenah. Izven. 27. novembra nedelja: Idealni soprog. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Iz\ cn. OPERA: Začetek ob pol 20. ari zvečer. 25. novembra petek: zaprto 26. novembra sobota: Tosca. Red B. 27. novembra nedelja: ob 15. uri popoldre Zaljubljen v tri oranže. Izvem. Mariborsko gledališče Petek. 25.: ob 15.: »Revizor*. DijaJka pred stava. Po zeln znižanih cenah. Zadnj'krst Sobota, 3fV: \ a. Medvedova §.pa»ova ter ro. Betetto. Oo-spodfnov Janko. Rum*>«i In §i^e*i. Opero sta «s5tiv51ra1a *g Balatka In Polič. Premiera tega vHezanlmrvega dela bo V sredo 30. t m. Vetja premier?*! abonma. »Ukročena trmoglavka« pri znižanih cenah. Opozarjamo na sobotno vprlzoritev Shakespeareleve komedije »Ukročena trmoglavka« Predstava le izven abonmana in veljajo za njo znižane cece. Začetek ob 20. ari cvečo* Dnevne vesti. K Ljubljani, dne 25. novembra 1927. •s- Stavka proiesoiiev. Profesorji sarajevske trgovske akademije in srednje teh* nične šole so sklenili, da od 11. decembra dalje ne b^do več poučevali preko določenega števila ur. ako se jim ne izplačajo do-sedanje hoiioraruc ure. Ker ni pričakovati, da bodo honorarji skušajo zato naslikati kot socialistično strankarsko listo. —m Le tako naprej! Odkar so klerikalci na vladi, so se specijalizirali na razpuščanje redno izvoljenih zastopstev. Najpreje so razpustili občinski svet v Celju, nato v Ptuju, sledile so razne stanovske In socijalne ustanove, sedaj pa so se vrgli tudi že na podeželske občine. Včeraj je bil razpn-ščen občinski svet v Krčevini pri Mariboru. Za gerenta so imenovali znanega klerikalca kovača Peklarja. —m Imenovanje na magistratu. Mestni In šolski zdravnik dr. Alfonz Wankmfl!1er Je Imenovan za vlSIega mestnega- zdravnika, magistratni ravnatelj Josip Barle pa za magistratnega svetnika. —m Trgsvine 1. decembra laprte. Mariborski trgovski gremij objavlja, da bodo trgovine na drfavni praznik X, decembra vea dan »prte. Pat pa bodo v nedeljo pred Mi* klavžem, t. j. 4« decembra dopoldne odprte. —m Privatni nameščenci na braniku svojih pravic. Kakor v drugih mestih. Je opažati tudi v Mariboru med privatnimi nameščene! Živahen pokret. Pobudo zate Je dalo nameravano podaljšanje delovnega časa v trgovinskih obratih. V zadnjem času se le vršilo v Mariboru že več sestankov, ki so se bavili s tem vprašanjem, koncem tega meseca pa se bo vršil velik protestni ihod, na katerem bodo delegatje U Beograda, Zagreba in LJubljane poročali o položaju privatnih nameščencev. Svežo, športsko, osvajajoče pojavo današnje mlade deklice izpopolnujejo svilenkasto mehki kodrasti lasje po Elida Shampoonu. ELI DA SHAMPOO napravifase svi fen kasto mefi/ie in kodraste. Tragedije življenja in ljubezni Krvav obračan z nezvesto zaročenko. — Oče oskrunil lastno hčerko. — Aretacija dveh nevarnih razbojnikov« Predsnočnjim se je dogodil na beograjskem malem Kalimegdanu krvav obračun med Milanom Vušurovičem, bivšim tajnikom v ministrstvu pošte in brzojava in Jovanko Pops, modistko. Vušurovič je star že okoli 40 let, a se je kljub temu blazno zaljubil v mlado Jovanko, ki mu je vračala ljubezen polni dve leti. Pred dvema dnevoma bi morala s svojim tjubčkom stopiti pred oltar. Tedaj mu je pa povedala, da ga ljubi samo tako in ne želi biti njegova žena. Vse Milanove prošnje so bile zaman, Jovanka nI hotela ničesar slišati o poroki. Ljubosumni Vušurovič je zalezoval svojo nezvesto ljubico, ker je vedel, da ima tekmeca, ki mu boče nevesto odpeljati izpred nosa. In res se je zaročenki približal neki mladenič. Lepo sta se pozdravila in odšla skupaj na izprehod. Tedaj je bilo prvikrat, da je videl svojo zaročenko samo v družbi neznanega moškega. To ga je močno razočaralo. Razburjen in obupan jo sledil mlademu paru, ki se jo izprehajal po mestu in končno krenil v kalimeg-danski park. Na klopci sta se mlada zaljubljenca poljubovala. Tedaj ie pristopil Vušurovič In očital nezvesti Jovan-ki, da se mu je izneverila. Jovanka mu je pa odgovorila: Pustite me pri mrru in brigajte se zase. Obrnila nru je hrbet In odšla. Milan jo Je pa zagrabil za roko in nastal je pretep. Jovanka je klicala na pomoč in kmalu se je zbralo okrog mnogo radovednežev. Vušurovič je udaril nezvesto nevesto s palico po glavi. Zgrudila se je na tla in iz nosu ji jc udarila kri. Napadalec je pobegnil, zaročenko so pa odpeljali domov. Na sodišču Je vložila tožbo proti nasilnemu bivšemu ljubčku radi poizkusa umora. ★ Radi gnusnega zločina je prišel pred sodilče v Sarajevu 381etnl Anton Relo-hi. težak Iz sela Bukovice. V svoji živinski pohotnosti je zlorabil celo lastno hčerko. Obtožnica ga dolži, da je od decembra 1926 do septembra 1927 stalno nadlegoval svojo 161etno hčerko Kato. Preganjal io je na vse mogoče načine in to tako oči vidno, da je za njegove namene vedela vsa rodbina. Nekoč je hčerko zapodil v klet in h' zapreti!, da jo na mestu ubije, če se mu ne uda in ne zadosti njegovi živalski pohotnosti. Kata se je na vse to prega-njaje in pretnje vedno srečno izmaknila. Njegova rodbina ga je opetovano roti- la, naj pusti hčerko pri miru, toda on se za vse to ni zmenil in jc Kato še boli preganjal. Opetovano so ga spravili v cerkev v Sarajevu, kjer je molil, da bi mu Bog vrnil pamet in ga odvrnil od strašnega krvoskrunstva. Po vsaki molil vi ie grešni oče doma miroval 7 do 8 dni. dokler ga niso zopet popadle divje strasti do lastnega otroka. Rclo-tova žena in hčerka nista mogli več prenašati tega neznosnega življenja in sta sklenili naznaniti očeta orožnikom. Ko so tudi številne priče potrdile njuni izjavi, so orožniki aretirali Relota in ga izročili sarajevskemu sodišču. Včeraj je sodišče obsodilo Antona Roloto na 9 mesecev ječe. Čeprav obsojenec ni priznal svojega ostudnega dejanja, ie bil z obsodbo zadovoljen. NAJUGODNEJŠI NAKUP obiaćii lastnega izdelka nudi tvrdka JOS. ROJINA, Ljubljana Orožmška patrulja je pred dnevi naletela na nekega sumljivega moža pri Petrinji blizu železniške postaje Baču-ga. Orožniki so ga pozvali, naj se legitimira. Pri sebi ni imel nobenih listin in jo samo rekel, da se piše Pavel Boro-vac, rodom iz Pazarišta. po poklicu delavec Orožniki so ga odvedli v Petrinje in na podlagi tiralic dognali, da je osumljeni Borovac isoveten i razbojnikom Jurom Jurčičem, ki je 30 let star in rodom iz Pazarišta. Pri ponovnem zasliševanju je Jurčič priznal, da je preteklo leto pobegnil iz kaznilnice v LepodavL Obsojen je bi! tedaj na U let težke ječe radi raznih zločinov, katere je izvršil po Slavoniji in Liki. Obsodilo ga je sodišče v Požegi Nadalje je priznal, da je pobegnil iz kaznilnice v Lepoglavi že drugič. Po zadnjem begu se je skrival pod imenom svojega bratranca Luka Jurčiča, legitimacijo na to ime mu je pa izdal občinski beležnlk v Cačincih. Letos v oktobru je JurčiC z nekim svojim tovarišem oropal delavca Ivana Klinca. Roparja sta nr.to prenočila v nekem gozdu. Jurčičev tovari* je ponoči odnesel Jurčičevo puško in vse ukradeno blago. Orožniki so pozneje ugotovili, da je ta Jurčičev magač znan razbojnik Slavko Vesela,^ vić, rodom iz Pakraca, Tudi njega so kmalu nato ujeli. Oba nevarna razbojnika so orožniki izrožili sodišču v Petrinji. Dva ženska Landruja Oblasti so razkrinkale dre sadistični morilki svojih zakonskih mož, eno v Parizu, drago v Atenah. — Prva je umorila može iz sadizma, draga pa iz verske blaznosti« Zadnje leto so sicer glasovi o raznih I svjeva je na policiji izjavila, da se je z sadističnih morilcih, tipih, kakor so bili Landru, Denke in Haarmann, če izvza* memo «gorila«moža» iz Winnipega, po* polnoma utihnili in svet se je zanimal za razne falsifikatorske afere, počenši od Windischgratza pa do zadnjega ža* lostnega junaka teh umazanih afer — Josefa Blumensteina Zato je tem bolj učinkovala vest, da so te dni skoraj istočasno aretirali dve ženski morilki, in sicer eno v Parizu, drugo v Atenah. Obe sta osumljeni, da sta spravili s sveta več svojih za* konskih mož. Dočim so pri zločinih pa* riške morilke prevladovali zgolj mate* rijalistični momenti, gre pri atenski za dejanja, ki so bila ijzvršena pod vpli* vom verske blaznosti. KDO STA ZLOČINKI? V, nekem pariškem predmestju je policija aretirala v sredo 3Qletno po« sestnico Claire Bracv, ki je osumljena, da je spravila tri svoje može na oni avet, zdi se pa, da ima še druge zločine na vesti, kar bo seveda dognala šele preiskava. Madame Brusv je bila areti* rana povodom smrti svojega tretjega moža. Tega so našli nedavno mrtvega v lastnem stanovanju, zastrupljen je bil s plinom. Brusvjeva je na policiji prijavila, da je bila usodne noči odsot* na in da je mož najbrž izvršil samo« mor, ni pa izključeno, da je postal žr* tev nesreče. Policiji so sc zdele vse te izjave sumljive in pridržala je žensko v zapo* ru. Po dolgotrajnem zaslišanju je ma* dame Brusv izpovedala, da je moža umorila in da je plin odprla, ko je mož spal. Na podlagi tega priznanja se je še povečal sum, da se je Brusv iznebila tudi svojih prejšnjih mož. Leta 1912. je poročila Brusvjeva vdovca s petimi otroci. Leta 1920. je nato vložila proti svojemu možu tožbo za ločitev zakona. Zanimivo pa je, da so v teh osmih letih vsi otroci umrli. Mož je umrl že nekaj tednov po procesu, njegova smrt je bila zelo zagonetna. Madame Brusv se je nato poročila drugič, toda nekega dne so našli njenega moža obese* ega. Brus možem sprla in odšla od doma. Ko se je vrnila, je našla moža obešenega. Pariška policija sedaj intenzivno po* izveduje o preteklosti sadistične moril* ke in pričaKovati je, da bo prišlo do nadaljnih senzacijonalmh razkritij. Še večjo senzacijo je vzbudila v A te* nah aretacija neke mlade in lepe Rusi* nje po imenu Tamara. Rusinja je obče* vala le v najboljših atenskih krogih in je bila znana kot izredno inteligentna. Zdi se pa, da je pripadala znani verski sekti, kateri je pripadal tudi Rasputin in pri kateri je predvsem prevladovala babjevernost, da vodi pot k božjemu dopadenju in blaženosti preko grehov in zločinov in ki je namesto verskega kulta opravljala mistične obrede. Vse* kakor pa je bila Tamara histerična in de generirana ter je združevala v sebi ero* tiko in babjeversrvo. Tamara se je po* ročila pred tremi leti z nekim kitajskim trgovcem, toda mož je že čez nekaj dni brez sledu izginil. Takrat je dejala, da se je mož vrnil v domovino. Uspelo ji je dokazati, da je njen mož izginil brez sledu in končno se je poročila drugič. Tudi drugi mož je bil Kitajec, a rudi on ni bil deležen dolgega zakonskega življenja. 2e čez nekaj tednov je izgi* nil brez sledu. Morda bi mu sledilo še več drugih, da ni slučaj razkrinkal početja mlade Rusinje. S Tamaro se je sprla neka mlada ženska. Vzrok je bila menda lju* bosumnost in na Rusinjo je postala po* zorna policija. Tamara je bila aretira« na in po dolgotrajnem zaslišanju je priznala strašno resnico, da je svojega prvega moža v družbi nekega ljubimca ubila in truplo sežgala. Ista usoda Je doletela tudi njenega drugega moža. Policiia je mnenja, da ima Tamara še več zločinov na vesti. V njenem stanovanju ie odkrila večie število sve* tih podob, križev in različnih relikvij, amuletov in sličnih babjeverskih pred* metov. Za izid preiskava vlada v Grčiji veliko zanimanje. Damite za spomenik Samomor pred ogledalom Te dni so inozemski tisti poročali, da je v Inomostu izvrši! samomor direktor tamošnjega gledahsca. VVehner. Motiv samomora ni znan in zdi se, da je Wehner segel po samomorilnem orožju v stanju duševne depresije, kar dokazujejo tudi razne okolnosti, v katerih se je odigrala tragedija njegovega ži videnja. Direktorja so našli mrtvega v pletenem stolu nasproti velikega ogledala v njegovi sobi. Bilo je jasno, da je 'VVehner opazovaJ svoj smrtni boj v ogledalu, kar dokazuje tudi dejstvo, da ao na mizi našli Oskar Wiiderjevo delo »Slika Doriana Grava«. V knjigi je bila odprta stran, kjer se govori o duševnem razpoloženju samo morilca. Tragedija direktorja Wehneria, ki je bil v Inomostu splošno priljubljen, je vzbudila veliko sočutje po vsem mestu. V zvezi s samomorom je dobila policija zanimive informacije, ki bodo morda pojasnile misterij njegove smrti. Nekaj ur po VVehnerjevi smrti se Je v njegovem stanovanju oglasil telefon in neznan nežni ženski glas je vprašal VVehnerjevo gospodinjo, kako se počuti gospod. Vest o Wehnerjevi smrti takrat še ni bila razširjena. Ko je gospodinja odgovorila, da je VVehner umrl, je neznanka pri telefonu rekla: »Torej se je le zastrupil.< Nato je odzvonila. Policija sedaj poizveduje za to damo. vendar doslej brez uspeha. Umor zdravnice v Rusiji V Harkovu v Rusiji se vrši te dni senzacijonalen proces, ki vzbuja po vsej Rusiji veliko zanimanje in ki spominja na umor nekega zdravnika v Chicagu. o čemur smo nedavno poročali. Gre za osveto matere, ki je umorila neko zdravnico, očitajoč ji. da je sokriva smrti njenega otroka. Umori zdravnikov so bili zadnja leta v Rusiji sploh na dnevnem redu. kajti proletarijat v Rusiji še vedno mrzi intelektualce, v katerih vidi poosebljeni kapitalizem. Značilno za razmere v Rusiji pa je. da je sodišče v takih primerih — vsaj prejšnja leta — vedno izreklo oprostilno razsodbo. Obtožena je tovarniška delavka Ana Kočetova iz Harkova. Meseca julija t. i. je težko obolelo njeno dete, na kar je pozvala Kočetova neko zdravnico k otroku. Zdravnica je bila sprva mnenja, da je dete obolelo na malariji, toda že pri drugem poseru je ugotovila, da je deklica obolela na logarju. Toda otrok je že nekaj dni kasneje umrl. Kočetova, ki je menila, da je diagnoza napačna in da je zdravnica zakrivila smrt njenega otroka, se je en mesec po hčerkini smrti pojavila v sobi zdravnice in ne da bi spregovorila besedico, je zdravnico ustrelila. Psihijatri so ugotovili, da je obto-ženka duševno popolnoma normalna, izvedenci so pa dognali, da je bilo postopanje zdravnice popolnoma pravilno. V procesu bo zaslišanih 20 prič, med temi več zdravnikov. špecijaMstov za otroške bolezni. Za izid razprave vlada veliko zanimanje. Najbolj**- ■■jlr|H turj'n »t« najrt*u**|.-» Potapljačeva smrt BHzu vhoda v stockolmsko pristanišče sta trčili nedavno skupaj dve trgovski ladji m ena se ie tako naglo potopila, da je potegnila za seboj na dno tudi štiri mornarje. Pretekli teden so pristaniške oblasti odredile, naj se spu-si potapljač na morsko dno in ugotovi, je-li mogoče ladjo dvigniti in potegniti iz nje trupla nesrečnih mornarjev. Ta naloga je bila poverjena enemu najboljših švedskih potapljačev. Mož se je spustil štirikrat v globo-čino 35 metrov in ostal tam vsakokrat pol ure na kar se je po kratkem odmoru na površju zopet spustil nazaj. Ko se je spustil tretjič in ostal pod vodo skoraj tri Četrt ure, so ga tovariši svarili, naj ne ostaja pod vodo tako dolgo. Potapljač jim je odgovoril iz notranjosti potopljene ladje, naj se ne boje zanj in na ga ne motijo Dri delu. Ko je bil že četrtič pod vodo. je dal naenkrat zna- menje. naj ga potegnejo na suhu. Res so ga potegnil iz vode in mož ie bil dobre volje. Slekel je težko obleko in se šalil s prijatelji, toda hip nato mu je pos;aJo »labo. Prestrašeni tovariši so poklicali 2diavnika, ki je ugoovil. da je potapljač obole! na takozvani potapljal-ski bolezni. Njegovo srce jc začelo vid-dno pešati. Odpeljali so ga v bolnico, toda že med prevozom je umrl. Šola zakonske sreče Blizu Londona je trg VVillesden. ki ima zelo skrbne občinske očete. Neki občinski svetnik je te dni na seji predlagal, naj bi mestna občina ustanovila pripravljalni tečaj za mlade zakonce, ki ki bi ga morali posečati vsi zaročenci vsaj šest mesecev. Sotrudnica pariškega »Matinac ga. Rosine pripominja k temu predlogu, da dotični občinski svetovalec najbrž misli, da je zakon poklic odnosno obrt. Za vsak poklic se je treba temeljito pripraviti, ako ga hoče človek dobro opravljati. Ga. Rosine meni, da bodo poučevali v Šoli zakonske sreče, kako je treba iskati pod omaro gumbe, ki se odtrgajo možu od srajce, kako morata zakonca paziti, da se ponoči pravočasno vrneta domov, kakšna darila si morata medsebojno dajati itd. Kar se tiče mladih boljših polovic, bo morala šola poskrbeti, da jih nauči kuhati in zadovoljiti moža v ljubezni. Ce bi bila jaz občinski svetovalec v \ViIIesdenu,— pravi ga. Rosine. bi ne vzgajala zakoncev šest mesecev pred poroko, marveč šest mesecev po poroki. Vtttti NORD1SK FILM Razgaljena žena v «Ja»n h vloga \ j j Q6sta Eimsn Lil 0 a govor | ELITNI KINO MATICA ' RIDE PR.DE PRI JE • * Turska vlada prepovedala film »Me-tropolis«. Policija v Carigradu je dobila od vlade nalog da prepove predvajanje filma * Me tropolis*. ki so ga svoječasno s precejšnjim uspehom predvajali tudi v l.jib-ijani Cenzura je sicer film dovolila hi io Metropolis« dva tedna z uspehom predvajali, toda angorska vlada ie prišla do prepričanja, da zasleduje film komunistične tendence in ga je zato prepovedala Jean de la Hyre: 70 500 Da bi na povratku ne omagala, je vzela seboj malo kruha in mleka. Odprla je vrata in stopila v razsvetljen rov. V trdnem prepričanju, da jo vodi rov v Fulgranov kabinet, se je napotila nazaj. Kar se je morala ustaviti. Pot ji je zapiral kup kamenja in gramoza. Sirota ni vedela, kai početi. Ozrla se je okrog in zagledala človeško nogo. molečo izpod kamenja. Spomnila se je. da mora biti blizu vzpenjača. Toda kje? Zavila je desno v ozek rov. Kmalu je pa spoznala, da se ie zmotila, kajti pot je vodila navzdol. Zavila je zdaj sem, zdaj tja slednjič je pa prišla na križišče, od koder ie vodilo na vse strani pet rovov. Ne da bi vedela, za katerega naj se odloči, je pogledala po vrsti v vse in skušala spoznati, katera pot je prava. Kar je zagledala na tleh nepremično ležečega neznanca. Sklonila se je in vzkliknila vsa iz sebe od groze: — Faul ton! Oči je imel zatisnjene, lica in čelo bledo ko mrtvec. Leticija je hitro po tipala žilo. — Živ je! Strašna misel ji je šinila v glavo. — Če ga pustim tu . . . mora umreti. Toda vse njeno bitje se je uprlo tej misli. Ni si mogla misliti, da bi zakrivila smrt človeka, ki še ni izgubljen. Dvignila je Faul to novo glavo in mu položila v usta nekaj redilnih pastilj, ki jih je našla v kuhinji. Kruh in mleko je pustila kraj njega in odšla. — Ko se zave. se naje in si opomore. Tedaj bo v enakem položaju kakor sem jaz. Več ne morem storiti zanj kakor zase. Obrnila se je in odšla po temnem rovu. Opetovano se je spotaknila ob kamen. Večkrat je tudi padla. Kako dolgo je hodila, ni vedela. Ko se je desetič pobrala, je naenkrat začutila na obrazu strujo svežega zraka in željno je vdfi-havala vonj sveže trave. — Ni mogoče! Sanja se mi . . . Počasi je otipala z nogami tla, da bi ne padla. Držala se je stene in otipala razpoko. Še nekaj korakov in razpoke so se razširile skozi nje je prodirala dnevna svetloba. Položila je živila na tla in začela odmetavati kamenje, da si napravi pot. V nepopisni radosti je prestopila kup gramoza, zakričala in se onesvestila. Mladen jutranji zrak io je kmalu zdramil iz omedlevice. Odprla je oči in se nekaj časa nepremično naslajala ob pogledu na jasno nebo. Naenkrat se je spomnila vseh dogodkov. Planila je pokonci in se ozrla. Pred njo je zijalo globoko brezno. Tik pred njo je bil vhod v dva podzemna rova. Tam daleč med dvema gorama se je razprostirala ozka dolina, nad katero je vzhajalo solce. Dolina je bila vsa zelena, na drevju so žvrgolele ptice, zeleno grmovje se je vzpenjalo po strmih skalah. Na desni strani je tvorila dolina večjo kotlino. — Ah, v kotlino se da priti samo od tu, kjer stojim, in z nje ni izhoda. Moja ječa se je povečala, samo da jo obseva solnce. da je polna čistega zraka in da žvrgole v nji ptičice Solnce bo sijalo tu najmanj do dveh popoldne. In vendar je ječa. Srce se ji ie skrčilo. Vsa obupana je zaklicala: — Jean! Jean d* Albaniac! Kje si? Pomagaj. Na pomoč, Jean! Prijela se je za glavo, padla na gramoz in zaplakala. II. D' Albaniacov načrt. D' Albaniac ni mogel slišati Leti-cije. Ta čas je sedel v Jouvelovem kabinetu v poslopju pariške telefooograf-ne agenture. Po Holderjevi smrti je avtomotično prevzel njegove posle višji policijski Častnik št 23. v zasebnem življenju znan pod imenom Jouvel. Kot zasebnik je postal Keliosov pomočnik in namestnik. Kot izredno inteligenten, energičen in hladnokrven mož je imel kmalu v rokah vse niti tajne revolucijonarne organizacije, ki bi jo policija odkrila in uničila, da ni bilo njega. Pri generalu Enonu je bil na glasu kot vesten in zanesljiv častnik. Nikoli ni bil osumljen in ker je bil dovolj oprezen je uspešno vodil posle enega glavnih Keliosovih pomočnikov. Od Keliosa ni bilo nobenih vesti in zato je storil vse, kar je bilo v njegovih močeh, da odvrne tragične posledice ponesrečene revolucije. Njegov položaj je bil tem težji, ker se je dobro zavedal, da mu mnogi važni dogodki zadnjih dni niso znani Kdo sta pa bila ta d* Albaniac in Faulton? Kdo so bili njuni tovariši, od kod in čemu so prišli? Kaj je počel Kelios v beneškem zalivu? Na ta in še mnoga druga vprašanji Jouvel ni našel odgovora. Zato ga je vest o d* Albaniaco prihodu zelo razveselila. D' Albaniac in Lidija sta prilet i Pariz zgodaj zjutraj in se spustila oa teraso agenture Velela sta skriti Faul-tonov aeroplan in odšla v Jouvelov kabinet. Jouvel ju je sprejel z odprtimi ro-kiami. Povabil ju je naj sedeta in se je takoj lotil dela. — Najprej, — se je obrnil k d* AI-baniacu, — mi odgovorite na nekatera vprašanja. Odgovarjajte točno in jasno, kajti marsikaj mi je neznano. Kot Keliosov namestnik pa moram vedeti vse. Ali ste morda pred Keliosom kaj skrivali? — Ne. — Torej lahko tudi meni vse poveste. — Radevolje odgovorim na vsa vaša vprašanja. — Hvala, — ie dejal Jouvel. — Poslušajte torej. Vzel je list papirja, kjer so bila zabeležena vsa vprašanja in začel čitati. D' Albaniac je odgovarjal. wmmm Sveže, najfinejše norveško ribje olje H lekarne dr. G. Piccolija v Ljubljani — se priporoča ble» dim, slabotnim osebam. 113/L Izučena šivilja dobro izurjena tudi za boljša dela in perilo, veiča slovenske* &a, nemškega in hrvatskega je« zika — išče službo v Ljubljani — Ponudbe pod «Šivilja/2666» na upravo «Slov. Naroda*. Mestni pogreta! urod Globoko potrti sporočamo prijateljem in znancem, da je danes, dne 24. t. m. opoldne, v 74. letu svoje dobe in svojega težkega živ* ljenja, preminula po dolgem trpljenju naša preljuba mamica in stara mamica, gospa Tekla Hubadova roj. SchAowett«r vdova po c, kr. dvornem svetniku in deželnem selškem nadzornika Pogreb nepozabljene nam predobre raj* niče bo v sobolo dne 26. /. m. ob pol 4. po-poldne 8 stanovanja, Lingarjeva ulica $t. 1. Prosimo zgolj tihega so žalovanj a. V Ljubljeni, dne 37. novembra 1927. Th4a, omot. Zarnikova, hči; dr. Franc Hu* bad9 advokat, »in; Juta, Nikolaj, vnuka; dr. Miljutlr. Zamik, mag. direktor, zet; prof. Matej Hnbmd, direktor koaservatorija, svak. Mm srečke ti. razredne loterij! klime pri Žalni Miniti r. z z o z. v Ljubljani, Sv Petra cesta štev. 10 so bile izžrebane dne 22. t m Din 2000 so zadele srečke 110.148 111.171 in 34.062 Po Din 500 pa so zadele naslednje številke: 14.123, 91.729. 20.826, 60.857. 96.930, 120.171, 61.297, 99.512. 5.779, 91.761. 20.806, 70.265, 96.962, 120 163. 61 284. 110.702. 15.433. 91.793, 34.114, 71.885. 97.792. 123381. 70.265. 110.770. 15.428, 91.784, 47.737. 71.855. 97 768, 123.366. 71.885, 122.776, 30.944. 115676. 59.303. 86.323, 97.748. 123.376, 71.855, 122.759. 40383, 9.710. 59.380, 86.378, 110.166, 9.353. 82.502, 53.401, 9735. 59.318, 86.336, 110.186. 20 206, 82.576. 53.415, 11322, 59370, 86.303, 111.188. 34.076. 82352, 66.688, 11389. 59.369, 86.359, 111.191, 58.060. 87.135. 91.734. 11307. 60.803. 96.941. 120.131. 58.098, 87 143. Dobitke bomo izplačevali od 17. decembra do 31. marca 1928. ori Zadružni hranilnici, r. z, z o. z«, Sv. Petra cesta štev 19. Popolnoma nove? Samo ia danes Prekrasna drama Popolnoma novo ■ 8 ■ ■ 8 o ž svoje že V glavni vlogi prelepa Lnoy Dsralne, Erch Kaiser-Titz. Rudolf Klein i Rogge. — Izven programa: Pn vseh predstavah nastopa čudotvorni efftpftan ALI-BEN-ALI s svojimi tisočerimi umetnostmi. Dvenrne predstave ob: 4», 7* 9. Elitn Kino Matica Telefon 2124. d. z o. z. Narodna knjigarna knjtgarna m trgovina s papirjem ter pisarniškimi in selškimi potrebščinami LJubljana, Stritarjeva ulica št. 2 Oblastno dovohen i RAZPRODAJA vsied opustitve trgovine Ra/proda a bo trajala — samo do sredi februar a 1928 — Znatno znliano oene. — Ugodna pn ka ca knjižnice n druge »nte esente. Električne žarnice kupite najugodnejt pri tvrdki Slavo Kolar, Ljubljana. Dunaj, ska cesta 22 2602 GON c k prot kapa v c (tnperju i^noieniu ter zastarel-m •ironičnemu gnojenju tri-^erja ta vnetja srčnega me h u rja Za popolno ozdw iecie je *reba o io >čko. Cena z navodilom ca io če iS D n Proizvaja In tm/ -»obilja no po>ii lekarn* PEN1Ć ZipreSič. Lokal s stanovanjem za ključavničarsko ob t išče soliden ključavničar za takoj — Ponudbe pod «Nujno/2811» na upravo «S*ov. Naroda*. Butare in kolobarje popolnoma suhe — izredno po* ceni. — CEBIN. Ljubljana, WoIfova ulica 1/2 2807 Snažno sobico v Vodmatu oddam mirnemu gospodu ali dijaku. — Ponudbe pod