r* j^ja vsak dan In praznikov. ¡0ued daily except Sunday i and Holidays. PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE ' '»»»MlI Uredniikl In upravnliki prostori: 2QS7 South Lawndale Ava. Office of Publication: 2687 South Lawndale Ava. Telephone, Rockwell 4B04 v LETO-YEAR XXXIV. Cena Usta Je $6.00 «s Mcond-cless Matter Januar» ta tsaa. at »s- mm^wu. _ at Chteaco. iiiinoia. uate th« Act »i'cSJS Ji ¿IrSVÏÏS CHICAGO. ILL* TOREK. St. DECEMBRA (DECEMBER SS). 194S SubscripUon $6 00 Yearly ŠTEV.—NUMBER S51 Nemške čete beže pred Rusi ¡ozemlja ob reki Don ■ z Vrhovno povel jstvo pravi, da so Nemci pustili ogromne količine orožja na bojišču. Rusi prodirajo iiaprej v ofenzivi in so dospeli do točke, ki je oddaljena samo 110 milj od Ro-stova.—Ameriške in britske čete konsolidira le »voje pozicije v severni in centralni Tuni ziji.—Japonski general ubit v akciji na Novi Gvineji. Britske čete se približale japonski bazi v Burmi Moskva. 22. dec.—Nemške armade beže v neredu pred Rusi z ozemlja ob reki Don proti jugo-zapadu in zapadu, poroča sovjetsko vrhovno poveljstvo. Rusi so včeraj prodrli petnajst milj daleč in dospeli do točke, ki je oddaljena samo 110 milj od Ro-stova. Nemci so pustili na bojišču velike količine orožja, streliva in druge bojne opreme. Izgleda, da bodo Rusi zajeli nemško armado okrog milijon vojakov, ki se nahaja med Stalingradom in Kavkazom. i "V nekaterih sektorjih fronte so Nemci izvršili protinapade, a so bili vrženi nazaj z velikimi izgubami," se glasi komunike ruskega poveljstva. "Pozorišče največjih bitk je v dolinah med štirimi rekami, ki se stekajo v Don. Te so Tikhaja, Kalitva, Čir in Olhova." Ena ruska armada prodira proti Voronežu, važnemu mestu, ki leži 260 milj severozapadno od Stalingrada, druga pa naravnost proti zapadu. Izgleda, da se "bosta armadi kmalu združiliV bližini Millerova in potisnili na-rije v trikot na ozemlju, kjer reka Don naredi velik ovinek. Nemci so izgubili že 50,000 vojakov od začetka ruske ofenzive. Število uključuje ubite, ranjene in ujete. Samo ena ruska voja-ika enota je pobila 1300 nemških vojakov, ujela 540 in razbila enajst tankov, 43 topov in 170 tovornih avtov. V London, 21. dec.—Francoske čete so s pomočjo ameriških bojnih letal reokupirale Pichon, strategično mesto v Tuniziji. To je oddaljeno 60 milj od Soussa in 62 milj od Mejez-el-Baba, kjer so zbrane ameriške in britske čete Te se zdaj pripravljajo za ofenzivo, katere cilj je izgon Nemcev in Italijanov iz Tuniza in Bizerte. Vest z afriške fronte pravi, da »o ameriške in britske čete kon-solidirale svoje pozicije v severni in centralni Tuniziji in da bodo kmalu navezale stike s sovražnikom. Odločilna bitka za kontrolo Tunizije se bo kmalu pnčela. Ostanki Rommelove armade še vedno beže pred britsko oboro-*'''><) silo, kateri poveljuje genera L Bernard Montgomery. Arkada je pustila za seboj dvaj-*t razbitih tankov, velike količin«- orožja in streliva. Romme-,r,vr- kolone so tarča stalnega *>"n,bardiranja i* zraka. V London dospelo poročilo P'«v i da italijanski vojaki zapu-» Tripoli, zadnjo osiščno ba-70 } Libiji. Ti se bodo morda P"'iružili nemški armadi v Tu-rly»ji. kateri poveljuje general hring. Velika ameriška oboro-sila se zbira v vznožju go-vJa Atlas, od koder bo začela pffJirati proti Tunizu In Bi-**rti. Ameriške leteče trdnjave in >rTTbnikl so napadli z bombami '"illy-sur-Seine. Francija, 180 ¡r J "d obrežja in 80 milj od ""a. Bombe so pedale na riko vojaško letališče. Proti af*dalcem so se dvignila v zrak mika letala ln v spopadu v "-ku m> ameriški letalci razbili " '40 nemških letal, sami pa so pobili šest letel. Drugi roji ameriških in brit-skih letal so istočasno napadli mesta v severni Franciji od Ha-vra do Gravelinesa, vojaška letališča v severozapadni Nemčiji in Holandiji. Moakva, 21. dec.—Nemška armada v južni Rusiji je v nevarnosti uničenja, pravi uradni komunike. Nemci so izgubili že 41,500 vojakov v poskusih, da ustavijo rusko ofenzivo. Moskva poroča, da je ruska ofenziva v teku na obeh straneh Stalingrada, strategičnega mesta ob reki Volgi. Od začetka ofenzive v južni Rusiji so sovjetske čete prodrle 75 milj daleč. V tej so. razbile 89 tankov, zaplenile 1320 topov različnih kalibrov, 1969 strojnic in čez 10,000,000 nabojev. Samo v včerajšnji bitki z Rusi so Nemci izgubili 8000 vojakov. Vest s fronte pravi, da so Rusi že pretrgali železnico Moskva-Rostov na južni strani Voroneža in začeli prodirati proti Harko-vu. Na centralni fronti med Rževem, Veliko Luko in Vjaz- mo so Rusi pognali Nemce z utr- francoske parnike jenih pozicij in jih zasedli. Devet nemških divizij, okrog 130,-000 vojakov so Rusi deloma zdrobili in deloma razpršili. Stalin bo danes star 63 let. Proslave njegovega rojstnega dneva se ne bodo vršile. On je naznanil, da bo rojstni dan prebil z delom in reševanjem problemov, ki so prišli na površje z rusko ofenzivo proti sovražniku na treh frontah. Melbourne« Avstralija, 21. dec. —General Douglas MacArthur je odredil splošen napad na japonsko oboroženo silo, zbrano na ozkem pasu ozemlja na obali Nove Gvineje. Ameriške in avstralske čete so dobile tanke, ki bodo prvič zagnani v akcijo proti Japoncem na tej fronti. General Tomatore Horii, vrhovni poveljnik japonske sile na Novi Gvineji, je bil ubit v akciji. On je vodil japonske operacije na tem otoku, odkar so se izkrcale vojaške čete. New Delhi, Indija. 21. dec.— Britske čete, ki so invadirale Burmo, prodirajo naprej brez opozicije s strani Japoncev. Dospele so že do točke, ki Je oddaljena samo 60 milj od Akjaba, strategičnega pristaniščnega mesta ob Bengalskem zalivu. To pomeni, da so prodrle 40 milj daleč v zadnjih dveh dneh. Poveljnik britake armade, ki je invadirala Burmo, je general Archibald Wavel. Ta Je udrla v Burmo Iz Indije. Brltaki letalci so napadli z bombami Rangoon, glavno burmsko pristanlšč-no mesto, ki so porušile skladišča ln militariatične naprave ter zanetile velike požare. Ameriška podmornica rešila francoskega generala London. 21. dec. — Francoski genersl Henri Giraud je pobegnil v Afriko na ameriški podmornici. ki ga Je čakala v bližini francoskega obrežja, tik pred invazijo severne Afrike po ameriških četah. Poveljnik podmornice. ki je rešila generala pred Nemci, je bil častnik Jerauld Wright. Ista podmornica Je prej pripeljala v Afriko generala Marka Clarka. ______ Velike aktivnosti pri Gibraltarju Španija vidi nov zavezniški sunek London, 21. dec.—Zavezniška letala stiskajo zračni precep, v katerem se nahaja osiščna sila v Tuniziji, z novimi napadi na Bi-zerto, Tuniz in Sfax z vzhodne in zapadne strani. Poročila iz Madrida omenjajo velike aktivnosti pri Gibraltarju, britski trdnjavi ob vhodu v Sredozemsko morje, katerim bo najbrže sledil nov zavezniški sunek proti osiščnl sili v Tuniziji. Bombe, ki so jih metala brit-ska letala na Tunlz, so zanetile ogromne požare ln porušile o-sišča skladišča olja^ pri La Gouletti. Osiščno letališče pri Comisu, Sicilija, je bilo tudi tarča bombardiranja iz zraka. Britski letalci so sestrelili štiri osiščne letalske transporte, ki so odleteli iz Italije proti Tuniziji. Vest iz La Lineaja, španske luke of Gibraltarskem zalivu, pravi, da je štirinajst letal pristalo na letališču pri Gibraltarju. Tam se nahaja tudi 28 trgovskih parnikov in enote britske bojne mornarice, med temi letalonosec Argus, dve krlžarld ln štirje rušilci. Zavezniki prevzeli i London, 21. dec. — Zavezniki so prevzeli vse francoske tovorne parnike v lukah severne ln zapadne Afrike, se glasi vest lz glavnega stana ameriškega generala Dwlghta D. Elsenhower* ja, vrhovnega poveljnika zavezniške oborožene sile. Parnlkl se nahajajo v Alžiru, Oranu, Da-karju ln drugih afrljklh lukah. Grški gerilci ubili 60 Italijanov Bern, Švica, 21. dec. — Sem je dospelo poročilo, da so grški gerilci ubili 60 Italijanskih vojakov v bitki v peloponeškem di-striktu, razbili več motornih vozil ln komunikacijske zveze. masno pobijanje zidov v jugoslaviji Medzaveznj&ki odbor razkrit Osiščne brutalnosti POLJSKA SPREMENJENA V KLAVNICO London, 21. dec.—Medzavezni-Ški informacijski odbor je objavil poročilo, ki pravi, da je samo tisoč Židov pntivclo osiščno okupacijo Jugoslavije, zaeno pa je razkril detajle «verstva ln sadizma nemških ln italijanskih fašistov. Ti so poklali 85,000 Židov v Jugoslaviji. Poročilo vsebuje podatke o na-cijskih persekucijsh Židov v Evropi s pomočjo kvizlingov. Poljska je bila izpremenjena v klavnico poljskih ln drugih Židov. To omenja tudi išjavo, katero je podal dr. Stephen S. Wise, predsednik Ameriškega židovskega kongresa, da so Nemci pobili in deportirali dva milijona Židov v Evropi od začetka vojne in da nadaljnjim petim milijonom preti uničenje. Dr. Wise je o tem informiral predAdnlka Rooee-velta. Odbor trdi. da sta program za popolno uničtjtftn Židov sestavila dr. Robert bifj načelnik nacij-ake delavske fronte, ln Alfred Rosenberg, nacijfki komisar v okupiranih ruskih pokrajinah. Poslužujeta se iste tehnike in metod v okupiranjh državah kot v Nemčiji. TJe metode uključu-jejo streljanje ln usmrčevanje Židov s strupenim plinom. • Nacijl so v okupiranih deželah najprej odredili obvezno registracijo Židov in objsvo premoženja, nakar so ga zaplenili. Potem so odredili, da morajo vsi nositi Davidove zvezde ln jih potisnili iz javnih uradov. Poročilo omenja masne aretacije in deportacije Židov v poljske pokrajine, Slezljo in druge kraje na vzhodu. Žide so vrgli v koncentracijska taborišča, kjer so jih mučili do smrti. Na tisoče Židov je umrlo za lakoto v teh taboriščih. Domače vesti Začetek aime Danes (22. decembra) je v koledarju začetek zime. Solnee je doseglo najvišjo točko na jugu in je krenilo nazaj proti severu. Zimski solnčni obrat. Najkrajši dan in najdaljša noč v letu. Bolivijska vlada odkrila zaroto Neareče na sapadu Rock Springs, Wyo. — Dne 15. dec. je v tukajšnjem premogovniku padla vzpenjača z rudarji in dva sta bila na mestu ubita, devet je pa bilo težko pobitih, med katerimi sta tudi rojaka John Demšar in Jos. Naglič, oba člana SNPJ. Nahajata se v bolnišnici. Prispeval tlaočak sa četnlke Chicago.—Dr. Francis S. K oŠ-meri, slovenski profesor v pokoju, ki je dobro poznan v ameriških krogih, je poslal generalu Draži Mihajloviču brzojavno voščilo za boilč ln novo leto ln prispeval je $1000 za četnlke v Jugoslaviji. Mllwauške novice Milwaukee. — Poročeni so bili te dni: Geo. Dolinar, vojak, in Mary Koren, Wm. M. Schmitt in Alm* Petrič, Louis Er Helena Čanek, Fr. Repni Voditelji revolucionarne stranke v aretirani t '11 Pas. Bolivija. 21. dec.— Vlada je odkrila zaroto, katere namen je bil strmoglavljenje vlade in uničenje političnega sistema republike. Zaroto so skovali voditelji levičarske revolucionarne stranke. Več direktorjev stranke je bilo aretiranih v La Pazu in Po-toslju, rudarskemu dlstriktu. Naznanilo o zaroti j^ bilo objavljeno pred petimi dnevi, ko je več tisoč rudarjev v rudnikih pločevine zastavkalo. Zahtevali so zvišanje mezde za sto odstotkov, nakar je vlada dklicala obsedno stanje. H. W. Kempski, o katerem vlada pravi, da je nemški špion, je bil tudi aretiran. On j§ pri šel v Bolivijo pred dvema letoma in dobil službo v vladni olj nI upravi. Med aretiranimi voditelji revolucionarne stranke sta En que Aicoba in Waldo Alvtres. Anne R. Swiderskl ter Omer] Nadaljnji vodja, ki je član par Thompson in Marie Perkovič, jumenta, nI bil aretiran, ker ga Is Jušne Amerike Buenos Aires, Argentina, Dne 7. oktobra t. l. je v bolnišnici umrl Franc Kavčič, star 40 let in rojen v Bukovški pri Brežicah. V Argentini je bil petnajst let in tukaj zapušča teno, sina in bratranca. Izgredi in nemiri v Perziji Teheran, Perzija, 21. dec. — Pomanjkanje kruha je (uvelo izgrede in nemire v tem mestu. Policija in vojaške čete so bile pozvane v akcijo in začele streljati na izgrednike. Več sto o-seb je bilo aretiranih. Izgredi so sledili demonstracijam, katere ao organizirali dijaki pred parlamentom. Bomba razdejala naeijeki urad v Belgiji London, 21.' dec.'— Bomba je razdejala nacljski urad v Liegu, Belgija In Nemci so naložili denarno kazen $100,000 prebivalcem mesta. Voč oseb Je bfto a-retiranih po eksploziji. imuniteta. Stavka je zavr-ukcijo pločevine, ki Jo ija pošilja Združenim na rodom. Predstavnik vlade je obdolžil revolucionarno stranko odgovor nosU za oklic stavke in izjavil, da bo skušal dobiti dokumentär no evidenco o zvezi med stranko ln nemškimi agenti. Notranji minister je dejal, da so stavkarjl zavrnili vladno ponudbo glede Izravnave spon. ' Nekateri trdijo, da revolucionarna stranka «ključu je nad jem naklonjene elemente in tfrupe ki simpatizirtjo s komunisti. Stranka je skulala motiti javni red v interesu svojih političnih namenov. Vladni odbor poseie v konflikt Chlcago, 21. dec. — Vojno delavski odbor poseže v spor med Chlcago Rapid Translt Co, ki operira nadulično železnico, in člani unije Ameriške delav ske federacije, ki Je zapreti la i oklicem stavke, ko je bila zahteva glede zvišanje plače odbita. Stavka je imela izbruhniti zad njo soboto, a Je bila v zadnjem momentu odložena. A. F. Le-vander, predsednik unije, Je de Jal, da ne bo podvzeta «tobena akcija do splošne seje članov u nije, ki se vrši 29. decembra. Železničarji aahtevajo zvišanje od devet do štirinajst centov na uro, laval in aano konferirala S hitlerjem Razprava o poglobitvi kooperacije med Francijo in Nemčijo BOJAZm PRED ZAVEZNIŠKO INVAZIJO London. 21. dec.—Uradno poročilo lz Berlina pravi, da sta Pierre Laval, načelnik vlade v Vichy ju, in grof Galeazzo Cia-no, Italijanski minister ln Mus-solinijev zet, konferlrala s Hitlerjem zadnji petek ln soboto. Konference, ki se Je vršila v Hitlerjevem glavnem stanu, so se udeležili tudi general Ugo Ca-vallero, šef italijanskega armad-nega štaba, državni maršal Wilhelm Goering, vrhovni poveljnik nemške letalske sile, zunanji minister Joachim von Rib-bentrop, maršal Wilhelm Keltel, šef nemškega vrhovnega poveljstva, ln več drugih vojaških ln političnih voditeljev, Poročilo o konferenci je objavila nemška časnikarska agen-tura iTansocean. To pravi med drugim, da je bil prodmet razprave poglobitev kooperacije med Francijo ln Nemčijo ln problemi, nanašajoči se na vojno situacijo. Agentura pravi, da Je Hitler stavil nove zahteve La-valu glede odhajanja francoskih delavcev v Nemčijo ln garancije, da se bo francoska arpiada pod kontrolo vlšiške vlade borila proti zaveznikom na strani osiščne oborožene sile. Možnost Je, da bo Laval dobil brco, če ne bo mogel dati garancij, da se bo francoska armada borila na strani osliča. Hitler je dal razumeti Lavalu, da pričakuje kooperacijo pri anovanju "novega reda" v Evropi. Očitno Je, da se nemški voja-ški voditelji boje zavezniške Invazija zapadne Evrope. Kot posledica te bojazni je Hitler sa-hteval od Lavala nadaljnje koncesije. Opazovalci v Umdonu trdijo, da Je Hitler povabi) Lavala, Člana in vojaške voditeljo na sest*-nek, da razpravlja z njimi o vojni situaciji. Ta se Je poslsbšaia za oaišče kot posledica ruske ofenzive, bega Rommelove armade In ameriških ter britlkih operacij v francoski severni Afriki. _ , Nemci ustrelili štiri Cehe Stockholm, Švedska, 31, dec. — List Kvenska Dagbladet poroda, da so Nemci ustrelili dvs Čeha v Pragi zaradi Izdajstvs, Mdsljnjs dvs pa saradl nelegalnega pobijanja goveje živine. Ta list. je objavil tudi veat is Berlina, da je bil neki Nemec obešen v Klelu, ker Je prtdržal živila In obleke, zbrane za nemške reveže. Apel za osvoboditev jetnikov v Afriki Mexico City, 21. dec. — Organizacija, ki se bori proti nacij skemu in fašističnemu terorju, Je apelirala na voditelje zaveznikov, naj takoj osvobode ljudi ki so znani kot nasprotniki oaišče in so bili vrženi v ječe v sever ni Afriki po ameriški invaziji. Apel, poslan predsedniku Koo seveltu, premlerju Churchillu In generalu Charlesu de Gaullu, načelniku odbora borbenih Francozov, pravi, da Je bilo več tlaoč oeeb, civilnih uradnikov, čeških, poljskih, nemških in it« lljanskih begumev, vrženih v ječe. Aretacije sovrainih tujcev v New Yorku New York. 21. dec, — Federalni detektivi ao aretirali .Ift wn-lpantarstva vražnlh tujcev v tem mestu In Loa Angeles, Cel., 21, dec — okolici, Med temi Je 31 Nemcev, Richard R Hood, načelnik fede-trije Japonci in eden Italijan ralnega detektivskega biroja, je Vsi so Mil odvedeni na Ellis nainanil aretacijo šestnajstih Island Med aretiranimi Nemci )e neki nemški baron, ki je alu* žil v nemški mornarici kot častnik v prvi »vrtoviii vojni. Nadaljnja italijanska mesta izpraznjena London. 21. dec — Ruska čaa-nlška agentura Tass Je objavila poročilo iz Švice, da so italijanske vojaške avtoritete odredile evakuacijo civilistov iz Trsta, Florence, liologne in drugih mest Ta dalje poroča o bitki med albanskimi gerilci ln italijanskimi vojaki v Tirani» glavnem albanskem meetu. Šestnajst oseb are• ranih na obtoibo naeb na obtožbo zarote ln krš*» Lk • protipuntarakege zakona. Vsi aretirane! so voditelji in členi organizacije Mankind United. PBOSVETA Glasovi iz naselbin NvoéaiM m Zdruiano drteve (Uvao Chica««) ln Kanado NJI na lato. $3 JO ia pol lota. SI M aa Utrt tota; sa Chicago la Cicero 17 JO sa calo loto. 00.71 sa pel letaj ss Inosemsivo SOJO. Subscrlptlon relea: for the Unilad Stala« (exeept Chicago) and ft-rrif OSJO per yeer. Chicago ead Cicero 07JO per raer» ioreiga cou.trW. 09.00 per raer. fana oglasov po dogovoru—Rokopisi dopisov la nonaročonih ¿lankov «o na vračajo RokopUi literarne vsebine (¿rile*, povesit drame, peaai lid.) se vrnejo pošiljatelju le v sluéaju, ¿o Je prllošll Advartlaiag ralea on ogreamonl.—Manwacrlpla oí communiealions and unaoUdlad arllclea wiH not be raturned. Other manuacript«. «uch as «lorias, playa. poeew. ele« wlll be relurned lo «andar only when accompanled by aelíaddraased and slemped anvalope. M a« lov na vae. ker Ima slik s listomi PROSVETA 2007-10 So. Lawndale Ave» Chicago, IllInoU Ameriško in snginflrs zastava v glavnem stanu zavezniškega po veUotes t AlieriJL Detum v oklepaju na primer (Deoember 31, 1043), poleg vašega imena m naslovu pomeni, da vem Je s tem datumom potekle naročnina. Ponovila Je pravočasno, da os vam list ne ustavi Tedenske domislice Oton Habsburški, sin zadnjega avstrijskega cesarja ln danes potepuh, najbrže ne bo uspel 0 prostovoljskim "bataljonom za osvoboditev Avstrije," katerega mu je dovolil vojni department v Waahingtonu. Ameriški Cehi, Poljaki, Hrvatje in Slovenci, ki jih Je Oton prlštel k "svojim desetim milijonom Avstrijcev" v Ameriki, so mu povedali v brček, da je navaden f istolovec. To je moralna klofuta tudi za naš vojni department, ki nima časa, da bi se prej poučil, kdo je habsburški pustolovec Oton. a a a Upamo, da bodo oni naši bratje, ki niso zadovoljni s tem aH onlaa članom Ameriškega slovenskega sveta, čim prej apoznali, da Je njihov "pet peeve" samo eden izmed enajstih ln sam ne more storiti ničesar. Danes ni važno, kaj je ta ali oni posameznik delal v preteklosti —danes je važno samo to, kaj dela ZDAJ za zmago demokracije in za bodočnost našega naroda v starem kraju. Ameriški slovenski svet potrebuje od nas vseh dobrohotne in iskrene kooperacije, ne pa polen pod noge!— • • • v/l* Značilno dejatvo današnje konfuzne dobe je tudi to, da ultra-konservativni kapitalisti in ultrakonservativne publikacije postajajo uitraradikalni ln ultraradlkalne. Samo ti ln samo te so v nekaterih ozirih monopolizing in monopolizlrale vso resnico, Id je pač le "resnica," čeprav jedo od nje tudi "would-be" napredni elementi. . . J ••» Včasl je bila med kapitalisti in levičarji ostra črta. Tega ni več. Danes so veliki magnatje in multimilljonarjl prav tako "levičarski,** kakor Je Earl Browder. Ni nič čudnega, da jih toliko nasede. O smrti sestre in drugem La Salie, 111. — Želim napisati par vrstic v spomin moji sestri Suzani Turk, ki je umrla 26. oktobra v Oranvillu, 111., kjer je bila pokopana 29. oktobra. Stara je bila nad 50 let in v Ameriki nad 25. let. V tej deželi zapušča žalujočega moža Antona Turka in rfiene, sestro, Katarino Verderbar, v starem kraju na Primorskem pa dve sestri in enega brata in enega brata in več nečakov ir> nečakinj v Ljubljani. Njeno dekliško ime je bilo Sorli in njena rojstna vas Pod-melec (sedaj po italijansko Pie-dimelze) pri Sv. Luciji, Tolmin na Primorskem. * Tukaj se-zahvalim vsem, ki so jo spremili na zadnji poti, darovalci za cveti ioe in drugo. Posebno pa Irpa hvala člknicam podružnice 80 SŽZ v Oglesbyju, čije članica je bila tudi pokojna aestra, ki so ji izkazale zadnjo čast in jo spremile na pokopališče, kjer oo se od nje poslovile z lepim govorom. Torej še enkrat lepa hvala vsem skupaj. Tebi, draga sestra Suzana, pa želim mirnega počitka v hladni ameriški zemlji! Ostaneš mi v Nekdo je zapisal, da brez ruskih demokratov ne bo ruske demokracije ln—ruskih demokratov ni nikjer. Ta je bosa. Ruski demokratje ao! To so ruski socialisti ali socialni demokratje (menj-ševiki). Pred vojno so imeli svoj glavni stan v Parizu in zdaj ga Imajo v New Yorku, kjer izdajajo svoje glasilo "Ruski socialni kurir." - Vodja ruakih socialnih demokratov in urednik omenjenega lista, ki izhaja dvakrat v tednu, je Rafael Abramovič, star zagovornik demokracije ln oster nasprotnik vsake diktature. Abramovič danos vneto podpira Ameriko v njenem vojnem naporu ln se navdušuje za zmago Združenih narodov, uključlvši Rusijo, katero ljubi, kakor vsak pošten človek ljubi svojo rojstno domovino. Abramovič ljubi Ruaijo ln zato hoče, da bo Ruaija demokratična; za to se on bojuje vseh zadnjih 25 let ln zato je danes na strani ruske armade, kakor je ves čaa na strani ruskega ljudstva. Kdor želi videti po vojni demokracijo v Rualji, naj pomaga Abramoviču ln ostalim ruskim socislnim demokrstom. ' Ob koncu lefta Herminie, Pa.—Danes zaključujem moje dopisovanje za Pro-sveto za to leto. V novem letu se pa zopet oglasim in bom skušal ustreči vsem, tako da kdor bo čital moje dopise, se bo lahko malo po strani nasmejal. Novic se mi je toliko nabralo, da ne vem, če bom mogel spraviti vse v ta dopis. Kot sem vam povedal v enem izmed zadnjih dopisov, sem pričel delati kot čuvaj v Glassportu. No, res sem delal od 12. oktobra do 18. novembra, tedaj je pa kot strela iz jasnega neba prišlo povelje, da bodo tovarno zaprli in večina nas je bilo odslovljenih. Ostalo je le še nekaj uslužbencev v uradu, med njimi tudi moja hči, ki tam dela v uradu. Jaz pa culo pod pazduho in grem domov ves objokan s to žalostno novico. Take solze so mi tekle po licih kot zrele češnje, da sem jih kar z roko obiral in v žep tlačil. Malo sem se tolažil, da mogoče še kje drugje solnce sveti zame in ne samo v Glassportu; ta samoto-lažba mi je toliko pomagala, da nisem popolnoma omagal. Po par tednih grem spet za drugo srečo in sem spet dobro uspel. Zadnjič sem vam povedal, da sem imel prilično delo za mojo sposobnost, ali sedaj sem dobil pa še boljšega dri tudi z večjo plačo. Ravno aem dobro pričel delati, ko mi hči prinese novico, če hočem Iti zopet nazaj na svoje staro delo, ker so zopet pričeli z obratom. Takrat ao nekaj nad sto tovarn zaprli za nedoločen čas. Kot sem čital dopis sestre Hudomal iz Clintona, Ind., so tudi Um tako storili, toda upam in želim, da ao tudi Um zopet pričeli z delom. Vidite, dragi moji, Uko je. Danes se svet hitro suče. Danes imaš delo. kar čez noč se pa temni obUki pritepejo ln U postavi- j jo pod kap. In Uko moraš zopet j pričeti premišljevati, katero pot boš zdaj vzel pod noge. da boš prišel do novega zavetja za nedoločen čaa. V teh razmerah ne j moreš računati z ničemer sUl- Iz Nemčije se redno oglaša neka Ujna radiopostajs, ki ostro napada vse nacijske voditelje, edino Hitlerja pusti pri miru. Pred kratkim je U postaja, ki ae imenuje "Gustav Siegfried Elns," poročala. da je neki nemški učenjakarski mazač grdo potegnil Hitler-js, ko mu Je svetoval neko novo žlezno injekcijo za "povečanje telesne energije" delavcem. Hitler ga je posluhnil in odredil, naj poskusijo s to injekcijo nsjprvo na municijskih delavcih v Avstriji. Res so poskusili. Vbrizgnili so tekočino delsvcem pod kožo ln posledice? Namesto "povečane moči" so delavci posUll Uko slabotni in nervozni, da so se jim kar roke tresle pri delu. Produkcija streliva je allno padla irf nesreče pri delu so se v dveh mesecih pomnožile od 2000 na 7000 primerov. Lopovski Hitler Je preizkusil "cepivo za energijo"—it Je namreč to re«, kar pripoveduje tajna nemška radiopoaUja—na avstrijskih delavcih, ni ua pa preizkusil na sebi On, on bi bil moral vzeti kar dve dozi tiste kemikalne čobodre! HSanhl i ««.loe Ameriški Hrvatje tudi sklicujejo svoj kongres. Vršiti se ima 20. In 21. februai ja 1043 v Čhicagu in povabljene so vse podporne, politične ln druge organizacije ter ustanove, da pošljejo delegaU. Med sklicatelji so voditelji Hrvatske bratske zajednice. hrvaške seljačke stranke, komunističnih organizacij ln nekaterih drugih skupin, dalje je nekaj župnikov ln uredniki petih hrvaških časopisov. Ni pa zraven zastopnikov llrvaUke katoličke zajednice in Hrvatskega Kola Vse torej kale. da bo hrvaški kongres zajel le del Hrvatov, he bo pa pritegnil vseh hrvaških elementov v Ameriki To je razum Ijivo, če pomislimo, da nek« del ameriških katoliških Hrvatov s nekaterimi župniki vred dr** s kvlzlingom Paveltčem, neki drugI del pa noče ničesar slišati o Jugoslaviji. "Hrvstski Glas" iz Kanade, ki s dne 15. t. m čestita ameriškim Slovencem na uspelem kongresu v Clevelandu, pravi: "Teko braca Slovenci. Ali hrvaUki kongres petokolonaši na-stoje oeujetiti. jer ne tele, da na sličan način pregovori skorom mllljun američkih Hrvau A pregovoriti če oni jasno 1 glasno n« 30. i SI. veljace'" Upajmo, d« bo tako. Vseeno se bojimo, da brstje Hrvati ne bodo V tem uziru duaegli ameriških Slovcncev. Pred dvajsetimi leti (Iz Proevete. 22. decembra m Domače veeiL V WestviUa. HI., je umrl Msth PmUr. cl* SNPJ. . DeUvske veeii. Pn volit»»» odbornikov pri rudarsk. ^ UMWA oo zmagali ^ »Ud nazadnjaki. I, „,„---- Konferenc« de min. o Turčijo ar še veda« vleče v Lausannu. Svi<** Sii 11 slaka SasU V R»«0 ? pripel prvi avtomobil * ° izdelali sovjeti. Članico unij CIO In ADF v 22. decembra prosvtta townčanov ter jo odkuriti proti domu. Sam ne vem, kod smo se vozili «iuiida po vsem okraju VVashingtonu, toda glavni je, da smo srečno prišli domov. Kadar pot spet tako nanese, se bom pa spet oglasil, če ne bo mrs. Pom-pe zakurila peci s tisto mojo fotografijo. Vsem skupaj želim vesele božične praznike in srečno novo leto 1943. Frank Fink. 200. A ml remembered 14 ^ y y CHRISTMAS Tfc» NIIIMMI, ttal» lgt mt . . r ANMIIH94I ki I «L Ul, Ji, to je res, ampak samo toliko, kolikor bodo to dopustili Pru*-jaki, Ti pa prav dobro vedo is lastno izkušnjo, da ko bo padla Italija, je tudi njim že odbila zadnja ura, Zato bodo Lahe držali v kleščah vse do zadnje ure njihovega laslnoga pogina. Kezveoeljlve sprememba pa se opaža tudi na nufcl jugoslovanski notranji fronti. Jugoslovanska miael, ki je v zadnjih mesecih doživljala tu pa tam — pa tudi tu med nami — tošje preizkušnje, je zopet zavladala a svojo polno veljavo. Narodni junak Draža Mlhajlovlč je na ovoj zmagoviti prapor napisal beoede: VELIKA JUGOSLAVIJA, V Londonu, na Srednjem vzhodu In tudi v Ameriki izgi-njajo polagoma, zato pa gotovo vse separatistične smeri, o katerimi so nekateri zaradi drugotne ml ao nekateri zaradi 'drugačne nezaposlenosti vznemirjali Ju-goalovane, že večkrat smo dejali, da bodo dogodki In predvsem narod, ki oe v zemlji bori, temeljito pomodll s takimi kratkovidnimi vaškimi politikanti. Tudi tam, kjer ao tolikokrat x velikim jK>mpom pokopavali Jugoslovansko idejo, tam, kjer ao zavladali raabojniki in morilci, rase In ae krepi požlvljena in pomlajena jugoalovanska miael. de dospe pa kak hiaterlčnl krik tam iz Ar merike — ne iz slovenske — ki rešuje z zadnjimi brcami separatistične tendence. Ali ti kriki so kriki obsojenca na smrt. • 'i 1 Kakor vidimo, nam je po tolikem trpljenju in tolikih preizkušnjah vendarle zopet enkrat zaaijal žarek upanja v skorajšnje osvobojen je. Da bi nam atal v tem upanju Bog ob atrani.N Iz slovenskih tu % virov v Egiptu i % (Bazovica, glasilo Slovencev v Egiptu, prinaša v svoji 40. Številki z dne Ifl. novembra, t. 1., zanimivo poročilo pod našlo-vom:) Usodne odločitve na vseh frontah < V poročilu obravnava najprej situacijo na bojiščih, nato pa prehaja na notranje fronte in piše dobesedno sledeče: "Razveaeljive spremembe pa sk niso izvršile samo na bojiščih, tudi notranjo fronte ao zavzele znotno ugodnejšo amerl. Rekli amo že zgoraj, da kažejo vsa poročila iz Neipčlje, da Je tamkaj zavladala nervoza. S tem aoveda Še daleč ne mislimo, da bi mogla nastati kaka senza-c i o n a 1 n a preusmeritev, Vea prusijaški narod je za Hitlerja in njegove bandite. O tem naj nihče ne dvomi. Pred dnevi ae je razvila v tukajšnjih francoskih listih zelo zanimiva polemika o tem, kaj naj bi po končani vojni naredili s Prusjakl. Med mnogimi se je seveda oglasil tudi neki takozvani "svobodni Prusjak" in na polna usta trdil, da nemški narod ni kriv svoje nesreče, pač pa ga Je v njo nagnalo hitlerovsko nasilje. Ta go-spod jo očitno |»o/ubil, da ao Prusjaki pri vplitvah, ki jim nihče ne more odrekati svobode, z M't glasovali zg Hitlerja. Sedanjega stanja v Nemčiji in po vaem ostalem avetu, aedanjega gorja in trpljenja je kriv vea prusjaškl HO-milijonski narod. Havnotako ao tedanjega stanja krivi prav vol Lahi a Sfor-zem vred, Če Je torej na pruski notranji fronti vznemirjenje, še to ni in ne more biti znak kazanja, pa tudi, ko bo kosanje nastalo, ne bo in ne sme biti od-puščenja. To velja za oba naro-da-napadalcs. Tudi v Italiji vre. To vemo. Samih pravovernih fašistov ae oprijomlje paničen atrah. Saj imajo pa I^ahi zato tudi dovolj razlogov. Milijon njihovih rojakov j« ali v ujetništvu ali pod zemljo ali pa na dnu morja. In zakaj vae to? Zal«, da bo fašl-stovski imperij izginil s tega sveta kot balonček iz mila, zato da bo Italija izšla f!r te vojne ponižana do zemljo, Izžeta do kosti, Izropana do dna. Izšla pa bo la le vojne tudi o-sremočena za stoletja. ; Poatala bo za vse večne čase primer naj* gršlh podlosti hlnavščtne, bese dolomstva In nečestnih dejanj,, Lešk« država In i njo vse laško pleme bo v bodoče za Evropo omalovaževanje, preztrljl-voet In sramota To l*> o#talo, J» naj se l^ikl kameleon spre mtnja kolikor hoče. Verujemo, i da temu plemenu tudi Sfor/a ne bo rešil kože. Zavrelo bo v Italt- Protiosiščni shod v Argentini Policija odotranila olika Roosovolta» Churchilla in Stalina Buenoe Alree, Argentina. 21, dec.—Okiog 30,000 ljudi se je udeležilo protloalščnega shoda v parku !fc*tt<> ljudstva proti totalltarcem. Shod ao organizirale demokratične «rope. , Polletja je shod dovolila, toda prej je odstranila slik« predsednika Hoosevelta, Stalina In angleškega premierja Churchilla. MnoJttca je protestirala proti akciji polletje. Med goati na govorniškem odru se bil* ameriški poslanik Norman Armour, H H. Hadov, opravnik poalov brl takega pnoln-ništve. In mehiški poalanfk Octa v to JUyoe Spmdola. C^t pol mili Iona Jugoslovanskih eolakov (Srbov HrvoOoe In Slowsn»l le e nartfašletlčnom n|et nlštvu e Nemčiji In Italiji. Ti ujetniki «ledelo k na« e Ameriko In naa proeljoi Brst le, no pnelllo DOLGA ROKA S. M. GARDENHIRE (Se nadaljuje.) Tedaj pa je vzela samokres ter se ustrelila. Služkinja je zunaj zaslišala strel, prihitela v sobo ter našla svojo gospo V krvi. Glava je gospej visela s postelje, ena roka se je skoraj dotikala tal, in samokres je ležal ravno pri prstih njene roke." "To okno je bilo odprto?" je vprašal Conners. "Da, gospod." Omenjeno okno je bilo neposredno pri vzgla-vju postelje, le eno ped oddaljeno od blazine. Zagrinjalo je bilo zastrto, vendar pa se je moglo priti skozi okno na dvorišče. Conners je potegnil zagrinjalo kvišku ter odprl okno. Tla sobe so bila le nekoliko višja nego tla dvorišča. 2 dvorišča se je kaj lahko prišlo v sobo. Nato je vzdignil prt ter motril obraz mrtve dame. Usodepolna rana je bila na sencih, koža je bila okajena od sledov smodnika. Samokres je bil izstreljen kakega pol metra cd rane; da ni bilo orožje pritisneno neposredno na sence, sem celo jaz lahko opazil, ki sem bil nekoliko bolj oddaljen. Skoraj celo lice je bilo umazano od strela; strel je moral imeti dovolj prostora, da se je razpršil. Conners je zaprl okno ter spustil zagrinjalo navzdol,. Nato si je ogledal sobo. Očividno je bila privatna spalnica stare gospe in je bila tako udobno opravljena, da se tega ni pričakovalo, če se je pogledalo hišico od zunaj. Veliko o-gledalo, divan, različni udobni naslanjači so bili v sobi; Conners pa je z velikim zanimanjem ogledoval samo na steni pritrjeno omarico iz mahoganastega lesa in z vrati, v katerih so bila zrcala. Omarica je imela čudno varpostno ključavnico, ki pa ni bila zaklenjena. Conners je pogledal v omarico. Razni predali so bili napolnjeni s stekleničicami, dozami in škatlicami. "Domača lekarna", je rekel oni moški, kakor da bi nam hotel to pojasniti. 'Tako izgleda," je pripomnil Conners, dočim je vsebino vsakega posameznega predala natančno pregledal. "Naša dobra dama je očividno nenavadno temeljito poznala ne prav zelo nedolžna "domača sredstva". Skoraj bi se moral človek čuditi, da si je izvolila tako glasno slovo iz življenja, dočim je imela cel tucat stekleničic na razpolaganje, s čemer bi si mogla mnogo lažje pomagati. Zdaj se pač več ne čudim." Ko je natančno preiskal neko stekleničico, ki ga je prav posebno zanimala, je to prav previdno vtaknil v svoj žep ter zaprl vratica omar«. Vrnila sva ne v predsobo, in oni moški je zopet takoj sedel na svoj udobni stol. Zadostil je svoji radovednosti, in naša navzočnost mu ni ničesar več nudila. Privoščila sva mu njegov pokoj ter Šla proti hišnemu vhodu, ki je bil zadaj. Pred oknom sva tiho obstala ter gledala v usodepolno soba Conners je nadaljeval svoja raziskovanja; kar naenkrat se je pripognil, kakor da bi neka stvar na tleh vzbudila njegovo zanimanje, nato je šel par korakov po travi, pri čemer je neprenehoma gledal proti grmičevju, čez katero se je videlo lepo Maitlan-dovo hišo skozi drevje. "Sledovi stopinj?" sem vprašal. "Da", je odgovoril ter pokazal na različne globoke vtiske v mehkih tleh. "To se mi zdi kakor luknje, ki jih je nekdo napravil z ostro palico; sledovi stopinj to vendar niso!" "Za oči, kakor so vaše, trava nI pripravna," je odgovoril. "To so vtlski pete, lahko bi vam povedal številko čevlja — ln sicer ženskega čevlja!" "Ali je mogoče!" sem vskliknil. "Zdaj še le marsikaj razumem! Neka ženska je prišla k o- knu ter naenkrat zagledala mrs. Garcio, ki je ležala v svoji postelji. Njena navzočnost je bila za to nekakega posebnega pomena, in tako jo je iz strahu, jeze ali slabe vesti, čegar vzrok je mrs. Garcia poznala, umorila. Ženska, ki je mrs. Garcio pri oknu opazovala, je izvršila grozno dejanje . . ." "Vsak dan postajate razumnejši, in treba vam je le še nekoliko indijanske zvidnosti, da boste imeli popolnoma bister vid. Vi sklepate, kakor civilizirani človek, ki pozna navade civiliziranih !judi. Divjega nimate ničesar več v sebi; toda le tam, kjer se vežejo instinkti teh dveh človeških vrst, more nastati nekaj izvanredne-gaM Conners je šel pred menoj proti vozu, kjer je naju mrs. Parton nestrpno pričakovala. "Uboga žena!" je vskliknlla. Voz je zapeljal skozi vrata dvorišča ter se ustavil pred krasnimi stopnicami. Sluga je stal pri vratih, toda mrs. Parton naju je takoj sama vedla v knjižnico, kjer sta stali dve postavi, ena moška in ena ženska, blizu okna v senci za-grinjal. Prišla sta nam nasproti, spoznal sem Vininga. "Dobro jutro, gospodje", naju je pozdravil. Conners se je kar naenkrat ustavil ter pogledal t imo, ki je stala ob njegovi strani. Bila je visokoraščena mlada dama blede, skoraj vpadle kože. Lase je imela rjave, oči globoko-temne. Gibčnost in ljubkost njenega nastopanja sta takoj vzbudila mojo pozornost. In opazoval sem jo tem natančnejše* ker mi je Con-nersovo obnašanje vzbujalo pomisleke. Nekaj elegantnega je imela njena postava, obenem pa je bila tudi zelo krepka; njen obraz je bil zelo pameten, pogumen in nedvomno lep. Bilo je bitje, ki je moralo na vsakogar vplivati. In zdelo se mi je, da se ji je dobro zdelo, da sva jo toliko časa motrila. "Mr. Conners, to je miss Wynn, o kateri sem vam pravil," je rekel Vining ter obenem tudi mene predstavil. Priklonila sva se, ln Conners, ki je stal na moji desni strani, je položil roko na mojo ramo, s čemer je navadno hotel pokazati najino prijateljstvo. V tem slučaju pa me je tako zelo pritisnil, da sem takoj spoznal, kako zelo je nekaj na njega učinkovalo, ter vedel, da mi hoče s tem dati posebno znamenje. Opazil sem tudi, da je mlada dama z nekakim čudnim bleskom svojih črnih oči opazovala prijem njegove roke. "Dobro jutro, gospodje", je rekla. Njen glas je bil jasen in mrzel; njen glas je bil pravzaprav prijeten, vendar pa je izražal toliko samozavesti, da bi kak ljubimec ali sovražnik iz njega lahko spoznal izzivanje. Conners je še bolj stisnil moje rame, na kar me je spustil« "Slišali ste o samomoru mrs. Garcle?" je nepričakovano in skrbno vprašal Vining. "Miss Wynn ln jaz sva ravnokar o tem govorila. Od vseh usodepolnih slučajev je ta najhujši za nas!" "Zelo žalostno je", je rekla mlada dama ter povesila svoje temne oči. "Včeraj še sem videla ljubeznivo gospo." "AH ste mrs. Garcio dolgo poznali, miss Wynn?" je vprašal Conners. "Poznala sem jo zelo dobro," je odgovorila z vzdihom. "Vprašal sem, ali ste damo dolgo poznali?" Pogledala je Connersa ter se mu nasmehnila. "In raje sem se izognila vašemu vprašanju, nego da bi vas prosila za oprostitev, ker vam nočem odgovoriti." (Dalje prihodnjič.) Troops Load Up in New Guinea I je, da Minki ugaja petje in s tem sodil, da ji ugaja tudi on- Pel je, vpil in rjovel, da je šlo skozi U. 8. troops stationed in New Guinea help load full pack* nod ammunition belta on their backs before they eet off for a foray Sfftinst the Japs in the Owen 8tanley Mbnntalna. The m experts in Jungle fighting and wear camouflaged uniform» to with the underbrush. Allied patrols, composed of troops like these, have penetrated to within 80 miles of the important Jan base at Buna. Nemirno se je obračala na ležišču, poizkusila je zaspati in sanjati najlepše sanje. Štela je dvakrat do sto v ta namen, zmo-lila vse tri dele rožnega venca, se priporočila celo—dušam v «vi-cah, kakor ji je nekoč priporočala soseda. "Uboga Minka!" jo je tešila in ji gladila črne kodre z vročega čela. "Ubogo dete moje! Ne moreš spati, lirota! Vem, vem. Hudo je to. Tudi jaz sem bila mlada in {)olna življenja kakor ti. Potrpi! Blažičev Peter je sedaj sicer v ječi zaradi poboja, pa nič ne de; ml ne moremo mnogo izbirati. V nekaj letih bo prost. Tedaj bo drugačen. Ni napačen fant Peter, veš. Pa močan! Lep ni, seveda, toda Blažičevi ne prevažajo na samotež-vozičku krame jx> svetu kakor jo moramo mi; saj veš Blažičevi imajo konja in vos z lojternicami, in ko-leselj se lahko pritrdi nanj. Kakor gospa a» boš vozila s Petrom po lonce, na kosteh v Trst in na I>orcelanu , nazaj. Ne boj se, Minka! Peter te vzame gotovo. Sva že midve z Blažičevko toliko prijateljici, da te vzame. Potem ti ne bo več hudo ponoči." Minka bi bila zarjovfcla kal-kor obstreljena zver, ko bi bila vedela, da bo kaj pomagalo. Obrnila se je na drugo stran in potegnila odejo čez glavo, da ne bo več slišala, kako poje čuk mrtvaško pesem njeni dozdevni sreči, kako nespametno golči mati o njeni bodočnosti, kako cvrče kobilice ln vriskajo fantje na vasi. Tudi uvelo materino roko je odmeknila s čela in se popolnoma vdala lepšim mislim —o lepih očeh ln črni bradi nepozabnega tujca v kostanjevi senci na klancu. AH naj misli o Petru, ki jo je suval in tepel, ko je bila majhna? Ali o njegovi materi, ki jo je podila najčeiče od hiše, ko je prosila hrane. Pa bi ne mislila o čem lepšem, prijetnejšem? Mora ga in mora dohiteti dragega neznanca. Zakaj je pa tako sladko govoril tisto pomlad-nje jutro? tt In prav tedaj je došel. Dva mlada Rezijana sta ogrevala utrujene kosti na mladem solncu pred hišo. Eden črn kot oglje, drugi rjav kot Iškarjot, obema se je poznalo, da sta zjutraj poravnala račune za snoč-njo preobilno pijačo, ki je tekla dolgo, dolgo v noč. "Peteri de črnolasec tovarišu, "zapojva tisto, saj veš." "Nič ne bom pel, če ne pride Minka." "Poj, hudič, pa pride, boi videl. Ali ne poje tudi divji petelin, ko kliče svojo ljubico?" Blažičev Peter je spoznal, da bo utegnilo to biti rea, pa je poizkusil s hripavim glasom, brat France mu je pomagal: Vzela jih bova vsak en par Pa pojdeva na te vrhe, kjer so ta lepe rožice. Vzela jih bova vsak en par . . Dejala jih bova za klobuk . . . Ta lipa naji bo videla . •«j Narodna rezijanska pesem je zares privabila na vrata Minko. Sicer ni še nikdar videla domovine svojih staršev in niti marala nI biti Rezijanka, vendar jo je mikala pesem v jeziku, ki sta se v njem preklinjala oče in mati .. . Preprosti qapev ji je segal v srce in rodni jezik se ji ni zdel sama psovka, marveč v tej le prinrostl pesmi kakor vzvišena molitev. Morala sta začeti od kraja. Peter, ki je željno pogle-daval mlado devo na hišnih vratih, je zatezal poslej usta na stran, kakor bi imel tam obešenega vsaj pol kanona. Spoznal Podoba izza mladosti Povest. Spisal Jt»o Trosi (Nadaljevanje.) Neki večer je ležal oče Zubre-da pijan zunaj pred hišo na pn-košeni mrvi. Minka ae je ob ognjišču pogovarjala z materjo o brezskrbnih mladostnih letih in mludostnih sanjah. Saj j»« najrajšu razmiAljula samo o,tem in o ničem drugem si ni toliko belila mlade glavice. Zaupno se torej stisne tudi du nes k materi in vpra&a: "Kdo je bil tisti tujec z lepo črno brado* Ono leto miu ga videli tMmlc gori na klancu |mkJ kostanjem v srne i." Zdelo *e ji je, kakor bi bilo včeraj in pa, da njena mati tnkn dobro pomni tujca in tisto pomladno juti o kot ona sama. Mati m» n» spominjala nuesar Hčeiko je to u>alil<», m. v sosednji vasi »i) vriskali vasujoči fantjr Minka je celo ra/loče vala. iegav je ta in oni glas Po skromni večerji sta ¿U t tnaterjo počival, j»ustivši vrata odprta, da lahko prikrevsa za njima oče, ko mu ponočni hlsd pomiri možgsne in v njih razgrajajoče alkoholske duhove. Oče je smrčal pod tepko, le red-koma je pogodrnjal ln kakor v sanjah zahteval žganja, žganja. . Zeblo ga Je in žejalo od mraza. toda buditi se gs ni upala nobena, saj je nekoč nagnal celo sosedovega Petra, ki Je krepak mladenič ln se ne boji vsake smolike. Pijanec je nevaren. Drevesa so iztezala dolge sence v mesečini po travnikih za hišami, po vrtih ln loki, večer je bil miren, sanjav, poetičen; le Minki je srce bilo močno, bilo, kakor da hoče prebiti prsni oklep ln hiteti, da poišče lepega tujen. da mu potoži križe ln te-žave. CHRISTMAS SEALS IZŠEL JE AMERIŠKI DRUŽINSKI KOLEDAR ZA LETO 1943 Vsebuje poveeti članke, raaprave in sgodovlnake spise, pesmi, koledarske podatke in veliko slik. Vtsan v platno in stane $1.00 0 poštnino vred eeee PfOffCt Voilf Hot*C from Tuberculous NAftOClLLA NASLOVITE Proletarec | • r w \ lii '•m fttr ' o ) * war 5 1 "'■Mf, stamps Todaj torej je došel—on. Rjav, svetel slamnik se pokaže na cesti izza ogla, pod slamnikom se zasveti dvoje velikih, modrih oči: drobni obraz pa senči mogočna črna brada. Minka se strese: "To je, je on, zares je on. Mjeten!" |*H celo krUisiraJouprlvE "Lenobe lene! Ali je zdaj čaa tag«, kot da mi no skrblmo d popevanja? Moji cestarji se tro-¡volj sa to stvar, kar pa ni re«.l dijo in pote na solncu, a vidva skrbimo kolikor največ moJ se pretezata tukaj?" (sa hitrost in točnost odpoiuuj MALO POJASNILA NARoč* KOMPROSVETE rese: 10 je, je on, zares je wadi počasnemu PrUJe eden. dva. tri. štiri ali pet članov U ene drušine k «ni neroi-Ust Proeveta stene sa vse enake, sa liane ali nečlane H 00 ss ---itno naročnino. Ker pa člani še plačajo pri eeeemeniu $U0 ss tednik, ee Jim to prišteje k naročnini. Torej sedsj al vsroka. rea da Je list predrag aa Člane SNPJ. Lkt Proeveta Je vaša lsitnln. n gotovo Je v vsaki Mini nekdo, ki bi rad «tal lisi vsak dan. Pojasnilo*—Vselel kakor hitro kateri teh članov preneha biti član SNPJ, ali če se preseli proč od družine ln bo sahteval sam svoj u« tednik, bode moral tisti član iz dotične družine, lri Je tako »kupno naročena na dnevnik Prosveto, to takoj naznaniti upravniitvu iisu. In obenem doplačati dotično vsoto listu Proeveta. Ako te** ne stori, tedaj mora upravnlštvo znižati datum u to vsoto nsroinizu. $m Za Clcero In Cklcago Je 1 tednik In............ 2 tednika In........ 9 tednike in 4 tednike In I tednikov In .17 JI _ I* -i »1« .tro -1* M vsoto denarja «U llsL ki Je vala lasla!» PROSVETA. SNPJ. Lawndale Ave. m. PrUaiiaa pošiljam L se list Proevete vesie 9 -~>—— 2301 So. Lawndale Ave. Chictf* Illinois t. «L 4 L ČLtal Itva II--- ^ m | v ■« — Ustavite 1 ednik In ga prip Išifte k moti noro tat* od*** -Čl dna Itvn U.--— ČL dr« ||TI i' 6 dne live ------- Uveli—--*